Zaključek slovenskega srednješolskega tečaja
T. D. ml.
SLOVENSKA CERKEV MARIJE POMAGAJ V RUEÑOS AIRESU
Slovenski dušni pastirji vabijo svoje rojake
Kot smo se 1. 1954 obrnili slovenski dušni pastirji na rojake, preden smo začeli z gradnjo Slovenske hiše v Buenos Airesu, storimo to sedaj, ko stojimo pred začetkom nove in najlepše stopnje tega načrta, ki je zgraditev Slovenske cerkve Marije Pomagaj.
Po veliki večini imate zgrajene svoje hiše, ki so dom vaših družin, imamo zgrajene krajevne domove, ki naj bodo opora krajevnim skupinam, imamo Slovensko hišo v Buenos Airesu kot osrednji simbol naše vere v ohranitev slovenske skupine v Argentini.
Nimamo pa še slovenske cerkve, kjer naj bi Bog imel svoje bivališče med nami v Buenos Airesu.
Naj bo ta cerkev spomenik naše hvaležnosti do Boga, ki nas je v teh letih skrbno varoval v vseh nevarnostih in pa prošnja za blagoslov bodočim rodovom zunaj domovine.
Naj bo skupen spomenik našim žrtvam revolucije in 2. svetovne vojne, ki so za nas žrtvovali vse, kar so imeli na svetu. Večinoma njihovih grobov ne bomo videli v domovini, mnogo jih bo ostalo skritih za vedno.
Nam pa naj bo ta cerkev klic k zvestobi in stanovitnosti.
Težke so razmere, v katerih hočemo začeti, a vse, kar je bilo med Slovenci lepega narejenega, je bilo z žrtvami.
Nismo sami, z nami je Bog, ki pravi v S. Z.: „Jaz sem z vami. In Gospod je obudil duha. Prišli so in so se lotili dela pri hiši Gospoda, svojega Boga“. (Agej 1, 13, 14)
Zazidati namerayamo okrog 700 kv. metrov za kapelo in dodatne prostore.
Stroškovnik za zidavo 1 kv. metra bo znašal okrog 600 novih pesov.
Nikomur ne predpisujemo, koliko naj da. Stori naj vsak po svoji uvidevnosti in lepo sprejme nabiralce.
Hočemo graditi Bogu novo svetišče z veseljem, ker ga hočemo imeti v svoji sredi, skupaj z Marijo Pomagaj, ki naj bo naša skupna mati. Kot naša kraljica naj bo vez z brati v izseljenstvu in z brati doma v Sloveniji. Isti naslov, isto srce za nas, v veselju in trpljenju!
Združimo svoje sile, da iz želje postane dejstvo! SLOVENSKA CERKEV MARIJE POMAGAJ v Buenos Airesu — prestol Bogu in Mariji, kraj miru za nas!
Buenos Aires, na praznik Kristusa Kralja, 21. novembra 1971.
Msgr. Anton Orehar, delegat za slovensko dušno pastirstvo v Argentini; Gregor Mali, Capital Federal; Matija Lamovšek, Morón-Castelar; Stanko Skvarča, Lujan; Boris Koman, Mar del Plata; Franc Levstek. Córdoba; Petek Janez CM, Lanús; Štefan Novak, San Luis; Jože Hom, Mendoza; p. dr. Alojzij Kukoviča SJ, San Miguel; dr. Alojzij Starc, San Justo; Jože škerbec, Ramos Mejía; Matija Borštnar, Carapachay; Jurij Rode, San Martin; Franc Urbanija, Temperley
PAVEL FAJDIGA ml.
Čar
Ura je dve čez polnoč.
Temna noč objema zemljo z vsem svojim čarom. Hladen veter se sladko vrti po vsem okraju. Zdi se, kakor da noče spoštovati znanosti narave, ki uči človeški duh resnice življenja. V svojem nemirnem tekanju se spodtika tu in tam, tako na nastane čudovito šumenje lipovih listov. Nočejo se upreti prijetnemu igranju romantičnega nočnega gosta.
Premalo vidi oko, da bi lahko posredovalo celotno doživetje nočnih trenutkov. Zdaj se ozira v nebo. Pa • je zares nebo? Ne, ozira se v neskončnost. Rumene in vesele se mi smejijo zvezde, mi govorijo, neprenehoma... o ljubezni. Skušam razumeti, a vsega ne dojamem; pa kaj zato, saj v vsem ozračju čutim mir in svobodo, žalost in veselje... tudi ljubezen.
Mrzlico občutim po svojem telesu, toda obstanem; ni časa na to misliti, čutenje je najdražje, možno je, da se ne vrne.
V notranjosti se nabirajo neznane moči, rad bi jih izbruhal v obupni želji po... ne vem čem.
Novi gost se je približal mojemu občudovanju in razbil nočni mir. Monotono poje, kakor da bi štel minute mojega doživetja.
Ali še on zahteva, naj se povrnem v realnost, kot da bi že preveč izčrpal čar noči?...
Zaključna proslava in razdelitev spričeval Slovenskega srednješalskega tečaja ravn. Marka Bajuka je bila v soboto, 13. novembra v Slovenski hiši.
Popoldne so se zbrali vsi dijaki letos jih je bilo 130 — v svojih razredih, kjer so jim razredniki razdelili spričevala. Nato so skupaj s starši in profesorji odšli v kapelo, kjer je katehet msgr. Anton Orehar daroval zahvalno mašo ob koncu šolskega leta. Pri nagovoru je opozarjal na versko in narodnostno življenje slovenskega študenta v Argentini. Po koncu maše je msgr. Orehar bagoslovil še slovensko zastavo, ki jo je letos dobil srednješolski tečaj. Zastavo je nosila abitu-rientka Marjetka Stariha, poklonili pa sta jo neumorni odbornici šolskega sveta ga. Marija Eiletzova in ga. Pavlina Dobovškova, ki sta skupno s predstavnikoma kreditne zadruge Siloga — ki že dolga leta mecensko stoji tečaju ob strani — gg. Janezom Amonom in Marijanom Lobodo simbolično botrovali pri blagoslovitvi.
Nato je v dvorani sledila proslava, ki j0 je vodil g- Pavle Rant, predsednik šolskega sveta staršev. Najprej je pozdravil ravnatelj tečaja prof. Alojzij Geržinič vse profesorje, predstavnika lanuškega tečaja, starše in dijake (prišli so tudi Adrogejčani). Nato se je zahvalil vsem letošnjim novim učnim močem: gg. Marijanu šifrerju, Jožetu Žaklju in tajnici tečaja ge. Ignaciji Osterc. Spomnil se je tudi letos umrlih profesorjev, gg. Jožeta Pozniča in Borisa Kresnika ter tajnika ing. Avgusta Vivoda. V govoru je tudi priporočal študentom, naj veliko berejo, predvsem jim je predlagal knjigi Lepo je biti mlad in Odprti grobovi.
Takoj nato je razdelil darila najboljšim dijakom tečaja, ki so letos bili: v 1. letniku Monika Pezdirc, v 2. Rezka Groznik, v. 3. Mirjam Jereb in v 4. Maruška Batagelj. Vse te so navzoči nagradili tudi e ploskanjem.
Sledila je predaja zastave, ki jo je abiturientka Marjetka Stariha v imenu 5. letnika predala najboljši dijakinji
4.	letnika Maruški Batagelj. Odslej bo ta' zastava plapolala nad tečajem in prehajala iz generacije v generacijo novih študentov kot simbol narodne tradicije.
Šolski svet je prosil g. Milana Magistra, da je prevzel slavnostni govor, ki ga prinašamo na tretji strani lista. Govorniku so se navzoči zahvalili s ploskanjem. Za njim je prof. Pavle Rant kot predsednik Sveta staršev predočil študentom, kaj jim tečaj vse nudi, in vmes tudi dejal, da se ne bo moglo nikoli reči, kako malo da so starejši storili zanje, saj so med profesorji na tečaju msgr. Anton Orehar, glavni predstavnik naše tukajšnje verske organizacije, in g. Miloš Stare, predsed-
nik najvišje slovenske politične usta. nove v izseljenstvu. Zahvalil se je vsem profesorjem, ki se trudijo z vzgoj0 mladine, predvsem ravnatelju tečaja g_ Alojziju Geržiniču.
V imenu enajstih odhajajočih abi-turientov se je poslovila od profesor-jev Marjetka Stariha. V svojem lepem govoru je med drugim dejala:
Siem smo prišli iz zavednih slovenskih družin z namenom, da si pogl0. bimo znanje slovenskega jezika in naroda. (Dobili smo vse to in še več, postali smo si prijatelji.
Velikokrat smo bili postavljeni pred dejstvo: na eni strani naša argentinska šola z vsemi modernimi pripomočki in dinamizmom, na drugi strani sistem, prinešen iz domovine. In prav zato smo v prvih letih čutili nekak odpor do vsega, ki pa se je, hvala Bogu, iz leta v leto spreminjal v ljubezen.
Kjer koli bomo v svetu, ne bomo pozabili, da smo sinovi slovenskega naroda, da s e pretaka v nas kri staršev in ljubezen do slovenskega naroda, ki je v neprestani borbi za svoj vsak dan težji obstanek.
Vem, da med nami ne bo odpadnika-, ki bi se sramoval tega. Ker vsi vemo, da Slovenija ni samo v domovini, Slovenija je povsod, kjer bivajo Slovenci. In naj svet po nas, novi generaciji, spozna, da je tam daleč v osrčju Evrope majhen narod, ki še vedno čaka kralja Matjaža.
Smo slovenska zdomska mladina, morda ne taka, kot si jo žele starši, vendar s svojimi zdravimi nazori in jasnimi pogledi. Mladi dveh svetov, ki drug drugega ne izključujeta.
Danes ob koncu našega srednješolskega tečaja, tukaj pred vami, našimi vzgojitelji in starši, posebno pa pred vami, slovenski fantje in dekleta, javno obljubljamo, da bomo ostali zvesti v prvi vrsti Bogu, našim narodnim izročilom in slovenskemu narodu.
Po tem govoru, ki je bil pozdravljen s ploskanjem, so petošolci razdelili profesorjem šopke in darila, pa tudi letošnji almanah „Samostojna Svobodna Slovenija“ maturiteno del0 5. letnika.
S tem se je končal uradni del proslave. Študentje pa so hoteli pokazati še svoj šaljivi del. Na odru so petošolci skupaj z nekaterimi drugimi študenti na duhovit, a dostojen način oponašali nekatere učne ure in profesorje — msgr. Oreharja, g. Stareta, Ranta, Kremžarja in Geržiniča. Vsi navzoči so s smehom in ploskanjem spremljali te prizorčke.
Za konec je svet staršev pripravil še majhen prigrizek za profesorje, starše in dijake, ki so tako v družabnem krogu zaključili letošnje plodno šolsko leto.
VLADA REMEC — Buenos Aires
Nekaj
Pod besedo „moda“ razumemo navadno tisti način oblačenja, ki v določenem času prevladuje. V kolikor se ji kdo prilagodi, zavisi od njegove notranjosti, kajti način oblačenja izraža njegovo mišljenje.
