Št. 162 (16.507) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu*13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. m*c 1 *" ovenijo" pod Vojskim pri Idriji, do 7 ojenem Trstu, kjer je izšla zadnje '■ ••: 'artizanski DNEVNIK v za- sužn- TRSi UU^, /x -00 fax040772418 O’ 1CVD ‘ '.moggpl Tel.0481533382,fax0481532958 . i'«‘0 ,i28-Tel.0432/731190________________________ Intem *-ww.primo(5ki.it/ e-mail redakcijašprimorski.it 1500 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% TODFK IS lili I IA lOOO 0,77 EVRA Art2.comma20b,legge66296.FiiiakdiTriestE IVItCIV, IV, UULIUM 1777 RSO last. Giraldi R. Velika.izbira električnega materiala, dodatne opreme in delov po 12V e.t. za NAVTIKO in CARAVAN. NABREŽINA (TS) Trg sv. Roka 105 tel. 040/200238 Boj m bolj čbveški islam Vojko Coua Pred dvajsetimi leti je po strmoglavljenju skorumpiranega Sabovega režima marsikdo upal, da se za Iran začenja svetlejše obdobje. Dogodki so to upanje kaj kmalu upihnili, saj je v Iranu zavladala duhovščina in uvedla mračnjaški teokratski režim, njegov duhovni voditelj Homeini pa ni skrival, da Zeli model svoje islamske revolucije razširiti po vsem muslimanskem svetu. Amerika, ki jo je Sabov padec presenetil, je storila hudo napako, ko je zaCela proti Homeinijevemu režimu podpirati Sadamov Irak. Sledila je dolga irasko-iranska vojna, ki se je končala brez poražencev in zmagovalcev. Ali bolje rečeno, vojna je iranskim ajatulahom omogočila, da so strli vso napredno opozicijo, ki je bila v prvih vrstah pri rušenju Sabovega režima. Nad Iran se je zgrnil temačni Sa-dor, v katerega so se morale obleci vse zenske. Dvajset let pa je dolgo obdobje tudi za teokratski režim. Ko je na zadnjih predsedniških vob-tvah zmagal Ali Hame-nei, predstavnik zmerne Šiitske duhovščine, se je Iran počasi začel odpirati svetu. Pri tem sta bili aktivni tako Italija kot Evropska unija, medtem ko ZDA niso pozabile zasedbe svojega veleposla-' nistva v Teheranu. Zunanjemu je sledilo Se notranje odpiranje. PoCasi se je predvsem mladina začela zavedati spon teokratskega režima in si zaželela svobode, kakršno uživajo njeni vrstniki v vsem omikanem svetu. Zaprtje reformističnega dnevnika Salam je bila torej le kaplja, ki je sodu izbila dno. Najprej so zaceh protestirati teheranski študentje, ko je pobcija vdrla v njihovo univerzitetno sredi-SCe in ubila vec študentov, se je protest razširil na skoraj vse iranske univerze. Predsednik Ha-tami je v nedeljo poskusa! miriti duhove z obsodbo policijskega nasilja, včeraj pa je študente pozval, naj bodo strpni in ne neučakani, ker se upravičeno boji, da bi skrajne teokratske sile z nasiljem rešile zaplet. Njegov neposredni nasprotnik, duhovni vodja iranske islamske revolucije Ali Hamenei, je prav tako obsodil policijsko nasilje v upanju, da bo utišal protest. Zelo verjetno mu to ne bo uspelo in bo moral seči po represiji z nepredvidljivimi posledicami za Iran. IRAN / PO PETKOVEM POLICIJSKEM NASILJU Študentski protest se stopnjuje in dobiva politične razsežnosti Tako duhovni voditelj Hamenei kot predsednik Hatami sta obsodila nasilje TEHERAN - Iransko glavno mesto je bilo včeraj priča dolgemu dnevu mestne gverile med študenti in varnostnimi silami. Da bi zaustavil protest, ki traja ze pet dni, se je včeraj oglasil celo duhovni vodja islamske revolucije ajatulah Ali Hamenei, ki je obsodil petkovo policijsko nasilje nad Študenti, a je tudi navedel, da za vsem stojijo ZDA. Tega mnenja pa kot kaze ni zmerni iranski predsednik Hatami, ki je ze v nedeljo obsodil zadržanje policije, včeraj pa Študente pozval k zmernosti, ker se študentski protest Siri po vsej državi in dobiva politične razsežnosti. Na 9. strani Računsko sodišče: brez sfruklumih reform he bo rasli in dela ECB poziva k zvišanju upokojitvene starosti RIM - Italija je deležna treh novih pozivov za strukturne reforme in Se posebej za revizijo pokojninskega sistema. Evropska centralna banka bo k ukrepanju na tem področju povabila tudi Nemčijo in Francijo, medtem ko Italiji svetuje, naj Cimprej zviša upokojitveno starost in preuredi kriterije za dodeljevanje pokojnin. Zavod Istat je v zvezi s tem objavil izračun, po katerem bi Rim z anticipi-ranjem zvišanja upokojitvene starosti na 57 let prihranil 2.200 milijard. Pravi alarm pa je "za javne finance sprožilo računsko sodiSCe, ki je v svojem letnem poročilu parlamentu zapisalo, da brez strukturnih reform in znižanja davčnega pritiska ne bo gospodarske rasti in niti dela. Na 2. strani Srbska opozicija skuša z zbiranjem podpisov in demonstracijami zrušiti osovraženi režim Slobodana Miloševiča BEOGRAD, PRIŠTINA - V Beogradu je srbska policija včeraj prepovedala zbiranje podpisov proti jugoslovanskemu predsedniku Miloševiču. To seveda ne bo zaustavilo pobud srbske opozicije združene v gibanju Zveza za spremembe, ki iz dneva v dan organizira proteste po ožji Srbiji in tudi v Vojvodini. Protestom se pridružujejo tudi rezervisti jugoslovanske vojske, ki še niso prejeli plač za svoje delovanje na Kosovu. Medtem je na Kosovu Se vedno skrajno nemirno. Prejšnjo noC so ponovno gorele srbske hiše v Prizrenu. V izredno hudem položaju pa so sedaj Romi, ki jim kosovski Albanci očitajo, da so sodelovali v etničnem čiščenju.* Na 8. strani AVTOMOBILZEM / PO NEDELJSKI NESREČI NA DIRKI V ANGLIJI Schumacher se bo moral zdraviti najmanj dva meseca NORTHAMPTON -»SreCen sem, da sem Se živ,« so bile' prve besede, ki jih je 24 ur po hudi nesreči na Veliki nagradi v Silverstonu iz bolnišnice v Northamptonu za javnost izrekel nemški voznik formule ena Michael Schumacher. Schumacher si je v nesreči, v kateri se je s svojim ferra-rijem pri visoki hitrosti zaletel v zaščitno ogrado iz gum, zlomil golenico in meCnico. Zdravniki so nesrečnemu dirkaču na zlomljeni nogi vstavili 30 centimetrov dolgo ploščico. Ocenjujejo, da ne bo mogel tekmovati najmanj dva meseca. Na 12. strani . Bernard Sadovnik namesto Smolleja CELOVEC - Za Enotno listo bo na oktobrskih državnozborskih volitvah kandidiral Bernard Sadovnik. Tako je sklenilo vodstvo EL na seji, ki je potekala za zaprtimi vrati. Vodstvo EL je tudi podaljšalo pogodbo s stranko Liberalni forum. Po tem sporazmnu bo Sadovnik na 12. mestu kandidatne liste LIF. Sedanji poslanec LIF in predstavnik EL Karel Smolle je po pogovoru z vodstvom pristal, da umakne svojo kandidaturo in prepusti mesto mlajšemu kolegu, ki je tudi bolj poznan na bazi. Na 3. strani 1UIZREDNA NOVOST NA KRASU!!! "*■$,* i Vili V «3'*eir Eli nhS* e žV/tiirEi* Mi t'' . lastnika: Švara & Masten Tel. 040-299768 - Fox: 040-291480 SPECIALIZIRANA IN POOBLAŠČENA MEHANIČNA DELAVNICA ZA TEHNIČNI PREGLED AVTOMOBILOV (REVIZIJE) V SESLJANU -» zraven veletrgovine C0NAD na pokrajinski cesti SESLJAN-NABREZINA OPRAVIMO PREGLED V 30 MINUTAH! Odprava vseh mehanskih in električnih okvar! PRODAJA GUM! POKLIČITE NA TEL. ŠT. 040/299768 REKLAMNI OGLAS SHUJ/02 ZNANSTVENO RAZISKOVANJE OBVEŠČA Shujšajte hitreje V italijanskih lekarnah v prodaji nova. pilula MILAN - Zdaj so Ze znani rezultati kliničnih testiranj učinkovitosti in varnosti novega dietetičnega integratorja, ki je ze prijavljen pri ministrstvu za zdravstvo. S kliničnim eksperimentiranjem se je želelo ugotoviti, kakšen je učinek pri odpravljanju prekomerne teze. Testiranje je potekalo v laboratorijih enega od bolnišničnih centrov, ki sodijo v sklop državne zdravstvene službe. 40 prostovoljcev so razdelili v dve enaki skupini, od katerih je ena prejemala placebo, druga pa dietetični integrator. Vsi prostovoljci so istočasno imeli tudi nizkokalo- rično dieto. Klinične raziskave so pokazale, da novi dietetični preparat z glavno sestavino omogoča, da se v mesecu dni izgubi do 5,8 kg telesne teze. Preparat ni zdravilo in ni povzročil stranskih učinkov. Vest je povzročila veliko zanimanje pri ljudeh, ki v lekarnah že povprašujejo po izdelku z imenom »LineControl«. Izdelek dobavlja lekarnam po Italiji družba Axio. ki je financirala znastveno raziskovanje in klinično testiranje učinkovitosti ter varnosti. Izdelek ima glede na stopnjo debelosti oznako blag, zmeren ali močan. OD 10. UULIJA DALJE 6 TEDNOV SEZONSKI POPUSTI — v veleblagovnici l/ZDUSS/ Čedad - Trg Picco 14 Velika izbira moških, ženskih in otroških oblačil ter športne konfekcije NOVICE PRORAČUN / POROČILO RAČUNSKEGA SODIŠČA V dvomu petkov vrh večine RIM - Predstavniki Prodijevih Demokratov bodo danes začeli z dvostranskimi srečanji, s katerimi naj bi vladno zavezništvo začelo soočanje o programu in preverilo, ali bo mogoče oblikovati novo Oljko, ki bo kos izzivom tretjega tisočletja. Delegacijo Demokratov bo vodil bivši podtajnik prim predsedstvu vlade Arturo Parisi, ki se bo danes srečal z Demokratičnimi socialisti, z Zelenimi in somišljeniki zunanjega ministra Lamber-ta Dinija. Po vrhu prejšnjega tedna, ko je večina strnila vrste, so se v tem tednu spet okrepile sre-dobežne sile. Poleg tega imajo mnogi koalicijski partnerji veliko pomislekov o predlogu Demokratov, saj menijo, da je njihovo poudarjanje nujnosti primarnih volitev in opredelitve za bipolarnost bolj neko ustavno inženirstvo kot pa jasna programska izbira. Pogovori teh dni bodo pokazali, ali bo možen prtkov vrh, na katerem naj bi bili pristoni samo tajniki večinskega zavezništva, ne pa vlada. Možno je, da bo srečanje zato odloženo. Amato prepričal evropske kolege BRUSELJ - Italijanski minister za gospodarstvo Gialiano Amato je dejal, da so na srečanju finančnih ministrov Evropske unije v Bruslju, njegovi kolegi »vzeli na znanje, da se je italijanska gospodarska situacija krepko izboljšala«. Italijanski minister je dejal, da je kolegom lahko postregel z veliko bolj spodbudnimi podatki kot v maju, ko so evropski partnerji priznali Rimu možnost nekoliko višjega razmerja med primanjkljajem in BDP. Sedaj pa, kot naj bi izhajalo tudi iz doikumenta o finančnem in gospodarskem pričakovanju, naj bi se stanje krepko izboljšalo. Italija, Nemčija in Francija naj reformirajo pokojnine RIM - Italija, Nemčija in Francija morajo reformirati svoje pokojninske sisteme. Tako je pozvala včeraj osrednja evropska banka, ki meni, da bi tri največje države EU lahko ne dosegle ciljev pakta stabilnosti, če ne bodo korenito reformirale skbrstva. Šibka gospodarska rast zahteva reloime Rast BDP občutno nižjo od povprečja v EU Nujni strukturni posegi in znižanje davkov RIM - Trajajoče upadanje perspektiv ekonomske rasti v Italiji lahko negativno učinkuje tudi na javne račune, zato je treba takoj ukrepati na področju strukturnih reform javne porabe in davčnega sistema. Poziv prihaja tokrat od računskih sodnikov, ki so ga zapisali v običajno letno poročilo o splošnem položaju države, ki je pravkar prispelo v parlament in v katerem računsko sodišče analizira dinamiko in perspektive javnih financ. Računski sodniki se najprej ustavljajo pri šibki gospodarski rasti, saj je bruto domači proizvod v obdobju 1992-1998 dosegel povprečno letno rast le rahlo čez odstotek, kar je precej manj kot v ostalih evropskih državah, kot sta Nemčija (1,6%) in Francija (+1,7%) ali od povprečja Evropske unije, ki je znašalo 1,6%. V obdobju prej, torej med letoma 1980 in 1992, pa je Italija beležila enkrat večjo rast (povprečno 2,1%) in ostaja le rahlo pod evropskim povprečjem. To je po mnenju računskih sodnikov tudi razlog za poslabšanje predvidevanj o gibanju javnih financ v letošnjem letu, saj pojemanje gospodarske rasti vpliva na krčenje davčnih osnov in torej učinkuje negativno na javne račune. K temu je treba prišteti še dejstvo, da se je davčni pritisk v desetih letih zvišal za 4,6%. V takih razmerah je treba ublažiti davčno breme in relansirati investicije, če želimo doseči zasuk negativnega trenda, meni računsko sodišče. V tej perspektivi, se zato »ni mogoče izogniti ključnemu vprašanju poglobljene analize trendov in dejavnikov širjenja glavnih kategorij tekoče porabe brez obresti na javni dolg«, piše v poročilu računskih sodnikov, ki dodajajo, da tovrstna revizija ne more ne upoštevati tudi primerjave med ravnijo storitev v Italiji in v drugih glavnih državah EU. V besedilu poročila se sicer nikoli ne pojavlja beseda »pokojnine«, vendar je nanašanje zelo očitno, saj računski sodniki govorijo o o »zelo zahtevnem procesu, ki mora najti točko ravnovesja med potrebami za spodbujanje razvoja in zaposlovanja na eni in evropskimi merili za javne finance na drugi strani. _______- RIM / UMOR ALPI-HROVATIN_________ Dosmrtna ječa ali oprostitev? Pred porotniki odvetnik Hrovatinove družine in zagovornik Somalca Tudi v Padovi zmaga predstavnika Pola PADOVA - Tudi na volitvah za obnovitev pado-vanske pokrajinske uprave je zmagal predstavnik Pola svoboščin. Vittorio Casarin je za okoli 1.600 glasov prehitel predstavnika leve sredine Antoni-na Ziglia. Pol je tako levi sredini iztrgal padovan-sko pokrajinsko upravo. Udeležba na vohtvah je bila zelo nizka, saj je dosegla komaj 40 odstotkov, na volilni izid pa so tako po mnenju desne kot leve sredine vplivale vsedržavne razmere. Pol svoboščin je kljub vsemu bolj strnjen, medtem ko daje vladno zavezništvo vtis velike razceplenosti. Kandidata Pola so podprli tudi volilci Severne lige. Tako je vsaj ocenil vodja Pola Silvio Berlusconi, medtem ko je pokrajinski tajnik FI Vittoriano Mazzon prepričan, da so Bossijevi somišljeniki ostali doma in so kandidatu Pola omogočili zmago razočarani volilci Ljudske stranke. RIM - Proces zaradi umora Raievih poročevalcev iz Somalije Ilarie Alpi in Mirana Hrovatina se bliža koncu. Edini obtoženec, Somalec Hashi Omar Hassan, je osumljen, da je sodeloval s skupino morilcev, ki so 20. marca 1994 streljali na rimsko novinarko in tržaškega snemalca: aretirali so ga lani, ko je prispel v Italijo skupaj z drugimi somalskimi pričami nasilja italijanskih vojakov. Potem ko je prejšnje dni javni tožilec predlagal dosmrtno kazen, sta se včeraj zahtevi po obsodbi pridružila tudi zastopnika Raia in Hrovatinove družine, ki sta naglasila, da ni dvomov o Hassano-vem sodelovanju pri krvavem napadu, čeprav preiskovalci niso pojasnili pravih razlogov umora, ki je vsekakor bil skrbno načrtovan, kot niso niti odkrili tistih, ki so naročili umor tolpi morilcev. Zagovornik osumljenega Somalca, odv. Duale Hassan, je svoj nastop pred porotniki osredotočil na pomanjkanju pravih dokazov o sodelovanju njegovega varovanca pri napadu. Obtožnica sloni na dveh pričevanjih, je dejal, in sicer Ahmeda Alija Rageja ter voznika Alija Abdija. Prvi je med svojim bivanjem v Italiji med leti 1997 in 1998 izjavil preiskovalcem, da je Hassan bil v skupini morlicev, vendar je kmalu zatem izginil in njegovega pričevanja niso nikoli mogli preveriti. Voznik terenskega vozila, s katerim sta se peljala Alpijeva in Hrovatin, pa je za odv. Dualeja Hassana »samo lažnjivec«. Zagovornik je orisal tudi vrsto nedoslednosti in protislovij preiskave, v prvi vrsti dejstvo, da italijanska vojska in varnostniki, ki so takrat še bili v Mogadišu, niso izvedh nobene preiskave. GOSPODARSTVO / VE-LIKA SLAVNOST V TURINU Sto let poslovnih uspehov turinskega koncema Na praznovanju tudi predsednik republike Ciampi, ministrski predsednik D'Alema in sindikalni voditelji TURIN - Tri tisoč več ali manj uglednih gostov se je udeležilo slavnosti ob stoletnici ustanovitve avtomobilske tovarne Fiat, katere usoda je v dobrem in v slabem življenjsko povezana z italijanskim gospodarstvom ter tudi s politiko. Vabilu družine Agnelli so se med drugim odzvali predsednik republike Carlo A. Ciampi, ministrski predsednik Massimo D’Alema ter voditelji CGIL, CISL in UIL, Ser-gio Cofferati, Sergio D’Antoni in Pietro Lariz-za. Iz ZDA je prišel nekdanji državni sekretar Henry Kissinger, navzoča sta bila tudi predsednik senata Nicola Mancino in poslanske zbornice Lu-ciano Violante. Glavno besedo je seveda imel Gianni Agnelli. V čustveno obarvanih tonih je prehodil stoletno pot koncema, ki ga je ustanovil njegov ded, omenil je težave in predvsem uspehe, ki so označevali FIAT in ki so hočeš nočeš močno pogojevali državno ekonomsko in tudi družbeno tkivo. FIAT in Italija - je dejal »odvet- nik« - nujno potrebujeta novo zaupanje, kar je kasneje podčrtal tudi ministrski predsednik. Premier je izkoristil priložnost in ponovil svoja sta- lišča o pokojninah in o reformi socialne države,: nobenih sporov s sindikati in delodajalci, a sporazumno usklajevanje prepotrebne reforme. Ciampi je medtem znova pozval parlament, naj se čimprej loti sistemskih reform, ki bodo Italiji zagotovile stabilnost in učinkovito vlado. Ge hoče naša država res docela vstopiti v novo Evropo morajo zakonodajne dobe parlamenta obvezno trajati celih pet let brez prekinitev in. nepotrebnih trenj. Državni poglavar ni izrecno omenil volilne reforme, dal pa je razumeti, da sodijo tudi nova Volilna pravila med nujne ukrepe parlamenta, v katerem, kot znano, glede tega vprašanja, prevladujejo zelo različna mnenja. Navzočnost sindikalnih voditeljev je imela poseben simbolni pomen. Sindikalni odnosi v turinskem koncernu so bili v preteklosti večkrat zelo napeti, v vsakem primeru pa so bili vedno pokazatelj sindikalnih razmerij po državi. ECAJNICE 1 EVRO= 1.936,27 URE 12. JULIJ 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 9.07. 12.07. ameriški dolar 1,0204 1,0124 japonski jen 124,66 123,82 grSka drahma 325,20 324,87 danska krona 7,4366 7,4368 Švedska krona 8,7075 8,7170 britanski funt 0,65770 0,65270 norveška krona 8,1145 8,1075 češka krona 36,329 36,273 ciprska lira 0,57720 0,57703 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 249,18 248,68 poljski zlot 3,9852 3,9695 slovenski tolar 196,4213 196,2982 švicarski frank 1,6065 1,6072 kanadski dolar 1,5003 1,4967 avstralski dolar 1,5289 1,5296 novozelandski dolar 1,9327 1,9306 ■ 12. JULIJ 1999 NAKUP/PRODAJA 1 EVRO VALUTA portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt italijanska lira 200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27 OSTALE VALUTE EVRO NAKUP PRODAJA ameriški dolar britanski funt švicarski frank danska krona norveška krona švedska krona kanadski dolar grška drahma japonski jen avstralski dolar slovenski tolar hrvaška kuna češka krona slovaška krona madžarski florint 1,0258 0,6620 1,6229 7,5778 8,2867 8,9346 1,5270 341,21 128,50 1,6061 203,82 8,2394 45,052 55,35 298,04 ■ 1,0098 0,6490 1,5896 7,2918 7,9151 8,5072 1,4708 297,00 120,73 1,5004 193,62 7,4472 36,552 44,028 242,15 ZADRUZM ■ ■ 7 Za {KRAŠKA druga zo.z. TRST BANKA KMEČKA BANKA GORICA 12. JULIJ 1999 EVRO LIRE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar 1,0267 1,0068 1898 1923 britanski funt 0,6659 0,6515 2908 2972 kanadski dolar 1,5138 1,4778 1279 1310 japonski jen 127,4334 124,4346 15,31 15,69 švicarski frank 1,6254 ' 1,5945 1191 1214 norveška krona 8,2423 8,0446 235 241 švedska krona 8,8806 8,6621 218 224 grška drahma 324,8500 317,8989 5,96 6,09 danska krona 7,5595 7,3806 256 262 avstralski dolar 1,5523 1,5190 1247 1275 slovenski tolar 203,6497- 194,6000 9,65 9,95 hrvaška kuna 7,9031 7,3066 245 265 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 MILANSKI BORZNI TRG 12. JULIJ 1999 INDEKS MIB 30: -0,13% delnica cena € var. % delnica cena € var. % AEM * 1,930 + 1,15 INA 2,246 -0,66 ALITALIA 2,577 +0,46 ITALGAS 4,098 -1,58 ALLEANZA 11,108 -0,34 MEDIASET 8,839 +0,26 AUTOSTRADE 7,121 +0,93 MEDIOBANCA 11,012 -0,74 BNL 3,204 +0,18 MEDIOLANUM 7,918 + 1,97 COMU 6,978 -0,18 MONTEDISON 1,717 + 1,29 BCA Dl ROMA 1,387 - OLIVEni 2,469 -2,87 FIDEURAM 5,584 -0,21 PIRELLISPA 2,699 -0,51 INTESA 4,579 -0,06 RAS 9,413 -0,07 EDISON 9,115 -0,16 ROLO BCA 1473 22,110 +0,63 ENI 6,140 +1,05 SAN PAOLO IMI 13,213 +0,27 FIAT 3,292 +1,26 TIM 5,849 +0,98 FINMECCANICA 0,967 +0,86 TELECOM ITA 11,007 -1,07 GENERALI 34,080 -0,93 UNICREDIT 4,346 -1,58 UNIM 0,428 -0,64 ■ ljubljanska banka Klf, 1 / "1 | i*. . A.i n <■ irV rV rV 1 KOROŠKA / PO SKLEPU STRANKINEGA VODSTVA POSTAJA TOPOLOVO / DEBATNI VEČER O SARAJEVU Bernard Sadovnik bo kandidat EL Potrjena povezava z LIP - Karel Smolle se je odpovedal zopetni kandidaturi Pesnikovo doživljanje in novinarjev pogled O BiH sta govorila sen. Volčič in Božidar Stonišič CELOVEC - Slovenska Enotna lista (EL) na Koroškem je konec tedna na seji za zaprtimi vrati sklenila, da bo podaljšala pogodbo o sodelovanju z državnozborsko stranko Liberalni forum (LEE). V pogodbi LIF mdr. zagotavlja Enotni liste ne le popolno avtonomijo v vprašanjih manjšinske politike, temveč tudi 12. mesto na kandidatni listi za državnozborske volitve v Avstriji, ki bodo 3. oktobra letos. Za svojega kandidata za državni zbor je vodstvo Enotne liste brez vsakega nasprotnega glasa določilo Bernarda Sadovnika (35 let), podžupana v Globasnici in poslovodecega tajnika deželne Enotne liste. Za prvega kandidata EL na listi Liberalnega foruma se je do tik pred zasedanjem vodstva EL potegoval tudi Karel Smolle, ki je šele pred letom dni prevzel državnozborski mandat. Po informacijah udeležencev posveta se je Smolle po pogovoru s strankarskimi kolegi prepričal, da je smiselno imeti mlajšega in v bazi bolj zasidranega kandidata in se zato odpovedal vnovični kandidaturi za državni zbor. Liberalni forum ima trenutno v državnem zboru deset poslancev, Smolle pa je v parlament lahko vstopil šele, ko sta se dva poslanca odpovedala mandatu. Po zadnjih javnomnenjskih anketah bo za Liberalni forum na volitvah izredno tesno. Nekateri inštituti napovedujejo stranki nekdanje Haiderjeve namestnice, da ji bo vnovič uspelo preskočiti 4-odstotni prag, nekateri pa so bolj skeptični. Ivan Lukan LJUBLJANA / OCENA KOMISIJE Neurje v Sloveniji povzročilo za dve miljardi SIT škode KOZJE - Neurje, ki je ob koncu tedna prizadelo nekatere dele severovzhodne Slovenije, je po prvih ocenah povzročilo za dve milijardi tolarjev (20 milijard lir) škode. Neurje je največ škode povzročilo na cestah in drugi lokalni infrastukturi v kmetijstvu, na stanovanjskih in drugih objektih, sprožilo pa se je tudi veC zemeljskih plazov. Najbolj prizadete kraje na območju Kozjanskega in Sotle so popoldne obiskali elani državne komisije za sanacijo posledic naravnih nesreC. Ob tej priložnosti so se sestali tudi župani tistih občin, kjer so posledice neurja najhujSe. Po poročanju Radia Slovenija je državni komisiji za sanacije doslej prijavilo škodo 11 slovenskih občin. Najhuje je bila prizadeta občina Kozje, kjer so škodo ocenili na milijardo tolarjev. V občini Videm pri Ptuju so ocenili škodo na 500 milijonov tolarjev, v Bistrici ob Sotli na 150 milijonov tolarjev, v Krškem na 101 milijon