Cena ffl IJin ta celo leto. Za Inozemstvo bO Din. Posamezna Številka vsuko sredo Spisi in d ' lelefou uredništva. , c . . . ... fv°.f>.° Posamezna Številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor tO Din. Izhaja vsnko sredo "ipisi in dopisi nnj se poš,i|„|o Uredništvi, »Domoljubne naročnina, reklamacije in insersti Upravništvn »Domoljuba« v Ljubljani lelelon uprave: Pred novim letom '/. današnjo številko zaključuje »Domoljub 46. leto svojega dela za Cerkev in narod. Morda še nikdar, odkar li.sl izhaja, niso bili časi za naše ljudstvo tako težki, kakor so danes. Splošno pomanjkanje bo morda lelos marsikoga izmed naših naročnikov privedlo do premišljanja, ali naj še v bodoče ostane na ročnik lista, ki ga je že dolga leta teden za tednom dobival, ali naj se 11111, sklicujoč se na splošno gospodarsko stisko začasno odpove. Vaj bodo razlogi za odpoved lista še lako ielitni, pri takem razmišljanju moramo vendar prili a delavca najslabše godi. Zaradi njega pa seveda tudi malemu trgovcu in obrtniku na deželi, ker sta kmet in delavec njegova glavna odjemalca. Odgovorimo danes na vprašanje: Zakaj je krnel zadolžen? Vzroki so tile: Prevelike dote. Mislimo si gospodarja z 9 otroki. Večina teh se je že poročila. Vsakemu je oče poleg bale zapisal (ne odštel!) 15.000 Din. Plačal bo sin, ki prevzame grunt! Ker pa je oče ž,e imel dolga 30.000 Din, je ves gruntec obremenjen za 150.000 Din. To breme mora prevzeti sin na svoje rame. Oče si izgovarja zase in za ženo obilen užitek: Vsak mesec 1 (XI Din v denarju, vsak dan vino, liter mleka, jajca, sadje po mili volji, peč zakurjena, tobak itd. Kje bo sin našel lepo in bogato nevesto, ki bi mogla in hotela prinesti tako veliko doto. da bi jo v jamo vrgla, pa bo še delala za stara dva? Veliki izdatki, majhni prejemki: Obleka je še vedno draga, le malo se je pocenila, državne dajatve 111 občinske doklade pa se niso zmanjšale, ampak celo povečale. Popravila poslopij, posli in dninarji zahtevajo še vedno prejšnje visoke denarje. Med tem pa so se prejemki zelo zmanjšali. Glavni, skoraj edini dohodek daje kmetu živina. Cena živini je padla za 66%, lo je za dve tretjini. Pred petimi leti so bili voli 12 Din kilogram, da- nes pa 3—4 Din, prašiči 15 Din kilogram, danes pa 5 Din. Torej: izdatki so ostali na stari višini, dohodki pa so globoko padli. Lahkomišljena zadolžitev. Kaj je pa to? Poslušajte zgled! Kmet je hotel omožili svojo hčer. Ženin pa ni hotel dobiti samo lepe neveste, ampak tudi lepo doto. Hči je tiščala »Sosedova je imela 25 jurjev dote, pa imajo manjši grunt kakor mi.« Hčeri je prišla na pomoč še mati, obe sta pritisnila na očeta, m oče se je vdal za 25 jurjev. — Denarja pa ni imel doma, zato hajdi v hranilnico po posojilo. Pa se je tolažil: »Dva para volov zredim, pa je punca odrajtana in posojilo vrnjeno. Na sejem pa ni postavil dva para volov, ampak samo en par. Ko je te prodal, je za skupiček kupil druge in če 11111 je ostalo par cikorjevcev, jih je porabil za so! in petrolej. Ostal pa je dolg nedotaknjen in obresti neplačane. Dolg pa pravi: Začni me. rnstel bom sam. Visoka obrestna mera posojil Iver so denarni zavodi kar tekmovali, kdo bo več vlog ujel, so obetali vlagateljem visoke obresti, seveda so zato terjali še znatno višje obresti od dolžnikov, po 8—12% v Sloveniji, na Hrvatskem pa po 15% in še višje. — Kmet ni zmagal obresti, pa se je udaril po čelu: »Ali je bilo treba vzeti toliko posojila, ko lii bil shajal, če hi vzel polovico manj ali pa nič.« Ali pa bo najnovejši zaščitni zakon kine- Joie fVemrov: Poslanec dr. Ignac Žitnik »Moje delo je knjiga ljubezni — »Ipri jo, domovina, da boš videla, kdo ti je pravičen sin. Dal sem ti, kar sem imel; le je bilo vetiko ili malo -Ho(( i® delil, Bog razsodi. Dal sem ti svoje srce in svoj razum, svojo fantazijo in svojo besedo, dal sem ti svoje življenje kaj bi ti 5e dal?« Zdi se aii, da je le malo dogodkov tako I utrlo naše Notranjce. kot žalna vest, ki jo je prinesla v noči 28. decembra 1913 strašna kraška burja. Po notranjskih hribih in dolinah, prav do zadnjih gorskih koč ie turobno ječala i'i naznanjala silovita krasita vihra, da je pre-n halo biti srce njihovega največjega dobrotnika in vodnika poslanca dr. Ignacija Žitnika. I i tedaj so zaplakali zvonovi po Krasu; po-n sn: Nanos, temni Javornik in beloglavi Snežil i k so se zatopili v globoko bol; Cerkniško ..>■ ero j« zaibtelo; ves Kras je bila samo ena /i: iujoča in plakajoča duša. In hvaležni Kra--••vei so sneli molke raz sten, pokleknili in u -.»lili za svojega očeta. Vsa slovenska javnost je pridružila boli Kraševcev in v duhu kro-I ,;a moža, ki je posvetil vse svoje sile in moči /..i blagor in napredek slovenskega naroda, j d M sliin. da smo imeli le malo takih ljudskih | ui-fiteiiev, ki bi bili toliko storili za našega liranega kmeta in siromaka-delavca. kot je -'»ril dr. Ignacij Žitnik. (Ob 20 letaiei njegove smrti) Ljubljani, kjer sn ga ljudje zelo ljubili ia spoštovali. Skof Missia je spoznal njegov odlični talent, zato ga je leta 1892 poslal Stadirat v Rim. odkoder se je po dveh letih vrnil kot doktor rimskega prava Žitnik je bil te kot kaplan marljiv m »vest dopisnik »Slovencu«. Leta 1887 je postal njegov urednik, ki ga je z veliko ljubeznijo in modrostjo vodil dolgo let. Kaj je storil Žitnik kct urednik iu sotrudnik »Slovenca«, vedo samo tisti, ki so četrt stoletja pazljivo sledili in brali njegova politična in nepolitična poročila. Ko j« pričel sodelovati pri »Slovencu«, iu zlasti, ko je bil sam njegov urednik, tedaj je moral večkrat pisati snov za ves list — som. Kot mravlja je zbiral in pisal uvodnike, podlistke in druge članke. Cesto ie presedel in prebdel noči pri mizi in mislil in pisal. Z veliko pozornostjo je zasledoval politične struje v domovini ili izven njenih meja. Zlasti skrbno je motril dogodke na Balkanu. Duhoviti in ve-lezanimivi so njegovi članki ol> priliki zadnje balkanske vojne, s Kako toploto in ljubeznijo .-o bili navdahnjeni njegovi preroški listi gie-usode balkanskih narodov. storil. Najprej je pomagal Dolenjcem, pozaejj pa KraSevfem. Nobena pot, nobena žrtev m, ni bila pretežka, vso je storil, samo, da je tao-gei zadovoljili željami, ki so jih taueii do njem zapuščeni KraSevci. Dr. Žitnik je bU silno pri-den ljudski delavec. Kdo bi mogel prešteti ^ gova tisočera pote, ki Jih je naredil za troj« kmete. Sebe je popolnoma pozabil, mislil je je na druge. Hotel je vsem ustreči, vsem slufitj in deliti dobrote. Njemu ni nudilo življenj« drugega užitka, kakor da se je neprestano žrtvoval za druge. Ni se le žrtvoval, ampak se je tudi poniževal, da bi za druge kaj dosegel. Sam se je neštetokrat imenoval berača, ki j« hodil od vrat do vrat, od kljuke do kljuke ia beračil za ljudi, ki so ga prosili pomoči. Po. zabil je nase, dvignil roke in kakor otrok pro-. sit kruha — za druge. Skratka: rajni dr. Ignacij Žitnik je bil res pravi, resnični ljudski po. Manec v pravem pcmenu besede. In ljudstvo — njegovi kmetie in delavci ga tudi niso dru-gaee kiicali kakor: poslanec Žitnik. In to ime še danes živi in bo živelo med našimi Kra-ševci, zlasti onimi, ki danes ječe pod tujim jarmom. Ko sem sc letos poleti mudil med njimi, mi je neki kmet dejal: »Takih ljudi, kot so bili rajni poslanec Žitnik — Bog jim dobro — bi dane, mi, ki bridko občutimo tujo pr-st. krvavo potrebovali. Dr. Žitnik je bil mož jeklene volje in že Zitnikovo plemenito, zlato srce je za vse i lezue moči. Njegovo delovanje je bilo obsežno Slovence enako iskreno bilo in gorelo. Tudi na zatirane Slovence v Korotanu ni pozabil. njegova pridnost vestna in vztrajna. Kot človek je bil odkritosrčen do skrajnosti; bil jf TopJ;. se je zavzel za njihovo usodo, ko je bil : silno dobrega srca in odprtih rok. Po navadi Ignacij Žitnik se je rodi! 24. novembra j po Klinioni smrti izvoljen leta 1880 za dežel i.H.Vi v Zagradcu na Dolenjskem. Njegov oče it- bil kmet in mlinar. In prav isto hi bil po-•; il tudi njegov sin. da ga ni vzela teta Ivana - -el »j v Novo mesto. Črnclasi Nacek je moral nega posianca za okraj Trebnie-Stična-Žužen-l*>rk, Mokronog-Litija-Radeče. Za pravice naših Korošcev je nastopil v državnem zboru leta 1902. V ognjevitem in duhovitem govoru je vedno vzeli slovo od doma in od mlina. V j vsestransko ožigosa! krivice, ki so se godile ve.n mestu je dovršil ljudsko šolo in nat. v -topil v gimnazijo. Že kot dijak je bil liavdu--i .i Slovenec in Slovan. Ko je v rusko-turški v ini padla Plevna, je imel Žitnik navdušen - vor v novomeški gostilni pri Rozmanu. Ko ■ zakliočil svoj govor, je vzkliknil: »Živijo i'levna!< Radi tega vzklika bi ga bili kmalu i/KljučiH iz gimnazije. Leta 1878 je moral »nevarni in navdušeni Slovan« oditi k vojakom. V i;>ibljanski cukrarni je nosil tri leta trdo vo-j '-ko suknjo, nato ^a so ga poslali v kadetno - lo v Trst. Tu pa se je radi neke računske naloge spri r. nadporočnikom in bil zaradi tega tudi kaznovan. Kazen je Žitniku tako zagrenila vojaški stan, da je takoj pisal Ijub-ij inskemu škofu Pogačarju in ga proeil za < o reje in v semenišče. Njegova želja se je izpolnila in leta 1883 je že pel novo mašo. Nato j*> nekaj let kaplanoval na Dolenjskem in v tu pomagal? Morda več škodil, kot koristil! Zakaj, dolžnik ve, da ga denarni zavod more rubiti šele po treh letih. Kdor pa ni primo-ran plačati, odlaša do zadnje ure. Po treh letih pa ne bo mogel plačati, ker bo narastla prevelika vsota, in tedaj bo boben zapel. —■ Ker pa denarni zavodi ne bodo dobili obresti plačanih, tudi ne bodo mogli izplačevati vlagateljem gotovine. Nastala bo denarna kriza večja od današnje. Dolžniki, plačujte redno vsako leto; to bo dobro za vas in za vlagatelje, zakaj misel, da dolgov ne bo treba plačati, je neumna in krivična. ker so med vlagatelji hlapci, dekle in drugi mali ljudje, ki so si tako rekoč od ust pritrgali, da bi nekaj prihranili za stara in onemogla leta. r in se še gode Slovencem na Koroškem v šolskem področju. -■ Leta 1897 je bil elih knjig in te bi naš narod z ljubeznijo prebiral, saj diha iz vseh topla in resnična ljubezen do lastnega naroda. Dvoino zasiužkarstvo Že marsikatera država je poskušala v teh težkih časih gospodarske krize in čezmerne brezposelnosti rešiti vprašanje dvojnega zaslužkarstva, a nobeni se ni posrečilo korenito izvesti svojih zasnov. Iz zadnjih dni je zanimiv poskus dunajske zvezne vlade, kako bi vsaj delno razvozljala to zamotano vprašanje. Napravila je namreč sledeči načrt, ki tiče zlasti poročene ^službene ženske. Sleherna žena, katere mož ie v služIli (s pokojninskim zavarovanjem) in prejema mesečno več kot 340 Šilingov (okrog 2700 Din), mora izgubiti služlio. Moževa plača naj bi v tem primeru zadostovala za preživljanje obeh. Ako ima mož srednješolsko izobrazilo, se ta količnik zviša na 400 šilingov, a možu z univerzitetno izobrazbo na 460 šilingov. To velja za zakonce brez oirok. Hranilci družin so upoštevani v toliko, da družine z več kakor tremi otroki sploh ne pridejo v pošle v te odredbe. Za prvega otroka se odračuna od mesečne plače 60 šilingov, za drugega iu tretjega otroka pa po 120 šilingov. Tudi za druge sorodnike, ki jili zakonca vzdržujeta, se odračuna po 60 šilingov. Celo to se upošteva, da zakonca vzdržujeta druge nesorodne potrebne osebe. Službo bodo izgubile žene, ki so v službi države ali v službi kakšnega fonda, ki ga država upravlja, toda pod pogojem, da je mož aslužben pri eni zgoraj naštetih ustanov ali pri deželi, občini ali javni korporaciji ali pri Narodni banki. Merodajao bo stanie 1. januarja 1934 Pravica iz službe odpuščenih žena do odpravnine aii pokojnine se ravna po splošnih določbah, ki so sedaj v veljavi. Nadalje predvideva nova odredba omejitev bodočega sprejemanja omoženih žensk v državno službo. Poroka ženske, ki je v aktivni državni službi, se bo smatrala za prostovoljen izstop iz službe, odnosno za odpoved službe. V tem slučaju se bodo dajale odpravnine po službe"'11 letih. Vprašanje dvojnega zaslužkarstva je tudi pri nas zelo pereče. Razdelitev ubožnega fonda Gospod ban je po zaslišanju tozadevnega širšega iu ožjega odbora bnnskega sveta in upoštevajoč gosp.darake razmero in socialne prilike posameznih okrajev in mest odredil, du se sredstva Bednostnega sklada dravske banovine porazdele na sledeč način: 1. Za vzdrževanje, preureditve, preložitve in novogradnje cest (vse v tisočih dinarjev): okraj Brežice 151, Celje 250, Črnomelj 100, Dolnja Lendava 70, Gornji grad 50, Kamnik 130, Konjice 90, Kočevje 190, Kranj 90, Krško 155, Laško 300, Litija 240. Ljubljana 140, Ljutomer 160, l/ogatec 170, Mari!>or desni breg 195. Maril>or levi breg 140. Metlika 80, Murska Sobota 100, Novo mesto 220, Prevalje 130, Ptuj 230, Radovljica 100, Slovenjgradec 120, Šmarje pri .Jelšah 220, Škofja Loka 90, ter mesta Celje 00, Ljubljana 350, Maribor 175, Ptuj 10. 2. Za regulacije in melioracije (v tisočih dinarjev): okraj Brežice 20, Celje 45, Dolnja Lendava 15. Gornji grad 30, Kamnik 20, Kočevje 80. Krško 50. Laško 80, Litija 50 Ljubljana 15. Logatec 30, Murska Soliota 50. Pre-valje 40. Ptui 20, Slovenjgradec :$0, Šmarje pri Jelšah 25. 3. Za asanacijo in preskrlm s pitno vodo: okraj Kočevje 115.000 Din. 4. Za zavarovanje in urejevanje hudournikov (v tisočih dinarjev): okraj Gornji grud 70, Krško 75, Ljubljana 30, Logatec 40, Radovljica 50. 