PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja števil-
je edini tiskani par-
ka. Bil
tizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 (4 linije)
- 85723
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 230 (12.555)
Trst, torek, 30. septembra 1
r-n
5
Velesili uspešno prebrodili »vohunsko afero«
SZ dovolila odhod Daniloffa Obeti za vrh Reagan-Gorbačov
Zaharova bodo baje zamenjali za disidente
Vlada baje načrtuje nove davke
SANDOR TENCE
RIM — Vlada načrtuje nove davke. Ministrski svet bo v kratkem skoraj gotovo vzel v pretres predlog o uvedbi novega občinskega davka (TASCO), ki ga je notranji minister Scalfaro že lani predložil parlamentu, a ga je moral nato zaradi ostrih razhajanj v večini na hitro umakniti. Tasco je nato romal v pozabo, nanj se je v soboto spet spomnil podtajnik pri predsedstvu vlade Giuliano Amato (PSI), ki je na vsedržavnem zborovanju krajevnih upraviteljev v Vi-areggiu nepričakovano napovedal, da bodo morali Italijani že v novem leti plačati ta davek. Nekateri ministri in tajniki PLI, PRI in PSDI so ob tej Amatovi napovedi kar padli z oblakov, socialisti in nekateri demokristjani pa trdijo, da je o tem vprašanju že tekla razprava ter da je ta občinski davek nujno potreben za iinančno samostojnost občinskih uprav.
O spornem davku TASCO se govori že precej časa, le malokateri (tudi v vladi) pa imajo jasne pojme, za kaj pravzaprav gre. V začetku bi moral ta davek nadomestiti občinske pristojbine za odlaganje smeti, višino davka pa bi morale določiti posamezne uprave sodeč po kvadraturi stanovanja, oddaljenosti odlagališč za smeti ter na podlagi nekaterih drugih družbenih storitev, ki jih nudi občina. Šlo bi kot vidimo za zelo zapleteno proceduro, ki bi spravila v velike težave marsikaterega upravitelja, posebno v velikih občinah.
Sedaj, ko se spet govori o tem davku, so nekateri predlagali, da bi lahko TASCO enostavno nadomestil staro zamisel »davka na hišo«, ki je v preteklosti že sprožila hude polemike in proteste zlasti lastnikov stanovanj.
Ministrski svet se bo moral hočeš nočeš ukvarjati tudi z izplačilom gradbenega odpusta, ki zapade danes, zaradi številnih težav in nejasnosti pri izvajanju zakona pa bo treba časovni rok izplačila podaljšati skoraj gotovo vsaj do konca leta.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
MOSKVA, WASHINGTON — Ameriški časnikar Nicholas Daniloff je včeraj zapustil Moskvo z Lufthansinim poletom za Frankfurt. Uspešno se je torej končala afera Daniloff, ki je do skrajnosti skalila ameriško-sovjetske odnose in grozila s preklicem napove-danage vrha Gorbačov-Reagan.
Daniloffa so aretirali 30. avgusta v Moskvi, ko mu je znanec izročil »poslovilni dar«, ker je časnikar po petletnem dopisovanju zapuščal Moskvo. V »darovanem« zavojčku so sovjetski agenti našli zemljevide in slike sovjetskih vojaških objektov v Afganistanu. Dva tedna je bil ameriški časnikar v preiskovalnem zaporu pod obtožbo, da je vohun. Sam je odločno zanikal tako obtožnico, v ZDA in na Zahodu pa so njegovo aretacijo takoj ocenili kot sovjetsko provokacijo, ker je bil 23. avgusta v New Yorku aretiran sovjetski funkcionar pri OZN Genadij Zaha-rov, ki je skušal od nekega funkcionarja FBI kupiti ameriške tajne dokumente.
Odnosi med velesilama so se zaradi te vohunske afere dodobra skalili. Amerika je odločno zahtevala izpustitev Daniloffa, a ga’ni bila pripravljena zamenjati za Zaharova, kot so to predlagali Sovjeti. Prvo medlo znamenje, da bi lahko to afero prebrodili, je prišlo 12. septembra, ko so istočasno izročili v »varstvo« veleposlanikom oba domnevna vohuna. S tem pa so nape-
tost le nekoliko razbremenili, ne pa odpravili. Daniloff in Zaharov sta namreč v Moskvi in v New Yorku čakala na proces.
Medtem pa so ob pripravah za vrh Gorbačov-Reagan šefa obeh diplomacij, Shultz in Ševardnadze, še največ časa posvetila prav tej vohunski aferi. Nedeljsko četrto srečanje je bilo po vsem sodeč odločujoče. Po skoraj treh urah pogovorov sta Shultz in Sevar-dnadze dosegla tajni sporazum. Trenutno pa še vedno ni znano, ali je osvoboditev Daniloffa le zamenjava za Zaharova, ali pa bodo sovjetskega vohuna kasneje zamenjali za enega ali več sovjetskih oporečnikov in so torej Daniloffa izpustili brez protiusluge, kot je to zahtevala Reaganova administracija.
Tako ali drugače, nesporno pa je dejstvo, da je sedaj vrh Gorbačov-Reagan mogoč pred koncem letošnjega leta. Velesili sta navsezadnje v Stockholmu na konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi dosegli pomemben sporazum, tudi razorožitvena pogajanja napredujejo, da je bila ta vohunska afera čisto odveč. V glavnem lahko trdimo, da prihaja do pomembnih premikov, ki vsaj napovedujejo odjugo, če že ne moremo pričakovati prave pomladi. Seveda pa je na poti do vrha med voditeljema obeh velesil še kopica neznank.
O
O
!v
O
O
'JO
l
Razmere v tržaških uprav
Demokristjan predsednik Pokrajine
Na Občini se nadaljuje proračunska razprava
TRST — Po Občini je končno tudi tržaška Pokrajina dobila novo upravo. Na osnovi sporazuma med KD, Listo za Trst, PSI, PRI in SSk je bil demokristjan Dario Locchi na sinočnji seji pokrajinskega sveta, ki je uvodoma vzel na znanje odstop dosedanjega predsednika Marchia, izvoljen z 18 glasovi za novega predsednika. Nato je bil izvoljen tudi novi odbor, v katerem so še republikanec Cervesi, ki bo tudi novi podpredsednik, demokristjana Fabiani in Cannone, listarji Cavic-chioli, Bonat in Dini, socialist Čok - ki mu bo dodeljeno odborništvo za kmetijstvo - in predstavnik SSk Harej (ohranil bo odborništvo za kulturo).
Razprava pred izvolitvijo nove uprave ni prinesla - kot je bilo tudi pričakovati - bistvenih novosti v primerjavi s podobno razpravo v občinskem svetu. Potrdila je, da sami podpisniki sporazuma niso posebno navdušeni nad rešitvijo - še posebno jasno sta sinoči to povedala socialist Člarici in predstavnik SSk Harej - medtem ko je opozicija še zaostrila polemične tone (za komunista Martoneja se je praktično že začela dolga volilna kampanja pred volitvami leta 1988).
Sam novoizvoljeni predsednik Locchi je v umestitvenem nagovoru priznal, da je bil sporazum dosežen pod pritiskom razmer ter da so se odnosi med strankami skrhali, izrazil pa je tudi obžalovanje, da PSDI ni vstopila v odbor, čeprav bo - ' s pazljivo kritičnostjo" - ostala v večini (v pokrajin-
skem svetu ni predstavnika liberalcev, ki so se prav tako distancirali od nove večine).
Pokrajinski odbor se bo spet sestal danes, da bi začel razpravo o proračunu, ki naj bi jo zaključil že jutri.
V tržaškem občinskem svetu pa se je sinoči nadaljevala razprava o proračunu, ki bi se že v teku včerajšnje noči morala zaključiti s sklepnim glasovanjem. V trenutku, ko poročamo, je namreč še v teku splošna razprava: v prejšnjih dneh je v njo poseglo že 31 svetovalcev, sinoči pa se jih je prijavilo še 17. Predvidene pa so tudi glasovalne izjave predstavnikov vseh političnih strank, pred temi pa še razprava o številnih amandmajih, ki so jih predložile posamezne stranke opozicije k proračunu in sklepom, ki so z njim povezani. V trenutku poročanja še ni znano, ali se bo razprava zaključila, ali pa se bo nadaljevala drevi, ko naj bi se občinski svet ponovno sestal. Vsekakor pa je odobritev proračuna že gotova, saj ga bo podprla široka večina, ki razpolaga z 39 glasovi. Za kroniko naj dodamo, da so v sinočnjo razpravo do trenutka poročanja posegli svetovalci Tomizza (KD), Cecovini (Lista za Trst), Parovel (Tržaško gibanje), Calabria (KPI), De Polo (MSI), Seghene (PSI), Tripani (KD), Poli (KPI), Sergio Pacor (PRI) in Trauner (PLI). Prijavili pa so se še Di Gioia (PSDI), Deo Rossi (Lista za Trst), Borut Kodrič (KPI), Galazzi (Lista za Trst), Lokar (SSk) in sam župan Staffieri.
Poveljnik bataljona »Piccinini« pri Pordenonu se je ustrelil
Samomor podpolkovnika Vladimira Neste zaradi znane afere o »kazenskem pohodu«
PORDENON S strelom v glavo iz 9-kalibrske pištole beretta si je včeraj vzel življenje 48 letni podpolkovnik Vladimiro Nesta, poveljnik vojašnice »Piccinini« v San Vitu al Taglia-mento. Kasarna je bila te dni v središču pozornosti zaradi posledic 14 kilometrov dolgega pohoda, ki naj bi ga 21. septembra v okviru manevrov NATO »allegro exchange« poročnik Giorgio Treglia kazensko vsilil tretji stotniji. Trije vojaki so morali v civilno bolnišnico v Maniagu zaradi preutrujenosti, nadaljnjih šest pa se je zdravilo za žulji na prstih obeh nog. Zadeva je prišla v javnost, ker sta parlamentarca KPI Gasparotto in Palmieri naslovila obrambnemu ministru Spa-doliniju ustrezno interpelacijo.
Pokojni Nesta, ki zapušča 44-letno ženo Mario Gabriello Moretti, 8-letno hčerko Eleno in 17-letnega sina Roberta, rodil pa se je v Maglianu Sabina (Rieti), se je ustrelil na parkirišču za oklepnike. V svoji pisarni je pustil pismo, v katerem piše, da ni mogel
prenesti sramote, ki je legla nanj in na bataljon z afero okrog omenjenega »kazenskega pohoda«. »Vselej sem skušal delati v korist bataljona, to pa mi je bilo preveč,« je zapisal podpolkovnik, ki je na tem mestu bil dve leti in ki ga državni poglavar Cossiga v sožalni brzojavki Spadoliniju označuje kot človeka z visokim čutom za odgovornost in dostojanstvo.
Dogodek je naredil globok vtis na prebivalstvo pordenonske pokrajine in
na vojaške kroge, zlasti pa na nabornike 22. bataljona »Piccinini«, kamor je včeraj prišlo veliko častnikov 5. armadnega zbora iz Vittoria Veneta. O vzrokih tragedije so uvedli dve preiskavi, vojaško in civilno. Ti se bosta nujno prepletli s preiskavo o »zloglasnem« pohodu v popolni bojni opremi, ki jo je poveljstvo armadnega zbora naročilo komandantu divizije »Folgo-re«, generalu Izzu. Vplivali pa bosta na današnje razgovore med predstav-
niki parlamentarnih skupin vladne koalicije in obrambnim ministrom Spa-dolinijem glede zakonskega osnutka o reformi nabora, kot tudi na podobne posvete z opozicijo; politike namreč bolj malo zanimajo teze psihologov in sociologov, po katerih naj bi pokojnik bolehal za hudo obliko depresije, ki ji je škandal o »zgaranosti« 55 vojakov po težkem pohodu od Tilmenta do Ponte Giulia pomenila detonator.
Odlikovanja SFRJ zaslužnim Italijanom
LJUBLJANA — Predsedstvo socialistične federativne republike Jugoslavije je za zasluge pri razvijanju in pospeševanju sodelovanja na področju književnosti ter za prispevek k negovanju dobrososedskih prijateljskih odnosov med SFR Jugoslavijo in republiko Italijo odlikovalo univerzitetna profesorja književnosti gospoda Arnalda Bressana in gospoda Giacinta Spagnolettija z redom jugoslovanske zveze na ogrlici. Za zasluge pri razvijanju m pospeševanju
sodelovanja na področju likovne umetnosti ter za prispevek k negovanju dobrososedskih prijateljskih odnosov med SFR Jugoslavijo in republiko Italijo, je predsedstvo SFR Jugoslavije odlikovalo umetnostnega zgodovinarja dr. Federica Zerrija z redom jugoslovanske zvezde na ogrlici.
Odlikovanje jim je včeraj izročil predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Dušan Šinigoj.
Uspeh Chiracove RPR v senatu Neodločena tekma v Toulousu
PARIZ - Glavni nauk nedeljskih delnih volitev v senat in merjenja moči med socialistično opozicijo in vladno večino v Toulousu, oz. v departmaju Haute Garonne je, da se glavna razmerja moči v Franciji niso spremenila od 16. marca. V senatu je spremenjeno notranje razmerje med večino v korist Chiracove RPR, ki je zdaj največja posamična skupina, preskus v Toulousu Pa je ohranil neodločeno stanje, socialisti so obdržali svoje štiri poslance, združena vladna večina (RPR-UDF) pa prav tako.
Na izgubi so predvsem komunisti, ki so v senatu izgubili devet sedežev in padli na 15 mandatov (prej 24), pa tudi socialisti, ki bodo imeli Poslej 64 senatorjev (prej 69).
Sredinska skupina, sestavljena iz pristašev UDF in skupin od »demokratične levice«, preko »sredinske unije« do »zveze republikancev in ne-ndvisnih«, še nima jasno določenih obrisov, ker se bo očitno organizirala na novo, vendar je njen seštevek tehten: 152 senatorjev. Ta sredinska skupina, iz katere izhaja tudi predsednik senata
doslej in poslej, dvakratni predsednik republike »ad interim« (ob smrti De Gaulla in Pompidouja), Alain Poher, ima dokajšnjo specifično tezo v senatu. Toda nesporni zmagovalec obnove tretjine senata je Chiracova RPR, ki je povečala število svojih sedežev za 17, od 60 na 77 in postala s tem največja posamična skupina (UDF in zaveznice so vendarle samo koalicija, prej političnih veljakov kot strank).
Z novimi senatorji prihajata v Luksemburško palačo bivši premier Maurice Couve De Murvil-le in generalov sin, admiral Philippe De Gaulle, katerega sin Jean je od 16. marca poslanec RPR v Burbonski palači. Svojevrstna ironija spričo težav, ki jih je imel De Gaulle s senatom (leta 1969), katerega je mislil sploh ukiniti.
Dokaj je odmeval poraz Michela Poniatow-skega, nekdanjega notranjega ministra (UDF), ki se ima za svoj poraz zagotovo zahvaliti svojim
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Danes na naših športnih straneh
Odlična organizacija na Reki Nogometaši spremenljivo
____	Medtem ko se številni Jadranovi na-
vijači še veselijo zmage in predvsem zelo uspešne igre naše združene ekipe, je bilo ta vikend še nekaj pomembnih | športnih dogodkov. Predvsem naj bi N-™—®— — - omenili vsestransko uspelo motociklistično dirko na Grobniku na Reki, ki jo je priredil Primotor klub ob sodelovanju motokluba iz Nove Gorice. V najpriv-lačnejši kategoriji »open« je premočno zmagal naš predstavnik Danilo Stoka.
Odbojkarice Mebla so osvojile prvo mesto na turnirju na Reki, na finalnem delu mladinskih iger nas uspešno zastopajo odbojkarji Trinka in kotalkarice Katje Tommasi.
V nedeljo se je začelo prvenstvo druge nogometne amaterske lige. Naše ekipe pa so igrale s spremenljivo srečo. V nedeljo se bo pričelo še prvenstvo v 3. AL.
Lepo zmago pa so dosegli kolesarji Adrie na 19. dirki parov na kronometer za trofejo Sv. Justa.
Štirje Slovenci v skupščini goriške KZE
GORICA — Štirje Slovenci so bili izvoljeni v skupščino Krajevne zdravstvene ustanove za Goriško, v kateri je vsega 50 članov. Doberdobski župan dr. Mario Lavrenčič, sovodenjski župan Vid Primožič in števerjanski župan Ivan Humar so bili izvoljeni na listi KPI, občinski svetovalec v Gorici dr. Damijan Paulin pa na listi SSk.
V novi skupščini bodo stranke sedanje večinske koalicije imele 30 svetovalcev: 17 KD, 6 PSI, 3 PSDI, 2 PRI, po enega pa SSk in PLI. Komunisti imajo 15 svetovalcev, MSI dva, po enega pa Zeleni in krajevna lista PRI iz Gradeča. V primerjavi s sestavo prejšnje skupščine je KD izgubila tri svetovalce, KPI pa enega. Po enega so pridobili PSI, PSDI, Zeleni in republikanci iz Gradeža.
Rezultate je goriški župan Scarano sporočil na sinočnji seji občinskega sveta v Gorici.
VEČ NA 8. STRANI
Spregovoril bo tudi ameriški predsednik Reagan
Danes bo v Washingtonu otvoritev skupščine MDS in Svetovne banke
ZIS se je odpovedal novemu »paketu«
Gospodarski ukrepi v prihodnji resoluciji
NEW YORK — Uvodni sestanki finančnih ministrov 151 držav, ki bodo od danes sodelovali na skupščini Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada, so se končali pod vtisom neuspelega dogovora med sedmimi vodilnimi industrijskimi državami o novem znižanju eskomptnih mer in o stabilizaciji najpomembnejših valut na sedanji ravni. Ameriški zakladni minister Baker je sicer včeraj zdramati-ziral spor med ZDA na eni in Japonsko ter ZRN na drugi strani, češ da ameriškega trgovinskega primanjkljaja (letos okrog 170 milijard dolarjev) ne bo moč popraviti zgolj z znižanjem eskomptnih mer, ampak so za to potrebni dolgoročni ukrepi, vsekakor pa drži, da Reagan ne bo zlahka popustil.
Potem ko je Baker na zasedanju interinalnega komiteja izjavil, da bodo ZDA trgovinski primanjkljaj zmanjšale ali s pocenitvijo dolarja in povečanjem gospodarske rasti ter po-praševanja zunaj Amerike, ali s kombinacijo vsega tega, bo ameriški predsednik v današnjem govoru ob odprtju skupščine Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada verjetno ponovno pozval zahodne države, naj se pridružijo gospodarski politiki washingtonske administracije (in sprožijo večje popi .ševanje po ameriških industrijskih izdelkih), s pripombo, da v nasprotnem primeru utegnejo v ZDA prevladati protekcionistične težnje. Te bi seveda najbolj prizadele Japonsko in Zvezno republiko Nemčijo, ki s pro-
dajo svojega blaga na ameriškem tržišču ustvarjata največje zunanjetrgovinske presežke.
Rešitev tega problema je bistvenega pomena tudi za države v razvoju, saj ob popuščanju celovite gospodarske rasti (letos bo svetovno gospodarstvo napredovalo le za 2,75 odstotka) ni mogoč niti izhod iz dolžniške krize. Skupščina SB in MDS bo zato tudi važen test Bakerjevega načrta o reševanju zadolženosti, ki je bil objavljen na lanski skupščini v glavnem mestu Južne Koreje Seulu.
Po načrtu naj bi zahodne banke in druge finančne ustanove v 15 najhuje zadolženih državah (med njimi je tudi Jugoslavija) letno investirale okrog 29 milijard dolarjev; to naj bi jim pomagalo k hitrejši gospodarski rasti pa tudi pri odplačevanju dolgov. S tem naj bi se bistveno zmanjšala tudi »žandarska« vloga, ki jo je doslej imel MDS pri nadzorovanju »politike prilagajanja«, ki so jo morale sprejeti dolžniške države.
Na skupščini bo govor tudi o namestniku direktorja MDS Larosiera, ki bo konec leta odstopil.
Med najresneješimi kandidati je viceguverner zavoda Ban-ca dTtalia, Lamberto Dini, kar pa je zakladni minister Goria uradno zanikal, da ne bi spravil v zadrego drugih kandidatov. V poštev pridejo še Ruding (Nizozemska), Camdessus (Francija) in Lahnstein (ZRN).
BEOGRAD — Obrestne mere bodo kljub vsemu večje, je dejal predsednik ZIS Branko Mikulič v pogovoru z jugoslovanskimi gospodarstveniki o temeljnih smereh gospodarskega razvoja v prihodnjem letu.
Najnovejši podatki o septembrski rasti cen kažejo, da se inflacija ne umirja, zato bo treba v skladu z opredelitvami o realnih obrestih te spremeniti, čeprav smo bili vsi do zadnjega trenutka prepričani, da to ne bo potrebno, je poudaril predsednik ZIS Branko Mikulič.
V zvezi z inflacijo je Mikulič poudaril, da ZIS ni za njeno programiranje, ampak za zniževanje na sprejemljivo raven. Zato smo za vsak dogovor o ukrepih in načinu, da bi to dosegli, to pa s programirano inflacijo ni v nikakršni povezavi.
Nihče ne misli, je dejal Mikulič, da je v treh mesecih mogoče pripraviti
primerne rešitve, ki jih prihodnje leto ne bi bilo treba dograjevati. Zato smo se tudi odrekli tako imenovanemu tretjemu paketu ukrepov. Te rešitve bodo ponujene v resoluciji do leta 1987 ali pa jih bomo sprejeli v prvih mesecih prihodnjega leta.
• RIM — Prihodnji sestanek na vrhu med predsedniki vlad in državnimi poglavarji 7 industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda bo prihodnje leto od 7. do 9. junija v Benetkah. To izbiro italijanske vlade, ki je sklenila predlagati spet Benetke za »vrh« (ki je tam bil že leta 1980) sta sporočila včeraj svetovalec predsednika ministrskega sveta Badini in funkcionar zunanjega ministrstva Attolico. Sklep morajo sedaj odobriti še vlade Velike Britanije, ZDA, Zahodne Nemčije, Francije, Japonske in Kanade, pač glede na razpoložljivost njihovih najvišjih voditeljev.
V Bejrutu umorili krščanskega poveljnika Nov zaplet po sobotnih krvavih spopadih
BEJRUT — Neznanci so včeraj ob 2. uri ponoči umorili poveljnika pete libanonske krščanske brigade majorja Halila Kenaana. Morilci so vdrli v Kena-anovo stanovanje v vzhodnobejrutski četrti Hazmieh in ga z rafalom ubili med spanjem. V atentatu je bila teže ranjena tudi Kenaanova žena, morilcem pa je uspelo nemoteno zbežati v noč.
Včerajšnji umor je po vsem sodeč posledica skrajne napetosti v vzhodnem Bejrutu po sobotnih spopadih v krščanski četrti Bejruta Ašrafieh med pristaši odstavljenega prosirskega bivšega poveljnika libanonskih sil Hobeike, ki so vdrli v krščanski del preko »zelene črte«. Spopad se je končal z zmago Džeadžeovih libanonskih sil in z umikom Hobei-kovih, terjal pa je življenje 65 oseb, več kot 200 je bilo ranjenih.
Po mnenju večine opazovalcev bo sobotni spopad negativno vplival na komaj začeti dialog med krščanskimi in muslimanskimi ministri. V zahodnem
Bejrutu se na vse kriplje trudijo, da bi s sebe odvrgli sum za sobotni spopad in trdijo, da je bila bitka le rezultat notranjih krščanskih trenj. Ob vsem tem je nesporno le dejstvo, da je do nove napetosti prišlo prav v trenutku, ko se je na razvalinah Bejruta ponovno prižgala lučka upanja. Etiketiranje Hobeike s prosirskimi težnjami je v libanonskih razmerah, kjer se zavezništva sklepajo in razdirajo preko noči, skrajno vprašljivo. Trditev, da je Sirija izzvala sobotni spopad, nima zato trdnih dokazov. Ostaja seveda upravičen sum, saj je Hobeika za Damask zelo sprejemljiv človek. V Libanonu pa je že sum dovolj, da sproži nepredvidljive posledice in stalno prisotno krvno osveto.
S tega vidika bi lahko imel tudi včerajšnji umor majorja Kenaana nepredvidljive posledice, ker bi se lahko pripadniki 5. brigade maščevali nad Hobeiko-vimi borci, saj je prav na njih padel sum za včeraj-
šnji umor. Položaj se torej ponovno zapleta. Poleg Sirije se namreč aktivno vmešava v libanonske zadeve tudi Izrael. Na jugu je izraelska vojska ojačila prisotnost v svojem »tamponskem pasu«, ki ga nadzirajo proizraelske krščanske sile generala Lahada. Včeraj pa so izraelska vojna letala preletela Bejrut in s tem jasno pokazala, da morajo Libanonci računati tudi na Izrael.
