GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXVI.
KAMNIK, 12. MAJA 1986
Mesec maj, mesec mladosti
Obiskovalci na prvomajskem srečanja v Kamniški Bistrici.
V maju vršimo številne akcije, posvečene mesecu mladosti, pa naj si bo to štafeta mladosti, ki potaje po celi Jugoslaviji iz rok v roke, katero nosijo študentje, dfjaki, delavci, kmečka mladina, s katero hočemo ponazoriti bratstvo In enotnost ter s posebnim sporočilom, ki ga poslušamo in sprejemamo vsi. Tudi, ne dolgo tega, zaključena javna razprava
Praznovanje praznika dela v Kamniški Bistrici
Že dolgo let se kamniški delavci za 1. maj srečujejo v Kamniški Bistrici. V stari Jugoslaviji so se delavci zbirali za ta praznik z rdečim nageljnom v gnmbnici, po osvoboditvi pa se je praznovanje 1. maja spremenilo v pravoljudsko rajanje.
Že zgodaj zjutraj so številni Kamničani odšli na Stari grad, kjer se zbirajo vsako leto in po-kramljajo ob čašici kačje sline ali pripravljenem golažu. Tega sicer letos ni bilo, ne kačje sline ne golaža, pa je kljub temu bil začetek 1. maja prijeten. Iz doline se je slišala godba na pihala, ki je . igrala budnico, slišal se je ropot motorjev brez dušilcev, ki so oznanjali vesel in prijeten 1. maj.
Izreden vrvež in povečan avtomobilski promet je bilo čutiti od ranega jutra. Kolone osebnih vozil in polni avtobusi so vozili Kamničane na osrednji prireditveni prostor v Kamniško Bistrico, kjer so že prd dnevi postavili stojnice in uredili prireditveni prostor.
Občinski sindikalni svet, organizator vsakoletnega srečanja delovnih ljudi, je imel polne roke dela, saj je bilo potrebno pripraviti v sodelovanju z drugimi dejavniki vse za praznično in prijetno počutje brezštevilnih obiskovalcev.
Na prireditvenem prostoru in v bližnji okolici se je zbralo več tisoč ljudi, človek bi rekel, da kar cel Kamnik, in se ob zvokih prijetne glasbe zabavali. Pogled na tako veliko, veselo in zadovoljno množico ljudi je bil čudovit in zanosen.
Osrednja proslava praznovanje prvega maja, se je pričela ob 11. uri. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Tone Istenič je pričel praznovanje s krajšim nagovorom in vsem obiskovalcem zaželel bogat prvomajski praznik.
Slavnostni govor je imela članica predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Gita Vončina. V jedrnatem in vsebinsko konkretnem razglabljanju je govorila o pomenu praznika dela, govorila je o nalogah delavskega razreda in ni skrivala težav, ki nas čakajo v prihodnje. Govorila je tudi o viziji, ki jo bomo dosegi, zato pa bomo morali biti pri svojem delu dosledni in vztrajni.
V nadaljevanju je Tone Istenič, predsednik obč. sindikalnega sveta Kamnik, podelil srebrne znake zveze sindikatov Slovenije in posebna priznanja »inovator leta 1986«.
Srebrne znake so prejeli: Ivanka Jerman, Center za socialno delo Kamnik
Jožica Rutar, VVO A. Medveda Kamnik
Jožica Bobek, Rudnik kaolina in kalcita Kamnik
Zdravko Rihar, upokojenec, Kamnik
Olga Štros, Industrija pohištva STOL Kamnik
Terezija Rebolj, Titan Kamnik Marija Dukič, TOZD TRIVAL Kamnik
Franc Berlec, Zarja Kamnik Milan Repše, Alprem Kamnik Milena Brajer, OŠ 27. julij v Kamniku
Ciril Tavčar, Titan Kamnik Konferenca osnovnih organizacij ZSS Svilanit Kamnik
Priznanje »inovator leta 1986« so prejeli
Brane Žurbi, zaposlen v tovarni usnja Kamnik Vojko Mozetič, zaposlen v Titanu Kamnik in
Jože Kepic, zaposlen v Industriji pohištva Stol Kamnik.
V kulturnem programu so sodelovali
godba na pihala iz Kamnika moški pevski zbor Solidarnost iz Kamnika,
folklorna skupina iz Kamniške
Bistrice in
recitatorji.
Po slovesnoti se je nadaljeval družabni in zabavni programi. Vriski in petje, dim in vonj po pečenju, so še popestrili praznično razpoloženje vseh obiskovalcev. Mnogi so zrli tudi v bližnje lepe kamniške planine, ki bodo prav kmalu oživele, takoj ko bo skopnel sneg. Tudi tega dne so se posamezniki podali na pot na Kamniško in Kokrško sedlo in se zadovoljno vračali na slovesnost.
Veličina srečanja, notranji občutki in splošno razpoloženje se je stopnjevalo in nadaljevalo vse do poznih popoldanskih ur, ko so se začeli obiskovalci vračati na svoje domove. Kakor je' tekla reka avtomobilov zjutraj v Kamniško Bistrico, tako se je kolona sedaj obrnila v smeri Kamnika in za mnoge še dalj, do Ljubljane in drugih krajev.
Letošnji prvi maj bo ostal obiskovalcem v nepozabnem spominu. S prizorišča so odhajali prepričani in trdno odločeni, da se ponovno srečajo v naslednjem letu in z željo, da bodo v tem času doseženi že tudi oprijemlji-vejši rezultati gospodarske stabilizacije.