V	najstarejši dobi so se ljudje oblačili v živalske kože, da jih te obvarujejo mraza. Čim boljši je bil lovec, tem lepša in večja je bila njegova koža. Njegova primitivna obleka je že nekoliko izražala njegovo osebnost.
Tudi danes nam moda govori o 0-sebnosti tistega, ki ji sledi. Govori nam o njegovi osebnosti in o okolju, kjer ta človek živi, h kakšnemu družabnemu sloju pripada. Dekleta in žene iz premožnih družin si izbirajo isamo najbQlj-šo kvaliteto blaga, najboliši kroj in se bojijo, da ne bi bile videti vulgarne. Dekleta iz revnejših družin se moraio zadovolit; z imitacijo takih oblek.
Občutek, da si oblečen po modi, da ti obleka dobro pristoja, ti da neko notranjo sigurnost, ki je za marsikatero močnejši kot pa zavest njene kulture in vrlin-
V	modj nekatere sledijo vsem skrajnostim. To so navadne osebe, ki se po-ču+iio nesigume in imajo občutek manjvrednosti. ne znajo se zoperstaviti svojemu okolju in slepo drvijo za modo, neprestano kupujejo in menjavajo svoja oblačila, pa jih vse to ne zadovolii. To so neke vrste žrtve snobizma in modne histerije.
o modi
Psihologi trdijo, da ima moda erotičen pomen. Treba je dekleta, ženo, samó pogledati, kako je oblečena, in že lahko presodiš njeno erotično stanje. Matere imajo pogosto oster čut in takoj presodijo po obleki, s kake vrste prijateljicami se druži njihova hčerka.
ženska skuša v obleki poudariti svojo žensko privlačnost, a istočasno skuša varovati svojo sramežljivost. Kadar sta obe te dve težnji v ravnotežju, govorimo o uravnovešenosti osebe. Po tem, za katero stvar se odloči, preso-joma notranjost žene — dekleta. Pri ta-kozvanih ,,sexy“ ženskah, vse od pričeske, obleke in gibov izraža njihovo erotično razpoloženje.
V današnji dobi se polagoma izgubim sramežljivost, ker se ravno moda razvija v tem pravcu. Moda pa je samo odsev splošnega sodobnega družbenega mišljenja, ki je prenasičeno z materializmom in spolnostjo.
Nai omenim samo „hot pants“, ki •■a naravnost izzivanje moškega spola, H naj bi sicer v dekletu — ženi gledal lepo. nlemenito bitje, do katerega bi moral imeti največje spoštovanje, a in -radi njenega vedenja in oblačenja o-leda samo kot predmet, ki nai služi nieo-nvi zabavi. Veliko mladih nepo-Vvarienih deklet se sicer tega ne zajeda. a to dejstva ne spremeni. Mislim, da bi si marsika+era premislila nositi taVn oblačila, ko bi videla v notranjost moškega sveta ob teh pojavih.
Vendar je še nekaj mladih, ki se u-pirajo temu izrabljanju velikih trgovskih hiš, ki jih silijo v neprestano kupovanje novih, dostikrat neprimernih in smešnih stvari, da množijo svoje milijonske zaslužke, ko ljudi prepričujejo o potrebi nakupa stvari, za katere so drugi odločili, da naj jih kupujejo ... Ta mladina hoče živeti svoje lastno življenje, imeti svojo lestvico vrednot, hoče plavati proti toku, ki nikamor ne pelje. Hočejo prihraniti denar, čas in svoje moči za bolj važne stvari.
Prilagodimo se modi, ki bo vedno obstojala, kajti človeku je lastno iskanje novega in lepega, vendar moda naj zavzema tisto mesto, ki ji odgovarja
v lestvici vrednost.
Skrbimo, da bomo lepo oblečene, saj zlasti tu med tujci, se moramo predstaviti predvsem s svojim zunanjim iz-gledom, ker oni ne vedo za naše vrline in sposobnosti. Same ste gotovo že opazite, kako povsod, bodisi v službi ali trgovini, ko kupujemo, dajejo prednost tistim, ki so lepo napravljene. Pa ne samo radi koristi, ki bi jo imele od tega, temveč tudi zato skrbimo za primemo in lepo obleko, ker s tem napravljamo veselje sebi in svojim bližnjim. Za lepo in elegantno obleko pa ni pofrebno ne vem kakšnega bogastva, zadostuje nekaj skrbnosti, časa in o-kusa, ki si ga lahko privzgojimo z opazovanjem. Eleganca je v preprostosti, dostojni in okusni obleki. Da nam bodo obleke pristojale, pa mora biti vsa naša osebnost urejena. Paziti moramo zlasti na čistočo, urejene lase, roke. Ho-
dimo vzravnane. Pri nakupovanju oblek premislimo, za kakšno priliko bomo obleko rabile, kakšne so naše denarne zmogljivosti, kakšne čevlje in torbico že imamo doma.
Vedno izbirajmo zase in ne to, kar nam je všeč na sosedi ali prijateljici. Obleka mora izražati našo osebnost. Za različne značaje, različno starost — različna obleka. Poznati moramo sebe in vedeti, kateri kroj, katera barva pristoja nam, naši postavi, našemu značaju, naši starosti, če bomo obleko kupile s premislekom, nam bo dobro pristojala, se bomo v njej dobro počutile in io bomo dolgo in z veseljem nosile. Taka obleka nam bo vlila občutek samozavesti, ki je zelo važna za naše obnašanje. Slaba obleka nas napravi nezadovoljne in nesrečne.
Z obleko poudarimo tisto, kar imama po naravi lepega, in zakrijemo pomanjkljivosti.
Eden najbolj slavnih pariških modnih ustvarjalcev je bil Dior. Pri njem so naročale obleke žene vladnih predsednikov, kraljevski dvori, filmske zvezdnice in žene bogatašev vsega sveta. V čem je bila tajnost njegovega uspeha? Imel je okus, čut za lepoto, a najbolj važno: znal je pravilno svetovati in poudariti dobre in lepe strani in prikriti pomanjkljivosti svojih strank.
Ostanimo pa vedno zveste same sebi in svoji osebnosti. Ne dajmo se zapeljati od raznih razprodaj v trgovinah, kjer nam ponujajo po znižanih cenah stvari, ki jih potrebujemo in ki nam po vsej verjetnosti ne bodo dobro pristo-
jale. Največkrat je to stran vržen denar.
Kupujmo v dobrih, solidnih trgovinah, po možnosti najboljšo kvalitto. Ne kupujmo razni cenenih modnih stvari, ki napravljajo vtis prave revščine. 0-blačimo se primemo za različne priložnosti: za službo, za cerkev, za prireditve, za šport, za šolo.
Najbolj praktične obleke za službo so krila in puloverji ali bluze, poleti pa svetle pralne obleke. Za službo naj bo obleka iz dobrega blaga, da se ne mečka in ne umaže tako hitro.
Ko pridemo domov, se navadimo, da se takoj preoblečemo v domačo obleko. S tem prihranimo obleke, a istočasno se otresemo vsega zunanjega in začnemo svoje privatno življenje. Seveda se nismo preoblekle zato, da si bomo zdaj nataknile kako starinsko, sfrgano, zamazano obleko, češ za doma je vse dobro. Nikakor ne. Dom nam mora biti nadvse drag, zato tudi na domu nudimo svojo lepoto. Zlasti skrbimo, da bomo vedno čiste, čeprav bolj preprosto oblečene doma.
K sklepu še tole: prilagodimo se modi, vendar v skladu z našo slovensko bitjo, z našim krščanskim nazt>' rom. Bodimo ponosne Slovenke, ki ne drvimo slepo za kakršnokoli modo, ker nočemo biti masa, temveč vsaka zase osebnost ki zna misliti in presojati, kaj ie lepo in primerno. Tudi s svo.io obleko pokažimo, da pričakujemo in zahtevamo od paših moških tovarišev v službi in družbi, da nas spoštujejo.
JANKO HAFNER — Buenos Aires
Kako bo rešena največja uganka Marsa?
Pred kratkim je dobil Mars kot prvi planet umetno luno: ameriški satelit Mariner 9 ga obkroža kot tretja lunica. Na poti proti Marsu sta še dva ruska robota. Proti koncu novembra bosta najbrž poskusila mehko pristati na peščeni in puščavski površini Marsa, če se bo pristanek posrečil, lahko pričakujemo izredna odkritja, zakaj Mars nam postavlja nešteto ugank in istočasno obeta odgovor na najvažnejše vprašanje. Vsi znanstveniki sveta zro danes z radovednostjo proti rdečemu planetu, upajoč, da se bo že letos izkazalo, če je kaj življenja na njem ali ne.
življenje na Marsu?
Življenje na Zemlji je in bo ostalo naj večje čudo stvarstva. Nekateri znanstveniki menijo, da je življenje sp1'-šen pojav v vesoljstvu, drugi zopet trde, da je življenje edinstven pojav, o-mejen samo na našo zemljo. Obe skupini s temeljitimi razlogi zagovarjata nasprotujoči si trditvi. Kdo ima nrav, danes še nihče ne ve. V vsem našem osončju pa je Mars edini planet, od katerega še lahko pričakujemo nekakšen odgovor na to vprašanje- Seveda znanstveniki na Marsu ne pričakujejo izredno razvitih in velikih živih bitij. E-dini so si v tem, da bi negostoljubna površina in podnebje Marsa dovolila življenje le najbolj skromnim živalim in rastlinam, morda celo le mikroorganizmom, torej samo bacilom in bakterijam. Seveda tudi virusom — najmanjšim, tudi pod drobnogledom komaj vidnim organizmom, ki so nekako na meji med živo in mrtvo snovjo.
Veliko vprašanje, ali je kaj življenja na Marsu, ameriški avtomat Mariner 9 ne bo rešil, saj je bil poslan do Marsa s čisto drugo, izvidniško nalogo. Njegova glavna naloga bo fotografirati skoraj tri četrtine Marsove površine, tako da bodo mogli Američani izdelati vsaj približen zemljevid najvažnejših predelov na Marsu. Ta zemljevid jim bo dal napotke za p)-šiljanje nadaljnjih, še boljših izvidnikov proti Marsu.
Ruska avtomata Mars 2 in Mars 3 pa bosta tvegala mehek pristanek na Marsovi površini. Če bosta uspela in ostala nepoškodovana, bosta sprožila razne pasti, če hočete — limanice, na katerih se bo lovil prah, pa tudi nevidni mikroorganizmi, žive klice. Po nekaj dnevih bosta avtomata zaprašene limanice potegnila vase in začela kemično preiskavo prahu in vsega drugega, kar se je prijelo. Avtomafčna kemična preiskava bo čisto jasno lahko odgovorila na dve vprašanji. Prvič: Ugotovila bo morda, da je ves prah na limanicah iz same mrtve snovi, iz ■snovi, ki tudi nikdar preje ni živela. In ugotovitev bi torej govorila za domnevo, da življenja na Marsu sploh ni, niti v najbolj skromni obliki.