Poleg svojih težav pa se mora Libanon spoprijemati tudi z mednarodnim terorizmom. Predsinočnjim so namreč neznanci na muslimanskem delu »zelene črte« ugrabili francoskega časnikarja Jeana-Marca Sroussija, da se je tako povzpelo število v Libanonu ugrabljenih Francozov na osem. Ugrabitelji so se predstavili časnikarju kot borci Amala, včeraj pa je odgovornost za ugrabitev prevzela Organizacija za revolucionarno pravico. Berijev Amal je že odločno zanikal, da bi bili vpleteni šiitski borci, saj ugrabljenega časnikarja na Berijev ukaz vneto iščejo.
JE Černobil spet v pogonu
MOSKVA — Ob prisotnosti predsednika Sovjetske akademije znanosti Anatolija Aleksandrova so včeraj pognali v obrat reaktor št. 1 černobilske jedrske elektrarne.
Že v prejšnjih dneh je sovjetsko časopisje pisalo o pripravah za obratovanje prvega in drugega reaktorja černobilske JE, ki nista bila poškodovana v nesreči četrtega reaktorja. Vse glasnejši pa so glasovi, da bodo skušali pognati v obrat tudi 3.reak-tor, ki je imel skupne hladilne naprave s poškodovanim 4. reaktorjem.
Medtem pa mora EGS podaljšati dosedanje omejitve uvoza blaga iz tretjih držav, rok namreč zapade danes, po vsem sodeč ga bodo podaljšali še za 6 mesecev. Med posameznimi članicami so precejšnja razhajanja, saj Francija predlaga štirimesečno omejitev, Grčija pa sprostitev.
• Davki
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Nekateri ministri bi se sicer hoteli dokončno iznebiti tega nadležnega problema, posebno na Jugu pa je zakon naletel na hude težave, tako da mnoge občine, posebno na Siciliji, še danes niso sprožile potrebnih postopkov za izvajanje tega normativa. Minister Nicolazzi sedaj obljublja večjo jasnost in učinkovitost tudi pri širjenju informacij in navodil o tem vprašanju. Očitno hoče ministrstvo popraviti slab vtis, ki ga je naredilo v javnosti in tudi med samimi občinskimi upravitelji.
Danes opolnoči pa zapade rok tudi za plačilo tako imenovanega »davka na zdravje«, ki ga morajo plačati svobodni poklici in nekatere druge kategorije, ki imajo več dohodkov. Davek ne zadeva odvisnih delavcev in upokojencev, ki prijavljajo svoje dohodke z modelom 101. Tudi ta pristojbina, ki jo je določil lanski finančni zakon, je naletela na vrsto težav, tako da ni izključeno, da bo vlada na svoji prihodnji seji ukrepala tudi o tem vprašanju.
SANDOR TENCE
• Volitve v Franciji
NADALJEVANJE S 1. STRANI
gromkim, mišičastim izjavam o boju proti terorizmu, o smrtni kazni, itd. Skrajna desnica v senatu ni zastopana.
Eden od naukov udarca, ki so ga doživeli komunisti in izgub socialistov je brez dvoma, da levica plačuje svoj davek razcepu, KPF pa še posebej svoji negativistični politiki, oboji skupaj pa tudi brezposelnosti, ki, povezana z valom terorizma (in ksenofobije) odnaša glasove vsaj v abstinenco, če ne celo na skrajno desnico. Tu je značilen rezultat delnih volitev v Haute Garonne, kjer si delita KPF in Le Pe-nova nacionalna fronta po 6 odstotkov glasov, odščipljenih »velikima« tekmecema, socialistom in vladni koaliciji. Vendar je to le del spopada med nosilcema list, prvim sekretarjem PS Lio-nelom Jospinom in tuluškim županom Dominigueom Baudisom. Te delne volitve, posledica sklepa ustavnega sveta, ki je razveljavil 8. julija rezultate volitev 16. marca, naj bi bile po inten-ciji socialistov nacionalni preskus sil; kakšno je razpoloženje volivcev po šestih mesecih desničarske vladavine -kot kazalec za prihodnje mesece.
Kljub množični podpori vseh veljakov stranke in ugledni osebnosti prvega sekretarja socialistov, kandidat Jospin ni prinesel svoji stranki nič več kot dosedanje stanje, 4 poslance — ostale štiri si deli vladna koalicija.
OKTOBER ’86
Certificati di Credito del Tesoro — desetletni
•	Varčevalci jih lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca ddtalia in kreditnih zavodov po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršne koli provizije.
•	Kupon je leten: prvi, ki zapade 1. 9. 1987, znaša 10,75%.
•	Naslednji šestmesečni kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev.
bruto 6,25% davka, plus premija. Ta znaša 0,75 točke.
•	V primeru, da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
Ponudba od 1. do 7. oktobra
Emisijska	Rok	Prvi letni kupon
cena	bruto	neto
Potrjen pomen prispevka obrti h gospodarskemu razvoju dežele
Prva deželna konferenca o obrtništvu, ki je bila konec tedna v Gradežu, je nedvomno dokazala, da sta dobro leto priprav in odločenost, s katero se je njene realizacije v sodelovanju s stanovskimi organizacijami lotila deželna uprava, obrodila zaželene sadove. Ob brezhibni organizaciji in veliki pozornosti upravnih, političnih in gospodarskih sil, pa nismo — kot se največkrat dogaja — prisostvovali neki formalni in abstraktni izmenjavi mnenj, pač pa živi razpravi in razmišljanjem, ki kljub težavam, ki ga tarejo, odsevajo vitalnost obrtnega gospodarskega sektorja.
Ko govorimo o obrtništvu kot o enem temeljnih gospodarskih sektor jev v naši deželi, nam to ugotovitev najbolje potrjujejo podatki raziskave, ki jo je po naročilu deželne uprave tik pred konferenco zaključila skupina videmskih univerzitetnih docentov. V okrog 32 tisoč obrtnih podjetjih je zaposlenih 98 tisoč oseb ali 20 odstotkov vse delovne sile v deželi, lani pa je obrtni sektor dosegel 2.238 milijard globalne dodatne vrednosti, kar predstavlja 17,9 odstotka vseh prodaji namenjenih dobrin in storitev, ki so bile proizvedene v naši deželi. Majhna, a pomembna razlika med deležem, ki ga obrtni sistem prispeva k zaposlitvi (20 od sto) oziroma k skupnemu dohodku v deželi (17,9 od sto), nam potrjuje strateški pomen obrtnega sistema za deželno tržišče delovne sile.
Toda po drugi strani ni nobena novost, da je za uspešen razvoj te gospodarske panoge nujno rešiti številne probleme in ovire, ki ji ga zastavljajo tako sistemske pomanjkljivosti kot neustreznosti v splošni obrtni politiki. Primarna pristojnost dežel s posebnim statutom na področju obrti je Furlaniji-Julijski krajini omogočila v dvajsetih letih razviti dokaj zgledno obrtno politiko, zlasti na zakonodajnem in finančnem področju. Kljub kritikam na posamezne točke te politike, na neučinkovitost služb za obrtništvo in na še premalo izrazito spodbujevalno vlogo javnih uprav, je konferenca izrazila v splošnem ugodno oceno dela, ki ga je doslej opravila Dežala. Posebno poglavje ima v okviru njenih prizadevanj ustanovitev zavoda za razvoj obrti ESA, dragocenega inštrumenta v pomoč sektorja, ki pa ga je danes nujno prilagoditi in
usposobiti, da bo v večji meri odgovarjal na potrebe obrtnika. Njen predsednik Carlo Faleschini je opozoril na potrebo po preverjanju dejanske ustreznosti struktur in organizacijskega modela ustanove, ki mora v prvi vrsti skrbeti za vključitev obrtništva v celovito preosnovo proizvodnega sistema. Pri tej preosnovi pa v bistvu gre za soočanje obrtništva s tehnološko inovacijo in s potrebo po razširitvi proizvodne osnove tako v novih kot v tradicionalnih obrtnih sektorjih. V tej luči se po njegovih besedah zastavlja tudi potreba po preverjanju nalog in funkcij, ki jih je Dežela zaupala ustanovi ESA in ki bi morale biti naslednje: tehnična pomoč, komercialna promocija, informacija in skrb za olajšave pri pridobivanju poslovnih kreditov,- področja dela torej, ki so potrebna preureditve in predvsem ustreznih organizacijskih, zakonskih in finančnih prijemov.
- Pomemben delež je k delu konference prispevalo tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki je ob ostalih stanovskih organizacijah sodelovalo tudi pri njeni pripravi. Predsednik tržaške obrtniške sekcije Rado Andolšek je v svojem posegu opozoril, da bi marsikateri problem lahko rešili s pomočjo deželnega zakonodajalca, ki mora postati edini pravi sogovornik obrtnikov, tudi s pomočjo in sodelovanjem organizmov, ki so bili v ta namen posebej ustanovljeni. Za primer je navedel deželni zakon 48/85, ki predvideva posebne prispevke za prenovo in razširjanje obrtnih delavnic, ki so prav v obdobju uvajanja sodobnih tehnologij posebej dobrodošli za nove investicije in zaposlovanje. Tehnični in birokratski časi pa so tako dolgi, da se obrtniku skoraj ne splača posluževati ugodnosti tega zakona, zato je nujno odpraviti zamude in po možnosti decentralizirati delo na pokrajinske podkomisije. Drugi primer take neučinkovitosti je premajhna informiranost obrtnikov tako o deželni zakonodaji kot o pristojnostih posameznih uprav, medtem ko se je govornik zelo pozitivno izrazil o sodelovanju med Deželno agencijo za delo in stanovskimi organizacijami, ki ne sme ostati le primer, temveč stalna praksa. Kot smo že poročali, je Andolšek posebej govoril še
o specifičnem vprašanju zastopanosti Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v upravnem svetu ustanove ESA, ki kljub večkrat izraženi zahtevi še vedno ni rešeno. Toda SDGZ že dolgo aktivno sodeluje s to ustanovo, ša zlasti v želji po pospeševanju razvoja umetnostne obrti, za katero se je predsednik Faleschini še posebno zavzel. Andolšek je nato razčlenil probleme oživitve kamnoseštva v tržaški pokrajini, ustanavljanja obrtnih konzorcijev in sodelovanja med industrijo in obrtništvom. S tem v zvezi je predlagal, da bi ESA ali Dežela organizirali razstavo proizvodov, ki jih potrebuje industrija in ki bi jih lahko proizvajali obrtniki, posebej pa se je zavzel za ustanavljanje konzorcijev, s pomočjo katerih bi obrtniki lahko sklepali mednarodne kooperacije.
V poldrugem dnevu zasedanja konference je bilo vse preveč vprašanj, ki so bila poglobljena in osvetljena ali pa samo načeta, da bi jih lahko posebej omenjali. Njihov splet je celovit, kot je celovito področje obrtnega gospodarstva, katerega temeljni nosilec pa navsezadnje kljub uresničenim in potencialnim transformacijam, ostaja človek, njegova glava in spretne roke.
VLASTA BERNARD
Od četrtka v Ljubljani
Strokovno zborovanje slavistov
LJUBLJANA — Tudi letos prireja Slavistično društvo Slovenije slavistično zborovanje. Začelo se bo v četrtek, 2. oktobra in bo trajalo do sobote, 4. oktobra.
Prvi dan bo namenjen simpoziju o Josipu Stritarju, predavanjem slavistov jubilantov (Franc Zadravec, Boris Paternu, Jože Toporišič) in občnemu zboru SDS. Začetek zborovanja je predviden za v četrtek ob 9.30 v Srednji dvorani Cankarjevega doma.
Drugi dan zborovanja bo zapolnil celodnevni izlet na Dolenjsko. Vodila ga bo dr. Breda Pogorelec.
V soboto, 4. oktobra, bodo predavanja in razprave na Filozofski fakulteti in sicer po sekcijah: jezikoslovje in didaktita; sodobna slovenska književnost, književna teorija in poetika; slovanski jeziki in književnosti; lektorska vprašanja. Vse sekcije so pripravile predavanja tako da upoštevajo strokovni in hkrati tudi praktično pedagoški vidik.
Udeleženci, ki potrebujejo prenočišče, naj se oglasijo v pritličju Filozofske fakultete jutri od 17. do 19. ure, ali pred začetkom zborovanja v Cankarjevem domu.
Predstavili Padoanovo knjigo
VIDEM — V petek so v Vidmu predstavili zadnjo knjigo Giovannija Padoa-na »Partizanska epopeja na meji dveh svetov«. Delo je predstavil univerzitetni profesor Teodoro Sala.
Giovanni Padoan - z borčevskim imenom Vanni - je bil eden izmed protagonistov odporništva v Furlaniji-Julijski krajini. Središče njegove knjige je postav-Ijeno med letnici 1943-1945, kjer analizira začetek in posledice odporniškega gibanja v Furlaniji, vendar se njegova raziskava osredotoči tudi na širše časovno zaledje. Med glavnimi pojmi, ki jih Padoan obravnava, sta enotnost in internaci-onalizem.
Sala je dejal, da gre za delo velikega razpona in čutiti je prizadevanje po objektivnem osvetljevanju dogodkov, s tem da presega razne strankarske in ideološke pregrade.
Tigricam iz Viškorše evropsko odličje
VIDEM — Viškorške tigrice so v zadnjih časih pokazale zobovje ali točneje muskulaturo. V naletu, kot je njihov običaj so osvojile naslov evropskih prvakinj v vleku vrvi in, če se bodo lahko udeležile prvenstva, jim najbrž ne bo ušel niti državni naslov.
Evropsko prvenstvo v vleku vrvi je bilo letos prvič v Italiji, organizirali pa so ga v znanem letovišču Bibbione, ki je na ta način skušalo popestriti svojo ponudbo ob koncu sezone. Tigrice so »odvlekle« vse razpoložljive naslove v njihovi kategoriji, saj so si zagotovile zlato kolajno kot ekipa, obenem pa tudi zlato in srebro indivi-dualno z Annamario Moretti in Gabriello Barbiani. S svojimi zmagami so bistveno prispevale k odlični uvrstitvi Italije, ki se je prav tako dokopala do zlata pred Švico, Nemčijo, Avstrijo in Francijo.
Za tigrice iz Viškorše je evropski naslov prvo pomembno uradno priznanje, saj doslej niso veliko nastopale na uradnih tekmovanjih in so predvsem merile moč z vrstnicami, marsikdaj pa tudi z vrstniki na šagrah in
njim sorodnih praznikih. In prav ob neki šagri je skupina nastala pred 25 leti. Treba je bilo popiestriti nek praznik v Viškorši in ženske so osnovale ekipo za vlek vrvi. Pred veselico niso imele še imena, po njej pa so postale tigrice, saj so gladko premagale leve iz Collalta in si tako priborile zverinski vzdevek.
In s tem imenom se ekipa predstavlja na vseh tekmovanjih pa čeprav sedaj ni v skupini več nobene ženske iz Viškorše. Ustanoviteljica ekipe Ileana Carloni se je namreč umaknila v gostilno, ki pa je seveda Gostilna pri tigrici.
Robustne mladenke pa ne združuje le skupna želja po vleku vrvi: sodelovanje pri skupini je tudi družabnost, omogoča pa tudi merjenje moči lastnih bicepsov, saj marsikatera tigrica tekmuje tudi v »železni roki«. In ravno sodelovanje nekaterih tigric na turnirju »železne roke« v Salernu bi ekipi lahko onemogočilo sodelovanje na italijanskem prvenstvu.
OKTOBER ’86
Buoni del Tesoro Poliennali
•	BTP se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca d’Italia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi lahko vnovčijo.
•	Nudijo letne bruto obresti v višini 9,25%, ki se izplačujejo v dveh enakih šestmesečnih obrokih.
•	Nove štiriletne zadolžnice se nudijo občinstvu v podpis proti gotovini in v obnovitev BTP z zapadlostjo 1. oktobra 1986.
•	Zahteve po obnovi bodo v celoti zadoščene; tiste v podpis proti gotovini bodo porazdeljene, če bo povpraševanje večje od ponudbe.
•	Ob obnovitvi zapadlih efektov bo izplačano prinesitelju 1,5 lire za vsakih 100 lir nominalne vrednosti obnovljenega kapitala.
V podpis od 1. do 7. oktobra v obnovitev od 1. do 10. oktobra
Emisijska
cena
98,50%
Rok
4 leta
Efektivni letni donos
bruto
neto
9,95%
Veliko slavje v Idriji
Proslavili obletnico ustanovitve prve slovenske realke
IDRIJA — V najstarejšem slovenskem rudarskem mestu so v soboto nadvse slovesno proslavili 85-letnico ustanovitve prve slovenske realke, 60-letnico zadnje slovenske mature na tej realki in hkrati 30-letnico prve mature na tej slovenski gimnaziji po osvoboditvi.
Prof. Janez Kavčič je v svojem predavanju o vlogi in pomenu prve slovenske srednje šole menil, da je idrijska realka pomenila elitno šolo v najboljšem pomenu besede, saj so na njej poučevali tedaj najbolj priznani profesorji. Med letoma 1901 in 1926, ko so idrijsko realko ukinili z zloglasno Gentilijevo reformo, je realko obiskovalo tisoč dijakov, od tega polovica iz raznih krajev Slovenije in Trsta, po vojni pa je iz gimnazije odšlo več tisoč maturantov.
Kmecl, član predsedstva Centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije je poudaril, da je bila ustanovitev idrijske realke veliko vseslovensko narodno, kulturno in politično dejanje. Iz vrst idrijskih realčnih profesorjev in njenih dijakov je namreč izšlo mnogo najimenitnejših slovenskih javnih, znanstvenih, političnih in kulturnih delavcev, med njimi tudi starosta slovenskih likovnih umetnikov Božidar Jakac, ki je tudi prisostvoval poleg številnih nekdanjih ralčanov prisrčni slovesnosti.
Slavnostni govornik je še omenil veliko vnemo takratnih Idrijčanov, ki so za svojo realko, za katero so se leta vztrajno potegovali, zbrali kar 400 tisoč goldinarjev, kar je bilo takrat kakih 600 letnih učiteljskih plač. S tem so na eni strani jasno izkazali zavest, da ima človek zmeraj samo toliko kolikor sam ustvari, da ne kaže čakati na druge temveč zmeraj vzeti svojo usodo v svoje roke. Na drugi strani pa so se s svojim dejanjem žlahtno in častno zapisali v izročilo, ki mu pri zaznanih in sporočenih začetkih na čelu stoji naš skupni jubilant Primož Trubar, je zaključil svoj slavnostni govor književnik dr. Matjaž Kmecl.
Na nekdanji realki, v kateri danes delajo vse idrijske srednje šole je nekdanji realec Slavoljub Ferjančič odkril spominsko ploščo prvi slovenski realki, dr. Stanko Starc iz Trsta pa je obudil spomine na šolanje na idrijski realki.	(Jože Oblak)
Obisk predsednika Trgovinske zbornice ob začetku tečajev SDZPI
Bodoči kamnoseki že na delu
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje je včeraj stopil v novo šolsko leto. Dijaki prvega in drugega letnika tečaja za uradnike, ter skupina bodočih kamnosekov, pa so vsekakor z začudenjem sprejeli v svoje učilnice včerajšnjega »gosta« zavoda, predsednika Tržaške trgovinske zbornice, inž. Giorgia Tombesija.
Tombesi se je podal na nenavadno hospitacijo po krajšem srečanju, ki ga je imel s predsednikom zavoda za poklicno izobraževanje Josipom Tavčar-
jem ter ravnateljico Tamaro Blažino. Predsednik Tombesi in njegova dva sodelavca so namreč prišli v Dijaški dom, da bi pobliže spoznali šolsko ustanovo, kateri je letos Trgovinska zbornica poklonila 13 pisalnih strojev Olivetti Linea 98 ter za katero je ustanovila posebne delovne štipendije za mlade kamnoseke.
V svojem pozdravnem govoru je predsednik zavoda za poklicno izobraževanje poudaril pomen podpore, ki jo
Trgovinska zbornica nudi edini slovenski ustanovi, ki skrbi za razvoj poklicnega izobraževanja. V svojem odgovoru je predsednik Tombesi podčrtal, kako je to sodelovanje obojestransko, saj SDZPI krije izredno pomembno področje tukajšnjega gospodarstva, v kolikor skrbi za pretok temeljito pripravljene delovne moči. V družbi, ki je postopoma odpravila pojem (in mu torej tudi odvzela socialni status) vajenca, morajo šole za poklicno izobraževanje nuditi dijaku vso spretnost in znanje »mojstra«, obenem pa kriti vse pomanjkljivosti tradicionalnega šolskega sistema.
V tej luči še posebno izstopa letošnji uspeh sodelovanja med Trgovinsko zbornico in SDZPI, saj je omogočilo odprtje novega tečaja za kamnoseke. Delovna štipendija Trgovinske zbornice je namreč marsikateremu »vajencu« omogočila, da se udeleži strokovnega tečaja.
Večje število vpisanih in širša izbira tečajev pa spravlja v škripce šolsko strukturo, ki se tudi v svojih »novih« prostorih ne more primerno razvijati. SDZPI je sicer že vložil prošnjo za finančno podporo, ki jo Dežela namenja poklicnemu izobraževanju, po vsej verjetnosti pa mu bo morala še enkrat priskočiti na pomoč Trgovinska zbornica, ki ji je, kot je sam predsednik Tombesi ponovil tudi ob koncu včerajšnjega obiska, delovanje te slovenske ustanove še posebno pri srcu.
Inž. Tombesi (prvi z desne) med obiskom dijakinj tečaja za uradnice
Tečaj zborovodske šole ZSKD in Glasbene matice
Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da bo tudi letos priredila v sodelovanju z Glasbeno matico, nov tečaj zborovodske šole.
Letošnji tečaj želi nuditi kakor v preteklih letih možnost, da se lahko zborovodje, še posebno če gre za začetnike, seznanijo z osnovami dirigiranja in da lahko poglabljajo oz. razširjajo svoje glasbeno znanje. Naj poudarimo, da je tečaj namenjen tako dirigentom odraslih, kakor tudi otroških zborov.
Poleg te že skoraj tradicionalne dejavnosti pa je v načrtih letošnje zborovodske šole tudi nov oddelek, ki bo pa stekel le ob zadostnem številu prijavljenih. Gre za odsek, ki se bo ukvarjal s področjem glasbene pedagogike v širokem pomenu.
Zanimanje za glasbo kot pomembnemu dejavniku pri vzgoji in predvsem pri razvoju otrok je danes vsebolj aktualno vprašanje, ki pritegne pozornost raznih strokovnjakov s področja glasbe, pedagogike in psihologije. Med drugim je o vzgojnem pomenu glasbe veliko govora prav v zadnjih časih, saj vključujejo glasbeno vzgojo tudi novi učni načrti osnovnih šol.
Privlačnost pobude je torej nedvomna, predvsem za vzgojitelje vrtcev in osnovnih šol, katerim je tečaj tudi prvenstveno namenjen.
Vsi, ki jih tečaji zanimajo, se lahko prijavijo na sedežu ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 767303) ob uradnih urah, kjer bodo lahko dobili tudi vsa morebitna pojasnila in vse informacije. Vpisovanje bo trajalo do 10. oktobra t. L.
Uspel izlet KD Vigred na Koroško
Kulturno društvo Vigred iz Šempolaja je konec prejšnjega tedna priredilo enodnevni avtobusni izlet za člane in prijatelje društva,- pobuda je bila družabnega značaja in se je iztekla uspešno, kajti izleta se je udeležil dobršen del vaške skupnosti. Društveniki so se namenili na Koroško ter med drugim obiskali mestne znamenitosti Celovca, Gosposvetsko polje in Vrbsko jezero. Ogled krajevnih zanimivosti je vodil koroški rojak iz Bilčovsa, ki je izletnike spremljal skoraj celo pot.
Naj omenimo, da je to bil tretji zapovrstni izlet šempolajskega društva v zadnjih letih. Željo, da bi okrog izleta zbrali čimvečje število vaščanov, so društveniki izpolnili. Za v naprej pa so napovedali še nadaljnje tovrstne pobude.	(k V.)
Delovanje Tržaške gobarske družine
Člani tržaške gobarske družine in njeni prijatelji so verjetno opazili, da nismo bili prisotni z gobarsko razstavo na Kmetijskih dnevih v Boljuncu. Odbor Družine je tudi sklenil, da letos odpade tradicionalna gobarska razstava na Opčinah. Vzrok za to je strah ljudi pred radioaktivnostjo gob. Poročanja o zadevi v sredstvih javnega obveščanja so bila večkrat tako nasprotna, da ne vemo, kje je pravzaprav resnica.