5. Za prehrano onemoglih, brezposelnih in njihovih rodbin, skrb za otroke (v tisočih dinarjev): okraj Brežice 8, Celje 8, Črnomelj 4, Dolnja Lendava 5, Gornji grad 4, Kamnik 6, Konjice 5, Kočevje 10. Kranj o. Krško 8, Laško 60, Litija 45, Ljubljana 8, Ljutomer 6. Logatec 6. Maribor desni breg 8, Maribor levi breg 6, Metlika 3, Murska Sobota 5. Novo mesto 10, Preval,je 5, Ptuj 10. Radovljica 5, Slovenjgradec 5, Šmarje pri Jelšah 7, Škofja Loka 3, ter mesta Celje 10, Ljubljana 100, Maribor 50, Ptuj 5 6. Za prispevek k vzdrževanju iavnih kuhinj in humanitarnih ustanov: okraj Laško 60.000, Litija 45.000, ter mesta Celje 8000, Ljubljana 50.000. Maribor 25.000 in Ptuj 5000 denarjev. 7. Za zaposlitev brezposelnih z maturi-tetno izobrazi™ 450.000 Din. Fr Pengovi GospodarsVe km* in pomoč proti niim (Nadaljevanje.I Posplošenje deieiniškega kreditiranja je lorej v nujni zvezi z ustvarjanjem zvezne organizacije produkcije in vsega trgovskega življenja Vteimil bi pa kdo misliti, da mora tičali največja težava naše reformne ideje ravno v tem. kako ustvariti cel se stav takih gospodarskih zvez Pokazalo se bo pa. da bi sc ravno s tem, če bi se postavilo deležništvo za glavni smoter gospodarskih zvez, silno močno pospešilo stremljenje našega časa po zadružništvu in zelo olajšal postanek te organizacije Ves, ali skoraj ves strah, nenaklonjenost in ležave, ki so zavirale doslej razsoj zadružnih zveznih sistemov v gospodarskem življenju, zgube svojo korenino in pomen, čim pridejo v poštev take zveze, ki imajo za svoj smoter posplošitev deležniškega sestava Nastavke take organizacije, kot jo imamo v misli, najdemo že danes marsikje Spomnimo se n. pr. na eni strani na kreditne zadruge, posebno na zastavnolistne zadruge večjih posestnikov v nekaterih deželah, na drugi strani pa na kartelne •veze mnogih veleindustrij, dalje na deželne in državne »veze obrtnih in kmetijskih ladrag. kakor jih imajo mursikje drugod in tudi naša država v Belgradu. Opozorili moramo dalje na tako cvetoče zveze koimumnih društev, proizvajalnih zadrug itd. nn Angleškem. 0 pomenu koiisumnib »vez za organizacijo, ki jo imamo tukaj v mislih, spregovorim Se pozneje. Tukaj nas zanima samo zahteva, da jemljejo zveze producentov vedno v svojo roko posredovanje kredita za svoje člane, |>odobno kakor delajo zastavnolistne zadruge za svoje zadružne članice in da Ima kredit v velik/ večini obliko deležniStva Kar zadeva zastavnolistne zadruge za večje posestnike kako dežele ali države, so zanjo pomenljive naslednje okolnosti Marsikdo, ki sc lo težko odloči, da bi posodil posameznemu posestniku tudi le neznaten del svojega kapitala na visoke obresti, je sleherni trenutek z veseljem pripravljen prevzeti veliko število zastavnih pisem za razmeroma visoko ceno; zastavna pisma =e sicer nizko obrestujejo, a zanje je porok zveza posestnikov, odtod zaujianje do njih. Na zunaj naslopa zveza kot kreditojemalka in garantira kot laka za •voje člane, ki Jim daje zopet kredit. Taka jc torej nalogu vsake zveze, ki obsega knlto proizvajalno stroko ali tudi več sorodnih oziroma sicer skupaj spadajoči!) strok kake države, da posreduje tudi kredit za svoje člane A ta kredit naj se izpremeni po večini v deležništvo na trgovskem uspehu celokupne zveze in zveza naj bi bila kreditodajalcein kot »delničarjem* porok za solidno upravo in poslovanje Namesto zastavnih pisem bi lorej izdajali tukaj nekako vrsto delnic Kartelne zveze veleobrti pridejo tukaj v toliko v poštev, ker so dospele že do smotfenih oblik. Mnoge kartelne zveze v veleobrti prevzamejo v svoji osrednji pisarni vsa naročila, ki iih potem porazdele med svoje člane; skrbe tudi za prodajo Izdelkov, kakor tudi za vsa vplačila upnikov Vsak obrat dobi, po skupnem dogovoru, neko kvoto produkcije, ki je primerna njegovi dela zmožnosti Vsa zveza predstavlja na ta način akcijsko podjetje, pri katerem reprezentuje vsaka posamezna tovarna vrednost določenega števila akcij; ako se zdi zvezi polrebno, da eno ali drugo izmed teh tvornic začasno ustavi ali tudi popolnoma opusti, nima posamezni posestnik nobene škode, prav tako, kot je nima delničar, aku delniška družba opusti obrat katere izmed svojih tovaren v korist celote. N'a podoben način bi morali biti organizirani tudi vci obrtniki mizarji. čevljarji, Puli. zadnji kitajski cesar, ki ie bil pred 20 leti odstavljen. Ko so Japonci Kitaiccm odtrgali Mandžurijo, so tega odstavljenega -cesar,* postavili ta predsednika mandžurske države Dne l. lanuaf,« ga bodo pa oklicali za mandžurskega cesarin Belo kot sneg in svežeduhtečo naj bo Vaše perilo. To lahko dose-žete brez vsakega truda in muke, če uporabljate Par sil. To odlično sredstvo za pranje se dobiva v vseh traovinah mlinarji itd Potein bi ne bili mogoči primeri: Bafa in podobni. Za one, ki so poklicani in zmožni, da delujejo kot organizatorji in voditelji v državnem in gospodarskem življenju je s lem dovolj in več nego dovolj povedanega v svrho označbe, kakšna gospodarska preosnova kreditiranja in obremenjevanja da je v naši dobi potrebna in izpeljiva. Gre tu za problem, kojega rešitev je naloga malega Števila duhovitih mož; nikakor ni potrebno, da bi celotna družba ali njena večina umevala o tej reformi kaj več. nego njeno splošno koristnost. * Znatno pomanjkanje blaga, kakor tudi posebno velika obilica blaga prinese lahko, kot smo videli, našemu današnjemu narodnemu in svetovnemu gospodarstvu težke krize in povzroči nasilno omejevanje in zapiranje obratov v vseh proizvajalnih strokah, obremenitev nepreglednega števila delavnih sil ter uničenje velikanske množine proizvajalnih in konsumnih sredstev Na ta način resnično pomanjkanje blaga umetno še neznansko poveča-vmno ali pa preobračamo blagoslov velike obilice blaga v prokletstvo pomanjkanja in bedi: za obSir-ne sloje. Tudi vnaprejno posnemanje smetane ali špeluilativno eskomptovanje velikih uspehov, ki jih šele pričakujemo in ki ga opažamo ob vsakem dvigu gospodarskega življenja, povzroča enako nesrečo. Resnična izguba blaga, velika obilica blaga ob močnem padanju cen in slednjič vnaprej posnemanje velikih gospodarskih, šele pričakovanih uspehov so torej v našem narodnem gospodarstvu glavni povodi, za gospodarske krize in za nasilno uničevanje mnogih dobrin in dobrine ustvarjajo-čih sil. Odkod izvira nezmisel, da tiščimo delo, ustvar janje. proizvajanje kakor tudi kOnsumiranje s silo k tlom — na to vprašanje smo odgovorili- NaSa metoda (navada), da obremeniuiemo podjetja v znatnem obsegu z vnaprej določenimi obveznostmi plačevanja (kapitala in obresti) namesto s kvotal-nbnl ali proporcionalnimi, to je po njihovem resničnem uspehu na vrednosti odmerjenimi obvez, nostmi, je glavni vzrok te nesreče. Ali ste že poslali obnovitev naročnine za »Domoljuba«? Ako ne, storite to takoj, kot list potrebuje Vaše pomoči in zvestobe. 8' RAZGLED PO SVETU ICako so volkove uieii v past V. noči od 1. na 2. decembra se je e-ks-presnemu vlaku, ki vozi od Bukarešte do Ki-šetieva v Besarabiji, pripetilo nekaj izrednega. To noč je bilo 32" mraza in divjali so sneženi vetrovi, ki so delali visoke žamete. V bližini Zlotyja je zadel e-kspresni vlak okrog polnoči v visok zamet in obstal. Pomožnega vlaka ni bilo in potniki so bili prisiljeni, da čakajo več ur v nočni samoti. Okrog vlaka so začeli jšnofati« volkovi in drznejši med njimi so se začeli Je zaletavati v vrata z vedno večjo silo. Kaj storiti? Neki železničar je pogrun-tal in tudi izpeljal tole: Na koncu vlaka je bil tovorni voz, iz katerega so znesli, ker je Katoliška cerkev s To so junakinj«! Španski list »La Na-piu) prinaša poročile o dogodku, ki se je zgodil na glavni postaji v Cordobi. Okrog železniškega vagona, ki naj bi odšel s pripravljenim vlakom, se je drenjalo vse polno radovednežev. V vagon bi imelo stopiti šest gobavcev, kateri so bili namenjeni v znano zavetišče za gobave bolnike, v fontillc. Goba-vos! pa je reveže že tako razdejala, da nekateri uiti hoditi niso več mogli. Treba je bilo stopiti v vlak, a gobavci so stali spodaj in niso mogli vanj. Z gobavci so bili sicer tudi s! reža ji, a niti ti si niso upali dotakniti se strašnih bolnikov, da bi jim pomagali v vlak. Tudi drugi radovedneži so se s strahom od-mikali. Vsakemu se je gnusilo ob groznem pogledu na razpadajoče žive ljudi. Vsak se je tudi bal, da ne bi sam nalezel te strašne bolezni. Radovedneži so sc vedno bolj odmikali. — Slednjič je pristopilo nekaj redovnic, ki so tudi bile na postaji, da se odpeljejo. Prijele so strašne bolnike pod pazduho in jim z naporom vseh svojih sil pomagale v vlak. Ko bo takorekoč na svojih rokah nosile nesrečne bolnike v voz, so vse gledale proti nebu, kakor da Boga prosijo varstva in pomoči. Avstrija s Dol Koroške postane jugoslovanski? Pod naslovom »Narodi i »socialistična izdaja« objavlja dunajska krščamkosocialna »Reichs-postc dopis iz Berlina, po katerih bi se v slučaju priključka Avstrije k Nemčiji dosegel med Nemčijo in Jugoslavijo sporazum, po katerem bi bila Nemčija pripravljena, da odstopi Jugoslaviji spodnji del Koroške, ki je leta 1919 pripadel Avstriji. Vsi dunajski listi ponatiskujejo to poročilo in pristavljajo, da je treba ta sklep narodnih socialistov še pretehtati z ozirom na verodostojnost. Zadeva se bo obravnavala tudi ob priliki obiska dr. Be-neša na Dunaju v januarju 1934. Nemčija s Par političnih. Nemškega generala Kun-dta, ki je vodil bclivijsko vojsko proti Pnra-gvajcem in ki se je končala s popolnim polomom, »o Bolivije! na mestu odpustili. — »Izenačenje« časopisov v Nemčiji je imelo le ia uspeh, kater je izjavil predsednik rlorni- bil v zaprti zvezi z vagoni, vso prtljago. Iz jedilnega voza so položili v tovorni vagon večjo množino surovega mesa, nato pa je železničar Dorian stopil na streho tovornega vagona in odprl zadnja vrata. Volkovi so meso kmalu zavohali in planili v tovorni vagon, Dorian pa je z vrha strehe voz zaprl in je bilo tako naenkrat ujetih 24 volkov. Črez dve uri je došla pomožna lokomotiva s plugom in delavci in ekspresni vlak je kmalu odbrzel dalie. V Kišenevu je volčji tovor seveda vzbudil splošno začudenje. Žive volkove je na'o uničilo orožništvo. Šest volkov pa je med potjo izginilo v želodcih »tovarišev v l>oju za meso. ce za tisk A mami, da so vsi nemški listi sedaj enako dolgočasni. s Hiiideiiburg bo baje odstopil, kakor poročajo nekateri poljski listi. Hitler bo nato kot diktator prevzel posle državnega predsednika, da bo s tem tudi ha zunaj izraženo, da je konec republikanskega državnega ustroja. Amerika s Nesreča voditelja ameriških Slovencev. Meseca novembra se je g. Ordina peljal iz Pittsburgha. Na avtomobilu je imel filmsko aparaturo in mnogo filmov, s katerimi je hotel predavati. Na cesti pa je preskočil pot šestletni deček iit g. Ordina v trenotku ni vedel, kaj naj napravi. Ali naj za vozi v jarek ter s tem vzpostavi sebe v nevarnost, ali naj zavozi v dečka. O. Grdina je zavil v jarek in avto se mu je prevrnil, v trenotku pa se mu je vnel h rdi motor in ves avto je bil v plamenih. Slučajno pa je z vrat padln velika rjuha, kar je bila sreča g. Grdine in niegovega spremljevalca, da ju je za Irenotek zaščitila pred ognjem ter da sta mogla odpreti vrata. S težavo sta se oba skobacala iz avtomobila. Avto je gorel cele tri ure. Podrtino je Grdina potem prodal za 8 dolarjev. Uničena pa je poleg avtomobila tudi filmskr, aparatura in filmi, tako, da je šlo mnogo truda g. Grdine v nič in trpi simpatični gospod veliko škodo. Toda g. Grdina ni človek, ki bi klonil. V isti sapi, ko je sporočil slovenskemu časopisju v Ameriki to žalostno vest, pa je že obljubil, da si bo nabavil nove aparate ter da bo izpolnil vse obljub«, k j, jih je dal slovenskim naselbinam, namreč, da bo pri njih predaval. Posebno žal je bilo Grdini za filme, ki iih ne bo mogel nadomestiti ter bo moral predavali le z onimi filmi, ki jih je imel shranjene doma. a 19, mm laifigene, Pariš Odpremlf« denar v I u gosi« vi i o najhttrsj« lo po najboljšem dnevnem kurzu. Vri! vse bančne posle najkulantneje. Pošini uradi v Belgiji, Franciji, Holandlji in Luksern-bnrgu »prejemajo plaHla a« naše čekovne račune: MMiUA; M» mir** Knnaim. HUkVMA: K* 1117-94 rim IIOUN, DLUi So ittVMKe«. Mod, UTOMBim«- S« SO«? kumbMi«. N« tahtevo pošljemo bitnplaino naš« č«k. uakamie«. G. Grdini vsa čast in priznanje tudi h ^ inovine! s To in ono. Za novega newyorškega žu. pana je bil izvoljen nedavno Florello Laguar, dia, ki jo italijanskega pokolenja. Udejstvuj« so v politiki že delj časa in ie užival nekaj slovesa ob sklepanju miru, ker je napadal predsednika \Vilsona, ki se jo protivil itali-janskim zahtevam na Dalmacijo. - V Mil-\vaukeeju je prebivalstvo priredilo bura» protifašistične demonstracije, ko jo obiskal mesto nemški poslanik dr. Luiher. — 25letnico pevskega in kulturnega delovanja j« praznovalo pevsko društvo »Domovina« v Ne\vyorku. —■ V Buenos Airesu v Argentini je umrl 82 letni Valentin Mlakar iz Iške vasi pri Ložu. — V Bnlil Minn. je preminula 52-letna Frančiška Bambič roj. Stare iz Škodjam na Dolenjskem. — V Kokomo Ind. je odšel v večnost 53 letni Franc Me!e pd. Tomcet, rojen na Vrhniki. — Po dolgi Itolezni ie v Forest Citv. Pa. na veke zatianil« oči Alnj. zija Feme iz »št. Vidn na Dolenjskem. • V Pueblo Colo. ie zapel mrtvaški zvon 55 letni Jetrni Lekše iz Strug na Dolenjskem: zapušča 13 otrok. V Shebovgantt je smrt pobrala dO letnega Martina ZalazniUn. dotna iz Gor- njega grada. Boiaarlja s Najprej gospodarska, potem ria tudi bolj pereča vprašanju. Demokratičenki zg.