(Drugič — in to bi bil odgovor na največjo uganko Marsa: Kemična preiskava prahu na limanicah bi našla med mrtvimi snovmi tudi še spojine ali sestavne dele kemičnih spojin, ki so gradbeni kamni žive snovi v celicah; snovi ki ne morejo drugače nastati, kakor v živi klici, v živem mikroorganizmu. Ni treba, da bi se ujele žive klice, zadosti bo, če se bodo med prahom nalimali le „mrliči“ nekdaj živih klic. S tem bo dokazano, da je bilo vsaj svoj čas nekaj življenja na Marsu in da ga še lahko iščemo naprej, če še kje obstaja v zadnjih ostankih.
Še bolj senzacionalna pa bi bila u-gotovitev avtomata, ki bi sporočil na Zemljo, da je 'potem, ko je potegnil vase limaniee, ugotovil, da se ujete klice pod ugodnimi razmerami v notranjosti množe. To bi bil veliki pritrdilni odgovor: Življenje je še danes na Marsu, čeprav skromno, tako, da se z življenjem na Zemlji primerjati ne da.
Naj omenimo še znanstveno oceno obeh možnih odgovorov. Če ruska robota ugotovita ostanke živih klic ali celo žive klice, bomo za gotovo vedeli, da je bilo na Marsu nekaj življenja, odnosno da življenje tam še je. Če pa avtomata ne bosta našla sledov življenja, bi bilo za nas prerano, z gotovostjo trditi, da življenja na Marsu — ni. Samo dva poskusa na sicer različnih mestih ne moreta upoštevati vse tako različne podnebne in površinske razlike, kakršne ima Mars, Zato znanstveniki menijo, da bo treba raziskovati Mars vsaj sto let na najrazličnejših krajih, preden bo neizpodbitno odločeno, da je Mars, čisto mrtev , svet. kakor Luna.
Uganka o življenju na. Marsu je sicer največja znanstvena uganka sploh,
vendar skriva Mars še polno manj važnih, a izredno zanimivih ugank. Oglejmo si ga najprej, da jih bomo laže razumeli.
Mars v planetarni družini
V našem osončju se vozi okrog sonca 10 (!) planetov. Desetega so odkrili marca 1971 ob sončnem mrku- Je naj-bližji soncu in meri 850 km v premeru je torej štirikrat manjši kot naša Luna. Sonce tako pripeka nanj, da bi železo na njegovi površini rdeče žarelo! Naslednji sosed sonca je Merkur (5140 km v premeru ali dve petini zemeljskega premera), ki opravi pot okrog sonca v povprečni razdalji 60 milijonov km v 88 dnevih. Na njegovi površini je še tako vroče, da bi se svinec topil. Na svoji poti okrog sonca brzi z 48 km na sekundo.
Naslednji planet je Venera, znana tudi kot zvezda Večernica ali Danica. Potuje okrog sonca 225 dni v srednji oddaljenosti 108 milijonov km s hitrostjo 35 km na sekundo. Ameriški avtomati in zlasti ruski roboti, ki so tudi pristali na Veneri, so pokazali, da življenja tam ne moremo pričakovati. ■Na tleh vlada večna tema in vročina do 300°C, zračni pritisk pa je tako silen, da odgovarja pritisku, ki ga mora zdržati podmornica v globini 200 metrov.
Naša Zemlja se vozi okrog sonca v razdalji 149,5 milijonov km s hitrostjo 30 km na sekundo. Njena oddaljenost od sonca ji omogoča, da dobiva prav toliko toplote, kolikor je življenje potrebuje. Poleg tega pa se je na Zemlji združilo še toliko drugih srečnih okoliščin, da jo moramo smatrati za izjemo med planeti.
Znatno bolj daleč od sonca se vozi peti planet Mars. Meri 6850 km v premeru, torej polovico zemeljskega. Njegova srednja oddaljenost .228 milijonov km še ne pokaže prave slike. Ker se vozi v dokaj eliptični poti okrog sonca, se mu približa na 206 milijonov km (perihelij), kadar se pa najbolj oddalji, je že 249 milijonov km daleč (afelij). Na sekundo se vozi le še Š' 24 km in ker mora opraviti dokaj dolgo pot, obkroži sonce šele v 687 naših ali 668% marsovih dnevih. Toliko časa traja eno Marsovo leto. Od sonca dobiva že malo toplote, zato imajo le ob mar-sovem poletju pokrajine ob njegovem ekvatorju kakih 10°C nad ničlo. Toplotna razlika med Zemljo in Marsom znaša povprečno 30°C- Za 3(LC je Mars v povprečku bolj mrzel, večinoma je temperatura pod ničlo. Ker pa že na Zemlji poznamo razne živali in rastline, ki žive v sibirskem in antarktičnem mrazu, bi podobne tudi lahko zdržale na Marsu. Že zaradi mraza za življenje ne pridejo v poštev zunanji planeti Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in Pluton.
Mars ima dve majhni luni
Preden si ogledamo podnebne razmere na Marsu, je prav, če se seznanimo z drugo veliko Marsovo „senzacijo“, njegovima lunama. Že 150 let pred odkritjem Marsovih lun so pisatelji pa tudi filozofi omenjali, da ima Mars dve luni. Kdo ni v mladih letih bral „Potovanja kapitana Gulliverja“, ki jih je izdal Swift že 1- 1720. Siwift je v tretjem poglavju potovanja v Lapu to, govoreč o Laputancih, o njih tole zapisal: „Laputanski astronomi prebijejo večino svojega življenja z opazovanjem nebesnih teles. Pri tem uporabljajo daljnoglede, ki so mnogo boljši od naših. Ta prednost jim je omogočila, da so odkrili mnogo več kot naši astronomi v Evropi. Oni imajo že seznam 10.000 zvezd stalnic, medtem ko obsegajo naši seznami komaj eno tretjino teh. Poleg tega so odkrili dve manjši nebesni telesi ali dva satelita, ki obkrožata planet Mars. Notranja lunica je od središča planeta oddaljena tri Marsove premere, zunanja pa pet premerov. Prva obkroža Mars v 10 urah, druga pa v 21 in pol urah.“
Šele leta 1877 je ameriški astronom Asaph Hall po dolgem iskanju res odkril dve Marsovi lunici. Notranjo je krstil Fobos (Strah), zunanjo Deimos (Groza). Ugotovil je, da sta zelo majhni, danes velja za Fobos premer 16 kilometrov, za Deimos po 8 km. Fobos obkroža Mars v 7 urah in 39 minutah, Deimos pa v 30 urah in 18 minutah, še danes se mnogi, čudijo, kako je mogla
fantazija pisatelja Swifta zadeti tako blizu resnice. Fobos je dalje edina luna v sončnem sistemu, ki je tako blizu njegovi površini — le 6000 km nad tlemi, da obkroža planet trikrat na dan! Dan na Marsu je le za malenkost daljši od zemeljskega, traja namreč 24 ur. in 37 minut.
Vrtiljak na nebu
Poglejmo, kako potuje po nebu Deimos, če ga gledamo z Marsa. Ko Deimos na vzhodu vzide, se dviga prav počasi, tako da leze čez vidno nebo polnih 66 ur. Od vzhoda do zenita potuje torej 33 ur. Ko zaide, ga 66 ur ni videti, nakar zopet vzhaja. Je pa lunica in ima svoje mene. Kako je videti te? Vzemimo za zgled, da Deimos vzhaja na nebu kot mlaj. Ko napravi pol pota do ze-nita, je že ,,polna“ luna in začne poje mati. Še preden natančno doseže zenit je zopet mlaj. Nato zopet začne naraščati, se zredi do polne lune in pojema. Torej je nekaj ur, preden na zahodu zaide, zopet mlaj in znova v prvem krajcu. Le škoda, da je tako majhen, videti je le kot debela zvezda, desetkrat svetlejši kot mi vidimo zvezdo Danico.
Kaj pa počne na Marsovem nebu Fobos? Ker je tako blizu Marsovi površini, prehiteva Marsovo vrtenje okrog osi in zato vzhaja na zahodu in zahaja na vzhodu, podobno kot delajo na Zemlji umetni sateliti. Brzi po nebu, dve uri in tričetrt zatem, ko je vzšel, že stoji v zenitu in prav toliko časa potrebuje, da zopet zaide. Vsakih dobrih 10 ur se sreča z Deimosom, včasih ga tudi zakrije. V času, ko se Deimos vozi po vidnem nebu, brzi Fobos vsaj šestkrat ali tudi sedemkrat mimo njega.
Ko Fobos vzhaja, je od gledalca oddaljen 9.000 km, ko pa stoji v zenitu, pa znaša razdalje od gledalca do njega le 6-000 km. Ob vzhodu podaljšuje razdaljo še cel polumer Marsa. Zato je videti Fobos tedaj, ko vzhaja, znatno bolj majhen in se debeli vso pot do zenita, ko je videti velik za eno tretjino naše Lune. Njegova svetloba v zenitu pa dosega dvajsetino lunine. Nebo Marsa ima temno črno modro barvo, in zato je videti najsvetlejše zvezde tudi pri dnevu.
Ta veličastni nebesni vrtiljak smo si ogledali zato, da ne bomo mislili, da se spreminjajo vse lune tako kot naša. In zato, ker je že leta 1960 znani ruski astronom Jožef šklovskij, po preračunavanju Fobosovih obkrožitev Marsa izračunal, da je tako lahek, da mora biti — votel. Nato je pa sklepal, če je votel, ne more biti naravno nebesno telo, ampak umetno zgrajen satelit, ki so ga, Bog ve kdaj, tedanji prebivalci Marsa zgradili kot ogromno vsemirsko postajo ali celo kot zadnje •— pribežališče. Jasno je, da znanstveniki njegove domneve niso sprejeli, češ da je mogoče še kaka druga razlaga, četudi bi bili njegovi računi docela točni. Fotografije, ki jih bo Mariner 9 v prihodnjih mesecih napravil, bodo dale jasen odgovor.
Mars — puščava nad redkim ozračjem
O Marsu vemo danes, potem ko sta ameriška Marinerja 1. 1965 in 1969 napravila prve razločne fotografije njegove površine, da nima morij ne rek. Je-ves sama velika puščava, razbita z desettisoči velikih žrel, ki so jih napravili meteoriti. Je torej izredno podoben Luni. O domnevnih velikih kanalih na Marsu na teh fotografijah ni nič videti. Bili so torej skozi skoraj 100 let — optična prevara. Za naše oko je njegove svetloba (reflektirana sončna luč) oranžne barve, kar dokazuje, da so. puščave prekrite z rdeč-kastorjavim prahom.
Ima silno redko ozračje. Zrak na Marsu je pri tleh tako redek, kakor naše ozračje 30 km nad Zemeljsko površino. 'Sestava . Marsovega ozračja je še velika uganka, vemo pa, da praktično nima kisika in tudi ne dušika, glavnih sestavin zemeljskega ozračja. To pomeni smrtno nevarno ozračje za človeka, ki bo po Marsu moral hoditi pravtako zavarovan, kot hodi danes pc Luni.