tolarjev in v Laškem na 93 milj ono v tolarjev. V večini primerov gre za občine, ki so jih letos že večkrat upostošila neurja in jim še ni uspelo odpraviti posledic prejšnjih ujm. (STA) Bernard Sadovnik ČEDAD - Ali je bilo dolgoletno sožitje različnih narodov in kultur v nekdanjem Sarajevu (in bivši Jugoslaviji) zgolj iluzija, ali se je možno k njemu prej ali slej povrniti? In kdaj, potem ko se je v zadnjem desetletju zgodilo vse to, kar se je? Okrog te osi se je sukala debata med bosanskim pe-sikom Božidarjem Sta-nišiCem in senatorjem Mitjo Volčičem, ki ga tudi nove obveznosti v evropskem parlamentu niso odvrnile od napovedanega obiska v Topolovem. Petkov veCer na Postaji je Sel nekako Čudežno skozi, lebdeč pod temnimi oblaki, ki so se izkazali tolikanj milostno prizanesljivi, kolikor so bili spočetka grozeči. Tako je lepo Število obiskovalcev zasluženo prišlo na svoj račun. Časnikar Miha Obit je ob uvodni predstavitvi Sta-nišica in Volčiča izrazil željo, da bi prišla do izraza primerjava gledanj med človekom, ki je doživel vojno Sarajeva kot obleganec in drugim, ki ga je imel priložnost videti kot novinar. In ravno ta bistvena razlika je dejansko postala sol srečanja. Volčič je dejal, da se Časnikarji niso mogli izogniti občutkom krivde, ko so, opremljeni s Čelado in neprebojnim jopičem, v naglici prečkali sarajevske ulice, ne da bi v bistvu razumeli veliko stisko Sarajevčanov. Ne da bi razumeli, kaj se dogaja pod površjem, so se postavili ob bok preganjanim in bombardiranim. Volčič je trpko ugotavljal, da se je z vojno na Balkanu sesul nek svet, ki je bil morda iluzija. ”V Sarajevu je bilo sožitje možno v kozmopolitski družbi za Časa Titove oblasti, ko je vsak narod spoštoval drugega. O Titu lahko rečemo kar hočemo, vendar mu je skoraj uspelo uresničiti sanje o sožitju različnih narodov v skupni državi. Toda na sanje, ki so bile plod intelektualcev, je padla težka roka nacionalizmov, ki so rak tega stoletja", je dejal Volčič in izrazil skepso o tem, da se lahko med narodi nekdanje Jugoslavije v kratkem Času ponovno vzpostavi neko mimo sožitje, na katerem bo možno graditi. Božidar StanišiC je bil drugačnega mnenja. Ni soglašal z oceno, da je bilo Sarajevo s plodno ozmozo med različnimi kulturami zgolj iluzija, Čeprav je dodal, da se trenutno obrača do publike kot poraženec. "Brez utopistov in romantikov ni ne čvrstih idej ne prihodnosti. Bosna ni bila le vzrok, ampak tudi izredno močno sredstvo. Evropa pa se tega ni zavedala in je zanemarila bodisi Balkan kot svoj vzhodni del. Zato predstavlja Bosna hkratni propad dveh svetov, vzhodnega in zahodnega", je dejal Stanisic in izrazil prepričanje, da ima Bosna prihodnost, zlasti Ce bo mednarodna skupnost znala prisluhniti glasovom demokratičnih intelektualcev, ki se zavzemanj o za sožitje v večnacionalni skupnosti. Volčič je priklical današnjo kruto realnost in navedel primer Mostarja, kjer sta hrvaški in muslimanski del vse bolj in v vsakem pogledu popolnoma ločena. V Bosni se dan _______DEŽELA / POLETNE POLEMIKE_______ Politična zmeda v levi sredini LD ponujajo roko Severni ligi - Ostra polemika z Ljudsko stranko VIDEM - O politični zmedi, ki vlada v deželni levi sredini, pričajo zadnje hude polemike med levimi demokrati in Ljudsko stranko, ki zadevajo odnose s Severno ligo in tudi politične perspektive Furlanije-Julijske krajine. Soočenje je sprožil deželni tajnik LD Alessandro Maran, ki je v odprtem pismu precej jasno in odkrito ponudil roko Bossijevi stranki, Ceš da Liga nima nic skupnega z desnico, s katero trenutno »de faeto« vodi našo deželo. Koordinator Severne lige Roberto Visintin Maranu ni ne zaprl, a tudi ne odprl vrat, zelo jezni nad tajnikom LD pa so pri Ljudski stranki. Njen deželni voditelj Isidoro Gottardo očita Maranu, da je pri »ponudbi« Ligi popolnoma spregledal ostale levosredinske stranke ter da je s svojo potezo dejansko Se dodatno ošibil itak ze želo šibko deželno Oljko. Maran mu odgovarja, da je prav Ljudska stranka v resnici tista, ki hoCe skočiti na voz deželne vlade Pola svoboščin. Polemika vsekakor ne bo spremenila sedanjih političnih ravnovesij v deželni vladi, ki sloni na precej Čvrsti osi med »Forza Italia« in Ligo. Glavna akterja tega sodelovanja sta načelnik skupine Berlusconijeve-stranke Ferruccio Saro in bivša predsednica Dežele Ales-sandra Guerra, ki sta v bistvu oblikovala proračunske spremembe, s katerimi se bo v kratkem ukvarjala deželna skupščina. Maran skuša sedaj razbiti »os Saro-Guerra«, glede na prepire in na huda nesoglasja v levosredinski opoziciji pa mu bo to zelo težko uspelo. Vsaj v tem trenutku ne, medtem ko se jeseni politične razmere v FJK znajo spremeniti. za dnem izoblikujejo trije različni jeziki, bosanski Muslimani uvajajo vse veC turcizmov, srbščina in hrvaščina se prav tako posiljeno oddaljujeta, delitev jezikov pa pelje k delitvi narodov. Ta obsurd se potem prelomi na bregu reke, kjer otroci med igro uporabljajo narečje, v katerem so vedno govorili. Toda ta realnost potem trči v grobe politične interese. Kje se bo našlo dovolj moCi za premostitev teh nacionalističnih blodenj, se je vprašal senator. Tudi StanišiC je bil zaskrbljen nad dejstvom, da politični interesi vse bolj brezobzirno nadkriljujejo vsakršno človeško dejavnost. Takoimenovani veliki svet ni pokazal sposobnosti, da bi priznal pravice malih narodov, je dejal StanišiC in naglasil prepričanje, da bi se bilo vojni mogoCe izogniti. Miloševič je nekomu očitno Se potreben in dotlej ne bo padel. Bosanski pesnik je izrazil upanje, da bo vitalni Beograd naposled spravil na površje tudi obilico dobrega, potem ko je bilo doslej v ospredju toliko zla. Tako kot se je začelo, se je srečanje tudi končalo. Namreč s sanjami pesnika o povratku večkulturne Bosne in skoraj ciničnim realizmom kronista ter politika, ki interpretira absurdnost današnjega balkanskega položaja. Od načrta za Veliko Srbijo je ostala mala in uničena država, je dejal Volčič. Posledice nacionalizma .in v njegovem imenu storjenih zločinov pa bodo dolgotrajne. Zato bo med narodi Balkana še dolgo zelo težko graditi karkoli skupnega. (D.U.) CELOVEC / SKLENILA JE, DA NE BO PODPRLA OBTOŽBE SOCIALDEMOKRATOV NOVICE Ljudska stranka je spel priskočila na pomoč koroškemu glavaiju Haider je kršil poslovnik deželne vlade pri iemnovanju nadzornikov družbe Kelag CELOVEC - Proti koroškemu deželnemu glavarju Jorgu Haiderju (na sliki) ne bo sprožen postopek »ministrske obtožbe« pri ustavnem sodiscu na Dunaju. Vodstvo Ljudske stranke (OVP) je namreč sklenilo, da njeni poslanci v deželnem zboru ne bodo podprli zahteve socialdemokratov (SPČ), ki so Haiderju v zadevi deželne energetske družbe Kelag očitali grobo kršitev poslovnika deželne vlade. Ker mora deželni zbor o obtožbi odločiti z večino glasov, ki pa je socialdemokrati nimajo, je poskus, da bi glavarja postavili na zatožno klop zelo verjetno propadel že pred Četrtkovo obravnavo v deželnem parlamentu. Kot smo poročali, je Socialdemokratska stranka (SPČ) minuli teden napovedala »ministrsko obtožbo« proti Haiderju, ker je deželni glavar na seji kolegija koroške deželne vlade vsem v vladi zastopanim političnim strankam odrekel pravico, da imenujejo nove elane za nadzorni odbor deželne energetske družbe Kelag, katere večinski lastnik je dežela Koroška. Hkrati je napovedal, da bo na obenem zboru Kelaga sam imenoval vseh osem novih elanov in spodbudil njihovo izvolitev. To se je pretekli petek tudi zgodilo. Socialdemokratski člani deželne vlade so »mi-nistrstko obtožbo« proti Haiderju utemeljili s »kršitvijo poslovnika deželne vlade« ter mu očitali »nezaslišano samovoljno postopanje«. Kolegij deželne vlade je po oceni SPČ namreč skozi desetletja imenoval zastopnike dežele Koroške v nadzorni svet družbe Kelag in to je določeno tudi v poslovniku vlade. Edini zastopnik Ljudske stranke v deželni vladi, deželni svetnik Georg VVurmitzer, je Haiderjevo samovoljno postopanje prav tako ostro obsodil in napovedal, »da ne bo ostalo brez posledic«. Toda očitno s svojim stališčem v vodstvu stranke ni prodrl. Predsednik kluba poslancev ljudske stranke Klaus VVutte je sklep o tem, da ČVP je bo podprla obtožbe zoper deželnega glavarja utemeljil s tem, »da Haider ni kršil zakona, temveč samo poslovnik deželne vlade...«. Ljudska stranka je s tem že drugič v treh mesecih odločilno posegla v deželno politiko in vsebolj postaja sicer neuradni, zato pa tem pomembnejši Haiderjev koalicijski partner tako v vladi kot tudi v deželnem zboru. Kot znano, so poslanci ČVP v začetku aprila s svojo prisotnostjo pasivno omogočili Haiderjevo izvolitev za koroškega deželnega glavarja, vCeraj pa ga je strankino vodstvo - vsaj zaenkrat - rešilo pred »ministrsko obtožbo« pred ustavnem sodišču na Dunaju, ki bi se za Haiderja lahko končala z odpoklicem z mesta koroškega deželnega glavarja. (IL) Na Deželi srečanje o zavarovanju izvoza TRST - Včeraj je bilo v Trstu prvo srečanje za ustanovitev delovnega omizja, ki naj bi uresničilo nedavni poziv ministra za zunanjo trgovino Piera Fassina za ustanovitev deželnih teles za zavarovanje komercialnih tveganj podjetij, ki nastopajo na tujih trgih. Sestanka so se poleg deželnega odbornika za industrijo Sergia Dressija udeležili predstavniki pordenonske finančne družbe Finest, deželne finančne družbe Friulia, zavoda Me-diocredito, družbe za zavarovanje izvoza Sa-ce, zveze deželnih zbornic Unioncamere in zavoda za zunanjo trgovino ICE. S srečanja je med drugim prišel poziv deželnemu bančnemu sistemu, naj ne otežuje finančnega položaja podjetij iz Furlanije - Julijske krajine, ki jih je v zadnjih mesecih močno oškodovala vojna na Balkanu. Po podatkih zavoda ICE predstavljajo namreč podjetja iz naše dežele kar 72 odstotkov vseh italijanskih podjetij, ki jih je prizadela kosovska kriza. Odbornik Dressi je napovedal, da bo že v prvih dneh prihodnjega tedna sklical nov sestanek Finesta, Friulie in Mediocredita, nato pa bodo deželnim bankam posredovali naCrt za ustanovitev omenjenega novega deželnega telesa za zavarovanje pred izvoznimi tveganji. Dressi je pri tem poudaril, da je deželna uprava pripravljena za izvedbo tega načrta v prepričanju, da rimska vlada ne bo pozabila prisoditi Furlaniji - Julijski krajini pomembnega mesta v programih in projektih za gospodarsko in proizvodno rekonstrukcijo balkanskih držav. LJUBLJANA / RAZISKAVA Delovanje strank v prostorih pariamenta Primerjave slovenske urediive z nemško, italijansko, češko in finsko zakonodajo LJUBLJANA - V Sloveniji se v zadnjem Času pojavljajo različni pogledi na delovanje političnih strank v prostorih parlamenta, primerjava z nekaterimi drugimi evropskimi državami pa kaže, da so strankarske aktivnosti v prostorih parlamenta prej izjema kot pravilo ter da o konkretnih zadevah večinoma odločajo predsedniki parlamentov. Delovanje političnih strank ima bistven pomen za sodobno demokracijo, njihova vloga in pomen sta praviloma okvirno opredeljena v pravnih aktih demokratičnih držav. V Sloveniji to področje ureja zakon o politič- nih strankah, ki določa tudi kdaj in kje politična stranka ne sme delovati. Tako zakon prepoveduje delovanje oziroma ustanavljanje organizacijskih oblik v gospodarskih družbah, v zavodih in drugih organizacijah ter v državnih organih. Primerjave Slovenije z nekaterimi drugimi državami, ki so jih pripravili v raziskovalnem sektorju državnega zbora, kažejo, da je v Nemčiji, Italiji ter na Češkem in Finskem pri uporabi parlamentarnih prostorov prevladujoče naCelo, da so ti namenjeni predvsem delu parlamenta in njegovih delovnih teles ter poslanskih skupin. NOVICE V tem tednu razpis lokalnih volitev v Kopru LJUBLJANA - Predsednik DZ Janez Podobnik bo še v tem tednu razpisal redne lokalne volitve v mestni občini Koper. Te naj bi bile v "prvih tednih letošnje jeseni", je na redni mesečni konferenci vodstva DZ napovedal Janez Podobnik. Zakon o razpisu rednih lokalnih volitev v Kopru je bil v Uradnem listu objavljen 2. julija in je začel veljati dan potem. Takoj po uveljavitvi zakona je predsednik DZ zaCel pripravljati odlok o razpisu volitev. Pri tem se je, kot je dejal, posvetoval tako z Republiško volilno komisijo kot z mestno občino Koper. Obrnil se je tudi na predsednika Ustavnega sodišča z vprašanjem, kdaj to predvideva obravnavo zahteve za oceno ustavnosti in predloga za zadržanje izvajanja 2. člena omenjenega zakona, ki doloCa, da predsednik DZ po uveljavitvi zakona razpiše redne volitve v mestno občino. To zahtevo je namreč v. tem Času podala skupina državljanov. Predsednik ustavnega sodišča je predsedniku DZ odgovoril, da bo ustavno sodišče o tem odločalo v skladu s svojim poslovnikom in pravih in da ima v letošnjem spomladanskem letu zadnjo redno sejo predvidoma 15. julija. V zvezi z najnovejšim delovnim besedilom ustavnega zakona o izvedbi ponovnega referenduma o volilnem sistemu, ki ga je konec preteklega tedna poslanskim skupinam ter predsednikom republike, DZ in vlade po elektronski pošti poslal nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic pa je Janez Podobnik med drugim dejal, da ga to "gradivo Čaka na mizi in da ga za zdaj še ni pogledal". (STA) Vajgl zanika trditve o nevarnosti NEK DUNAJ - Slovenski veleposlanik v Avstriji Ivo Vajgl je v odgovora na nedavni članek v Neue Kronen Zeitungu, ki opozarja na nevarnost jedrske elektrarne v Krškem, opozoril na številne neresnice, ki jih navaja avtor članka. Avtor članka z naslovom Atomski vrh - jug prihaja, ki je bil 4. julija objavljen v omenjenem avstrijskem časniku, navaja, da koroški deželni glavar Jorg Haider in njegova štajerska kolegica VValtrand Klasnic v odgovor na vrhunska srečanja o jedrski energiji pripravljata "atomski vrh -jug". Na srečanju naj bi opozorili na problem NEK, saj vlada na Dunaju po mnenju Koroške in Štajerske pri problemu vzhodnoevropskih nukleark pozablja na slovensko. Kot trdi avtor članka, naj bi imel NEK vgrajeno enako tehnologijo kot Češka jedrska elektrarna Teme-lin, potreben naj bi bil sanacije, poleg tega pa naj bi se nahajal na potresni prelomnici. Veleposlanik Vajgl v odgovora poudarja, da pristojne mednarodne agencije opravljajo v NEK redne preglede. Njihove ugotovitve z zelo dobrimi ocenami glede varnosti obratovanja so ves Cas na voljo tudi avstrijskim jedrskim strokovnjakom, ki doslej niso imeli nikakršnih ugovorov. (STA) Politične stranke načeloma sicer lahko uporabijo parlamentarne prostore, vendar pa o tem odločajo predsedniki parlamentov oziroma je to določeno že s samim hišnim redom. Stranke se bolj redko odločijo za izvajanje svojih aktivnosh v parlamentarnih stavbah, največkrat pa gre za novinarske konference, ki so vsebinsko povezane z delom v parlamentu. Na Češkem poleg tega v parlamentu pripravljajo tudi seminarje, za katere so dah pobudo poslanci, v Nemčiji pa lahko v parlamentu organizirajo tudi srečanja parlamentarnih raziskovalnih služb. (STA) Slovenija: minuli teden zabeležili več kot sto prometnih nesrež LJUBLJANA - Na slovenskih cestah so se v minulem tednu zgodile 102 prometne nesreče, v katerih so štiri osebe umrle, 110 pa je bilo ranjenih. Samo konec tedna sta v 12 prometnih nesrečah življenje izgubili dve osebi, 20 pa jih je bilo poškodovanih. Kot so sporočili iz urada za javno varnost pri notranjem ministrstvu, je bil najpogostejši vzrok prometnih nesreč nepravilna stran in smer vožnje, sledita pa neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti. (STA) BUENOS AIRES / GLAS Z DRUGE STRANI OCEANA Po letih emigracije obdobje vračanja Zanimanje za domovino tudi pri mlajši generaciji BUENOS AIRES -Pravijo, da je izseljenski kruh genak. Ko si mlad, ne razmišljaš mnogo o tem, toda ko pridejo pozna leta, je domotožje po domovini vse močnejše. V težkih časih iz prve polovice tega stoletja in tudi kasneje, so mnogi iz slovenskih krajev bili prisiljeni zapustiti domovino, da bi poiskali večji kos kruha. Presenetljivo pa so sedaj, ko se žO. stoletje bliža h koncu, tokovi obratni. Za starejše izseljence je največkrat prepozno, toda mlajša generacija je pričela iskati kruh v domovini svojih staršev. Tudi med starejšimi je nekaj takih, ko so se vrnili domov. Razlogi obratne emigracije so ponovno ekonomske narave. Medtem ko je Italija postala ena najbolj razvitih držav in ko tudi Slovenija s težavo, toda nezadržno išCe pot med razvitejše države, v deželah Južne Amerike ni tako. Ekonomska kriza, velika revščina in vse veCje socialne neenakosti se odražajo v življenju naših izselje-cev. V večini primerov je za to kriva katastrofalna ekonomska politika, delno pa nepravični svetovni gospodarski sistem. Naši izseljenci to občutijo predvsem v slabih pokojninah, kajti velika večina je že upokojenih, medtem ko se je druga in tretja generacija že asimilirala. Obremenjeni z delom, izseljenci niso mogli prenesti svojim otrokom narodnostni čut. Zaradi tega te generacije ne obvladajo najbolje slovenskega jezika. Toda druga generacija je pričela iskati svoje korenine. V Argentini je največ izseljencev španskega in italijanskega izvora. V primerjavi s slovenskim, je italijansko državljanstvo lažje dobiti. Zato je med italijanskimi izseljenci pogosto dvojno državljanstvo. Sem šteje tako prva generacija, rojena v Italiji ali slovenskih pokrajinah, ki so nekoC bile pod Italijo, kot tudi druga ali tretja. Med temi tudi ni malo Argentincev slovenske narodnosti z dvojnim državljanstvom, vendar argentinskim in italijanskim. So tudi primeri, da izseljenci niso zahtevali argentinskega, jugoslovanskega ali slovenskega državljanstva, niso nikdar obnovili italijanskega ter še vedno imajo italijanske potne liste izpred druge svetovne vojne. Mnogi iz mlade generacije slovenskega porekla bi radi imeli tudi slovensko državljanstvo. Pogost razlog je v tem, da bi se radi izselili, ali kot pravijo, "dobro je imeti evropski potni list”. Torej obstajajo tudi praktični razlogi in ne samo sentimentalni. Eden najbolj aktivnih v družtvu izseljencev, še tja iz tridesetih let, ko je kot mlad fant prižel v Argentino, je Boris Košuta rojen v Križu pri Trstu. Med drugim je bil tudi predsednik društva Triglav, ki je nastalo po združitvi treh drugih izseljenskih društev. Ima italijansko državljanstvo, Čeprav izjavlja, da bi bil sreCen, Ce bi lahko imel tudi slovensko. Nažalost ni malo izseljencev, ki nikdar niso uspeli ponovno videti domovine. Pomanjkanje sredstev, bolezen ali prezgodnja smrt so najbolj pogosti razlogi. V prejšnjih letih so bili razlogi tudi politični. Zato pa mlajše generacije vse bolj pogosto potujejo v domovino svojih staršev. Ob pomoči Slovenske izseljenske matice izseljenci in njihovi potomci iz vsega sveta vsako leto organizirajo potovanje v Slovenijo. Mnogi potujejo tudi sami. Upokojenci si privoščijo kar po nekaj mesecev bivanja v domovini, ponavadi v Času, ko je na južni polobli zima, torej julija, avgusta ali septembra. Milan Stoka s Kontovela in Veronika Stoka roj. Antonie iz Brstovice pri Komnu tudi letos potujeta v rodni kraj. Mlajša generacija obiskuje Evropo med počitnicami, ni pa malo takih, ki so odšli na študij v domovino svojih staršev in tam tudi ostali. Tako je npr. Sandra Majevski, hčerka Milana Stoke, rojena v Argentini in poročena na Proseku. Tisti, ki si ne morejo privšciti potovanja v domovino pa prav radi vidijo, da jih obiščejo iz domovine. V juniju so v Buenos Airesu pripravili razstavo slovenskih fotografov in ob tej priložnosti je Argentino obiskal tudi direktor Ljubljanske mestne galerije Aleksander Bas-sin. Teh dogodkov se izseljenci spominjajo še dolgo. Obisk Slovenskega okteta je še vedno tema razgovorov, Čeprav je minilo že veC let, od kar je pel pri njih. Tudi tehnološki razvoj (internet in cenejši telefonski razgovori) je pripomogel, da so izseljenci v boljšem kontaktu z domovino. Časopisi, naj bodo še tako zastareli, po vec mesecev krožijo od družine do družine. Tako je nastala naslednja anekdota, ko je prijatelj omenil, da ima zame žasopis, "relativno nov", je dodal. Cez nekaj dni mi je prinesel isti Časopis, ki sem ga kakšna dva meseca prej prinesel iz Slovenije in ki je nato prižel krožiti med izseljenci, nato pa se ponovno znažel v mojih rokah. Marko SjekloCa RADOVLJICA / ODSTRANILI ODPADKE Po akciji kranjskih jamarjev čistejša voda z Jelovice RADOVLJICA - Jamarji društva za raziskovanje jam iz Kranja so v nedeljo zaključili večdnevno akcijo CišCenja brezna ob cesti na Stare hleve. Po odstranitvi kakšnih desetih kubičnih metrov raznoraznih odpadkov so presenečeni ugotovili, da je brezno globlje, kot so domnevali, ob tem pa je na dnu tudi prepih, kar jih vodi k domnevi, da se brezno nadaljuje, najverjetneje proti breznu na Leški planini, ki je najgloblje na Jelovici in meri kar 534 metrov v globino. Akcija kranjskih jamarjev sodi v okvir projekta domžalskega Hehosa in ministrstva za okolje in prostor za ohranjanje slovenskih voda. Podporo Čistilni akciji je omogočil Hehosov sklad za ohranjanje slovenskih voda, v katerega se steka 50 tolarjev od vsakega prodanega Utra barv in lakov na vodni osnovi tega proizvajalca. Tako je bilo lani očiščeno pet kraških jam, Jeloviška pa je letošnja tretja. V breznu ob cesti na Stare hleve so jamarji našli najrazličnejše odpadke. Ker je dostop do jame enostaven, saj ta leži ob cesti, so iz nje odstranih pričakovane gospodinjske odpadke, ob njih pa še štirinajst posod z oljem za mazanje motornih žag, živalske kadavre, električni bojler in odpadke barv iz avtolicarske delavnice. Odpadki so predstavljali hudo grožnjo za okolje, saj brezno leži na vodozbimem območju zajetij Apno in Lipnica. Zdaj, ko je brezno oCišCeno, bodo prizadevni kranjski jamarji okrog vhoda vanj namestili leseno ograjo z opozorilom za mimoidoče in morebitne nove onesnaževalce. Pri odstranjevanju odpadkov iz brezna ob cesti na Stare hleve je sodelovalo 10 jamarjev, v šestih delovnih dneh pa so opravili kar 900 delovnih ur. Ob Heliosovem skladu za ohranjanje siovenskih voda sta akcijo gmotno podprli tudi podjetji Unique in Altira. PISMA UREDNIŠTVU O volitvah v Občini Koper Spoštovani urednik, V zvezi s člankom, objavljenim v PD pred nekaj dnevi na 12.strani z naslovom Poziv ZLSD Podobniku, bi želel, zaradi popolnejšega poznavanja dejstev s strani bralk in bralcev našega slovenskega dnevnika, dodati sledeče: Aurelio Juri je, kot eden od štirih Italijanov v slovenskem Državnem zboru, že večkrat dokazal, koliko mu je mar za prebivalce koprske občine, saj je bila prva odločba Ustavnega sodišča v zvezi z neustavnostjo občine Koper izdana že leta 1994, takrat, ko je bil še on župan. Nato je bil leta 1996 izvoljen za poslanca v DZ RS in sicer s trikrat manjšo podporo kot na občinskih volitvah leta 1994. Zgodile so se nadomestne volitve za župana, na katerih je bila šele v dragem krogu izvoljena njegova strankarska tovarišica Irena Fister, katera je kljub ponovni odločbi Ustavnega sodišča v septembra 1998 s strankami preživelih ideologij pripravljala lokalne volitve, dokler ni le teh še v Času prepovedalo Ustavno sodišče, naložilo DZ, da v roku enega leta razdeli koprsko občino tako, da bo v skladu z Ustavo, v tretji točki odločbe pa podaljšalo mandat sedanjim organom do novih volitev. Ravno 3. točki te odločbe je županja Fistrova ostro nasprotovala, celo tožbo je vložila. Se se spominjam besed prejšnjega italijanskega predsednika Oskarja L. Scalfara, ki je izjavil, da je napad na Ustavno sodišče in nespoštovanje njegovih odločb najhujše kriminalno dejanje. 