-> vor., glasilo pokojnega Ljapčeva, pravi v svojem pojasnilu o obisku bolgarske kraljev« dvojice v Belgradu med družini naslednje: sNihče v Bolgariji in ne v Jugoslaviji naj ne zahteva, da bi se že pri prvem koraku dese. glo nekaj končao veljavnega. Postopno, zato pa tem bolj zanesljivo bo prišlo do zbližanja med našimi iu jugoslovanskimi koristmi. H'o bodo urejena gospodarska vprašanja, se lw do uredila tudi bolj pereča .. ,-r. Drobne novice V Celovcu je »mrl 80 letni general Polio-rek, leta 1914 poveljnik avstrijskih čet tia srbski meji. Novo notranje posojil« v višini deset milijard frankov namerava razpisati francoski finančni minister. Za 25 milijonov mark so narasle v oktobru hranilne vloge v pruskih hranilnicah. Zelo se je povečal romunski izvoz » Italijo. - V Parizu živi: 22.000 ruskih, 17.000 italijanskih, 13.000 španskih. 17.000 nemških in 5300 madjarskih beguncev. 1,700.000 radio naročnikov je v Franciji. .favno so isčeli prodajati v Pragi maske proti strupenim plinom. 7700 vojnih avtomobilov je nakupilo ameriško vojno ministrstvo. V Romuniji zmaga vedno tista stranka, ki je na vladi; pri zadnjih volitvah so prišli na vrh liberalci. Mojzesove postave so bolj socialne nego današnje, jc izjavil nemški kardinal Fatil-haber. Vsako dopisovanje med avstrijskimi i« nemškimi dijaki je prepovedala avstrij. vlada. Za eno četrtino hoče znilati železniške cene Poljska. Resolucijo proti vseljevanju Židov v Palestino je sprejel veliki zbor indijskih muslimanov. 120 novih bojnih letal gradi Anglija. H J J VE ' H ICtna!« bomo letali na vse strani Na občnem zboru ljubljanskega Aerokluba je bilo na dnevnem redu tudi sledeče zanimivo poročilo: po otvoritvi letališča se je pričel redni zračni promet iz Ljubljane ter smo najprej dobili redno zvezo z Zagrebom, Belgradom, Skopljem do Soluna in s prestopom v Zagrebu, oziroma Bolgradu proti severu ali vzhodu. Kasneje jc Aeroput otvoril 14 dnevno poskusno zvezo med Ljubljano in Sušakom. Ta zve-/u jc imela popoln uspeli in so bila vsa mesta skoraj vedno že pur dni prej zasedena. V prihodnjem letu dobimo poleg redne zračne zveze z Zagrebom tudi zvezo s Sarajevom, kor bo letel avijon i/. Zagreba če/, Sarajevo v Relgrad. Dalje se bo prihodnje loto olvoiila zvozn s Celovcem in ud lam na Solno urad. V Celovcu bomo mogli prestopiti na Du-naj. Prago in severna mesta, ali pa za Benel-ke Rim—Alriko. V Zagrebu. Belgradu moremo prestopiti za Češko, Madjarsko, Romunijo, Turčijo, Grčijo in še dalj do Azije, Južne \friko in Avstralije. Seveda ostane tudi re-iliui zveza s Sušakom. morda bo uvedena celo dvakrat na dan v vsaki smeri. Deloma neposredno, deloma pa posredno bodo mogli torej Ljubljančani v najkrajšem čisu z letalom potovali v vsa večja mesta sveta. Manjka samo še neposredna zveza z Dunajem in Trstom, tako da bi Ljubljana poslala nekakšen center za južnovzhodno Evropo. V teku let pa nedvomno pride tudi do teh zvez. Zveza Dunaj—Rim bo nekoč nedvomno šla čez Ljubljano. S primernim letalom bo mogoče dospeti iz Ljubljane v Trst v 45 minutah, pri čeiner je že vračunan čas, ki ga porabimo za dovoz in odvoz z avtomobilom na in z letališča do središča mesta. Pričakovati je tudi. da prične v kratkem voziti vodno letalo s Snšaka doli k dalmatinskim mestom in bomo mogli priti že v dobri poldrugi oziroma dveh urah i/. Ljubljane v Dalmacijo. Samoobsebi umevno bo razvoj letalskega prometa le še dvignil ugled Ljubljane, olajšal stike s svetom ter bo naše mesto postalo to, kar po svoji zemljepisni legi zasluži — važen vozel v mreži letalskega prometa. Srečno. xdruvo in neselej&e nono leto želimo onem svojim naročnikom, čiln-I vi jem. !>rijalel jem in o/tlnšeoulcetn! I'rcdnišloo in nprami *Domoljubn* Osebne vesti d 70 let je dopolnil upokojeni davčni upravitelj g. Franc Bervar v Kamniku. Bog »a živi! d V Belgradu sc je mudil več dni |io »pravkih svoje škofije ljubljanski kneznšltof dr. Rožman. d Jubilej najstarejšega gospodarskega lista. Jugoslovenski idoyd . naš najstarejši gospodarski lisi. praznuje te dni svojo 25 letnico izhajanja. d 80 let je dopolnil upokojeni ravnatelj meščanske šole v Krškem dr. Tomaž Romih. Živijo! Domače novice d Tudi počitnice na strokovnih šolah I l ajajo od vštetega 28. decembra do vštetega ti. januarja. d Upokojence bo gotovo zanimal predlog, ki ga je finančni minister predložil narodni skupščini. Glasi se: Državni in samoupravni upokojenci ne morejo biti zaposleni pri državnih podjetjih in v državni službi sploh. Državnim in samoupravnim upokojencem, ki so zaposleni pri banovinah ali občinah, od-r.osno njihovih podjetjih v položajih, Ki tu: da jejo pravice do pokojnine, se bodo za dobo, dokler so v tej službi, znižali pokojninski prejemki z izjemo rodbinske dragtnjske doklade, in sicer za eno četrtino vsem onim, kojih mesečni brutto-dohodek od te postranske službe znaša 600 do 1500 Din, za eno tretjino, ako znaša zaslužek 1500 do 2500 Din ter za polovico pri zaslužku od 2500 do 5000 Din. Upokojenci in invalidi, ki so zaposleni v državni ali samoupravni službi ler imajo od tega mesečno nad 5000 Din brutto-dohodka, izgube za to dobo vso pokojnino. d Zgodba o dvanajstih stotnkih. Pred tedni že je pri nekem posestniku v Prapročali pri St. iiupcrtn jirenočeval v hlevu neki berač. o katerem bi človek mislil, da nima niti za kovača okroglega« Zjutraj pa, ko je vstal, je strahotna opazil, da mu je med spanjem zmanjkalo 12 papirnatih stotakov, katere je imel zavite v staro cunjo. Seveda njegovega jamranja niso bogve kako resno vzeli na znanje, kajti vsi so bili prepričani, da jih sploh ni imel. In tako je ostalo. Domači so na to pozabili, berač je pa odšel brez stotakov v svet za »kšeftom«. Pred par dnevi je pa domači hlapec Karel Obaha vozil v vinograd gnoj in je pri kidanju gnoja zadel z vilami na m nI ovitek, v katerem je bilo točno, kot je rekel oni berač, 12, še dobro ohranjenih stotakov. Stotaki so sedaj pri najditelju v Prapročali, kjer je dotični prenočeval, kamor naj pride ponje __ — Pri bledi ssvorumenkasfi barvi kože, utrujenosti oči. slabem počutku, zmanjšani moči za delo, žalostnem razpoloženju, težkih sanjah bolečinah v želodcu, pritisku krvi v glavi in strahu pred boleznijo se svetuje, da se skozi nekaj dni zjutraj na tešče pije čaša naravne »Franz-.foscS« ^renčice. V zdravniški praksi se uporablja - Franz-Josei« voda največ radi tega, ker na mil način odstranja vzrok« mnogih bolezenskih pojavov, ___ Prijatelj katoliške cerkve je tudi prijatelj katoliškega tiska. Gd Jh&a/njL 1, ugodju. 2.a uspehe v življenju nam ie treba zdravja in optimizma 1 rpljenje in depresija sta oviri vsakefld napredka Aspirin tablete odpravijo bolečine iti vračajo zdravje. ASPIRIN v l Jujcf, k. H. Zagich. G.jtv, 12 Oglu k icgisii. j.ud S u 110/ od 1. lil d Ovir« pri železniškem prometu. Zaradi neprestanih snežnih viharjev močno trpi 1 železniški promet v vsej državi. Na liški pro-j gi divja med postajama Gračac in Zrtnanje silovit snežni vihar. Kljub temu se promet na tem delu proge še vzdržuje. Zelo nevaren pa je položaj bolj v notranjosti, zlasti med postajama Lokve in Fužine, kjer sta v eni preteklih noči dva tovorni; vlaka ostala v snegu. Šele po večurnein naporu se je železniškim uslužbencem posrečilo, da so toliko očistili progo in odkopali vagone, da sta mogla vlaka nadaljevati pot. Na liški progi leži sneg mestoma 2 do 2.5 m visoko. Na postaji Plase i te dni prevrnil vihar tri 15 tonske vagone, ki so bili naloženi z blagom. — Tudi na drugih progah je promet otežkočen in imajo vlaki večurne zamude. - Ko to pišemo, mraz popušča. d 800.000 Din podpore je sklenil razdeliti med brezposelne naš ministrski svet. Vsaka banovina dobi 60 "00 Din. d Regulacija Savinje se bo izvedla v desetih letih in je prvi obrok, kot poročajo, že vnesen v državni proračun. Regulacijska dela se baje prično že to pomlad. d Odprte gorske postojanke. Stalno so odprte sledeče gorske postojanke: Dom v Kamniški Bistrici, Dom na Krvavcu, Koča na Veliki planini, nadalje hotel pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezera in Zlatorog. Za poset Erjavčeve koče na Vršiču pa naj se turisti javijo pri oskrbnici ge Julki Pečar v Kranjski gori. Glede poseia vseh ostalih koč v zimskem času dobite točna pojasnila v pisarni Slovenskega planinskega društva, Ljubljana, Masarykova cesta 14 (palača »Grafika«). d Za kolesarje in mlekarice. Okrajni glavar za ljubljansko okolico g. Znidaršič je izdal v sporazumu z bansko upravo dovoljenje, da 15 let iiredsednik republike I eiiezueta jc Juan Vi-5en!e Goiuez, ki te dni obhaja 25 letni jubilej odkar vlada. Tak jubilej je za države juine Amerike lilno redek, gaj vemo, kako hitro se tam menjavajo predsedniki republik iz naše prestolice d Nekoliko statistike. Po ljudskem štetju iz 1. 1981. ima Jugoslavija 18.934.03S prebivalcev. Med njimi je 6,785.501 pravoslavnih i" 5,262.455 katoličanov. Ostali pripadajo raznim drugim veroizpovedim. d Število odvetnikov v Jugoslaviji je padlo od 4000 na 2800. Belgrajski advokati to žijo, da je zaslužek silno padel in da ostajaj« ljudje polovico dolžni. IGNAC).I NAROBE, TAPFTNIR. GOSPOSVETSKA CESTA ST tf. (PRI I.FVUI Pri tem pa }e tudi sam padel v vodo. Na bre. gu ie več ljudi opazovalo strašni dogodek, kj j« odigral v nekaj sekundah. Brž so Sli p«, nesrečencenra e čolnom na pomoč, toda med tem sta utonila, ker nista znala plavati. — Vsakogar in povaod lahko doleti nesrtfai Zato je treba, da je v delavnicah, šolah, gospodinj, stvu, avtomobilu ter povsod, kjer so mogoče sreče, pripravljen »Kilonin«, preizkušeno zdravilo za rane. Steklenica 20 Din v drogerijah. P0 po. vzetju 2 steklenici 50 Din. Poučno knjižico 5115 pošlje brezplačno Fiton, dr. g. o. j., Zagreb 1-78, d Kako odvadiš kokoS, da ne je jajea, y vodi skuhaj popra, paprike in soli, tako di dobiš gosto mešanico. Nato vzemi jajca. pre. luknjaj ga na obeh koncih in izpihni vsebino. Eno luknjo zamaži z gibsom, skozi drugo luknjo pa napolni jajce z zgoraj navedeno ?.mp» jo ter zatvori odprtino z gibsom ali voskom. Jajce položi v gnezdo. Kokoš, ki je jajca, ua bo sicer načela, vendar pa hitro prenehala in najbrže nikdar več jajca načela. Resnica lahko strašno trpi, a propasti ne more Sv. Terezija A vilska. Med brsiti Hnret"? d Kar trumoma so začeli odjavljati svoje obrate obrtniki v Zagrebu. Tako je izjavil na seji občinskega sveta podnačelnik mesta g. Paolina. <1 14 vagonov pšenice je razdelila siromakom za božič občinska uprava v Subotici. d Naša »mednarodna zimska lukar. Nenaden nastop silnega mraaa je povzročil, da ie v Novem Sadu zamrznila Donava. Novosad-sko pristanišče zgleda sedaj kakor velika mednarodna luka. Led j« vklejiil v svoje verige nad 140 ladij, večjih in manjših. Od teh je polovica jugoslovanskih, oslale pa so vse inozemske in sicer angleške, francoske, romunske, madjareke, nemške, holandske in avstrijske. Tako velikega števila ladij še ni bilo v Novem Sadu Vse te ladje pa so prisiljene, I 1'olihtHi jetniki gredo na boiitni doyu*l. V Hitlerjevi Nemčiji je na desettisoče ljudi, ki so polilično drugačnega prepričanja, zaprtih v koncentracijskih taboriSč'h. Sedaj pved Botičem je pruski ministrski predsednik izdal pomilostitev 5 jetnikom, da ae za Božič 'sliko vrnejo domov. Na podobi vidimo oddelek pomiloščencev v taborišu Oranienburg. Ce bodo pridni, lahko potem ostanejo donu Cerkev »v. Petra v Rime je bila za Božič tako razsvetljen d Pozdrav francoskega parlamenta. Krati' coski parlament je na predlog poslancev Pes-sina iu Montigliaca ter po navdušenem govoru drž. podtajnika v zunanjem ministrstvu Petaina sprejel soglasno resolucijo, s katero pozdravlja parlament francoske republik 15 letnico Jugoslavije in izreka jugoslovanski državi svojo globoko ljubezen in pozdravlja njenega kralja, spomiujajoč se pri tem njegove hrabre vloge v vrstah medzavezniškib vojsk. d Drugi znajo. Angleška družba Mineš Li-mite d Co. iz Jugoslaviie v Londonu je Imel« da čakajo ugodnejšega vremena, ki naj jih reši ledenega oklepa. Življenje v zimskem pristanišču ie silno živahno. Posadke ladij nimajo nobenega dela in se zabavajo po pristaniških krčmah. — Pri boletnih srca In poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zaeigura »Frana Josefova« grenčica lahko izpraznjenje Črevesa brez vsakega uapora d Usoda dveh čolnarjev. Cez Savo pri Brodu sta brodnika Marjan Ralič in Pero Gr-gič vozila s čolnom drva. Ze nekaj dni plovejo po Savi velike ledene plošče in zaradi tega so drvarji svarili brodnika, naj nikar ne vozita. Ta dva pa se nista menila za opomine in sta že parkrat srečno prepeljala čez Savo čoln, naložen z drvmi. Okrog poldneva sta zopet naložila čoln z drvmi in se podala na nevarno pot. Do srede reke je šlo. Na sredi pa se je nenadoma pojavila pred čolnom velika plošča ledu. ki jo je Grgič poskusil z veslom odmakniti. Ko mu to ni uspelo, je vstal in se z veslom uprl v ploščo. Pri tem je veslo ob ledu spodrsnilo in Grgič je pade! v vodo. Ralič ie brž prijel za veslo, da bi mu pomagal. smejo kolesarji, oasiroma mlekairice voziti , po desnem hodniku ljubljanske Dunajske ceste, gledano v smeri od Ljubljane proli Ježici. Kolesarji in mlekarice smejo voziti le drug za Jjugim, strogo pa je prepovedano voziti vštric in s tem onemogočati izogibanje, oziroma pre-litevanje. te dni -svoj občni zbor. Poročila so bila zelo ugodna in so jili objavili vsi angleški in jugo-slovanski dnevniki. Tako piše »Near Kari t and Indin« o velikem napredku v ruduikti v Treb-£i, ki ga je ta družba vzela v najem. Cisti dobiček leta z dno 30. Septembra je znašal 221.333 funtov, d očim je bil leta 1931-32 samo 114.3-18 funtov in predlanskim samo 109 tisoč 825. Produkcija je v preteklem lotu dosegla 535.896 ton (lani samo 397.963 ton). Družba je skoraj ves pridelek kovin izvozila. Svinca »o pridobili 58.852 ton, kositra 83.297 ton. Lani Je bil pridelek 48.566 in 62.192 ton. Ta napredek je dokaz, da bo družba lahko delovala Se nadalje g primernim dobičkom iu je Trepča angleške pohvalne izjave jiopol-nomn zaslužila. Kakor čujemo, bo ista družba prevzela še nekatere jugoslovanske rudnike. d 0 Jugoslaviji so predavali dne 17. decembra na vseh srednjih šolah poljske republike. d 30 manjših in večjih sani je zaplenila policija v Belgradu. Imejitelji so se namreč sankali po ulicah, kar jc prepovedano. - K<> se začno cevi poapnjevatl. deluje uporab« naravne »Iran* Joselove« gt-enčire na redno izpraznjenje črevesa ui iumnjin naval krvi __ d V »adnjem času T odi naša država celo vrst« pogajanj za sklenitev trgovinskih i>o-gidh. Nekatera pogajanja se bližajo že koncu, druga pa so komaj v začetnem stadiju. Tako no pogajanja z Nemčijo in Avstrijo že končana, z Madjarsko, Albanijo in Italijo se še vrše, dočitu 8« IkhIo pogajanja s Turčijo in Grčijo .