V daljnogledu opažajo včasih manjše bele, a tudi modre oblake, večjo razsežnost pa zavzemajo marsikdaj ru-javkas.ti oblaki, ki jih tolmačijo kot-peščene viharje. Ti viharji so tako
silni, da skoraj popolnoma zastrejo pogled na Marsovo površino.
Letni časi
Kot Zemlja ima letne čase tudi Mars. Ker je njegova pot okrog sonca mnogo bolj eliptična, je južna polobla mnogo bolj mrzla kot severna. Tudi letni časi so različno dolgi. Medtem ko je na Zemlji razlika v dolgosti letnih časov največ 4 dni (med zimo in po-ladjo na severni poluti, med poletjem in jesenjo na južni) so te razlike na Marsu zelo izrazite.
Pomlad na severni poluti in jesen na južni trajata 194 Marsovih dni, poletje na severni poluti in zima na južni trajata 177 Marsovih dni, jesen na severni poluti in pomlad na južni trajata 142 Marsovih dni, zima na severni poluti in poletje na južni trajata 156 Marsovih dni.
V	zimi dobi Mars na tečaju razsež-no belo čepico, ki sega zlasti na južni poluti skoraj na pol poti do ekvatorja. Svoj čas s0 mislili, da je to led, čeprav niso mogli razumeti, kako je mogoče, da v poletju vsa ogromna bela liso zgine. Saj imamo na Zemlji na tečajih tudi večen led, ki ga nobeno poletje ne more pobrati. Danes že vedo, da belina ni led, niti iv je, ampak tako imenovani „suhi“ led, zmrznjen plin ogljikov dvokis, isti plin, s katerim polnijo sifonske steklenice.
Led, ki se ne topi
V	velikih tovarniških hladilnih napravah za vtekočinjenje zraka, pri čemer se da ločiti tekoči kisik od tekočega dušika, odpade tudi malenkost na zmrznjeni ogljikov dvokis. Kot droben pršič nastaja, ko se zrak ohladi na 78.5 stopinj C pod ničlo. Dušik in kisik sta pri tej temperaturi še v plinasti obliki, čeprav ie v zraku le 1/3% ogljikovega dvokisa, ga pridobe dovolj. Ima pa ta sneg lastnost, da se ne topi. Č'e kepo tega snega postavimo na sonce, ne nastane ob kepi luža. Suhi led se suši, iz trdnega stanja prehaja naravnost v plin — sublimira. Ker je pozimi v območju Marsovih tečajev vsaj 100 siopinj C pod ničlo, je jasno, da se ves ogljikov dvokis (v Marsovem ozračju ga je 3%) izloči in kot droben sneg pade na tla. Ko pa s poletjem preneha strašni mraz ¡n zraste temperatura vsaj na 78° C pod ničlo, se ta drobna snežna odeja začne sušiti in izgine.
Morda bo kako podobno razlago našel drug zagoneten pojav na Marsu. V poletnem času. zlasti veliki predeli ob Marsovem ekvatorju spremene barvo. Prejšnja rjavordečkasta površina se spremen; v zelenkasto siv0 in na zimo zopet postane rjava. Da bi spremembo barve povzročalo rastlinje, danes le še malokdo zagovarja. Uganka še ni rešena.
Izvidniki na potu proti Marsu
Vse te uganke in veliko vprašanje, ali je kaj življenja na Marsu, s0 vzrok, da so letos j Američani i Rusi naskočili Mars z roboti. Ker se ugoden trenutek za strel proti Marsu ponavlja le na 26 mesecev (prihodnji bo julija 1973), so tako Američani kakor Rusi nameravali poslati po dva robota na Mars. 19. maja so pognali Rusi s krožnice okrog Zemlje Mars 2, 28. maja pa Mars 3. Medtem se je Američanom ponesrečil strel, s katerim so hoteli poslati Marinerja 8. Ostal jim je le Mariner 9, ki je 30. maja srečno odletel proti Marsu.
Po stari navadi Rusi niso mnogo povedali. Njihova robota ste težka okrog 5.000 kg, od tega bo odpadlo vsaj polovica teže na raketno gorivo. Ker je Marsovo ozračje tako redko, padca na tla ne bo mogoče zavirati s padali. Oba avtomata bosta morala ublažiti padec na Mars z raketnim zaviranjem, podobno kot se ameriški trinožnik zavira pri pristajanju na Luni. Za pot do Marsa so izbrali Ruši najmanjšo zadostno hitrost zato, da bi odvisne hitrosti ob približevanju Marsu ne bi bilo treba uničevati z raketnim zaviraniem, kar bi zopet zmanjšalo zalogo raketnega goriva.
Prihod do Marsa
Ameriški Mariner 9 je odletel šele dva dni za drugim ruskom robotom, vendar ga je raketa pognala nekoliko hitreje, zato je med potjo prehitel oba ruska tovariša. 10. novembra se je ' že
približal Marsu na 1,200.000 km ter vstopil v območje, kjer Marsova težnost prevladuje težnost sonca. Začel je vedno hitrejši padec proti Marsu. Vsako uro je napravil po eno fotografijo Marsa, spočetka samo zato, da so strokovnjaki na Zemlji videli, če vse naprave delujejo v redu. 11- novembra je leteč od 860.000 km do 570.000 km do Marsa fotografiral postopoma Mars in obe njegovi luni.
12. novembra je leteč med 208.000 in 126.000 km do Marsa zopet slikal Mars in luni. 13. novembra je padal vedno hitreje proti Marsu ter je bil zvečer ob 21 in en četrt le še 3.170 km od Marsa. Tedaj je na brezžično povelje vžgal svoje zaviralne rakete. Imel je hitrost 20.220 km na uro. Četrt ure ga je zavirala raketa, pokurila je 450 kg raketnega goriva in mu zmanjšala hitrost, da je mogel začeti krožiti v podolgovati elipsi okrog Marsa. Potem ko je potoval 167 dni in preletel po elipsi 460 milijonov km, je postal tretja lunica Marsa.
Že septembra so astronomi pri opazovanjih Marsa skozi daljnoglede ugotovili, da se je tam dvignil silovit peščeni vihar, ki je zastiral pogled na površino Marsa. Upali so, da se bo polegel, vendar je ob Marinerjevem prihodu še divjal z nezmanjšano silo. Zato so bile prve slike, razen pobeljene čepice nad južnim tečajem, dokaj medle- Prav zato je tudi zanimanje časopisov popustilo. Vsak dan so prinašali krajša in medlejša poročila. Morda tudi zato, ker je znano, da bo Mariner 9 fotografiral Mars kar 3 mesece. Prav tako časopisi čakajo, kaj bo v teh dnevih dosegel ruski avtomat Mars 2, konec novembra pa računajo že s pristankom dvojčka -— Mars 3.
Mariner 9 — čudo tehnike
Ob prihodu Marinerja do Marsa, je bila Zemlja v ravni črti oddaljena od njega 121 milijonov km. Ker Mars zaostaja za Zemljo, se razdalja veča, Vsako sekundo za 5 km. Zaradi ogromne razdalje potuje tudi brezžično povelje z Zemlje do Marsa skoraj 7 minut, pri čemer brzi s hitrostjo 300.000 km na segundo!
Mariner je pri odletu tehtal le 1000 kg in polovica teže je bilo raketno gorivo za zaviranje in uravnavanje Ma-rinefjeve lege. Vse njegovo ogrodje, celice, naprave in instrumenti tehtajo le dobrih 500 kg. In izdelava te drobne vsemirske igračke je veljala 65 milijonov dolarjev. Pri graditvi so varčevali z vsakim gramom teže. Podoben je štiriperesni deteljici, a v sredi ima približno okroglo ohišje, v katerem so tanki za gorivo in vsi inštrumenti. Od tega ohišja gredo pravokotno druga na drugo štiri podolgovate lopute, vse pokrite 'S sončnimi celicami. Te celice spreminjajo sončno svetlobo v električni tok. Vse skupaj dajo toliko toka, da bi ves čas lahko goreli dve srednje-močni električni žarnici. Pa je razpe-tina loput 7 metrov!
V	ohišju ima Mariner dve televizijski kameri, prva ima široko zorno polje, druga pa zamore snemati manjše izreze pokrajin na veliko daljavo. Dalje ima inštumente, ki merijo toplotno sevanje Marsove površine, spektrometer za ultravijoletno sevanje ter interferometer za infrardeče žarke. Seveda ima tudi poseben daljnogled, s katerim se uravna pogled na zvezdo Canopus. Ta mu je vse mesece potovanja bila zvezda vodnica v zvezi z elektronskim računalnikom, ki ga je vodil po naprej preračunani poti. Dalje ima več anten za sprejem povelj in še več anten za prenos sporočil ter prenos televizijskih slik. Prav tako k tem pripadajoči radijski sprejemnik in oddajnik.
V	dvanajstih urah enkrat obkroži Mars, okrog katerega se vozi tako, da leti vsakih 17 dni po 35 obkrožitvah natančno nad isto pokrajino ob istem dnevnem času. Na ta način bo mogel ponavljati iste posnetke v presledkih po 17 dni. Zato ni nobena posebna nesreča, če zaradj peščenega viharja prve slike niso jasne, tako da le malo povedo. Vozil in prenašal bo slike 3 mesece, če bo pa šlo vse po sreči, bo morda televizioniral Mars pol leta ali več.
Zadnje dni so objavili, da so znanstveniki na podlagi Marinerjevih meritev ugotovili na Marsu tudi vodne pare. Doslej je prevladovalo mnenje, da je Mars suh kot- trska in da tudi v ozračju ni sledu vodnih par. Vodna para v ozračju bi bila znaten prispe-i vek za večjo verjetnost življenja na Marsu; December in januar nam bosta gotovo postregla še z marsikatero zanimivostjo z Marsa.
Stran 12
OBISK
JOŽE KRIVEC — Buenos Aires
1
Vsak dan je bil Lovrenc na preži: poštarja je čakal. Kako tudi ne bi bil nestrpen, saj bi bilo moralo priti po njegovih računih že davno pismo od sina iz Amerike. Da, prav od sina Lojzeta, da bi mu dokončno povedal, kdaj ga pride obiskat vnukec. Vnukec Miha. No, ja, t0 že ni več noben otrok, ampak pravj dečko. Saj gre že v dvajseto leto!
Nekega dne je le prirajžalo pismo: ljubemu očetu sporoča, da bo Miha prišel še pred trgatvijo. Naroča mu še, naj ga prijazno sprejme in mu razkaže domačijo...
Stari Lovrenc je skoraj malo zameril: kaj mu je neki treba posebej naročati, da, naj ga prijazno sprejme ■— kakor da bi on ne vedel, da je treba biti z domačim človekom ljubezniv. In potem: ali misli, da ga bo imel v kamrici zaprtega alj kaj ? Gotovo, da mu bo razkazal domačo hišo in še kam drugam ga bo peljal.
Odvlekel se je počasi na vrh, kjer se z obeh strani stikajo gorice k cesti in sedel pod senčno lipo. Naslonil je hrbet ob deblo in gledal proti večerni strani.