V takem vzdušju se nam je zdela gobarska razstava nesmiselna. Nekateri naši člani sedaj nabirajo posamezne vrste gob za Zdravstveno ustanovo, ki analizira količino radioaktivnosti le-teh. Ob koncu gobarske sezone, to je nekako v drugi polovici novembra, bomo imeli predavanje o radioaktivnosti gob s podatki za posamezne vrste v naši deželi. V decembru bomo priredili predavanje o spoznavanju dreves in gob, ki rastejo ob njih. Datuma obeh predavanj bomo še sporočili. V nedeljo, 5. oktobra, se bomo udeležili tradicionalnega gobarskega izleta v Hudičevec pri Razdrtem. Zbrali se bomo ob 8. uri pred spomenikom padlim na Opčinah.	(J. J.)
Prispevki Pokrajine
Tržaška pokrajina obvešča, da zapade danes rok za predložitev prošenj za prispevke za kritje upravnih stroškov za tehnične in poklicne zavode, za zavode za umetnost, šole za bolničarje in zdravstvene asistente. Dodatne informacije posreduje Pokrajina, Trg Vitto-rio Venelo 4.
V Trebčah postava ob 40-letnici postavitve spomenika
”Našim padlim moramo biti še danes hvaležni^
Trebče so v soboto in nedeljo slovesno počastile 40. obletnico odkritja spomenika svojim padlim, ki je v ponos tistim,, ki so ga s prostovoljnim delom postavili, v tolažbo svojcem padlih, v opomin in vzpodbudo mladim, ki ne smejo pozabiti, da so ideali svobode, miru in enakopravnosti še danes vrednote, na katere je treba budno paziti, jih čuvati in se zanje boriti.
Vse je torej bilo tako kot pred 40 leti; le vreme ni bilo tako naklonjeno, čeprav je sijalo sonce, kot tistega dne pred tolikimi leti. Tudi udeležencev je bilo veliko - med njimi bivši borci s titovkami na glavi - bilo pa je predvsem veliko mladih, ki so tudi sodelovali pri organizaciji praznika, nastopili v pevskem zboru, sodelovali v sklopu godbe na pihala.
Na vse te mlade se je v svojem pozdravnem govoru obrnil Lucijan Malalan, ki je prinesel pozdrave koordinacijskega odbora za organizacijo proslave: »Varujte, spoštujte in negujte ta naš spomenik in njegovo okolje ter ne dopustite nikoli in nikomur, da bi ga oskrunil.«
Nedeljska svečanost pred spomenikom se je začela s sprevodom od Ljudskega doma do spomenika, v katerem so bila dekleta in žene v narodnih nošah, predstavniki raznih društev in organizacij, ki so nosili vence, člani domače godbe na pihala, okrepljeni s člani godbe na pihala iz Postojne, mešani pevski zbor Primorec - Tabor, otroci dveh šol - domače "Pinko Tomažič" in šole "25.maj" iz Prestranka pri Postojni - s slovensko trobojnico pripeto na prsih, gostje, številni doma-
čini, športniki v svojih dresih, pred vsemi pa partizanska borca, ki sta nosila slovensko in rdečo zastavo.
Vsa ta množica se je nato sklenila ob spomeniku, ki so ga prekrili s cvetjem in venci in pred katerim se je nato odvijal program, na katerega so se domačini dolgo in vestno, marljivo in z velikim navdušenjem pripravljali.
Otvoritvenemu govoru Lucijana Malalana so sledili nastop godbe na pihala, ki jo je vodil Leander Pegan z nekaj borbenimi skladbami, enominutni molk v spomin na padle, nastop mešanega zbora Primorec - Tabor pod vodstvom Matjaža Ščeka.
Otroci domače osnovne šole "Pinko Tomažič", katerim so se pridružili še
lanskoletni petošolci, so nato lepo in doživeto izvedli recital partizanskih pesmi, ki jih je, s čitanjem poslovilnega pisma Pinka Tomažiča svojemu dekletu in občuteno recitacijo dveh partizanskih pesmi obogatil igralec Joško Lukeš, ki je tudi pomagal domačima učiteljicama, Mariji Ozbič in Nadi Jerman pri pripravi tega dela programa.
Nastopu domačih otrok je nato sledil še dobro pripravljen nastop učencev in dijakov šole iz Prestranka, ki so se predstavili z recitalom in petjem.
Kulturnemu programu sta nato sledila glavna govora. V slovenščini je spregovorila Lisa Čuk, ki je v kratkem podala sliko boja Trebč proti fašizmu,
Udeleženci nedeljske svečanosti pred trebenskim spomenikom
Tržaški slikar Deziderij Švara o svojem bivanju na Martiniki
Na ”Otoku cvetja“ je včasih celo preveč lepo
njihov delež v narodnoosvobodilnem boju, muke, ki so jih morali domačini pretrpeti v konfinaciji, fašističnih zaporih, v nacističnih taboriščih; omenila je veliko število borcev in aktivistov, ki so dali svoj prispevek v boju proti nacifašizmu in kar 30 padlih, katerim so postavili ta spomenik sredi vasi.
»40 let je minilo od tistega dne, ko smo postavili ta spomenik, ki nas s svojo lepoto, s ploščo z vlitimi besedami, spominja na žrtve, na junake, ki so hoteli živeti, a so morali umreti zato, da lahko mi danes svobodno govorimo svoj jezik, pojemo svojo pesem, izražamo svobodno svoje prepričanje«. »Danes, ko smo vsi združeni tu pred spomenikom«, je še dejala, »nam mora biti vsem pri srcu boj za mir, tu pri nas pa tudi boj za bratsko sožitje med Slovenci in Italijani«.
Podobne misli o miru, mirnem sožitju med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, o bratstvu in tovarištvu, ki je povezovalo slovenske in italijanske borce, o potrebi, da italijanske oblasti končno odobrijo globalni zaščitni zakon za slovensko manjšino, je nato spregovoril še predsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Arturo Ca-labria.
Množica ljudi se je po končani svečanosti pred spomenikom preselila na dvorišče Ljudskega doma, kjer je imela godba na pihala lep nastop.
Celotna svečanost se je v Trebčah začela že v soboto zvečer, ko so v dvorani Ljudskega doma odprli razstavo, na kateri so bile fotografije vseh padlih, okrašene z rdečim nageljnom, slike iz številnih proslav pred spomenikom in članki in drugo gradivo, posvečeni vasi, njeni zgodovini, proslavam in seveda spominu padlih. Tudi ob tej priložnosti so nastopili otroci domače šole, ki so lepo in občuteno podali recital partizanskih pesmi in proze.	(N. L.)
Karibsko morje, Velike Antile, Male Antile: kdo izmed nas še ni sanjal o čudovitih plažah, bujnih gozdovih in pretečih vulkanih iz teh krajev? Naš zamejski slikar Deziderij Švara pa je imel priložnost z lastnimi očmi preveriti, koliko je resničnega v skoraj bajeslovnih pripovedkah, ki jih Evropejci o njih spletajo.
Švaro, ki je po poklicu kemik, je pred časom tvrdka, za katero dela že dolgo vrsto let, povabila, da bi se za nekaj let poslovno preselil na otok Malih Antil, Martiniko.
O področju, ki naj bi mu postalo drugi dom, je bolj malo vedel, tako da je vzel v roke atlas in poiskal francoski prekomorski departma Martinigue. Ob pogledu na majhno piko na robu Atlantika ga je že skoraj spreletel strah, da ga bodo na otok spustili s padalom.
Martinika, 80 kilometrov dolg in 35 kilometrov širok otok ognjeniškega izvora, ki ga je leta 1502 odkril Kolumb, se je kasneje izkazal vse prej kot pust in osamljen in tudi letalo je mirno pristalo na letališki progi. Površinsko res ne veliki otok je po geografski sliki pravi svet v malem. Prekrivajo ga gozdovi in puščave, na njem se dvigajo ognjeniški vrhovi, pod njimi pa se razprostirajo čudovite plaže.
Precej deževno in zelo toplo podnebje, ki ne pozna razlik med letnimi časi, pospešuje bujno rast vsakovrstnega rastlinja. Celo ime, ki so ga otoku dali prvotni prebivalci, Madini-na, priča o tem, saj pomeni Otok cvetja.
Ravno tako raznoliko in seveda še bolj zanimivo je prebivalstvo. Med
Deziderij Švara
330.000	prebivalci je 90 odstotkov kreolov. Ti so praktično potomci vseh narodov, ki so se v teku zgodovine naselili na otoku: prvotnih indijanskih domačinov, francoskih, angleških, španskih kolonov, njihovih črnih sužnjev in indijskih ter kitajskih priseljencev. Kreoli so, kot vsi ostali prebivalci, francoski državljani, vendar so kljub francoski izobrazbi (veliko mladih študira na univerzah v Franciji in zelo dobro pozna evropsko kulturo) povsem svojevrstni ljudje.
Švara si je med njimi dobil veliko prijateljev (začel se je tudi učiti njihovega jezika), in tako bolje spoznal njihovo naravo. Po značaju so zelo odprti, v tem spominjajo na evropske južne narode, zelo so zgovorni, vendar je težko dojeti njihovo pravo dušo. Kulturna dediščina, ki jo nosijo v sebi, je preveč različna od naše.
V vseh stvareh, od kuhinje do načina oblačenja, se prepletajo vplivi različnih kultur, tako da se je Švari ta mali slikoviti otok zdel celo središče sveta.
Vendar imajo kreoli tudi popolnoma svoje značilnosti. Fizično so zelo dobro raščeni, izredno lepi ljudje in nenavadno so nadarjeni za glasbo in ples. Na žalost se amerikanizacija, ki preplavlja cel svet, ni usmilila niti
Martinike. Oblačila, pričeske in glasba nekaterih mladih kreolov so vse bolj podobni ameriškim. Zavedni domačini se pred tem pojavom in pred asimilacijo s Francozi branijo z delovanjem kulturnih društev. Z njimi skrbijo za ohranitev starih navad in krepitev narodne zavesti. Tudi na Martiniki namreč poznajo manjšinske probleme. Najhujši je problem barve kože, ki ga vsekakor uradno zelo neradi priznavajo. Belci so, predvsem na delovnem mestu, nedvomno privilegirani.
Izkušnja, ki se bo v kratkem še nadaljevala, saj bo Švara delal na Martiniki vsaj še leto dni, mu je veliko pomenila. Vsestransko zanimivo okolje, barvita narava, ljudje in njihove pisane navade pa so postali predvsem nove stimulacije za slikarjevo ustvarjalnost.
pb zaključku pripovedovanja sem slikarja še vprašala, ali se mu sedaj naše sivo betonsko mesto ne zdi dolgočasno in ali se mu nič ne toži po topli Martiniki. Odgovoril je, da so njegove korenine še vedno v Trstu. Nanj ga vežejo prijateljstva, družina in še marsikaj. Navsezadnje je včasih na čudovitem antilskem otoku skoraj preveč lepo.
ŽIVA PAHOR
pismo uredništvu
Trebče
in mladi rod
Ob branju članka v Vašem cenjenem dnevniku 24. 9. 86 me je močno prizadel zapis domačina iz Trebč Davida Malalana, ki tako poetično, a po mojem nerealno, zaključuje: "Ganjen se bo poslušalec (na proslavi 28. 9. 86 40. obletnice postavitve spomenika padlim v NOB) zamislil v našo prihodnost in z veseljem ugotovil, da se nam odpirajo nova obzorja, ker se naš mladi rod zaveda poslanstva, ki so nam ga pustili padli junaki."
Bridko se sprašujem, o katerem mladem rodu je govor. V Trebčah imajo letos v 1. razredu enega učenca. Zdi se mi, da se današnje mlade družine ne zavedajo omenjenega poslanstva.
Kje pa raste novi rod?
Prav gotovo namreč ni mišljen tisti novi rod, ki ga bodo v Trebče uvozili naši sosedje.
S spoštovanjem Evelina Pahor učiteljica v pokoju
Volitve so bile preteklo soboto
Sestava glavne skupščine KZE odseva razmerje sil v pokrajini
Včeraj so objavili izide volitev glavne skupščine Tržaške krajevne zdravstvene enote, ki so jo občinski svetovalci vseh občin tržaške pokrajine volili v soboto.
Kot znano je novi vsedržavni zakon spremenil marsikaj tako v sestavi kot tudi v pristojnostih glavne skupščine in upravnega odbora KZE. Po novem so člani skupščine le občinski svetovalci raznih občin, predsednika upravnega sveta pa bo neposredno izvolila glavna skupščina. V upravnem odboru ne bo več predstavnikov opozicije, se pravi, da bo nujno kopija večine v največji občini konzorcija, se pravi tržaški.
Izidi volitev za obnovo glavne skupščine tržaške KZE so naslednji: Lista za Trst 15 svetovalcev, KPI 14, KD 12, mešana lista PSI, PSDI in PLI 10, MSI 5, SSk 2 in PRI 2. Slovenskih svetovalcev je šest: za KPI Germano Švara, Sonja Baiss in Tamara Blažina, za SSk Bojan Brezigar in Aleš Lokar, za PSI pa Boris Pegan.
Tovarniški svet o konferenci ATSM
Tovarniški sv^t Tržaškega arzenala sv. Marka je v tiskovnem poročilu objavil svoja stališča o izidu nedavne proizvodne konference o problemih in perspektivah tega obrata, ki je že leta v proizvodni in zaposlitveni krizi.
Po dolgih letih z zadovoljstvom ugotavljamo — beremo — zanimanje in aktivno udeležbo vseh političnih, podjetniških, gospodarskih, znanstvenih in družbeni:, sil pokrajine in dežele. Odgovor, ki ga je na sindikalne predloge dal predstavnik družbe Fincantieri, pa ni vseboval drugega, kot potrditev že znanega načrta o zaposlitvenem in prostorskem krčenju ladjedelnice. Toda to, kar člani tovarniškega sveta naznanjajo, ni toliko zadržanje predstavnika Fincantie-rija, pač pa način, kako je o konferenci poročal krajevni tisk, ki po njihovem mnenju ni izluščil pravih namenov prirediteljev konference. Soočanje, ki so ga le-ti sprožili, pa bo moralo iziti iz celovitega predloga o uporabi pristaniških bazenov, ki mora vsebovati naslednje temeljne točke: prvenstvena in večinska vloga družbe Fincantieri s preobrazbo njene organizacijske strukture, nesprejemljivost kakršnekoli namembnosti, ki bi bila konkurenčna z ladijskimi popravili ATSM, in sporazumna določitev kakovosti posega delavcev ATSM.
• Višja šola za socialno skrbstvo išče usposobljene socialne delavce, ki bi v letošnjem šolskem letu vodili tečaje Metodologije socialnega skrbstva. Vsi tisti, ki nameravajo sodelovati na izboru za podelitev mest, se lahko prijavijo na tajništvu šole, Ul. Carnaro 43, najkasneje do 15. oktobra.
Mednarodni kongres na Pomorski postaji
Lastniki nepremičnin zahtevajo svobodni trg
V Kongresnem centru na Pomorski postaji se je včeraj začel 29. kongres Mednarodne zveze nepremičninskega lastništva, ki se ga udeležuje več kot 500 delegatov iz 29 držav, med njimi politiki, predstavniki kreditnega sektorja, Evropskega parlamenta, OZN, Evropskega sveta, Komsije evropskih skupnosti, Organizacije za kooperacjo in gospodarski razvoj in UNESCO. Odprtja manifestacije, ki se bo zaključila v sredo, so se med drugimi udeležili tudi podtajnik pri ministrstvu za pravosodje Luciano Bausi, odposlanec ministra za javna dela Nicolazzija, sen. Maurizio Pagani, in avstrijski minister za odnose z EGS prof. Lujo Toncic-Sorinj.
Uvodno poročilo na temo "Perspektive nepremičninskega lastništva in ekonomska svoboda" je prebral prof. Guido Gerin, predsednik Mednarodne zveze nepremičninskega lastništva, ki je med drugim dejal: "Organizacije lastnikov nepremičnin bodo odločno posegle pri vladah in mednarodnih organizacijah, da bi uveljavile prepričanje o tem, da je zasebna pobuda edina, ki danes lahko zagotovi gospodarski in tehnološki razvoj: ekonomska svoboda zagotavlja učinkovitost in zaposlenost, kar pa zadeva stanovanja, predstavlja edino pot, ki jo lahko uberemo, če hočemo pritegniti zasebno varčevanje v ta sektor in zajamčiti tehnično veljavno in sodobno stanovanjsko gradnjo."
V teku kongresa bodo delegati iz različnih držav orisali politiko svojih vlad na stanovanjskem področju, končni cilj Mednarodne zveze nepremičninskega lastništva pa je doseči, da bi vsi državljani lahko postali lastniki stanovanja. To pa bo po mnenju poročevalcev moč doseči šele z vrnitvijo k tržnemu gospodarstvu, ki je edini pogoj, da se lastniki vrnejo vlagati v sektor. Teme, ki so bile na včerajšnjem dnevnem redu, so posebej zadevale tudi vinkulistični režim lokacijskih pogodb in stanovanjskih najemnin, ki so ga ukinili že v vseh zahodnih državah, razen v Italiji, in ki je po mnenju izvedencev glavni krivec za sedanjo krizo investicij in razpoložljivosti na stanovanjskem področju. Kongres se bo nadaljeval še danes in jutri.
Suplence v devinsko nabrežinskih vrtcih
Devinsko-nabrežinska občina razpisuje natečaj na podlagi listin za dodelitev poverjenih mest in suplenc v občinskih otroških vrtcih za šolsko leto 1986/87.
Prošnje na kolkovanem papirju je treba predložiti najkasneje do 16. oktobra.
Interesentke lahko dvignejo razpis natečaja na občinskem sedežu, soba št. 20, od 9. ure do 11.30.
Obvestilo KGS kmetovalcem
Z enim izmed zadnjih deželnih zakonov je bila obnovljena dodelitev dopolnilne odškodnine kmetovalcem na goratem področju za petletje 1986/1990.
Prošnje za dopolnilno odškodnino je treba predstaviti na ustreznih tiskovinah, ki so na razpolago na Gorski skupnosti do vključno 13. oktobra 1.1.
Na Gorski skupnosti in pri kmečkih sindikalnih organizacijah bodo zainteresirani dobili potrebne informacije glede potrebne dodatne dokumentacije in glede izpolnitve prošenj.
Končan seminar o tehnologiji
Tehnologija bo imela veliko prihodnost le, če bodo tudi deželam v razvoju dosegljivi inštrumenti, s katerimi bo moč radikalno rešiti probleme, ki jih tarejo. Temeljiti bo morala na soočanju in na tesnem sodelovanju med industrijo in akademskimi ter raziskovalnimi krogi. Ugotovitvi sta izšli s seminarja o tehnoloških disciplinah, ki ga je priredilo deželno Združenje za mednarodni razvoj SID pri Tržaški univerzi. Rezultate strokovnega posveta bodo posredovali ministrom za zunanjo politiko in za šolstvo, da bi jih spodbudili k večji pozornosti in skrbi za poklicno usposabljanje in znanstveno raziskovanje.
Michelina sprejel tržaški župan
Franca Buliana bodo pokopali danes, Danielo Dagiat pa jutri
Dveletni Michele Penzo, za domače Michelino, doživlja po hudi izkušnji trenutke prave zvezdniške slave. Kaže, da ga nenadna popularnost prav nič ne moti, saj se pred novinarji, mikrofoni in televizijskimi kamerami vede povsem sproščeno in razigrano. "Rojen je za igralca," ugotavlja njegova mama Mariagrazia. "Zelo dobro se zaveda, da doživlja posebno pozornost in da mu je v teh dneh skoraj vse dovoljeno. Položaj prebrisanec izkoristi za svoje nedolžne želje in kaprice, vendar vsi smo tako srečni, da se je rešil živ in zdrav, da mu privoščimo prav vse," smeje dodaja. Michelino je včeraj zjutraj, na svoj god, spet doživel slavnostne trenutke, saj ga je povabil na obisk sam župan Trsta Staffieri, ki je
Mariu in Mariagrazii Penzo izrekel čestitke za njuno zrelo in uravnovešeno zadržanje v dolgih urah, ko je ves Trst trepetal za malčkovo usodo in so bile možnosti za njegovo rešitev vse prej kot rožnate. Michelinu je namesto mestnega pečata iz tretjega stoletja, s katerim bi otrok ne vedel kaj počenjati, daroval mehkega medvedka iz pliša, ki ga je junak dneva takoj krstil za "ciccia bau-bau". Kot je že napovedala, se bo družina Penzo morda že danes odpravila na krajše počitnice, na katerih upa, da bo končno našla izgubljeni mir.
Poseben dan je bil včeraj tudi na kvesturi, kjer so imeli krajšo svečanost ob praznovanju sv. Mihaela, zavetnika policije. Med obredom je kvestor Mat-
tera izročil načelniku letečega oddelka Padulanu posebno medaljo v znak priznanja za zavzetost in trud v iskanju pogrešanega otroka.
Namestnik državnega tožilca Driga-ni je včeraj izdal dovoljenje za pokop 24-letne Daniele Dagiat in njenega zaročenca, 26-letnega Franca Bulia-na.Vsaj iz sodnega vidika sta umor mlade otroške varuške in samomor Franca Buliana razčiščena, tako da ni potrebno preiskovati dalje. Tako organi javne varnosti kot sodnik so prepričani, da je Bulian ubil svojo zaročenko, ker ga je hotela zapustiti, nato pa je svoj uničevalni načrt izpeljal do konca in si za usodni korak izbral drevo na Globojnarju. Področje je Bulian dobro poznal, saj je živel v Trebčah do svojega 13. leta. Njegov pogreb bo danes, vendar starši niso hoteli sporočiti ure. Danielo bodo pokopali jutri. Sprevod bo krenil od kapelice pri glavni bolnišnici ob 11. uri.
Ugodna ponudba za bivanje v Angliji
Kulturna organizacija English Con-versation Club ponuja komurkoli možnost bivanja v Angliji po zelo zmernih cenah. Udeleženci te pobude so med bivanjem gosti angleških družin v Northamptonu, sledijo pouku v angleških šolah in obiskujejo znamenita angleška mesta kot Cambridge, VVarvvick Castle, Stratford upon Avon in seveda London.
Kdor želi podrobnejše podatke se lahko obrne na Silvijo Callin, Ul. Bei-ruth 17 - 34100 Trst, tel. (040) 224407.
V Lonjerju na prazniku grozdja nagradili »šprone« in slikarje
Vsakoletni praznik grozdja, ki ga vali svoje slikarske sposobnosti. Komi-prirejata kulturno društvo Lonjer- sija, ki so jo sestavljale učiteljice kati-Katinara in kolesarski klub Adria je narske osnovne šole ter lonjerskega tudi tokrat dobro uspel, pa čeprav je	vrtca, se je morala precej namučiti,
dvodnevno praznovanje v Lonjerju	preden je določila najboljše v raznih
oviralo slabo vreme. Izredna množica	kategorijah in nato nagradila vse ude-
obiskovalcev, ki je oba dneva napolni-	ležence s praktičnimi	nagradami. V
la prireditveni prostor v Lonjerju, je	najmlajši kategoriji so	bili nagrajeni
lahko občudovala kar 26 špronov, ki vsi štirje udeleženci, obiskovalci vrtca so jih prispevali lonjerski in katinarski Breda Močilnik, Varna Pečenik, De-vinogradniki, med katerimi je prva van Santi in Matjaž Pečar, med učenci nagrada šla Silvanu Poropatu.	1. in 2. razreda so se izkazali Jana Pe-
V uvodu nedeljskega popoldneva je	čar, Elisa Manin in Peter Nadlišek,
nastopil novoustanovljeni pevski zbor med starejšimi osnovno- in srednješol-Skala iz Gropade, ki je s svojim izva- ci pa Andrej Stanese pred Karin Pucer janjem navdušil občinstvo, zvečer pa	in Aleksom Maverjem.	Omeniti je tre-
so nastopili Veseli godci iz Boljunca.	ba še, da so prispevali	nagrade za vse
V soboto popoldne se je v društvenih razstavljavce grozdja Agraria Furlani, prostorih odvijal slikarski ex tempore Agraria Močilnik, Terpin, Kmečka za najmlajše predstavnike iz Lonjerja zveza, Tržaška kreditna banka, Hranil-in s Katinare, ki so se v lepem številu	niča in posojilnica na Opčinah in Pri-
— bilo jih je kar 22 — odzvali vabilu	morski dnevnik. (R. Pečar)
prirediteljev in ves popoldan dokazo-	sliki: udeleženci praznika groz-
dja v Lonjerju.