šele pričela. Prav tako se v kratkem priono tudi pogajanja z Bolgarijo. Podrobnih vesli o »spehu teh pogajanj ie iti. le ya\ pogajanja i Albanijo se sporoča, da ImkIo v kratkem uspešno zaključena. Nesreče (I Gorelo je pri Ansovih v Orehovljah pri Kranju; 100.000 Din škode. < d Preveč so jc približal pefi. Družino trgovca Nikole Tešaniča v Prijedoru jo te dni zadela velika nesreča. Trgovčeva žena Anica se je namreč preveč približala peči, tako da so ji plameni vneli obleko. Dobila je hude opekline, za katerimi je Se islo noč v strašnih mukah umrla. d Pri reševanju so pozabili nanj.M' vasi Domrke pri Nevesinju je te dni ponoči izbruhnil požar v hiši kmeta Alekse Buhe. Zaradi vetra se je ogenj silno hitro razširil in v nekaj hipih zajel vse poslopje, iz katerega so stanovalci obupno Klicali na iiomoč. Prihiteli so sosedje, katerim »e je s hudimi napori posrečilo rešiti stanovalce, ki ko bili že več ali manj obžgani od r~nja. Ko pa je bil požar naposled pogašen, so našli med pepelom mrtvega gospodarjevega sina 20 letnega Milana Hu-1k>. Pri reševanju so popolnoma pozabiti nanj in tako ie revež zgorel. d Čolna med masami leda. Pri Bački Pa-lanki je te dni za las manjkalo, da se ni sredi Donave pripetila strašna nesreča. Dva velika čolna, nabito polna ljudi, sta dopoldne zapustila breg Donave pri Uoku, da bi dosegla nasprotni breg pri liaoki Palauki. Čeprav so veslali v obeh čolnih izurjeni veslači, sta vendar čolna kmalu prišla v velike težave. Zašla sta med ogromne maee ledu, ki sedaj plavajo po Donavi in ki so grozile, da bodo čolna str-lo. Led je gnal oba čolna vzdolž Donave. Ne-varrost je lula tem večja, ker je divjal silovit snežni me tež, ki je onemogočal vsak razgled. Po peturnem napornem bqjH * ledom ui snež-nI m viharjem se je naposled veslačem enega čolna posrečilo, da so dosegli breg 5 km niže, kakor so nameravali, drugi čoln pa je dosegel pm Občudujejo ie zavidajo Vale«« otrok« v tofi — kajti »odi BajadaJK it vedo — ditu obvarujejo vukeja prehlaicoja Paallsvia j»ssJ>!e. Zlasti otreke čuvajte pred »potrebnimi obolenji. fie pridno gredo v toio, dajte iira Panflavin pastile. Oglas je rejlstr. pod S. br. 21781 otl J- jo. t*M. KRIŽEV POT Zgodovinska povest iz druge križarske vojne. Angleški spisal F. Marion Cravvford. Poslovenil Jos. Poljanec. IV. p o g 1 a v c j e. Bilo je jesenskega jutra zgodaj zjutraj. Morje je pritakalo ob doverskem obrežju. Kakih sto poltiagih mornarjev je spuščalo v morje dolgo črno normansko ladjo /, rilcem naprej preko kipečih plitvin proti sivemu globočjemu morju. Mala ladja je ležala na suhem; ob obeh straneh v višini vodne črte so bile pripete rahlo napete verige; dolga vrv pritrjena okoli velikanskega kola je držala do luknje za sidro, visoko nad vodno črto. Velik star mornar z dolgo sivo brado je počasi spuščal dolgo vrv čez vreteno, ko sc je ladja po-Jasl premikala po dobro namazanih deskah. b*iii in tja se je sama po sebi ustavila in se ni hotela premakniti, dokler se ni kakim dvajset krepkim mornarjem, ki so stali do kolen v pesku, krivili svoje hrbte pod ladjinimi stranmi, upirali svoje mišičaste rujave roke v svoja ledja, z upiranjem in odjeujavanjem posrečilo doseči, da se je ladja premaknila in se zopet, pomaknila proti vodi. Zadaj na krovu je stal kapitan, pripravljen, da vtakne dolgo krmilo v vodo, kakor hitro bi ladja splavala. Pri jambori — bila je samo ena — Jk stal Gilbert Warde in opazoval vse, kar se je godilo, z onim neveščim zanimanjem, ki ga , ljudje s suhe zemlje vedno kažejo do mornar-I skih opravil. Dozdevalo se mu je, da gre vse 1 zelo počasi, in čudil se je, zakaj da možak z dolgo brado ni pripustil, da bi ladja sama zdrčala v morje. Ko je skušal razrešiti ta problem, se je zgodilo nekaj, kar ni mogel razumeti : izmed mornarjev oh straneh se je začul cel zbor glasnih klicev; kapitan pri krmilu je ! vzdignil eno roko in zavpil; stari mornar na ' suhem je zaklical v odgovor nazaj, in Gilbert je slišal ropot verig; tedajci pa si je ladja ne-utegoma naredila pot in švignila kakor puščica skozi nizke, kipeče valovje v visoko se dvigajoče sivo vodovje, dokler se ni končno ustavila ter se mirno zibala ob svojem sidru, ki sla bila vrgla dva na prednjem delu stoječa mornarja. Uro pozneje je plula ladja, ki jo je gnalo dvajset vesel in ugoden južnoza-padui vetrič, daleč po Angleškem prelivu, ia ker je bil veter trajno ugoden, je kapitan se pred nočjo vrgel sidro skoraj tik pred gradom grofa Flanderskega v mestu Calais. Tako je Gilbert Warde zapustil Angleško kot popotnik, izdedinjen od vsega, kar bi bilo moralo biti njegovo. .Za vse, kar je imel pri sebi, oklep in orožje, dobra obleka, kakor pri-stoja mlademu plemiču na potovanju, dvoje konj iu denarnico, ki ga je s svojo vsebino imela vzdrževati več mesecev na njegovi poti, za vse je bil hvalo dolžan Lambertu de Clare, opatu iz Sheeringa. Seboj jo imel dva služabnika; nekega svitlolasega saksonskega deča-ka, ki je pribežal k njemu z gradu Stoka v sa-mostan Sheering ter nikakor ni hotel zapu- stiti Gilberta, ki je bil v njegovih očeh njegov postavni gospodar; poleg tega še drug mladenič njegovih let, najdenec, ki so ga menihi po nekem svetniku svojega reda krstili za Dnn-slana; vzrejeu in vzgojen je bil v samostanu; videti je bilo, kakor da ne ve niti, čegav otrok da je bil, niti odkod da je bil doma; vendar ga v samostanu ua noben način niso mogli pripraviti do tega, da bi vstopil v novi-cijat, dokler je bilo na svetu dovolj prostora za popotnike in pustolovce. Bil je zelo nadarjen človek, bistre glave iu dobrega spomina, ter je govoril latinsko, normansko, francosko i ter angieško-saksonsko prav tako gladko kakor vsak menih iz samostana; vrh tega je bil urnih rok in labkih nog, imel dvzovite črne oči; bile so take, da skoraj ni bilo'mogoče videti zenice, dočim je bila beločnica modro-siva in sem ter tja nabrekla; njegovi lasje so bili kratki, gladki iu črni, obraz pa je bil lak, da se je človek nehote zmislil na mladega sokola. Tako vneto je prosil, da bi mu dovolili iti z Gilbertom, in tako jasno je bilo, da ui bil rojen za to, da bi klečal pred oltarjem, da mu je opat dal dovoljenje. Tekom poslednjih tednov pred Gilbertovim odhodom, ko je postajal takorekoč vsako uro čvrsteiši in ni mogel več strpeti, da- bi bil zaprt v samostanu, se je bil seznanil z Dunstanom; hodil in jezdil je ž njim na sprehod, se spustil včasih ž njim v dolge pogovore o veri, vesti in časti, in kntaln sta »e sprijaznila, ue bas kot prijatelja in ena-cega stanu, nikakor pa tudi ne kot gospod in prostak; med njima je bolj zavladalo ono raz- 7 breg !> mii proč od kraja, kakor navadno. Potniki v obeh čolnih, med katerimi so bile mdi ženske, so bili napol mrtvi od mraza in strahu in so morali nato še par ur hoditi v največjem snežnem metežu, da so dospeli do Bačke Palanke. d Po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi so stali te dni pred ljubljanskim sodiščem g. David Daktorič, duhovmik-ek.spo-zit v Radomljah, čevljarski mojster Ciril Grilj iz Moravč in Anton in Cecilija Bonča iz Trboi pri Smledniku. Prva dva sta bila oproščena, za ostala dva je bila obravnava preložena v svrho zaslišanja še nekaterih prič. Novi nrnhnvi Človek, glej dognanje svoje. V Celju je umrl 79 letni črkostavee Josip Stergar st. — V Mariboru so pokopali strokovno učiteljico M. Emanuelo Trstenjak. — H Gospodu je odšel po večno plačilo častni kanonik in župnik slovenjebistriški g. Jožef Cerjak. — V Cleve-landu v Združenih državah Amerike je odšel v večnost 59 letni Franc Hočevar iz Starega trga pri Ložu. — V Stranjah na Dolenjskem se je preselila v večnost 85 letna Omahen Marija roj. Eržen, teta višnjegorskega župnika Omahna. — V Starem dvoru pri Škofji Loki je zaspal v Gospodu 21 letni Janko K rajnik. — V Novem mestu je zatisnil trudne oči na ; veke biseromašnik g. Josip Rome. — V Novem i mestu je umrla Terezija Ogrin. — V Ribnici j je na veke zapustil svoje drage posestnik, tr- : govec in gostilničar Anton Lovšin. — V Ljub- i ljani sojjpmrli Dušan Sernec ml., sin vseuči-lif-ega profesorja ing. Dušana Serneca, Marija Kramar, mati blagajnika poštne hranil- : pristno in poceni dobite pri Centralni vlnarnl f Ljubljani ležita zimska hrana fTh iu zmanjšano gibanje v zimskem ^^r^L t-.asu so glavni vzrok slabe prebave želodca, čestib omotic, zaprtosti in nereduega črevesnega delovanja. Kri cirkulira prepočasno po lilah. Stare bolezni se vsled mraza zopet izraziteje pojavijo. Poapnenje žil, hemeroidi, zamaščenost srca in razne živčne bolezni. Posebno zrelejše in starejše osebe so tem nadlogam podvržene. PLANINKA-CAJ-BAHOVEC uničuje povzro- čitelje bolezni — obnavlja in čisti I kri — urejuje krvni obtok ter tako delu je blagadejno na vse telo in na I Va-e splošno zdravstveno stanj«.I Zahtevajte v apotekah in droge-j rijah izrecno le »PLAN IN K A< CAJ-BAHOVEC, ki se ne prodaja odprto, temveč le v zaprtih in plombiranih zavitkih po Din 20,— in z napisom proizvajalca: ! Apoteka Mi*. BBM LJUBIM Bil 81 129vi - »i. VII. i9s2 1 I niče, Benjamin Linkitz, skontist Prve hrvatske štedionice, Minka Golobova, žena žel. rav-i natelja v p., Marija Zolli, Ana Simončič. — : Naj počivajo v miru i d Smrt 90 letne učiteljice. Te dni so po-I kopali v Zagrebu najstarejšo bosansko učite-| Ijico i K) letno Anko Drkulič. Službovala je v Bosni še pod turško vlado. Razno d Akcijski odbor Združenja borcev Jugoslavije priredi 7. januarja 1934 ob pol 11 dopoldne v toliki dvorani hotela Union javno zborovanje j>o*®dom pete obletnice šestojanu-arskega manifesta Nj. Vel. kralja Aleksandra. Na tem zliorovanju, ki hoče obuditi ideje vodje našega naroda, bodo nastopili s svojimi govori zastopniki bojnih organizacij. Natančnejši program bo objavljen pravočasno v časopisju in n« lepakih. d Ropar jiia je ušo!. Pred časom je kaz-nilnica-v Zenici izdala tiralico za pobeglim roparjem Jovanom Rašičem, ki je bil zaradi cele vrste zločinov obsojen na smrt. Rašičev beg iz kaznilnice je prav skrivnosten in ga je vid sivo kaznilnice zaman poskušalo razjasnili! Zakrknjeni zločinec je pustil na dvorišču kaj uilnice svoje okove ter skočil čez zid. Kaki so oblasti sedaj zvedele, se je zločinec zatolij v črnogorske planine, odkoder je pobegnili Albanijo. Sedaj se nahaja pod krivim imenoi v Tirani. Naše oblasti bodo zahtevale od H banije, da ga jim izroči. u Ljudskim odrom, ki žele uprizoriti /n« igro: »Carski sel«, sporočamo iuij pišejo po j na naslov: Ivan Reoenšek. Domžale. Igro pri poročamo. n 1'rotvelno druttvo v Preski pripravlja veseis igro »Narodni poslanec«, ki jo bo uprizorilo ni S veelrov večer ob 20 in na Noveg«. leta dan i Na Silvestrov večer bo pred igro »e koncert, ki f bo proizvajala preška godba. Igrala bo tudi pri igri Kdor se hoče pošteno nasmejati, bo gotovo prijet d Skozi usta prihajajo v naje !ekj povzrofiKfi mnogih nalezljivih bolezni. To lahko usi*-šno prt prečimo le s temeljitim razkuženjem ust in grli slovitimi Panflavin-pastiljami -Bayer«. morje, kakor je pogosto obstojalo med v i hrom in oprodo, dasi sta bila istih let in dasi ni imel Gilbert nobene nade, da bi si v kratkem pridobil viteško čast. Nasprotno pa je vse kazalo, da ni bilo mogoče, da bi se Dunstan kdaj mogel razviti v viteza. V njegovih nazorih o viteštvu so bile čudne majhne vrzeli, v njegovih nravnih nazorih čudna, neobčutljiva mesta, ki so pričala o drugačnem pokolenju, drugačnih mislih in nazorih, o izročilih nekega sveta, ki je bil starejši in inanj priprost od onega, v katerem je bil vzrastel Gilbert. Gilbert je bil zgled plemenitega mladeniča onih časov, ko je solnce viteštva razo-rilo nad dobo nasilja, vendar še ni popolnoma vzšlo. Bog, čast, ženska — to je tvorilo preprosto trojico vitezove vere in spoštovanja od tistega trenutka, ko je Cerkev pričela ustanavljati redove oboroženih mož, i lastnimi obredi in obljubami, ter tako za vedno združila vzvišene nazore o pravem krščanstvu in pravi plemenitosti. Ker se v onih dneh lajiki niso. mnogo učili pravih ved, je igrala vzgoja v svojem najpreprostejšem in najbolj prvotnem smislu zelo veliko vlogo v življenju, in Gilbert si jo je pridobil v najboljši in najvišji obliki. Da je bil človek poštenjak v onih časih, ko je bil Henrik Pianlagenet