„Tam, od tiste strani mora priti, od tam, kier hodi sonce vsak večer spat,“ je mrmral pogiasno.
Priprl je oči in sanjaril: sprejel ga bo pred odprto kletjo, kakor pričaka vinogradnik najljubšega gosta, da bo fant videl vrsto sodov ob obeh straneh. Nato ga bo posadil k hrastovi mizi ter natočil kupice vina iz tiste steklenke, ki jo zori za to veselo uro v pesku pod sodi. V' gorice ga bo peljal, mu pokazal klet in dom. .. Očetov dom in prav v njegov kot in v nekdanjo njegovo posteljo ga bo popeljal počivat.
Zaslišal je drsajoče korake v bližini. Vzdramil se je in hudo mu je bilo, ko so se razblinile sladke sanje ter je začutil spet puhtečo vročino, vdirajočo s ceste.
„Bog daj srečo, Lovrenc! Kako je s teboj?“ ga je pozdravil sosed Matevž.
„Tudi tebi!“ je odvrnil Lovrenc. „Tudi tebi! Jaz sem zares danes srečen. Obisk dobim!“
„Koga pa, da te tako dviguje?“ je Matevž pobaral.
„Iz same Amerike, Matevž. Ves, moj vnuk Miha pride! Miha, Lojzetov sin!“
„A-a-a-a! Prav zares praviš ali le šale zbijaš?“
„Prav zares! Kako bi te vlekel!“ je pritrdil Lovrenc.
Matevž se je zresnil in žalost je padla čez njegov obraz. Bliže se je primaknil, dvignil palico, ob katero se je opiral in pokazal z njo v napol zarasle brazgotine na lipinem deblu.
„Tudi jaz bi ga lahko pričakoval, ko bi ne bilo tistih nesrečnih pet ran tam v deblu...“ je potožil. Globoko je vzdihnil kakor pod težkim bremenom.
Lovrenc je razumel in obmolknil. Žal mu je bilo, da mu je svojo srečo odkril prav na tem mestu, ki je pomenilo Matevžu kraj najbridkejšega spomina.
„Pozabi, Matevž, na tisto! Preteklosti se ne da preokreniti. Tudi od mrtvih se še nihče ni vrnil. Pozabi!“ ga je bodril.
„Ne gre tako lahko, Lovrenc. Dokler ne bo lipa zacelila svoje rane, kako naj umre spomin na sina v meni! Kadar grem tod mimo, vselej vidim znova tisti prizor: privezan sloni ob deblu in poslednjič hlasta po luči, ki mu ugaša v očeh. Iz peterih lukenj na prsih mu curlja kri... In ko mu glava omahne nadnje, zarenčijo motorji in odpeljejo gestapovce... Prekleti, ki jih je poslal na te naše mirne haloške hribe!“
Z roko si je šel čez potno čelo, da bi odgnal žalost iz srca. Pa kako neki? Vedno znova se je povračal z očmi k ranam na deblu in oživljal tisto boleče jutro.
„In ko bi bil česa kriv?“ je jecljal.
„To tudi jaz pravim!“ je dodal Lovrenc.
„Nikomur ni storil nič hudega. Le skril se je, da ga ne bi znova poslali na fronto. Ni imel pravice braniti svojega življenja?“ je hropel Matevž.
„Kdo pa je dal njim pravico, da
so naše fante pošiljali na tuje fronte? Kaj smo mi imeli od tega?“ je bruhnilo iz Lovrenca.
„Jaz sem zgubil vse! Tam ob deblu so se zrušile moje sanje in moji raču-
Matevž se je na hitro poslovil in odštorkljal s težko bridkostjo po sepu goric nazaj proti domu. Težko je vlačil noge za seboj; droban in sključen se je oddaljeval po poti...
Tudi Lovrenc je vstal in zrl za njim. Nato se je okrenil, še enkrat polglasno prebral pisanje in zagodrnjal: „To bo vse v redu. Samo če bo fant razumel po naše, da se bova mogla kaj pomeniti! Samo če bo razumel kaj po slovensko. ..“
2
Lovrenc se je kmalu po poldnevu vsedel k hrastovi mizi pred hišo. Gosta brajda je dajala prijetno senco in veliki grozdi, v katere se je natalo zlato sonce, je viselo izpod nje, da jih je človek z lahkoto dosegel. Tako si je pomaknil stol, da je mogel videti ves položni breg zadružnih goric, med katerimi se je kot ozek trak vijugala steza in se nato prikobalila preko zadnjega brega sem dol proti njegovi hiši.
Ko se mu je pridružil sosed Matevž je ostal tud{ z njim le neobičajno redkobeseden. Nalil mu je iskrečega se vina iz ročke, nabasal znova svojo pipico ter pogrknil:
„Veš, Matevž, danes pride! Miha pride, saj sem ti pravil. Moj vnuk Miha!“
Zadovoljno se mu je razlezel obraz obraz in potegnil je krepak požirek rujne pijače.
Vrgel je ponovno svoje čakajoče oči v breg, da bi ga mogel opaziti že od daleč, že tam, kjer se cesta odpre izza zadnjega klanca.
„Kako bo našel sem gor? Da se ne bo fant zgubil!“ je pripomnil modro sosed Matevž.
„S sestrično Vido bo prišel, ki živi v mestu. Ta dobro pozna pot!“ je pojasnil.
Sonce se je že nekoliko potegnilo na večerno polovico neba in prijetno grelo gorice: grozdje je pod božajočo toploto zorelo v čudežno moč, da bo vi-n, rojeno iz njega, raztapljalo žalost v veselje in grenkobo v omamno pozabo.
„Zdi se mi, da nekaj vidim!“ je vzkliknil nenadoma Lovrenc in si pomel oči. Sklonil se je bliže nad mizo, zgrabil nalito kupico, nepremično strmel v breg, kjer se mu je zdelo, da se je nekaj premikalo med goricami in sam pri sebi ponavljal: „Zdi se mi, da se tam nekaj giblje, da se nekaj premika. .. “
Tedaj se je od tam, karrr r je upiral pogled, izvil vrisk. Mlad vrisk, pol dozorel v glasu in v moči, ampak bil je vrisk. Vrisk mladosti, veselja, vrisk, ki nekoga kliče.
„Pij, sosed! Prihaja!“ je vzkliknil in vstal. Ni vedel, kaj bi naj počel v tem trenutku, dasj je bil prej že do pičice vse premislil in pretehtal besede, s katerimi ga bo sprejel. Bitje srca je čutil nekje pod brado, roke so mu drhtele, moči v nogah ni dovolj čutil, da bj jih bil trdno premaknil.
„Grem! -Srečno ga sprejmi!“ je dejal sosed Matevž. -Popil je pijačo in odšepal po ozki poti proti grapi.
Lovrenc je pograbil obe prazni kupici in ročko ter hitel pospravljati v klet pod hišo.
Zberi se, Lovrenc! Bodi mož! Tvoja leta bi te osmešila, če bi ne vedel postaviti koraka in pametne besede! — se je oglašalo v njem.
Premagal je svoj trenutni nemir.
Hipoma je bil spet stari Lovrenc, ki se ni uklonil nikomur in ki mu tudi vino ni čisto zmešalo pameti. Pogledal je po steklenicah, ki jih je bil potegnil iz peska izpod sodov: četrt stoletja -so čakale tam na sinov povratek; četrt stoletja je zoril božji sok trte v njih, da bi prilil kipečega veselja k objemu očeta in sina, kateri bi se vrnil v čakajoči dom. Zdaj sicer ne prihaja sin, ki ga je bil pričakoval in sanjal o njem. Prihaja pa sinov sin, vnuk Miha, kri iste krvi, cvet, spočet iz sina te zemlje, teh blagoslovljenih goric. Kako bi živele brez nekoga, ki bi jih znal ljubiti kakor jih je ljubil z nenehno mla-
dostno ljubeznijo on, ki se je med njimi postaral... Postaral v svoji telesni skorji, v njem pa je še vedno ogenj, ki diši po mladosti.
Postavil -se je pred odprta kletna vrata, kamor je grelo septembersko sonce in čakal. Dotlačil je tobak v pipico in nalahko puhal sivkaste štrene dišečega dima.
Sredi steze na bregu so se ustavili. Nekaj se pomenjkujejo. Samo za streljaj od njega. Bilo jih je pet. Kako? Pet jih prihaja? Jaz čakam le enega... je zamrmral.
Ponovil >se je vrisk, najprej eden, nato se jih je zlilo pet v en glas, kakor fantje na vasi. In spustili so se navzdol.
Stopil jim je nekaj korakov naproti. V resnici z vso vročo ljubeznijo v srcu, kakor -se ta ponudi samo domačemu človeku. Tistemu, ki je del doma, ki ima korenine vraščene v domačo prst.
Vnukinja Vida je privihrala naprej, dočim so štirje, skoraj na videz enaki fantiči, le počasi prihajali naproti.
„Pazdravljeni, dedek!“
Objela ga je narahlo okrog vratu in ga poljubila na lice.
Še preden je mogel priti do besede, je brž nadaljevala: „Prišli smo kar na cel izlet. Tri sošolce sem pripeljala s sebjo, to pa v glavnem zato, da boste težje spoznali ta pravega. Tistega, ki je prišel iz Amerike...“ je čebljala.
Boste vi mene...“ je zabrundal. „Jaz, da ne bom našel pravega... No, boste vi mene...“
Že so ise mu približali na tri korake in se veselo smejali. Ostrmel je na njih s svojim pogledom in čakal, da ga bodo pozdravili. Vsaj šikalo bi se, če pridejo v hišo...
„A, dedek! Ne bodo vam govorili, da jih morebiti ne bi pogrutali po glasu,“ je pripomnila Vida zagonetno, misleč, da je staremu nastavila lepo past.
„Še to torej! Ujeti me hočete. Starega Lovrenca hočete preizkušati!“ je dejal in se našobil.
Čisto narahlo jih je preletel s starčevskimi rosnimi očmi — kajti kljub odločeni trdnosti se ni mogel premagati mehkemu ganotju —- ter se modro nasmehnil.
Nenadoma ga je kar zaneslo proti fantiču, ki se je bil postavil na skrajno levo ter se držal puklasto, z eno ramo višjo kot drugo, nogo v kolenu pa štrlečo nazven.
Razkrenil je roke v objem.
„Pozdravljen, moj vnukec! Bog s teboj, Miha!“ je vzkliknil.
Vroč objem je združil oba za dolgo, medtem ko so vsi ostali strmeli brez besed.
Nato si ga je Lovrenc ogledoval čisto od blizu, držeč ga še vedno v objemu: oči, čelo, nos, lica, predvsem pa poteze, ki so se razpregle po njih v smehljaju, šel mu je z roko preko čela in ga mehko vščipnil v bradico.