Sodelovanje med Trstom in Avstrijo
Trgovinska zbornica vabi tržaška podjetja, ki jih zanima proizvodno ali finančno sodelovanje z avstrijskimi partnerji, naj to nemudoma sporočijo njeni službi za zunanjo trgovino. V četrtek bo namreč na Dunaju okrogla miza, ki jo prireja tamkajšnja trgovinska zbornica na temo možnosti in donosnosti investiranja v Trstu in na kateri bodo avstrijski gospodarstveniki izvedeli za ugodnosti paketa za Trst, za carinske olajšave, za znanstveno-raziskovalne dejavnosti itd.
Pred bližnjim zasedanjem mešanega italijansko-avstrijskega odbora za gospodarsko sodelovanje (Kontaktkomitee) pa so se včeraj na Trgovinski zbornici sestali njen predsednik Tombesi s sodelavci in predstavniki Pristaniške ustanove, Državnih železnic, carinske uprave in podjetnikov. Srečanje se je zaključilo z obvezo, da se bodo udeleženci čimprej spet sestali in se na osnovi predhodne analize in poglobitve problematike, dogovorili za konkretne predloge, s katerimi bodo šli na zasedanje mešanega odbora.
Zakon o pristaniščih dobrodošel
Nov zakon o pristaniščih, ki so ga pred kratkim izglasovali v parlamentu, je v Trstu sprožil val pozitivnih reakcij, še posebno v sami sredi pristaniških organizacij, ki so aktivno sodelovale pri sestavi zakonskega osnutka. Zakon o pristaniščih predvideva namreč vrsto posegov, ki bi omogočili večjim italijanskim Pristaniščem, torej tudi Trstu, da se vsaj delno otresejo že kroničnega propadanja.
Predsednik tržaške Avtonomne pristaniške ustanove Michele Zanetti je v svoji izjavi podčrtal pomen zakona, ki bo omogočil kritje dosedanjega deficita, obenem pa bi moral sprožiti konkretno planiranje nadaljnjega pristaniškega razvoja. Temu je direktor Pristaniške ustanove Rovelli še dodal, da je zakon Podlaga na kateri bo mogoče graditi reformo pristaniške uprave in se usmeriti na nova tržišča.
Še tako dobrodošel zakon pa le ne bo mogel zapolniti vedno večjega razkoraka med ceno delovne sile in dohodkom, ki ga pogojujejo zakoni tržišča. Zato bo morala Pristaniška ustanova, kljub zakonu, okrniti število zaposlenih. (Uprava
bi v ta namen rada uvedla predčasno upokojitev).	*	.
^ Reorganizacija dela v tržaškem pristanišču pa zaobjema tudi delovanje Družbe pristaniških delavcev, ki jim novi zakon zagotavlja v letu 1987 14 delovnih dni na mesec, v letu 1986 pa mesečno dva dni več.
Skupina Ensemble Concerto koncertirala na Repentabru
V nedeljo je bil v repentabrski cerkvi tretji koncert iz ciklusa Repenta-bor, ki je namenjen stari in sodobni glasbi. Tokrat je nastopil Ensamble Concerto, ki je nastal leta 1984 kot komorna skupina in nastopa z antičnimi instrumenti. Ansambel je predstavil izključno skladbe avtorjev iz 16. in 17. stoletja, in sicer naslednje: »Sinfonia guarta a cingue«, avtor J. Rosenmul-ler, »Canzon a 5 voci super Cantio-nem Gallicam« nemškega organista
in skladatelja S. Schneidta, »Canzon terza a sei« italijanskega skladatelja Gabrielija, »Entrata et sonata a cingue« Rosenmullerja, pet krajših skladb oziroma plesov W. Bradeja. Koncert se je zaključil z Biberjevo skladbo »Serenata a cingue«. Skupino je vodil Roberto Gini.
Na sliki: člani skupine Ensemble Concerto med nedeljskim koncertom.
• Tržaška višja šola za socialne delavke obvešča, da bo vpisovanje na triletni tečaj za diplomo socialne delavke trajalo še do 8. oktobra. Vse informacije so na razpolago v tajništvu šole v Ul. Carnaro 43 (tel. 829444 ali 829445) vsak dan, razen ob sobotah, od 9. do 12. ure.
t
Zapustil nas je naš dragi mož in oče
Kazimir Šturman
Pogreb bo jutri, 1. oktobra, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev v Mačkolje.
Žalostno vest sporočajo: žena Amalia, hčerke Anica, Barbara in Martina z družino ter drugo sorodstvo.
Mačkolje, 30. septembra 1986
t
Zapustila nas je naša draga
Rosa Maria (Rosetta) Cerkvenič
Pogreb bo jutri, 1. oktobra, ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev na Katinaro.
Žalostno vest sporočajo: sestre Gi-uditta, Mery, Pina in Tina, brat Učo, svakinja, svaka, nečaki, pranečaki, teti in drugo sorodstvo.
Trst, Rovte, 30. septembra 1986
Igra v tržaškem narečju v KD Prešeren v Boljuncu
KD France Prešeren iz Boljunca je imelo v petek, 26. septembra, v gosteh gledališko skupino "Arniči di S. Giovanni", ki se je predstavila s komedijo v tržaškem narečju "Uno sguardo da sotto il ponte". Komedijo je napisal Roberto Grenzi, režiral pa jo je Giuliano Zannier. Gostovanje je društvo priredilo predvsem zaradi tega, da nudi tudi italijanskemu delu vasi svoj prostor v svojem krogu. Igra v tržaškem narečju je uspela in zato bo društvo nadaljevalo v to smer.
Ob zaključku poslovanja v gostilni
»PRI
POŠTI«
v Bazovici
se Liliana Bontempo in gostinsko osebje
iskreno zahvaljuje vsem gostom za izkazano zaupanje
Hvala!
razne prireditve
Zveza slovenskih kulturnih društev
obvešča, da bo prva seja glavnega odbora v ponedeljek, 6. oktobra 1986, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah (ne pa 29. septembra, kot je bilo že najavljeno). Seje naj se obvezno udeležijo vsi predsedniki včlanjenih društev ter člani glavnega odbora, izvoljeni na zadnjem občnem zboru.
_________gledališča_____________
TEATRO STABILE
Pri Teatru Stabile Furlanije-Julijske krajine je v teku abonmajska kampanja 1986/87. Rok za potrditev lanskih in vpis novih abonmajev zapade 10. oktobra pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CANKARJEV DOM
KONGRESNE PRIREDITVE V OKTOBRU
Do 1. oktobra: JUGOSLOVANSKI POSVET O TOTALNI KOMUNIKACIJI
V	torek, 7. oktobra: YUTEL 86 - 20. JUBILEJNI JUGOSLOVANSKI SIMPOZIJ O TELEKOMUNIKACIJAH. Otvoritvena slovesnost s podelitvijo priznanj.
Velika dvorana
V	soboto, 4. oktobra, ob 19.30: W. A. Mozart UGRABITEV IZ SERAJA. Gostovanje SNG Maribor - Opera in balet. Dirigent Uroš Lajovic.
Okrogla dvorana
V	petek, 3. oktobra, ob 20. uri: Henrik Ibsen, HEDDA GABLER - premiera. Absolventska predstava študentov AGRFT. Ponovitve v soboto, 5., nedeljo, 19, in ponedeljek, 20. oktobra.
Srednja dvorana
V	četrtek, 2. oktobra, od 9. do 13. in od 15. do 19. ure: SIMPOZIJ O STRITARJU. Znanstveno srečanje, na katerem bodo z referati nastopili slovenski literarni zgodovinarji in jezikoslovci.
V	nedeljo, 5. oktobra, ob 20.30: 3 MUS-TAPHA 3. Koncert angleškega ansambla.
Sejna dvorana
Od 1. do 3. oktobra od 10. do 20. ure: FANTAZIJA 86 - VIDEOKABINET. Tridnevni pregled najnovejših video filmov s področja znanstvene fantastike.
KULTURNI DOM — NOVA GORICA
Velika dvorana Kulturnega doma
V	četrtek, 2. oktobra 1986, ob 19. uri: recital violinista STEFANA MILENKOVIČA, komaj 9-letnega virtuoza iz Beograda.
V	ponedeljek, 6. oktobra, ob 20.15: Koncert slovitega akademskega pevskega zbora M. GLINKA iz Leningrada.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
prireja
KNJIŽNIČARSKI TEČAJ
Predavanja bodo trikrat tedensko v popoldanskih urah (od 14. do 18. ure) v Gregorčičevi dvorani v Trstu od 14. do 28. oktobra 1986.
Vpisovanje do 10. oktobra v uradu NŠK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20.
koncerti
VERDI
Od danes do 4. oktobra bo Orkester gledališča Verdi, ki ga vodi Julian Ko-vatschev, na turneji po naši deželi. Nocoj bo nastopil ob 20.30 v Avditoriju v S. Vitu al Tagliamento, v sredo v Kongresni palači v Gradežu, v četrtek v Gledališču Odeon v Latisani.v petek v Avditoriju Zanon v Vidmu in zaključil v soboto v Avditoriju v Gorici.
Tržaški glasbeni september - V četrtek, 2. oktobra, ob 20.30 v evangeličansko—luteranski cerkvi (Largo Panfili) POLIFONSKI ZBOR CLAUDIO MONTEVERDI, dirigent Orlando Dipiazza. Na sporedu: Mendelssohn-Bartholdy in Liszt.
V ponedeljek, 6. oktobra, ob 20.30: IZREDNI KONCERT v evangeličansko-luteranski cerkvi (Largo Panfili) s sodelovanjem italijanskega Radia in Televizije. Nastopata Pamela Herbert - sopran in Donatella Vigato - alt. Orkester FRANCA FERRARE, ki ga vodi Mario Feroce. Na sporedu Pergolesi in Vivaldi.
Gallus Consort in Deželni sedež RAI v Trstu pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine prirejata glasbene popoldneve stare in sodobne glasbe »REPENTA-BOR«. V nedeljo, 5. oktobra, ob 18. uri v repentabrski cerkvi GALLUS CONSORT. Na spredu: Williams, VVeldon, Corbett, Purcell in Valentine.
Glasbena matica - Trst vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1986/87 vsak dan razen ob sobotah od 10. do 12. ure v Ul. R. Manna 29, tel. 040/418605. Lanski abonenti lahko potrdijo svoj sedež še jutri, 1. oktobra 1986.
Danes ob 20.30 v cerkvi sv. Frančiška v Miljah: koncert dua BLASCO-GUERRATO (flavta in kitara). Na sporedu: Djemil, Villa-Lobos, Casas Auge, Viozzi in Giuliani.
SKD BARKOVLJE
vabi na
DRUGI
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v društvenih prostorih, Ul. Cerreto 12, danes, 30. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju.
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 29. 9. 1986
Ameriški dolar............ 1.390, -
Nemška marka ............. 689.—
Francoski frank........... 208.—
Holandski florint......... 609.—
Belgijski frank.............. 32,50
Funt šterling............. 2005.—
Irski šterling............ 1.880.—
Danska krona.............. 180.—
Grška drahma ................. 9,90
Kanadski dolar ........... 1000.—
Japonski jen................... 8,50
Švicarski frank ........... 849.—
Avstrijski šiling............. 97,90
Norveška krona ............ 188.—
Švedska krona.............. 201.—
Portugalski eskudo......... 9.—
Španska peseta................. 10.—
Avstralski dolar .......... 840.—
Debeli dinar................... 2,80
Drobni dinar................... 2,80
Df ll/D BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 DLiIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Stopil je	v veljavo včeraj	
Nov urnik trgovin		
Včeraj je stopil v veljavo zimski urnik trgovin. Trgovine bodo odslej v		
zimskem času odprte s sledečim urnikom:		
jestvine, delikatese, drogerije in cvetličarne	8.00 - 13.00	16.30 - 19.00
mlekarne in pekarne	7.40 - 13.00	17.00 - 19.00
trgovine s sadjem in zelenjavo	7.40 - 14.00	(ob delavnikih)
mesnice	7.40 - 13.00	16.30 - 19.00 (pred prazniki)
	7.40 - 13.00	(ob delavnikih)
ribarnice	7.40 - 13.00	16.30 - 19.00 (pred prazniki)
	8.00 - 14.00	
Vse ostale trgovine bodo obdržale sedanji urnik.		
Knjigarne in papirnice bodo lahko med šolskim letom odprte že od 7.30 dalje.		
r SLOVENSKO t-Aft^flSTALNO^ ^GLEDALIŠČE V TRSTU
ABONMA 1986-87
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma do 4. oktobra od 9. do 14. ure tudi po telefonu 734-265.
Vpisovanje novih abonentov od 6. oktobra od 10. do 14. in od 18. do 20. ure v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4.
včeraj-danes
Danes, TOREK, 30. septembra
SONJA
Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 17.48 - Dolžina dneva 11.46 - Luna vzide ob 1.46 in zatone ob 16.43.
Jutri, SREDA, 1. oktobra
TEREZIJA
PLIMOVANJE DANES: Ob 01.29 najnižje -42 cm, ob 08.09 najvišje 39 cm, ob 14.09 najnižje -22 cm, ob 19.42 najvišje 28 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 21,5 stopinje, zračni tlak 1030,3 mb pada, veter 12 kilometrov na uro severozahodnih, vlaga 49-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Marco Pacherini, Mat-tia Pacherini, Giuseppe Trinco, Luca Co-lomban, Giulia Tercovich, Alessio Ca-cich, Claudia Frisone, Sabrina Cioffi, Erik Prassel, Fabrizio Marchio' Lunet, Stefania Michelini, Alessia Budicin, Laura Bellatorre, Agostino Scarazzato, Giulia Viviani, Ester De Ros, Gabriele Pet-racco, Andrea Nicodemo, Moscovito Antonio Bevacgua.
UMRLI SO: 78-letna Magenta Arnolde, 83-letna Bruna Tenze, 63-letni Livio Lucci, 86-letna Anita Purich, 58-letni Du-ilio Gostisa, 67-letni Mario Rebek, 93-let-na Giorgina Gammaticopulo, 86-letna Luigia Negroni, 75-letni Antonio Ferret-ti, 45-letni Marino Villach, 91-letna Ameba Olivah, 87-letna Celestina Turcovich, 76-letna Anita Flego, 78-letni Arnaldo Felfrin, 80-letni Benedetto Gregori, 88-letna Cristina Dobravez, 72-letna Gaggia Fumi, 80-letna Maria Massarelli, 83-letna Maria Meniš, 81-letna Cesarina Srichia, 55-letna Maria Rosa Cerguenich, 61-letni Pietro Piccin, 64-letna Natalina Cecconi, 52-letna Neri Degrassi, 64-letna Olga Co-lonelli.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 29. septembra, do sobote, 4. oktobra 1986
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Se-vero 112, Ul. Baiamonti 50, Mazzinijev drevored 1 (Milje), Ul. Roma 15, Ul. Gin-nastica 44.
razna obvestila
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi na prvi letošnji večer v sezoni, ki bo v ponedeljek, 6. oktobra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3. Predavala bo dr. Milica KACIN o nadškofu Sedeju v luči uradnih italijanskih dokumentov.
TPPZ P. Tomažič obvešča vse pevce, da bodo v soboto, 4. oktobra, nastopili na občinskem prazniku v Idriji. Peli bodo pred obeležjem padim v NOB in na glavnem trgu. Po nepretrgani dejavnosti od leta 1972 bo to prvi nastop v jubilejni sezoni 1986/87. Avtobusi bodo odpeljali iz Bazovice ob 9. uri. V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani.
čestitke
Dragi nono RINO! Za tvoj rojstni dan ti želiva vse najboljše Irina in Peter.
Danes praznujeta srebrno poroko TANJA in BERTO. Še mnogo zdravih in srečnih let jima želita sin Robi in mama Olga.
Včeraj, 29. t. m., je praznovala svoj rojstni dan ZOFIJA SLAVEC (Dolina 442). Vse najboljše ji želijo vsi najdražji.
kino
ARISTON - FESTIVAL FESTIVALOV -16.30, 22.00 Absolute Beginners, dram., VB 1986, 102’; r. Julian Temple, i. David Bowie, Paul Weller.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Brivido, srh., ZDA 1985, 100'; r. Stephen King; i. Emilio Estevez, Laura Harrington. NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Scuola di ladri, kom., It. 1986, 100'; r. Neri Paren-ti; i. Paolo Villaggio, Lino Banfi. NAZIONALE III - 16.00, 22.00 L’isola delTamore, porn. □ □
EDEN - 15.30, 22.00 Profondo erotico,
□ □
GRATTACIELO - 16.15, 22.15 Scuola di polizia III, kom., ZDA 1986; r. J. Pariš; i. Steve Guttenberg, M. Winslow.
CAPITOL - 16.00, 21.30 La mia Africa, dram., ZDA 1985, 150'; r. Sydney Pol-lack; i. Meryl Streep, Robert Redford.
EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 Grosso guaio a China Town, fant., ZDA 1986, 115'; r. John Carpenter; i. Kurt Russel.
EKCELSIOR II - 16.45, 22.00 I Love You, dram., Fr./It. 1986, 100'; r. Marco Ferre-ri; i. Christopher Lambert, Eddy Mit-chell, □
FENICE - 16.30, 22.15 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110’; r. Tony Scott; Tom Cruise, Kelly McGills.
MIGNON - 16.30, 22.15 Tre uomini e una culia, kom., Fr. 1986, 100'; r. Celine Serreau; i. Roland Giraud, Michel Boujenah.
ALCIONE - 16.00, 22.10 A cena con gli amici, dram., ZDA 1983, 107'; r. Barry Levinson; i. Mickey Rourke, Steve Guttenberg.
LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 Brazil, VB 1985, 130'; r. Terry Gilliam; i. Robert De Niro, Jonathan Pryce.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 La venexiana,er. dram., It. 1986, 110'; r. Mauro BologniniJ. Laura Antonelli, Jason Connery. □
RADIO - 15.30, 21.30 La dolcissima,
pom., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja slikar DEZIDERIJ ŠVARA.
V	Kraški galeriji v Repnu je do 12. oktobra odprta razstava slikarke MIHAELE VELIKONJE na temo Kraške osmi-ce. Urnik: ob nedeljah od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.30.
V	Konjušnici Miramarskega parka je do 30. novembra odprta razstava MAKSIMILIJAN OD TRSTA DO MEHIKE.
Na Gradu sv. Justa je do 30. novembra od 17.00 do 19.30 na ogled razstava MODA	OBLA-
ČENJA V TRSTU.
V	umetnostni galeriji Bassanese (Trg Giotti 8/I)bo v sredo, 1. oktobra, ob 17. uri otvoritev razstave posterjev LEO CASTELLI GALLERY 420 VVEST BRO-ADWAY - NEW YORK. Razstava bo odprta 15 dni od 17. do 20. ure samo ob delavnikih.
V	tržaški občinski galeriji (Trg Uni-ta) bo od 4. do 12. oktobra razstavljala slikarka NORA CARELLA. Otvoritev bo v soboto ob 18. uri.
šolske vesti
Stalno slovensko gledališče. BALETNA ŠOLA. Vpisovanje in informacije na upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734265, vsak delavnik od 10. do 14. ure. Ob zadostnem številu učencev bo začetek pouka jutri, 1. oktobra, ob 15. uri.
• ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA vabijo svoje člane na večer ob odhodu generalnega konzula SFRJ Mirošiča in konzula Nabka na novi delovni mesti. Poslovilna večerja bo v sredo ob 19. uri v prostorih DESPRAL pri Domju. Vpisovanje na krajevnih sekcijah ANPI-VZPI.
__________prispevki______________
Namesto cvetja na grob Ivana Miliča darujejo Danilo in Jolanda Milič 15.000 lir in Boris Ravbat 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Repniču.
V	spomin na pok. Mimico Fabris, ki je pred kratkim umrla v daljnem Buenos Airesu darujeta družini Cibic-Cergol 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob poslovilnem večem na Generalnem konzulatu SFRJ ob povratku generalnega konzula Mirošiča v domovino, na katerem je sodeloval Tržaški oktet, daruje Dušan Košuta z družino Tržaškemu oktetu 500.000 lir za lepo petje in za požrtvovalno in visoko umetniško širjenje slovenske pesmi po Italiji in Evropi.
V	spomin na Nanco Bolčič daruje Josip Ota (Boljunec 38) 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Boljuncu.
V	spomin na drago Marinko Theuer-schuh—Pisani daruje neučno in kuhinjsko osebje srednje šole F. Levshk s Proseka 50.000 lir za ženski pevski zbor z Repentabra.
mali oglasi
KUPIM rabljen klavir. Tel. v večernih urah na št. 040/228382.
MOŠKI SREDNJIH LET, prost, s samostojnim delom, z lastnim stanovanjem želi spoznati pošteno žensko, 40-45 let, ki bi bila pripravljena sodelovati, možna poroka. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro "Sodelovanje".
IŠČEM pošteno hišno pomočnico, dobra plača. Tel. 040/575436.
DRAGULJARNA IN OPTIKA MALALAN sporočata cenjenim strankam, da bosta od 30. t. m. dalje poslovali po zimskem urniku in sicer: od 8. do 12.30 ter od 15.30 do 19. ure.
RENAULT TX 1600, letnik 1977 v dobrem stanju prodam. Tel. na št. 040/212942.
TRGOVSKO PODJETJE nujno išče knji-govodjo/kinjo z večletno izkušnjo, kontakt s publiko. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Knjigovodja".
IŠČEMO izkušeno in resno kuharico. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Kuharica."
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Manufaktura PODOBNIK			(P
	©	OPČINE Telefon 211090 otroška oblačila za:	i Creation St um mer
		šolo - telovadbo - šport	
ŠOLSKI ZAVODI . srl
ra gemAs
Ul. Imbriani, 6
TRST Tel. 040/630838 -------------- Urnik tajništva: 9.30-12.30
VSE ZA LEPOTO
Z NAŠIMI TEČAJI SE USPEŠNO UVEDEŠ KOT:
•	FRIZER-KA • ESTETISTKA • MASER-KA
•	MANIKIRKA IN PEDIKIRKA • VISAGISTKA
ZA NEGO OBRAZA • LIČENJE - MAOUILLAGE
•	MODNA KREATORKA • FIGURINIST-KA
•	MODELIST-KA • ŠIVILJA, KROJILKA
•	TISKANJE IN RISANJE NA BLAGO
BODOČNOST Z INFORMATIKO
NE ODGOVARJAJ NEGATIVNO NA VPRAŠANJE »ALI ZNAŠ RABITI RAČUNALNIK?«
Na razpolago so tečaji na vsakršni ravni za:
•	OPERATERJE • PROGRAMATORJE
•	ANALISTE • PROCEDURISTE
Tehnično praktični tečaji potekajo z neposrednim uporabljanjem elaboratorjev.
Informacije in vpisovanje za šolsko leto 1986-87 na sedežu inštituta
slike, ki niso le spomin
Popoldne bo miting
"Prihajali so iz vseh smeri. S pohodnim korakom, po kurirskih stezah in prek polja. Z udarno brigado je v trg prišla tudi kulturna skupina. Popoldne bo miting; zato postavljajo oder zunaj vasi in ga krasijo s smrečjem, napisi in trobojnicami; slišati je harmoniko, po skednjih iščejo še zadnje rekvizite. Iz vseh koncev doline se zbirajo, da bi ob pesmi, recitaciji in enodejanki z geslom svobode presegli smrt. Bilo je v Črnomlju, Gornji Branici, Poljanah, Rosalnicah, Gornjem gradu, v revirjih, v Brdih, Goricah in na robu Barja."
Fotografija, ki vam jo predstavljamo, nima na hrbtni strani' nobenega podatka, smemo pa sklepati iz njene vsebine, da je bila napravljena nekaj časa po zgoraj opisanih razmerah, kajti nihče ni oborožen in večina ima praznične, bele srajce. Odnos do predstave pa je, rekli bi, isti. Zbranost in pazljivost ljudi sta zgledni, kajti na odru, postavljenem iz sušic bližnjega gozda, se odvijajo življenjske drame; in sporočilo, ki prihaja z njega, je sporočilo opredelitve in upanja. Kdo se od štiridesetletnikov navzgor ne spominja ljudskih veselic v Prčjem dolu in v Sovodnjah, na Pončani in v Štan-drežu, ko je kulturno sporočilo rabilo še vedno krepke pesti za svojo obrambo, kljub temu da je bil - tako smo verjeli - fašizem premagan in smo se prepričevali, da smo v borbi zmagali.