dvanajstleten in je bil Gilbert VVarde na potu na dvor vojvode normandskega, ni bilo treba posebnih nadarjenosti; nekaj načel in dve, tri spretnosti je bilo dovolj; zato pa je bilo treba poznati te 8' preproste zahteve v njihovi najboljši veljavni obliki ter ono popolnost v malo zadevali, ki je bila vedno v vseh časih podlaga družabne premoči. Zgodovina pripoveduje o umetnikih-amaterjih. vojakih-amaterjih, državnikih-ama-terjih; nikdar pa še nikdo ni čul o gentle-manu, poštenjaku-amaterju. Gilbert VVarde je znal nekoliko latinščine razen ono malo molitev, ki ga jih je naučil domači grajski duhovnik v Stokn; toda v moč teh molitev je veroval z vsem svojim srcem in vso svojo dušo. Normanska francoščina plemenitašev na Angleškem ni bila več tista kakor njihovih bolj olikanih bratrancev onstran morja; toda dasi ga je jezik izdajal, da je Anglež, je imel Gilbert na sebi nekaj, kar je bilo med njegovimi sovrstniki večje vrednosti kakor francoski naglas — dostojanstvenost, neprisiljena bla-jo-dušnest, odkritosrčna vljudnost. Poleg vere in dobrih, lepih šeg je bila tretja poglavitna lastnost izurjenost v orožju. Kakor smo bili videli, je bil Gilbert kos borilcu, ki je bil na precej dobrem glasu. Edina neobhodno potrebna lastnost za odličnjaka v njegovih časih je bilo popolno poznavanje lova kot lepe umetnosti v vseh njegovih panogah, počenši od lova s sokoli vse do lova na divje mrjasce; in v tem oziru je bil Gilbert najmanj enak vsakemu povprečnemu mlademu plemeni-tašu. Kljub svoji mladosti je bil torej dodobra sposoben za svet. In poleg omenjenih pred-nostij je imel še eno zelo veliko; namreč da je čutil, dasi je. bil namenjen med tuje ljudi da bo pri tem srečava! ljudi, ki so vsi bili vzgo- jeni, da delajo in mislijo kakor on sam lA mislijo, da so njihovi načini delovanja in n>: Ijenja zelo boljši kot drugih ljudi. Ko je Gilbert jezdil ob sipinah, ni jire mišljal o lastnih nadarjenostih ali nadah. Njt govo življenje se mu je vsled nenadne in ro polne spremembe dozdevalo zelo čudno, »prt membe iz več ali manj mirnega življenja -v katerem mu je gotovost premoženja, krajevni ugled in nemotena ljubezen delala mist! na častililepnost ničevo, nespametno — v položaj, ko je imel samo dvoje dobrih konj, dobro orožje in nekoliko drobiža, da si osvoji svet. Toda celo ta velika razlika v zunanji! okoliščinah je bila neznatna v primeriti globljo in žalostnejšo nesrečo, o kateri jt mladi mož razmišljal, ko je jezdi! svojo dalje, in ki mu je že ugrenilo mlado življenji s tem, da mu je uničila največjo in »ajkra» nejšo iluzijo ter njegovo najdražje in najsi' " nejše upanje. Ko je padla podoba njegove matere ! oltarja, na katerega jo je bil sam postavil, j« bila popolnoma uničena njegova otroška dol« kakor jo je vedno videl. Ko se je na tako strašen način razkrila njena prava narava, s« je spričo velike zlobnosti ono malo dobre* kar je morda bilo v njej, popolnoma razi"; nilo v nič. Nemogoče vendar je bilo, da 1,1 ona, ki se je tekom enega meseca poročil" 1 morilcem svojega moža, kdaj čutila »ploh ka" ko resnično ljubezen do Raymonda Warda a" da je kdaj poznala vsaj majhno pravo nagne-nje do sina, ki ga je najprej prepustila "J0, [thiiitav Strniša: Zadnji Božič Janeza Zablode Janez Zabloda je že pozabil, kdaj je polteno božičeval. Njegovo življenje je bilo večno tavanje po svetu. Nekdaj, ko je bil še mlad, je imel ženo in sina. Pa je žena umrla na ietiki in kmalu za njo tudi njegov edinee. ' in potem je Zabloda opustil svojo trgovino na deželi in se spet lotil potniškega poklica. <>d mesta do mesta je hodil, ponujal je blago in nabiral naročila za večjo galanterij-gko tvrdko. Čudno mu je postalo včasih. Sedeč v vlaku, se je sredi noči hipoma spomnil: i Nocoj je božični večer!« In opazoval je ljudi. Skoraj nikogar ni j biki v vlaku, sprevodniki so bili ta večer po- ] selmo prijazni in nekam domači. Vsak je pač i misli ua svoj tihi dom, kjer sedi deca in žena pri jase I culi ter misli tudi na svojega skrb-nc7ii očeta, ki mora prav ta večer opravljati svojo službo na vlaku, ki drvi daleč skozi sveto božično noč. Spomnil se je starikavega sprevodnika, ki je neko leto na ta večer posedel v njegovem kiipeju. ga prijazno gledal, mežikal in dejal: Gospod, nocoj nas je na vlaku vseh skupaj samo deset. Pomislite trije uslužbenci in sedem potnikov. Nocoj je pač vsak doma. sa-i če ima svoj dom.« Potem je privlekel od nekod majhno smrečico s Rvečkami, ki so bile manjše od ci-garst, prižgal jih je in hitel kramljati* > Veste, vsako leto rad ostanem v službi na sveti večer, saj mi je tako hudo, če sc spomnim, da sem prav na ta večer izju')il svojo mater. Star samec sem in mati je bila h!\i\r venska, ki sem jo ljubil. Je že tako, vsak ni ustvarjen za zakonsko Iju'ezen Ne rečem, dn mi nobeno dekle ni bilo * š"č. 'IVa prepočasen sem bil in zdi se mi, du se n sc govi usodi, potem pa izdajski osepaiiia za njegove rojstne pravice. Tempelj, v katerem je bila ona, je bil še v njegovem srcu in jo prazen žaloval za njo. Zakaj njenega prostora ni zavzelo nič; ona se ni spremenila, odšla je in seboj je vzela vse življenje nežnih in dragih spominov. Ko so jo iskale njegove notranje oči, niso našle ničesar in njihov ogenj je ugasnil v njeni temoti. Ona ni bila tako resnično mrtva kakor njegov oče, marveč mrtva glede časti. Tam je ležal oče, ko mu je Gilbert poslednjikrat zrl v bledi obraz in trdo. v oklepu se nahajajočo postavo, toda bil 11111 je vedno še isti, isti, kakor je bil v življenju in kakor je bil pozneje na onem prostoru miru, kjer počivajo vrli možaki. Iz njegovih mirnih potez je verno odsevala resnica, za katero je | bil živel vse svoje življenje, v prekrižanih I rokah na prsih je bil poslednji zunanji simbol in znamenje preproste vere, ki je bila vodnica njegovega življenja; v njegovih krepkih, ravnih obrisih moči, ki je bila Se v smrti -djajiM, pa se je zrcalila cela vrsta dobro izvršenih silnih dejanj. Živ je bil svojemu sinu prvi možak pred vsemi drugimi; tudi v smrti mu ip »stal možak vseh možakov, l-re/ sebi enakega. brez sebi podobnega N11 lom ni bilo nič. da je sedaj bil nem, saj je vedno govoril in ljubil resnico; nič ni bilo 1111 tem, d:i ie bil "»premičen kakor kamen; saj njegova roka 1» hila urna pri udarcu ali sunku ter jo delila nepozabljive udarce za dobro stvar; ali Jja je bil gluh; saj je vedno uslišal klic slabotnih; ali da je bil slep; saj njegove oči so v življenju prenerodno kretal, da sem pa bil toliko »pretnejši na vlaku, kjer sem opravljal službo. I)a, mati mi je umrla ri» sveti večer. Zato se rad vozim ta večer okoli. Tako mi je, kakor bi potoval v sveto noč nji naproti nekam v daljavo, sam ne vem kam, menda v nebesa.« i In potem se je Zabloda spomnil na slep-j ca, s katerim je potoval v božično noč. Pri-i jazen in tih je sedel tisti človek v nekem kotu in ko ga jc Zabloda ogovoril, je bil ves vesel: j »Samo, da nisem sam. Veste, ta večer j vidim mnogo, mnogo! Svetovna vojna mi je vzela moj dragoceni pogled. Na sveti večer se mi pa dozdeva, da spet vidim jasneje kakor kdaj poprej. Vse tisle boje vidim in vso pre-slano bolečino. In potem vidim skrivnostni mir svete noči. Prav okoli božiča je bilo, ko sem izgubil vid. Tisti nesrečni šrapnel! l)a, da, okoli božiča je bilo. Zdaj pa vsako leto o božiču spregledani. Vsako leto o božiču vidim jasno kakor v belem dnevu z zdravimi očmi. To niso spomini, to je skrivnostno božje odkritje. Vso lepoto življenja gledam in vso minljivost in moja bolečina izhlapi kakor rosa na solnc.u. Veste, dekle sem imel, ki me je ljubilo kakor nikogar na svetu. Hotela me je poročiti, čeprav sem bil slep. Nisem je hotel onesre-c.iti, pobegnil sem in nikoli več ni čula o meni. Kmalu sem slišal, da je odšla v samostan. In odslej se mi zdi, da je moje življenje tiha samostanska samota. Moja nezabna deklica. skromna redovnica, hodi po tej samoti in skrivnostni Bog sam jo blagoslavljam Zabloda je premišljeval in se poglabljal v spomine. Vlak je enakomerno drdral dalje. Starec je odprl okno in se zagledal v noč. Zadrlitela je nad njim rimska cesta in bilo mu jc. da je blesifča se zibelka, v kateri spi božji Otrok. Ali so ni* nekaj zganilo v vesolju? Ziliel se je stresla. Nebeško Dete vstaja. Vse nebo je zasijalo. Zvezda se je utrnila. Starec sanja in misli na svojo mladost iu na svojo izgubljeno vero. Nenadoma mu zakipi v duši čudovito nežno čuvstvo, tiha. domača vera se vzbudi v njegovem srcu. Na vaško cerkev misli, kjer je preživel svojo prvo mladost in na tiste domače jasel^e. Spet se nagne skozi okno. V daljavi za-čuje zvouenje, ki se meša z ropotom lokomotive. V višavi še vedno vse žari, kakor bi se zveKle nižale bolj in bolj. Vlak olislane. Nasproti dirja drugi vlak in le za las je manjkalo, da nista zdrvela drug v drugega. Popotniki izstopajo. Polnoči je. Vsi si stiskajo roke in si čestitajo, da so ostali živi ter si žele srečen božič. Stari popotnik pa leži v kupeju naslonjen na okno in se mirno smehlja. Jezuščka vidi. Tiho, po božjih zvezdah, je priplaval k njemu in ga poljubil na staro velo lice. Starček je čutil, kako se je odtrgala duša od telesa in splavala k božjim jaselcam proslavljat sveto božično no" Ivan Albreht: Večer v Roža Kdo'šteje ob Dravi naše domove, naše grobove? Kdo čuje srca, ki kot v puščavi voda neslišno usihajo, mro? Veter s planine boža zasužnjenifff trde okove. Z glasom zamolklim, z glasom davnine trpko vprašuje: »Kdo je kriv? Kdo?« l ile videle luč zmage ter s pogumom zrle častni smrti nasproti. Zvest, zanesljiv, hraber, močan ie ostal v srcu svojega sina, v vseh ozirih isti kakor poprej. Ko pa se je Gilbert ozri v temo na drugi sliani in ko so ga marsikdaj pekle nejokane solze, si je želel, da bi mu tudi mati ležala poleg očeta, mrtva sicer po telesu, toda vedno živa njemu v tem oziru, v katerem je ženska neumrljiva; da bi jo še vedno ljubil, da bi jo še vedno častil, da bi jo še vedno ubogal, da bi mu bila za vedno mati in da bi bil on v mislih njen otrok vse v sivo starost, vse do smrti. Ko so se 11111 pa misli vračale na njegov dom, mu je mesto vsega tega prišla naproti ženska sama, ne taka, kakor jo je bil vedno videl, temveč kakor so jo včasih drugi videli. Dejanje, ki ga je storila — največje, najhujše, najbolj nepreklic.ljivo - ji je bilo brati z obraza, in spijmin je Gilberta nehote spo-miiijal na podrobnosti njegove ljubezni do nje. ki jih je nekdaj zavračal. Mrzli obraz je bil strog in trd kakor kamen, globoke, modre oči so bile nemirne, neverne in hinavske, male rdeče ustnice so bile zaničljivo odprte, da |,j k."zale okrutne majhne zobe, in v njenih 'punml-iijavili laseh je bilo videti svethkanje (um ju Boljše bi bilo, »ko bi bila mrtva, tisočkrat boljše, d n bi pred časom nenadoma umrla, kakor da bi bil tak obraz edini spomin njenega sina na njegovo mater. Poteze njene podobe so bile na šibkih mestih njegovega srca razjedene od ostrine njegove prve žalosti in jedka kislina nekega novega, nenaravnega sovraštva jih je d«n m dnevom globlje razjedala. In ko se mu je duh proti njegovi volji bavjl z njo in je spoznal,, da je preklinjal njo, ki ga je rodila, ge je v svojem velikem obupu vrnil k misli na pobožno življenje. Dasi pa ga je vleklo k sebi in govorilo do vsega v njegovi naravi, kar je bilo dobro, ko ga je smrt malodane pahnila v grob, se sedaj ni več tako glasno oglašalo, ni bilo več tako močno prepričevalno. Prav dobro je razumel, da more samostan podati življenje, edino možakom, ki so se borili v marsikateri nesreči, od svetlobe do teme, od sreče do za-| losti, —- možem, ki niso ljubili ničesar, upali i ničesar, sovražili ničesar več. Iskali so mir | kot edino pozemsko dobroto, ki je morejo po-! stati deležni; in v samostanu je vladal mir. : Ker jim je za življenje zamrlo vsako upanje, j so uživali okrepčan je v upanju na prihodnje i življenje. Samostan je bil dober za ljudi, ki so j propadli v ljubezni in vojski. Vse drugo na-! čelo pa mora veljati za one, v katerih je bila j mladost ranjena, ne mrtva, kojih srca so bila ! žaljena, toda ne usmrčena, kojih kri je bila še vedno čvrsta in vroča m dobro' in slnbo, za ljudi, ki so imeli boje še pred seboj. Proti usodi mora biti nek lek, s katerim se ne žali , Boga, neka borba proti božji volji, ki ne sme biti upor, neko življenje, v katerem krepost ali čednost ne sme pomeniti ječe za duSo in telo in upanja na odrešenje iz menihov* celice. Kakor mnogi gorečniki tudi Gilbert 1» 8' 138.000 dinarjev ie izplačala doslej »Domoljubov«" uprava svojim redno plačujočim narok iiikom, ki jim je ogenj uničil domačijo ozir. hišo, v kateri so stalno prebivali, zato, ker so tako] ob novem letu plačali Celoletno naročnino na Domoljubu Storite tako tudi Vi, ker pač nihče ne ve, kaj ga čaka v letu 1934. Gustav Strniša: Boltežar Boltežar je bil majhen, bebast in neroden. njegov obraz je bil kozast, oči sive in plahe, a misel počasna kakor polž. Kad je postaja! pred svojo kočo, si drgnil svoj topi nos, se neumno smejal in molzel redke kocine, ki so mu silile iz brade. Ce so fantje H-asorali v drugi vasi, so vedno povabili Boltežarja. Ko so jih domačini napodili, je bil Boltežar vedno zadnji in odnesel je vse liunke, a fantje so bili med tem že doma in so bili veseli, da je Boltežar zadržal napadalce, saj njega ni nihče preveč na-mlatil, ker ni bil čisto pri pravi pameti. Kadar je bilo žegnanje, je bil za zvonarja vedno Boltežar, zvonil je in zvonil ne da bi se utrudil. Prijazno se tnn je