STANE SIMŠIČ
Povezovalna ulica vključena v promet
Tridesetega aprila, neposredno pred praznikom dela, je bila izročena svojemu namenu 290 m dolga povezovalna cesta. Z izgradnjo te ceste bo sedaj mogoče začeti s postopnim urejanjem starega mestnega jedra v Kamniku. Objekt sam zasluži posebno pozornost, zaradi časa graditve, saj so se dela pričela šele v jeseni preteklega leta. Posebno pozornost pa zasluži tudi zaradi načina izvedbe, glede na različna mnenja in pristope ter dokaj burne raprave v letu 1984 in 1985.
Slavnostni govornik ob odprtju povezovalni-ce, predsednik občinske skupščine, je z zanosom povdaril, da je ta pridobitev za mesto Kamnik zelo pomembna in rezultat sodelovanja združenega dela, čeprav vsi podpisniki družbenega dogovora še vedno niso izpolnili svojih dolžnosti. Vrednost investicije znaša nad 208 milijonov dinarjev, zbranih pa je bilo 185 milijonov.
Objekt bo po besedah govornika brez dvoma solidna osnova za načrtno sanacijo Kamnika in
izboljšanje življenjskih razmer v mestu živečega prebivalstva. Gradbena dela je solidno in v dogovorjenem roku opravila SCT iz Ljubljane. Velika zasluga za pravočasno dokončanje del pa gre tudi iniciativnemu odboru in njegovemu predsedniku ing. Dušanu Štefuli, ki se je maksimalno angažiral pri tej akciji.
S 1. majem velja v Kamniku tudi začasen in poseben prometni režim, ki ga bo potrebno še spreminjati in dopolnjevati v naslednjih šestih mesecih.
Povezovalna cesta pomeni za Kamnik šele prvi korak, saj bo potrebno opraviti še vrsto drugih del in ureditev, ki bodo sledila v naslednjem obdobju.
Otvoritve se je udeležilo veliko ljudi, kar zgovorno priča o pomembnosti te pridobitve za Kamnik. V Kulturnem delu je sodelovala godba na pihala in folklorna skupina.
Krajanom Kamnika, predvsem pa prebivalcem starega dela mesta, pomeni povezovalna ulica lepo darilo ob PRAZNIKU DELA.
Udeleženci otvoritve povezovalne ulice so se podali peš po novi trasi.
o praznovanju meseca mladosti v Kamniški občini je dokazala, da si mladi želimo spremembe prireditev.
Iz razprave je bilo razvidno, da obstoječa zasnova zaključne prireditve postaja preživela oblika, da si želimo spremembe koncepta zaključne prireditve in sicer v obliki, s katero bi približali prireditev vsem mladim v vsa okolja. Tudi aktivnosti, ki se vršijo okrog nastopa na zaključni prireditvi meseca mladosti na štadionu v Beogradu se ne vršijo brez zapletov, saj mladina ne vodi teh aktivnosti v dobro mladim, ampak celotni družbenopolitični skupnosti.
Poleg vseh kulturnih, športnih in ostalih aktivnosti, ki jih vršino in posvečamo praznovanju meseca mladosti, pa ne smemo pozabiti, da smo prav v tem mesecu vsako leto bogatejši za eno generacijo.
Ne smemo tudi mimo ravno zaključnega XII. kongresa ZSMS. Že dokumenti XI. kongresa so nastajali v času opredeljevanja globalnih družbenih vzrokov krize oziroma v času soočanja z zavestjo, da naša prihodnost ni nekaj v naprej danega, nekaj naprej perspektivnega, torej v kar je potrebno preprosto samo preiti. Kriza, ki je stala v ozadju takšnega soočanja, je s tem dobila v okviru naše organizacije svoj pravi politični izraz. Zato so dokumenti XI. kongresa primerno imeli namen razkriti ozadje krizne situacije in šele nato vključevanje naše organizacije v preseganje nastale situacije.
XII. kongres je označil čas vedno večjega razkoraka med možnostmi in željami, strahom in upanjem, čas ko se zavedamo, da je zastoj družbenega in gospodarskega razvoja odvisen od podobnih zakonov kot so tisti, ki utesnjujejo osvobodilne težnje po vsem svetu, čas ko možnost mladine in njena pripravljenost sprejemanja vsega tega kaže tudi na to, da moramo kot organiza-
cija vedno odpirati prava vprašanja. Zato moramo jasno vedeti kdo smo in kaj hočemo.
XII. kongres je posredoval SZDL vrsto pobud za široko, demokratično, javno razpravo, saj je odprl možnosti neposrednih volitev na višjih nivojih delegatsko skupščinskega sistema.
Govorili smo o spremembah družbenega dogovora o kadrovski politiki v smeri večje pristojnosti delavskega sveta pri imenovanju poslovodnih organov, glede katerih naj sprejemajo kadrovske koordinacije pri SZDL samo splošne smernice. Dali smo pobude o vrsti sprememb in dopolnitev Zakona o združenem delu. Veliko je bilo govora o nujnosti legaliziranja stavke. Zahtevali smo spremembo II. odstavka 638. člena ZZD, da stavke ne bo mogoče šteti za kršitev delovne obveznosti oziroma samoupravi]alske funkcije.
Zahtevali smo takojšnjo prekinitev direktnega prilivanja družbenih sredstev za gradnjo stanovanj skozi mehanizme, bančno kreditno politiko, skozi kriterije od prodaje in skozi nerealne najemnine za družbena najemniška stanovanja. Nujno je potrebno povečati fond družbenonajemni-ških stanovanj, hkrati s tem pa oblikovati najemni komercialni fond stanovanj, v katerega naj bi imeli možnost investirati tako družbenopravne osebe kot posamezniki.