16.11.1998 sem županji Fistrovi poslal javni poziv, naj odstopi, ker je bila politično odgovorna za kršitve 11. Člena Ustave RS, 7.člena Statuta MO Ko- per in Odloka o vidni dvojezičnosti. Ni se niti opravičila za storjene kršitve, kaj šele da bi odstopila, saj je denar sveta vladar in je bila ravno njena politična skupina tista, za katero je Računsko sodišče RS ugotovilo nepravilnosti in prekomerno ter neupravičeno razdeljevanje si denarja davkoplačevalčev.Tega denarja do danes še niso in verjetno nikoli ne bodo vrnili. Zato bi pa lahko bili pošteni vsaj do tistih, ki so jih izvolili ter jim do konca lanskega leta zaupali mandat in bi vsi skupaj nepreklicno odstopili (županja in vseh 32 svetovalcev) ter tako omogočili vsaj teoretično demokratične lokalne volitve in prenehali slepiti prebivalcev Kopra, da je za vse kriva le Ljubljana, prav tako kot je bil nekoC za vse kriv Beograd. V naprej se Vam za skorajšno objavo zahvaljujem. Igor Andrej Rožac MEDNARODNA POLITIKA / JUTRI IN V ČETRTEK Trst bo spet gostil koordinatorje SEP Novo sodelovanje severnojadranskih luk Na glavni pošti koncert mladih glasbenikov Naše mesto bo jutri in pojutrišnjem gostilo vsedržavne koordinatorje držav Članic Srednjeevropske pobude (SEP), ki bodo preverili temeljne smernice in programe te mednarodne skupnosti. Izhodišče za soočenje bo dokument, ki so ga konec junija v Karlovy Varyju (Češka republika) podpisali zunanji ministri držav elanic organizacije. Gre za dokument, ki na nek način uvršča SEP v t.i. Pakt za stabilnost južne in vzhodne Evrope, za katerega je dala pobudo Evropska unija. Pakt ima za cilj utrditev demokracije in varnosti na balkanskem območju, obenem pa tudi spodbujanje splošne gospodarske prenove v od vojne prizadetih deželah. Državni koordinatorji SEP se bodo ukvarjali tudi s sodelovanje pristanišč severnega Jadrana, ki sodi v sam program mednarodne skupnosti. S tem v zvezi bodo v Četrtek dopoldne v Portorožu podpisali sporazum, ki uvaja »mrežo« tesnejšega sodelovanja med pristanišči Italije, Slovenije in Hrvaške. Dogovor bodo podpisali predstavniki tržaške Trgovinske zbornice (v zasto- pstvu deželnega združenja trgovinskih zbornic), Gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvaške, strokovnega inštituta ISDEE, Univerze iz Louvaina ter generalnega sekretarijata Srednjeevropske pobude. Slednja je pokrovitelj in koordinator te nove zanimive gospodarske pobude. Vrhunsko zasedanje koordinatorjev SEP bo obogatil tudi zanimiv kulturni dogodek. V Četrtek ob 21.uri bo na glavni posti (Trg Vittorio Veneto) koncert mednarodnega mladinskega orkestra, ki ga vodi nas rojak Igor Kuret. Orkester sestavlja petdeset mladih glasbenikov iz kar osemih držav Srednje Evrope, ki so vsi gojenci glasbenih konservatorijev v teh državah. Mladi umetniki se zberejo Štirikrat na leto izmenično v vsaki od držav, iz katerih prihajajo, ter skupaj preživijo od deset do petnajst dni. Pokrovitelja Četrtkovega koncerta sta, poleg SEP, tukajšnja Zveza industrijcev in Dežela FJK, svoj delež pri tej pobudi pa sta prispevali tudi pokrajinska uprava in pristaniška ustanova. POKRAJINA / NA SINOČNJI SEJI Spet odložen obračun 1998 zaradi nepopolne dokumentacije Sinočnja seja tržaškega pokrajinskega sveta je bila kratka. Obravnava glavne točke, ki jo je predvideval dnevni red, je bila namreč odložena. Pokrajinski svet bi bil moral razpravljati o obračunu za poslovno leto 1998, a tega ni mogel storiti, ker pregledniki računov • niso še pripravili svojega poročila. Predsednica sveta Antonietta Marucci Vascon je napovedala, da bo poročilo po vsej verjetnosti pripravljeno ta Četrtek, tako da bodo pokrajinski svetovalci lahko razpravljali in glasovali o obračunu pred koncem meseca. Omenimo naj, da se obravnava te točke dnevnega reda neobičajno dolgo zavlačuje. Odbornik za finance Luciano Savino je predstavil obračun že 30. junija in tedaj so njegovo obravnavo odložili na zahtevo predstavnice levosredinske opozicije Adele Pino prav zato, ker ni bilo priloženega poročila preglednikov računov. Včeraj se je zgodba praktično ponovila. SpriCo taksnega razvoja dogodkov, bi se lahko upravičeno vprašali, ali bo pokrajinski svet res spravil obračun pod streho v teku julija. In tako je bila edina pomembnejša stvar, ki jo je napravil pokrajinski svet na svoji včerajšnji seji, ratifikacija nekega odborovega sklepa v zvezi s proračunom za tekoče leto. Pristavimo naj, da je svetovalec SL Mario Bussani ob začetku seje komemori-ral zmago Avstrije nad Italijo v morski bitki pri Visu leta 1866. r CERKEV / TRADICIONALNI SHOD n Lepa proslavitev Cirilmetodove nedelje na Vejni G. Kosmač podal pregled dogajanja v tem stoletju Minulo nedeljo popoldne se je v Marijinem svetišču na Vejni nad Trstom zbralo veliko slovenskih vernikov. Prišli so na slovesno bogoslužje v Čast svetih Cirila in Metoda, ki ga ob njunem godu že vrsto let prireja Apo-stolstvo solunskih bratov. Maso so darovali poleg načelnika Apo-stolstva g. Angela Kosmača zlatomasniki Franc Govekar iz Dornberka, Rado Sonc iz Medane in Dušan Jakomin iz Skednja pri Trstu, biseromašnik p. Anton Hussu po rodu s Proseka ter novomašnik Lorenzo Magarelli. Slednji od otroštva živi v Skednju in se je lepo navadil našega jezika, kot je prišlo do izraza tudi na nedeljskem slavju. Pri masi je pel zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta pod vodstvom Edija Raceta in ob orgelski spremljavi Tomaža Simčiča, sodelovali pa so tudi številni skavti in narodne noše. Po maši so ude-lecenci Sli v sprevodu do oltarja solunskih bratov v spodnjem delu cerkve, kjer so počastili relikvije sv. Cirila. Ob tej priložnosti je g. Kosmač podal pregled na-rodnoverskega dogajanja v stoletju, ki se izteka. Spomnil je seveda na težka leta pod fašizmom, pa tudi na svetle trenutke, kot sta rojstvo slovenske države in proglasitev Škofa Slomška za blaženega. SNEMANJE / PRIZOR IZ FILMA O ŽENI JAMESA JOVCEA OBČINA MILJE / TISKOVNA KONFERENCA SINDIKATOV Z Noro na Rusem mostu Sindikalni odnosi se zaostrujejo V petek se bodo občinski uslužbenci zbrati na skupščini Na Ponterošu ali Rusem mostu se je včeraj nudil nenavaden prizor: konji namesto avtomobilov, starinsko oblečene branjevke in kupci namesto sodobnih in živčnih pešcev, celo dva nova lokala (Kavarna pri kanalu in Gostilna pri novi ribarnici) in spet jadrnice v kanalu. Korak nazaj v Cas za skoraj sto let je treba pripisati snemanju filma Nora, posvečenega ženi irskega pisatelja Jamesa Joycea, ki je na začetku stoletja živel in delal v Trstu. Noro upodablja lepa irska igralka Susan Lynch, irska je tudi produkcija posvečena najbolj znanemu irskemu pisatelju. Trg je torej včeraj iz-gledal skoraj kot v starih Časih. Se najbolj prepričljivo je bilo pomanjkanje avtomobilov, ker so za cas snemanja redarji prekinili promet po Ul. Roma. Razen tega pa je vse ostalo izgledalo bolj neprepričljivo in prav nic podobno temu, kar je bilo svojcas, ko se je na tržnici kar trlo branjevk, ko so bile razdeljene na skupine - ob zidu krušarce, pri vodnjaku prodajalke dišečih trav, pa še gruCe rožarc, prodajalk perutnine, manjših domačih živali ali sadja, pa tudi tlak ni bil peščen (asfalt so včeraj prekrili s peskom) pac pa tlakovan iz lepega sivega kamna. Sicer pa magija filmske kamere in montaže zna spremeniti tudi lepenko v prepričljiv prizor za gledalce, ki sedijo v kinodvorani: prav gotovo ne bo nihče opazil, da pod jamborji z jadri sploh ni nobene barke, pac pa samo podstavek iz desk pritrjen ob rob kanala... Sindikalni odnosi v miljski občinski upravi so padli na zgodovinski minimum. Tako so povedali pokrajinska tajnika CGIL Valdi Catalano in UIL Luca Vi-sentini ter pokrajinska tajnika sindikatov javnih uslužbencev CGIL Marino Sossi in UIL Salvatore Vindigni na tiskovni konferenci, ki so jo priredili vCeraj dopoldne na sedežu UIL v Trstu. Razlogov za taksno oceno je po mnenju omenjenih sindikahstov nic koliko. Tako je npr. miljska občinska uprava župana Roberta Dipiazze pred nedavnim obtožila občinske redarje absentizma oziroma pretiranega izostajanja iz dela, toda podatki same občinske uprave dokazujejo, da je bilo 10 zaposlenih redarjev do konca junija odsotnih zaradi bolezni skupno 29 dni, se pravi manj kot 3 dni na glavo, kar se bistveno ne odmika od povprečja. Mimo posameznih epizod je po oceni sindikatov hudo, da župan Dipiazza sprejema nove načrte za ureditev staleža osebja, ne da bi tega prediskutiral s sindikati in ne da bi zadevnih sklepov obravnavali niti pristojni občinski organi. Ob tem pa podatki pravijo, da so stroški za osebje v zadnjih letih padli s 44% na 37% proračunskih izdatkov. To ni nic drugega kot posledica pravega bega kvalitetnih uslužbencev, do katerega je prišlo v tem Času, kar se po drugi strani odraža tudi v strmem padcu kvalitete občinskih storitev. O vseh teh in Se drugih problemih bo govor na skupščini miljskih občinskih uslužbencev, ki bo v petek, 16. t.m. z začetkom ob 9. uri v dvorani Millo v Miljah. Ce ne bo prišlo do bistvenih sprememb v najkrajšem Času, se bodo sindikalni odnosi v miljski občini bistveno zaostrili. Pretepli in oropali srbskega državljana Prejšnjo noč so napadli in oropali srbskega državljana in ga okradli za okrog milijon lir. Policija še ni pojasnila vzrokov za napad, v katerega je bilo vpletenih vec ljudi, pred lokalom v Ul. Gatteri 10, kjer se radi zbirajo priseljenci iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Lokal je »zaslovel« pred Časom, ko so prav tu spekli laboda, ki so ga ukradli v Ljudskem vrtu. Okrog 2. ure ponoči je 42-letni Srb Zdravko Stanisavlje-vid, ki sicer redno stanuje in dela v Trstu, stopil iz omenjenega lokala skupaj s prijateljem Zoranom Arsičem, prav tako iz Srbije. Policiji Se ni uspelo ugotoviti, zakaj ga je kakih deset ljudi obkolilo in ga preteplo: sam napadeni je povedal, da je bilo poleg Hrvatov med napadalci tudi nekaj Srbov, tako da zadevi ne gre pripisovati predznaka medetnicnega spopada. Kakorkoli že, Stanisavljevič je bil pošteno tepen tudi z železno palico in odnesli so mu listnico z milijonom lir. Ko je prihitela policijska izvidnica, so se napadalci podali v beg, agentom pa je uspelo dva ujezi: gre za 27-letna dvojčka Predraga in Nenada Grujiča s Hrvaške, ki prav tako delata in živita v Trstu. Pri enem so policisti odkrili ukradeno listnico, Stanisavljevič pa ju je prepoznal kot napadalca. Hrvaška dvojčka so aretirali zaradi ropa in povzročitve telesnih poškod ter ju zaprli v koronejsld zapor. Nenavaden rop v nedeljo na katinarskem pokopališču Nenavaden rop se je pripetil v nedeljo tudi na Katinari. Okrog 10. ure je 53-letna Giuliana S. na katinarskem pokopališču polagala cvetje na grob, ko se ji je s hrbtne strani približal neznanec in jo nepričakovano udaril po tilniku, da je padla na tla. Nasilnež je zenski strgal iz rok torbico, v kateri je bil milijon lir, in umo pobegnil s pokopališča, da ga presenečena ženska ni utegnila niti dobro pogledati. REPENTABOR / ŽE 37 KRAT ZAPOVRSTJO Nagrade vinogradnikom repentabrske občine Podaljšali razstavo: pokušnja vin tudi v soboto in nedeljo Kljub slabemu vremenu, ki je v soboto in nedeljo res nagajalo, je 37. razstava terana in belih vin pritegnila veliko ljudi na repenski trg. Velik odziv publike in nepričakovano zanimanje za predstavitev domače žlahtne kaplice sta presenetila samega organizatorja, repentabrsko občinsko upravo, ki bo zato pri- redila Se en konec tedna posvečen vinu, in sicer prihodnjo soboto in nedeljo, 17. in 18. julija. Medtem pa so med devetimi vzorci terana in enajstimi vzorci belega vina že določili zmagovalce priznanj, in sicer za bela vina je zlato priznanje prejela Sonja Rebula iz Repna 2, srebrno priznanje pa Giovanna Hrovatič iz Repna 91, Valentino Bizjak s Cola 10, Angela Ravbar Mihe iz Repna 49 in Irma Škabar Puric iz Repna 13; za teran je pravtako zlato nagrado prejela Sonja Rebula iz Repna 2, srebrno pa Valentino Bizjak s Cola 10, Irma Škabar Puric iz Repna 13 ter Angela Ravbar Mihe iz Repna 49. (na sliki: nagrajenci z županom Aleksijem Križmanom, foto KROMA) NOVICE SV. IVAN / SREDNJA ŠOLA SV, CIRILA IN METODA La Contrada obnavlja gledališče Cristallo V pričakovanju nove gledališke sezone je La Contrada začela s temeljitim prestrukturiranjem gledališča Cristallo, da bi modernizirala dvorano in izpolnila pričakovanja gledalcev. Dela se bodo predvidoma končala konec avgusta, ko bodo prostori gledališča bolj udobni in prijetni. Poleg popolne prenove notranjih zidov in zamenjave zaves in talnih oblog, bodo zamenjali tudi sedeže in povečah prostor med vrstami, kar bo bistveno priospevalo za udobnejšo namestitev gledalcev. Z obiskom dijakov v Walesu končan program Comenius • V evropskem projektu sodelovala tudi sovodenjska osnovna šola Razstave APT V razstavni dvorani APT v Ul. San Nicold so včeraj odprli osebno razstavo Marine Micheli z naslovom Metamorfosi, ki bo na ogled do 27. julija (od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro, v soboto pa od 9. do 13. ure). Danes ob 18. uri pa bodo v dvorani APT v Miljah (Ul. Roma 20) odprti razstavo z naslovom »Segnati di fumo - fra legende e tradizioni - appunti di viaggio« (Dimni znaki - med legendami in tradicijami - popotni zapiski) Sabrine Matucci, ki bo odprta do 24. julija (od ponedeljka do nedelje med 10. in 13. uro ter od 16. do 19. ure). Jutri ob 18. uri pa je na vrsti Sesljan, kjer bodo na sedežu APT odprti osebno razstavo Alda Scaramella. Odprta bo do 25. julija z enakim umikom kot v Miljah. Muzej Sartorio začasno zaprt Ravnateljstvo Mestnih muzejev zgodovine in umetnosti sporoča, da bo od danes začasno zaprt muzej Sartorio (Trg papeža Janeza XXIII. št.1), in sicer zaradi priprav na razstavo »I Sartorio: Tarte del do-no« (Sartorijevi: umetnost dam), ki jo bodo odprti konec meseca. V avgustu bo muzej Sartorio odprt ves teden, razen ponedeljka, od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob torkih in sredah pa tudi med 20. in 24. uro. Sicilija v Podlonjerju Združenje Mediterraneo Polk Club pripravlja 15. in 16. julija prireditev, posvečeno Siciliji. V četrtek, 15. julija bo na vrtu doma v Podlonjerju tipična sicilska večerja s projekcijo dveh videodokumentar-cev o tradicionahtih delih na otoku, kot npr. tuno-lov (za rezervacije tel. št. 040-300003). Dan potem, 16. julija zvečer pa bo pri Riccardovem slavoloku koncert ansambla Fratelli Mancuso, ki interpretira tradionalno glasbo osrednje Sicilije. Pri organizaciji koncerta sodeluje tudi kulturno združenje »Luna e 1’Altra«, v primem slabega vremena pa bo prireditev na dvorišču podlonjerskega Ljudskega doma. Podelitev nagrade Strudthoff Danes ob 9. uri bo v dvorani poslopja ekonomske fakultete Univerze v Trstu slovesna podelitev diplomske nagrade prof. Maria Stmdthoffa, ki jo bo tokrat prejel novopečeni doktor Piergiorgio Strizzo-lo. Nagrado v spomin na cenjenega profesorja splošne matematike na ekonomski fakulteti je pred leti ustanovila njegova družina in jo namenila najboljšim diplomirancem na tej fakulteti. Koncert skupine New York ska jazz V okviru preditve »Stardasuona«, ki jo prireja Občina Trst v sodelovanju s koordinacijo Bonavventura-Globogas-Electra-Zooest, bo drevi ob 21. uri na Trgu Hortis koncert ameriške skupine New York ska jazz. Naslednja dva koncerta bosta 20. julija na Trgu della Cattedrale in 26. julija na Borznem trgu z nastopom skupin Lamb oziroma Les tambours de Brazza. Vse prireditve so brezplačne. Komunikacija in osebni razvoj Univerzitetno kulturno združenje ISRU, ki se ukvarja z razvojem človeških resurzov, prireja danes ob 18. uri v knjigami Demetra (Ul. Imbriani 7) predavanje C. Latina o odnosih med komunikacijo in osebnim razvojem. Vstop je prost. Na Pončani je še praznik Na športnem igrišču na Pončani se do 18. julija nadaljuje praznik, na katerem je vsak večer zelo živahno. Drevi bosta nastopila ansambla Califomia Rose Band in Annie Oakley, gostje pa si bodo lahko ogledati konjeniški nastop in sodelovali v konjeniški šoti s konji kmetijskega podjetja Greco. Jutri zvečer pa bo ples z glasbo Radia Company in s Company Contatto. Gostja večera bo lady Helen. Obsojen kitajski tihotapec z ljudmi Sodnik za predhodne preiskave je po hitrem postopku obsodil na 3 leta in 4 mesece zapora 30-letnega kitajskega državljana Huang Kaia. Obtožen je bil organizacije za nelegalni prehod meje skupine sonarodnjakov, druge pa je imel zaprte na domu. Pred sodnikom sta se zagovarjala tudi 29-letna Zhao Yue Hua in njen 35-letni mož Wu Jian: slednjemu bodo sodili drugič, ženi pa so prisoditi leto in 5 mesecev pogojne kazni. Prav Wu Jiana so odkriti pri Devinu s skupino 6 nelegalnih kitajskih nelegalnih priseljencev, ki jih je prepeljal čez mejo. Na tej osnovi so odkriti mrežo, ki jo je vodil Huang Kai, na domu katerega je pri Firencah žena varovala še nadaljnih 5 nelegalnih priseljencev. Slo je torej za organizirano tolpo kitajskih tihotapcev z ljudmi. Tretji razred srednje šole Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu je zadnji teden v maju potoval v Severni Wales in vrnil obisk otrok vvaleške šole iz Chvviloga in njihovega ravnatelja Edwarda Elias. Valižani so bili gostje v Trstu na zaključni prireditvi in praznovanju triletnega sodelovanja v evropskem vzgojnem projektu Comenius skupaj z irskimi otroci in učitelji iz Sovodenj, ki ga je svetoivanska šola priredila marca na Stadionu 1. maja. S svetoivanskimi srednješolci je v VVales potovala skupina učencev iz Sovodenj in, poleg učiteljev, profesorjev, ravnateljice Paulin in ravnatelja Kravosa, tudi nekateri starši. Ravnatelj Edward je SEŽANA / VČERAJ ZJUTRAJ Z ŽELEZNIŠKE POSTAJE Taborniki odpotovali na Gornji Grad Taborili bodo dva tedna - V nedeljo, 18. julija, je predviden obisk staršev Včeraj so odpotovati na dvotedensko taborjenje Taborniki Rodu modrega vala. Za letošnje dvotedensko bivanje pod šotori so izbrati Gornji Grad. S sežanske železniške postaje (f. BOROMA) so se odpeljali z vlakom do Ljubljane, nato so pot nadaljevali z avtobusom do Gornjega Grada, kamor so srečno prispeti. Tu so se srečati s skupino starejših bratov in sester, ki so odpotovali nekaj dni od tega, da bi postaviti zahtevnejše taborne objekte, kar pa jim je le delno uspelo, saj jim je vreme krepko ponagajalo. Vsi skupaj bodo zdaj preživeti štirinajst dni v objemu narave in prijateljstva. V nedeljo, 18. julija pa bodo tabornike obiskati starši. (2PP) skupino sprejel že na londonskem letališču in jo skrbno vodil preko Anglije v njegov priljubljeni VVales. Vse slovenske otroke so gostovale družine sovrstnikov iz Chvviloga in okolice. V VValesu je udeležence čakal res pester program. Obiskati so seveda šolo v Chvvilogu in tudi višjo šolo v Pvvllheliju, si ogledati rudnike skrlavca v Llechvveddu, narodni park Snovvdonia, plažo in ribiško naselje Aberda-ron, poslušali pravljice zbrani okoli ognja v okrogli keltski koči sredi gozda v Llanberisu, se sprehajali po Bedgelertu, igrali nogomet, navijali za šolsko ekipo in drseli po toboganu v bazenu letoviškega centra in zabavišča Hafan Y Mor. Otroci obeh slovenskih šol so nastopiti s folklornim in modernim plesom in petjem na Comenius Day-u, ki ga je vvaleška šola pripravila v vaški dvorani. Iz bližnjega Dublina so za to priložnost pripluli tudi irski otroci z ravnateljico Brendo. Se enkrat so doživeli lepe trenutke skupaj; še enkrat so skupaj zapeti in zaplesati. V VValesu se je zaključil projekt Comenius. Večina udeleženih otrok bo v naslednjem šolskem letu obiskovala višje šole. Ostali pa bodo kar brez skrbi, saj se bodo oktobra vsi zgoraj omenjeni ravnatelji ponovno sestali in pripravili nov projekt, tako da bodo vse šole lahko nadaljevale sodelovanje z medsebojnimi stiki, izmenjavami in spoznavanjem. Na sliki udeleženci srečanja v VValesu. FERLUGI / MEŠANI ZBOR VIŠAVA Pevci zadovoljni z nadvse uspešno sezono Vrsta nastopov in gostovanj, po tudi domača prireditev s kresom ob praznovanju Sv. Ivana Mešani pevski zbor Višava od Ferlugov je pred kratkim uspešno končal letošnjo sezono. 2e sam pregled dejavnosti, ki so nam ga poslali v objavo, kaže na nadvse živahno in tudi uspešno sezono. Ob praznovanju 8. marca je MEPZ Višava gostoval pri PD Primorec in nastopil v Ljudskem domu v Trebčah. 17. aprila 99 se je udeležil Primorska poje v Selu na Vipavskem (na sliki). 6. junija je priredil MEPZ Višava celodnevni izlet v Logarsko dolino, ki so se ga polnoštevilno udeležili člani in pevci. Najprej so si ogledali rimsko nekropolo v Šempetru, kjer so videli grobišča starih Rimljanov ob cesti Emona - Celje iz tretjega stoletja. Nato so se podali v 5 km oddaljeno jamo Pekel, ki je ena večjih turističnih urejenih kraških jam na Štajerskem. Kosilo so imeli v planinski koči ob vznožju Kamniških Alp Logarske doline, nato je sledil ogled najvišjega slovenskega slapa Rinka. Po poti nazaj so uživali v krasno urejenem parku cvetja v Savinjskem Gaju- Mozirje. Ob spremljavi harmonike in prepevanju so se zadovoljni vrnili domov. 20. junija se je pevski zbor Višava udeležil velike reevije Trideset let taborov slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. 