smehljal obraz, a uho je bilo zamaknjeno v zvoneče brnenje, ki j<> odmevalo čez polja in griče. Ko je v vasi gorelo, je bil Boltežar prvi gasilec. Pri težki brizgafiii je stal in krepko črpal vodo v sesalko, dočim so stali na nasprotni strani kar trije in se polili na žive in mrtve. Boltežar je bil sin uboge dekle. Dokler je bil otrok, so ga brcali kakor bedno ntače, ko je zrasel, se je pričel zoperstavljati. Otro-ku je bila služba pastirja, nekaj vzvišenega, j ko jo bil pastir, je bila edina njegova želja, da bi dosegel službo in čast hlapca. In Boltežar je postal hlapec, saj ni bil tako neumen, da bi ne inogel opravljati svojih poslov, le boij počasi nnt je slo. Ni pa deial kakor drugi ki so nejevoljni, da morajo bili hlapci, ki garajo samo zavoljo mezde in kol. nejo usodo, ki jih ni pri rojstvu položila» gruntarske postelje. Boltežar je bil srečen, da je bil hlapec, ljubil je gospodarja in ga za duhovnim gospodom najbolj spoštoval. Pa so klicali Boltežarja na nabor in še! je, ,i /t!io ji f- jili starn, n srečno novo leto želim vsem čitateijem »Domoljuba«, zlasti pa rojakom k Mokronoga! — Anton Saje. Smrtna kosa v Ameriki. (Oglesby, 111.) V La Salle je radi avtomobilske nesreče umrl John Šetioa, doma iiz Prečne pri Novem mestu. Pred desetimi leti je prišel obiskat svojo domovino. V La Salle zapušča ženo in dve sestri, v Ogles- . b.y.nečakinjo, v domovini pa brata in sestro redovnico. Pokojnega je vse rado imelo. Zato je njegova nenadna smrt vse močno razžalostlla ln so se njegovega pogreba udeležili njegovi znanci od blizu in daleč. Bog mu daj večni mir! — Staršem, sestram in- sorodnikom, pa tudi vsem znancem v Prečni želi vesele praznike in srečno novo leto Mary Makše, roj. Šetina. čen pogled. Nos je bil že dolg in bolj ploščat nego ozek, velike ravne ustnice, ki so bile trdno stisnjene, bi bile celo v obrazu odraše-nega človeka videti močne. Deček je sedel na majhnem andaluzijskem sivcu, kakor da bi bil že vse življenje preživel v sedlu, njegova dvanajstletna rok« pa jc držala uzido bolj čvrsto kot roka njegovega očeta. V vedenju obeh dveh, očeta Ln sina, je bilo nekaj tako visokega in kraljevskega, da se je Gilbert, vzgojen v normanski vljudnosti, nehote v sedlu vzdignil, kolikor so mu pripuščala dolga stremena, in se odikril, misleč, da pozdravlja gospodarja dežele, po kateri je potoval. Možak je z namigom roke odzdravil, poeomo pogledal Gilberta in je v veliko njegovo začudenje nategnil uzdo; deček pa »e je umakni! mah« nazaj, da ne bi bil napoti. Nekoliko trenutkov ni nikdo izprego voril besedic«. Tedaj pa se je starejši možak, kakor da bi pričakoval nečesa, kar mlajšemu ni prišlo na misel, pnljaano nasmejal in i-zm-egovoril. Njegov glas je bil krepak« možat toda čist in prijazen. »Tujec ste v teh krajih, gospod, jelite da,« je rekel nekako boOj zatrdlino kakor vpražajoče. »Iz Angleške sem, gospod,« je odgovoril Gilbert ta se v sedlu rahlo priklonil. Starejši ga je pozorno gledal in čelo 80 mu je nagubamčllo. (Dalje.) PO DOMOVINI I i. nami.. Li jiTiinii Brtcandcinr iint laol in aru --m r.unr-Tr phanvn i:aic-, k i .uii tesar: j. r-cur Antnr. Hckr-vir ii unc" ar :ea lf ia»te' • iicnit Hi *k ier t- pa&uižzirari s* »t --r«. i rtcdcivc H aec sarc-cr 7tnniru ir 2Š ciek.c: . Viarium knj^rcgaciii Sr.-c.cn u /r --a i m--kat. ictm pritricrct jeva: pa t im^ ; Aftiici Košmcrl stala. vika-: — Wt nniraa* it. nmamr detavant? si pnie|[ Mariimi koa^regacitr --^-raa-loiti« - KA ir- ima svoit rcant *cs:ankc ii taiste vsak-t sredi ir. » dekira ud uru± ircvek r--c.če: ter ■ Dob. m r.nTaiuit lEic-a u w atanfcr a cM^i: ' dnaa:«« fnat. h. bile. ai p. sc :ar.:>t tt ter scatani-p-- -t - nbiincšicH Sir i;:, ariti^jurtmi — nna i;t tsKt ar:: pr-gredMa* sšunpiiitiir ^-eca" an ra-.r d-::,.- ;rs :jnci t .KaaaiitecB- notni- SjOCtfc« kiMa (Lasa 1-1 nr Ši Lr»k- . mrib n an •i. 1 ie«. sumwt.- Ma-r it letite j«t doma« šu-iannvs man,., iru.i f m jicarni jentf. Miranukc t ter;« n £ nr T-udc^h Jrmi t. . .-.iirreiiL te? ftiiin B4r>f*e u HIM:.h> K«n>-kt ii iui£ hlapa >ent. « -Tkatna: uil-ave m.-a -n-M. i»dfc*i? |t "a f i..-Uit. r.iair TElTlI.' ii;. Ii: ] II Zt TSSf n a'.--- plačnik Snirisa, «■ "-J. /Pn»star., nr Litii.. --f leat i. vešnetne p••?.!«. 5 >t -r tia: i r. f.erjavm-i it 1>o!ii.k'-bi vrba Siari ■ n . s. ie' Ttisnjnita f bili pobožni ieps-:a ir ve -sia b-diit T rerke-. kljub '-šok stares:. Za.ic-t )»:r ju it biir hojehSi ;t je vrfsra- nrpieia ;v-sie,:n.'P n sstranieti'e Poki» r.fn doji. iaJcjcfini pt nai* »CTenr saia — Soes* .iramp -ud: ni d.«.-. 1,-ud'e ie ne pamniio. is h: to sv Luc ie dan bilo itOR že tnHke sneca P-»ve« se »•.!»• >e t>->" fin: »S1- ne bi. odnehal, bom*' . -r,a :nr »p m Seb V.rai* nan 'ud: ne priir.anjkiiie Okrne C s? vednr snff Smp tudi \ ten -v ru »na-PTKte " m ne zantaieno ia rtrurim. krt . G'e padu it. pt ir.isiim. ds smo di^seca if* sve-avni re-kora. V lea-. ie-u n padia nič rnai. ivš-ev;. sbbc'i Tieffi icsr. dfffiis. ^ imamo ;lr> Xi i-ta še »e nesa; da. Silvestre* ¥etrr. fDoi prš Ljuhii.un.i 'v aeaeiK 31 decsndirs tA- S rvefer prirsii -ie v dvoran: *S3!vrstrr\ *-r:-rr. * j>n*v 'i,- širne Jtsi^sammr. Na snorrdc »«{ šak-.ioe- j*-« as kejste. 'Vit nrimiitev sr br v-rsiia pr ~T»:.rrr-f-nir minil Priiaieli noSme zabavt vliudtK1 va-hI«!-' Bor fivi' Zevala. 9iaaovi* pr: iu>B>end;.°< I>-eisr » fe »r=t abvaliu.r ■-rrr. k ob 4i»i:ariiB«; nr priik tnr.;ara . k:wl MSavceK ptiiitca. je ohjb p«eaMiai:i- :ud mi-i o za telo zmerno coni. ent nt -t nt smemo pi-aakitt: n* kat-;li-čaaon:« mcc drugim, r.lat: r.a aaltja prisa-iciu »Domolmba« Ra* s- drufe« pritrta-mo. kot ui h brc.- piajja os:ai: 5-eJpo " t> Irto vsem aarain&osi Kai.-.nt novice. 'Devica Mar v i aini.1 T-.' ,[•: It cin-r.mi : • . r :vi ' po^:nik r, :'r»::ilniča- rnanr ijoatilnc — .m. na ilu^cr-ae SritaBiaim: ir znače i mr •''' Itbftroo: Boj tft i-v šr n : ie:' — l n:"l» c ' are '-a icna ■ :.--. K ,-ir V;n-i; GaP'.a' Studenca Zapu-«„•; ■.rile. . paket — V cvetu mladost, ie iap»s::.j a - '■' 'c:rr di r '-.inin t. s U čakat - "K :t!--r, -r- ' '. - c't ': :na < t rt:< 1U; PTer»:aiitr -«l.--pr -r-: -t — Prosvetno drt. r vab i- ii;vpc-nvaau: Kako- ■-.akt leto lud teta* »bila smehu ir zabave. Na bogatem spo Teči sii rrrc autiiir luč- dvt id" ne' e ir godba SkatHtU! Sn»rt-Tii.:nn vr: icilenski espe- icče ^ ab nt»*r:-" " . :r n n:> žjv-rorftiair ■ tu;t dr " n :nn r\ctovncga --:.:: naasv:--1 TH>-../a izt)-»Usi * Kdor sc za- n:?r7. na st Ti-igia; pr: Ančitmi ) Vtrfiai . K a'.->!: Mcirta v ivasi:n. kic- bi- dobil vsa po-rrc-n^ - isiLis — Ohiinik odbor ic w c-1, po- - . t i.uriovlki. Romihu k na...amen %:xr 'oi. kam i- na m s-vpic umrlega obrne c po wstr : cnovaa. groba- s. tiripo-ncii za i>sk--bpvan . ir staien« g-ntv- — Sre.-no u; biagotlov- - rr i. .jraatrai 'r iis:t i aV n-iLii f -Tv." r-a nr: r' - a--. . Sli pnra, ' ■: ir rc-n erac - aa-a ■ cctt r r-:.* .cl cir t^rntra -lutbe. sni* -b.l !>«'■ Ji Hi.uari* 1 1». praziifaS TlaV.es .lakob. zrir.ci mlekar, le- pa vse mlekar tre :;. )n>b-'.jfccske okolice., .t lii£-per j.r. c D< rriiasl'i: ji .i Va'iaž.r it ?.a'—he p Šmarna čare: --p slnžbnvapj« pr: -' tis Rodil ie ali"lit. I 1SS6 v so-ae^tij: vas Pinučih. Pri«e" je kot 14-le'rii tfčf-!; 7.r pastiria. a seda . pa šicif- pknrsj fp 40 na ian:mivo h m u.. pr. j,:ii izmeri vseh. ki sc bi' »akrr. ke > on priše: Zvp. s»f> sh:r svojemu cnsuadarin V ca 'i'J: ve.-ipo fisla ir. Hub: kor fvnjeea rvf ceea blapcr. ip mo kliče j evpir rtrnfinr ■ Sr na ipnnca Rlar^slr-vt??* nevili prosiorcj '■Radp^ica.i Pr; na.- m bik t*** rek doifc šolski- (xv-u 11'a r>a e -r šele z 21 decembrom ,x1pil h-ran. pj: jm; ;s \ttoV ker smo jja « n,xi uin soban: rovt.-ui: ir. pr(pr«vdi nov« stanovanj* nrmin majem lako .-.k >kleroi Soiskcts let« sc W nri-ČTlr. r stekur. :\alna icu, s,- Jsvl.v.pi*čr»»Vi »K«, raii Ku!ui. n- bi! vran. nicibcit oVros i'•»oui'i - kinpiu, )lt. ziiovnli ikižičtic prazuikv. u ,, ^jj.' brzojavni poklic. <4a naj teko^ t,r<< , upu£ župnije Vinica. O Kaplan je t>ij <•<.-,i. ■ in neutrudljii v cerkveni slažbi. skrb jc j>o.M'-tiJ (.'/a '. ■ >)' . '.i •: -J.J „,,.. liegn značaja je fd! »-pU>»n;. fr ■ Slovan |>ri iuljiM — »in. i"-'•:. J^jZ kličemo: lu>x \a» »-u . .ri, ,i„", plačnik.' Mimo Van. are?*. ;t. .- .„ j Vaši /upiiiji 't. Boponi' — ^' ' »:oč?-'ar* t fl:..:ijj se ic oc -V-ICP: - . kn: ; Smrtna kosa o irtna*! i- Sfcai' lo-\ VirmaSat >t mirne • -: .p demtdtr* 11> le n- r ./-r: - ie nakopal pn vi.iakifc Veliki uoekrnt it pokizalt. kake rriaatiiier .f -s r čK-f > mire staiitr snža:u nredilo bra ji ..;. iniii 1 r.ii.t . - .?! diK ; * J»lj ■ c\ i: m .oareb« c Po- Str.—r.s .'Sar f>-.-r l i'Pt Ji- afctrr4>ni t * Jku-eir D». r. --r. Skolji Lok pre-rfEit Seiz r - -a.--no 21- ie-iH-mc janircf-^ Mrt.n.l «i t i -' 8» IflPKi.skc Marijine kon^rej-aroc > S* ' L-iki Bil ic vedno boli .-va-rs ■ f »el» potrpežljiv«) prepadi iVif-rei- temst.:r ' -'«rl.ov jt hi! c tanek J) 5e.-ero.Vt i» tarnr p . :p: :iff' Stcrc- 1 cAc Oowc itcc tv*f>- cec:. Jos:! Osiabm paše so}*'a: Ven-«* (žt-narje pt-: IauPl-an. > K.* i posebno ni po^iln:: \ v*f smučar«! a l uthbane k-i ima«- m pritne-ea Mor u svoit . wve.-ir.k-. Nj jj«mni«t- pn-' » bik n* Sveti dar rs- .-K- 1-iiJ - - nrit Pri 2. is * te bik- buiteV ptr.r » W irnaj.-. M)v(tii> ,-a>i>ne.- dekieia u: isntit. J*«' 1 Bl»t» Pn trmhv- (v.1p «»rfcv no»uisa: "d5ic ji«je jc res p: «■!». tr. nv.-j fsnit: srn « naprej m nt odneba; ' Pr is acnarn, i.- : Pos» teH-i-i wit\Va>- .'-sspprsi , 'od? k~.7i ur rc::—; \v*p»p>«e. • i v.>mp!nit«' nt m csal narir rrtu ^ držati in sc ktacrc« pridob'. da si tudi » .v..S:-; J nižini dob -ii«.)- ,-soms Z"*1 si* *>{*: .»»•* lepi pastem., cm- ;ik .-d' posta:; o« P* malo naP-c- * zsčelkt Sans Listnica imti«^ friamvica. Preoef Pse5w,-lis« Urmfii «an jjs -Vr»w». ir. toaHiivc koaanšrt-: !> vrste ikipis s.naU«>o t mUdi«* RDEČA NEVARNOST I. DEL. 1. Komunizem v starem in srednjem velai Komunizma* ne poznamo šelo izza veliko ruske revolucijo 1. 1917., temveč lahko zasledimo bolj ali manj jasno komunistične nauke in poizkuse skoraj v vsej zgodovini. 2e veliki starogrški modrijan Platon je v IV. stol. pred Kr. r. izdal knjigo >P o 1 i t e i a< (Država), v kateri jo razlagal, da vodi zasebna lastnina k propadu države in da more le skupna last vseli potrebščin odpraviti nasprotja med revnimi in bogatimi. Vladali naj bi njegovo državo izvoljeni najboljši in najpametnejši, to so modrijani. Nadalje je okrog 1. 100 pred Kr. r. nastala pri J u d i Ii posebna komunistična zveza s skupnim imetjem po raznih mestih. Tudi o prvi krščanski občini v Jeruzalemu nam poroča Dejanje apostolov (4. 32. 34.), da jo živela v imovinski skupnosti. Tudi druge staro-krščanske cerkvene občine so jako gojile nekako skupno last vseh potrebščin, kakor vidimo to še dandanes pri verskih r e d o v i h. Seveda teh skupnosti ne moremo istovetiti s komunizmom v današnjem pomenu besede, temveč temelje le v bratski ljubezni in vzajemnosti ter v ljuliezni do revežev v smislu evangelj-skili naukov. Ta je med drugim dajala Cerkvi tudi pobudo in notranjo moč za boj proti poganskemu s u že n j -stvu, ki ga je Cerkev končno tudi dobojevaln. Precej izrazite komunistične minke pa najdemo potem že v V. stol. po Kr. r. pri P e r z i j c i h. Tam je zakladnik kralja Koliada, Mazdek, začel med ljudstvom \eliko gibanje za skupnost vsega imetja, in celo za skupin >t žena. Njegova komunistična stremljenja je pa še pravočasno ustavil kraljevič, ki ga je dal obesiti na drevo n glavo navzdol, toda Mazdekovi iiauki so še precej dolgo odmevali po raznih vzhodnih deželah. Močno komunistične nauke je širil na koncu XI. sto), tudi kitajski učenjak Vang-ugan-če, ki je zahteval, da se mora vse imetje enako razdeliti med vse ljudstvo, n ves gospodarski promet naj vzame v roke držav«. Njegova načela so skušali nekaj časa celo izvrševati, a so kmalu izprevideli, da so nevzdržna. Nekaj komunističnih osnov, izvirujočih pa predvsem iz evangeljskih naukov o krščanski vzajemnosti, najdemo Itidi v ureditvi srednjeveških inest, zlasti v obrtni-f k i h cehih, ki so bili najmočnejša obramba proti nebrzdani konkurenci, brezposelnosti in obulxižanju. Ti so podrobno predpisavali mojstrom število pomočnikov in vajencev, delovni čas, cene itd., kar je dolgo lepo urejalo vso obrtno proizvodnjo. Zemljiška skupnost večjih površin gozdov, pašnikov itd., ki je bila v srednjem in še dolgo v novi vek jako običajna, se je pa po mnogih srenjah deloinu ohranila do današnjih dni. Najizrazitejše se je pa v srednjem veku ohranila misel imovinske skupnosti pri verskih redovih v samostanih, ki so tudi skupno proizvajali vse svoje potrebščine. Posebno pogosto so se pa pojavljale lwlj ali manj izrazite komunistične zamisli v zvezi z raznimi krivo-verskimi g i b a n j i v dragi polovici srednjega veka. Prostovoljno osebno uboStvo in imovinsko skupnost, kakršna sta vladala pri verskih redovih v samostanih, so hoteli glede na vedno razkošnejše življenje bogatih slojev napraviti za splošno obvezno zapoved in so se pri tem radi sklicevali na samovoljno tolmačem evangelij. V tem pogledu so za nas Jugoslovane posebno važni b o g O -mili, ki so se pojavili že v X. stol. med Bolgari in so pntem odi od razširili po Makedoniji, Srbiji, Bosni, Dalmaciji iu še dalje proti zapadu. Kljub temu, da so jih fazni vladarji krvavo preganjali, so se ohranili vendarle več stoletij in po Bosni najdemo še dandanes mnogo spominov nanje. Zametavali so izprva vsako zasebno * Beseda komunizem izvira iz latinske jcommunis«, kar Pomenja skupen, splošen, obien. Kdor podpira katoliški časopis, lastnino, ker so proglašali tvar kot vzrok za vse grehe. Se mnogo kranitoj&e komunistične nauke so oznanjale razne italijanske in francoske krivoverske ločine, kakor manihejci, apostolski bratje i. dr. Pobegli frančiškanski brat, fra Dolcino je pa okrog 1. 