To je samo del zaključkov XII. kongresa ZSMS, ki pa bodo uresničene z enotno in široko akcijo ZSMS. Zato ponovno poudarjam, da postanemo generacija, ki odloča in ne samo posluša. Generacija, ki ji je dopuščeno, da misli s svojo glavo in da te misli svobodno izraža, skratka mi hočemo biti generacija svobode in človeškega dostojanstva, kajti ta čas, je naš čas, mi nimamo drugega časa. Naj bo to vodilo ne samo v mesecu mladosti, ampak skozi celo leto.
MOJCA KORETIČ
Dobitniki srebrnih znakov OF
Slovesnost v počastitev dneva O F in praznika dela
Občinska konferenca SZDL Kamnik pripravi vsako leto akademijo v počastitev zgodovinskega 27. aprila, DNEVA OF, KI SOVPADA S PRAZNOVANJEM 1. MAJA - PRAZNIKA DELA.
Na slovenosti v petek, 25. aprila, v Kino Dom, Kamnik, so sodelovali: MPZ Svoboda Duplica, otroški pevski zbor, kamniška godba na pihala, dijaki SENŠRM in gojenci glasbene šole iz Kamnika. Prireditev je bila dobro pripravljena, udeležba bi bila lahko nekoliko boljša, čeprav je bilo obiskovalcev kar veliko.
Predsednik občinske konference SZDL Gregorič Davorin je v slavnostnem nagovoru orisal pomen 27. aprila in opozoril na zgodovinsko vlogo tega dne, govoril pa je tudi o sedanjih nalogah in resnosti gospodarskega položaja v Jugoslaviji.
Med kulturnim programom so podelili srebrne znake OF, ki so jih letos prejeli.
Hribar Ivan iz KS Tuhinj, Ivan Močnik iz KS Šmartno, Valentin Romšak iz KS Crna, France Vidervol iz KS Kamnik-center ter Delavsko kulturno prosvetno društvo Solidarnost (Priznanje je prevzel tov. Spruk France)
Hiter gospodarski razvoj porušil ekološko ravnovesje
Občinska konferenca SZDL zahteva od vseh nosilcev, da naloge v zvezi z reševanjem ekološke problematike v naši občini potekajo po sprejetih varnostnih programih. Delegati so v svojih zaključkih na seji, kjer so obravnavali ekološko problematiko, opozorili tako na splošno kulturo občanov pri ravnanju z okoljem in brezvestno odmetavanje odpadkov, kot tudi na največje industrijske onesnaževalce zraka in voda, ki naj storijo vse, da se to onesnaževanje zmanjša.
Z razvojem industrije smo se v naši občini uvrstili med deset mest z najslabšim zrakom, uničili smo nekdaj kristalno čisto Kamniško Bistrico, na dvoriščih tovarn pa se čedalje bolj kopičijo nevarni odpadki. Že nekaj časa posvečamo ekologiji večjo pozornost, prav v zadnjem letu pa je čutiti kar pretirano skrb za naravne danosti, tako da se zdi, da je ogrožen razvoj, piše v poročilu za sejo, ki so ga pripravili na Komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora. V poročilu, na osnovi katerega se je kasneje med delegati razvila cela paleta različnih mnenj in stališč, je predsednik komiteja Albert Rejc opozoril na stanje in ukrepe za izboljšanje na področju varstva zraka in voda, poseben in sedaj najbolj pereč problem pa so vsekakor odpadki in nova odlaga-liščna jama, saj je očitno, da bo dupliško treba zapreti.
Komunalno podjetje je skupaj z Domžalami iskalo najbolj pri-
merno odlagališče več let in ga še vedno išče. Kot sprejemljiv se je izkazal peskokop v krajevni skupnosti Moste, tako imenovana Suhadolska jama. Vendar je ta rešitev še vedno vprašljiva, saj jama leži na območju podtalnice, kjer je kakršnokoli onesnaževanje z odpadki prepovedano. Zato Komunalno podjetje skuša dobiti dovoljenje za odvoz smeti v Ljubljano na skupno odlagališče. V tem primeru bo zaradi cene prevoza vsekakor potrebno povišati komunalni prispevek.
Iz razprave, ki je sledila poročilu, je bilo jasno razbrati, da so v tem trenutku konflikti ekologije in razvoj v tesni povezavi. Kriza zaupanja je danes že tako velika, da nestrokovnjaki izpodbijajo sleherno odločitev, ki jo sprejmejo strokovne institucije. Temu razmišljanju je eden od delegatov dodal, da so dostikrat celo mnenja strokovnjakov o istih stvareh v popolnem nasprotju. Vendar pa, zavedati se moramo, da si želimo navzgor, hočemo se rešiti iz gospodarske krize, prestrukturirati gospodarstvo, prav zato je treba zaupati strokovnosti za to področje usposobljenih ljudi.
O možnih rešitvah v zvezi z nujno potrebno odpadno jamo je govoril tudi predstavnik Samoupravne komunalno cestne skupnosti in glede možnosti priključitve kamniške občine na domžalsko kompostarno povedal, da ie tu še veliko nedorečenosti, predvsem pa je vse povezano z velikimi materialnimi sredstvi,
saj kompostarna danes stane več milijard din. Predstavnik društva za varstvo okolja je delegate opozoril na nevarnost, ki grozi človeštvu ob nenehnem odlaganju odpadkov na neprimerna mesta. Prišel bo čas, ko bomo zasuli vse doline z nesnago in škodljivimi snovmi. V svetu je po njegovih besedah že nekajletna praksa, da odpadke sortirajo, predvsem pa jih v večini predelajo v koristne surovine, organske odpadke pa v bio plin. Po njegovem mnenju je kakršnokoli oklevanje pri iskanju najboljše rešitve odlaganja odpadkov nevarno za naš nadaljnji obstoj. Edina pametna rešitev po mnenju društva za varstvo okolja je, da dve ali več občin zberejo denar in zgradijo prepotrebno kompostarno za predelavo odpadkov.