„Ste mislili, da ga ne bom pogrun-tal! -Stari Lovrenc da ne bo pogruntal ta pravega, tistega, ki nosi v sebi njegovo kri. Poglejte to čelo in te oči... in to brado... odkod je neki? To je obraz mojega sina Lojzeta... in da ga jaz ne bi prepoznal! Narejeni pukel na rami in zverižena noga me pač ne moreta pregoljufičiti... Boste vi mene!“
Zakrohotal se je v svoji zmagi na veliko in v tem krohotu sta oživela vsa njegova radost in veselje četrt stoletja. Četrstoletno čakanje in hrepenenje, da vidi na svoji zemlji mlado kri, da čuti žareti svoje sanje, kakor zori v grozdju vino, zdravilo pekočih bolečin in nepogrešljivi spremljevalec veselih ljudi!
3
Mehak mrak je prekril zemljo: tisti domači mrak, ki se začne zbirati najprej na dnu grah v gozdovih in tiho plava vedno više. Samo tisti griči, preko katerih je polzelo sonce k večernemu počitku, se mu upirajo: s pozlačenimi glavami rinejo v sivkasto plavi žamet neba in končno sladko zadremljejo. ..
Tedaj je večer nad goricami. Zdi se, da trdno spijo in počivajo. V resnici pa se zbudi nad njimi -skrivnostno življenje sladke jesenske noči. Nevidni drobni črički zaženejo svojo pesem, ki celo
napetemu grozdju dobro dene in se ob njihovi pesmi sladi. Kresnice še vedno prižigajo migetajoče zlate lučke med trsjem in ga čarajo, da se nabrano sonce v jagodah raztaplja v moč, ki bo ostala za vekomaj v vinu. Zemlja mu je dajala prstene sokove in nebo mu je poslalo sončne žarke: Bog ga je blagoslovil in Njemu bo darovano na oltarju. Naša Rešnja kri!
Lovrenc in Miha sta ostala sama ob hrastovi mizi. Drugi -so že za dne odšli. Veliko se imata pomeniti. Dva svetova sta se srečala, dvoje src se je objelo. -četrt stoletja je čakal Lovrenc na to uro, na veliki trenutek. Edino to željo je Še imel v življenju, videti cvet svojega srca, ki klije in se razrašča nekje daleč v svetu, pa ga ima za svojega, za del samega sebe.
Kadar je potegnil močneje iz pipice, mu je rahla žerjavica obžarila gornji del obraza, ki je bil preprežen z zadovoljstvom.
„Čutiš sladkobo večera? Trgatev je blizu. Grozdje je mehko in nalito z moštom. Že dolgo ni bilo letine kakor je letos.. .“ se je pohvalil Lovrenc.
„Je to duh po moštu? Je to sladkoba grozdja, ki napaja večer?“ se je oglasil Miha.
„Taki so večeri pred trgatvijo. Najlepši od vseh v letu!“
„In to -strganje, ki prihaja iz goric?“
„Dragi vnukec, črički slavijo zmagoslavje: dokler bo grozdje po goricah, bo z njim njihov koncert. Ko bo trgatev, končana, bo konec tudi njihove pesmi!“ je zatrdil Lovrenc. „Tako je življenje v goricah. Prisluhni, da boš očetu povedal. Sicer on pozna vse to, le oživel mu boš sladke spomine... “
„Toliko nam je pravil o tem, da pravzaprav že iz njegovega pripovedovanja mnogo poznam. Oče še vedno živi tam del tega življenje,“ je reki Miha.
„Kako pa se tebi zdi vse to? Ali ti je všeč?“ ga je naravnost pobaral Lovrenc.
Navijal je na svojo stran, ampak tako naravnost vsega ni mogel reči. Počasi bo že prišel na jasno.
„Tu je prav zanimivo in lepo. Zame je sicer novo, ker živimo v velikem mestu. Daleč so tam vinogradi od nas, še nikoli jih nisem videl od blizu. Tudi grozdja ne, ki bi tako viselo nad glavo kakor tu,“ mu je pojasnil Miha.
Dvignila se je rahla sapa in završalo je v trsju. Kakor da -se med seboj s skrivnostnim šepetanjem pogovarja.
„Slišiš klopotce, ki so se zbudili v vetriču,“ je dvignil desnico in s kazalcem pokazal proti bregu.
„To drobno drdranje so klopotci?“ je prisluhnil Miha.
„To so klopotci! Težko jih boš slišal v Ameriki. Pravijo, da jih tam ni! če bo močneje pritisnil veter, bova slišala večje, ki tolčejo bolj moško in resno.“
„Zakaj imate klopotce?“ se je zanimal.
„Pravzaprav bj bila naloga klopotcev odganjati krilate tatove, ki prihajajo pokušat grozdje in se za dober dar še niti zahvalijo ne. V resnici pa so bolj v okras in veselje: naznanjajo najlepši čas v goricah: trgatev. Brez njih bi bilo prazno, manjkalo bi nekaj, kar spada v vinograd!“ se je razvnel Lovrenc.
„Zato so torej samo v času bližnje trgatve.“
„Tako je! Oj, tukaj boš videl še mnogo lepih stvari, ki jih ne boš našel nikjer drugje!“
Luna je priplavala na nebo in srebrila z mehkim sijajem dremajočo zemljo, kakor bi jo čez in čez pokril s prisojnim pajčolanom neveste.
Lovrenc je spet dvignil kupico in povabil še Miho.
„Daj! Srkni ga! Bog ga je dal in jaz sem ga hranil za nocojšnji večer!“
Izpraznil jo je do dna in prijetna toplota se je v njem rahlo pomikala v obliki omamnih oblačkov proti glavi. Vedno večja korajža je rasla v njem.
Miha pa je le ustnice omočil v dišečo tekočino, da ne bi dedku jemal
veselja in se rahlo branil: „Nisem ga vajen toliko, zato bi končal premagan pod mizo!“
„Presneto, kako govoriš slovensko! Pa so mi pravili, da mladi tam ne razumete več po naše. Kdo je prišel s to lažjo?“
„Kako ne bi govoril! Pri nas doma govorimo slovensko, čeprav se v šolah učimo vse v španščini. Pa tudi v slovenske šole hodimo.“
„Veš, da sem se najbolj bal, kako se bova razumela. Zdaj pa te dobim takega, da sem te v resnici vesel. Saj si predstavljaš, kako bi mi bilo pri srcu, ko bi sedel pri mizi s tujcem, s človekom, ki bi bil kakor mutec in bi samo z glavo narahlo prikimaval. To je mnogo, da se dva med seboj razumeta tak0 po domače, da čutita, kar si hočeta povedati, še bolj pa, da čutiti neko bližino in toploto med seboj...“
Zastrmel se je v fanta, kakor hi hotel izvleči iz njega to, kar je v tem trenutku mislil. Dvignil je ročko in spet natočil v kupico.
Nocoj mu je dišalo. Srce mu je grela ljubezen, ki mu jo je prinesel vnuk od svojega očeta in moč vina je odprla zadnje tajne njegovega srca.
„Kajne, Miha, da je lepo pri nas?“ je udaril naravnost.
„Prav res, zelo lepo! Vse se zdi kakor v pravljicah!“ je pritrdil.
Lovrenc je srknil požirek, da bi bil še močnejši.
„Ali ne bi hotel ostati tu za vedno? Tako bi nadomestil...“
Miha se je zasmejal in ga ni pustil izgovoritj do konca.
„To je vendar nemogoče! Kako naj ostanem jaz tu?“ se je začudil.
„Saj si vendar naš! Sin mojega sina!“ je bruhnilo iz Starca.
„To je vse res! Ampak sem doma
na oni strani morja! Moje srce je tam in kako bi mogel očeta zapustiti in mu biti nezvest?“ je pojasnjeval Miha.
„Jaz sem pa mislil, da ste vsi kakor jaz, ki rastem in se staram na tej zemlji. Da vam je ta naš dom prvi in nad vse.. .“
„Da, dedek! Gotovo ga vsi spoštujemo in cenimo. Tudi radi ga imamo. Ampak glejte, dedek: kako bi mogel svojemu očetu in mami povzročiti bolečine, kakor jih je on vam, ko vas je zapustil? On je odšel, da se je rešil na varno. Kaj naj bi mu pa jaz rekel?"
Nepremično je starec zrl v njegov obraz in šele čez dolgo je ponovil:
„Kaj naj bi mu pa tj rekel... ?“
Sklonil je glavo in mesečina je po-srebrila njegovo žalost. Po tolikih letih čakanja se je njegovo upanje v trenutku sesulo v nič. 'Samo bolečina je ostala na pogorišču v srcu.
Miha je čutil težo, ki je zgrmela med njiju in ki je ne bo mogoče dvigniti. Niti sonce novega dne ji ne bo moglo posvetiti do dna. Nad lep večer je nenadno udarilo kakor strela. Sanje so umrle: ostala je hladna resničnost.
Lovrenc živi z zemljo: ona mu je vse. Ko pa njega nekega dne ne bo več, bo tudi zanj in za njegov rod za vekomaj umrla.
-Stisnil je pesti in udaril po mizi-
„Prekleti časi, ki so mi sina pognali čez morje, da se ne more vrniti! In ga ni, ki bi to mogel preobrniti! Ga ni in ga ne bo, dokler mi še giblje glava!“
„Ne bodite hudi name, dedek!“ se je dvignil Miha in ga zaskrbljeno glodal.
„Nate ne! Ti imaš končno prav, če bolj premislim. Le jaz sem premagan-Čas me je strl...!“
še enkrat je dvignil kupico, jo dolgo objemal v koščenih rokah, kakor bi iskal v njenem napoju zdravila za svojo bolečino, ter jo nato počasi izpraznil do dna. Vstal je in se zagugal okoli mize. Ozrl se jé po luni, ki je vtopi'3 v svojo -srebrno kopreno zvezde na vzhodni polovici neba ter vdano šepnil1
„Pojdiva spat! Jutri bo lep dan!“
Neprecenljive vrednosti za nas v tujini je naš idealizem. Ko*’*'0 truda stane danes, sodelovati pri listu, ki je posel, ki nič ne nese, ved° le tisti, ki se s takim delom ukvarjajo; kako koristno bi mogel ta a'' oni vnovčiti silo, potrošeno pri listu, za svoj osebni napredek in dobr® bit, pa tega ne stori; idealizem je, ki ga drži v delu, koristen za narod v tujini.
Prelat dr. Alojzij Odar, 29. novembra 1951, ob desetletni
DR. RUDOLF HANŽELIČ — Córdoba
Vzroki težav med
Zaradi svojega bistva je nravno zdrava mladina vedno bila kot pomlad za vso družbo, njena obnova, njena moč, njeno upanje. Vendar danes mnogi gledajo s pesimizmom na to „upanje“, kajti premnogo mladih ljudi se sprevrača v težak problem za vse, tudi za nje same. Zakaj ?
Vzrokov je mnogo; gotovo je najusodnejši med njimi zmaterializiranost vsega mišljenja in življenja, kar je povzročilo globoke spremembe tudi v družinskem življenju; mnogo krivde za to nosi zlasti vzgojna odsotnost države, šole in Cerkve. Mladina je danes na splošno ostala brez rešujočih idealov, vržena pod oblast ubijajočih idolov.