1305. skušal v gornji Italiji zanetiti celo prvi komunistični ti por v Evropi. Pri tem se je oprl na nezadovoljne kmetske podložnike, a jo bil kljub vsej hrabrosti bojevnikov in sposobnosti voditelja zadušen. Komunistična združenja (beghardi, apostoliki itd.) so se v drugi polovic? srednjega veka pojavljala zlasti tudi med revnimi tkalci po Nizozemski. Eno najmočnejših komunističnih gibanj srednjega veka pa najdemo v XV. stol. na Češkem. To so bili tako zvani taboriti, pristaši naukov češkega krivoverca J. Husa. Pod vplivom raznih tujih komunističnih stremljenj so zahtevali povratek k -prvotnemu krščanstvu« in so si zlasti v mestu Tabor uredili popolno komunistično občino. Odpravili so vso oblast in razlike med stanovi, uvedli skupnost vsega imetja. Ker je pravi komunizem za dlje časa neizvedljiv ob krščanski rodbini, je začel tudi talioritski komunizem kmalu razpadati na več ločin, I. 1434. jih je pa češka plemiška vojska potolkla. Del taboritov se je pa kljub porazu ohranil še dolgo pod imenom >češki bratje«, med katerimi se je ohranilo mnogo komunističnih osnov. 0 2. Od Luthra clo francoske revolucije. Velika verska revolucija, ki jo je zanetil v začetku XVI. stol. odpadli nemški menih Martin Lnther, je podžigala iio mnogih deželah tudi močno socialno gibanje in upore podložnih k m e t o v proti njihovi grajski gospodi. Položaj kmetskega ljudstva se je bil namreč izza XV. stol., ko je splošno prevladalo 'denarno gospodarstvo in so je široko razmahnila trgovina, tako poslabšal, da so zajeli segali po samopomoči, to je po uporih. Kmetska bremena so postala neznosna, njih pravno stanje pa vedno slabše. K. upornosti jih je podžigala še Luthrova reformacija, ki je oznanjala povratek k čistim evangelj-skim naukom o enakosti vseh ljudi. Luthru je bilo uporniško gibanje izprva všeč, ko je pa začelo resno ogrožati neomejeno oblast grabežljivih knezov, je pa uporne kmete proklel. V teh kmetskih uporih, ki so se povsod ponesrečili, najdemo posamezne komunistične zamisli le tu in tam in še te vedno v zvezi z občim verskim vrenjem tiste dobe. Pojavljali so se namreč poleg Luthra še drugi krivoverci, ki so izrabljali upravičeno kmetsko nezadovoljstvo in oznanjali izrazito komunistične nauke. Med najbolj znanimi je bil odpadli nemški duhovnik Tomaž M u n z e r, ki je ustanovil v nemškem mestecu Allstedtu posebno komunistično zvezo. Ta je imela v svojih pravilih zahtevo, da morajo biti vsi ljudje enaki in da mora biti vse imetje skupno. Ko so ga od lam izgnali, je ustanovil sličuo komunistično občino tudi v Mulilhausnu, nato se je pa pridružil upornim kmetom in jih podžigal zoper zemljiško gospodo in zoper bogataše. Po velikem porazu upornikov 1. 1525. je bil ujet in usmrčen. Stični komunistični nauki kakor v Nemčiji so se razširjali v tistih razburkanih časih tudi v Švici. Tu je bila že pred reformacijo precej razširjena mirna krivo-verska ločina >pr e k r5Seval.ce v«, ki so jo pa začeli poleslanti kmalu ostro preganjati. Mnogi prekršče-valci so oznanjali in izvajali imovinsko skupnost, nekateri so pa zavzemali celo za skupnost žena in za odpravo rodbine. Polagoma ao se razširili tudi po južni Nemčiji in Nizozemski, kjer so se morali hudo otepati z nestrpnim luteranstvoin, precej močni so bili pa tudi po avstrijskih alpskih in čeških deželah. Povsod so bili izpostavljeni hudim preganjanjem, vendar so se raje selili iz države v državo, I:ot bi pa opustili svojo vero. Zašli so celo v južno Rusijo in v Ameriko, kjer so se ohranile posamezne komunistično organizirane prekrščevalske občine do najnovejše dobe. Se 1. 1908. jih je bilo v Ameriki nad 1400. RAZNO Kolikokrat vdori srcef Človeško srce udari povprečno 70-krat na minuto, slonovo pa samo 24-krat, mišje pa 10-lirat toliko kot človeško. Srce novorojenčka bije s hitrostjo 130-kral na minuto, po enem letu 120-krat, pri 10 letih 100-krat in 15 letih doseže človek povprečen puls. Zdravniška veda uči, da se v manjšem telesu snov hitreje pres navija. Radi tega tudi srce hitreje bije v manjših telesih. Pri slonu udari 25-krat, pri konju Sokrat, pri človeku 70-krat, pri psu 100-krat, pri ježu 300-krat, pri netopirju 700 krat in pri kanarčku 1000-kiat. Zakaj net ii'eri raje verjamejo tiste-.,»«, ki jih navaja na kriva pola, a ne tistemu, ki se mu gre iskreno za resnico! — Ker resnica v oli bode. Kje iiviš najcenejeF V kateri evropski državi je danes življenje najcenejše? Na to vprašanje odgovarja neki francoski iist takole: živila so najcenejša v Španiji, obleka pa v Nemčiji. Če primerjamo Francijo in Anglijo, moramo reči, da je Anglija cenejša, vsaj za obleko, dočim so v Franciji čevlji cenejši. V Angliji je cenejša tudi zelenjava, meso in nekatere vrste sočivja. Sladkor tn premog sta v Franciji dvakrat dražja nego na Angleškem. Meso je v Franciji za 10 odstotkov dražje, kakor pred vojno, čeprav js padla cena živini za 25 odstotkov. Rjbe : o v Franciji razmeroma dražje, kakor leta 1911. Nekaj nad 70 stopinj pod ničlo znaša temperatura zraka na Severnem In Južnem tečaju. Krompir in Muka za naročnino. Na zborovanju lastnikov časopisov osrednjega zapada, ki se je vršilo v ChicagU. je upravnik nekega podeželskega časopisa objavil, da je zopet prišla v sedanji krizi v modj navada, da podeželsko prebivalstvo vsled pomanjkanja denarja plačuje evoje Časopisje v na-naravnih pridelkih, kakor so krompir, repa, zelje, meso itd. še steklenico vina, in uredniki takih listov bodo imeli najlepšo življenje. Nemiija rabi na svojih mejak lotoelektrične aparate, iz katerih se lahko osebo slika eno miljo v razdalji. Ta nova uvedba je pravi strah tihotapcev. Umelna voda. V Standard preizkušsvlnemn oddelku v ameriškem Wa-shiiigtonn so sestavili umetno vodo, ki Je težja in tudi lažja od naravne vode. naj zanesljivejšega voditelja in svetovalca v Zopet strašna železniška nesreča V soboto pred Božičem so vlaki iz Pariza odhajali z velikimi zamudami, zakaj vladala je gosta megla, da si videl komaj deset metrov na okrog. Tako je tudi hrzi vlak, ki bi moral zapustiti pariško postajo ob 17, odpeljal proli Nancyju šele ob 19. Da bi se radi goste megle ne pripetila nesreča, je vozil vlakovodja zelo počasi. Iz Pariza so ob 19.25 spustili na isto progo drugi brzi vlak. Ko je prvi brzi vlak privozil do 1500 m pred postajo Lagny, je strojevodja opazil signal »zaprlo« in je takoj ustavil vlak. Vlakovodja je po predpisih postavil za svojim vlakom predpisano petardo, ki naj bi eksplodirala v Ire-notku, ko bi na tisto mesto privozil drugi vlak. Nato se je vlakovodja prvega brzega vlaka vrnil zopet na svoj vlak, na katerem so potniki Kramljali o vzrokih postanka. V tistem trenotku je privozil od zadaj s hitrostjo 110 km na uro drugi brzi vlak in seveda s strahovito silo treščil v prvega. Vsi vozovi so bili polni ljudi. Lokomotiva zadnje- ga vlaka je zavoziia na razbito železno ogrodje pred njo stoječih vagonov in se nato preobrnila. Razen prvega voza ter lokomotive prvega brzega vlaka so bili vsi ostali vozovi popolnoma razbiti. V prvem vozu so se vozili na dopust gojenci pariške vojaške akademije, ki so edini izmed potnikov ostali pri tej nesreči popolnoma nepoškodovani. Gojenci so zelo pridno pomagali pri reševanju ranjencev. Strašne so pri grozni nesreči človeške žrtve: nad 200 mrtvih, nad 300 ranjenih. - Zdravniki se boje za življenje kakih 30 poškodovancev. Med ranjenci, ki so jih našli med razbitimi vozovi, so tudi trije narodni poslanci, ki so za Božič hiteli k svojim družinam domov. Na kraj nesreče je kmalu pri-hitel msgr. Lamy, škof iz Meausta. ki je dal mrtvim zadnji blagoslov, ranjencem pa delil sv poslednje olje Škof se je na razvalinah grozne nesreče razjoka! nad tolikimi človeškimi žrtvami. Važni ukrepi Z liublians«ega trq» Poglavje o živinskih kožah. Pred približno dvema mesecema so se znatno dvignile cene živinskim surovini kožam vseh vrst, Zlasti občutno so se podražile preiičeve kože. Ta dvig cen pa ie bil le začasen ter so cene kožam po nekaij tednih zopet popustile čeprav doslej niso še dosegle prejšnie najnižje točke. Od poznavajca razmer smo zvedeli, da je bil ta dvig cen živinskim kožam zgini; kon-ki renčni pojav. Na ljubljanskem trgu imamo v glavnem tri večje kupce za goicie kože, ki kupujeio vsi večiroma zmerom po istih cenah in največkrat v popolnem sporazumu. Zakaj se je torej enemu izmed teh treh večjih kupcev-tovarnarjev zdelo potrebno ponuditi na trgu višjo ceno za kože. ni mogoče točno ugotoviti. Znano je le, da so tu igrah, kakor že rečeno, glavno vlogo konkurenčni motivi In ko je plačeval en kupec dražjo ceno, s« morali po istih cenah, hočeš nočeš, kupovati kože tudi drugi tovarnarji. Naj ob tej priliki navedemo ie da sl> kože na&ih domačih kranjskih prešičev visoko cen/ene v tujem svetu, zlasti v Nemčiji in Ameriki Večina naiih prešičevih kož gre zato v inozemstvo. Cena pa je seveda odvisna od povpraševanj po tem blagu. Tako tudi razumemo, da je niordn posamezni kupec na deželi kupoval preši-čeie kože dražje, kakor $e prodajajo v Ljubljani. Naš prijatelj in čitatelj iz dolenjske strani nas je opozoril te dni. Ja v okolici Grosupljega še zdaj kup-iiejo prešičeve kože po 10 Din kg. Prosimo s tct>a mesta naše prijatelje ai čitatelje v drugih krajih. naj nam od časa do časa sporočalo cene pridelkom in živini v domačem kraju, zlasti ob aei-mih Na ta način bomo zvedeli za razliko v cenah, ki časih nastaja med mestom in deželo. Cena živini: voli I .vrste 4—4.50 Din. II vrste 3—3.75 Din, lil. vrs'i 2—2 75 Din, telice I. vrste 4- 4.50 Din, H. vrste 3—3.75 Din. 111. vrste 2—2.75 Din: krave I vrete 3—3 75 Din, 11. vrste 2—2.75 Din III vrste 1.50—2 Din; teleta I. vrste 6 Din, II. vrste 5 Din; prešiči Speharji: domača 7—8 Din, hrvaški 7.50—9 Din, pršutarji 6—7 Din. Cene mesa; goveje meso I. vrste prednji del 8—9 Din, zadnji del 10—12 Din. II vrste prednji del 7—8 Din, zadnj\ del 0—10 Din, III. vrste prednji del 5—6 Din. zadnji dei 7—8 Din; telečje meso I. vrste prednii del 12 Din, zadnji del !4 Din, II. vrst« prednji del 10 Din, zadnji de! 12—14 Din; svinjsko meso: domačih preftičev 11—17 Din, hrvaških prešičev 10—16 Din; preka;eno svinjsko ineso 16—20 Din, mast 17—18 Din: slanina: hrvaška 14 do 15 Din. domača 13—14 Din; konjsko meso velja 4—6 Din, ovčje meso 6—10 Din Cene živinskim kožam: volovske 9 Din, kravie 7- 8 Din. bikove 6 Din, telečje 13—14 Din, preši-6eve domače 7 Din, hrvaške 4 Din. Žilne cene, V prešli trgovini velja: plenica 155—165 Din, ječmen 115—135 Din, rž 115—135 D., oves 105—130 Din, koruza 115—125 Din. fižol 300 d« 325 Din. — Na borzi: sremska pšenica 142 50 do 145 Din, baraniaka pšenica 142.50—145 Din. bač-lea pšenica 145—147.50 Din. koruza 127.50—132.50 Din za 100 kg. Na živilskem trgrf so se cene večini živil, ki jih prinašajo na trg kmetice iz bližme Ijubljanfke okolice ter množica prekupčevalcev iz Ljubi ane ter oi drugod, dvignile To smo zapisali že zafln-ič, toda medtem so se cene nekaterim pridelkom ponovno dvignile; to veiia /lasti /a zelen avo za :a-bolka ter za orehova jedrca. Heloma tudi za iaica. Zelenjave pnnaša'0 na trg zadnji čas zelo malo Dobi se Ic goriška karfifola po 8 Din kg. dal e radič po 1.50 Din merica ter zeljnate ^lave po t—2 Din Salata pa je skoraj popolnoma zginit* trga Jajca so bila pred boličem na trgu kar po 1 Din ter po 2.25—3 Din pav. Piščance so proda ali po 35 Din par, kokoši po 20 25 Din eno. bosanske pitane purane po 50 -7C Din e.iega (po t2 Din kg) Orehova jedrca so se podražila od 32 na 34 Din kg, orehi v lupinah pa so po 5 Din liter Jabolka so od 4—7 Din. izbrana. Imejša celo po 8 Din kg Prodajajo pa iabolka žal večinoma le r>reku45Či valci, ki na račun pridelovalca pač zmerom dela o len dobiček Naj tu poudarimo nuino potrebo. Ha bi morali naši sadjereici r>redvsem gledati na soM-ment sadja Manj vrst sadia na vrtu. pa tiste vrste lepo gojene1 — to naj bi bilo vodilo vsem ki računa o s prodajo sadiH na trg'h Žal se to pravilo kljub ponovnim le-pim člankom v strokovnih listih med našimi sadjere-ici še ni dovoli uveljavilo Cene mlečnim izdelkom so zopet nekoliko padle. Čaino maslo je zopet po 28 Din. topljeno maslo velja 26—28 Din, mleko se dobi po 2 50 Din liter, sir različnih vrst pa itak drži stalno ceno od 16 do 24 Din kg. • No, kai pa ti je, čemu se držiš tako kislo?« »Kaj bi se ne. gumb ovratnika sem pogoltnil.