V razpravi je sodeloval tudi predstavnik Utoka in dejal, da verjetno že večina Kamničanov v mestnem središču težko gleda takega onesnaževalca zraka in
Bistrice kot je Utok. V njihovi delovni organizaciji se zavedajo, da je lokacija neprimerna za tako vrsto proizvodnje. Predvsem mokri del predelave usnja bi se moral čimprej preseliti na novo lokacijo, za katero pa na žalost še vedno niso pridobili vseh lokacijskih in ostalih dovoljenj. Delovna organizacija je sicer stalno pod nadzorstvom inšpekcijskih služb, do sedaj so namenili že sto milijonov dinarjev za čiščenje odpadnih voda.
Zaključimo lahko z uvodnim delom poročila o ekološki problematiki v naši občini. Tako, kot se je svet razmeroma pozno osvestil in spoznal, da biotehno-sfera spreminja biosfero, kar je sicer zgodovinsko neizogiben in zakonit proces, je tudi protisloven, ker ga spremlja stihijno, roparsko izkoriščanje naravnih bogastev, enako smo se pozno osvestili tudi pri nas, ko smo že marsikje povzročili nepopravljivo ekološko škodo.
R. GRČAR
Učenci 6. b razreda osnovne šole Tome Brejca v očiščevalni akciji v ZK Zaprice.
Očiščevalna akcija v Kamniku
Pobudi za aprilsko očiščevalno akcijo v Kamniku so se odzvali številni občani, organizacije, društva in šole.
Tudi učenci osnovnih šol pod vodstvom svojih mentorjev so pridno zbirali odpadke in drugo nesnago, ki se je nakopičila ob cestah, parkih, nasadih in seveda tudi ob stanovanjskih naseljih, blokih in nasploh v bivalnem okolju. S to akcijo so prispevali lep delež k polepšanju kraja in okolja. Precejšnje količine zbranega odpadnega materiala kažejo na to, da se posamezna okolja še premalo zavedajo, da je čisto in lepo okolje temelj zdravega in srečnejšega življenja. stane
Krožki za izboljšanje proizvodnje
Stanovanjska zadruga »Kamnik«
Od osnovanja kamniške zadruge minevata dve leti, število zadružnikov pa je naraslo na več kot štiristo članov. Večina že gradi in so v zadrugi zaradi olajšav in prednosti, ki jih ta omogoča. Skoraj četrtina, točneje dvaindevetdeset članov, pa še vedno čaka na gradbeno parcelo in s tem na možnost za začetek gradnje.
Pri finančnem poslovanju do sedaj ni bilo nobenih problemov, tako v odnosu med zadrugo in njenimi člani, kot zadruge same. Vendar naraščanje števila zadružnikov povečuje obseg finančnega prometa in se v zadrugi srečujejo s preobremenjenostjo delavca na tem področju. Zato bo zaradi preglednejšega in lažjega vodenja podatkov še letos uveden nov sistem poslovanja s terminalom ali samostojnim računalnikom. Za boljše poslovanje zadružnikov pri nakupu
materiala, je bil z Napredkom Domžale sklenjen sporazum o poslovnem sodelovanju, ki ga nameravajo letos skleniti še z Metalko iz Ljubljane in Merkurjem Kranj.
Zadruga namerava v okviru zazidalnega načrta BS-3 Novi Trg pridobiti vsaj 15 do 20 parcel, ki bi zmanjšale vrsto zadruž-nikov-pričakovalcev gradbenih zemljišč. Takšen je interes zadruge tudi pri razdelitvi parcel v soseski BS-8 Dobrava, vendar tu še ni znano število zemljišč zaradi nesprejetega prostorskega dela srednjeročnega družbenega plana.
Organizirano pridobivanje stavbnih zemljišč, gradnja in pridobivanje stanovanj ter stanovanjskih hiš pa je in ostaja še naprej poglaviten cilj, za katerega se zadruga prizadeva v okviru svojih zmožnosti in načrtov.
JANEZ BALANTIČ
Predavanja v okviru Stolove-ga Dita imajo v glavnem dve značilnosti. Prva je, da so zelo skrbno izbrana in zato zelo zanimiva, druga pa, da so zelo slabo obiskana. Tako je bilo tudi na predavanju pod gornjim naslovom. Slušateljev je bilo kakih pet več, kot na prejšnjem o umiranju gozdov v svetu in pri nas. Vzrok za slab obisk je vedno isti: čas po rednem delu, ko mora današnji človek urediti kup zadev (ali pa tudi ne!). Naslov predavanja Krožki za izboljšanje proizvodnje, vodil ga je ing. Drago Dolenc iz Biroja za industrijski inženiring v Ljubljani, je obetal. Kakšni so vendar ti krožki? Ali je za delovanje krožkov postavljena učinkovita metoda in zakaj tega bolj ne širimo v našo industrijo?
Že kar običaj je, da k nam pridejo zadeve, ki so drugod stare že vsaj nekaj let. Na Japonskem so se pričeli s tem ukvarjati že kmalu po drugi svetovni vojni. Vedeli so, da je dežela za normalno preživetje premajhna, da imajo malo zemlje, le morje in ribe, in bodo le s sodobno industrijsko proizvodnjo, ki bo produktivnejša in kakovostnejša od drugih, uspeli in si zagotovili primeren kos kruha. Na Japonskem se ti krožki imenujejo krožki kontrole kakovosti, kar pa v končnem pomenu ni veliko drugače kot pri nas. Kontrola kakovosti je lahko kontrola kakovosti izdelkov, pa tudi kako-
Le še nekaj dni
do odhoda v Beograd
Mladi iz naše občine bodo skupaj z mladimi iz Domžal zastopali Slovenijo na zaključni prireditvi ob Dnevu mladosti v Beogradu.