DRUŽINA
Sociologija in psihologija vedno močneje poudarjata silen pomen družine za zdrav telesni, duševni in moralni razvoj mladih ljudi. Zatrjujeta, da lepo urejeno družinsko življenje more tudi danes, kljub vsem negativnim vplivom družbe, uspešno uvesti mladega človeka ne le v harmonično sodelovanje v krogu družine ampak enako tudi v družabno življenje; a da tega dela družine ne more prevzeti noben drug vzgojni krog. Neurejeno družinsko življenje pa da zlasti danes ne le ne more vključiti mladega človeka niti v družinsko niti v družabno življenje, ampak ga polni z občutjem nesigurnosti, nezaupnosti, ga meče v zagrenjenost in upornost že v zgodnji mladosti in v pravo revolucionarnost v puberteti in dozorevanju. Sociologija tudi uči, da je danes vedno manj lepo urejenih družin, zato nujno vedno več zagrenelih in upornih mladih ljudi. Zakaj je tako ?
Urejena družina
Prej so družine živele bolj mimo in zadovoljno. Ni jih mučila nenehna nervozna skrb, kje dobiti denar za nakup sto in sto potrebnih in nepotrebnih stvari, ki da so, kot to občevalna sredstva nenehno trde, potrebna, da človek postane in ostane moderen, napreden, zadovoljen in da ne zaostane za sosedi ali znanci. Ljudje so bili zadovoljni z malim in usmerjeni bolj v duhovne, pristno človeške vrednote; zato so lažje ohranili notranji mir, zadovoljnost, so lažje pametno vodili in ljubili otroke in bili bolj sposobni in notranje pripravljeni za vzgojo svojih otrok.
Mati je, prosta brezglavih želja po „modernosti“ in prosta ubijajoče potrebe tekmovati z drugimi v raznih opremah in dokazih napredka, redno ostajala doma in se povsem posvečala telesnemu in duševnemu razvoju svojih otrok; živela je zanje, jih opazovala pri delu, igri, učenju, jih dobro poznala, razumela in resnično nad vse ljubila, najmanjše ljubkovala, se z večjimi igrala ali celo zapela, se razgovarjala z doraščajočimi o vseh mogočih vprašanjih mladih ljudi, a jih je znala tudi pametno zaposlovati bodisi v kuhinj, sobah, na dvorišču, vrtu ali nasadih. Vsak je imel svoje dolžnosti in moral sodelovati za dobro družine.
Četudi je oče moral na delo izven družine, je sprejemal le toliko dela kot je to bilo zares potrebno za resnično dobro družine; delo je imelo zanj plemenit smisel, zato je delal notranje vesel in se vesel vračal po delu domov, doma se z otroci morda malo poigral, porazgovoril o tem in onem, in nato se posvetil kakemu delu tudi doma; otroci so ga opazovali, sodelovali, on jim je govoril morda o lepoti in pomenu dela za vse, kako naj ga vrše, kako naj se varujejo napak, jih popravljajo in podobno. Otrok se je tako tudi ob očetu učil dela, ga cenil in ga celo vzljubil.
Oče in mati sta bila za otroka resnična avtoriteta, zgrajena predvsem na občudovanju in ljubezni; saj so otroci dan na dan opazovali in uživali resnično in globoko starševsko ljubezen enako do vseh; opazovali so lepo soglasje med starši; čeprav je mati vzgajala in vplivala bolj z dobroto, oče z moško resnobnostjo, in če je bilo treba, tudi s trdim nastopom, sta vendar ravnala enotno; tudi ko je bila mati sama doma z otroki, so se ti trenutku kake slabosti predobro zavedali, da stoji za materino dobroto očetova skrbeča strogost. In tako je otrok živel in se razvijal stalno pod enotnim vplivom obeh in ubogal z lahkoto, prepričan da oba želita in iščeta le eno:
dobro otroka; to tudi takrat, ko zahtevata velike žrtve ali celo kaznujeta. Morda je doraščajoči otrok v dobi dozorevanja kdaj čutil v sebi naravno mladostno upornost, a vendar ljubezen in spoštovanje do staršev sta mu pomagala, da je trezno presojal svoje želje in navodila ali zahteve svojih roditeljev, in se jim je končno rad pokoril, ne iz strahu, ampak iz prepričanja, da so bila navodila staršev vedno poroštvo pametnosti in nesebične ljubezni.
Družine so bile prej navadno številne. Tudi če kdaj starši niso mogli biti z otroci, so se ti znali temeljito zaposliti bodisi z igro, pripovedovanjem, opazovanjem, z vsemogočimi podvigi: eden je vodil, drugi iso sodelovali, ubogali, se podrejali, prostovoljno prevzemali vsak svojo dolžnost. In če je bil pajstarejši skrbno vzgojen, je cesto sijajno nadomeščal starše tudi v vzgajanju, v navajanju k dobremu, pravemu in lepemu svojih bratov in sestric.
Ob vsem tem je v tako urejeni družini rastla iz dneva v dan veselost vseh, občutje varnosti zaupanja in pomembnosti vseh, čut dolžnosti in odgovornosti vseh za vse, spoznavali so lepoto in nujnost nesebičnega sodelovanja vseh za dobro vseh; te naravnanosti so jim omogočale, da so se z enakim čutom odgovornosti in zavestjo dolžnosti pozneje lepo vraščali tudi v širše družabno življenje. Tako so prej cesto zelo ubogi starši dajali skupnosti veliko število resničn0 lepih osebnosti, krepkih, pogumnih značajev, odgovornosti polnih mladih ljudi, na katere si se lahko zanesel v vsem.
Modema družina
Danes se je trgovski propagandi, ki išče samo dobiček, posrečilo prepričati premnogo staršev, da so materialne vrednote edine, ki kaj pomenijo v našem življenju: če hočeš biti moderen, napreden, celo zadovoljen in srečen, da jih moraš imeti. Napačen človeški ponos je pomagal, da se je začelo zares blazno tekmovanje med sosedi in znanci, kdo bo bolj napreden, kdo bo imel več sto potrebnih in nepotrebnih stvari. A kje dobiti denar, ta nesrečen denar? Tako oče cesto prevzema več dela kot zmore; ne zato, da bi dostojno preživljal družino, ampak da bi zadovoljil neurejeno zmaterializiranost svojih želja in želja svoje žene, svojih otrok. Pri tem hlastanju po materialnem se nujno vedno bolj zgublja smisel za duhovne vrednote, ki edine morejo dati življenju zadovoljiv smisel in prinašajo v človeka mir, zadovoljnost ter omogočajo lepo, pošteno sožitje.
Danes družinski oče cesto gara preveč. Ker delo zanj nima višjega cilja, mu gre na živce tem bolj; utrujen in živčen se vrača domov; je kakor brez volje za razgovor z otroci, cesto celo brez zanimanja zanje; želi si le kotiček miru. In če se mu približa kak vesel razposajenček, morda vzroji; in če se to ponovi, če oče tudi ob nedeljah ne najde časa za vesel stik z otroci, za razgovor o tem ali onem vprašanju, ki jih muči ali vsaj zanima, se nujno v otroku porodi grenka misel: me ne mara, me nima rad, sem mu odveč; otrok se čuti nesigurnega, nezaupnega, zapuščenega. Avtoriteta očeta silno trpi, otrok le težko uboga, zlasti pri starejšem raste upornost, ki jo morda še premaguje, a v pubertetniku bo skoro z vso silo privrela na dan. Kjer ni medsebojne ljubezni, tam je trajna pokornost skoro nemogoča, pa naj bo otrok sicer še tako dober.
Če radi hlastanja po raznih nepotrebnih nakupih gre z doma na delo še mati in se še ona vrača domov nervozna in trudna ter bolj kot otroka išče počitek, se otrok čuti kot izdan, zapuščen, zagrenel, odveč, morda celo obupan; to mu bo ostalo potem za vse življenje; kot težka mora ga bo grenilo in ga onesposabljalo koristno in lepo se vključiti v kakršnokoli delo in družbo tudi izven družine; bo večen nergač ali celo revolucionar; saj matere pri vzgoji otroka ne more nadomestiti nihče, nobena druga oseba ali ustanova.
Zlasti zmaterializiranost našega časa tudi povzroča, da je v današnjih družinah vedno manj otrok; najbolj o-škodovan je radi tega prav otrok; kajti čim manj je v družini otrok, tem manj ima ta družbe, tem težje se zaposli, igra, razgovarja, medsebojno vzgaja in uvaja v družabno življenje;
mladino
tem bolj se čuti osamljenega, nezadovoljenega, zapuščenega, nesigurnega. Tudi najbolj skrbni in dobri starši sami ne morejo otroku nadomestiti otroške družbe. Gorje že v tem pogledu zlast otroku edincu.
Pa tudi sicer, starševska ljubezen, ki bi zadostovala za mnogo otrok, se omeji na enega samega in zato zelo rada postane prava slepa ljubezen, ki skoro več škoduje kot pa koristi. Starši, v večni skrbi, da se edinčku kaj ne zgodi, pretiravajo s svojimi navodili, kako naj se pazi na cesti, pri igri...; prebujajo v otroku občutje strahu in nesigurnosti, pa tudi naveličanosti; v svoji slepi ljubezni mu lajšajo delo doma in za šolo, ga nehote zavajajo v komodnost in lenobo; se trudijo, da za-dovolje njegove upravičene in neupravičene želje; otrok postane tako navadno suženj svojih kapric in starši sužnji otroka, otrok pogosto njih tiran, sebič-než, ki misli le nase, živi le zase; nesi-guren v sebi, nezaupen in oblasten do drugih bo zelo verjetno postal za vse življenje večen problem zase, za starše in družbo.
Delo
„Danes je radi tehničnega napredka (pralni stroji, modeme kuhinje, vodne instalacije, itd.) za otroka dela doma vedno manj; otrok vedno manj sodeluje s starejšimi, s 'starši in ti se tudi vedno manj trudijo, da bi mu našli kako pametno delo. Zato se čuti odveč, se dolgočasi, predaja cesti, zabavam in družbam izven družine. Domov hodi jest in spat in iskat kar potrebuje. Starši so zanj bolj redniki kot vzgojitelji, stik z njimi bolj zunanji kot nolranji, zgrajen bolj na sebične materialne potrebe kot potrebe duha, a samo stik s temi v otroku prebud: resnično hvaležnost in ljubezen do staršev ter otroku pomaga, sodelovati, čutiti z njimi, jih spoštovati in tudi veselo ubogati, če prejema le materalne dobrine, postaja sebičen materialist, ki zna izrabljati, a ne čuti niti hvaležno-
Irci so pri Slovencih uživali vedno velike simpatije. Občudovali smo njihove napore in boje za osvoboditev iz-izpod angleškega jarma. Bili so nam zgled narodno zavednega in vernega ljudstva. Z velikim užitkom smo brali prevode irskih povesti in romanov. Našli smo nekako sorodnost med irsko in slovensko dušo ter med irsko in slovensko narodno usodo. Zato ni čudno, da z zanimanjem in simpatijami spremljamo tudi najnovejše boje Ircev za pravico, svobodo in neodvisnost.