Ponosen sem na tisti zanos, ki smo ga bili zmožni in ki se je ponavljal na telovadnih prvomajskih nastopih, kasneje na STEDU in še kasneje, pravzaprav včeraj, na Travniku. Dokaz, da smo zmožni občasno sleči svojo filistr-sko obličje. Ponos ne pomeni, da bi spet šel na miting za ideale, ki se jih nekateri sramujejo, ker so veljali pred nekaj desetletji, a se niso uresničili. Gre za odnos do velikih načrtov.
Kdor se danes posmehuje zanosu za sedmo republiko izpred štirideset let, se bo čez dvajset let posmehoval današnji težnji po enotnem kulturnem prostoru.	(R. A.)
filmi na tv zaslonu
IL GIUDIZIO UNIVERSALE - Vesoljni sodni dan, Italija, 1961. Režija: Vitto-rio De Sica. Igrajo: Vittorio Gassman, Renato Rascel, Nino Manfredi, Alberto Sordi, Silvana Mangano, Fernandel. RAI 1, ob 16.00.
Jesen je zelo vroča faza v konkurenci med RAI in Berlusconijevimi networ-ki, ker se v tem času baje zelo zviša "audience" tv gledalcev in se tudi sorazmerno poveča "budget" reklamnih spotov. RAI v tej "bitki" otvarja novo sezono z velikim ciklusom italijanskih filmov (čez šestdeset!), ki bodo na sporedu vsak dan v popoldanskem pasu prve mreže, od ponedeljka do četrtka, naslov ciklusa se sam komentira:"Italija. 40 let filma"!
Pričujoči film je značilna Zavattinijevo-De Sicova zgodba, paradoksen in moralistično obarvan pamflet, posvečen dobrim in slabim lastnostim malega človeka. Neapeljčanom izzveni z neba močan in silen glas, ki oznanja konec sveta...
MRAČNI KONEC TEDNA - Avstralija, 1978. Režija: Tom Jefirey. Igrajo: John VVaters, Melissa Jaffer, Wyn Roberts, Barbara West. TV ZAGREB, ob 21.00.
Tudi TV Zagreb sledi zgledu ljubljanskega studia in predlaga svojim gledalcem ciklus zanimive in mlade izvenevropske kinematografije. Avstralski film se razvija nekam samoniklo, med komercialnim hollywoodskim modelom in angažiranim pristopom evropskega filma.
Ob takšnem ustvarjalnem in ideološkem prepihu nastajajo tudi filmi kot Jeffrejev apolog zoper vsakršno obliko nasilja. V malem avstralskem mestu, v tridesetih letih, se pripeti okruten umor. Prebivalci malega mesta hočejo maščevati ubito starko in obdolžijo za ta uboj nekega tujca. Tako se začne neizprosen in splošen lov na človeka. Večina prebivalstva topo in histerično zasleduje nesrečneža, le redkokdo podvomi, ali je preganjani res kriv ali nedolžen.
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 11. uri
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Lep pozdrav vsem skupaj... Po tednu dni smo spet prikotalkali na te stolpce, ki so namenjeni popularni glasbi. Tokrat, sicer je to že navada, kar dve lestvici, tedenska in mesečna, torej tista, ki devetim srečnežem prinaša nagrade...
Mesečna lestvica:
1. Steve Winwood - Back In The High Life Again; 2. Gu Gu - Ljubil bi se; 3. Wham - The Edge Of Heaven; 4. Julian Lennon - Time Wil Teach Us AH; 5. Martin Krpan - Od višine se zvrti; 6. Madonna Papa Don’t Preach; 7. Daryl Hall - Dreamtime; 8. Level 42 - Lessons In Love 9. A-Ha - Train Of Thought; 10. Brian Ferry - Is Your Love Strong Enough
To je torej zbirna lestvica tega meseca, lahko bi rekli brez večjih presenečenj. Dodam naj le to, da je skupina Martin Krpan že tretjič na mesečni lestvici.
1. Steve Winwood - Back In The High Life Again (1 teden na lestvici - 3. mesto na lestvici pretekli teden); 2. Julian Lennon - Time Will Teach Us Ali (3 - 4. m.); 3. Gu Gu - Ljubil bi se (4 - 10. m.); 4. Wham - The Edge Of Heaven (2 - 4. m.); 5. Martin Krpan - Od višine se zvrti (7 - 12. m.); 6. Rod Stevvart -Every Beat Of My Heart (—); 7. Madonna - Papa Don't Preach (5 - 7. m.); 8. Eurythmics - Thorn In My Side (—); 9. Daryl Hall - Dreamtime (6 - 3. m.); 10. Level 42 - Lessons In Love (8 - 4. m.).
Tudi na tedenski lestvici ni "gorelo", vrh je skoraj enak, novosti sta le na šestem in osmem mestu, dva res dobra komada... Zdaj pa k nagradam... Nagrade meseca septembra prejmejo:
—	Knjigo Založbe Lipa Koper: Edvard Kolman, C.na Markovec 12, Koper
—	Komplet kozarcev, Steklarne Hrpelje: Nadja Dokošič, Volče 99, Tolmin
—	Plošče ali kasete RTV Ljubljana, Radio KopenMateja Sedmak, Zadružna 2,; Oliver Lončarič, Hrpelje 13 c,; Nadja Uršič, Dane 30/c,
—	Dve knjigi (Rajhman, "Trubarjev svet" in "Trubarjevo berilo", ZTT: Bazilij Može, Štorje 50, Sežana
—	Tri majice, Primorske novice: Veronika Šinkovec, Lože 4,; Darko Rakuš-ček, Prekom, br. 23, Šempeter; Nataša Cerovac, Pahorjeva 63, Koper
Velike končne nagrade:
—	dve akustični kitari, Elektrotehna DO Melodija Mengeš
—	stereo gramofon SNG 2 x 4 W, Iskra TOZD Elektroakustika Sežana
—	dve nagradi LB Koper
Z nagradami sodelujejo še:
@r: irirs	(jjh j'«}--™
K--------------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:
Naslov:........
Glasujem za: Moj predlog:...
10.30	Nadalj.: La donna dl cuori (1. del)
11.30	Naniz.: Taxi - La nuova Angela
12.05	Zabavni spored: Fronto... chi gi-oca?, vodi Enrica Bonaccorti
13.30	Dnevnik
14.00	Zabavni spored: Fronto... chi gi-oca?, 2. del
14.15	Risanke: Remi
15.00	Kronike
15.30	Dokumentarec: I robot italiani -Verso la fabbrica del futuro
16.00	Film: II giudizio universale (kom., It., 1961, r. V. De Sica, i. V. Gassman, A. Sordi (1. del)
17.05	II giudizio universale (2. del)
17.55	Dokumentarec: Dizionario
18.10	Odprti prostor
18.30	Parola mia — vodi A. Carlucci 19.50 Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Ouark speciale (15. in zadnji del)
21.25	Nadaljevanka: Quei caldi giorni
del '43 (2. in zadnji del)
23.10	Dal teatro nazionale di Milano -II premio internazionale
0.10 Dnevnik — zadnje vesti 0.25 Dokumentarec: Ruote di fuoco
11.25	Nadah: Una storia viennese
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Nagradno tekmovanje: Tandem
16.55	Dokumentarec: Monografie
17.30	Dnevnik - Kratke vesti
17.35	Nanizanka: Lui, lei e gli altri - II trofeo
18.00	Nanizanka: Sherlock Schmidt e compagnia - Beethoven kaput (2. del)
18.20	Športna poročila
18.30	Naniz.: II commissario Kbster
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: Orgoglio e passione (pust., ZDA, 1957, r. S. Kramer, i. C. Grant, S. Loren, F. Sinatra)
22.45	Dnevnik
22.55	Dnevnik - Trentatre
23.45	Filmske novosti
23.55	Dnevnik
0.50 Film: La giungla della settima strada (dram., ZDA, 1957, r. R. Aldrich, i. L. Cobb, K. Mathews)
12.30	Conoscere Alpe Adria - vodi Virgilio Boccardi
13.00	Nadaljevanka: La Medea di Porta Medina (2. del)
14.00	Dokumentarec: Grotte
14.30	Tečaj francoskega jezika
15.00	Dokumentarec: Delta
15.55	Variete: Dadaumpa
16.20	Mladinske igre - otvoritev
17.40	Dadaumpa - Chitarra amore mio
18.25	Glasbena oddaja: Speciale Orec-chiocchio
19.00	Dnevnik
19.30	Deželna TV
20.05	Dokumentarec: Le pietre del Sud
20.30	Koncert: Classic Aid
21.55	Dnevnik
22.25	Drugi del koncerta Classic Aid
gost nove serije 'jr* t	oddaj Tandem,
WWM:	RAI 2 ob 14.35
RTV Ljubljana
9.00	TV mozaik - Čim boljši zrak, temveč lišajev
9.30	Tobak - naslada in pokora
17.30	Poročila
17.35	Otroški spored: Naša pesem Maribor '86
18.05	Čarobni kovček
18.45	Risanka
19.00	Danes - Notranjski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Glasbeno dokumentarna oddaja
20.35	Ženeva: Glasba v človekoljubne namene (prenos 1. dela)
22.00	Dnevnik
22.25	Ženeva: prenos 2. dela koncerta
Risanka o Črnem tulipanu je na sporedu v oddaji Bim, bum, bam, Italia 1 ob 16.00
i ^ TV Koper______________________
14.00	TV novice
14.10	Otroški program, vmes risanke
18.00	Nadaljevanka: Tra 1'amore e il potere
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu naslednji prispevki:
TRST — izvolitev predsednika tržaškega pokrajinskega sveta TRST — prvi dan pouka na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje
GORICA — 20. mittelevropsko srečanje
PORDENON — festival nemega filma
TRST — Primorski dnevnik se je dokončno poslovil od svinca
19.30	TVD Stičišče
19.40	Rubrika: Oggi e la citta
20.00	Nanizanka: Lucy e gli altri
20.25	TV novice
20.35	Ženeva: Classic Aid
22.00	TVD Vse danes
22.20	Dokumentarec
j^l CANALE 5___________
8.30	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9.20	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.15 General Hospital
11.15	Kviz: Tuttinfamiglia
12.00	Bis - vodi Mike Bongi-orno
12.45	II pranzo e servito -vodi Corrado
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Cosi gira il mondo
16.00	Dokumentarec: Big Bang - Terra e dintorni
16.30	Nanizanka: Tarzan - Il popolo del vulcano
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanke: Il mio ami-co Ricky, 18.30 Kojak,
19.30	Love Boat
20.30	Nanizanka: L alba di Dallas (1. del)
22.00	Tednik: Nonsolomoda
23.00	Športna rubrika: golf
24.00	Nanizanka: Sceriffo a New York
i ^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas in
,	9.20 Switch
10.10	Film: Erano tutti miei figli (dram., ZDA, 1948, r. I. Reis, i. E. G. Robinson, B. Lancaster)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
12.45 Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke L’-incantevole Creamy, Le avventure della dolce Katy, She-Ra, la principessa del potere
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: Il bacio del bandite (glasb., ZDA, 1948, r. Laszlo Benedek, i. Frank Sinatra, K. Grayson)
17.30	Nadaljevanka: Febbre damore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's angels - Terrore al cir-co
20.30	Film: Il prefetto di ferro (kom., It., 1977, r. P. Sguitieri, i. G. Gemma, C. Cardinale)
22.50 Film: Due marinai e una ragazza (kom., ZDA, 1945, r. George Sidney, i. Frank Sinatra, Gene Kelly)
1.20 Nanizanka: Switch
ITALIA 1_______
8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Gli eroi di Hogan, 9.50 Wonder Woman, 10.45 Luomo da 6 milioni di dollari, 11.35 Lobo, 12.30 Due
onesti fuorilegge,
13.30	T. J. Hooker
14.15	Glasb, odd.: Deejay Television Video-match
15.00	Naniz.: Truckdriver
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lovely Sara, Il tulipane nero, Occhi di gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Magica, ma-gica Emi
20.30	Film: La vendetta della Pantera Rosa (kom., ZDA, 1976, r. Blake Ed-wards, i. Peter Sellers, Herbert Lom)
22.30	Nanizanka:	Mike
Hammer
23.30	Športna oddaja: Foot-ball campionato NFL
0.40 Nanizanki: A-Team,
1.40	Kazinsky
"reJ TELEPAPOVA
11.00	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 12.00 Andrea Celeste
13.00	Risanke
15.00	Nanizanki: Senorita Andrea, 15.45 Un'eta difficile
16.00	Nanizanka
17.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Dr. John -Tre in competizione
20.30	Film: Cleopatra (pust., 1963, r. J. Leo Mankie-wicz, i. E. Taylor, R. Burton) (1. del)
22.30	Nadaljevanka: Ruote
23.30	Znanstvena oddaja: Il Leonardo
24.00	Film
L ^ TELEFRIULI
13.00	Film: Primavera di sole (dram., 1948, r. Richard Thorpe, i. Jea-nette MacDonald, LloydNolan)
14.30	Risanka: Hanna e Barbera Show
15.30	Glasbena oddaja: GTX mušic
18.30	Nanizanki: Arrivano le spose
19.30	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Una fa-miglia intraprendente
20.40 Informativna oddaja: Il sindaco e la sua gente
23.00	Rubrika: Il salotto di Franca
23.30	Nogomet: nogometna tekma Lecce - Triesti-na
[	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
22.30	Nedeljska nogometna tekma (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila;
7.20	- 8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Nediški zvon (ponov.); 8.55 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Pisani listi: poljudno čtivo, sestanek ob 12.00, glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Čas in prostor: povejmo v živo!; 15.00 Mladinski pas: Glasbene skice; 16.00 Zbornik: glasbene skice 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Slovenka; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 21.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol;
9.05	Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Od melodije do melodije;
13.45	Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lanko noč, otroci; 19.45 Ansambel Petra Ugrina;
20.00	Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Odskočna deska 21.05 Radijska igra; 21.55 Glasbeni intermezzo;
22.00	Našim po svetu; 22.30 Pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Operetna glasba; 24.05 - 4.30 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 - 13.00 Prenos II. programa RL; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Minute za kitaro; 14.40 Zanimivost; 15.00 Za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem;
17.40	Fantje po polj' gredo; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasba;
7.00	Dober dan; 8.00 - 12.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Gal-letti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja;
10.35	Vstop prost; 11.00 Filmske novosti; 11.15 Perfetta armonia; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Eccetera, eccetera;
12.00	Glasba po željah; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 15.45 - 18.30 Sintoniz-zatissimi; 16.00 Country mušic; 16.15 Plesna glasba; 17.00 Bubbling; 17.45 Folk glasba; 18.33 Slovenski solisti;
20.00	- 6.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Glasba po željah s slovensko glasbo, vodi Majda; 18.00 Informativna oddaja za ital. poslušalce; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba; 20.30 Pogovor z odvetnikom - vodi odv. Bogdan Berdon; 21.00 Oddaja za ital. poslušalce - Ostali Trst, Laltra Trieste, vodi Paolo Parovel.
KD izgubila, PSI in PSDI pa sta pridobila
Pokrajinska večinska koalicija ohranila večino v skupščini KZE
Dokončno štetje glasov za volitve v skupščino Krajevne zdravstvene enote za Goriško je prineslo malenkostno, a vendar zanimivo spremembo z neuradnimi podatki, ki so bili znani v soboto. Republikanski disidenti iz Gra-deža so dobili eno mesto v skupščini, to na račun demokristjanov. KD je torej v primerjavi s prejšnjim stanjem v skupščini izgubila tri mesta, komunisti pa eno. Po eno mesto vsak so v skupščini pridobili Zeleni, PSI, PSDI in republikanci iz Gradeža.
Porazdelitev mest v skupščini KZE je naslednja: Zeleni 1, MSI 2, PSI 6, PLI'1, PRI Gradež 1, PRI 2, KPI 15, SSk 1, PSDI 3, KD 17. Po glasovih so bili rezultati naslednji: Zeleni 1.829, MSI 3.472, PSI 11.121, PLI 1.382, PRI Gradež 1.332, PRI 4.235, KPI 29.509, SSk 1.854, PSDI 7.606, KD 33.598.
Stranke sedanje deželne in pokrajinske koalicije (KD, PSI, PSDI, PRI, SSk in PLI) razpolagajo torej s tridesetimi mesti od skupnih petdeset v skupščini KZE. Skoro gotovo je, da
bodo te stranke sestavile večino v skupščini, seveda če medtem ne pride kaj novega vmes.
Seveda ni znano, kakšno stališče do večinske koalicije v skupščini zavzame izvoljeni predstavnik gradeških republikancev. To je župan tega kraja Zanetti. Pokrajinsko vodstvo stranke ga ni hotelo kandidirati, ker je v prejšnji skupščini bil proti zaprtju bolnišnice v Gradežu. Zaradi tega so on in njegovi postavili lastno listo. Treba bo ugotoviti, kakšno stališče bo v zvezi s tem zavzel pokrajinski odbor PRI. Celotni skupini iz Gradeža so odvzeli legitimnost zastopati stranko za omejen čas. Kako naprej, bomo še videli.
Zeleni so izvolili svojega zastopnika. V času pred volitvami so imeli precej živahno delo, še zlasti v Krmi-nu. Tu so se zavzeli proti zaprtju bolnišnice.
Od skupnega števila petdesetih je bilo 43 članov skupščine izvoljenih neposredno. Sedem jih je prišlo v
skupščino z igro ostankov. Po enega svetovalca iz ostankov so dobili Zeleni, MSI, PSI, PLI, PRI iz Gradeža, SSk in PSDI.
Zaradi zapletenega štetja glasov in tudi preferenčnih glasov se je objava rezultatov včeraj precej zavlekla. Osrednji volilni urad je bil na županstvu v Gorici. Z nekaterih občin so šele včeraj pozno zjutraj prinesli v Gorico uradne podatke. Štetje je bilo zapleteno, ker so svetoValci-volivci v posameznih občinah imeli vsak svoje osebne količine glasov, kar je bilo seveda odvisno od števila volivcev in veljavnih glasov v posameznih občinah. Zaradi tega nismo danes v- stanju nuditi našim bralcem dokončnih rezultatov z imeni izvoljenih, pa čeprav so bili ti uradno imenovani včeraj zvečer. V teku je namreč zadnja faza tehnoloških sprememb v naši časopisni hiši, zaradi tega moramo v teh dneh zapirati redakcijo nekoliko prej kot je za nas to normalno.
V Marianu letni kongres
Prvenstvena skrb Furlanov uveljavitev jezika v javnosti
V prijetnem domačem, precej folklornem vzdušju, je potekalo vsakoletno srečanje članov Furlanskega filološkega društva (Societat Filogiche Furlane), ki je bilo tokrat v Marianu na Goriškem. Znano je namreč, da se člani tega društva srečujejo enkrat letno izmenično v drugem kraju na območju Videmske, Pordenonske ali Goriške pokrajine.
Vsako leto srečanje izkoristijo, da predstavijo publikacijo o kraju, v katerem se vrši kongres, kot tudi druga literarna dela. Marian, furlanska vas med Krminom in Gradiščem, pa ni nudila toliko gradiva, da bi o njej izdali tradicionalno zajetno publikacijo. Zaradi tega so v knjigi zbrali spise raznih avtorjev o Marianu, Vilešu, Ro-mansu, Medeji, Fari, Šlovrencu, Mošu, Koprivnem, Moraru in kočniku.
Nagradili so tudi'dijake raznih šol iz naše pokrajine, ki so se ukvarjali s preučevanjem domače problematike:
Kongres je vodil prof. Eraldo Sgu-bin, ravnatelj nižje srednje šole Perco v kočniku, ki je tudi podpredsednik društva za Goriško. Osrednji govor je imel predsednik društva, sicer evrop-
Prijateljsko nedeljsko snidenje partizanov iz Dola in Jamelj
Na Palkišču so se v nedeljo popoldne zbrali člani sekcije bivših partizanov iz Dola ter Jamelj. Seveda so z njimi prišli tudi družinski člani ter prijatelji. Zbralo se je nad sto ljudi, ki so v veselem in prijateljskem vzdušju preživeli jesensko nedeljsko popoldne. Dobro so se odrezali tisti, ki so imeli opravka s kuhinjo, za veselo zabavo pa so skrbeli godci iz Opatjega sela. Bilo je to že sedmo tako srečanje zapored, ki ga prirejajo borci iz teh kraških vasi na goriš-kem Krasu. Sicer pa vodstvo sekcije tudi drugače skrbi za družabno življenje članov in prijateljev.
Tudi letos na tržnici lepa razstava domačih gob
Več sto vrst užitnih in strupenih gob so člani goriške gobarske družine razstavili v nedeljo in včeraj na goriški tržnici. Zbiralci so jih nabrali tako na italijanskem kot jugoslovanskem ozemlju v nesposredni bližini Gorice. Na razstavo je prišlo veHko radovednežev. S to užitno in priljubljeno jedačo je letos pravi križ. Strokovnjaki svetujejo, naj se ne uživajo gobe, ker so okužene zaradi černobilske jedrske katastrofe. Marsikdo pa se na to ne ozira in tako na mizi marsikatere družine kot tudi v menujih gostišč najdemo gobje jedi.
Goriški kvestor dr. Pensato obiskal Primorski dnevnik
Našo goriško redakcijo je v soboto popoldne obiskal goriški kvestor dr. Umberto Pensato. Bil je to poslovilni obisk visokega državnega funkcionarja, ki bo zapustil Gorico v prvih dneh prihodnjega meseca. V naši redakciji se je pozanimal za naše vsakdanje delo ter izrekel priznanje, ker smo tehnologijo v naši založniški hiši tako posodobili, da smo danes na prvem mestu pri nas.
Dr. Pensato je bil v Gorici več kot tri leta. Pri nas se je precej udomačil, dobil tudi prijatelje, vzorno je sodeloval tudi s sorodnimi organi preko državne meje. Prej je služboval v raznih krajih Italije, nazadnje v njegovem domačem kraju, Benetkah, kjer je imel veliko opravka v letih političnega terorizma. Dr. Pensato je dosegel najvišji čin v državni karieri in bo odšel v pokoj. Povedal nam je, da bo iz bližnjih Benetk marsikdaj prišel na obisk v naše mesto.
Prijaznemu državnemu funkcionarju seveda želimo vse najboljše v novem 'življenjskem okolju z željo, da bi se z njim še kdaj srečali.
Predlagana manjša razširitev industrijske cone pri Sovodnjah
Upravitelji sovodenjske občine se te dni soočajo z nelahkim vprašanjem, ki ima poleg vsega še značaj nujnosti.
Odločiti morajo med razširitvijo območja industrijske cone za okrog tri hektarje in torej premaknitvi tovarn bliže naselju in zavrnitvijo novih možnosti zaposlitve za okrog 80 do 100 oseb.
Predstavniki konzorcija za industrijski razvoj so prav pred kratkim seznanili upravitelje občine z načrtovano novo investicijo podjetja Manifattura Goriziana v vrednosti okrog 25 milijard lir. Poleg obstoječih objektov naj bi zgradili nove hale s skupno pokrito površino okrog 15 tisoč kvadratnih metrov. Tu naj bi po dograditvi zaposlili okrog 100 delavcev in tehnikov.
Nepozidane površine na območju določenem za gradnjo industrijskih objektov ne zadoščajo in zato je za izvedbo načrta potrebno industrijsko cono nekoliko razširiti, na zemljišča, ki upravno pripadajo sovodenjski občini. Meja industrijske cone bi se tako pomaknila proti Sovodnjam, za kakih 200 metrov. Nove hale bi tako zgradili nasproti upepeljevalnika.
V občinskem odboru so o zadevi že razpravljali in odločili, da bodo o predlogu konzorcija najprej seznanili neposredno prizadete lastnike ter slišali njihovo mnenje, zatem pa bodo vprašanje predstavili v občinskem svetu, ki edini lahko odloča o tako pomembnih zadevah. Če bo predlog sprejet bodo takoj nato sprožili tudi
postopek za prilagoditev urbanističnega načrta. Vsekakor se o tem vprašanju napoveduje živahna razprava. Razprava, ki pa ne bi smela trajati v nedogled, saj je treba tako ali drugačno rešitev sprejeti v zelo kratkem času.
V SAFOG še vedno težave zaposlenih je vedno manj
Čeprav je pred časom nekdanjo tovarno SAFOG prevzela družba Grup-po Cividale, z zaposlitvijo v njej nekaj ni v redu. Trenutno je v tovarni zaposlenih samo 78 delavcev. V izredni dopolnilni blagajni jih je sedaj 28. Ko so leta 1948 podpisali sporazum, da bo čedadska družba tovarno prevzela od IRI, so se domenili, da bodo v njej zaposlili 90 ljudi.