Vaje potekajo že nekaj tednov 15. maja pa bodo vsi nastopajoči, vključno z mentorji, odpotovali na generalne, desetdnevne vaje v Beograd.
Dan za dnem, le med prazniki je bilo dva dni odmora, so mladi vadili razne slike, ki jih bomo videli 25. maja v Beogradu. Vaje zahtevajo precej truda, dobro telesno pripravljenost in koncentracijo, saj se morajo vskladiti gibi stoterih rok in nog. Plesne slike, ki jih ni malo, pa tudi precej smisla za ritem, tako da mnogim ni lahko. Vztrajna vadba in ponavljanje gibov omogoča dobro izvedbo tudi v Beogradu. Veliko je odvisno tudi od mentorjev, ki pripravljajo nastopajoče na veliki trenutek. Kljub temu, da so približno istih let kot nastopajoči, so nepopustljivi, saj
vedo, da brez trdnega dela ne bo nič.
Vaje so večkrat obiskali sestavljala posameznih slik in do-sedaj je bilo slišati predvsem pohvalne besede. Največ nastopajočih več kot polovico je prispevala SENŠ Rudolfa Maistra, ostali pa so iz osnovnih šol in osnovnih organizacij ZSMS v krajevnih skupnostih. Večinoma gre za dekleta. Izmed 105 nastopajočih je le 18 fantov. No, to niti ni pomembno, bomo pa pokazali cvet kamniških deklet vsej Jugoslaviji.
Seveda brez težav ne gre. Kljub velikemu številu prijavljenih kandidatov na SENŠRM, je več kot polovica odpadla, ker niso dobili potrdila šole oz. staršev. Naenkrat je nastal problem, ali bo dovolj nastopajočih. Precej truda je bilo potrebno s strani organizacijskega odbora pri OK ZSMS Kamnik, da se je stvar uredila. Tudi vreme ni bilo preveč naklonjeno. Treningi na
stadionu so bili nemogoči zaradi prenamočenosti terena. Edina rešitev je bila telovadnica pri Zdravstvenem domu, čeprav so vsi upali, da bo to le začasna rešitev, hale ni bilo moč dobiti. Ni treba posebej povdarjati, da je delo z več kot sto ljudmi v majhni telovadnici bilo precej otežkočeno. Še sreča, da so bile vaje včasih lahko tudi skupaj z Domžalčani v domžalski hali. Pravi čudež bi bil, če se ne bi zataknilo še pri denarju. Obljubljenega denarja, namenjenega za uspešno izvedbo vaj, ni hotelo biti, tako da se je z dneva v dan bolj praznil račun OK ZSMS Kamnik.
Dobra volja nastopajočih in mentorjev, k sreči so še mladi in imajo dobre živce, ter iznajdljivi posamezniki so pripomogli, da vaje potekajo brez večjih zastojev.
Do nastopa je še slabih štirinajst dni, zaželimo jim srečo in dober nastop.
DAMJAN GLADEK
vosti dela. V omenjeni deželi so bili krožki vpeljani od zgoraj navzdol, se pravi od vlade do vsakega neposrednega proizvajalca. V ljudeh je bilo potrebno spremeniti mišljenje. V ta namen so vsak dan pripravili zelo kratka predavanja; pred začetkom dela, Že prvi poskusi so obrodili dobre sadove. Delavci so se pričeli zavedati, da bo šlo vsem bolje, če bo med in v končni proizvodnji manj izmeta. Za te ideje Japonci še danes živijo. Ni dovolj, da je gospodarski industrijski način dela in življenja le v vodilnih ljudeh, biti mora v vsakem proizvajalcu.
Podoben način dela takih krožkov uvajamo tudi pri nas. Če probleme v proizvodnji razdelimo v A, B in C, krožki rešujejo le slednje, se pravi manjše probleme, ki so navidez skoraj nepomembni, vendar so povsod prisotni in veliko pomenijo v skupnem seštevku. Tehnolog ne more predvideti prav vsake malenkosti, ker se ukvarja z večjimi rešitvami. Delavec na delovnem mestu svoje delo najbolje pozna. Ve za vsak gib roke, za vse, kar je dobro urejenega in vidi ali vsaj čuti, da kaka stvar vendar ne gre tako, kot bi morala. Take motnje je treba odpravljati organizirano, s sodelovanjem sodelavcev, s pravo voljo, vztrajnostjo in pripadnostjo.
V večjih delovnih organizacijah je za dobro delo krožkov potrebno organizirati poseben odbor za pospeševanje dela. Sestavljen naj bo iz treh do petih ljudi, strokovnjakov iz vodilne garniture, ki znajo to delo voditi, podpirati, predvsem pa spodbujati. Za neposreden stik z delavnicami naj bo zaposlen pospeševalec, za neposrednega vodjo krožka pa mojster iz delavnice ali nekdo drug, ki ga delavci na sestanku izvolijo.
Delo v krožku je seveda prostovoljno in poteka med rednim delovnim časom. Sestanek naj ne bo daljši od ene ure in približno enkrat na 14 dni. V krožku naj bo od 5 do 15, najbolje 8 delavcev. Če se iz enega delovnega okolja za krožek javi več ljudi, naj delajo v dveh krožkih, ki bosta reševala vsak svoje probleme.
Delo v krožku je resno in organizirano. Vodja krožka delo vodi in koordinira, vsi udeleženci pa aktivno sodelujejo in opozarjajo na probleme. Treba je našteti vse probleme, tudi navidez nepotrebne.