22 junija je MEPZ Višava gostil Oo-penski pevski zbor Reso-net o katerem je bilo obširno poročano. Ta koncert je bil najuspešnejši uvod v praznovanje sv. Ivana pri Ferlugih, ki se je nadaljevalo naslednjega dne. Ko je zvečer zagorel kres, je na bližnjem borjaču zadonela pesem MEPZ Višava pod vodstvom Bojane Kralj, zapel je pet pesmi: Pevec, Na lipici zeleni, Fantu, Roža, Oj božime. Večer je popestril tudi nastop kvarteta flavt GM, ki ga sestavljajo Inna Perosa, Meta Starc, Iris Risegari in Zinajda Kodrič. Mlade flavtistke so pred pozornimi poslušalci lepo izvedle štiri skladbe: stavka »Ber-gers« in »Diades« iz sonate »Arcade« Marca Berthoumieuja, Čajkovskega »Dans de Marti-lons« ter brazilsko ljudsko »Tiko-tiko«. Uspelo kresovanje se je ob prigrizku in prepevanju nadaljevalo še pozno v noč. Pri zboru upajo, da bodo prihodnjo sezono še nadaljevali s pogostejšimi vajami in v primernejših prostorih ter izboljšali raven izvajanja. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 13. julija 1999 HINKO Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.27 - Luna vzide ob 5.47 in zatone ob 21.10 Jutri, SREDA, 14. julija 1999 KAMIL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23,9 stopinje, zračni tlak 1016 mb ustaljen, veter 10 km na uro severovzhodnik, vlaga 80-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,6 stopinje. LEKARNE Od ponedeljka, 12., do sobote, 17. julija 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul delTOrologio 6 -začetek Ul. Diaz (tel. 040 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 040 911667), Milje -Mazzinijev drevored (tel. 040 271124). Prosek (tel. 040 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 -Ul. delVOrologio 6 -začetek Ul. Diaz, Ul Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1. Prosek (tel. 040 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (tel. 040 371377). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od %p. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARENA ARISTON (Poletni kino) - 21.30 »Terapia e pallottole««, i. Billy Crystal, Robert De Niro. EXCELSIOR - Zaprto zaradi poletnih počitnic. EXCELSIOR AZZUR-RA - 17.50, 19.55, 22.00 »La governante«, r. Sandra Goldbacher, i. Minnie Driver, Tom VVilkinson. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi poletnih počitnic. GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) - Zaprto zaradi poletnih počitnic. GIOTTO MULTISALA 2 - Zaprto zaradi poletnih počitnic. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi poletnih počitnic. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi poletnih počitnic. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi poletnih počitnic. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi poletnih počitnic. MIGNON - Zaprto zaradi poletnih počitnic. CAPITOL - 17.30, 19.45, 22.00 »Matrix«, i. Keane Reeves. ALCIONE - 20.15, 22.00 »Viola«, r. Donatella Maiorca, i. Stefania Rocca, Maddalena Crippa. OBVESTILA UPRAVA OPČINE DOLINA organizira od 5. do 12. septembra 1999 v Riminiju letovanje za upokojence, ki so dopolnili 60. leto starosti. Zainteresirani lahko predložijo prošnjo v občinskem uradu za socialno skrbstvo od 13. do 20. julija 1999, od 8.30 do 10.30. K prošnji morajo predložiti sledečo dokumentacijo: kopijo mod. 730 oz. UNIKO oz. CUD oz. 201 za leto 1998, zdravstveno izkaznico, kopijo mod. O bis M. ali enakovredno dokumentacijo glede mesečnega zneska penzije v letu 1999. Vpis bo veljaven samo, ko bo predložena vsa zgoraj navedena dokumentacija. KUD MAGNET prireja v prostorih srednje Sole Igo Gruden v Nabrežini -Kamnolomi 16, poletne tečaje kreativne umetnosti: slikanje v naravi, tečaj za mladostnike in odrasle s tehniko pastela za povečanje občutka za opazovanje po naravi, car barvne moči z različnimi izraznimi tehnikami za spoznavanje posameznih energijskih barvnih vibracij, kreativna domišljija za spoznavanje osnovnih principov povezovanja in preoblikovanja vidnega, jaz in barva - tečaj za otroke, ki želijo odkriti domišljijsko strukturo barvne govorice. Petdnevni oz. Šestdnevni tečaji so že v teku in se bodo odvijali do 30. julija v jutranjih urah. Tečaje vodita Ani Tretjak in Leonardo Calvo. Za informacije tel.: 040 220680 ali 040 364211. OBČINA DEVIN-NA-BREŽINA obveSCa, da je davčni urad ponovno odprt za javnost po običajnem urniku: od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi popoldne, od 15. do 17.30. SZSO - Tržaški skavti in skavtinje veje I - V bomo odpotovali na tabor v Begunjah pri Cerknici v nedeljo, 18. t.m. Odhod z avtobusom je predviden ob 7. uri. Zbirališče pred sežansko železniško postajo v popolnem kroju. Dan obiskov bo v nedeljo, 25. julija. Vabljeni so vsi starsi, sorodniki, skavti in skavtinje. Informacije in prijave na tel. st. 040-220421 (Roberta). SEKCIJA KOMUNISTIČNE PRENOVE OBČINE DOLINA priredi PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA na Kr-menki v dneh 15., 16., 17., 18. in 19. julija 1999. Vsak večer ples z ansambli: OASI (Četrtek, 15.7.), STATUS SIMBOL (petek, 16.7.), ZAMEJSKI KVINTET (sobota 17.7.), OASI (nedelja, 18.7. in ponedeljek 19.7.). EC PRIMORJE prireja 17. in 18. julija ŠPORTNI PRAZNIK na Proseku: V soboto, 17.7., od 20.30 dalje ples z ansamblom STATUS SVMBOL; v nedeljo, 18. 7., od 20.30 dalje ples z ansamblom ADRIA KVINTET. Odprtje kioskov s specialitetami na žaru in domačim vinom, ob 17. uri. Vabljeni! GLASBENA MATICA TRST - Sola »M. Kogoj« sprejema potrditve in predvpis za Šolsko leto 1999/2000, vsak dan, razen sobote, od 10. do 12. ure, do 30. julija. Informacije v tajništvu Sole, ul. Manna 29, tel. 040-418605. PATRONAT INAC TRST obvešča, da bo do 29.8. urad odprt vsak dan razen sobote, od 8.30 do 14. ure, ob torkih in Četrtkih tudi od 14.30 do 17. ure. KRUT obveSCa, da bo pisarna do 29. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. TPK SIRENA vabi cenjene elane in prijatelje na družabni večer ob glasbi in prigrizku, ki bo v soboto, 17. julija, ob 20.30. Celovečerni gost bo glasbenik Aleksi Jercog -»One Man Band«. Prosimo, da svojo udeležbo potrdite do srede, 14. julija na telefon St. 040-422696. SD SOKOL organizira 17. in 18. julija 1999 turnir 24 ur odbojke. Informacije in vpisovanje ob torkih in Četrtkih, od 20. do 21. ure na tel. St. 040-201197 (Elizabeta), vsak dan na tel. St. 040-200584 (Andrej) od 11. do 13. ure, in na igrišču SD Sokol v Nabrežini ob ponedeljkih in sredah, od 20. do 22. ure. Vpisovanje do srede, 14. julija 1999. SKD , PRIMORSKO MACKOLJE prireja vsakoletno SAGRO dne 23., 24., 25. in 26. julija 1999 v lepem borovem gozdiču v Mackoljah. Spored: petek, 23.7., ob 20.30, ples z ansamblom STATUS SVMBOL, sobota, 24.7., ob 20.30 ples z ansamblom ZAMEJSKI KVINTET, nedelja, 25.7., ob 19. uri koncert godbe na pihala REFOLO, ob 20.30 ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET, ponedeljek, 26. 7., ob 20.30 ples z ansamblom STATUS SVMBOL. Odprtje kioskov s specialitetami na žaru in domačim vinom vsak dan od 17. ure dalje. Toplo vabljeni! ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obveSCa, da bo pisarna do 29. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. ZSKD obvešča cenjene elane in sodelavce, da je tržaški urad kot običajno na razpolago vsem s poletnim urnikom, in sicer od 8. do 14. ure. Tudi Vam želimo prijeten in zasluzen oddih. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 6. septembra knjižnica odprta s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Od 26. julija do 15. avgusta t.l. bo zaprta zaradi letnega dopusta. SLOVENSKA KUL-TURNO-GOSPODARSKA ZVEZA sporoča, da so njeni tržaški uradi do konca avgusta odprti od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. OBČINA ZGONIK ODREJA obvezno cepljenje proti steklini za pse, govedo, ovce, koze in konje, ki so prisotni v občini Zgonik. Obenem obvešča, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini izvrševal brezplačno poverjeni živinozdravnik P.Z.S. St. 1 Tržaške pri županstvu v Zgoniku vsak torek in petek od 11. do 12. ure do 15. julija 1999. Lastniki psov morajo obvezno pripeljati pse s primernim nagobčnikom. KD LONJER-KATINA- RA vabi otroke iz vrtca in osnovne Sole na OTROŠKI TEDEN od 26. do 31. julija v lonjerskih društvenih prostorih, od 8. do 13. ure. Informacije in prijave na tel. St. 040-910178 (Jana) ali 040-910387 (Tamara). PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi nove pevce v otroški pevski zbor. Ce si star od 6 do 10 let in rad poješ, se nam pridruži v POLETNEM PEVSKEM TEDNU, od 23. do 28. avgusta v Marija-niscu na Opčinah. Ob petju bodo potekale tudi druge dejavnosti, veliko pa bo tudi zabave. Prijave sprejema ga. A. Puric na telefonski številki 040-212207 od 19.30 do 21.30 vsak dan do vključno Četrtka, 15. julija. MOSP obveSCa, da so na razpolago informacije o poletnem tednu za mlade IZOLA ’99 (organizira ZKS). Od 25. julija do 1, avgusta v Izoli. Program: Športni del (plavanje, Športne igre, plesne vaje), družabni del (plesni večeri, družabni večeri, izlet) izobraževalni del (predavanja in pogovori v skupinah o odnosih med fanti in dekleti in o človekovih pravicah, ustvarjalna delavnica) in duhovni del (aktivno krščansko življenje). Cena vključuje polni penzion, nočitve (skupna ležišča), enodnevni izlet, plesne vaje, material za ustvarjalno delavnico. Informacije in prijave: MOSP, Ul. Doni-zetti 3, Trst, tel. St. 040/370846, uradne ure, od ponedeljka do petka, •od 9. do 17. ure. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA: 1. poletno srediSCe v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2. poletno srediSCe v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure; 3. poletno varstvo do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289). POLETNI VSEGAMA-LO 1999 - vabimo vse dijake slovenskih nižjih Sol k skupnemu preživljanju poletnih dni... na tečaj informatike, na kopanje in na vrsto drugih kratkočasnih dejavnosti, od 2. do 27. avgusta, od 8. do 17. ure. Poskrbljeno bo za kosilo in malico. Informacije: Sklad Mitja C uk, Opčine, Narodna ul. 77, v dopoldanskih urah. Tel. 040-212289. MOSP obvešča, da so na razpolago informacije o potovanju ŠPANIJA ’99 - OD KATALONIJE DO GALICIJE (organizira ZKS). Od 30.7. do 10.8. Končni cilj potovanja: Santiago de Compostela in udeležba na mednarodnem srečanju mladih, ki bo potekalo v duhu svetovnega dneva mladih. Na poti: ogled Barcelone, Madrida in Lurda. Cena vključuje prevoz z avtobusom in Štiri polpenzione. Informacije in prijave: MOSP, Ul. Donizetti 3, Trst, tel. St. 040/370846, uradne ure od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. OTROCI, POZOR, POZOR, pridite v edini poletni center ob morju. Čakajo vas tečaji jadranja, ribarjenja, plavanja, izleti, veliko prijateljev in zabave!!! Število mest je omejeno. Poletni center bo od 23. avgusta do 3. septembra 1999 na sedežu TPK Sirena, Mira-marski drevored 32 v Barkovljah. Za informacije kličite na Zadružni center za socialno dejavnost, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360324 od ponedeljka do petka. ZSKD prireja OTROŠKO DELAVNICO za lutke in glasbeno animacijo v Zelenem centru od 30. avgusta do 3. septembra. Namenjena je otrokom od 7. do 11. leta in odraslim, ki jih zanima tovrstno delo z otroki. Razpoložljivih mest ni veliko, zato se Cimprej prijavite v tržaškem uradu ZSKD (tel. 040-635626), kjer boste dobili tudi potrebna pojasnila! 3 SOLSKE VESTI DTTZG ŽIGA ZOIS obveSCa, da bo do 31. avgusta 1999 tajništvo Sole odprto vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 15.30. TAJNIŠTVO DRŽAVNEGA UČITELJIŠČA Anton Martin Slomšek v Trstu obveSCa, da bo vse sobote, od 17. julija do 28. avgusta zaprto. s_____________IZLETI KRD DOM BRISCIKI organizira od 15. do 18. julija izlet na Dunaj. Prosti sta Se dve mesti. Informacije na tel. St. 040-327062. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -TRŽAŠKA FEDERACIJA prireja avtobusni izlet na vsedržavni festival komu- NR ROČNIKOM PRIMORSHdGR DN€VNIHR ki želijo prejemoti čosopis v kroj letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040-7786300 - vsak dan od 14. do 19. ure OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ui. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 Z URNIKOM: od ponedeljka do petka od 1 0. do 15. ure, ob sobotah od 1 0. do 13. ure nisticnega tiska v Milanu, v soboto, 17. in v nedeljo, 18. julija. Informacije in vpisovanje na sedežu stranke v Ul. Tarabocchia 3, tel. 040-639109. Romana Grmek Kuret praznuje svojo 80-Ietni-co. Zdravja in zadovoljstva ji želijo najbližji domači E3 ČESTITKE Danes praznuje ELE-N A 20. rojstni dan. Mnogo zdravja, sreče in uspehov v nadaljnjem Študiju, ji želijo mama, nona in nono. Z mamo Nives in tatkom Brunom se ob uspešno opravljeni maturi sinov: odličnjaka IGORJA in PETRA, veselijo pevci MePZ Igo Gruden. In končno so ŠARMANTNI LISJAK, NASMEJANA ŽELVA in NAVIHANA ŽELVA postali zreli! Za tako uspesno opravljeno maturo vam čestitajo skavti in skavtinje iz 1. stega. MALI OGLASI tel. 040 7786333 IŠČEMO Čistilca - skladiščnika oz. čistilko - sk-ladiscnico za popoldansko delo. Tel. na 040-228997 ob uri obedov. NA PROSEKU se je izgubila stara bela mačka. Najditelju gre nagrada. Tel.: 040-251078 ali 040-225636. ZAMRZOVALNIK s Šestimi predali, v dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 040-226133. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE iSCe elektrotehnika ali elektrikarja z večletno prakso v industrijskem sektorju. Pisne ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 - Trst, pod Šifro »ELEKTROTEHNIK«. PODARIM dva psička stara en mesec in pol, mešane pasme, večje rasti (križanca med nemškim ptičarjem in belgijskim ovčarjem). Tel. 0481-78042 ali 0338-3487014. PRODAM Alfo 33, 1.300 S, letnik 1986, po zelo ugodni ceni. Tel. po 20. uri na tel. 040-299869. ZAMRZOVALNIK Ignis s šestimi predali, rabljen, v dobrem stanju, prodam. Tel. 040-575145. ORIGINALNO POHIŠTVO »Bieder-meier« za sobico (omara, postelja, predalnik in mizica) prodam po ugodni ceni. Tel. 040-575145. IZGUBIL SE JE nemški ovčar. Najditelju gre nagrada 1.000.000 lir. Tel. 040-226636 ali 0339-6115063. DNEVNI BAR V centru mesta išCe vajenko. Curri-culum pošljite na postno ležeče C.I. AB7630952. PRODAM nov strojček z oštevilčenimi listki (eli-minacode). Cena po dogovoru. Klicati na tel. st. 040-820222 ali 040-813267 (od 8.30 do 17. ure). OPEL TIGRA 1.4, letnik '95, rdeCe barve, z opravljeno revizijo, 45 tisoč prev. km (realnih) prodam. Tel. 0335-265912. 18-LETNO DEKLE iSCe delo v poletnih mesecih kot baby-sitter ali hišna pomočnica. Tel.: 040-225023, ob uri obedov. IZGUBILA se je psička na območju Vrha oziroma Doberdoba. Je manjše rasti, lisasta crno-bela. Kdor jo je videl, je naprošen, da telefonira na št. 0338/8823674. PEDAGOGE, specialne pedagoge in osebe usposobljene za delo z nesamostojnimi osebami, vzame v Službo ustanova iz Italije. Ponudbe na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »IZVEDENEC«. PRODAM stanovanje na Opčinah: veza, kuhinja, dnevna soba, dve spalni sobi, kopalnica, shramba, balkon, klet in garaža. Tel.: 040-214735 ob delovnikih. PRIVATNIK iSCe majhno stanovanje ali hišo, tudi potrebno popravil, v predmestju, na zahodnem Krasu ali v Tržiču, maks. 120.000.000 lir. Tel.: 0339-5739173. SK BRDINA prodaja kombi Ducato Panorama 2.5 TDI, 9-prostorni, letnik ’93. Tel. 040-213921, v večernih urah ali 828082 - delovni urnik. GRAFIČNI OPERATER, kvalificiran, z izkušnjo v manipulaciji digitalnih slik, z uporabo raznih programov (posebno photoshop) preko operativnih sistemov PC ali MAC, išCe zaposlitev. Tel.: 040-943455 (Riccardo). HITITE! Oddam Peugeot 205 rdeCe barve, 66.000 prev. km, z avtoradiom. Cena 2.500.000 lir. Tel. 0330-480193 ali 040-274978 v večernih urah. DVE 40-LETNI Slovenki iščeta kakršnokoli zaposlitev na Opčinah. Tel. 0038667-22473 v dopoldanskih urah. PRODAM stanovanje v Rojanu v sončni legi v 4. nadstropju z dvigalom: vhod, dnevna soba, shramba, kuhinja, kopalnica, dve sobi, dva balkona, dve kleti, v odličnem stanju. Tel. 040-412507 ali 040-43393 od 20.30 do 21.30. NUJNO IŠČEMO vajenca z opravljenim vojaškim rokom za kovaško mehanično delavnico, z znanjem slovenskega jezika. Informacije dobite pri SDGZ, tel. 040-228537 OSMICO je odprl Romano Puric, Repen št. 13. OSMICO sta odprla Igor in Darja, Zgonik St. 4. OSMICO ima v Nabrežini št. 8, Ušaj. OSMICO imata Stanko Gruden in Sonja iz Sama-torce. Vabljeni! PRISPEVKI V spomin na Marcella Evo darujeta družini Kranjec 100.000 lir za Institut nepokrenih Domus Lucis. Namesto cvetja na grob Edija Čoka daruje družina GombaC-Kuret 25.000 lir za gradnjo SKC v Lonjerju in 25.000 lir za cerkev na Katinari. V počastitev spomina Darka Švaba daruje Silvana Malalan 50.000 lir za nakup Solabusa Dvojezične sole v Spetru. V spomin na Pepija Furlana daruje Mirko 30.000 lir za oktet Odmevi. V spomin na Marijo Kralj darujeta Nada in Olga Kalc 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Trebe. V spomin na Lucijo Hrovatin darujeta Lucijan in Anica Malalan 30.000 lir za SKD Primorsko. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih-društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure. NOVICE Prisegla nova belgijska vlada BRUSELJ - Pred belgijskim kraljemAlbertom H. je včeraj zjutraj zaprisegla nova belgijska vlada flamskega liberalca Guya Verhofstadta. Zaprisegi je sledilo prvo vladno zasedanje koalicijskih ministrov iz šestih strank - flamskih in valonskih liberalcev, flamskih in valonskih sociahstov ter zelenih. Medtem ko prvič po 40 letih v belgijski vladi ni krščanskih demokratov, ima po novem Belgija prvič po letu 1938 za premiera liberalca. Novost v vladi so tudi Zeleni, ki so se v Belgiji prvič sploh prebih na oblast; v vladi sodelujejo tri ženske. Nizozemska vlada za uzakonitev evtanazije HAAG - Nizozemska vlada je predlagala uzakonitev evtanazije. Predlagani zakon bi tako uzakonil stanje, ki je v veljavi od leta 1993, ko je nizozemski parlament izglasoval odločbo, po kateri je evtanazija dovoljena, vendar le pod strogimi pogoji. Ti pogoji določajo, da mora imeti »kandidat« nevzdržne bolečine ter mora jasno in večkrat zahtevati usmrtitev. Zdravniki morajo poiskati Se drugo mnenje in oblastem prijaviti vse primere evtanazije. Kljub strogim vodilom je evtanazija na Nizozemskem se naprej nezakonita, tako da zdravniki ob vsakem primeru usmrtitve iz usmiljenja povzročajo nezakonito dejanje. Po besedah predstavnika pravosodnega ministrstva VVijnanda Stevensona je predlagana legalizacija le logično nadaljevanje dosedanje politike nizozemske vlade na tem področju. Omenjeni predlog morata odobriti oba domova nizozemskega parlamenta, za kar bo potrebno skoraj celo leto. Latvijsko vlado bo skušal sestaviti Andris Skele RIGA - Latvijska predsednica Vaba Vike-Freiberga je za sestavo nove vlade pooblastila nekdanjega premiera Andrisa Skeleja. Skelejeva Ljudska stranka je konec minulega tedna skupaj se z dvema centralističnima strankama sestavila koalicijo, ki bo imela večino v parlamentu. Latvijska predsednica je izrazila prepričanje, da bo ta koalicija oblikovala trdno vlado ter rešila težavna gospodarska in finančna vprašanja, s katerimi se sooča država. Skele je vodil latvijski vladi med letoma 1995 in 1997. V Romuniji in na Madžarskem zaradi neurij umrlo 11 ljudi BUKAREŠTA, BUDIMPEŠTA - Zaradi hudih nalivov je v romunski pokrajini Hunedoara na jugozahodu Romunije včeraj popustil jez, pri čemer je izgubilo življenje devet oseb, več pa jih pogrešajo. Žrtve nesreče v Romuniji so bili delavci, ki so prebivali v barakah v bližini jeza. Tudi z Madžarske poročajo o hudem neurju, ki je terjalo dve smrtni žrtvi. Na Madžarskem so morah zaradi naraslih voda evakuirati več sto ljudi, prizadetih pa je najmanj 60 vasi na jugovzhodu države. Neurja so povzročila tudi težave v železniškem prometu, predvsem na progah proti Budimpešti. Obilne padavine pa so bile tudi v Avstriji. Zaradi plazov so iz kraja Schvvaz na zahodu Avstrije evakuirah več kot 250 ljudi. V bližini tamkajšnjega rudnika se je doslej odk-rusilo že več tisoč kubičnih mebov skal. Plazove je po vsej verjetnosti povzročilo obilno deževje v zadnjih dneh, domačini pa pravijo, da bi jih lahko povzročile tudi dejavnosti v rudniku. Kraj Schvvaz je večji plaz prizadel že leta 1993, vendar žrtev ni terjal. Kristjani se opravičujejo za pokol v Jeruzalemu pred 900 leti JERUZALEM - Približno 500 članov krščanskih skupin iz Evrope in ZDA je včeraj končalo pohod sprave do Jeruzalema, s katerim so se želeli opravičiti za pokol, ki so ga krščanski križarji izvedb v Jeruzalemu pred 900 leti. Pohod se je začel za veliko noč leta 1996 pred katedralo v Kolnu; polovica udeležencev je iz ZDA, ostali iz Evrope, predvsem Anglije, nemskogovorečega prostora in Francije. Ob koncu prve križarske vojne, ki je trajala tri leta, je od 12.000 do 15.000 križarjev, predvsem iz južne in zahodne Evrope, 15. julija 1099 osvojilo Jeruzalem, pri tem pa pobilo vse judovsko in muslimansko prebivalstvo. Arabski zgodovinarji bdijo, da je bilo ubitih 70.000 ljudi, po zahodnih virih pa naj bi bilo žrtev 10.000. Na pohodu vzdolž Rena naj bi križarji pobih tudi Številne Zidovske skupnosti. Krvavo zavzetje Jeruzalema Se danes kroji podobo, ki jo imajo muslimani o evropskem krščanstvu. Zavzetje Jeruzalema mnogi primerjajo s špansko inkvizicijo in nacističnim holokavstom. ZRJ / DEMONSTRACIJE SE NADALJUJEJO Opozicija stopnjuje pritisk na Slobodana Miloševiča No Kosovu po so se sedoj v nojhujšem položoju znošli Romi BEOGRAD, PRIŠTINA - V Beogradu je srbska policija včeraj prepovedala zbbanje podpisov za peticijo, ki jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča poziva k odstopu. Zbiranje podpisov je na 29 mestih v jugoslovanski prestolnici pripravila opozicijska Zveza za spremembe. Policisti so aktivistom ukazali, da takoj izpraznijo stojnice in odstranijo propagandno gradivo. Tudi na srbskem podeželju je policija v minulih dneh preprečila zbiranje podpisov. V enem tednu so v približno 20 srbskih mestih zbrali okrog 150.000 podpisov. Samo v Cacku so jih do včeraj zbrali 20.000. Kot je povedal koordinator Zveze za spremembe Vladan Batič, upajo, da bodo do konca akcije 25.julija zbrali približno dva milijona podpisov. Tudi včeraj je kakih sto rezervistov jugoslovanske vojske v Vranju na jugu Srbije nadaljevalo protest, ki so ga začeli že minulo soboto. Rezervisti zahtevajo izplačilo zastalih plač in posebnih dodatkov za bojevanje na Kosovu. Ce njihovih zahtev ne bodo izpolniti, so rezervisti zagrozili z zaporo avtoceste Nis-Skopje. Se hujši je bil položaj v Valjevu, kjer je bila sinoči demonstracija opozicijskega gibanja Zveza za spremembe. Policija je za nekaj ur zadržala televizijsko ekipo ameriške mreže CNN, ekipam Reu-tersa in BBC pa policija ni dovolila v mesto. Nemški ZDF je uspelo prispeti v Valjevo, a neki operater je sporočil, da se ne upa prižgati televizijske kamere. Podobna manifestacija je bila v nedeljo v vojvodinski Kikindi. Včeraj je ponovno začela dalovati pristinska občinska palača. Uslužbence, med njimi 80 Albancev in 60 Srbov, je nagovoril glavni upravitelj OZN za civilne zadeve J.F. Carter in pozval k zmernosti in sodelovanju med etničnimi skupinami v pokrajini. Priština bo imela dva sožupana, nekdanjega namestnika Zupana Zvonimirja Steviča in kosovskega Albanca Mexhita Sylo, ki je deloval v lokalni vladi do leta 1984. Po umiku jugoslovanske vojske in srbske policije je Kosovo ostalo brez lokalnih oblasti, sodišč in policije. Približno 136.000 Srbov, Črnogorcev in Romov je zapustilo Kosovo v zadnjem mesecu, odkar so v pokrajino prišle mednarodne mirovne sile KFOR, je sporočil urad Visokega komisariata OZN za begunce (Unhcr) v Beogradu. Večina beguncev, 75.000, naj bi se zatekla na območje Kraljeva in okolice, 34.000 jih je nastanjenih v Beogradu, 21.000 pa v Črni gori. Po podatkih srbskih oblasti je Kosovo zapustilo 78.000 ljudi. Unhcr je izrazil globoko zaskrbljenost za usodo Romov in Srbov, ki so se ostali v pokrajini. V Djakovici na zahodu Kosova tako približno 400 Romov tabori na prostem v bližini tamkajšnjega pokopališča v nevzdržnih razmerah. Unhcr opozarja, da otroci spijo v blatu. Romi zahtevajo, da jim zagotovijo varen prevoz iz pokrajine, sicer se ne mislijo umakniti iz Romi pri Djakovici živijo v nemogočih življenjsklih razmerah in se bojijo maščevanja (AP) Djakovice. V Grahovcu pa je v središču mesta kakih 3000 Srbov, ki so zbežali iz svojih četrti zaradi napadov kosovskih Albancev. Med njimi je tudi veliko srbskih beguncev iz Krajine, ki zdaj zahtevajo, da jim omogočijo vrnitev na njihove domove na Hrvaško. Mednarodne mirovne sile na Kosovu Kfor pa so sporočile, da je bilo v zadnjih štirih mesecih v eksplozijah min ubitih 25 ljudi, 34 pa ranjenih. Kfor je vnovič opozoril ljudi, da se držijo glavnih cest, s katerih so že odstranili mine. Včeraj pa se je pri italijanskih kforovcih mudil predsednik obrambne komisije poslanske zbornice Valdo Spini, ki se je zavzel, da bi Italija zaradi svoje vloge prevzela poveljstvo sil Kfor.