« • No, zdai vsai veš. kje ga imaš « Prt sadnih drevesih je bolezen največji vank. da jih napadajo razni živalski škodljivci. Zato mj ramo pred vsem ugotoviti, je-li sadu« zdrava ali ne. Kakor hitro zapazimo, da je »a^ drevje lišajevo, raskavo itd., ie to znamenje bo-lezni. Zato moramo gledati, da bolezen preprečuj,, in priskočimo drevesu ua pomoč o pravem {».n Zatiranje bolezni je ravno teko važno in potrebuj opravilo kakor druga sadjarska dela. Kdor ni m nikoli bolan, ne ve, koliko je zdravje vredno. Kd„ ni videl zdravega sadnega drevja, ne ve. kakim z njegova korist. Zavedni vinogradniki se trudijo. £ bi imeli zdravo trije. Vsako leto škropijo najmanj štirikrat z modro palico, da preprečijo bolezen. Sedjarji, ki jih je mnogo več nego vinogradniki« pa naj bi škropili sadno drevje z arborinom. s tej zanesljivim sredstvom bi zatrli živalske Škodljiv« Na ta način bi prišli do obilega lepemu zdravega sadja. Vsak kupec namreč gleda le za lepim, zdravim sadjem; slabo sadje ne gre v denar. Imamo pu sadjarji Se druge nadloge, ki pa « jih ne moremo ubraniti, namreč točo in jiozebo, k; sta hudi šibi za sadjarja. Zato si bo sčasoma ireba na drug način pomagati, da se zavarujemo. Vsak posestnik naj bi bil zavarovan proti vremenskim nezgodam — Fran Uošlele. Hradeckej(a t Gotovo ne veš. da je neki kmet na Angleškem naročil štiri jajca iz Egipta, da bi si zaredil nove vrste kokuji, mes o piščancev pa so se izvalili štirje krokodilčki; ■ la je žena nekega pomorskega kapiiana pr«. i potovala s svojim možem poldrugi milijon inor-iki I milj in je križala ekvator (ravuik) !0K-kral; ils je bilo i štirinajs eni stoletju strogo iz-| hranjeno v londonskem mestnem okolišu kuriti i I premogom in je bil nekdo obglavljen, ker »e | pokoraval prepovedi; da kruh, ki ga prodajajo ameriški peki. J sme imeti nad 3K?ž vlage; da so kauadski farmarji lani prejeli /a ornt lisice, ki so jih gojili, nad 160 milijonov dinarje!. Povprečna koža lisico je bila cenjena na 3000 Din; da so imeli v Londonu prvo knjigo naslovov, adresar nazvano. že leta 1077, ki pa je inu-la samo 41 strani in I7KO naslovov, tane» ima londonski adresar nad 41100 strani; da je dandanes lesetkral tolik« avtomobilov na cesti, kot pn pred osmimi leti; -ta je v londonskem parlamentu zaposleni! nad 2IH1 ljudi, in sicer: kuharjev, natakarjev, čuvajev in o'nieonscev; ta so žen*.k» mnogo bolj pozabljive kot moški, sodeč (>o dežnikih, ki jih pozabljajo v vlakih, avtobusih in tramvajih; Za smeh Cirilčck ie bil bolj med zadnjimi v šoli, US-tcljica mu ie zato stavila le lahka vprašanja »N» Ciriiček. pove, kje leži Rogaška Slatina?« Ciril e premišljal in premišljal, odgovora le ni bilo ■ Ciriiček, dai, povej nam, saj ie to čisto lahko •'prašanie.« • Vpra.šanie že. gospodična, ali tu se gre " odgovor• »FIT0NIN« oreuKušerso taravlio za rane. brasie. Iliai. ture ter notrame kožne bolezni, ope kline, ramtve. oparltve, odprte ozebline I- t. d. Vsem onim. ki trpe nn teli ruuuli služi »Kiloton« r>jen luli rnne in že v začetku zdravlienia •Fitonin- se dobiva v leHatiian. jteKlen ta zn ui m um 2U-siufnjin. ne meti. na> se naroČi nr, •Pilon« rtr z o. i. itrintrln ■ovzetgii mai ali »etika sttklemra •mani « 11» »oflje. Kitat znata mSmm' u«iT»K"" oko se pe denei P»; imitn Oknv rnfun St. 37.717 » Zmireiiu. urlhran, S TEM VSf ■laiirej na -Hitan« dr. z o. -,. ublazuje bolečine. Bili so smčaji, ko so bile talif ran« star.- na i 20 let z uporabo »Fitonina< so se pa zacelile pred potek' m meseca. »Fitonin« pr poročalo ludi uri -n' itvnh, poSkodbah. opeklinah. oparitvah. ker preprečuje infekcijo, ostav-Ijn krvavitev m zelo naglo zace.uie rane nn ii.-, vel.hu iieKlenic« liOi ur. t» Olo «1.- . A«o t>i 4« "JJ T incln ndrtelpk Zmireb noStnl preital 78. Bko je naroča j" • lie IPlIlil /tlačil iindnoin II,,. III nhn ao nn dCIlO! n ''J. ; pn denal STNI STROSbK Zasloni se pošlje poučim knjižica it 15.. vsakomur, ki jo zahteva! "V) ______iiovolj po minisir. poti S.br.611 " IV |W Pri revmatičnih boleznih za masažo, pri trganju v členkih, bolefii.ah v križu na obrazu in vnem telesu imamo radi stolno pri htti Fellerjev blsoflum — Pravi Fellerjev Elsatiuid se rabi žo preko 36 let kot domače sredstvo za nego telesa in lnza obrambo proti mnogim boleznim.Onim, ki 80 nioveč občutljivi, se lahko prehlade, nagibajo k naho iu in bolečinam v vratu, migreni ali alabo spoje Fellerjev Elsatiuid Se pojebno koristen Dobi se v lekarnan in zadevnih trgovinah po Din 6"-, 9 ■ in 26 -. Po pošti naimanj 1 lavoj (9 poskua.iih ali 6 dvoj- nih ali 2si>ccinlni steklenici) Din 58 -, 6 talcih -zavojev samo Din 250'- pri lekarnarje Kugen V. Fellcr Stubica Donja, Elsa trg lč (Savska banovina). Oilob-eno no m n. sot\ milit. Ia uar. zdravja S p. lir, SOS m dne 94. III. 1938. Zapomnite ali Btiflu o satan« Elufluidl Naznaniia n Kot po Mva^i se vrti v Ribnici 2. januarja, aa senianji dan, redni občni zbor ReSetarske za- Zaie Vstop imajo samo člani zadruge. Zbor se bo vršil v dvorani v Ribnici ob 10 dopoldne. Slovenska družina v rudniku Rtanju boljevac, Srbija, želi svojim domačim prijateljem iu znancem vtse[ božič i" srečno novo leto! Mici, Milan in Akijzij Amon. k Cilraši, citraiiaje! Slovenskih narodnih pesmi m citre in petje a Šaljivimi vred je izšlo 14 zvezkov jo en zvezek »Nabožnih pesmi«. Za Božič pa je iiiel II. zvezek lepih nabožnih domačih pesmi za rilre in petje. Vsebina: Božičnih 7, Sv. Trije kralji 1 Postili 2, Velikonočnih 6 in za nameček dve lepi stari pesmi: 2eni!niria v Kani galilejski in Nebeška olicel. Cena 20 Din, Priporoča se: Ivan Kiferle, Ljubljana, Gosposka nI. 9, izdajatelj in založnik. Oli kuucn letu no zahvaljujem vficni svojim zviifiliiii »djoniaU-etti ?a nnklooienost O-1 upam, ;/re-- »In, rezerv-nih zakladov pa nnd It milijonov dinarjev Za pupllne naložbe ima midui depozitui oddelek, za varčevanje mladine izdaja donače hranilnike, ta pošiljanje denarja po pošti so strankam na razpolago položnice. - Za vse vloge jamči mestna občina z vsem svojim premoŽenjem in dav, no močjo. Telefon Si. 2016 iu 2616. Poštni čekovni račun St. 10.53'J. Uradne ure za stranka so od 8. do 12'/» ure. 100 komadov ia 100 dinarjev! Blago za obiske, posodo, nakit, novosti, aparati, orodja in razno blago za moške iu ženske, pošiljamo po pošti 100 komadov za 100 dinarjev PiSite in pošljite Din 2'— v zm-mkah za pojasnila in prospekte na družbo COMMERCH d. d. Ljnbljana, Ta»earjeva 2. - Sprejemamo zastopnike in prodajalke. Najboljša nogavica! Mali oglasnik Holarsfeena vajenca sprejmem takoj. Dolenc Jože, Itolar Stritžiščfi p. Kranju 11. 9eč razlitih sani novih, kot zaornvljivček a!i kot koleselj, naprodaj, Močnik Ivan. izde-lovatelj vozov, Mengeš. UeveMčnt In VSe drU- gE &0Že divjačine kupuje skozi vse leto Zdravit, Ljubljana, Florjanska ulica 9. HliaiM Pridnega m po-lllupmi jtenega, sprej-metii 7.a kmečka dela. Nastop takoj. Naslov v uoravi »Domoljuba« št. 15103. Službo išče "tL!0- srednjih let. za hišno in kmetsko delo. i'o-nudbe na upravo lista oou št. 15.105. Nemščina ^a^eo Va< stane nem-ki do-pisovalni tečaj. Infnr-macije daje Jezikovna dopisna šola, Jeseuice-Fuž.ine (Giirenjsko). —-Priložite znamko za odgovor. Eariin aParat »Detek-nnulU |nr« ?. dvema slušalkama, se proda. Cena po dogovoru — Več se izve na upravi ■ Domoljuba« pod »Do-liro olnanjent 15.114. Esperanfo ^lurirt čaj se otvori s 1. januarjem 1934. Mesečna ueninu samo 15 Din. Jezikovna dopisna šola, Jesenice-Fužine na Gorenjskem. Priložite znamko za odgovor. Uaiantr ,M mizarsko VaiSHlO 0brt g« toUoi sprejme pri Kuhar Josip. St. Vid št. 79, nad Ljubljano. n.bjn za kmečka dela UtinlU gprejmem.Drnv-Ije 18, št. Vid nad Ljubljano. HfflEčUs dekle pr dno, pošteno, va eno vsoua kmečkega dals,se takoj sprejme. - Agnič. Srt brniče. .Vovo meslo n.ki. vajena kmečkih UBHIB de| 18_23 iet stara, se sprejme pri Liubljani. — Naslov v upravi pod štev. 15106. Trnovska liiš8sprtTo1 poštenega, starejšega hlapca za vsa dela na polju in pri živini, drugo po dogovoru Saglov pove uprava »Domoljuba- št. 14.905. Služba cerkovnika in OFOSiniStB se razpisuje. Ponudoo na župni urad v Rakitni, p. Borovnica. ebftnuia dobro tn vsa-SnOPIsiS kovrstno tev-1 >e vam naredi Andrej Veternik. čevljar, Zalog St. 4, pošta Golnik. tilatllaico 2 3J8; vse r uporabnem stanju. prodam. Zavašnik L.. Tomaževo 25, Moste. Za živinorejce Zl potrebno Težakovo olje ta živtno se dobi samo pri tvrdki M. Težak. Zagreb, Gunduličeva ul. 13, v ročkah po 5 kg ta Din 100'— po ročki s plačano poštnino mi. ildana. prenov-1'»a ljena, pol ure od železniške postaje Pra-gersko s približno dva ora a nrvovrstne zemlje (njiva, sadonosnik, vrt), se proda za 40.000 Din. • Vzame se tudi hranil, ku.ižiea Savinjske posojilnice Žalec ali Ljudske posojila Celje do svote Din 12.000'— — Več pove Antonija Cepin. Žalec, in vindtš Ivan, Leskovoc, Prager-sko. — Mlajši fflflš5iilrpX=" ki je vajen molže krav in krmljenja ter poljedelskega dela, se sprej-m<* r. novim letom na večje posestvo v bližini Liubhana. - Plača 250 Din mesečno. Ponudbe a spričevali dosedanje službe na upravo »Domoljuba« pod »Stalna služba« št. 15.113. Obleki, 'suknjiče najceneje pri Preakerju, Ljubljana. Sv. Petra 14. _ , , ■ __ v prvovrstni kakovosti n @ in »s® d°"te p" FRAN POGAČNIK. d.«©.£ Ljubljana. Tyrševa (Dunajska) št. 67 nasproti mitnice. Blagoslovljeno in srečno novo leto želi svojim cen enim odjemalcem • ALBIN LAMPIC, krojač, Črnuč« -Jezica Srečno novo leto želi in se priporoča vsem cenj. gostom v nadaljno naklonjenost restavracija RuČigajj v Kranju, nasproti župne cerkve Svojim cenjenim gostom pr*v srelrto novo leto Restavracija 6 „Pri šestici' Resi Založnik. Vsem svojim cenjenim odjemalcem želim veselo in srečno novo leto. ter se jim priporočam še r.a nadabno cenj. naklonjenost, da me obiščete pri nakupu tudi v bodoče IVAN OSREDRAR manufakturaa trgovina KKANI, oiavnl trg PERJE poceni dobavlja E. VAJDA. Cakovec. Vzorce pošlje brezplačno. Ugoden nakup Najboljše nogavice, rokavice, srajce, ovratnike, kravate, trikoperilo, dišeča mila in vezenine, vse potrebščine m čevljarje, šivilje in krojače, itd. itd. p« najnižji ceni dobite le pri tvnlki Josip PETELINC, Ljubljana Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenik* (za vodo). Manuiakturo po nitki ceni in v velik! Izbiri Vam nudi Oblačilnica za Slovenije (v hiši Gospodarske »veze) Prodaja tudi na hranilne knjižice članic Zadružne zveze Ljubljana Za Vas imam« Violin II 8» I Oliar« 1) 138 SUjuttlfne e flS j jjaraorik« il Ct Tauibnl'0 0 08 i Oramofetio D Satlev«,|ls h-ciplse«! bataJ»g: MElNEIi & REliOLii toiam (ttaubli, pt»«»ii'» iiodrainlc* MARIBOK it 107 Neki stavbenik v ameriškem Los AnjJeleau j« izumil nove vrste opeko iz flovice hi drujili snovi, v katero »e lahko zabije žebeij. , Najmanjši premogovnik na svetu se nahaja v hribovju blizu N«w Cartle, Colo, v Ameriki. Ta« so zaposleni samo trije premojarji. « V teh snežkah lahko hodite tudi v naisiab-šem vremenu Usnjeni čevlji m noge Vam bodo o-i,ali popolnoma suhe V m j > h lahko nosile čevlje iz laslina za Din 42'—. in za razumevanie pri postrežbi odjemalcev, da bomo do zadnjega diha ostali /vest, oporoki Tomaža Bat' Cevip ta nedero in praznik ki jili izpopolnjujemo že 30 let. Vsak dan so boljši n tudi cenejši služiti jugoslovanski javnosti —" Vrsta 5705 21 Elegantni čeveljčki iz svilenega atlasa, zgorai okrašeni. Naiprikladnejši pri najdražji večerni toaleti. Elegantni čevlji, na robu šivani, i/, telani it naiholjšega boks« z usnjenim pod in'om in usnjeno peto """ Vrsta 2945-11 Čevlji za vsako priložnosi iz dobrega boksa z usnjen m |x>d|>Jalom in peto. Praktični in oknsni. iz laka za D. 99'—. Vel. 23 26 Vrsta 5861 00 Za Vaše malčke so naj irimer-nejš ti čevelički iz finega boksa z usnjenimi podp an. Naše tople »Žepe« so najprimerneje ia lelo doma in na dvuriši-u. So nppri mn.-lpve ker imaio podplate iz gum ia. Iličje Din 25'—. moške Dni 35 —. Elegantni reviji iz Itleč.ega boksa, del kombiniran s toplo klobutevino. svoje elegance so »azvaui iuti >Dipl< Vrsta 6262-21 Štrajiacni čevlji za zimski šport iz m ('nrg.i dul boksa z usnjenimi pOU|jiati in peto. Vrsta 2055 Udobni a elegantni čevlji iz tople volnene klobučevine z okrašen m robi m iz krnnera. Za občutljive noge v zimskem času nenadomestljivi. Za dečke, ki nikdar ne mirujejo, evo dobrih, visokih eevnev iz močne mastne koze i izdrž-ljivimi um lasi uii |>odplati. Vel. 35-38 Din 59 —. MOŠKE NOGAVICE Bornha/aste Svilene . Klor . . . Najstarejši Anglež, kar se jih spominja zgodovina, je bil Thomas Parr, star 153 let; rojen leta 1483, umri leta 1636 v Londonu. Poročil se ;e, ko je bil že 80 let star; prvič je postal oče z 105 leti. Ker je postal po 42 letih zakonskega življenja vdovec, se je še enkrat oženil. Njegov ein je dočakal 113 let, njegov vnuk 109 in pravnuk 101 leto. To angleški Metuzalem je pokopan v grobnici Westminster cerkve v Londonu. Misel za grobnice in sf.imcnike »neznanemu vojaku« je nastala tekom minule svetovne vojne no Francoskem. Tedaj je angleški vojni kaplan David Ralston nekoč opazil v nekem gozdu samoten grob z lesenim križem in napisom: »Nepoznani angleški vojak«. Po končani vojni je omenieni kaplan ta slučaj raztolmačil svojemu škofu Herbert E. Ryle-ju v Londonu in leta 1920 ie Anglija kot prva dala v Londonu zgraditi krasen spomenik »neznanemu vojaku«. 450 milijonov dolarjev so v letu 1933 potrošili Aineričaui v inozemstvu. Nemški kemiki so izumili načrt izdelovanja umetnega bombaža, volne in konopljcvine f Zvito. »Ti, stara, ali sem navihal železničarje Vzel sem vozni listek za nazaj, pa se nisem h™61 nazaj voziti. To ti bodo gledali :n me iskali.« Štiri funte volne je treba za obleko odraslega človeka. Načrt za sestavo velikega električnega žarko-meta, s katerim bo mogoče us.avili aeroplane v zraku izdeluje profesor M. du Mond v Kaliforniji. Angleški kralj Karol II, je leta 1670 podaril tedanji Hudson Bay kompaniji poltretii milijon štirjaških milj zemlje v Kanadi v zameno za dva živa jelena in dva črna bobra. je res prvovrstna in zelo pocenil Kupuite vedno .... zavilke z znamko tzdajuielj. Dr (iri'gorij Pečjak. j^rai iiSiOck Za Jugoslovansko tiskarno. Kure