Za usposabljanje vodij krožkov so v Sloveniji organizirani tečaji, ki trajajo po tri dni. Udeleženec spozna teorijo ali pridobi praktične prijeme za prakso.
Krožek ima potrjenih šest stopenj dela ali šest osnovnih korakov, kot se to v praksi imenuje. Prvi korak je spoznanje problema, določitev vrstnega reda pro-
blemov, pridobitev podatkov za posamezen problem. Podatki so gotovo zbrani, ali v pripravi dela ali v tehnoloških zapisih ali v kontroli kakovosti. Če tega ni, je potrebno problem detajlno analizirati.
Drugi korak je iskanje vseh možnih rešitev. Vsakdo v krožku predlaga svojo rešitev, predlogi se prediskutirajo. Tretji korak je izbira najprimernejše rešitve, ki se potrdi z glasovanjem vseh udeležencev. Izdelava načrta izpeljave te rešitve se šteje za četrti korak, ko se tudi določi, kdo mora kaj narediti. Peti korak je predstavitev problema in rešitve vodstvu, ki s krožkom ves čas aktivno sodeluje. In seveda, rešitev problema. Problem je lahko rešen v delavnici in ga predlagatelji sami odpravijo, ali pa za to potrebujejo pomoč. Šesti korak je spremljanje rezultatov rešitve, ugotovitev, koliko je stanje po rešitvi problema boljše.
Delo od prvega do zadnjega koraka traja več mesecev. Narobe bi bilo, če bi takoj pričakovali zelo velike rešitve in uspehe. Pričakovanje velikih proizvodnih prihrankov in sprememb lahko negativno vpliva na člane krožka. Uspehi se pokažejo s skupinskim inventivnim delom, resnostjo in predvsem pripravljenostjo spreminjati stvari na boljše. V praksi se je pokazalo, da krožek v dveh mesecih opravi eno rešitev.
Za zaključek na kratko navedimo primer ali dva, ki sta ju rešila krožka v Sloveniji.
V neki delavnici električnih tuljav je bil zelo slab red, slabi delovni odnosi * in seveda slabi osebni dohodki. Delavke so na krožku ugotovile, da je v delavnici na vsaki delovni mizi vsak čas skodelica s kavo, nečistoča in podobno, čemur do tedaj tudi neposredni vodja ni nasprotoval.
Odpravili so razvajeno pitje kave, opravljanje in medsebojne spore, določili za pitje kave dva kratka termina in zadeve so se kmalu obrnile na bolje.
V neki kovaški delavnici so imeli delavci probleme z dobrim delovodjem delovne priprave. Na krožku so ugotovili, da vzdrževalci svojega dela ne opravljajo dobro. Domenili so se in izostanke vzdrževalcev med delom redno zapisovali in ugotovitev pokazali nadrejenim, ki temu skoraj niso mogli verjeti. Ker je mazanje delovnih pripomočkov pravzaprav izredno kratko opravilo, so delavci predlagali, da se jim dodelijo mazalke. To delo sedaj sami redno opravljajo, in tudi lažje delajo.
Pa morda še en, malo drugačen primer iz Kanade.
Bila je zima in vremenska napoved je napovedovala močan žled na velikih električnih daljnovodih. Čez noč bodo žice potrgane, otresti pa se jih v velikem snegu na mehkih njivah ni dalo. Zbrali so se ljudje in neka gospodinja je rekla, da bi veliki ptiči z dolgimi krili vendar toliko zanihali zrak, da bi se še ne zmrznjen sneg otresel z žic. Rešitev je bila tu: aktivirali so razpoložljive helikopterje, s katerimi so leteli zelo blizu žic in preprečili množično trganje.
Tudi v pasih sredinah je veliko nerešenih problemov, ići bi jih tako kot drugje po svetu lahko uspešno rešili. Zato pa je potreben pravilen pristop in delo. Na Japonskem so krožki prinesli zelo velike izboljšave in koristi. Uresničili so jih dobri delavci.
Naj rečemo, da mi nismo pripravljeni delati? Po nekih podatkih smo po pripravljenosti Slovenci takoj za Japonci, pred Nemci in Švedi.
Seveda pa nam ostane, da še precej tega dokažemo v praksi.
CIRIL SIVEC
Svllanit Kamnik
Komisija za delovna razmerja TOZD Frotir, DSSS objavlja
za poln delovni čas prosta dela in naloge 2 vzdrževalk prostorov
za določen čas (nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu)
OD znaša okrog 75.000 din
Prijave sprejema kadrovsko-socialni oddelek osem dni po objavi.
Borci ne smemo mižati pred sedanjimi težavami
O skupščini ZZB NOV občine Kamnik, ki je bila 11. marca, smo že poročali, danes pa obravnavamo konkretizirane naloge in sklepe, ki so bili sprejeti na skupščini, a jih je dokončno oblikovalo predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Kamnik.
Med osrednje naloge organizacije ZB NOV, tako v občini kakor tudi v krajevnih skupnostih, spadajo zlasti:
- prizadevanje za izgradnjo in krepitev socialistične samoupravne družbe in dosledno spoštovanje veljavnih predpisov, družbenih dogovorov. Nenehno utrjevati bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti,
- ZB bo odločno nastopala proti vsem poskusom razvrednotenja pridobitev NOB in socialistične revorocije,
- organizacija ZB si bo odločno prizadevala za dosledno uveljavljanje delegatskega sistema,
- varovanje naravne in kulturne dediščine ter skrb za varovanje spomenikov in spominskih obeležij sodi med pomembne in odgovorne naloge,
- zagotavljanje socialne varnosti borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev bo še naprej ostala temeljna prvina dela,
- skrb za zdravstveno vamost borcev je bila in ostaja nenehna naloga obč. odbora ZZB, pri tem bo treba poiskati vse tiste oblike, ki pomagajo izboljšati zdravje članov ZB,
- organiziranja sosedske pomoči članom ZB v krajevnih skupnostih in tistim, ki živijo v domovih upokojencev, se je treba lotiti z vso odgovornostjo in občutkom,
- posebna skrb bo veljala področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, saj pri tem borci v marsičem lahko [pomagajo z lastnimi izkušnjami,
- ZB se bo zavzemala za odločno diferenciacijo kritike od napadov na naš samoupravni sistem.