(STA/CR) SREBRENICA / ČETRTA OBLETNICA Pokol muslimanov še nezaceljena rana Srbi so ob popolni pasivnosti sil ZN pobili približno 8000 moških in fantov - Zahteve po razkritju resnice SREBRENICA - Na ulicah Srebrenice se je v nedeljo zbralo na tisoče žensk in otrok, da bi počastili četrto obletnico padca te muslimanske enklave in največjega pokola med vojno v BiH. Nekaj .mesecev pred koncem tri leta in pol trajajoče vojne v BiH so sile bosanskih Srbov 11. julija 1995 vdrle v Srebrenico, muslimansko enklavo na vzhodu BiH, ki je bila pod zaščito Združenih narodov. Tedaj je izginilq do 8000 moških in dečkov, starejših od 14 let, mirovne sile ZN pa so dogodke samo nemočno opazovale. Jasmin Odobasič, namestnik vodje muslimanske komisije za pogrešane osebe, je za sarajevski dnevnik Oslo-bodjenje povedal, da so iz množičnih grobišč v okolici Srebrenice doslej izkopali trupla 2700 žrtev pokola; med njimi so identificirali le 50 oseb. Podzemni jaški rudnika soli v bližini Tuzle so se spremenili v ogromne grobnice, kjer na identifikacijo čakajo posmrtni ostanki več kot 2000 žrtev Srebrenice. Združenje žensk iz Srebrenice je poslalo pismo predstavnikom mednarodnih in lokalnih oblasti, v katerem generalnega sekretarja ZN Kofija Annana prosijo, naj razkrije resnico o dogodkih, povezanih s padcem Srebrenice. Bosanski muslimani za pokol krivijo Združene narode, saj je Varnostni svet ZN sprejel resolucijo, v kateri je Srebrenico razglasil za varno območje pod njihovo zaščito, ni pa naredil ničesar, ko so mesto zasedle srbske sile. Zenske iz Srebrenice v pismu zahtevajo, da bi 11. julij razglasili za dan žalovanja v BiH in ZN, prav tako pa se zavzemajo za preiskavo o odgovornosti za pokol. Haasko sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je tedanjega predsednika bosanskih Srbov Radovana Karadžiča in vojaškega poveljnika Ratka Mladiča obtožilo za genocid v Srebrenici; tako kot številni drugi obtoženci sta Karadžič in Mladič Se vedno na prostosti. IZRAEL / PRVO SREČANJE Arafat in Barak sta se zavzela za mirno reševanje sporov Albright: dogovor pred koncem leta GAZA - Palestinski voditelj Jaser Arafat in izraelski premier Ehud Barak (na sliki AP) sta se v nedeljo sestala na mejnem prehodu Eretz. Srečanje sodi med prizadevanja nove izraelske vlade za oživitev mirovnega procesa. Barak je že napovedal srečanja z jordanskim kraljem Abdulahom in ameriškim predsednikom Clintonom, minuli petek pa se je že sestal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom. Arafat in Barak sta potrdila voljo po miru, ne da bi skrivala razhajanja v stališčih glede ključnih vprašanj izraelskega umika z Zahodnega brega (Ci-sjordanija). Vsekakor pa je prišlo do premikov, saj se je Barak prvič izrecno zavzel za uresničitev sporazuma iz Wye Plantationa, ki sta ga strani sklenili oktobra lani. Barak je namreč po pogovorih izrazil zavezanost uresničitvi tega sporazuma in drugih sklenjenih sporazumov, njihovo uresničevanje pa je povezal s pogovori o dokončnem statusu palestinskih ozemelj, kar v bistvu pomeni, da se bodo pogajanja zavlekla v nedogled. Tako kot Barak se je tudi Arafat zavzel za mir. »Cas je, da sklenemo krog nasilja in sporov,« je poudaril palestinski voditelj. Arafat in nekdanji izraelski premier Netanjahu sta v Wye Plantationu sklenila sporazum, ki predvideva, da Izrael Palestincem vrne 13 odstotkov zasedenih ozemelj, palestinske oblasti pa se v njem zavezujejo, da bodo Izraelu nudile varnostna zagotovila.Včeraj pa je šefica ameriške diplomacije Albrightova izjavila, da bodo pred koncem leta sklenili sporazum. IRAN / PRVIČ PO 20 LETIH OD PADCA ŠAHOVEGA REŽIMA MNOŽIČNI PROTESTI Iranski študentje zahtevajo resnico o krvavem napadu policije v Teheranu Po predsedniku Hatamiju je včeraj nasilje varnostnih sil obsodil tudi duhovni vodja Hamenei TEHERAN - Iranske varnostne sile so včeraj aretirale na desetine študentov, potem ko jim je uspelo s solzilci in z nasiljem razgnati Študentsko manifestacijo v centru Teherana, prav tako je bilo veC študentov ranjenih. Medtem so Študenti včeraj dopoldne na univerzi zahtevali »resnico« o krvavem petku in zagrozili, da bodo nadaljevali s protesti. Po pričevanju očividcev so varnostne sile aretirale kakih osemdeset protestnikov. Kljub prepovedi demontracij, so Študentje napovedali, da jih bodo nadaljevali. Obenem so zahtevali, naj v Četrtek proglasijo dan žalovanja za padlimi študenti in odstranitev Sefa policije generala Hedajata Lotfiana. Zahtevali so tudi, naj namesto "duhovnega vodje Alia Hameneja nadzor nad varnostnimi silami prevzame notranji minister, hočejo pa tudi preiskavo o petkovih dogodkih in kaznovanje odgovornih za napad na univerzitetni center Amnira-bad. Iranski svet za nacionalno varnost pa je sporočil, da sta bila odstavljena poveljnik policije v Teheranu, general Moha-mad Ahmadi, in eden od njegovih namestnikov, ker sta v noči na petek ukazala napad na študente v univerzitetnem središču. Ahmadija in njegovega namestnika so aretirali in ju izročili sodnim oblastem. Iranski svet za nacionalno varnost je pred tem sporočil, da je bila v spopadih s policijo v univerzitetnem središču ubita ena oseba, tri pa so bile ranjene. Ubita oseba je pripadnik nekega kontingenta, ki je bil na prijateljskem obisku pri teheran- skih študentih. Resnica je seveda precej drugačna, saj tako študentje kot zmerni tisk navajajo, da je ob vdoru policije bilo ubitih najmanj pet študentov, navaja pa se tudi, da je bilo ubitih kar sedem študentov. Visoki banski zmerni verski predstavnik, ajatulah Ab-dolkarim Musavi-Ardebi-li, in stranka privržencev predsednika Mohamada Hatamija, Fronta za sodelovanje islamskega bana, sta že v nedeljo pobdila, da je v nedavnih spopadih med študenti in policijo v univerzitetnem središču v Teheranu umrlo veC študentov, pri čemer ne navajata natančnega števila žrtev. Študentski protest se je zaCel po zaprtju reformatorskega Časopisa Salam in po napovedi, da bo lastniku dnevnika Mohamedu Musaviju Koinihu so- dil šiitski kler na podlagi koranskega prava (šarie). Včeraj pa so sporočili, da mu bodo sodili sodniki, kar je prvo popuščanje zmernim silam predsednika Mohamada Hatamija. Dnevnik Salam so zaprli, ker je objavil zaupni dokument, v katerem je neki pripadnik tajnih služb svetoval, naj utišajo ves tisk, ki.podpba predsednika Hatamija. Ta je v nedeljo obsodil krvavi obračun policije s študenti v univerzitetnem središču v Teheranu v noči na petek. Halami je napovedal temeljito preiskavo o incidentu in sprejetje ustreznih ukrepov. Predsednik Halami je omenjeno sporočil mini-stru za visokošolsko izobraževanje Mostafi Monu in mu tudi sporočil, da ne sprejema njegovega odstopa. Zaradi nasilja policije nad študenti pa so skupen odstop ponudili tudi direktorji 18 fakultet univerze v Teheranu. Včeraj pa je predsednik študente pozval k zmernosti. Tudi iranski verski vodja ajatola Ali Hamenei je včeraj izrazil nesteinjanje s policijskim nasiljem, do katerega je prišlo prejšnji teden v teheranskem Študentskem centru. To so prvi Študentski protesti po islamski revoluciji, ki je pred 20 leti strmoglavila šahov režim. Da bi bila mera polna, se protest širi po vseh iranskih univerzah od Siraza do Mašada. V nedeljo so islamski skrajneži v Tabrizu ubili enega študenta, policija pa naj bi ranila številne druge študente, ki so izražali solidarnost svojim teheranskim kolegom. V šador oblečena študentka zahteva odstranitev »morilcev« (AP) TURČIJA / NAPETOST NE POJENJA V napadu PKK ubita delavca Kurdski gverilci napadli neko gradbišče - Izpuščeni člani Hadeba ANKARA - Člani prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) so v napadu na gradbišče državnega podjetja za gradnjo cest v bhžini mesta Sivas v osrednji Turčiji v nedeljo zveCer ubili dva delavca, je poročala turška tiskovna agencija Anatolija. Napadalci so po teh navedbah z avtomatskim orožjem streljali na delavce, ki so delali na gradbišču. Preden so prizorišče zapustili, so elani PKK zažgali veC strojev. Po poročanju Anatolije so turške varnostne sile že sprožile akcijo za aretacijo upornikov. V eksploziji bombe na območju Van na vzhodu države pa je bilo v nedeljo zvečer ranjenih sedem ljudi. Kot je danes poročala turška televizijska postaja NTV, je bomba eksplodirala v slaščičarni. Policija je aretirala več osumljencev, vendar še ni dokazov, da bi tudi za tem napadom stala PKK. Agencija Anatolija je včeraj tudi po- ročala, da je bilo v spopadih med turško vojsko in pripadniki PKK na jugu Turčije ubitih 13 elanov PKK in da je turška vojska v različnih operacijah minuli teden prijela šest elanov PKK. Ob tem stopnjevanju napetosti pa je včeraj sodišče v Ankari izpustilo veC vodilnih elanov prokurdske stranke Demokracija ljudstva (HADEB), med njimi njihovega vodjo Murata Bozlaka, ki so bili obtoženi podpore kurdskim upornikom v Turčiji. Predsednik sodišča se je odločil, da bo izpustil 16 obtoženih, ki so jih zaprli sredi novembra, Čeprav se bo sodni proces proti njim nadaljeval. Proti stranki HADEB je sicer januarja letos javni tožilec kasacijskega sodišCa zaradi »organskih povezav« s Kurdsko delavsko stransko (PKK) vložil postopek za prepoved. BELFAST / OB OBLETNICI ZMAGE PROTESTANTSKEGA KRALJA VILJEMA ORANSKEGA KAŠMIR / OB PAKISTANSKEM UMIKU Pohod oranževcev brez incidentov in v znaku izrednih varnostnih ukrepov Policisti z bodečo žico in jeklenimi barikadami »zavarovali« katoliški del mesta Indija prenehala z letalskimi napadi, a ne s kopenskimi New Delhi ne pristaja na premirje BELFAST - Približno 20.000 pripadnikov protestanskega reda oranževcev se je udeležilo včerajšnjega pohoda skozi Belfast. Kot vsako leto na 12. julija so s parado obeležili zmago protestanskega kralja Vilijema Uranskega nad katoliki leta 1690. Takrat se je dejansko začelo naseljevanje protestantskih kmetov (predvsem škotskih), iz katerega se je nato razvila »vojna« med katoliki in prostestanti, ki naj bi se zdaj po sprejetju mirovnega sporazuma dokončno končala. Na stotine policistov in vojakov je zavarovalo katoliško Četrt ulstrske prestolnice z bodečo žico in cementni- mi ter jeklenimi barikadami, da bi preprečilo spopade med protestanti in katoliki. Pot vodi pohodnike na nekem mestu namreč neposredno ob katoliškem delu, kar tamkajšnji prebivalci obsojajo za »nesramno provokacijo«. V Londonu se je vodja najveCje prote-stanske stranke David Trimble medtem sestal z britanskim premie-rom Tonyjem Blairom, ki je Trimbla skušal prepričati, naj podpre predloge za oblikovanje severnoirske regionalne vlade ta teden. Ce bo Trimble temu nasprotoval, bo v nevarnosti celotni mirovni proces na Severnem Irskem. Policisti so z jeklenimi barikadami in bodečo žico »zavarovali« katoliški del Belfasta (AP) NEW DELHI, ISLAMABAD - Indija je včeraj sporočila, da ni ustavila vojaških akcij v Kašmirju. Ob umiku islamskih gverilcev je indijska stran prenehala le z letalskimi napadi. V sporočilu indijske vlade so še zapisali, da se vojaška operacija z imenom Vijay nadaljuje in da se indijske sile ne bodo umaknile iz območja Kargil ali od kjerkoli drugje. Po poročanju Islamabada naj bi se visoki pakistanski in indijski vojaški predstavniki v nedeljo v obmejnem Wa-gahu dogovorili o začasnem prenehanju vojaških dejavnosti na razmejitveni črti, ki Kašmir deli na dva dela. Islamabad je obenem napovedal, da so se paki- stanski vojaki in kašmir-ski islamski gverilci zaceli umikati s spornih območij Sartaz in Mu-shkoh. To je bilo prvo srečanje po dvomesečnih spopadih med med državama v Kašmirju, kar pa kot kaže, ni dovedlo do prave prekintve spopadov. Se vedno ni povsem jasno, ali so začeli z umikom samo pakistanski vojaki, ali tudi kašmirski islamski gverilci. Ti so namreč v prejšnjih dneh izjavili, da se ne bodo umaknili s položajev, ki so jih zavzeli za ceno hudih izgub. Preteklega 4. julija se je pakistanski premier Navaz Sarif sestal z ameriškim predsednikom Clintonom in napovedal umik iz Kašmirja, kar so pakistanski islamisti najodločneje obsodili. AKTUALNO / ANKETA NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH MATURA / POGOVOR Z IRENO BEDNARICH OBVESTILA Dijaki so poprečno informirani o AIDfki Polovica pa jih meni, da je to vprašanje, ki zadeva bolj druge kakor njih same Izpit po novem je bolj pravičen, bolj objektiven, licej pa dobra šola V jeseni bo šla na visoko šolo za prevajalce Zdravstvena ustanova je v sodelovanju s šolskim skrbništvom, ravnateljstvi višjih srednjih šol ter združenjem Alpha Dem, ki deluje v sklopu deželnega centra za preučevanje in zdravljenje rakastih obolenj v Avianu pred meseci začela kapilarno akcijo informiranja dijakov o AIDS-u. Prva stopnja pobude, ki se bo vsekakor nadaljevala, se je zaključila z zbiranjem podatkov. Med dijake vseh šol v pokrajini so razdelili skoraj štiri tisoč vprašalnikov. Dijaki so jih izpolnili 3.867, od teh je bilo veljavnih (podatki so bili vredni upoštevanja) 3.845. Od skupnega števila izpolnjenih obrazcev imajo večji delež dijakinje (52, 3 od- stotka). Splošno vedenje dijakov o AIDS-u je na zadovoljivi ravni, ugotavljajo pobudniki ankete. Vendar pa analiza odgovorov na specifična vprašanja, daje nekoliko drugačno sliko. Posebej odgovori, ki zadevajo takoimenovano področje predsodkov, vedenja, zaščite itd. Značilni so recimo odgovori, ki sežejo nekoliko bliže dijaku. Na vprašanje če je AIDS vprašanje, ki zadeva tudi dijaka osebno, je skoraj 51 vprašanih odgovorilo "ne” in odgovor utemeljilo z navedbo sledečih argumentov ”ne izpostavljam se nevarnostim okužbe” 23 odst., ”ne poznam oseb, ki bi bile lahko okužene” 4, 6 odst., ”ne poznam okuženih NOVICE Simpozij o poslovanju podjetij v tujini Zveza industrijcev prireja v sredo, 14. t.m. ob 16.30, simpozij o poslovanju podjetij na področju zunanje trgovine in ustvarjanju dobička. Poleg drugih bo na simpoziju predaval komercialist Guerri-no Sozza, ki je tudi sodelavec dnevnika ”11 Sole -24 ore”. Z ozirom na strukturo gospodarstva na Goriškem, kjer dosega uvozno-izvozna dejavnost pomemben delež, bo simpozij posebno zanimiv prav za podjetja v tem sektorju. Seja na občini v Sovodnjah Občinski svet v Sovodnjah bo, po umestitveni seji, ki je bila 30. junija, spet zasedal. Nova seja je napovedana za Četrtek, 15. julija ob 20. uri. Na dnevnem redu seje so v glavnem imenovanja - med drugim predstavnikov Občine v glavni skupščini Kraške gorske skupnosti. Mennello bo zamenjal Cotič Jutri ob 20.30 bo seja rajonskega sveta za Podturn in Sv. Ano. Dnevni red predvideva tri točke: nadomestitev Antonia Mennelle, ki je odstopil kot predsednik rajonskega sveta in svetovalec, branje in odobritev zapisnika seje z dne 7. 7. 1999 in izvoh-tev predsednika. Mennello bo v rajonskem svetu zamenjal Robert Cotič. Jazz glasba v Štarancanu V okviru niza glasbenih prireditev, ki jih prireja pokrajinska uprava, bo drevi ob 21. uri na trgu Dante Alighieri v Štarancanu nastopil "Trio jazz organ Madness”. Sinoči je koncertna turneja dosegla Mariano, kjer so nastopili elani komornega ansambla "Sinfonica monfalconese”. Slabo vreme pa je v petek prekrižalo načrte prirediteljem koncerta v Doberdobu. Nastop harmonikarja Dama Selija so namreč eno uro pred napovedanim začetkom odpovedali zaradi dežja. Ponesrečenec je italijanski izseljenec na Švedskem Prometna policija je ugotovila istovetnost koler-sarja, ki je bil hudo ranjen v prometni nesreči, v soboto zjutraj, v bližini deželnega letališča v Ronkah. Gre za 76-letnega Armanda Levija doma v kraju Este, ki pa živi na Švedskem. Te dni je bil gost pri sestri, ki živi v Tržiču. Ker v trenutku nesreCe ni imel pri sebi nobene listine, niti ga nihče ni prpoz-nal, so njegovo istovetnost lahko ugotovih šele kasneje. O nesreči kolesarja poročajo tudi iz Jamelj. Včeraj, nekaj pred 10. uro je žrtev postal Mauro Dagri. Kolesarja je oplazil tovornjak turske registracije, podrobnosti pa žal niso znane. Nesreča se je zgodila v bližini križišča za Komarje. NAROČNIKOM PRIMORSHČGR DN6VNIHR ki želijo prejemati časopis v kraj letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040-7786300 - vsak dan od 14. do 19. ure oseb” 17, 1 odst. itd. Kar 86 odst. dijakov je odgovorilo, da ni nikoli zašlo v rizično situacijo; 64, 4 odstotkov dijakov z gotovostjo izključuje, da ni imelo stika z rizičnimi osebami. Preprosto povedano bi ti odgovori pomenili nekako tole: jaz sem zdrav, prav tako moj partner in prijatelji. Nevarnost okužbe z AIDS-om je torej zelo daleC. Zgovorni so tudi podatki glede razpoložljivosti na testiranje. Kar preko 93 odstotkov dijakov je pripravljenih opraviti test Hiv, 88, 5 pa je takih, ki bi prepričalo partnerja da opravi testiranje. In še odgovor o razlogih: tretjina zaradi lastne (osebne) varnosti, torej iz egoističnih razlogov. In kako je z informacijo, pravzaprav od kod prejemajo mladi informacijo o AIDS-u in preventivi. Na prvem mestu so sredstva množičnega obveščanja (71 odst.), sledi šola (19, 5), družina (8, 6) itd. Zaskrbljujoč je podatek, da je AIDS v družinskem krogu vprašanje o katerem se ne govori veliko. Kar 37 odstotkov dijakov o tem vprašanju v družinskem krogu sploh ne govori. Kaj dijaki menijo o predsodkih do seropozitivnih oseb? Dobri dve tretjini (71, 4 odst), jih meni, da se tem osebam dela krivica. Pa še podatek, ki kaže na to, da so dijaki motivirani da svoje znanje o AIDS-u poglobijo. Na specifično vprašanje je pritrdilno odgovorilo skoraj 60 odstotkov vprašanih. Z najvišjo oceno je državni izpit na klasičnem liceju "Primož Trubar” opravila tudi Irena Bednarich iz Ste-verjana (na sliki) . In to je razlog za krajši pogovor o poteku izpita, načrtih, ocenah. Ireno zanimajo jeziki, zlasti prevajalstvo, germanistika. Zato bo to poletje nekaj Časa preživela v Muenchnu, v okviru dejavnosti Goethe Instituta, posebno pa se veseli izleta na Dansko, skupaj z maturanti iz Trsta in Slovenije. Jeseni pa jo seveda čaka nadaljevanje študija na visoki šoli za tolmače in prevajalce v Trstu. Na vprašanje, kako ocenjuje "maturantski, oziroma državni izpit” brez pomislekov pove, da je sicer bolj zahteven kakor ipatura, kakršno smo poznali doslej,-je pa ocenjevanje bolj pošteno, bolj objektivno, saj upošteva poznavanje in znanje vseh predmetov, ki jih je kandidat študiral med šolskim letom pa tudi v teku celotnega ciklusa. Torej si nad potekom državnega izpita po novem, ne glede na stoti-co, navdušena? Vsekakor, Čeprav je bilo do zadnjega precej nejasnosti in negotovosti, posebej glede poteka izpita na manjšinj-skih šolah. Za razliko od tradicionalne mature dopušča izpit po novem kandidatu veliko možnosti, da svoje znanje z razlicriih predmetov izpostavi, poglobi. Moram povedati tudi, da so začetne nedo- rečenosti in nejasnosti med samim izpitom izginile in prepričana sem, da je komisija nalogo opravila zelo uspešno. Po petih letih šolanja na klasičnem liceju, je za tabo pomembno ob- dobje, ko mlad Človek odrašča, postaja vse bolj samostojen, razgledan. Je pa tudi Cas za presojo. Bi, v kolikor bi lahko ponovno izbirala, spet izbrala klasični licej? Licej je šola ki dijaka stimulira k razmišljanju, razvija kritičnost, postaja samostojen in pridobi določeno osnovno znanje. To pa so elementi ki naj bi jih imela vsaka dobra šola, pravijo. Primerna doza med vzgojo v tistem najširšem smislu in znanjem. Prav nic ne bi premišljala. Ponovno bi se vpisala na naš klasični licej. In po zgovornosti in odločnosti sodec, ji lahko verjamemo. (V.K.) Danes srečanje o povojni obnovi Kosova in dingih območij na Balkanu Na sedežu Trgovinske zbornice bo danes pomembno delovno srečanje, kjer bodo obravnavali vprašanja povojne obnove na Kosovu. Udeležili se ga bodo predstavniki krajevnih ustanov, gospodarskih združenj, finančnih in bančnih družb ter raziskovalnih institutov. Govor bo o usklajevanju pobud in koristi pri obnovi območja na Balkanu, ki je bilo najbolj prizadeto ob nedavni vojni. Pobudniki vztrajajo na izhodišču, da morajo imeti podjetniki in institucije naše dežele in sosednje dežele Veneto pri tem pomembno vlogo. Na današnjem srečanju naj bi se dogovorili o osebku, ki bo usklajeval in vodil vse pobude in vzdrževal stike s takoimenovanim paktom za stabilnost. Nadalje bo treba opredeliti način in vlogo vključevanja Evropske agencije za obnovo ter poiskati najbolj ustrezne načine financiranja. Kot