Tovarno je zasebna družba prevzela od IRI. Država se je v zadnjih letih otresla številnih tovarn v vsej državi.
Nov delodajalec ne spoštuje torej sprejetih obveznosti. Tako pravijo sindikati. Zaradi tega so zahtevali sestanek z zastopniki Pokrajine in Občine. Na tem sestanku je zastopnik družbe Gruppo Cividale dejal, da bodo v roku dveh mesecev sindikalistom nudili v razpravo načrt za prenovo podjetja. To bodo naredili, čeprav je kovinarski sektor v krizi in čeprav država sedaj ponuja premije tistim industrij-cem, ki zapirajo livarne. Zastopnik podjetja je apeliral na politike, da bi požurili izvedbo zakona za paket Trst-
fiS^^felroLNO*0 ABONMA 1986-87 »IjlljjPGlfDALtŠČE V GORICI	
Ivan Cankar	ZA NARODOV BLAGOR komedija, režija Dušan Jovanovič
Georges Feydeau	BOLHA V UŠESU komedija, gostovanje SLG Celje
W. Kohlhasse - R. Zimmer	RIBA ZA ŠTIRI komedija, režija Jože Babič
Anton P. Čehov	ČEŠNJEV VRT komedija, gostovanje SNG Ljubljana
Artur Miller	SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA drama, režija Mario Uršič
Lev G. Birinski	ZNORELCEV PLES komedija, gostovanje PDG Nova Gorica
M. Jakovljevič, Ž. Petan, E. Fritz, U. Koder	U SLOVENAČKIM GORAMA musical, gostovanje MGL Ljubljana
Vpisovanje novih abonentov do 11. oktobra vsak delavnik od 17.30 do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure v Kulturnem domu v Ul. Brass 20, tel. 33288.	
Gorica. Iz tega naj bi prišel denar za nove industrijske pobude. Zastopnik prej omenjene družbe je na sestanku dal razumeti, da bi družba v Gorici lahko odprla še kako majhno tovarno.
Sindikalistom je šlo seveda v prvi vrsti za spoštovanje sporazumov o zaposlitveni ravni. Takoj ko bodo znani načrti družbe za prenovo podjetja, pride do ponovnega sestanka.
Nevarnost gozdnih požarov
Daljše obdobje brez padavin, nastopajoča jesen, zadnje dni pa precej močna burja, povečujejo nevarnost gozdnih požarov. Potrebna je zato skrajna previdnost vseh, sicer bo rdeči petelin spet gospodaril po kraških gmajnah in gozdovih, ki že itak odmirajo.
Goriški gasilci so včeraj približno dve uri gasili požar na gmajni nad Martinščino, na pobočju proti Debeli griži. S hitrim posegom in ob pomoči nekaterih prostovoljcev so uspeli ogenj pogasiti v približno dveh urah. Ogenj je uničil travnato rušo in grmičevje na približno enem hektarju površine.
Zaradi lahko vnetljivega suhega listja, ki že odpada, bo nevarnost gozdnih poižarov v prihodnjih tednih še večja.
čestitke
V Štandrežu praznujeta danes 25. obletnico poroke ANA in FRANKO MAR-VIN. Čestitajo jima ter želijo vse najboljše hčeri Sandra in Giuliana ter vsi sorodniki.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev priredi v dneh 6. in 7. oktobra dvodnevni avtobusni izlet v Slovenijo. Obiskali bodo Trbovlje (srečanje s člani pobratenega društva), Kostanjevico ob Krki (razstavi Božidarja Jakca in Toneta Kralja) in Raščico (rojstna hiša Primoža Trubarja). Vpisovanje v četrtek, od 10. do 12. ure, na sedežu društva v Ul. della Croce.
ski poslanec Alfeo Mizzau. Zborovalce so pozdravili še predsednik pokrajine Cumpeta, župan Mariana Poiana, predsednik Ente Friuli nel Mondo sen. Toros, zastopnik deželne uprave odbornik Turello. Prisotni so bili tudi sen. Battello ter poslanca Rebulla in Baracetti. Prof. kuigi Tavano pa je opisal vsebino zbornika.
Iz govorov vseh je prišla do izraza ena edina skrb: uveljavitev furlanskega jezika, ki v tem trenutku jezikovne ter kulturne masifikacije, vidno izgublja tla. Zaradi tega tudi precej zapoznela prizadevanja, da bi furlanski jezik uvedli v šole, kar pa vzbuja v Furlaniji tudi precej odpora. O tem, kot tudi o marsičem, kar smo čuli na nedeljskem kongresu v Marianu, bomo spregovorili kasneje.
koncerti
V	avditoriju v Romansu bodo drevi, ob 20.30, v počastitev obletnice usmrtitve španskega pesnika Federica Garcie Lor-ce, priredili literarno-glasbeni večer. Sodelujejo kitarist Giulio Chiandetti, sopran Lorella Grion, mezzosopran Manuela Marussi Colugnati in recitator Bruno Tofful.
V	Kulturnem domu v Novi Gorici bo
v četrtek, 2. oktobra, ob 19. uri, recital violinista Stefana Milenkoviča, komaj 9-letnege virtuoza iz Beograda, za katerega je glasbena kritika zapisala: »Rodil se je novi Paganini«
V	goriškem avditoriju bo v soboto 4. oktobra, ob 20.30, prvi večerni koncert sezone v priredbi društva Lipizer. Igral bo simfonični orkester Verdijevega gledališča iz Trsta.
V	veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici bo v ponedeljek 6. oktobra ob 20.15 koncert slovitega akademskega pevskega zbora M. Glinka iz Leningrada. 90-članski zbor bo predstavil zanimiv program zborovske glasbe ruskih skladateljev ter izbor ruskih narodnih pesmi. Rezervacije vstopnic na tel. (003865)25608.
razna obvestila
SPD GORICA — rekreacija obvešča, da bodo danes, v torek, 30. septembra ob 20.30 pričeli z redno dejavnostjo. Stari in novi udeleženci naj se zberejo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici.
Društvo slovenskih upokojencev javlja, da bodo danes, v torek 30. t. m., ob 15. uri, pričeli z vadbo v telovadnici Kulturnega doma. Interesenti naj pridejo direktno v telovadnico.
ŠZ DOM — Gorica sporoča novi urnik dejavnostiv telovadnici Kulturnega doma: propaganda ob ponedeljkih (17.30-
18.00)	in sredah (15.00-16.00); minibasket ob torkih (15.00-16.00) in petkih (15.00-
16.00)	.
ZSKD obvešča, da bo prva seja glavnega odbora v ponedeljek, 6. oktobra, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah. Seje naj se obvezno udeležijo vsi predsedniki včlanjenih društev ter člani glavnega odbora, izvoljeni na zadnjem občnem zboru.
SPD vabi v nedeljo 5. oktobra popoldne na Praznik kostanja k Štekarjevim v Števerjan.
Tečaj ritmične telovadbe priredita Prosvetno društvo Štandrež in Športno društvo Velox. Vršil se bo ob četrtkih med 15. in 17. uro v občinski telovadnici v Štandrežu. Pričel se bo v četrtek 2. oktobra. Vodila bo prof. Nataša Sirk. Udeleži se ga lahko mladina med 5. in 15. letom. Vpisujeta Anica Pavio (tel. 21003) in Joana Nanut (tel. 21419).
kino
Gorica
VERDI 18.00 -22.00 »Poltergeist II - L'-altra dimensione«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 18.00-22.00 »Scuola di ladri«. VITTORIA 17.30-22.00 »Erotismo a San Francisco«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE zaprto.
EKCELSIOR 17.30—22.00 »La signora vi-ziosa di Manhattan«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Tarzan in sirene«. DESKLE 19.30 »Izza rešetk«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34 tel. 84972
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale, Ul. Terenziana 26 tel. 44387
POGREBI
Danes v Gorici ob 8. uri Michele Curci iz splošne bolnišnice v cerkev Pija X in na glavno pokopališče, ob 9.30 Fedra Curzola vdova Straforini iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 11. uri Catarina elemente vdova Brandellero iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče, ob 12.30 Bruna Komel iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče.
Po zasluženi zmagi in dobri igri
naših košarkarjev v tekmi 1.
kola proti Virtusu
Za jadranovce samo laskave
Za svoj prvi prvenstveni nastop v drugoligaškem prvenstvu so Jadranovi košarkarji prejeli same laskave ocene. Čestital jim je (kot lahko berete v spodnjem članku) trener Virtusa iz Padove Carnaccini, ocene na časopisih so bile več kot zadovoljive in veliko je bilo zadovoljstvo tudi med gledalci. Skratka, jadra-novci so igrali nad pričakovanjem, povsem zasluženo so osvojili prvenstveni točki in sedaj lahko bolj optimistično gledajo na nadaljnje nastope v tem prvenstvu.
Jadranovci so predvsem presenetili zaradi zvrhane mere požrtvovalnosti. Odločno so se vrgli v boj in s tem tudi presenetili nasprotnike, ki, kot je priznal sam trener gostov, niso pričakovali takega starta naše ekipe. Predvsem pa niso pričakovali, da bo bekovski par Gulič - Lokar igral tako poletavno, hitro, iznajdljivo in tudi rutinirano. V prihodnjem kolu, v soboto, bodo naši košarkarji igrali v Vicenzi, ki je v nedeljo tesno izgubila v Spinei. Glede na to, da Spinea sodi med boljše ekipe tega prvenstva, kaže, da so košarkarji Vicenze kar dobro pripravljeni za to prvenstvo. Sicer pa so bili boji med Vicenzo in Jadranom vselej napeti in zanimivi. Tudi v soboto bo verjetno tako.
Jadran v številkah
ČUK: 30 točk: meti: 14 na 15; prosti meti: 2:5; 3 točke: 0; skoki: obramba, napad: 7, 5; izgubljene, pridobljene žoge: 2, 0. BAN: 17 točk; meti: 2:7; PM: 4:4; 3 točke: 3:5; skoki: obramba, napad: 2, 1; izgubljene, pridobljene žoge: 1, 1; asistence: 1. LOKAR: 15 točk; meti: 4:11; PM: 1:2; 3 točke: 2:2; skoki: obramba, napad: 3, 0; izgubljene, pridobljene žoge: 5, 0; asistence: 1. GULIČ: 18 točk; meti: 4:8; 3 točke: 3:8; PM: 1:3; skoki: obramba, napad: 1, 0; izgubljene, pridobljene žoge: 2, 3. RAUBER: 2 točki; meti: 1:5; skoki: obramba, napad: 1, 2; izgubljene, pridobljene žoge: 0, 2. DANEU: 5 točk; meti: 1:8; PM: 3:5; skoki: obramba, napad: 3, 5; izgubljene, pridobljene žoge: 2, 0. ŠTOKA: 3 točke: meti: 1:1; PM: 1:3; skoki: obramba, napad: 1, 2; izgubljene, pridobljene žoge: 3, 2. TERČON: 0. LIPPO-LIS: 0.
Carnaccini: »Vaše je izvrstno moštvo«
Po Jadranovi tekmi
Na hodniku pred garderobami tržaške športne palače je bilo po Jadranovi tekmi kar precej živahno. Mnenja in vtisi so se prepletali z glasovi igralcev v slačilnicah in s šumenjem tušev. Ob steni, nasproti tunelu, ki vodi na igrišče so stali trener in ostali spremljevalci Padove, ki so se polglasno pogovarjali. Trener Carnaccini se je vljudno izpovedal: »Nimam kaj reči. Jadran je danes prikazal, da je res izvrstno moštvo in nas je popolnoma nadkrilil. Igralci so igrali tako odločno in s takim duhom, ki bi moral biti temeljna značilnost vsakega moštva. Vsi so igrali praktično brezhibno, mi pa nismo znali izkoristiti odsotnosti Bana in Rauber-ja v drugem polčasu. Priznati pa moram, da nas je nepričakovano presenetila dvojica bekov, od katerih si nismo pričakovali tako kvalitetne igre. Predvsem igralec številka 8 (Lokar) nas je docela iznenačil. In po mojem mnenju je bil prav on najboljši mož na igrišču ob Čuku, ki nas je v kočljivih trenutkih pokopal s svojimi natančnimi meti.« Morda bi nam še nakazali, katera so po vašem mnenju
najmočnejša moštva v tej skupini ... »Favorita za napredovanje, to sta vsekakor Ferrara in Spinea. Za njima pa je vrsto dobrih ekip, med katero osebno uvrščam tudi Jadran, če bo vselej igral na takem nivoju.«
V Jadranovi slačilnici so se vsi oblačili z nasmehom na ustnicah. Prestregli smo mladega Lokarja, ki je bil prav vedro razpoložen: »Zelo sem zadovoljen s svojim nastopom. Vedel sem, da lahko igram v tej konkurenci. Pričakoval sem, da bom svoje opravil v obrambi, ampak nisem mislil, da bom tudi v napadu prispeval svoj delež. Zaradi poškodbe na roki namreč nisem mogel vaditi meta na koš.« Med zadnjimi se je iz garderobe odpravil Mauro Čuk: »Menim, da je stopnja prikazane igre za začetek kar zadovoljiva, čeprav nismo igrali najbolje. Imamo še mnogo rezerve. Če sem zadovoljen s seboj? No, v napadu je bilo kar v redu, predvsem glede meta. Fizično pa se še ne počutim najbolje. Recimo, da sem trenutno pri 60 odstotkih svojih sposobnosti in upam, da bom kmalu na optimalni stopnji tudi glede tega.« (cancia)
ocene
IZIDI 1. KOLA					
Icot Forli - Murano				90:79	
Basket Spinea	- Vicenza			79:75	
Jadran - Virtus Padova				94:87	
Ferrara - Costa Imola				71:68	
Montebelluna	- Caveja			95:81	
Petrarca - Stefanel TV				80:81	
S. Doni - Oderzo				83:85	
Malaguti - Castelfranco				76:59	
LESTVICA					
Moto Malaguti	1	1	0	76:59	2
Montebelluna	1	1	0	95:81	2
Icot Forli	1	1	0	90:79	2
JADRAN	1	1	0	94:87	2
Spinea	1	1	0	79:75	2
Ferrara	1	1	0	71:68	2
Oderzo	1	1	0	85:83	2
Stefanel Tre.	1	1	0	81:80	2
Petrarca	1	0	1	80:81	0
San Dona	1	0	1	83:85	0
Costa Imola	1	0	1	68:71	0
Vicenza	1	0	1	75:79	0
Virtus Padova	1	0	1	87:94	0
Murano	1	0	1	79:90	0
Caveja	1	0	1	81:95	0
Castelfranco	1	0	1	59:76	0
PRIHODNJE KOLO (4. in 5.				10.): Vi-	
cenza - JADRAN (4. 10. ob 21.00); Castelfranco - Icot Forli; Caveja -San Dona; Stefanel Treviso - Moto Malaguti; Costa Imola - Montebellu-na; Murano - Petrarca Padova; Oder-zo - Spinea; Virtus Padova - Ferrara.
JADRANOVI STRELCI Čuk 30; Galič 18; Ban 17; Lokar 15; Daneu 5; Sosič 4; Štoka 3, Rauber 2.
Nogometna B liga vse bolj zanimiva
Triestina vse bližja... ničli
V L in
Pred
2. jugoslovanski nogometni ligi
novo čistko Šajberja
Lecce — Triestina 1:1 (1:1)
STRELCA: v 37. min Barbas (enajstmetrovka), v 39. min Scaglia
LECCE: Negretti, Vanoli, Di Chiara, Enzo, Danova, Miceli, Banero, Barbas, Pasculli, Mastalli (v 46. min. Nobile), Tacchi.
TRIESTINA: Gandini, Bagnato, Cos-tantini, Biagini, Di Giovanni, Menichi-ni, De Falco, Orlando, Scaglia (v 78. min. Cinello), Strappa, lachini.
Triestina se je gostovanja v Lecceju zelo bala, to pa iz več razlogov. Glavni je seveda ta, da je ekipa iz Apulije ena glavnih favoritov za prestop v najvišjo italijansko nogometno ligo (med drugim uvršča v svoji sredi dva argentinska svetovna prvaka Barbasa in Pascullija), poleg tega pa je tržaška ekipa še nastopila okrnjena.
Kljub »moralni podpori« vseh ostalih ekip in »pomoči« vsedržavnega športnegja tiska Empoliju ni uspelo prekiniti vrste zmag Juventusa, ki očitno tudi letos naskakuje svojo že običajno serijo začetnih zaporednih zmag. Toskansko moštvo se bo pač borilo za obstanek, čudežev ni bilo mogoče pričakovati, čeprav so se Sal-veminijevi varovanci hrabro branili in so klonili-le pred običajnim Briovim »sprehodom« v nasprotnikov kazenski prostor.
Juventusovi nasprotniki so medtem že brez sape. Po poletnih bombastičnih napovedih so Berlusconi, Pellegri-ni, Viola in Ferlaino že spoznali bridko realnost, da jim tudi letos po obnašanju in sposobnostih, navkljub helikopterju, rodovitnemu Maradoni, priznanim domačim in tujim strokovnjakom, ni uspelo doseči Boni-pertija. Najnevarnejši Juventusovi na-
Kakorkoli že, remi je pravično plačilo za obe ekipi, pa čeprav je bil zadetek Lecceja verjetno sad prenagljene sodnikove odločitve. Sicer pa se je vse dogodilo v treh minutah, med 37. in 39. minuto. Di Giovanni je neprevidno in po nepotrebnem podal žogo nazaj vratarju, vmešal pa se je nasprotnikov napadalec Tacchi in žogo prestregel. V kazenskem prostoru je »naletel« na vratarja Gandinija ter padel na tla. Verjetno se ga slednji ni niti dotaknil. Kakorkoli že, Barbas je dosojeno enajstmetrovko realiziral in Lecce je bil v vodstu.
Le dve minuti kasneje je Scaglia z zelo lepim strelom izven kazenskega prostora izenačil. Odtlej je bila igra v glavnem izenačena, pa čeprav je domača ekipa več napadala. Priložnosti pa so se vrstile na eni in drugi strani.
sprotniki so tako ta čas Ascoli, Como in Empoli!
Nedeljsko tretje kolo se je skratka odvijalo v znamenju delitve točk in zmag na tujem, pri čemer nedvomno izstopata podviga Ascolija v Torinu in Coma v Genovi. Se trenerska klop Boškova že maje?
Do zmage in prvih točk je prišel tudi Milan z goloma Di Bartolomeija in Massara. Tujca Wilkins in Hateley sta bila »slučajno« na klopi...
Videmski Udinese je medtem na »dobri poti«, da čez dobra dva meseca pride do ničle. De Sistijevo moštvo vsi hvalijo, a na dlani je, da z remiji pred domačimi gledalci ni mogoče upati na obstanek v ligi. Res je, da so imeli Vi-demčani doslej sila neugoden razpored tekem, vendar niso v položaju, v katerem se lahko radujejo nad osvojenimi točkami proti boljšimi enajstericam: doma morajo premagati kogarko-
I7.IDI 3. KOLA: Arezzo - Bari 0:1; Bologna - Genoa 0:0; Cremonese - Ta-ranto 1:0; Vicenza - Modena 3:0; Lecce - Triestina 1:1; Messina - Cagliari 2:0; Parma - Campobasso 2:0; Piša - Cata-nia 2:1; Sambenedettese - Cesena 0:0; Pescara - Lazio 1:1.
LESTVICA: Vicenza, Cremonese 6; Messina 5; Genoa, Bari, Modena in Parma 4; Cesena, Lecce, Arezzo in Piša 3; Catania, Bologna, Pescara in Sambenedettese 2; Taranto in Campobasso 1; Triestina -1; Cagliari -5; Lazio -7.
PRIHODNJE KOLO: Bari - Piša; Cagliari - Pescara; Campobasso - Sambenedettese; Catania - Lecce; Cesena -Cremonese; Genoa - Arezzo; Lazio -Bologna; Modena - Parma; Taranto -Messina; Triestina - Vicenza.
li! Omeniti velja tudi, da je bil Edinho izključen skupaj s Tardellijem. Videm-čani bodo tako skoraj gotovo za nekaj časa izgubili stebra svoje obrambe. Kljub Grazianiju pa imajo sicer največ težav z napadom, ki tudi v nedeljo ni konkretiziral velikega števila ustvarjenih priložnosti.
IZIDI 3. KOLA: Avellino - Napoli 0:0; Brescia - Fiorentina 0:0; Empoli -Juventus 0:1; Milan - Atalanta 2:1; Roma - Verona 0:0; Torino - Ascoli 0:2; Sampdoria - Como 0:1; Udinese - Inter 0:0.
LESTVICA: Juventus 6, Empoli, Ascoli, Como, Napoli in Roma 4, Inter, Fiorentina, Verona, Torino in Avellino 3, Milan in Sampdoria 2, Brescia 1, Atalanta 0, Udinese -7.
PRIHODNJE KOLO (5.10): Ascoli -Avellino; Atalanta - Empoli; Como -Brescia; Fiorentina - Udinese; Inter -Roma; Juventus - Milan; Napoli - Torino; Verona - Sampdoria.
Posebej za Primorski dnevnik __________FRANCI BOŽIČ____________
Za Crveno zvezdo ostaja zelo malo upanja, da bi lahko spet osvojila naslov jugoslovanskega prvaka, za vodilnim zdaj zaostaja že za 9 točk. Malo več možnosti ima njen mestni tekmec Partizan, njegov zaostanek pa je tak, kot je bil na štartu: 6 točk. Brez zmage v prvi ligi je le še Priština, ki pa je prav te dni spet dobila novega trenerja (letos že četrtega) - Milovana Djoriča.
Ob koncu tedna se je sestala tudi konferenca Nogometne zveze Jugoslavije in odločila, da bodo enotno 2. ligo uvedli šele v sezoni 1988/89 in ne že v prihodnji. Predsednik Zveze Slavko Šajber pa še naprej ostro posega v kalne vode jugoslovanskega nogometa. Konferenca je namreč sprejela njegovo pobudo, da bodo kmalu ukinili ligaška združenja, katerih vlogo bo prevzela Nogometna zveza Jugoslavije. Šajber je že "razlastil" sodnike, zdaj naj bi še klube, ki pa se seveda upirajo njegovi gonji. Najbolj Partizan, ki so mu poleti odvzeli že osvojeni naslov državnega prvaka in zagrebški Dinamo. Jugoslovanski časopisi so že nekaj mesecev polni napadov zagrebškega trenerja Blaževiča na predsednika Šajberja, ki je sicer tudi sam Zagrebčan. Prvi mož jugoslovanskega nogometa se je zdaj odločil, da bo opravil tudi z Blaževi-čem, ki je zdaj brez dvoma najbolj cenjeni jugoslovanski trener. Predlagal je namreč, da zveza proti njemu zaradi žalitev v tisku uvede disciplinski postopek.
Sicer pa Dinamo nadaljuje serijo iger brez poraza. V Tuzli je bil Dinamo sicer na robu poraza, Sloboda je vodila z 1:0, vratar Zagrebčanov Ladič pa je bil spet najboljši posameznik tekme. Toda gluhonemi Bogdanovič je vendarle izenačil. Hajduk je z Vardarjem doma igral brez golov, po tekmi pa so splitski nogometaši doživeli pravi žvižgalni koncert svojih nekdanjih navijačev. Trenerju Krešiču so
menda šteti dnevi. Crvena zvezda je v Sarajevu z golom Cvetkoviča vodila z 1:0 in prevladovala, toda sarajevski mladinci so jo v finišu nadigrali in zmagali z 2:1. Partizan je igral bolje, strelca zanj pa sta bila Djelmaš in Pantič. Rijeka je z goloma Vujičiča in Matrljana v Zenici s Čelikom vodila že z 2:0, toda na koncu se je morala sprijazniti z delitvijo izkupička.
V 2. zvezni ligi je Maribor izgubil v Šibeniku z 1:3 in je predzadnji na lestvici. Za Mariborčane je bil spet usoden vratar Veselič, ki je bil kriv za vse tri gole, edini zadetek pa je dosegel Šabrlj, ki je izenačil na 1:1.
IZIDI 8. KOLA V 1. ZNL: Spartak -Radnički 2:1 (0:0), Hajduk - Vardar 0:0, Veleš - Sutjeska 3:1 (1:1), Sarajevo -Crvena zvezda 2:1 (0:0), Dinamo (V) -Priština 1:0 (0:0), Partizan - Osijek 2:0 (0:0), Budučnost - Željezničar 2:0 (1:0), Sloboda - Dinamo (Z) 1:1 (0:0), Čelik -Rijeka 2:2 (0:1).