Glede na pomembnost sklepov, ki zavezujejo vse člane ZB, da jih uresničujejo v neposrednem družbenem okolju, smo predsedniku občinskega odbora ZZB NOV Kamnik Janezu Prezlju postavili še nekaj vprašanj.
Odgovori na ta vprašanja so zelo zanimivi in aktualni, zato jih objavljamo v celoti.
Kako se bodo vključile KO ZB v reševanje sprejetih sklepov?
»Zveza združenj borcev NOV bo kot frontni del SZDL delovala kot družbenopolitični dejavnik, zlasti v krajevni skupnosti, v vseh porah njenega življenja, povsod tam, kjer živimo in delamo.
Ko smo pred dobrim letom dni delali nekakšen pregled družbenega delovanja nekdanjih partizanov, smo ugotovili naslednje:
- v delegacijah občinske skupščine deluje 8 članov ZZB NOV,
- v delegacijah različnih SIS deluje 30 nekdanjih borcev NOV.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-278.
- v DPZ imamo 5 delegatov,
- v IS SO dela en član ZZB NOV,
- v skupščinah krajevnih skupnosti je vključenih 43 borcev NOV.
- v raznih delovnih telesih občinske skupščine je vključenih 8 borcev (tu so zajeti samo predsedniki raznih stalnih komisij ali odborov),
- v delovnih telesih krajevnih skupnosti dela 31 borcev,
- v družbenih svetih občine delajo 4 tovariši
- na ravni republike v DPO opravljajo razne funkcije 3 nekdanji borci,
gim dejal: ». . . Naša narodnoosvobodilna borba ne bi bila tako žilava in tako uspešna, če ne bi zares prinašala svobodo, enakopravnost in bratstvo vsem narodom Jugoslavije, kajti prav v tem je bistvo narodnoosvobodilne borbe . . . «
Danes pa je prav to vprašanje hudo, hudo načeto, zelo resen in težak je primer Kosova, ki se po protirevoluciji 1981 ni prav nič umiril.«
- Kako ocenjujete delo subjektivnih sil?
»V naš program dela smo zapisali, da nihče od borcev NOB ne sme zamižali nad sedanjimi težkimi časi. Naša dolžnost je,
Je vse skupaj vsaj malo podobno uradu?
Večinoma se v malem prostoru stiska še več ljudi hkrati.
Pošta v Stahovici
Janez Prezelj, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Kamnik, na programsko volilni skupščini
- na ravni regije v DPO opravlja razne funkcije 7 nekdanjih borcev,
- na ravni občine v DPO deluje 77 tovarišev,
- na ravni KS ima zadolžitve v raznih dejavnostih 259 članov ZZB NOV,
- v družbenih organizacijah dela 56 nekdanjih borcev NOV, kar 33 pa jih je v organih upravljanja,
- v raznih društvih deluje 141 nekdanjih borcev, 49 pa jih je v organih upravljanja,
- vseh še zaposlenih članov ZZB NOV je 53, v organih vodenja ali upravljanja pa je kar 20 članov ZZB NOV.
Vse našteto pomeni, da je nad 50 odstotkov nekdanjih partizanov še tako ali drugače družbeno aktivnih. To pa ni ravno malo, še posebno če pomislimo, da se povprečna starost nekdanjih borcev giblje okrog 70 let.
In ker v naših zaključkih ni nič takega, česar ne bi že razreševali do sedaj, še zlasti v zadnjih letih, ko se hočemo dejavno vključevati - seveda po svojih močeh -"V razreševanje sedanjega težkega gospodarskega in političnega stanja. Tudi sedanji zaključki so usmerjeni v pomoč in podporo odgovornim osebam pri urejanju sedanjega resnično težkega stanja.«
- Kaj menite o sedanjem trenutku?
»Na nekem našem sestanku sem rekel, da je sedanji položaj tako težak, da se je njegove resnosti sploh ne zavedamo, pa ne samo gospodarski - tega se s čvrsto določeno ekonomsko disciplino lahko obvlada, pač pa je na najtežji preizkušnji ena od temeljnih pridobitev NOB -BRATSTVO IN ENOTNOST NARODOV JUGOSLAVIJE.
Tovariš Tito je med NOB v nekem prispevku o nacionalnem vprašanju Jugoslavije med dru-
da pomagamo tovarišem, ki so odgovorni za razreševanje sedanjih resnično težkih problemov, pomagati jim moramo iskati najuspešnejša pota za reševanje perečih vprašanj, istočasno pa bomo od vseh odgovornih tudi zahtevali, da z odločno akcijo odpravljajo probleme. Vztrajali bomo na polni odgovornosti spoštovanja zakonitosti, poštenosti ter kolektivne in osebne odgovornosti.
Poštenost in tovarištvo, kakršno je bilo med nami v narodnoosvobodilnem boju, naj nam bo vodilo.«
St. S.
VeUko je organizacij in ustanov, ki tako ali drugače pomagajo delovnemu človeku in mu s svojimi uslugami odvzemajo vsaj del vsakodnevnih skrbi in obveznosti.