posebna točka je predvideno tudi evidentiranje podjetij, ki naj bi pri pobudi sodelovale, bodisi samostojno, bodisi povezane v konzorcij. Srečanje bo danes ob 10.30 na Trgovinski zbornici. Podpisali sporazum o higienskem nadzora Na županstvu so včeraj podpisali dogovor na podlagi katerega bo Goriška občina, po nalogu Ministrstva za zdravstvo, skrbela za opravljanje nadzora nad uvozom prehrambenih izdelkov, pijač in drugega blaga na mednarodnem mejnem prehodu Standrež-Vrtojba. Ministrstvo je zastopal načelnik pristojnega urad^ v Trstu dr. Aldo Mario Tassori. Vprašanje se je pojavilo pred približno dvema mesecema, ko je bila nakazana možnost, da bi zaradi pomanjkanja osebja, tovrstne preglede opravljali v Trstu, kar bi imelo za posledico zmanjšanje prometa na goriškem avtoportu. Umor Dantona: preiskava v Tržiču Policija je v Četrtek ob zori opravila hišno preiskavo pri Mauru Bussaniju v Tržiču, ki je odgovoren pri društvu "Entrata libera”. Akcija je menda povezana s preiskavo v zvezi z umorom svetnika vlade Dantone. Bussaniju so izročili sodni nalog in opravili preiskavo, ki pa, kakor je slišati, ni bila posebej uspešna. Zaplenili so sicer nekaj materiala. Čeprav je bila preiskava izvedena že v četrtek, se je o njej izvedelo Sele v nedeljo. Prvi so na pobudo sodstva reagirali člani goriskega krožka SKP. V sporočilu za javnost ugotavljajo, da gre pri zadevi za nekakšen lov na čarovnice. UNIVERZA Potreba po posteljah Na hitrejši razvoj Univerze v Gorici zaviralno vpliva pomanjkanje študentskih stanovanj. To vprašanje je posebnega pomena za študente iz drugih držav, ki jih je vsako leto veC in ki imajo možnost koriščenja štipendij. O zagotavljanju Študentskih stanovanj je tekla beseda na nedavnem srečanju med predsednikom konzorcija za Goriško univerzo, Cres-satijem in predsednikom in ravnateljem ustanove ER-DISU Videmske univerze, Tosolinijem in Toninijem. Na srečanju so poudarili pomen, da se Cimprej dokonča preurejanje palače De Bassa, vendar pa je treba medtem poiskati tudi prehodne rešitve zlasti za tuje študente. Tako bo ustanova ERDISU s Salezijanci in z redom Sester Božje Previdnosti sklenila dogovor za 30 postelj, ki jih bodo nudili Študentom po ugodnih cenah. Omenjena reda lahko zagotovita še dodatnih sto postelj. ANTONAZ Interpelacija oSETRALU Po dveh letih od podpisa sporazuma glede reševanja podjetja Setral v Roni ansu, je to podjetje zdaj tik pred zaprtjem. Lastniki namreč nameravajo proizvodnjo preseliti v Slovenijo. Z ustavitvijo proizvodnje in stečajem bo izgubilo delo okrog 50 oseb. Deželni svetovalec SKP Antonaz je včeraj naslovil na predsednika deželne vlade interpelacijo. Antonaz želi vedeti, kaj namerava deželna vlada ukreniti, da se bo izvajal leta 1997 podpisani dogovor; kolikšen bi bil obseg škode (izgube) za deželno finančno družbo Friulia, če bi Se naprej podpirala stališča lastnikov podjetja Setral. Antonaz želi vedeti tudi, ce je na stališče družbe Friulia vplivalo zadržanje kavalirja Pittinija, ki je menda v sorodstveni zvezi z lastniki Setral. Zadnje vprašanje se nanaša na možnost, da bi Dežela uvedla preiskavo za morebitne odgovornosti predstavnikov Friulie. ZBORNIK "SOVODNJE SKOZI CAS” lahko občani dvignejo od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure v sejni dvorani na županstvu v Sovodnjah. Za vsako družino je predviden en izvod zbornika. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV iz Gorice priredi v petek, 16. julija mednarodni ženski balinarski turnir v Sovodnjah. DrušTvo vabi balinarke in tudi balinarje, ki radi mečejo kroglo na bližanje, ob 14. uri na balinarski progi pri Kulturnem domu v Sovodnjah. SD SOVODNJE sklicuje jutri, 14. julija občni zbor. Prvi sklic bo ob 20.30, drugi pa ob 21. uri, v Kulturnem domu v Sovodnjah. KLASIČNA GIMNAZIJA LICEJ ”P. TRUBAR” obvešča, da bosta tajništvo in ravnateljstvo ob sobotah od 17. julija do 21. avgusta zaprta. GLASBENA MATICA obvešča, da bo tajništvo v ulici Croce zaprto zaradi poletnih počitnic od 15. julija do 25. avgusta vključno. Do 15. julija je umik sledeči: vsak dan od 9. do 12. ure. Obenem GM želi prav vsem prijetne poletne počitnice! SINDIKAT SLCJVEN-SKE SOLE obvešča, da je sedež odprt ob sredah od 9. do 11. ure, tel. št. 0481 82613. KD OTON ZUPANČIČ prireja dvodnevni seminar ”V objemu afriških ritmov”. Potekal bo 11. in 12. septembra ob SoCi. Seminar bo vodil Lucio Co-sentino, strokovnjak na področju afriške glasbe. Infrorriacije in prijave pri Sari 0481/537525. SCGV EMIL KOMEL obvešča, da sprejemajo prijave za šolsko leto 1999/2000. Tajništvo v ulici 20. septembra 85 je odprto v dopoldanskih urah - tel. 0481/532163. VZPI/ANPI prireja v torek, 20. julija avtobusni izlet v Škofjo Loko, na Blegoš in v Begunje. Prijave in informacije: Luigi Franco tel. 0481/390576, Silvino Poletto 0481/531395, Peter Mozetič 0481/391996 in Vito Primožič 0481/82117. ; : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 410341. POGREBI DANES iz Gorice: 9.30, Evaristo Tomasin iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče v LoCniku; 11.30, Bruna Ferrari iz bolnišnice sv. Justa v cerkev in na pokopališče v LoCniku; 13.30, Efrem Bressan iz splošne bolnišnice v cerkev v Ver-si pri Romansu (ob 16.00) in na tamkajšnje pokopališče; 15.40, Ferruccio Vecchiet iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče v Moraru. V TržiCu: 10.50, Egidio Pizzignach iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. CELJE / ŽIRIJA IZBRALA FINALISTE Veronikina nagrada za najboljšo pesniško zbirko Mestna občina Celje in Društvo slovenskih pisateljev bosta v okviru kulturnih prireditev Poletje v Celju, knežjem mestu tudi letos podelila Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta v vrednosti 600.000 tolarjev. Lavreat bo prejel se posebno listino Mestne občine Celje. V žiriji za dodelitev Veronikine nagrade so France Vurnik kot predsednik ter Jurij Kovic in Jurij Hudolin kot elana. Nagrado bodo podelili v ponedeljek, 23. avgusta v Celjskem domu. Člani žirije za podelitev Veronikine nagrade za leto 1999 so na drugi seji 23. junija letos iz Širšega izbora pesniških zbirk, ki so bile objavljene od junija lani do junija letos, v ožji izbor izbrali pet pesniških zbirk. To so Odtisi Nika Grafenauerja, ki jo je založba Nova revija izdala v zbirki Samorog, Kraški narcis Josipa Osti j a iz zbirke Beletrina Študentske založbe, Upočasnitve Toneta Pavčka iz založbe Mladinska knjiga, Pesek v pesem Bine Stampe Smavec iz zbirke Domača književnost Pomurske založbe ter Dol dol Daneta Zajca, ki jo je prav tako izdala Nova revija v zbirki Samorog. Podelitev Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta 1999 bo združena z literarnim večerom Križemsvet gredo stopinje. Povabljeni so literati Andrej Brvar, Niko Grafenauer, Marko Kravos, Svetlana Makarovič, Iztok Osojnik, Josip Osti, Aleš Steger, Tone Pavček, Bina Stampe Smavec in Dane Zajc. Veronikino nagrado so podelili doslej dvakrat - leta 1997 jo je žirija v sestavi Ciril Zlobec kot predsednik in Veno Taufer ter Matevž Kos kot elana prisodila Iztoku Osojniku za pesniško zbirko Razglednice za Darjo, leta 1998 pa je to nagrado prejel Aleš Steger za pesniško zbirko Kašmir. Lani je žiriji predsedoval Tone Pavček, elana sta bila Mitja Čander in Peter Kolšek. (STA) LJUBLJANA / GROMKI FESTIVAL Enovit umetniško kulinarični dogodek Prireditve bodo v kulturnem centru Metelkovo do 23. julija LJUBLJANA - V kulturnem centru Metelkova mesto se bo danes zaCel Gromki festival, ki bo v enajstih večerih do 23. julija ponudil množico gledaliških nastopov in koncertov domačih in gostujočih skupin. Festival bo do 17. julija gledališko, v drugi polovici pa glasbeno naravnan. V spremljevalnem programu je napovedana kulinarična delavnica Ljudske kuhinje Arcimbol-do in ponudba veC "gastronomskih inovatorjev", dražbe rekvizitov in relikvij nastopajočih gledaliških skupin ter prodaja oblek in kostumov neodvisne gledališke skupine Teatra Gromki, ki pripravlja festival. Vse prireditve bodo na prostem (v primeru dežja v Hangarju) in brezplačno na ogled, so sporočili z Metelkove. Prvi del festivala (do 17. julija) bodo zaznamovali nastopi do- mačih in tujih neodvisnih ter uličnih gledališč. Festival bo odprl Teater Gromki s pirotehničnim spektaklom PUR v sodelovanju z glasbeno skupino Ran-dom Logic. Prvi veCer si bo mogoče ogledati še žonglersko-arti-stiCni spektakel italijanskih umetnikov Carovana del circo immaginario. V naslednjih dneh bodo na sporedu med drugim plesna video instalacija Bioscul-tore italijanskega umetnika Roberta Castella, kratki film Eksperimentalen Kolje Saksida, žon-glersko-artistiCna predstava Najmanjši leteči cirkus, gledališka priredba Tarantinovega filma Rezervar dogz skupine Dejmo stisn‘t. Gledališče Ane Monro bo uprizorilo ulični ljudski spektakel Piknik, Teater Gromki pa bo prikazal tudi improvizirano gledališko atrakcijo Tajna loža živih. V okviru gledališkega dela festivala bodo zveCer "dražbe kti-riozitet" s ponudbo izdelkov, rekvizitov in relikvij, ključnih za ravoj skupine, ki bo nastopila tisti veCer. Drugi del festivala, poimenovan Gromka muzika, od 18. do 23. julija, bo glasbeno obarvan. Dejan Kranjc in Petra Narat bosta nastopila z lasersko-literar-nim nastopom, Andrej Blatnik in MaCek pa z literarno-glasbe-nim. Elektronski glasbi bo mogoče prisluhniti na koncertih skupin Traffic religion in Silen-ce, romski glasbi na koncertu skupine Amala, jazzu pa ob nastopu skupine Lolita. Uvodni glasbeni dogodek tega dela festivala bo koncert orkestra Xenia Nophobia. Vstopnine na festivalu ne bodo pobirali, "prispevki so dobrodošli", dodajajo v napovedi festivala Gromki. (STA) V Vili Manin Zvezde na odiu, Figure v parku in tudi Vittorio Sgarbi V nedeljo se je v Vili Mamin v Passarianu začelo letošnje kulturno poletje, ki obeta vrsto prireditev, med katerimi mednarodni baletni festival Zvezde na odru. Baletni festival bo od 22. julija do 25. avgusta, vzpotredno pa bo tudi gledališka izložba Figure v parku, ki jo prireja Deželna gledališka ustanova. Ob njih je letos predvidena še vrsta glasbenih dogodkov. V tem okviru bo iztopal umetniški nastop Vittoria Sgarbi ja v Petru in volku v postavitvi padan-skega orkestra. Baletni festival obeta nastope priznanih plesalcev kot so Juan Carlos Copes, Raffaele Paga-nini in Andre De La Roche, ki bo nastopil z baletom rimske operne hiše. Prisotni pa bodo tudi čečenski Državni balet, Ruski baletni nacionalni teater, in kostariški Državni balet Matambu. Za dodatne informacije se zainteresirani lahko obrnejo na ustanovo Villa Manin in pokličejo na telefonsko številko 0432-904721. UMETNOST / NAJSTAREJSA NA SLOVENSKEM Slikarska kolonija na Izlakah Letos sodeluje 11 slikarjev iz Slovenije, Italije in Nemčije V Medijskih toplicah na Izlakah so se v soboto, 10. julija, že 36. zbrali domači slovenski in tuji slikarji v najstarejši in obenem prvi slikarski koloniji po II. svetovni vojni na Slovenskem. Letos se je za kolonijo prijavilo 11 slikarjev. Na Izlakah letos ustvarjajo slovenski umetniki Igor Banfi, Jože Denko, Fran Košec-Karas, Andrej Pavlic in Alenka Kham Picman, iz Italije Pippo Altomare in Tiziana Contino, iz Nemčije Bernd Baldus in Jana Scwartz, s Švedske Harri Monni in z Danske Kika Mol-ler. Kolonija je bila ustanovljena leta 1964 in od takrat neprekinjeno deluje vsako leto od 10. do 20. julija. Desetdnevno bivanje na Izlakah organizira in financira občina Zagorje ob Savi oziroma svet slikarske kolonije. V njej se zbirajo izključno akademski slikarji in študenti akademije. Doslej je na Izlakah ustvarjalo veC kot 260 domačih in tujih slikarjev. "Duhovni" vodja kolonije in presdednik sveta kolonije je že dolga leta prof. Nande Raz-boršek, umetniški vodja pa slikar Nikolaj Beer. V nedeljo bo v Medijskih toplicah improvizirana razstava v koloniji nastalih slik. Nastala dela bodo na ogled tudi na razstavi v Zagorju, ki jo bodo odprli ob slovenskem kulturnem prazniku, torej 8. februarja leta 2000. (STAJ LAHKA GLASBA / SOBOTNI KONCERT V TRSTU Res uspešen Vasco Rossi Pred stadionom je organizacija šepala, noter pa je bila brezhibna LETOŠNJA PONUDBA SSG Abonma 1999-2000 ODON VON HORVATH: ZGODBE IZ DUNAJSKEGA GOZDA režiser Mario Uršič premiera v oktobru BERTOLT BRECHT: MALOMEŠČANSKA SVATBA režiser Jaša Jamnik premiera v decembru ETTORE SCOLA RUGGERO MACCARI dramatizacija GIGLIOLA F ANTONI: NEOBIČAJNI DAN režiser Dušan Mlakar premiera v prvi polovici februarja PETER TURRINI: ALPSKI ŽAR režiser Samo Strelec premiera v drugi polovici februarja WENDY KESSELMAN: DNEVNIK ANE FRANK režiser Zvone Šedlbauer premiera v aprilu GOSTUJOČE PREDSTAVE V ABONMAJU VVILLIAM SHAKESPEARE: SEN KRESNE NOČI gostovanje Mladinskega gledališča iz Ljubljane režiser Vito Taufer SVETLANA MAKAROVIČ: TETA MAGDA gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja režiser Dušan Mlakar Antonacci se je Trstu izmuznil, Elton John je dokončno odpovedal koncert, z Va-scom Rossijem pa sta promoterja Azalea Promotion in Promoservice zadela v Črno. Koncert, ki ga je imel emilijanski glasbenik na stadionu Rocco, je bil dogodek, ki smo se ga doslej lahko zamislili le v "koncertnih mestih", kot sta npr. Milan ali Imola, zato pa je dih kar zastal na pogled na množico, ki se je ritmično gnetla v tem novem tržaškem športnem (in upamo tudi dalje glasbenem) objektu. Kar pa je nemalo motilo je to, da taka struktura ne premore tudi primernega parkirišča. Tudi prireditelja sta se nekoliko slabo izkazala z okorno organizacijo pri blagajnah, ki so bile razpršene okrog celotne zgradbe. Ko pa je človek stopil v stadion, je bila organizacija dobra Vascova nova turneja »Revvind Tour 99« je tehnično do piCice premišljena in dodelana: ogromen oder, nad katerim se dviguje velik zaslon, izvirno zamišljena postavitev luči, tv kamer in ozvočenja. Veličastno. Kot je bil veličasten Vasco Rossi, ki se je z novo in živo energijo predstavil oboževalcem. Ne smemo pa prezreti tudi sedmerice glasbenikov, ki spremljajo Vasca na tej turneji, ker so res enkratno izvedli celoten program. VeC kot dveurni koncert se je decibelsko mogočno razlegal po stadionu (kot tudi izven njega), zaCel pa se je s popevko »Lo show« iz plošCe »Gli spari sopra«, ki je hitro odme- vala na ustih vseh prisotnih. V resnici je publika stalno prepevala vse pesmi, ki jih je Vasco izvedel in ustvarila se je res nekakšna magična vez med glasbenikom in poslušalci. Gotovo je tudi velik zaslon, ki se je raztezal nad odrom, veliko prispeval, da se je vsak posameznik vživel v koncert: veC tv kamer je snemalo ne le glasbenike in Vasca, temveč obenem tudi občinstvo, ki je lahko spremljalo potek na zaslonu v odlični montažni tehniki. Spored popevk je paC že dolgo ustaljena tradicija Vasca, ki na koncertih predstavi pravzaprav najbolj uspešne komade iz svoje dolgoletne kariere. Tako so se zvrstile energične popevke »Revvind« in »Mi si escludeva«, zasanjene »Sally« in »Vivere«, kot tudi starejši hiti »Siamo solo noi«, »Vita speri-colata« in na koncu prav kultna pesem »Alba Chiara«. Koncert se je skoraj prehitro zaključil pri šestnajsti popevki na sporedu, »lo no«, a to je le trik, ki ga že dolgo doživljamo na koncertih, saj se ponavadi »dodatki« nato vrstijo kar za celo uro. Po koncertu je sledila veselica na Radio Fra-gola, kjer so oboževalci lahko srečali svojega idola Vasca. Ta pa se je kmalu zaključila na poseg karabinjerjev. Jutri se bo tržaškemu občinstvu ponudil spet zanimiv koncert prirediteljev Azalea Promotion in Promoservice z znano skupino Avion Travel, ki bo nastopila na Gradu sv. Justa. Pan Nocoj v Vidmu Voussou N’Doura V okviru festivala Udine Jazz bo nocoj ob 21.30 na dvorišču videmskega gradu nastopil glasbenik iz Senegala Voussou N’Doura. Odličen pevec, Voussu je glasbeno kariero zaCel zelo mlad pred veC kot dvajsetimi leti- V letih je njegova skupina spremenila ime iz angleščine v francoščino, tako sedaj nastopa z imenom Voussou N’Dour et Le Super Etoile de Dakar. Gre za super bend, ki ga sestavlja od 10 do 15 ljudi in ponuja glasbo Mbalakh, to je tradicionalna glasba iz Senegala, mešanica afriških ritmov in afro-ku-banske glasbe, katerim je N’Dour dodal prvine jazz in pop-rock glasbe. N’Dour je zaslovel sredi prejšnjega desetletja, ko ga je "odkril" Peter Gabriel, s katerim je posnel številne skladbe. Sodelovanje s svetovnimi glasbenimi zvezdami je nadaljeval s Paulom Simonom (album Graceland), Brandfordom Marsalisom, japonskim piscem filmske glasbe Ryuichijem Saka-motom, Manu Dibangom, pevko Neneh Cherry, s katero je leta 1994 posnel skladbo 7 seconds in dosegel odlične prodajne rezultate in tudi Italijanom Massimom Di Cataldom. Sodeloval je na številnih dobrodelnih turnejah (za Amnesty International, za Nelsona Mandelo itd.), nastopil leta 1994 na drugem VVoodstocku, večkrat gostoval na Umbrii Jazz, nastopil je tudi v Ljubljani. Pred dvema letoma je izšla kaseta z naslovom St. Louis, ki vsebuje njegove najboljše skladbe, večji del katerih bo mogoCe slišati tudi nocoj v Vidmu. (AW) Originalen duo na Kostanjevici Nocoj bo v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici s pričetkom ob 20.uri nadvse zanimiv in originalen koncert, na katerem bosta nastopila tajvanska pevka Chen Hsin-Ving in ljubljanski harmonikar Primož Paro-vel. Na svojem nastopu, ki sodi v niz z naslovom Glasba z vrtov sv. Frančiška, bosta mlada izvajalca predstavila sodobno glasbo za ta sestav, ki je pri nas nekoliko nenavaden, vendar pa je drugod požel že uspehe in odobravanja. Mlada glasbenika sta oba Študenta Akademije za glasbo "Franz Liszt" v VVeimarju in sta že mnogokrat nastopila kot duo. Chen Hisn-Ving je ena najperspektivnejših tajvanskih solo pevk in je večkratna dobitnica nagrad na nacionalnih pevskih tekmovanjih, Primož Parovel pa sodi med najboljše slovenske koncertne harmonikarje. Potem ko je končal ljubljansko Srednjo glasbeno Solo, se je njegova glasbena pot od leta 1994 odvijala predvsem v tujini. V VVeimarju se je Primož Parovel izobraževal pri profesorju Ivanu Kovalu in lani diplomiral. Trenutno sledi podiplomskim in mojstrskim tečajem (študiral je pri najboljBih harmonikarjih, kot so Teodoro Anzellotti, Mie Miki, Matti Ranta-nen, Stefan Hussong, Hugo Noth) in se uspešno udeležuje koncertov in mednarodnih tekmovanj. Aleksi Jercog NOVICE FORMULA ENA / PO NESREČI V SILVERSTONU Vrankovič k Fortitudu BOLOGNA - Hrvaški košarkar Stojan VrankoviC bo v prihodnji sezoni igral za bolonjski Fortitudo. Podpisal je enoletno pogodbo. Fortitudo je Zuc-chettiju iz Montecatinija posodil centra reprezentance Roberta Chiaciga, odstopil pa Massimiliana Montija. Vrankovič je stra 35 let in visok 218 cm. Pet leti je igral v ameriški NBA ligi (Boston, Minnesota, Losa Angeles Clippers), zadnje dve leti pa je branil barve atenskega Panathinaikosa. Se v Trst vrača Marič? Iz tržaškega Pall. Trieste ni včeraj pronicnila nobena vest, državni Športni tisk pa je poročal, da je klub obnovil pogodbo s sponsorjem Lineltexom. Glede igralskega kadra ni nič novega, vse kaže pa, da bosta Trst zapustila oba tujca. Michael VVillimas naj bi v prihodnjih dneh podpisal pogodbo z evropskim prvakom Zalgirisom, Teomana Alibegoviča pa bo verjetno zamenjal kak pravi center. Ni izključeno, da bi se lahko v Trst vrnil Hrvat Ivica Marič, ki ga novi trener Luca Banchi dobro pozna in tudi zelo ceni. Totip PRAVILNA NAPOVED: X2 IX 21 XI 22 XX. Dodatna dirka: 9, 12. DOBITKI: 14 (1 dobitnik) - 1.815.791.000 lir; 12 (14 dobitnikov) - 24.640.200 lir; 11 (255 dobitnikov) -1.352.800 lir; 10 (3180 dobitnikov) -108.400 lir. Prva sedmerica na ATP nespremenjena MONTE CARLO - Prva semerica na svetovni teniski lestvici ATP je ostala glede na uvrstitve s prejšnjega tedna nespremenjena. Vodi Američan Andre Agassi pred Avstralcem Patrickom Raf-terjem in Američanom Petom Samprasom. Spanec Alex Corretja je z osmega mesta zdrsnil na 14., ker je izgubil točke na turnirju v Gstaadu, kjer je lani zmagal. Zaradi izpada v osmini finala tega turnirja v Švici je uvrstitev v deseterici izgubil tudi Čilenec Marcelo Rios; z devetega je zdrknil na 11. mesto. Lestvica ATP: 1. (1.) Agassi (ZDA) 3.684; 2. (2.) Raf-ter (AUS) 3.673; 3. (3.) Sampras (ZDA) 3.594; 4. (4.) Kafelnikov (Rus) 3.212; 5. (5.) Kuerten (Bra) 2.810; 6. (6.) Henman (VBr) 2.690; 7. (7.) Krajicek (Niz) 2.431; 8. (10.) Martin (ZDA) 2.332; 9. ( 11.) Moya (Spa) 2.313; 10. (12.) Rusedski (VBr) 2.307. Lestvica WTA: 1. (1.) Davenport (ZDA) 5.590 točk; 2. (2.) Hingis (Svi) 5.29; 3. (3.) Graf (Nem) 4.500; 4. (4.) Williams (ZDA) 3.474; 5. (5.) Seleš (ZDA) 3.411; 6. 