VRSTNI RED: Vardar 11, Dinamo (Z) in Hajduk 8, Radnički, Dinamo (V) in Spartak 7, Sloboda 6, Veleš, Partizan, Budučnost, Osijek 5, Sutjeska 3, Željezničar in Crvena zvezda 2, Rijeka, Čelik in Priština 1, Sarajevo 0.
PRIHODNJE KOLO: Rijeka - Spartak, Dinamo (Z) - Čelik, Željezničar -Sloboda, Osijek - Budučnost, Priština -Partizan, Crvena zvezda - Dinamo (V), Sutjeska - Sarajevo, Vardar - Veleš, Radnički - Hajduk.
IZIDI 8. KOLA 2. ZNL: Proleter -Kikinda 1:1 (1:0), Šibenik - Maribor 3:1 (2:1), Leotar - Rudar 4:0 (3:0), Famos -Novi Sad 0:1 (0:1), Dinamo - Split 2:1 (1:0), Vojvodina - Vrbas 5:0 (3:0), Jedin-stvo - Borac 3:0 (3:0), Sloga - Iskra 0:1 (0:0), Gošk Jug - Mladost 1:1 (1:0).
VRSTNI RED: Vojvodina in Novi Sad 12, Iskra 11, Leotar in Kikinda 10, Šibenik in Dinamo 9, Gošk Jug, Proleter in Jedinstvo 8, Famos, Mladost, Borac in Rudar 7, Split in Maribor 5, Vrbas 4, Sloga 3.
PRIHODNJE KOLO: Maribor - Leotar.
A liga: Juventus s točkama prednosti
lil	lil	tamcalcio		P	
1. —	1. Palais Rose	X
	2. Luci a San Siro	1
2. —	1. D'Aiello	X
	2. Dreus VI	X
3. —	1. Decollo	1
	2. Bazar	X
4. —	1. Cateto	2
	2. Botton	X
5. —	1. Briaschi 1	2
	2. Celicola 2	1
6. —	1. Cimadeo Mo	1
	2. Darko KVOTE	2
12 (19 dobitnikov)	27.563.000 lir		
H (595 dobitnikov)	850.000 lir		
10 (6.568 dobitnikov)		75.000 lir
Avellino - Napoli	X
Brescia - Fiorentina	X
Empoli - Juventus	2
Milan - Atalanta	1
Roma - Verona	X
Sampdoria - Como	2
Torino - Ascoli	2
Udinese - Inter	X
Bologna - Genoa	X
Vicenza - Modena	1
Pescara - Lazio	X
Reggiana - Monza	X
Pistoiese - Novara KVOTE	2
13 (43 dobitnikov) 196.612.000 lir 12 (1.586 dobitnikov) 5.330.000 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (5. 10.): Ascoli - Avellino; Atalanta -Empoli; Como - Brescia; Fiorentina - Udinese; Inter - Roma; Juventus - Milan; Napoli - Torino; Verona - Sampdoria; Campobasso - Sambenedettese, Lazio - Bologna; Modena - Parma; Reggina - Catanzaro; Casale - Alessandna.
Jutri spet evropski nogometni pokali
Jutri bodo na sporedu povratne tekme evropskih nogometnih pokalov, kjer nastopajo tako italijanske kot jugoslovanske ekipe. Jutri bo imel bržkone najlažje delo Juventus, ki »melje« svoje nasprotnike tako na pokalnih tekmah, kot tudi v državnem prvenstvu. V Reykjaviku bodo državni prvaki igrali proti nebogljenemu Va-lurju in verjetno bo tudi tokrat Tacco-ni ostal nepremagan. Beograjska Crvena zvezda bo v pokalu prvakov igrala proti grškemu prvaku Panathinaj-kosu, iz prve tekme pa ima prednost celih treh golov.
V pokalu pokalnih prvakov bo Roma igrala v Zaragozi in domača prednost dveh golov ji bo bržkone zadostovala za prehod v drugo kolo. Ve-
lež pa bo v Mostarju igral proti Vasa-su, proti kateremu je v Budimpešti že iztržil lep remi.
Tudi v pokalu UEFA bo italijanskim ekipam pot v drugo kolo še precej olajšana po izidih, ki so jih iztržile pred dvema tednoma. Torino je na tujem visoko premagal nič manj kot Nantes, Inter pa doma atensko ekipo. Nekoliko težje bo Napoliju in Fioren-tini, ki sta doma le minimalno zmagala s Toulousejem (Francija) oz. z Boa-visto (Portugalska). V tej konkurenci je Rijeka celo doma izgubila z zelo solidno ekipo Standarda iz Liegija in nima v povratnem kolu mnogo upanja, da preobrne končni izid v svoj prid. Hajduk pa je minimalno izgubil na Kreti in je torej optimistično razpoložen. (Na sliki: Interjev nogometaš Rummenigge je še vedno poškodovan)
Na reškem turnirju za pokal »Pavla Lucijanovič«
Meblo zmagal z dobro igro
V 2. kolu košarkarske A-2 lige
Visok poraz Goričanov
Združena ženska odbojkarska ekipa Meblo je zmagovalec troboja za pokal »Pavla Lucijanovič«, ki je bil v nedeljo na Reki v priredbi društva Jugolinija. Naše igralke so najprej z 2:0 odpravile Poreč, nato pa z istim izidom še gostitelje. Bolj kot zmaga pa je spodbudna igra, ki so jo prikazale naše igralke. Potrdile so namreč napredek in dokazale, da se postopoma bližajo prvenstveni formi.
V	prvem srečanju turnirja sta se pomerila oba hrvatska ligaša, zmagal pa je Poreč, ki bo v letošnjem prvenstvu skušal naskakovati jugoslovansko drugo ligo. Naj omenimo, da igra za istrsko šesterko tudi nekdanja Meblova »tujka« Vlasta Pesaressi.
Drugo srečanje troboja med Meblom in Porečem je pravzaprav odločalo o končnem zmagovalcu. Trener Drasič je poslal na igrišče ekipo z dvema podajačema (Mira Grgič in Pertot) in štirimi napadalkami (Naci-novi, Žerjal, Maver in Kralj). Meblo je zaigral res prepričljivo in zanesljivo strl odpor Poreča, ki je bil nekoliko bolj nevaren le v drugem nizu, ko je pri vodstvu 13:10 naših, trener Drasič opravil tudi edino menjavo srečanja. Igra z dvema podajačema se je popolnoma obnesla in ni izključeno, da jo bo Meblo letos stalno predvajal tudi v prvenstvu.
V	zadnji tekmi dopoldneva je Meblo v postavi Mira in Neva Grgič, Vi-dali, Maver, Garbini in Klemše še lažje opravil z Jugolinijo, ki je v dveh setih zbrala vsega šest točk. Skratka priložnost za igro so dobile prav vse igralke, škoda le, da se zaradi gripe reškega gostovanja ni mogla udeležiti tudi Malalanova.
Po srečanju je bilo v klubu Jugoli-nije pri Reki skupno kosilo in nagrajevanje.
Tudi v tem tednu čaka Meblo dokaj pester spored pripravljalnih srečanj, vendar bodo tokrat tudi naši gledalci imeli priložnost, da si ogledajo kakšno tekmo. V sredo bo namreč na Proseku (ali v Nabrežini, kraj srečanja in uro začetka bomo objavili naknadno)) gostoval reški prvoligaš Rijeka, v petek pa bo Meblo odigral prijateljsko tekmo s Koprom. Že v soboto je predviden start italijanskega pokala, vendar doslej koledarja tekem in sestavo skupin odbojkarska zveza začudo še ni objavila.
IZIDI TURNIRJA
Poreč - Jugolinija 2:0 (15:6, 15:7); Meblo - Poreč 2:0 (15:8, 15:10); Meblo -Jugolinija 2:0 (15:4, 15:2).
MEBLO: Mira in Neva Grgič, Naci-novi, Maver, Kralj, Garbini, Žerjal, Pertot, Vidali in Klemše.
Erika Garbini
Jolly - Segafredo 80:64 (39:39)
JOLLY: Bon 16, Ferro 7, Lamperti 10, Lardo 6, Nunzi 2, Landsberger 18, Restani 21.
SEGAFREDO: Ardessi 10, S. Mit-chell 18, Borsi, Bullara 13, C. Mitchell 6, Gilardi 11, Marušič 6, Sala, Stra-maglia.
PM : Jolly 15:22, Segafredo 7:9.
FORLI — Bolj požrtvovalni domačini so zasluženo premagali Goričane. Boj pod košem je odločno pripadal Jollyju, čeprav se je Carl Mitchell boril kar dobro, a je v napadu potrdil svojo neučinkovitost. Košarkarji Se-gafreda so v drugem polčasu metali slabše, Jolly pa je še izboljšal svojo obrambno igro, da je bil poraz neizbežen.
OSTALI IZIDI 2. KOLA: Viola - Cit-rosil 97:67; Stefanel - Benetton 78:103; Napoli - Fleming 96:83; Filanto - Pep-per 87:84; Annabella - Spondilatte 93:100; Liberti - Tris Rieti 99:82; Facar - Fabriano 71:69.
LESTVICA: Benetton, Facar, Filanto in Spondilatte 4, Pepper, Citrosil, Segafredo, Fleming, Viola, Napoli, Liberti in Jolly 2, Tris, Annabella in Stefanel 0, Fabriano -1.
PRIHODNJE KOLO: Stefanel - Facar; Benetton - Annabella; Tris - Fabriano; Fleming - Citrosil; Fabriano -Viola; Liberti - Napoli; Segafredo -Spondilatte; Pepper - Jolly
A-1 LIGA
IZIDI 2 . KOLA: Arexons - Allibert 88:73, Bancoroma - Mobilgirgi 105:98; Ocean - Hamby 82:80; Scavolini - Tra-cer 113:102; Dietor - Riunite 97:84; Enichem - Yoga - 94:72; Giomo - Ber-loni 91:84; Fantoni - Divarese 95:88.
LESTVICA: Enichem in Dietor 4, Allibert, Riunite, Divarese, Tracer, Mobilgirgi, Yoga, Fantroni, Ocean, Giomo, Bancoroma, Arexons in Scavolini 2, Berloni in Hamby 0.
PRIHODNJE KOLO: Tracer - Are-xons; Mobilgirigi - Dietor; Berloni -Scavolini; Divarese - Giomo; Hamby -Riunite; Ocean - Fabriano; Enichem -Bancoroma; Yoga - Allibert.
Vitez in Fischetto poškodovana
Stefanelu se še naprej pišejo slabi časi. Vitezu so po poškodbi na roki nadeli mavec in bo moral mirovati več časa, Fischetto pa bo zaradi pretegnjene mišice skoraj gotovo preskočil srečanje s Facarjem. Skratka, Tanjevič ima veliko skrbi.
Jugoslovanski košarkarski pokal
Gibona izločena
Ljubljanska Smelt Olimpija, Jugop-lastika, beograjska IMT in Partizan, so polfinalisti letošnjega jugoslovanskega košarkarskega pokala. Polfinale bo 28. februarja, ko bodo tudi določili polfinalne pare, naslednjega dne, 1. marca pa bo že znano ime zmagovalca. V naslednji del pokalnega tekmovanja so se torej uvrstile po dve ekipi iz 1. A lige in 1. B lige.
Največje presenečenje četrfinalnega dela je gotovo izločitev zagrebške Gibone, ki je v odločilnem srečanju skupine v Titovem Vrbasu izgubila s Partizanom 98:95. V Čakovcu pa je v zadnjem kolu Jugoplastika odpravila Budučnost s 112:87, medtem ko je skupino v Zenici označevala slaba konkurenca in IMT ni imel enakovrednega nasprotnika.
Kolesarji KK Adria spet uspešni
Kolesarji lonjerske Adrie so v nedeljo premočno zmagali na 19. dirki parov na kronometer za trofejo Sv. Justa, saj so med prvo peterico plasirali kar tri svoje ekipe v konkurenci štirinajstih parov.
V izredno slabem vremenu, saj je pihala močna burja, v finalu pa je dirko oviral še dež, je zmagal par Hafner - Kunaver, tretja sta bila Cerasari in Macarol, četrta pa Marušič in Poropat.
Lonjerski predstavniki so bili na 26 km dolgi trasi z Opčin do Šempolaja in nazaj vseskozi najboljši in so pustili daleč za seboj vse ostale tržaške predstavnike. Edina kolesarja, ki jima je uspelo prebiti se v ospredje, sta bila Gergolet in Peresutti, člana tržiškega kluba Dopolavoro ferroviario cicliclub.
VRSTNI RED
1. Hafner - Kunaver (Adria), ki sta 26 km dolgo progo prevozila v 37'27’’07 s povprečno hitrostjo 41,643 kilometrov na uro, 2. Gergolet - Peresutti (DLF Mon-falcone) 38'20"06, 3. Macarol - Cerasari (Adria) 39'06"04, 4. Marušič - Poropat (Adria) 39'36"00.	(R- Pečar)
Na ženskem odbojkarskem turnirju v Tržiču
Bor Friulexport drugi
Za pičlih 16 tisočink v količniku točk posameznih nizov ni ženska ekipa Bora Friulexporta osvojila prvega mesta na odbojkarskem turnirju, ki ga je v Tržiču priredilo društvo Volley club Canon. Zmaga je šla goriškemu Pastificiu Crisci, gostitelji so bili tretji, na zadnjem mestu četveroboja pa je šesterka Spilimberga. Za naša dekleta je bil odločilen poraz zadnjega dne s Criscijem.
Tridnevno tekmovanje je bilo dokaj zanimivo, saj bodo v bližnji sezoni vse štiri ekipe igrale v C-2 ligi. Borovke so v Tržiču nastopile zelo okrnjene, saj sta manjkala oba lanska standartna centra Kusova in Debenjakova, pri slabšem zdravju pa je bila Venierova. Priložnost za nastop na tako zahtevnem tekmovanju sta dobili tudi mladi Bandljeva in Knezova. Še zlasti prijetno je presenetila prav Knezova (letnik 1971), ki je bila na sobotnem nagrajevanju proglašena za najboljšo mlado podajačico turnirja, medtem ko je bila Ukmarjeva izbrana za najboljšo tolka-čico.
IZIDI
1. dan: Canon - Crisci 3:1, Bor Friu-lexport - Spilimbergo 3:0; 2. dan: Bor Friulexport - Canon 3:1, Crisci - Spi-
Marina Knez - najboljša mlada podajačica tržiškega turnirja
limbergo 3:0; 3. dan: Canon - Spilimbergo 3:1, Crisci - Bor Friulexport 3:1.
KONČNI VRSTNI RED
1. Crisci 4, 2. Bor Friulexport 4, Canon 4, 4. Spilimberego 0.
BOR FRIULEKPORT: Foraus, Kralj, Ukmar, Venier, D'Ambrogio, Bandi, Knez in Zergol.
Naš prapor Val v moškem prvenstvu under 18
Združena ekipa pred startom
Poročali smo že o dogovoru med Našim praporjem in Valom o sestavi združenih odbojkarskih ekip. Ena od teh je ekipa under 18, ki bo nastopala v pokrajinskem prvenstvu pod imenom Naš prapor Val. Ta bo obenem tudi edina slovenska ekipa v prvenstvu, ki se bo za naše fante začelo že jutri in v katerem je vpisanih sedem ekip. Ekipa sestavljajo izključno igralci letnikov 69 in 70 in v klubu vlada optimistično vzdušje, saj se fantje zavedajo, da lahko dosežejo dobro uvrstitev. Večina je s pripravami začela že 20. 8. v Tolminu in je že nared s telesno kondicijo. Sestavljen je tudi program tekem: odigrali so že prijateljsko tekmo s Slogo, 5. 10. pa se bodo tudi udeležili mednarodnega turnirja, ki ga organizira Sloga in na katerem bodo nastopali še Inter 1904, Fužinar in Sloga.
Tehnično je ekipa dobro pripravljena. Višina posameznikov je tudi zadovoljiva, šepala bo verjetno uigranost, ker del igralcev že trenira z ekipo, ki bo nastopala v D ligi, ostali igralci pa bodo od januarja dalje nastopali v prvenstvu 1. divizije. Skratka, po izdelanih programih, daje nastop na prvenstvu under 18 trenerju Jelaviču le možnost, da boljše spozna kakovost posameznih igralcev. Odbornik Marjan Bevčar iz Oslavja nam je poudaril, da bi brez združitve Slovenci ne imeli našega predstavnika v tem prvenstvu, ker obe društvi nista razpolagali s potrebnim številom igralcev. Z združitvijo smo dosegli kvaliteto in obenem dali možnost vsakemu odbojkarju, da nastopa v svoji kategoriji. Poudariti je potrebno, da je v ekipi več visokih igralcev, ki bodo sigurno imeli možnost, da se izkažejo.
POSTAVA: Lutman, Boškin, Zavadlal, Juren, Gulin, Gaeta, Silvan in Marjan Tomšič, Superga, Buzzinelli, Vogrič, Štekar.
Domače tekme bo Naš prapor Val odigral v štandreški občinski telovadnici ob petkih, s pričetkom ob 18. uri. Objavljamo tudi koledar tekem:
Jutri v Tržiču: Fincantieri - Naš prapor Val; 12. 10. 86, ob 10. uri v Ločniku: San Luigi - Naš prapor Val; 17. 10. 86, ob 18. uri v Štandrežu: Naš prapor Val -Intrepida; 21. 10. 86, ob 18.30 v Gradišču: Futura Torriana - Naš Prapor Val; 31. 10. 86, ob 18. uri v Štandrežu: Naš prapor Val - ACLI Ronchi; 15. 11. 86, ob 16.30 v Gradežu: Pallavolo Grado - Naš prapor Val; 21. 11. 86, ob 18. uri v Štandrežu: Naš prapor Val - Fincantieri; 28. 11. 86, ob 18. uri v Štandrežu: Naš prapor Val -San Luigi; 4. 12. 86, ob 8. uri v Marianu: Intrepida - Naš prapor Val; 12. 12. 86, ob 18. uri: Naš prapor Val - Futura Torriana; 20. 12. 86, ob 16. uri v Ronkah: ACLI Ronchi - Naš prapor Val; 16. 1. 87, ob 18. uri v Štandrežu: Naš prapor Val -Pallavolo Grado.	P- I-
Pokojnina?
Vknjižena na tvojem tekočem
CRT
računu
Pokojnina je vedno na razpolago, ker je takoj akreditirana na tekoči račun CRT. Namreč, s tem imate možnost, da:
•	se brezplačno poslužujete storitev »ser-vizio mazzetto« za plačilo računov
za telefon, elektriko, vodo in plin;
•	lahko koristite posojilo po ugodnih obrestnih merah, ko čakate na nakazilo pokojnine;
•	koristite posojilo v sorazmerju z višino pokojnine.
Poleg tega pa CRT zagotavlja tistim, ki dobivajo pokojnino, dodatne ugodnosti pri pogojih in stroških za odprtje in vodenje
tekočega računa.
Z akreditiranjem pokojnine na tekoči račun imate torej same prednosti. Ob tem pa lahko računate na celo vrsto storitev, ki jih CRT nudi svojim imetnikom tekočega računa: izkaznica Bancomat, storitev Bancatel in kreditna kartica.
CRT ve, koliko sta vredna čas in denar. Zato je svojim klientom stalno na razpolago s široko in kapilarno mrežo svojih podružnic.
'J
1
S
•s
banka, ki ti nudi več
Na svetovnem odbojkarskem prvenstvu
Poraz »azzurrov«
Bolgarija - Italija	3:0
(15:4, 15:10, 15:12)
V priredbi Primotor kluba in s sodelovanjem motokluba iz N. Gorice
Uspela prireditev na
ITALIJA: Cardini, Galli, Petrelli, Bertoli, Milocco, De Luigi, Errichiello, Lazzeroni, Vullo, Zorzi, Cantagalli, Lucchetta
TOULOUSE — Italije v včerajšnji prvi polfinalni tekmi (skupina E) svetovnega odbojkarskega prvenstva skorajda ni bilo prepoznati. Bolgariji se tako niti ni bilo treba posebno naprezati, saj so sami »azzurri« v odločilnih trenutkih delali napako za napako. Pobudo so nasprotniku prepustili že od samega začetka, igrali so preveč statično in predvidljivo in so Bolgarom dopuščali, da so jih pri napadanju prehitevali.
Nekoliko bolje jim je šlo v začetku drugega polčasa, vendar so Bolgari kaj kmalu nadoknadili zaostanek in jih prehiteli. Še najbolj borben je bil
tretji set, ko so »azzurri« povedli z 9:7, vendar so se tedaj znova ustavili in po napakah Lucchette in Petrellija je nasprotnik spet imel prosto pot.
SINOČNJI IZIDI
SKUPINA E (v Toulousu): Brazilija - Kitajska 3:1 (12:15, 15:6, 15:7, 15:4); Francija - Češkoslovaška 3:0 (15:10, 15:13, 15:6); Bolgarija - Italija 3:0 (15:4, 15:10, 15:12).
LESTVICA: Francija 6 (razlika v setih + 9), Brazilija 6 ( + 7), Bolgarija 4 ( + 4), Italija 2 (-3), Kitajska 0 (-6), Češkoslovaška 0 (-9).
SKUPINA F (v Nantesu): Sovjetska zveza - Japonska 3:0 (16:14, 15:5, 15:10), ZDA - Poljska 3:0 (15:12, 15:13, 15:11), Kuba - Argentina 3:2 (15:17, 15:4, 15:12, 7:15, 15:13).
LESTVICA: SZ in ZDA 6 ( + 8), Kuba 4 ( + 1), Argentina 2 (-1), Japonska in Poljska 0 (-8).
Izreden uspeh, posebno z organizacijske plati, je žela hvalevredna in vsestransko uspela motociklistična dirka, ki jo je priredilo zamejsko motociklistično društvo Primotor klub na dirkališču na Grobniku nad Reko v sodelovanju z motoklubom iz Nove Gorice.
Tekma je pritegnila na Grobnik veliko število gledalcev, boksi pa so bili že v soboto popolnoma zasedeni s kombiji pilotov in mehanikov, ki so pripravljali in poskušali motorje za dirko, ki je bila na sporedu naslednjega dne. Vladalo je pravo vzdušje Velike nagrade. Že itak zahtevna proga je bila za pilote zaradi močne burje še težja, zaradi tega pa smo bili priče številnim padcem, ki pa so se na srečo končali brez hujših posledic.
Primotor klub je zbral okoli proge več kot 60 oseb, ki so zagotavljale varnost na progi in reden potek vseh šestih tekem.
V prvem razredu do 600 ccm za serijske motorje je zmagal Tržačan Gianfranco Pisetta, ki je vozil svoj ka-
wasaki 600. V razredu nad 600 ccm pa je obe dirki osvojil Avstrijec Siegfried Blam.
Največ zanimanja je seveda pritegnil razred »open« za prave dirkalne motorje, kjer je v dveh dirkah (skupno 67 km) premočno zmagal naš tekmovalec Danilo Štoka (suzuki 750), ki je prevozil najhitrejši krog s povprečno
Grobniku
hitrostjo 151 km na uro in dokazal, da je na tej progi izredno spreten. Na 2. mesto se je uvrstil Igor Akrapovič (suzuki 1200) po ostrem boju z Italijanom De Ceccom (ducati 750).
Med nagrajevanjem sta prireditev med drugimi pozdravila tudi delegat FMI Luigi Tommasi in v imenu CONI Ida Rosa Rucchese.
Hmeljak ni imel sreče
Zamejski motociklistični dirkač Robi Hmeljak iz Repna se je v nedeljo udeležil svetovnega prvenstva v Hockenheimu za razred do 125 ccm, vendar pa pri tej svoji preizkušnji ni imel sreče. V tej najbolj zahtevni motociklistični kategoriji je posebno v Italiji in Nemčiji množična konkurenca res zelo kakovostna. Tokrat se je prijavilo več kot 60 tekmovalcev, zaradi raznih tehničnih težav in pomanjkanja časa za redni trening pa Hmeljak ni speljal do konca niti vseh uradnih poskusnih voženj in ni zato zabeležil boljšega časa, s katerim bi se lahko uvrstil na start tekmovanja samega. Veliko nagrado Nemčije je osvojil Gresini, na odlično drugo mesto pa se je uvrstil Cadalora, ki je s tem osvojil tudi svetovni naslov.
ŠAH: dvoboj za svetovni naslov
Kasparov - Karpov remi v 20. partiji
LENINGRAD — Dvajseta partija šahovskega dvoboja za svetovni naslov med Garrijem Kasparovom in Anatolijem Karpovom se je končala z remijem že po 21. potezi.
Bele figure je včeraj imel Kasparov, te prednosti pa ni znal izkoristiti proti svojemu tekmecu, ki je v odlični formi. Trenutni izid je 10:10, prihodnjo partijo pa bosta šahista igrala jutri. Bele figure pa bo seveda imel Karpov.