Kakor v preteklosti tako tudi danes večina svetovnega tiska slika Irce kot napadalce mirnega angleškega ljudstva na ¡Severnem Irskem. In vendar je resnica popolnoma drugačna. Nasilje uganjajo Angleži. Toda Angleži so bogata imperialna sila (ki pa se v zadnjih dvajsetih letih že krepko ruši), ki ima vse možnosti ustvarjati sebi prijazno javno mnenje. Pri tem jim pomagajo tudi vse protikatoliške sile. Irci imajo namreč dva greha: prvi je, da hočejo biti neodvisni, na svoji zemlji svoj gospod in popolnoma enakopravni z Angleži; drugi pa je, da so katoličani.
Kakšna je torej resnica o krvavih bojih in atentatih na Severnem Irskem ? Ali so to res verski boji, podobni tridesetletni in drugim verskim vojnam v Evropi? Svetovni tisk, ki Ircem ni naklonjen, skuša res dati tem bojem pečat verskih bojev, v katerih versko fanatični irski katoličani napadajo pro-testantovske in anglikanske Angleže. V resnici pa so to boji za enakopravnost Ircev z Angleži in za osvoboditev severne irske zemlje, ki so jo Angleži ukradli Ircem. Seveda igra tudi verski moment neko vlogo, toda še daleč ne najvažnejše in najodločilnejše, kakor to trdi Angležem prijazni tisk.
Kdo bo Irci?
Irci so star, ponosen in varen narod-Do 12. stoletja so uživali politično samostojnost, nato pa so prišli pod oblast Angležev, ki so tedaj še izpovedovali katoliško vero. Ko pa je kraljica Elizabeta zahtevala 0d Ircev, da odpovedo poslušnost papežu in priznajo njo za
sti, niti spoštovanja, še manj pa ljubezni, zato sta mu tudi pokorščina in sodelovanje zelo težka. Živi sebično življenje ob robu družine in ne bo nikdar sposoben niti za lepo vključitev v družabno življenje. Bo večen egoist, ki bo tudi od družbe veliko pričakoval in zahteval, a bo pripravljen ji dati in služiti le malo.
A najhujši nasledek sodobne zma-terializiranosti je v tem, da starši ne le ne najdejo potrebnega časa za vzgojo otrok, ampak da postanejo brez smisla zanjo, celo nesposobni za vzgojno delo. Kajti kaj se pravi vzgajati? Se pravi dan na dan se truditi, da prebujaš in razvijaš in utrjuješ v otroku vse lepo in dobro, da razvijaš v njem božjo podobo. To zmore le tisti, ki je ves prežet z ljubeznijo, s spoštovanjem do teh vrednot. Zmaterializiran človek prav tega nima v sebi; najvišje vrednote zanj so materialne narave. Psihologija celo uči, da nihče ne more vzgajati drugih, če predvsem ne vzgaja sam sebe, in da moremo vzgajati druge le v toliko, kolikor in dokler se trudimo, da vzgajamo sebe; in da vzgajamo sebe le v meri naše ljubezni in našega spoštovanja do pristno človeških, to je do duhovnih vrednot. Zat0 vzgojnega dela staršev ne more nadomestiti nihče.
OBČEVALNA SREDSTVA
Otrok danes prepogosto živi in se razvija pretežno pod vplivom splošnih občevalnih sredstev: televizije, radia, revij, itd. Statistike pravijo, da mladina dnevno presedi že samo pred televizijskim aparatom dolge ure. Ali vzgajajo mladino vsaj ta sredstva ? Vzgojno vpliva neugodno že to, da otrok ure preseda pred aparatom. Kajti nujno se giblje manj, kar škoduje njegovemu telesnemu razvoju. Zgublja smisel za važnejše stvari, za svoje dolžnosti. Pa vendar, ali ta modema sredstva vplivanja vsaj pomagajo mladini, da pravilno reši vsaj svoje najvažnejše mladostne probleme: problem spoštovanja, ljubezni in uboganja do staršev? Goje v njej smisel za rast v lepo osebnost ? Prebujajo v njej radostno zaupanje v lepo prihodnje družabno življenje ? čistijo in plemenitijo v njej njeno naravno nagnjenje po ljubezni ? Pred nekaj leti
svojega verskega poglavarja, tedaj je na Irskem zavrelo. Irci so se temu uprli in začela so se krvava preganjanja Ircev, ki so trajala stoletja in še danes niso prenehala. Debele knjige so bile napisane o teh preganjanjih, število Ircev se je znižalo za polovico. Ogromno je bilo pobitih, ogromno pa se jih je tudi izselilo po vsem svetu. Največ jih je odšlo v Severno Ameriko, kjer predstavljajo velike irske skupnosti, imajo svoje irske župnije in so zgled narodno zavednega naroda.
Eno najsramotnejših angleških dejanj pa je bilo, ko je angleška kraljica Elizabeta razlastila šest grofij na Severnem Irskem, pregnala z njih večino Ircev ter tam naselila Škote (protestante) in Angleže (anglikance). Tako je Severna Irska ali Ulster izgubila svoj irskj ali katoliški značaj. Danes je na tej stari irski zemlji komaj še pol milijona Ircev in nad en milijon Angležev, ki imajo vse pravice, vso oblast, vse javne službe, vso gospodarsko in politično moč.
Irski otok je celota zase s starim avtohtonim ljudstvom in z lastno kulturo. Zato bi moral ves otok tvoriti eno samo državo. Za ta ideal so se Irci dolgo borili, šele v letu 1921 so dosegli, da so morali Angleži popustiti in jim dati samostojnost. Toda niso dali samostojnosti vsej Irski, ampak so Severno Irsko zadržali v svoji oblasti, češ da ima angleško večino. In tako se je zgodilo, da je šest severnoirskih grofij še vedno del Velike Britanije, ki nad vse krivično postopa z Irci. če bi ne bilo teh očitnih krivic, b morda Irci še potrpeli, toda neprestano zapostavljanje in preganjanje je imelo za posledico, da so se irski rodoljubi združili, začeli z javnimi protesti in demonstracijami pa organizirali tudi tajno vojsko, ki se bori za enakopravnost z Angleži in še več: za odcep od Anglije in priključek k irski republiki.
Dogodki v Londonderryju
Našim bralcem so gotovo še v spominu dogodki v drugem največjem severnoirskem mestu — Londonderryju,
sem kupil televizijski aparat, a ko sem videl, kako prikazuje življenje, kako slika zakonce, mladino, dekleta in žene, kako prikazuje družabno življenje, sem aparat vrgel iz sobe in ga prodal. Kajti to kar sem sam videl, v mladem človeku neti materializem, senzualnost, vsiljuje idole, ubija ideale in ruši smisel za duhovne vrednote; bolj kvari kot dviga.
In sodobne revije? Večinoma iščejo dobička, zato pišejo tako kot ugaja masi, in ta je radi plitvosti časa kaj malo navdušena za resno berivo. Pod pretvezo da je mladini treba dati zlasti spolni pouk, se vrstijo članki te vrste, navadno površni, omledni, nejasni, bolj kot poučujejo, vzbujajo radovednost, sentimentalnost, bolj kvarijo kot vzgajajo. Kako težko je ob tej poplavi neresnih revij ohranjati dobre, kot' jih hvala Bogu, imamo Slovenci veliko tudi tu v Argentini!
ŠOLA
In šola? V njo prihajajo vzgojeni, neurejeni in zašli; njih medsebojni vpliv je neizogiben; in lažje je vplivati slabo kot dobro, zlasti ker so zašli navadno drzni in gobezdavi. Učiteljstvo je po večini mlado in zato po večini še neizkušeno; hoče le poučevati in ne vzgajati. Vse to in še drugo nas opozarja, da ne smemo od šole kot je, pričakovati kake posebne pomoči pri vzgoji naše mladine.
CERKEV
In Cerkev? Radi svojega poslanstva — prebujati v dušah podobo božjo in jih dvigati k vrednotam duha —, je zlasti Cerkev dolžna oblikovati mlade ljudi in tako pomagati staršem pri vzgoji. A žal tukajšnji škofje sami priznavajo, da se je mladina odtujila Cerkvi tako zelo, da se že več zanjo ne briga. Hvala Bogu za delo naših organizacij, naših duhovnikov, učiteljev in drugih laikov, ki s svojim trudom nudijo staršem dragoceno pomoč; a ne varajmo se, naša mladina živi zelo močno pod vplivom tukajšnjega okolja.
Temna je slika tega sestavka. A moramo priznati resnico, četudi boli. Tako bomo lažje razumeli težave naše mladine in našli pota k ozdravitvi ran, ki nas bole.
ki ima irsko večino. Irci so imeli procesijo, ki so jo Angleži pod vodstvom nekega pastorja napadli. Prišlo je do pretepa. ¡Sledile so hujše akcije od obeh strani. Medsebojni boji so se nato prenesli na glavno severnoirsko mesto Belfast. Angležem je prišla na pomoč njihova vojska, ki postopa tako, kot so postopale med drugo ¡svetovno vojno okupatorske vojske v Sloveniji. Irce zapirajo in pošiljajo v internacijo, požigajo jim hiše, vlačijo pred sodišča in obsojajo na visoke kazni. Mnogo Ircev je zbežalo v irsko republiko, toda mnogi se ne dajo ustrahovati in nadaljujejo boj zoper domače zatiralce in zoper angleško vojsko, ki ščiti samo Angleže.
Na Severnem Irskem je sedaj prava državljanska vojna in ne verska vojna. Zakrivili so j0 Angleži, ki silno radi govorijo o demokraciji, ki pa že svojim najbližjim sosedom Ircem ne priznavajo demokratičnih pravic in postopajo z njimi kot z manjvrednim ljudstvom. Sramotno je, da svetovni tisk ne piše resnice in celo poziva papeža, da naj kroti uporne in napadalne katoliške Irce.
Mi, Slovenci, dobro razumemo Irce, saj je naša usoda tako zelo podobna irski. V devetem stoletju smo izgubili svojo samostojnost in so nam vladali tujci vse do 29. oktobra 1918 in še pozneje smo doživljali težke dneve. Slovensko ozemlje se je ¡skrčilo od prvotnih 75.000 km2 na 25 000 km2. Tujci so nam kratili naše narodne pravice, so potujčevali naše kraje, zapostavljali naše ljudi in nas hoteli izbrisati iz zemljevida. Toda, kakor so Irci s trdno voljo, jasnim ciljem in ogromnimi žrtvami dosegli vsaj za večino svojega narodnega ozemlja neodvisnost in sedaj nadaljujejo boj za neodvisnost nadaljnjega svojega ozemlja, tako moramo po zgledu Ircev tudi mi Slovenci neprestano delati na tem, da raztresene slovenske ude v Italiji, Avstriji in na Madžarskem združimo s Slovenijo v en0 enoto in celoto — slovensko državo, jo osvobodim0 komunizma ter jo uredimo po načelih svobode, demokracije in socialne pravičnosti.
RUDOLF SMERSU — Buenos Aires
Tragedija irskega naroda