6.) Pierce (Fra) 2.639; 7. (7.) Novotna (Ces) 2.188; 8. (8.) Sanchez Vicario (Spa) 2.128; 9. (9.) Coetzer (Fra) 1.942; 10. (10.) Tauziat (Fra) 1.935 Nov svetovni rekord v šahu: 81 ur igre CANNES- Francoski mojster hrvaškega rodu Damir Levačič je dosegel nov svetovni rekord v nepretrganem igranju Šaha. Na mednarodnem Šahovskem festivalu v Cannesu je igral 81 ur in deset minut; pomeril se je s 322 Sahisti in dosegel 299 zmag, so sporočih organizatorji festivala. Do zdaj veljavni rekord je leta 1976 dosegel Jacques Negro iz Nice, ki je v 80 urah odigral 256 partij. Muster častni meščan Umaga UMAG - Najboljšemu avstrijskemu teniškemu igralcu Thomasu Mustru so predstavniki hrvaškega obmorskega mesteca Umag v teniškem centru Stel-la Maris, kjer je Muster zmagal na turnirju serije ATP v letih 1992,1993 in 1996, podelili naziv častnega meščana. Mestni svet se je za ta korak odločil, ker je Avstrijec velik prijatelj Umaga, kar je dokazal med vojno na Hrvaškem s prihodom na turnir, promocijo Umaga in hrvaškega turizma. Poleg tega je Muster leta 1993 30.000 ameriških dolarjev, ki jih je priigral z zmago na turnirju, nakazal avstrijskemu skladu za humanitarno pomoč Hrvaški. (STA/Hina) Zmaga VVaddellu, Čop drugi LUZERN - Iztok Cop je na veslaški tekmi svetovnega pokala v Luzernu osvojil 2. mesto za svetovnim prvakom Robom VVaddelom, na stopničke pa se je uvrstil tudi Ceh Chalupa. Drugi slovenski predstavnik Luka Špik je bil 5., le štiri desetinke sekunde za Kanadčanom Derekom Porterjem. VVaddell si je z zmago privozil tudi skupno zmago v svetovnem pokalu med skifisti, Chalupa, ki je nastopil na vseh treh tekmah, je bil drugi, Čop pa 3. Le 0:0 za Perugio v Makedoniji PRILEP - V povratni tekmi 2. kroga nogometnega pokala Intertoto je Perugia v Makedoniji proti Po-bedi igrala neodločeno 0:0 inse uvrstila v naslednje kolo, ker je na prvi tekmi v Perugii zmagala z 1:0. Se nepripravljena Perugia je z igro razočarala. Naslov ostal kar doma LOS ANGELES - Naslov zenskih svetovnih nogometnih prvakinj so si v Los Angelesu pred več kot 90.000 gledalci priborile Američanke. Kitajke so premagale šele po streljanju enajstmetrovk (5:4), medtem ko se je tekma po rednem delu končala neodločeno, 0:0. Po letu 1991 je ženski nogometni naslov že drugič ostal v ZDA. Michael Schumacher. »Lahko sem vesel, da sem živ« Nemški dirkač se bo moral zdraviti najmanj šest tednov - Ferrari bo danes sporočil ime novega voznika - Francoz Jean Aleši je izjavil, da se noče vrniti NORTHAMPTON »Lahko sem vesel, da sem še živ,« so bile prve besede, ki jih je 24 ur po hudi nesreči na Veliki nagradi v Silverstonu, iz bolnišnice v Northamptonu za javnost izrekel nemški voznik formule ena Michael Schumacher. Schumacher si je v nesreči, v kateri se je s svojim ferra-rijem pri visoki hitrosti zaletel v zaščitno ogrado iz gum, zlomil golenico in stegnenico. V bolnišnici, kjer so v preteklosti že operirali znane motocikliste, kot je na primer Barry Sheene, so nesrečnemu dirkaču na zlomljeni nogi vstavili 30 centimetrov dolgo ploščico. V Northamptonu bo moral ostati vsaj do danes, v kaki drugi bolnišnici pa še najmanj en teden. »Navadni bolnik bi okreval v štirih mesecih, za Schumacherja pa bi lahko zadostovalo tudi šest tednov počitka,« je dejal kirug Bill Ribbans, ki je operiral nemšekga dirkača. Prvo noč je Schumacher dobro prespal, zjutraj si je privošil obilen zajtrk in si zažel televizijski zaslon in videokasete. Noč je v bolnišnici preživela tudi njegova žena Corinne. »Ce sem jo odnesel samo z zlomljeno nogo, se moram zahvaliti povečani varnosti vozil v zadnjih letih. Vem, da ne bom mogel dirkati vsaj dva ali tri mesece in da nimam več nobenih možnosti v boju za naslov prvaka, vendar sem optimist in se pred koncem sezone spet želim vsesti v svoj Ferrari. Moja največja skrb po nesreči je bila, kako bom prišel iz avtomobila. Na televizijskem posnetku ni videti tako dramatično,« je povedal Schumacher po prvem ogledu posnetkov svoje nesreče. Veliko je bilo ugibanj o tem, kdo bo na naslednjih dirkah v Ferrari ju zamenjal poškodovanega Schuma- Michale Scumacher je bil zamišljen že pred dirko cherja. Ime bodo sporočih že danes, saj bo naslednja dirka v Avstriji že 21. julija, naslednja v Nemčiji pa en teden kasneje. Ce pomislimo na besede športnega vodja Jeana Todta, da je treba pri izbiri dirkača upoštevati tudi »vprašanje varovanja podatkov«, imajo največ možnosti za sedež v rdečem dirkalniku Itahjan Ba-doer, Ferrarijev testni voznik, in voznika Sauber- Ferrarija Francoz Aleši in Spanec Di-niz, čeprav je Aleši sporočil, da se ne želi vrniti v Ferrari, v katerem ni njegovega prijatelja Michaela. Medtem vzroke nesreče še vedno ugotavljajo. V moštvu Ferrarija so sporočili, da niso delovale zavore na zadnjih kolesih. Počasni posnetki iz kamere na dirkalniku so pokazali, da je Nemec pred trčenjem štirikrat zamenjal prestavo iz višje v nižjo. Ocenjujejo, da se je v gume zaletel pri hitrosti od 150 do 180 km na uro. Vendar so tudi tisti, ki menijo, da je Nemca - tako kot predlani v znamentem dvoboju z Villeneuveom - izdala ihta in da je preprosto od sebe in dirkalnika zahteval preveč. Poleg tega je iz proge zavozil 15 sekund potem, ko je bila dirka prekinjena... - FORMULA ENA / DIRKA V SENCI NESREČE n Irvine si je zapravil zmago Zmagovalec Škot David Coluthard hitrejši le... v boksu SILVERSTONE - Dirko za VN Velike Britanije v formul ena, na kateri naj bi kariero končal svetovni prvak iz leta 1996 Anglež Damon Hill, je že v prvem krogu zasenčila Schumacherjeva nesreča. V trenutku, ko je bila zaradi zapletov dveh dirkačev na startu dirka že prekinjena, je nekdanji dvakratni svetovni prvak v ovinku Stowe nenadoma zapeljal s steze in s hitrostjo več kot 200 km/h čelno treščil v zaščitne gume. Zdravstveno osebje in varnostniki so potrebovali kar nekaj minut, da so Nemca izvlekli iz uničenega ferrarija, položili na nosila in odpeljah v ambulanto. Schumacher je bil ves čas pri zavesti. Dirka, ki jo je spremljalo 100.000 gledalcev, je bila prekinjena skoraj 40 minut, po drugem startu pa je zaradi težav Pedra de le Rose moral posredovati varnostni avto. Ob umiku varnostnega vozila je Hakkinen prevzel vodstvo, Irvine na drugem mestu pa je zanesljivo branil prednost pred Coulthar-dom. V ospredju ni bilo večjih sprememb do prvih postankov v boksih. Pri menjavi koles in dolivanju goriva je bil Škot hitrejši od Irca, ki se v boksu ni ustavil na pravem mestu, tako da so mehaniki pri premikanju cevi za gorivo izgubili pet dragocenih sekund. Tu je Irvine v bistvu izgubil dirko, saj je bil njegov dirkalnik v bistvu hitrejši od mclama. V 25. krogu se je za Hakkine-na začela prava nočna mora. Zaradi slabo pritrjenega zadnjega levega kolesa se je moral vrniti v bokse, zaradi česar je zdsmil v ozadje. Najhujše pa je šele sledilo - sporno kolo je na ciljni ravnini preprosto odletelo. Vztrajni Finec je še uspel zaviti v bokse, kjer so mu namestili novo kolo, pet krogov kasneje pa so Hakkinen, ki je imel za vodilnimi krog zaostanka, iz varnostnih razlogovo dokončno poklical nazaj v boks. Irvine in Coulthard sta do konca vozila tesno skupaj, vrstni red pa se tudi po drugem postanku v boksih ni spremenil., ker je v Silverstonu dejansko nemogoče vsako prehitevanje. Izidi (308, 296, 60 krogov): 1. Coulthard (Sko/McLaren) 1:32:30, 144; 2. Irvine (Irs/Ferrari) +1, 829; 3. R. Schumacher (Nem/Williams) 27, 411; 4. Frentzen (Nem/Jordan) 27, 789; 5. Hill (Ang/Jordan) 38, 606; 6. Diniz (Bra/Sauber) 53, 643; 7. Fisichella (Ita/Benetton) 54, 614; 8. Barrichello (Bra/Stewart) 1:08, 590; 9. Trulli (Ita/Prost-Peugeot) 1:12, 045; SP skupno: vozniki: 1. Hakkinen (Fin) 40; 2. M. Schumacher (Nem) in Ir-vine (Irs) 32; 4. Frentzen (Nem) 26; 5. D. Coulthard (Sko) 22; 6. R. Schumacher (Nem) 19; 7. Fisichella (Ita) 13; 8. Barrichello (Bra) 10. Konstruktorji: 1. Ferrari 64; 2. McLaren-Mercedes 62; 3. Jordan-Mugen Honda 31; 4. VVilliams-Supertec 19. Na sliki: prednji del Schumacherjevega ferrarija popolnoma uničen KOLESARSTVO / PO VOŽNJI NA KRONOMETER DANES IN JUTRI NA TOURU ALPSKI VZPONI Armstrong: »Bojim se zlasti Zulleja« Lance Armstrong na kronometru pregazil tekmece METZ- Američan Lance Armstrong je bil najhitrejši na 8. etapi kolesarske dirke po Franciji, 56, 5 kilometra dolgem kronometru v bližini Metza. American, ki je dobil ze uvodni prolog, je kar za 58 sekund prehitel Švicarja Alexa Zuelleja. Lance Armstrong, ki je pred leti zblolel za rakom in Številni so ga ze odpisali iz sveta športa, je na letošnjem Touru stopil v stopinje slovitega rojaka Grega Lemonda, ki je na najtežji kolesarski dirki na svetu zmagal kar trikrat. Na nedeljski etapi je dosegel povprečje kar 49, 416 kilometra na uro, z zmago drugič na dirki oblekel rumeno majico vodilnega v skupnem seštevku in potrdil, da ima na letošnjem Touru visoke ambicije. Kolesarji, ki so doslej krojili razplet na Touru, so kronometer končali daleč v ozadju, to velja tako za doslej vodilnega Estonca Jaana Kirsi-puuja, kot za zmagovalca Štirih etap Italijana Maria Cipoliinija. Tragični junak kronometra je bil American Bobby Julich, eden od favoritov, ki je grdo padel. Zdravniki so demantirali prve podatke organizatorjev, da si je zlomil roko in nekaj reber, vsekakor pa so ga eno noč zadržali v bolnišnici zaradi suma pretresa možganov. Za Julicha, tretjeuvrščenega z lanske dirke, je letošnja končana. Padel je tudi svetovni prvak v vožnji proti uri Spanec Abraham Olano, a je imel srečo, da je priletel v slamnate bale in se ni poškodoval. Izgubil je le na času in z zaostankom 2:22 minute osvojil 4. mesto. Kolesarji na touru so imeli včeraj prost dan, danes pa se bodo prvič letos na francoski pentiji spopadli z alpskimi gorskimi etapami. Etapa s ciljem v Sestrieresu je ena najtežjih na Touru, saj se bodo kolesarji povzpeli na Galibier in Monginevro, jutri pa bo cilj postavljen v znanem kraju L’Alpe d'Huez. »Želim priti v Pariz z meno majico, vendar bo težko. V gorah se najbolj bojim Švicarja Zulleja,« je dejal včeraj Armstrong Izidi 8. etape: 1. Armstrong (ZDA/USP) 1:08:36; 2. Ziille (Svi/BAN) + 0:58; 3. Mo-reau (Fra/FES) 2:05; 4. Olano (Spa/ONC) 2:22; 5. Hamilton (ZDA/USP) 3:31; 6. Boardman (VBr/C.A) 3:32; 7. Galdeano (Spa/VIT) 3:41; 8. Voigt (Nem/C.A) 3:42; 9. 0‘Grady (Avs/C.A) 3:45; 10. Dufaux (Svi/SAE) 3:56; 11. Peron (Ita/ONC) 3:59; 12. Nardello (Ita/MAP) 4:12; 17. Tonkov (Rus/MAP) 4:42; 20. Lelli (Ita/COF) 5:13; 30. Kirsipuu (Est/CSO) 5:51; 71. Cipollini (Ita/SAE) 7:41; 101. Gotti (Ita) 8:56. Skupni vrstni red: 1. Armstrong (ZDA/USP) 33:34:16; 2. Moreau (Fra/FES) + 2:20; 3. Olano (Spa/ONC) 2:33; 4. 0‘Grady (Avs/C.A) 3:25; 5. Galdeano (Spa/VIT) 4:10; 6. Voigt (Nem/C.A) 4:10; 7. Dufaroc (Svi/SAE) 4:19; 8. Peron (Ita/ONC) 4:22; 9. Gonzalez (Spa/ONC) 4:37; 10. Nardello (Ita/MAP) 4:46; 13. Tonkov (Rus/MAP) 5:10; 17. Savoldelli (Ita/SAE) 6:00; 94. Gotti (Ita) 15:46. NOGOMET / ČETRTFINALNI BOJI NA 39. AMERIŠKEM POKALU V boju za vsak meter igrišča Brazilija boljša od Argentine Odločilni zadetek je dosegel Ronaldo - Polfinalni pari: danes Urugvaj - Čile Jutri Brazilija - Mehika ASUNCION - V polfinalu južnoameriškega prvenstva v nogometu se bodo pomerili Urugvaj in Čile (danes, 24.05 po srednjeevropskem Času) ter Mehika in branilci naslova iz Brazilije (jutri, 24.35). V Četrtfinalnih tekmah je Mehika po streljanju enajstmetrovk s 4:2 premagala Peru, Urugvaj pa prav tako po enajstmetrovkah domačo reprezentanco Paragvaja s 5:3. Pozno v nedeljo je Čile ugnal Kolumbijo s 3:2 (1:2), Brazilija pa Argentino z 2:1 (1:1). Dvoboj dveh nogometnih velesil, Brazilije in Argentine, sta odločila Rivaldo (32.) in Ronaldo (48.). Argentinci so povedli v 10. minuti z golom Juana Pabla Sorina. Za Čilence sta bila uspešna Pedro Reyes (25. in 50. minuta) ter Ivan Zamorano (65.), za Kolumbijo pajorge Solano (8.) in Victor Bonilla (35.). Na obeh tekmah sta kljuCni vlogi igrali obrambni vrsti zmagovalcev. Mnogi so na tekmi Argentine in Brazilije, ki je imela v teh dveh državah poleg športnega predvsem pomen nacionalnega ponosa, pričakovali dopadljiv nogomet "umetnikov" tega Športa, vendar se pričakovanja niso uresničila. Igralci so se bojevali dobesedno za vsak meter igrišča in skušali kar najučinkoviteje ohromiti vsa napadalna orožja tekmecev. Amoroso, prvi strelec lanskega italijanskega prvenstva, je bil praktično neviden, Ronaldo se ni mogel niti obrniti, ne.da bi se zaletel v svojega Čuvaja Diega Simeo-neja, Javier Zanetti pa se je "prilepil" na Roberta Carlosa. Argentinci v tej prvini niso zaostajali. Ariel Artega, ki je nosil desetico Diega Marado-ne, je praktično postal dodatni obrambni igralec, napadalec Martin Palermo pa v prvem polčasu ni niti enkrat streljal na gol. Ortega je trdo prijemal Ronalda, ki pa je le dosegel gol Argentinci so povedli po nepričakovanem strelu Sorina, ki je dobil priložnost potem, ko se je žoga odbila od kolena obrambnega igralca Joaoja Carlosa. Rivaldo je izenačil 12 minut pozneje s prostega strela, ko je zadel zgornji levi kot vrat. Dvoboj je bil odločen že tri minute po začetku nadaljevanja. Emerson je stekel v sredino in podal svojemu kolegu v ekipi Bayerja iz Leverkusna Ze Robertu; ta je žogo prepustil Ronaldu, ki je sprožil strel v spodnji levi kot gola. Kolumbija, ki v predtekmovanju ni poznala poraza, v dvoboju s Čilenci ni našla prave poti, da bi strla obrambo tekemcev, ki jo je postavil trener Nelson Acosta na podlagi analiz prejšnjih tekem. Nogometaši Čila so dobro pokrili prostor in kljub zaostanku z 1:2 ob polčasu zmogli preobrat v drugem delu. Se iz prve prave priložnosti je zadel Solano. Cilenški oiganizatorigre veteran Jose Luis Sierra je s kota podal do obrambnega igralca Reyesa, ki je izenačil, kolumbijske navijače pa je z zadetkom znova navdušil Bonilla. Dvojica Seerra in Reyes je z drugo kombinacijo po pe- tih minutah dragega polčasa ponovno izenačila Nato pa je Zamorano uresničil grožnje, da bo po neuspešnem prvem krogu vse prepričal v svoje strelske sposobnosti; 15. minut po izenačenju se je izmuz- nil obrambi, prelisičil vratarja Miguela Calerja in poslal žogo v mrežo. V rednem delu sta se sobotni tekmi tekmi končali z neodločenim izidom, pa tudi po podaljških ni bilo odločitve. Mehičani so se izpada rešili Sele dve minuti pred koncem tekme, ko so izenačili na 3:3. Strelec izenačujočega gola je bil Gerrardo Torrado. Peruan-ci so že v 15. minuti vodili z 2:0, zadetka sta dosegla Roberto Palacios in Jose Pereda. Luis Hemandez je z goloma v 29. in 33. minuti izid izenačil, a je Peru po zaslugi Norberta Solana ob polčasu vodil s 3:2. Tudi v drugem polfinalu so bili v boljšem položaju kasnejši poraženci. Za Paragvaj je v 15. minuti zadel Miguel Benitez, Urugvajcem pa je uspelo izenačiti Sele v 65. minuti z golom Marcela Zalayete. KOŠARKA / 2REB SKUPIN LIGE PRVAKOV Union Olimpija v težki skupini, Pivovarna Laško skupaj z Varesejem Celjani prvič v najmočnejši konkurenci MUNCHEN - Mednarodna košarkarska zveza (FIBA) je opravila žreb klubskih tekmovanj za sezono 1999/2000. Najprej je bila na sporedu evropska liga za moške, kjer ima Slovenija prvič dva predstavnika. Union Olimpija, ki v najmočnejši konkurenci tekmuje že Četrto leto zapored, je bila izbrana v skupino B, v kateri so še Tofas Bursa, Real Madrid, Panathinaikos, Zalgiris in Alba Berlin. Precej bolj sreCno roko je imela Pivovarna Laško, ki je pristala v skupini C skupaj z 01ympiakosom, Varesejem, Asvelom, Ulkerjem in Maccabijem. Benetton bo igral v A skupini, kjer zna poleg Barcelone in Paoka biti nevarna tudi beograjska Crvena zvezda, Ce bosta zanjo, kot kaže, igrala tudi Zoran SaviC in Sasa ObradoviC. Direktor letos pomlajene Uniona Olimpije Radovan Lorbek z žrebom ni bil najbolj zadovoljen, saj ima v skupini kar pet državnih prvakov. »Slabše ne bi moglo biti. Zagotovo je to najmočnejša skupina, na srečo pa imamo precej veC možnosti v drugem delu, ko se bomo križali s skupino A. Naso prednost vidim v lažjem državnem prvenstvu, saj imajo ostale ekipe vsak teden veC težkih tekem,« pravi Lorbek, ki se je z nasprotniki dogovoril, da bodo vse domače tekme ob Četrtkih. Prva proti Realu 23. septembra, druga pa 30. septembra na gostovanju v Berlinu. Precej bolj sreCno roko, Čeprav sekretar Aleš Antauer tega ne priznava, je imela Pivovarna Laško. Ker bo Union Olimpija igrala ob Četrtkih, bodo Laščani tekme v dvorani Tri lilije pripravili že ob sredah, prvo 23. septembra proti Vareseju. »Smo novinci v tej konkurenci, zato nimamo visokih ciljev in vsaka skupina je za nas težka,« je dejal Antauer. Skupina A: Barcelona (Spa), PAOK Solmi (Gre), Benetton Treviso (Ita), Cholet (Fra), Crvena zvezda (ZRJ), CSKA Moskva (Rus). Skupina B: Tofas Bursa (Tur), Real Madrid (Spa), Pa-natbinaikos Atene (Grč), Salgiris Kaunas (Lit), Union Olimpija (Slo), Alba Berlin (Nem). Skupina C: 01ympiakos Pirej (GrC), Varese Roosters (Ita), Asvel Villeurbanne (Fra), Ulker Carigrad (Tur), Pivovarna Laško (Slo), Maccabi Elite Tel Aviv (Izr); Skupina D: Teamsystem Bologna (Ita), Pau Orthez "(Fra), Efes Pilsen Carigrad (Tur), Čaja San Femando Sevilla (Spa), BuduC-nost Podgorica (ZRJ), Gibona Zagreb (Hrv). Do-maCe tekme Olimpije: 23. 9.: Olimpija - Real Madrid, 21.10.: Olimpija - Tofas Bursa, 11.11.: Olimpija - Alba, 18. 11.: Olimpija - Panathinaikos, 16.12.: Olimpija - Zalgiris. __________ROLKANJE / DR2AVNO PRVENSTVO ŠTAFET PRI MILANU_____________ Za ŠD Mladina dve zlati in ena bronasta medalja Prve V. Bogateč in A. Košuta (mlade) ter M. Pulina in M. Bogateč (naraščajnice) - Tretja A. Tretjak in E. Sullini Naše zlate rolkarice: od leve Mateja Bogateč, Mateja Paulina, Ana Košuta in Veronika Bogateč BOVISIO - Na državnem prvenstvu štafet v rolkanju, ki je bilo v nedeljo v Bonvisiu Masciago pri Milanu, je Sest tekmovalcev kriške SD Mladina v treh preizkušnjah osvojilo dve zlati in eno bronasto kolajno. Gre za rezultate, ki so sicer v skladu z bogato tradicijo Mladine na mladinski ravni, a v bistvu presegajo vsa pričakovanja, saj nase društvo na državnem prvenstvu niti ni nastopilo v popolni postavi. Pri dekletih so Križani odnesli prvo mesto tako v kategoriji mladih (do 13 let), kot v kategoriji naraSCajnic do r ATLETIKA / UNIVERZIADA ~i Claudia Coslovich s končnim 5. mestom ni bila zadovoljna Storga (Slo) srebrna Slovenska atletinja Claudia Coslovich je na univerziadi v Palma De Mallroca v metu kopja z rezultatom 56, 50 m zasedla končno 5. mesto. Naslov univerzitetne prvakinje je osvojilka Poljakinja Rybak. S 60, 76 metrov dolgim metom je bila edina, ki je presegla mejo 60 metorv. Na drago mesto se je uvrstila Slovenka Evmemija Storga. Z rezultatom 59, 30 je dosegla svojo najboljšo znamko z novim kopjem in Sloveniji priborila prvo medaljo na tej univerziadi. Bron je pripadel Kubanki La Montana (59, 08). Coslovicheva s svojim rezultatom Se zdaleč ni bila zadovoljna. Pred nedav- nim je na državnem prvenstvu zmagala z rezultatom 60, 12 m, kar bi ji v Španiji navrglo srebrno medaljo. »Počutila sem se v dobri formi, a rezultati so bili pod pričakovanji. Zaradi prekratkega zaleta se mi je prvi met okrog 52 metrov ponesrečil, nato je kopje dvakrat pristalo pri 56 metrih, v zadnjih treh metih pa sem se spet dekoncentrirala,« nam je povedalal bivša borovka. Cilj Coslovicheve je nastop na svetovnem prvenstvu avgusta v Sevilli, vendar bo tja odpotovala le, Ce bo do konca meseca dosegla Se kak odmevnejši rezultat. Konec tedna bo tekmovala v Bocnu. GORSKO KOLESARSTVO Težave članov Devina z višinsko razliko Na maratonu pri Bocnu najboljši C. Leghissa Obvestila Devinovi kolesarji so se pretekli konec tedna udeležili dveh tekmovanj. V Villabassi pri Bocnu so na »5. mednarodnem maratonu Dolomiti Su-perbike« nastopili Christian Leghissa (U23), Adrian Gerli (SP2) in Janko JablanšCek (Ml). Maraton tekma v gorskem kolesarjenju je veljala tudi kot tretja preizkušnja trofeje »Gato-rade 99«. Na izbiro sta bili dve progi: 111 km in 59 km. Nasi kolesarji so merili moc na krajši progi (59 km), na daljši pa smo lahko zasledili nekdanjega setovnega prvaka Pal-Ihuberja in druge Šampione gorskih koles. Skupno je bilo približno 3000 tekmovalcev, 1000 na daljšem in 2000 na krajšem krogu. Proga je bila zahtevna, saj je deževalo in je bilo res vlažno in mraCno. Tekmovalo se je na 1500, 2000 m nadmorske višine, prav zaradi tega so se naSi odrezah nekoliko slabše: Christian Leghissa je pristal na ab- solutnem 105. mestu, Gerli na 284. mestu, JablanšCek pa na 866. mestu. Treba je poudariti, da je to tekmovanje zelo poznano po Evropi in zato na njem nastopajo vsako leto najboljši gorski kolesarji iz vse celine. Prihodnja preizkušnja te trofeje bo v znanem turističnem kraju Gortina in to 25. julija, kjer bo 5. Gortina - Toplach. Tudi tu bodo naši kolesarji menda nastopili. V Butriu pri Vidmu je bila na sporedu zadnja preizkušnja trofeje FJK. Na žalost sta za Devin nastopila samo Gianni Ma-rassi (M2) in Marino Glavina (M3). Oba sta tekmo dokončala na blatni progi, ki je za ta kraj Furlanije že običaj. Marassi je v kategoriji M2 pristal na 7. mestu, Glavina pa na 19. Prihodnjo nedeljo bo na sporedu Deželno prvenstvo v reber Cup-Hill v kraju Clauzet-to (PN). Devin napoveduje številčno udeležbo. SD SOVODNJE sklicuje jutri, v sredo, 14. julija občni zbor. Prvi sklic bo ob 20.30, dragi pa ob 21. uri, v Kulturnem domu v Sovodnjah. Mladinski odsek SPDT organizira v soboto 17. julija in v nedeljo, 18. julija dvodnevno gorsko turo. Prijave in informacije: Maksi Kralj, tel. 040-575250, v večernih urah. ŠD SOKOL organizira 17. in 18. julija 1999 turnir 24 ur odbojke. Informacije in vpisovanje ob torkih in Četrtkih, od 20. do 21. ure na tel. st. 040-201197 (Elizabeta), vsak dan na tel. št. 040-200584 (Andrej) od 11. do 13. ure, in na igriSCu SD Sokol v Nabrežini ob ponedeljkih in sredah, od 20. do 22. ure. Vpisovanje se zaključi v sredo, 14. julija 1999. ZSSDI sporoča, da bosta v poletnih mesecih urada v Trstu in Gorici odprta od 8. do 14. ure. ATLETSKO DRUŠTVO BOR vabi dekleta letnikov 1984, 1985 in mlajše na treninge, ki so vsak dan od 17. do 19. ure na šolskem stadionu na Kolonji v Trstu. SK DEVIN priredi poletni smučarski kamp v Avstriji, od 19. do 23. julija t. 1. V programu je predvidena dopoldanska smučarska šola na ledeniku in popoldanska razvedrilna dejavnost. Kampa se lahko udeležijo otroci in odrasli. Zaradi omejenega Števila je zaželjeno rezerviranje mest v kratkem Času. Informacije nudi tajništvo v mah obedov na tel. št. 040-2024017. TPK SIRENA sporoča, da je v teku vpisovanje v jadralni tečaj za otroke od 7. do 14. leta, in sicer od 19. 7. do 30. 7. Informacije in navodila vam nudimo na pomorskem sedežu - Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. me, tel./fax 040-422696. JK CUPA prireja celodnevni tečaj jadranja za letnike ’87 do ’93, od 26. 7. do 6. 8., ter tečaj vvindsurfa od 19. do 23.7. Za informacije tel. št. 040-299858. 17 let), bron pa so prispevali naraščajniki. V kategoriji mladih je vsaka od dveh tekmovalk društva prevozila 4 kilometre. Za Mladino se ja na progo najprej podala Veornika Bogateč, ki je z odličnim nastopom (pokazala je res velik napredek) prispela na cilj kot prva, tako da druga Stafetistka, favorizirana Ana Košuta, ni imela veC nobenih težav in je prednost stalno večala, na koncu pa je Mladina drugouvrščeni Bonvisio prehitela kar za dve minuti. Se bolj presenetljiva je zmaga naraSCajnic (dvakrat po 8 km) v številčno (sedem) in kakovostno močnejši konkurenci. Se posebej je presenetila Mateja Paulina. Čeprav ona po starosti še sodi med kadetinje (letnik 1985), je bila v prvi skupini stalno v ospredju. Enakovredno se je kosala tudi z že uveljavljeno Rigonijevo. Ob predaji je bila prva, s Čimer je bistveno olajšala delo izkušeni državni reprezentantki Mateji Bogateč, ki si je takoj priigrala kakih 400 metrov naskoka in to prednost tudi zlahka obdržala. Drugi je bil Bas-sano, tretji pa Bonvisio. Zelo izenačena je bila tekma naraščajnikov (13 ekip). Aleksander Tretjak je bil stalno v vodilni skupini, nekaj Časa je tudi vodil, ob predaji pa je bil četrti vendar z minimalnim zaostankom. Eros Sullini je nadaljeval po tovariševi poti, v razburljivem finišu pa si je moral pred agresivnim tekmovalcem Aoste pomagati tudi s komolci. Zmagal je Bassano z desetimi metri prednosti, Sullini pa se je moral v »foto-finishu« sprijazniti s sicer dobrim 3. mestom. Konec tedna Čaka Mladino tekma za italijanski pokal v Segusinu. GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče Do 15. julija je v teku predvpis abonmajev za gledališko sezono 1999-2000. Zglasite se lahko pri blagajni Kulturnega doma (Ul. Petronio 4). Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 14.00. Trg Hortis V petek, 16. in soboto, 17. julija bo uprizoritev igre »Giacomo Joyce, la Trieste poetica e irlan-dese« v priredbi Gledališča La contrada in Mestne knjižnice. ČEDAD Mittelfest 1999 Mestno jedro: v soboto 17. julija bo uprizoritev projekta Mimme Gallina in Giorgia Pressbur-gerja »Magična Praga«. Trg ob stolnici: v nedeljo 18. julija ob 21.30 bo uprizoritev dela Jaroslava Haseka »Dobri vojak Sveik« v izvedbi Državnega Gledališča iz Ukrajine. Trg Paolo Diacono: v nedeljo 18. julija ob 12.00 bo Gledališče Piki in Pezinok (Slovaška) predstavilo svoje lutke in marijonete. Trg Ristori: v nedeljo 18. julija ob 19.00 bo na ogled »Terremare« v produkciji Teatri uniti di Napoli. Corte del Duomo: v nedeljo 18. julija ob 21.30 bo na ogled delo »II Mediterraneo« Predraga Matvejeviča, ponovitev v ponedeljek 19. ob 23.30. Corte del Duomo: v nedeljo 18. julija ob 23.30 bo na ogled delo »II cartografo« (teksti Matveje-viC-Bordoni), ponovitev v ponedeljek ob 21.30. ____________SLOVENIJA______________ KOPER Primorski poletni festival -Carpacciov trg Danes, 13. julija, ob 19.30 bosta nastopila Claudio in Consuelo iz Italije z igro »Vsaka Zverca ima svoje sanje« (predstava z žongliranjem in nenavadnimi glasbenimi inštrumenti). ČRNI KAL V soboto, 17. julija ob 21.30 bo na ogled delo Marijana Tomšiča »Bužec on, buSca jaz« v režiji Borisa Cavazze. POMJAN V nedeljo, 18. julija ob 21.30 bo na ogled delo Marijana Tomšiča »Bužec on, bušca jaz« v režiji Borisa Cavazze. PIRAN Tartinijevo gledališče Primorski poletni festival - 15., 16., 17., 21. in 22. julija ob 21.00, gledališka predstava - Pierre de Marivaux »Igra o ljubezni in naključju«. Režija Janusz Kiča. PIRAN Tartinijevo gledališče Primorski poletni festival 15., 16., 17-, 21. in 22. julija, ob 21.00 bo gledališka predstava »Igra o ljubezni in naključju« Tartinijev trg - Jutri, 14. julija, ob 20.00 nastopa Gledališče Piki iz Slovaške z igro »Drobtinice«, sledi predstava »Fiabirilli«, Claudia in Consuelo . IZOLA Coppov trg - V Četrtek, 15. julija, ob 20.00 bosta nastopila Claudio in Consuelo iz Italije z igro »Vsaka Zverca ima svoje sanje« (predstava z žongliranjem in nenavadnimi glasbenimi instrumenti). GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Miramarski park Jutri, 14. julija ob 21.30 bo predstava v nemščini in ob 22.45 v italijanščini. V petek, 16. julija bosta dve predstavi v italijanščini in sicer ob 21.30 in ob 22.45.. V soboto, 17. julija edina predstava ob 22.15 v italijanščini. V sredo, 21. julija bosta dve predstavi prva ob 21.30 v nemščini in druga ob 22.45 v italijanščini. Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Gledališče Verdi sporoča, da so v predprodaji vstopnice za Festival »Trst-Operetta« 1999. Blagajna bo odprta s sledečim urnikom: od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. V sklopu festivala »Trst-Operetta« 1999, bo danes, 13. in 17. julija ob 20.30, opereta »Rose Marie«. Jutri, 14. julija ob 20.30 bo na sporedu predstava operete »Sinjebradec« Jacquesa Offenbacha. Ponovitve: 18. in 25. julija ob 18.00, 29. in 31. julija ob 20.30. Dvorana Tripcovich V sklopu festivala »Trst-Operetta« 1999, bo v ponedeljek, 19. julija ob 20.30 koncert skupine »Rossini e dintorni«. V sklopu festivala »Trst-Operetta« 1999, bo 20. julija ob 20.30 predstava »Cuoricin, tesorin« nastopata Silvia gavarotti in Stefano Consolini. V sklopu festivala »Trst-Operetta« 1999, bo v soboto, 24. julija ob 20.30 predstava »Duke’s memories« nastopa Marcella Foranna s svojim Triom. Trg Zedinjenja Italije V Četrtek, 22. julija, bo koncert Eltona Johna. Grad sv. Justa Jutri, 14. julija nastop orkestra Avion Travel. V Četrtek, 15. julija nastopa Negrita. V petek, 16. julija koncert - Max Gazze. OGLEJ Oglejska bazilika V soboto, 17. julija, bo koncert zbora »C. Monteverdi« iz Budimpešte, pod vodstvom Eve Kol-lar. Izvajali bodo nabožne skladbe Claudia Mon-teverdia. V soboto, 24. julija - gregorijansko petje - nastopa otroški zbor »I Piccoli Musiči«, vodi Mario Mora. V nedeljo, 25. julija bo nastopil ruski Državni simfonični zbor, ki ga vodi Valery Polyansky. V torek, 27. julija nastop zbora glasbene Sole iz Šesta Fiorentina z delom F. J. Haydna, »Stvari-tey« - Trodelni oratorij. Vodi Alessandro D’Ago-stini. TRŽIČ Trg Falcone in Borsellino Danes, 13. julija ob 21.00 nastop zbora »Ermes Grion«. Trg Republike V Četrtek, 15. julija, ob 21.00 bo koncert godbe »Kras« iz Doberdoba. V torek, 20. julija ob 21.00 glasbeni spektakel z Bando Osiris. VIDEM Park palače Florio Ul. Cosattini V okviru »Udine Jazz 99«, bo danes, 13. julija ob 21.30 nastopal na Trgu del Castello »Yossou N’Dour & the Super Etoile de Dakar«. V okviru »Udine Jazz 99«, bo v petek, 30. julija ob 21.30 nastopal na trgu del Castello »Richard Galliano in Filarmonicni orkester iz Vidma«. ČEDAD Mittelfest 1999 Cerkev sv. Frančiška: v soboto 17. julija ob 18.30 bo nastopala Aliče z delom »God is my D. J.«. Cerkev sv. Frančiška: v nedeljo 18. julija ob 21.30 bo na sporedu projekt »Demoni e fanta-smi notturni della citta do Perla« Gianpaola Gorah LIGNANO SABBIADORO Arena Alpe Adria V sredo, 21. julija nastopa Goran BregoviC. V petek, 23. julija nastopata Herbie Hancock in Giorgia. FOLKEST’99 Danes, 13. julija Beljak - Grad Landskron - Acquaragia Drom (Italija) in Tammuriata di Scafati (Kampanija). Azzano X - Trg svobode - Pressgang (Anglija). Mereto di Capitolo - Zabavišče - Na Doirse (Irska). Jutri, 14. julija Manzano - Trg Chiodi - Acquaragia Drom (Italija) Ragogna - Občinski park - Pressgang (Anglija). 15. julija Videm - Grad - Canti randagi, Omaggio a Fabri-zio De Andre (Anglija). _______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Cerkev na Kostanjevici Danes, 13. julija, ob 20.00 bo na sporedu koncert Primoža Parovela (harmonika) in Chen Hsin-Ying (sopran). V torek, 27. julija, ob 20.00 bo na sporedu koncert Andrea Rudija (klavir) in Eve Mauri (reci-tatorka). Glasbena šola in Kulturni dom Nova Gorica Od 22. do 28. avgusta se bo vrstilo 3. Mednarodno srečanje saksofonistov - Dnevi saksofona v Sloveniji. PORTOROŽ Amfiteater Avditorija V soboto, 17. julija ob 21.00 bo na sporedu slovenski festival zabavne glasbe »XXII. Melodije morja in sonca«.«. V ponedeljek, 19. julija, ob 21.00 bo koncert zabavne glasbe »Balkanski tango« Dorde BalaSe-vič. Primorski poletni festival Jutri, 14. julija, ob 21.30 bo baletna predstava SNG Maribor »Tango« avtorski projekt Edvvarda Cluga. PIRAN Minoritski samostan Piranski glasbeni večeri V petek, 16. julija, ob 21.00 bo koncert Tria Ko-bal-Radovan-Zlobko. Izvajali bodo dela Telema-na, Haendla, Crofta, Strasnara, Lauberja, Duran-da in Bergerettsa. Punta v Piranu V nedeljo, 18. julija ob 21. bodo nastopili Simfoniki RTV Slovenija. IZOLA Festival Mediteran Manziolijev trg 16. julija bo nastopila slovenska skupina »Kasa«. 17. julija bo nastopila slovenska skupina »Ama-la«. 23. in 24. julija nastopa skupina Grana iz Italije. LJUBLJANA Festival KRIŽANKE 99 Danes 13. julija bo na vrsti premiera operete J. Straussa »Noe v Benetkah«. Jutri, 14. julija bo nastopal Jose Alberto »El Ca-nario«. 15. julija bo na vrsti monodrama A. Nikolaja »Blagi pokojniki, dragi možje«. 16. julija nastopa Trio Bamberg. 17. julija glasbena delavnica, Festival v soboto dopoldan. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): VeC kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. Muzej Revoltella: do 15. septembra razstavlja Jean - Michel Basquiat. Urnik: do 31. avgusta vključno veliki šmaren od 10.00 do 23.00, od 1. do 15. septembra od 10.00 do 20.00. Zaprto ob torkih. Palača Costanzi: do 15. julija razstava Giacomo-ve ženske, ženski svet v Trstu Jamesa Joyceja. Ogled možen vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. LipanjePuntin Artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do 15. septembra razstavlja Jill Mathis. Ogled razstave vsak dan razen ob nedeljah in ponedeljkih od 11. do 13.00 in od 17.30 do 20.30. Muzej Revoltella: glasba brez zvokov, znaki in risbe dvajsetih italijanskih glasbenikov. Ogled je možen do konca avgusta z naslednjim urnikom: od 10.00 do 20.00 vsak dan razen torka. Galerija Rettori Tribbio 2: do 27. avgusta razstava »Poletje z umetnostjo«. Ogled možen vsak dan od 18.00 do 20.00 razen ob nedeljah, ponedeljkih in praznikih. ŠKEDENJ Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure. MIUE Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoCe ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. TRŽIČ Občinska galerija »Antiche mura«: do 29. julija bo na ogled razstava »Arte in citta« v produkciji skupine »Non solo blu«. VIDEM Nekdanja cerkev sv. Frančiška: do vključno nedelje, 18. julija je odprta razstava del furlanskega fotografa Elia Ciola. Ogled možen od 10.00 do 15.30 ter od 15.30 do 19.00, v ponedeljek zaprto. VENZONE Občinska stavba: julija in avgusta bo na ogled razstava »Colo pittore«. Urnik: vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. VENETO BENETKE Gallerie delVAccademia di Venezia: do 25. julija razstava risb »Od Leonarda do Canaletta«. ____________SLOVENIJA______________ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. Pilonova galerija: do 19. julija bo razstavljal svoje grafike in risbe Mark Kobal. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so še naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. NOVA GORICA Mestna galerija: na ogled razstava skulptur akademskega kiparja Janeza Lenassija. Odprto od torka do petka od 9. do 13. ure in od 14. do 19. ure, v soboto in nedeljo od 13. do 18. ure. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, St. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«. Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Moderna Galerija Ljubljana: na ogled je razstava fotografij Borisa Mikhailova »Pri tleh, 1991«. Urnik: od torka do sobote od 10.00 do 18.00, v nedeljo od 10.00 do 13.00, zaprto ob ponedeljkih. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 Iz sveta živali: Morski 20.30 pes TV dnevnik 6^ RAI 1 6.00 6.30 6.40 9.55 11.30 11.35 12.25 12.35 13.00 14.10 15.45 17.50 18.00 18.10 19.25 20.00 20.35 20.50 22.50 22.55 0.00 0.30 Euronews Dnevnik, pregled tiska Jutranja oddaja Unomat-tina (vodi Paola Saluzzi), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Amy (dram., ZDA '81, i. Jenny Agutter) Dnevnik Nan.: Remington Steele (i. Pierce Brosnan) Vreme in dnevnik Nan.: Matlock - Vsi proti Matlocku (i. Andy Griffith) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Film: Lo sceicco bianco (kom., It. ’52, r. Federico fellini, i. Alberto Sordi) Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Gargoyles, nan. Časa Solletico in Skrivnostni svet Alexa Mačka Danes v parlamentu Dnevnik Nan.: La signora in giallo - Umor na otoku, 19.00 Gospa iz VVesta (i. Jane Seymour, Joe Lando) Vremenska napoved Dnevnik Kviz: La zingara (vodi Cloris Brosca) Dokementi: Kvairk - Odkritja in raziskave na planetu Zemlja Dnevnik Aktualna odd. o zgodovini operne glasbe : Ali’ opera - Don Pasquale (vodi Antonio Lubrano) NoCni dnevnik, pregled tiska, zapisnik, vreme Oddaje Rai Educational: Media/Mente, itd., 0.55 Aforizmi RAI 2 7.00 8.00 10.15 11.05 11.25 11.45 12.05 13.00 14.00 18.10 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 22.40 23.05 1.10 1.15 2.00 Nanizanka Variete za najmlajse, vmes risanke Nan.: L’ arca del Dr. Bayer Svet v barvah Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik . Nan.: Naš prijatelj Charly Dnevnik, 13.30 Navade in družba,13.45Tg2 Zdravje Nan.: Primer za dva, 15.10 Hunter, 16.00 Law & Order (i. Jerry Orbach), 17.00 Ai confini deli’ Arizona, vmes (16.30, 17.30) poročila Vreme, dnevnik in šport Sereno variabile Nan.: Sentinel Risanke Dnevnik Film: Royce (pust., ZDA ’93, r. R. Holcomb, i. J. Belushi, P. Boyle) Dnevnik, v parlamentu Film: Smoke (dram., ’95, r. W. Wang, i. H. Keitel) Andiam andiam a lavorar Nan.: Cinque storie in-quietanti NoCni dnevnik A RAI 3 Jutranji dnevnik, vreme 11 grillo, 9.00 Mi smo zgodovina Nan.: Charlie Grace Kolesarstvo: Tour de France, vmes vremenska napoved Dnevnik, 12.15 Šport Deželni dnevnik, vreme Športno popoldne: Tour de France, 17.40 IP v kanuju Vremenska napoved Nan.: Bugs Dnevnik, deželne vesti Variete: Troppolitani Nan.: Tutti a časa di Ron Nad.: Un pošto al sole (i. Maurizio Aiello) Film: 11 vigile (kom., It. ’60, r. L. Zampa, i. A. Sordi, V. De Sica) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Sfide - Boxe Media/Mente.it Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Fuori orario: Eveline Rai News 24 - Superzap, pregled tiska, vreme gg RETE 4 t [> ITALIA 1 {f* Slovenija 1 Nad.: Vendetta d’ amore Nan.: Ocean Girl Vremenska panorama Pregled tiska Otroški variete, vmes Napovedniki Nad.: Aroma de cafe, Ciao Ciao mattina in ri- TV prodaja 9.45 Cuore selvaggio, sanke Ris. nan.: Srebrnoglavi 10.45 Febbre d’ amore Nan.: Due South (i. Le- konjič Dnevnik slie Nielsen) Risanka Aktualno: Fornelli d’ Ita- TV film: 11 favoloso. viag- Tedenski izbor: Radoved- lia, 12.30 Poletni Forum gio di Tommy (fant., ni TaCek: Prst, 9.45 nan.: Dnevnik Kan. ’94) Waynove dogodivščine, Aktualno: Chi c’e c’e Odprti studio 10.10 Otroška oddaja Nad.: Sentieri - Steze Nan.: Agli ordini papa Dok. serija: Človeško telo Film: E’ arrivato lo sposo Risanke Trik-Trak (kom., ZDA ’51) TV film: Rudy, maialino Parada plesa Dokumenti dispettoso (kom., Nem. Nan.: Gozdarska hiša Dnevnik in vreme ’95, i. Iris Berben) Falkenau (Nem., 6. ep.) Nan.: Ceste San Franci- Variete za najmlajše, Poročila, vreme, šport sca (i. M. Douglas) vmes risanke Vremenska panorama Film: Fracchia contro Nan.: Tarzan Tedenski izbor: Dracula (kom., It. ’85, i. Nan.: Baywatch Film: Inšpektor Morse: P. Villaggio, E. Purdom) Nan.: Miami Vice Daughters of Cain (krim.) Film: Dottor Jekyll e gen- Odprti studio Dosje tile signora (kom., It. ’79, Nan.: Pappa e ciccia (i. Prisluhnimo tišini i. P. Villaggio, E. Fenech) John Goodman, R. Barr) Lutkovna nan.: V zna- Pregled tiska Risanke menju dvojčkov Film: Sexy che scotta Glasbena oddaja: Festi- Nad.: Azil (Norveška, 2. (dok., It. ’63) valbar (vodita Fiorello in del) Alessia Marcuzzi) Obzornik, vreme, šport Film: I racconti della Dok. serija: Frostovo sto- @ CANALE 5 cripta (srh., ZDA ’95, i. Billy Žane, Thomas letje - Izumi (ZDA, 4. del) Risanka Church Haden) TV dnevnik Šport studio Vreme, šport Na prvi strani, vreme Film: Incubi (dram., ZDA Nan.: Župnik za deset Jutranji dnevnik Tg5 ’93, i. Kirk Douglas, Brad tednov Aktualna odd.: La časa Pitt) TV konferenca deli’ anima (vodi Vittorio Odmevi, kultura, vreme Sgarbi) Šport, marketing Nan.: Happy Days (i. S TELE 4 Drama: Na sonCni vročini Ron Hovvard), 10.00 No- - Skrij se tja, kjer te vsi ve Flipperjeve pusto- vidijo (VB, 2. del) lovšCine, 11.00 Sedma Dokumentarna nani- nebesa, 12.00 Vsi ljubijo 16.45, 19.30, 23.00, 1.30 zanka: Palete: Leonardo Rajmonda Dogodki in odmevi Da Vinci - Slika Ane Sa- Nan.: Cosby Marco Polo Express, 16.30. . motretje (1. del) Dnevnik TG 5 Dottor Chamberlain Dok. serija: Frostovo sto- Nad.: Bpautiful fiTu Risanke letje (pon.) Nad.: Vivere (i. Fabio Amore in soffitta Mazzari, Lorenzo-Ciom- Film: Enigma pi, F. Marchegiani) Planet Europe TV film: Bugie e baci (th- Osebnosti in mnenja riller, ZDA ’95, i. Cheryl Ladd) TV PRIMORKA Nan.: Chicago Hope (i. (•) MONTECARLO Hector Elizondo) Nan.: Un detective in 17.00 Videostrani corsia Videospot dneva Variete: Passaparola 19.45, 22.45, 1.40 Dnev- Pogovor z... Janez Janša Dnevnik TG 5 nik, 12.30, 20.10 Šport Sp ortni-p onedelj ek Variete: Paperissima Nan.: Ironside, 13.00 11 Videostrani Sprint Santo Dnevnik, vreme TV film: La finestra sul Film: Gli insospettabili Glasba: Pop rock svet cortile (thriller, ZDA ’98, (kom., ZDA ’72) Za piko veC: TV Pika i. Christopher Reeve, Film: La ragazza da 20 Film: Mamine maže Daryl Hannah) dollari (kom., It.-Fr. ’54) Dnevnik TV Primorka Variete: Maurizio Costan- TV film: Trappola di mor- zo Show te (krim., ZDA ’90) NoCni dnevnik Šport: Crono ■jPj Paperissima sprint Film: Un piede nell 'in- > Tim Nan.: N.V.P.D. terno (vest., ZDA ’60) (f; Slovenija 2 8.45 9.00 10.05 10.30 11.20 12.15 13.45 14.35 15.35 16.05 17.30 18.05 19.00 19.30 20.00 21.00 21.50 23.10 23.40 0.05 Teletekst Vremenska panorama Tedenski izbor: Video-ring s Sergejo Nanizanka: Snežna reka (AvstraL, 1. ep.) Gpodarska panorama: Poslovni barometer Studio city Nad.: Ljubimkanja in nogomet (VB, 2. del) Euronetvs TV prodaja Film: Smrtna sovražnika (Francija) Oddaja TV Koper: Po Sloveniji Nad.: Saint Tropez - Stara ljubezen ne zarjavi (Francija, i. Benedicte Delmas, Mallaury Nataf, 16. del) TV igrica: Lingo Videoring: Oldies Kolesarska dirka Tour de France Dokumentarna oddaja: udarna moC (ZDA) Film: Mondo Bobo (Hrvaška) Svet poroča Nan.: Murphy Brovm IC Koper Euronews Spazio mare 2000 besed Risanke Program v slovenskem jeziku: Mosjtrovine Slovenije Vino moje dežele Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška odd.: Gugalnica Vesolje je Pogovorimo se o... Film: Cat People (kom., ZDA ’49, i. Simone Simon, Kent Smith) TV Dnevnik Alpe Jadran Na naslovni strani Vsedanes - Tv Dnevnik Primorska kronika Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.25 Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na počitnice; 8.40 Revival; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Potpuri; 10.10 Koncert komorne glasbe; 11.30 Odprta knjiga: Zadnji Blues (E. Jong, prip. M. Kjuder); 11.40 Soft mušic; 12.00 Četrtkova srečanja: Tončka Kolarič; 12.30 Poletni hiti; 12.40 Ljudske pesmi; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ob Rižani in Rokavi: Gor in dol po istrskih vaseh (pripr. T. Jakomin); 16.00 Halo Celovec: tukaj Trst; 16.30 Slovenskih 7 not; 17.00 Kulturna kronika, nato Klasični album: J. Brahms; 18.00 Slavni procesi v Trstu: Spremenljivi obraz resnice (prevod M. Jevnikar, prir. J. Povše, r. A. Rustja); 18.40 Priljubljene melodije; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutranji pr.; 6.45 Kronika; 7.30 Dan in noč; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Bilo je nekoč; 11.00 Horoskop; 11.30 Aktualno: Ovadba zoper italijanske vojne zločince; 12.30 Opoldnevnik; 13.00- 15.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pesem tedna, 20 modrih, kronika, koledar; 19.00 Dnevnik; 19.30 Vroči ritmi; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 O manjšinah; 11.45 7 popevk; 13.00 L' una blu; 16.00 Ob 4-ih; 18.00 Juras-sic pop; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr. Slovenija 1 5.00. 6.00, 6.30,7.30, 8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19,00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.45 Ringaraja; 10.00 Ekološki kotiček; 10.40 Pogovor s poslušalci; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Glasb, utrinki; 22,00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 8.55 Novosti založb; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.00 Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesta latina; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Štos -Še v torek obujamo spomine. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00; 11.00,'l2.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Zbori; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.30 Glasba našega časa; 23.30 Nočni postludij; 23.55 Glasba in napoved sporeda; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00- 14.00/18.00-2,00; Radio Korotan: 2.00- 10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica. Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov F1EG CASINOS ...tvoje poletje velikih doživetij! Polno igre, nagrad, presenečenj, zabave! Sam, v dvoje in s prijatelji! Pridi, sodeluj in zmagaj v veliki nagradni igri! V Novi Gorici od 1.6. dalje v HOTEL CASINO PARK ' +386 65 1262633 HlT HOTEL CASINO PERLA ©+386 65 12630 Dobrodošli v svetu zabave in veselih presenečenj! S sodelovanjem v igri BINGO si pridobite možnost sodelovanja tudi v igri MEGA BINGO 2000 z nagradnim skladom 1 MILIJARDO LIR HIT HOTEL CASINO’ RARK • RON, koncert 23. julij • FIORDALISO, koncert 6. avgust HIT HOTEL CASINO’ PERLA • ANTONELLA RUGGIERO, koncert 15. julij • LITTLETONV, koncert 12. avgust E. FINARDI, koncert 29. julij v Casinoju PERLA VREME ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA , SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.53. Dolžina dneva 15.27. Luna vzide ob 5.47 in zatone ob 21.10. PLIMOVANJE Danes: ob 4.33 najnižje -70 cm, 11.11 najvišje 40 cm, ob 16.35 najnižje -18 cm, ob 22.18 najvišje 51. Jutri: ob 5.07 najnižje -69 cm, 11.48 najvišje 41 cm, ob 17.15 najnižje -17 cm, ob 22.54 najvišje 46. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 2Š,6 stopinje C. BIOPROGNOZA Vreme ne bo pomembneje vplivalo na splošno počutje in razpoloženje ljudi. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............24 1000 m.............19 1500 m.............15 2000 m............12 2500 m ............9 2864 m.............7 C A DANES GRADEC 13/26 TRBI2 s"; CEDAD~^^ ^ O CELOVEC O 13/25 CEDAI 16/29 O o 11/22 KRANJSKA GORA ^ O TRŽIČ 13/26 O KRANJ S O O S. GRADEC 12/24 ~<5 MARIBOR O 13/27 M. SOBOTA O 13/26 O PTUJ OVIDEM 16/29 —**N. GORICA 16/28 GORICA q 16/28 O -S ,a LJUBLJANA 15/28 TRST 17/29 POSTOJNA O 13/26 CEUE O 14/27 ^ V N. MESTO 14/28 O ZAGREB ,6/280 <5 KOČEVJE PORTOROŽ O 17/29. UMAG O ««£RNOMELJ. OPATIJA REKA 18/29 Danes bo ob morju precej sončno, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo, popoldne bodo predvsem v hribovitem svetu posamezne plohe ali nevihte. SOSEDNJE POKRAJINE: Delno jasno s posamčznimi popoldanskimi plohami in nevihtami. JUTRI GRADEC 16/23 CELOVEC O 16/22 M.SOBOTA O 16/23 13/20 O KRANJSKA GORA CEDi 19/27 O OVIDEM 19/27 O TRŽIČ 16/23 m 9 GRADEC 15/21 MARIBOR O 16/24 O KRANJ CELJE O 17/24 GORICA 19/25 O ^N. GORICA 19/25 O LJUBLJANA 18/25 POSTOJNA 16/23 N. MESTO O 17/25 ZAGREB 19/25 O PORTOROŽ O 20/27 v UMAG^S--------/ " REKA ° O OPATIJA 21/27. DnDtr. PAZIN rr K) 'V O - ^PNOMELJ V sredo bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bodo padavine, predvsem plohe in nevihte. V četrtek bo sončno s kratkotrajno jutranjo meglo po nižinah.