Afera o črnih stavah
Tržaški pretor Morway nepristojen
TRST — Tržaški pretor Raffaele Morway je včeraj izjavil, da je nepristojen glede priziva treh delničarjev Triestine, ki so se do njega obrnili z zahtevo, da suspendira veljavnost ukrepa, s katerim so tržaškemu drugoli-gašu v okviru procesa o črnih stavah odvzeli štiri točke na lestvici.
Delničarji so menili, da jih je ukrep finančno prizadel bodisi kar se tiče abonmajev kot inkasov na domačih tekmah, poleg tega doslej še niso mogli najti sponsorja. Tako so terjali, da ukrep ne bi postal polnomočen vse do razsodbe na procesu, ki ga o črnih stavah vodi turinski sodnik Marabot-to. Pretor Morway pa je menil, da za zadevo ni pristojen, ker gre za upravni akt športnih oblasti. Po njegovem bi lahko bilo pristojno deželno upravno sodišče.
Azijske igre
SEUL — Južni Korejci so se tudi včeraj izkazali v lokostrelstvu (izboljšali so tudi svetovni rekord) in so nepričakovano premagali v hokeju favorizirano reprezentanco Pakistana. Največ kolajn pa so zopet osvojili Kitajci, ki sedaj imajo kar 65 zlatih, 44 srebrnih in 26 bronastih medalj, sledijo: Japonska 42-44-44; Južna Koreja 33-32-43; Filipini 3-2-3 itd.
Predlagali bodo bojkot proti Južni Afriki
STRASBOURG — Osrednje vprašanje konference evropskih ministrov za šport, ki se bo začela jutri v Dublinu, bo predlog, da se takoj prekine vsak odnos s športnimi organizacijami in tudi športniki iz Južne Afrike.
Fulvio Collovati že član Udineseja?
RIM — Po pisanju agencije ADN-KRONOS bo Interjev nogometaš in bivši član državne reprezentance Fulvio Collovati oblekel Udinesejev dres. Predsednika obeh klubov Pellegrini (Inter) in Pozzo (Udinese) sta se o tem namreč že pogovarjala in zato je kaj kmalu pričakovati prestop tega nogometaša v videmske vrste.
Kuba prilagodljivejša
HAVANA - Kaže, da je Fidel Castro opustil grožnje, da bi Kuba bojkotirala olimpijske igre v Seulu. V Havani se te dni odvijajo ameriško-iberijske igre, na katerih so prav Kubanci doslej osvojili levji delež kolajn. Fidel Castro se je med drugim sestal tudi s predsednikom mednarodnega olimpijskega odbora Samaranchom, kar daje dobro upati za udeležbo Kube na prihodnjih olimpijskih igrah v Seulu.
McEnroe zopet zmagal
SAN FRANCISCO — Američan John McEnroe se zopet vrača v najboljšo formo. McEnroe je namreč zmagal na mednarodnem teniškem turnirju v San Franciscu. ^ finalu je premagal svojega rojaka Connorsa s 7:6, 6:3. McEnroe je zmagal tudi v igri dvojic.
V nedeljskem prvem kolu druge amaterske nogometne lige
Naše ekipe s spremenljivo srečo
Posnetek z akcije na tekmi med Vesno in Muggesano
Vesna - Muggesana 1:1
(1:1)
STRELEC za Vesno: v 35' Potasso. »
VESNA: Savarin, Tucci, N. Sedmak, Pichierri, Coccoluto, F. Candotti, R. Candotti, Potasso, Kostnapfel, Petagna (od 45' Pestiaco), Bruno.
Vesna je pozitivno opravila svoj krstni nastop v tem prvenstvu, čeprav se je v samem začetku zapletlo, ko so Križani v uvodnih minutah prejeli res nepotreben zadetek, kar je seveda zelo pogojevalo njihovo igro. Vesna pa le ni izgubila glave in je učinkoviteje in zbraneje nastavljala akcije. Kriške napadalce pa so zato Miljčani morali zaustavljati samo s prekrški. Zaradi enega od takih prekrškov na levi strani kazenskega prostora so si Križani izbojevali prosti strel z ugodnega položaja in z njim je Potasso izenačil.
Gostje so dobro igrali na sredini, a si niso ustvarili velikih priložnosti. Na nasprotni strani pa so Križani stalno ogrožali nasprotnikova vrata, toda vse preveč neorganizirano. V enem od takih napadov je branilec Muggesane zrušil kriškega srednjega napadalca, vendar je sodnik 11-metrovko prezrl. Po pričakovanju je bil dvanajsti kriški igralec občinstvo, ki se je polnoštevilno zbralo okoli igrišča in tako moralno pomagalo svojemu moštvu, ki si je tokrat zaslužilo vse zaupanje.
(A. Kostnapfel)
UArchitrave - Zarja	0:0
ZARJA: Racman, Tognetti, Grgič, Franco, Borelli, Gotti, Fabio Ražem (d. p. Kalc), Bon, Zeugna, Sulčič, Andrej Ražem (d. p. Žagar).
SODNIK: Urdi iz Trsta.
Bazoviška Zarja je letošnje prvenstvo uspešno začela, saj je osvojila točko proti izkušeni ekipi LArchitrave. Še pomembneje pa je, da so se vsi mladi nogometaši, ki jih je trener Križmančič vključil v ekipo, izkazali s požrtvovalnostjo in dobro igro, kar dobro obeta za nadaljevanje prvenstva.
Zarjani so stopili na igrišče koncentrirani in po začetni tremi, ko so se domačini nevarno približevali bazov-skim vratom, so počasi prevzeli pobudo v svoje roke ter zagospodarili na sredini. Le pri zaključevanju so bili netočni, tako da niso nikoli resneje za-
poslili domačega vratarja. Tako se je prvi polčas zaključil brez večjih priložnosti.
V	drugem polčasu so domačini takoj pritisnili ter nekajkrat resneje zaposlili odličnega Racmana, ki se je enkrat rešil tudi s pomočjo vratnice. Po začetnem pritisku se je tempo igre nekoliko umiril, tako da so vsi mislili, da se bo tekma končala brez razburljivejših akcij. Toda prav v zadnji minuti se je po lepi akciji Žagarja in Zeugne ponudila Kalcu edinstvena priložnost, da premaga Vaccara, toda domači vratar je z izrednim posegom rešil lastno mrežo. (Big)
Zaule - Kras	2:1 (0:0)
STRELEC za Kras: v 80. min. Bat-taini
KRAS: Mezzavilla, Indrigo, Filipaz, Martini, Škabar, Gnezda, Vidali, Purič (v 46. min. Demeglio), Mosetti, Battai-ni, Granata (v 78. min. Legiša)
V	svojem krstnem nastopu so kra-sovci, žal, ostali praznih rok. Tekmo v Žavljah je vseskozi motila močna bur-ja, a smo vseeno bili priča lepemu in napetemu srečanju. V prvem delu so rdeče-beli igrali proti burji in so kljub temu bili boljši od nasprotnika. Obe ekipi sta tudi imeli nekaj lepih priložnosti, da bi zatresli nasprotnikovo mrežo, vendar se do konca polčasa rezultat ni spremenil, čeprav je bil kra-
sovec Mosetti v 35. min. sam pred ža-veljskim vratarjem.
V	drugem polčasu je trener Ellini (tedaj je Kras imel burjo v hrbtu) poskusil z nekoliko napadalnejšo igro in je na teren poslal Demeglia. Krasova igra se je sicer res nekoliko razživela, prvi pa so povedli že v 4. min. naravnost s prostega strela domačini. Veliko krivdo za ta zadetek nosi vratar Mezzavilla, ki je slabo postavil živi zid. Nato so gostje skušali nekoliko urediti svoje vrste, vendar so 15 minut pred koncem srečanja prejeli še drugi zadetek in takrat je postalo jasno, da bodo morali za prve letošnje točke počakati na eno izmed prihodnjih srečanj. Deset minut pred koncem so sicer zasluženo znižali zaostanek z Bat-tainijem, toda do konca je manjkalo premalo časa, da bi kljub odločni reakciji lahko izenačili. (Z. S.)
Vivai Busa - Primorje 2:1
(0:0)
STRELEC za Primorje: Olivo
PRIMORJE: Negrini, Husu (Manzo), Livan (Antoni), Milani, Rojac, Samese, Starc, Di Benedetto, Olivo, Maranzina, Pascon.
V	prvem polčasu so Prosečani imeli rahlo terensko premoč, vendar se je igra odvijala predvsem na sredini. Edino, kar bi v tem delu omenili, je strel v protinapadu Maranzine, ki ga je vratar le s težavo prestregel.
Domačini so povedli že v drugi minuti drugega polčasa, ko je njihov kapetan izkoristil negotovost obrambe »rdeče-rumenih«. Izvrstno priložnost je imel v protinapadu Starc, vendar je njegov strel vratar zaustavil z nogo. V 20. min., po stalnih napadih Primorja, pa so prav Tržačani podvojili. Tokrat so naši imeli smolo, saj je strel napadalca odbil v vrata proseški branilec. Naši so še naprej stalno napadali in v 40. min. je Olivo s prostega strela zmanjšal razliko. Časa,da bi izenačili, pa je bilo premalo. Pri proseški ekipi je bilo opazitinekaj težav le v obrambi. (mš)
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI 1. KOLA
Vesna - Muggesana					1:1	
Olimpia - Staranzano					0:1	
Stock - Opicina					1:1	
Op. Supercaffe -		C. Elisi P.			3:1	
Zaule - Kras					2:1	
Vivai Bus^ -	Primorje				2:1	
L'Architrave	: - Zarja				0:0	
Giarizzole -	San Sergio				0:3	
LESTVICA						
San Sergio	1	1	0	0	3:0	2
Supercaffč	1	1	0	0	3:1	2
Vivai Busa	1	1	0	0	2:1	2
Zaule	1	1	0	0	2:1	2
Staranzano	1	1	0	0	1:0	2
Vesna	1	0	1	0	1:1	1
Muggesana	1	0	1	0	1:1	1
Stock	1	0	1	0	1:1	1
Opicina	1	0	1	0	1:1	1
L'Architrave	1	0	1	0	0:0	1
Zarja	1	0	1	0	0:0	1
Olimpia	1	0	0	1	0:1	0
Kras	1	0	0	1	1:2	0
Primorje	1	0	0	1	1:2	0
C. Elisi P.	1	0	0	1	1:3	0
Giarizzole	1	0	0	1	0:3	0
PRIHODNJE KOLO (5. 10.) Staranzano - Zaule, Primorje - Stock, Opicina - Vesna, Muggesana - Gia-rizzole, Zarja - Olimpia, Čampi Elisi Prisco - L'Architrave, San Sergio -San Luigi Vivai Bus&, Kras - Opicina Supercaffe.
Na finalu mladinskih iger v Terniju
»Trinko« še vedno upa
Odbojkarji nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice so s porazom začeli finalni del odbojkarskega prvenstva v okviru mladinskih iger, ki se te dni odvija v Terniju. Kodričevi varovanci so namreč včeraj zjutraj izgubili proti ekipi iz Chietija z 0:2 (6:15, 4:15). Trener nam je v telefonskem pogovoru povedal, da so slovenski fantje igrali precej nezbrano, daleč od tega, kar znajo, tako da je bil poraz neizbežen.
Poraz proti ekipi iz Chietija pa ne pomeni še, da so naši fantje izgubili vse možnosti za finale. Nastopajoče ekipe so razdeljene v dve skupini: v prvi so poleg Goričanov še ekipe iz Chietija, Avellina, Taranta in Trapani-ja. V drugi skupini pa so postave iz Pesara, Aoste, Rima in Parme. Potem ko bodo ekipe igrale vsaka proti vsaki, se bosta prve dve iz vsake skupine potegovali za državni naslov. Torej bo od nadaljnjih srečanj odvisno, če bodo naši fantje lahko še računali na eno od kolajn, kar bi za naše športno gibanje in za slovenske šole veliko pomenilo.
Z goriškimi odbojkarji je v Rim odpotovala tudi dijakinja šole Ivan Trinko Katja Tommasi, ki se je uvrstila v finalni del umetnostnega kotalkanja.
Kot je po telefonu obvestila prijateljico matičnega društva (Vipava s Peči) Tanjo Petejan, je prvi nastop opravila včeraj zvečer, ko so bili na vrsti obvezni liki. (pr)
NOGOMET: meddeželna liga
Gorizia ponavlja lanske napake
Gorizia - Contarina	0:0
GORIZIA: Ermacora, Grazzolo, Mar-chesan, Deganis (Veneziano), Macug-lia, De Marco, Fierro, Lazzara, Voljč, Giacometti, Grop.
GORICA — Gorizia je na prvem srečanju pred domačim občinstvom igrala neodločeno s Contarino. Kar pa najbolj zaskrblja, je slaba predstava, ki so jo domačini prikazali na Rojcah. Ponavljajo se napake iz lanskega začetka prvenstva, ko Gorizia ni znala v napadu konkretizirati igre s sredine igrišča. Najslabše pa je, da pri tem ni bil niti minimalno izrabljen izreden potencial, ki ga predstavlja srednji na-padelec Janez Voljč.
ŠZ DOM
obvešča da so treningi minibasketa -propagande ob torkih od 14.30 do 16.00, ob četrtkih od 16.00 do 17.30 in ob petkih od 14.30 do 16. ure.
ŠD KONTOVEL
obvešča, da se bodo tečaji ritmične in ženske telovadbe začeli v torek, 7. oktobra, od 16. ure dalje v telovadnici Silvestri v Naselju S. Nazario in bodo ob torkih in petkih. Vpisovanje po telefonu na št. 225879 ali 225819.
SK DEVIN
priredi 12. novembra tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini. Tečaji bodo ob sredah od 16. do 18. ure za smučarje začetnike. Ostali smučarji bodo trenirali ob sredah in petkih od 18. do 20. ure. Tečaj se bo nadaljeval na snegu štiri nedelje v januarju 1987. Cene tečaja: 100.000 lir (vključno prevoz na sneg) ter 80.000 lir (za osnovnošolce začetnike). Vpisovanje ob torkih od 20.30 dalje na sedežu v Praprotu, tel. štev. 200236.
ZSŠDI
vpisuje za plavalni tečaj v Lipici, namenjen dijakom nižjih srednjih šol, osnovnošolcem in predšolskim otrokom (zadnji letnik o. v.). Tečaj bo potekal vsak torek s pričetkom dne 7. oktobra v bazenu hotela Maestoso v Lipici. Urnik tečaja: prva izmena od 15. do 16. ure, druga izmena od 16. do 17. ure
in tretja izmena od 17. do 18. ure. Tečaj bo trajal do meseca maja prihodnjega leta. Vpisovanje za tečaj sprejema urad ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 - II. nadstr., tel. 040/767304. Starši morajo ob vpisu plačati tečajnino ter navesti otrokovo leto rojstva, bivališče in telefon. Urad ZSŠDI sprejema vpisovanja od ponedeljka do sobote, od 8. do 14. ure.
ODBOJKARSKA SEKCIJA ŠD BREG
vabi deklice letnikov 1975/76/77 na začetniške treninge, ki bodo ob torkih od 18.00 do 19.00 in ob četrtkih od
16.30	do 18.30. Sekcija nadalje obvešča, da so treningi za začetnice letnikov 1973/74 ob torkih, četrtkih in petkih od 15.00 do 16.30.
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK
ŠD MLADINA - KRIŽ obvešča, da se s četrtkom, 2. oktobra, začenjajo v občinskem rekreatoriju ob
19.30	redni treningi, ki se bodo nadaljevali vsak ponedeljek, torek in četrtek. Vabljeni začetniki, bivši igralci in vsi zainteresirani.
ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI vabi vse zamejske šahiste, da se udeležijo rednega mesečnega šahovskega hitropoteznega turnirja, ki bo v petek, 3. t. m., ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20 - 2. nad.).
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 90.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubijana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	^ ZTT
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
30. septembra 1986
Nič kaj obetavne perspektive glede na demografski padec Nemcev
V ZRN bodo potrebovali čedalje več delovne sile iz držav Sredozemlja
Razprava o možnosti, da bi tuji delavci prejeli volilno pravico
BONN — V doglednem času, morda že čez deset let, bo Zahodna Nemčija zopet neobhodno potrebovala veliko tujih delavcev. Brez 1,6 milijona tujcev, kar jih sedaj zaposluje, bi se njeno gospodarstvo na mah znašlo v stiski, zato zvezna vlada vse pazljiveje razmotriya, kako zdajšnjo začasno delovno silo s tujega pregovoriti, da se ne vrne domov, in kako privabiti še drugo.
Liselotte Funcke, ki je zadolžena za vprašanja tujcev, je posredovala te dni vladi dvajset priporočil za zboljšanje življenjskih pogojev inozemcem in za njihovo integracijo v nemški družbeni sistem, kar naj bi podpirale po njenem zatrdilu vse politične stranke. Funkcionarka obsoja predsodke do tujcev, o katerih naglaša, da odigravajo nezamenljivo vlogo v gospodarstvu ZRN. Tuji delavci plačujejo letno 10 milijard mark ali 5 milijard dolarjev davkov, približno toliko kolikor potrošijo za pokojninsko zavarovanje. Na delo v Nemčijo so prišli mladi in polni moči, tako da v resnici prav malo izkoriščajo pokojninski ali zdravstveni sklad. Pač pa pridno varčujejo, ob čemer vse več denarja vlagajo v nemške banke in ga čedalje manj pošiljajo v domovino.
Tudi ni res, da kradejo službo domačinom, zatrjuje Funckejeva: četrtina nezaposlenih Nemcev ima več kot 40 let, drugi četrtini je slabo zdravje okrnilo delovne sposobnosti, a polovica brezposelnih je žensk. Vseh teh ni mogoče vključiti v proizvodnjo, zlasti ne v rudarstvu, gradbeništvu, težki industriji, montaži vozil itd., pa tudi ne v delo po izmenah. Tuja delovna sila je tudi sicer mobilnejša od domače in pripravljena službovati tudi v tistih delih sveta, ki so za nemške razmere zaostali. Se: brez inozemskih delavcev bi mnoga dotrajana stanovanja ostala prazna, brez njih
bi deficit javnoprevoznih podjetij bil mnogo večji in brez njih bi bilo treba zapreti marsikatero šolo, kajti šol je v primeri s številom nemških otrok preveč.
Napovedi kažejo, da bo leta 2030 samo še 41 milijonov Zahodnih Nemcev, to je 20 milijonov manj kot danes, a do konca stoletja se bo število mladih s srednješolsko diplomo zmanjšalo za polovico, že sedaj pa je opaziti znaten razkorak med (velikim) popraševanjem in (majhno) ponudbo kvalificirane delovne sile, vtem ko mora čedalje manjše število zaposlenih kriti stroške za vse večje število upokojencev. To je analiste utrdilo v prepričanju, da je pomnožitev tuje delovne sile v državi postala neizbežna. Tudi zato, ker samo državna varnost in obramba vsako leto usrkata novih 225.000 moči in ker policijska, obmejna ali vojaška služba pač niso dostopne tujcem.
Toda analiste razburja še en problem. V ZRN je doslej delavstvo prihajalo prvenstveno iz Sredozemlja, v bližnji bodočnosti pa se bo ta vir izsušil in delovne moči bo treba iskati v bližnje vzhodnem, afriškem ter azijskem svetu, kar odpira nova vprašanja. Mimo tega je treba upoštevati, da se v ZRN zateka vedno več beguncev, ki naprošajo za politično zavetišče; letos bo njih število doseglo okrog 100.000 (predvsem gre za Libanonce, Irance, Poljake in Pakistance). To so pretežno mladi, vitalni, prilagodljivi in pogosto poklicno kvalificirani ljudje. Liselotte Funcke se zavzema, da bi vse te prišleke pravno zaščitili in zagotovili nemško državljanstvo tudi njihovim potomcem.
' Celo Funckejeva pa je sila previdna, kar zadeva priznanje volilne pravice tujcem. V sedanjih političnih razmerah, pravi, je to težko, kajti prineslo bi globoke družbene spremembe in verjetno prevesilo politična ravnotežja.
Ribolov v megli
Megla se tiho dviga nad jezerom v Massachussetsu, ko se Fred Ventura s psom odpravlja ribarit	(Telefoto AP)
Zadnje priprave
V kratkem se bodo v Avstraliji začela tekmovanja za prestižno America's cup. Italijo bosta zastopali dve jadrnici, znana Azzurra in Italia II. (na sliki), ki je s posadko že v Avstraliji in na kateri opravljajo še zadnja popravila pred začetkom tekmovanja	(Telefoto AP)
V prepričanju, da je treba ta vprašanja zakonsko urediti
Zahodnonemški pravniki načeli vprašanja genetike in evtanazije
BONN — Genetske in druge medicinske poskuse na ljudeh je treba zakonsko urediti, posebni predpisi naj veljajo za umetno spočetje, a evtanazije ni potrebno vselej preganjati. To je le nekaj priporočil, ki so bila osvojena na berlinskem zasedanju več kot 3.000 zahodnonemških pravnikov in ki so že izzvala živahne razprave v javnosti tudi o takšnih vprašanjih, ki so prej veljala za tabu.
Pravniki so predlagali izglasovanje zakona, ki bi glede umetnega spočetja odrejal, da smejo priti v poštev samo tisti zarodki, ki jih zdravniki res nameravajo vsaditi v materino telo. Smelo bi biti dovoljeno oplojevanje le tolikšnega števila jajčnih celic kolikor jih je potrebnih za eno vsaditev, v nobenem primeru pa ne bi smeli dovoliti uporabe zarodkov v druge namene, kot na primer za eksperimente, proda-

jo ali kloniranje (ustvarjanje povsem enakih bitij).
Zahodnonemški pravniki so se torej lotili problematik, ki so doslej bile izven dometa zakonov, in to ne le v ZRN, ampak tudi v večini drugih držav z razvito genetsko medicino. In vendar so ocenili, da se je od leta 1982 do sredine 1985 samo v Zahodni Nemčiji rodilo kar 130 otrok, ki so bili spočeti »in vitro«. Pravni izvedenci so se izrekli za sprejetje zakona, ki bi dovoljeval oplojevanje ženskih jajčec tudi s spermatozooni tako imenovanihtretjih darovalcev, ne le družinskih partnerjev. Pač pa noben darovalec ne bi smel ostati brezimen, kajti vsakdo ima pravico vedeti za svoje poreklo.
Na spisku prepovedanih genetskih manipulacij bi vsekakor morala biti raba spermatozoonskih »koktejlov« (mešanic med semeni različnih darovalcev) in izkoriščanje semen mrtvih. Banke semen pa naj bi bile pod strogim državnim nadzorstvom. Posebej so pravniki obsodili prakso »izposojanja mater« parom brez otrok. Takšne »matere« seveda samo posodijo svoje telo in za rojeno dete dobijo 15.000 do 25.000 mark.
LINEA^
Če so se udeleženci kongresa zlahka sporazumeli o gornjih vprašanjih, pa to ne velja za vprašanje evtanazije — pospešitve smrti iz usmiljenja. Gre za temo, ki jo bremeni tudi strašna dediščina iz polpretekle zgodovine, ko so nacisti pod pretvezo ubijanja iz usmiljenja pokončali na tisoče fizično in umsko prizadetih oseb v »bolnišnicah-mučilnicah«. Pravniki so podprli »pasivno evtanazijo« in dejali, da ne gre kaznovati zdravnika, ki prekine zdravljenje neozdravljive osebe, ali ji omogoči, da si sama skrajša muke, če gre res za neznosne bolečine. Nasprotno se je večina pravnikov izrekla proti dopustitvi »aktivne evtanazije«, ki pomeni zavestno usmrtitev sicer na smrt bolnega pacienta.
V tej zvezi so se razširile govorice, da je v zahodnonemških bolnišnicah mnogo več primerov takšne ali drugačne evtanazije, kot je misliti, in res se pred sodniki zaradi tega vrsti vse več zdravnikov. Na sodnih obravnavah je prišlo do izraza, da je več bolnikov preminilo, ker so to zahtevali od zdravnikov njihovi svojci, mestoma celo z nepojmljivo utemeljitvijo, kakor to na primer, da ni časa, saj moramo na počitnice...
.•.V.*,
I*X\\
».....................................................
,,„AU,UAR/ na ^	^
P£T METROV 30 B.OM DAL, ■PtM TEM VNt NE SMEM
SITI MALENUOeTEN.
»Linea« vabi cenjene stranke, da si ogledajo
novo kolekcijo za
JESEN - ZIMO
ter se jim zahvaljuje za zaupanje
Ulica Carducci 4 - TRST - Telefon 631188