Mednje sodi zagotovo tudi PTT, ki ima izmed vseh največjo tradicijo, še posebej v manjših krajih. V teh primerih je pošta že kar del kraja in se z njim razvija in živi. To lahko trdimo o PTT enoti Stahovica, ki že od ustanovitve leta 1933 posluje v kraju.
Lokacija pošte je neustrezna in tudi zgradba, v kateri je urad, ne odgovarja več svojemu namenu. Za naključnega obiskovalca nastopi pravo presenečenje šele, ko prestopi prag in stopi v prostor. Ta meri slabih 25 kvadratnih metrov in je telefonska govorilnica, pisarna, mesto za razvrščanje dospelih pisem, dopisnic in še marsičesa hkrati. Pogoji za uspešno delo in dober odnos s strankami so tako najskromnejši, vendar vse le ni tako hudo. Za steklenim okencem namreč sedi upravnica poštne enote Majda Čimžar, ki s svojo prijaznostjo prežene začetno nejevoljo in morebitno nestrpnost. Ona je pravi človek za delo z ljudmi, saj ob konicah poskrbi, da delo, ki je na njenih ramenih, pravočasno in hitro opravi.
Sama je povedala nekaj o poslovanju enote: »Ze skoraj dvajset let delam na pošti v Stahovici in lahko trdim, da se promet neprestano veča, pogoji dela pa so iz leta v leto slabši. Telefonski promet je v zadnjih letih malce upadel zaradi priključitve novih telefonov na avtomatsko centralo, vseskozi pa narašča poštni in predvsem plačilni promet. S te mislim sprejem položnic, izplačilo dohodkov in že več kot petsto pokojnin. Zaradi slabih prostorskih razmer je delo preko celega dne nemogoče in so tako uradne ure do štirinajstih, ob sredah pa do osemnajstih. Za ne-obveščene naj povem, da delovanje v enem prostoru, s slabim gretjem in brez sanitarnih prostorov ne zadošča nobenim predpisom, pa vendar
pošta posluje.« Izvedel sem še, da je bil pred devetimi leti zagotovljen denar s strani PTT, niso pa našli skupnega jezika s krajevno skupnostjo glede lokacije nove stavbe. Zadeva stoji, še slabše, rešitve prostorskih težav pošte ni niti v srednjeročnem planu KS Kamniška Bistrica!
Stik s pošto, oziroma z uslužbenci seveda ni mogoč same v uradu, temveč tudi preko dostav-ljačev poštnih pošiljk, po domače poštarjev. V Stahovici sta v rednem delovnem razmerju dva. Mlajši, Janez Mihelič rad opravlja svoje delo in je zadovoljen z njim, kot tudi z odnosom do ljudi. Moti ga premajhna pošta, kar pa je cena za dobre odnose in večjo domačnost.
Tine Alpner svoj poklic opravlja že trideseto leto in si ga tudi krajani ne morejo predstavljati drugače kot poštarja. Ze njegov oče je bil med prvimi poštarji pred triinpetdesetimi leti ustanovljene pošte. Tine z veseljem raznaša pošto, dovolj pa mu je letošnje dolge zime in mraza, ki ju poštar na motorju še huje občuti.
Kaj pa menijo o kvaliteti storitev in o odnosu uslužbenec - stranka občani sami?
Rudi Galin pravi, da so vsi po vrsti prijazni in mu pomagajo pri izpolnjevanju obrazcev, če pozabi doma svoja očala.
Marjan Hančič je dejal, da mu je všeč hitrost, s katero dela upravnica in je čakalna doba res najkrajša.
Mileno Slapnik motijo predvsem premajhni in preslabo opremljeni prostori, ostalo pa se ji zdi Čisto v redu.
Za konec ni pravzaprav treba ničesar. Če so s pošto zadovoljni krajani sami, je njen namen upravičen.
Vseeno pa entuziazem posameznikov ni dovolj in se bo čimprej potrebno ozreti po novih prostorih. Do takrat pa vsi skupaj upajmo na dobro voljo poštarjev!
JANEZ BALANTIČ
V Stolu nov, sodobnejši računalnik
Stol ima že vrsto let računalnik, s katerim je opravljal računalniške obdelave tudi za druge naročnike. Z leti se je število obdelav povečalo in računalnik se je izrabil. Da je bilo vse delo pravočasno opravljeno, je bilo treba delati na tri izmene in še skoraj vse proste sobote. Današnja proizvodnja je zahtevna in včasih ne more niti ure čakati na računalniške obdelave. Tako je postal tudi računalnik, ki je delal v računskem centru, stroj za proizvodno delo in številne druge obračune in izračune.
V starem računalniku se je večkrat pokvarila delovna enota in potrebno se je bilo znajti. Za pomoč in nadomestilo dela smo najeli drug računalnik; se pravi, njegove storitve. Tako je šlo do sedaj, ko je po velikih naporih in visoki nabavni ceni (400.000 ameriških dolarjev + carina) prišel v Stol nov, najsodobnejši računalnik IBM S/38 s še sodobnejšim načinom dela in velikimi zmogljivostmi. Računalnik je že
pripravljen za delo, za delo pa so tudi usposobljeni nekateri naši delavci, med njimi tudi Andrej Urbane, ki je vodja službe za organizacijo in programiranje. Postavili smo mu nekaj vprašanj: Kakšen je novi računalnik?
Je dva do trikrat hitrejši od starega, se pravi, da bo delo na njem veliko hitreje opravljeno. Računalnik, ki je izposojen, bo sicer pri nas do konca leta, do tedaj pa bomo pričeli vse obdelave opravljati na novem računalniku.
Računalnik IBM S/38 smo kupili zato, ker smo že doslej vse obdelave delali na računalniku iste firme in bo tako prehod na novega hitrejši in lažji.
Vse obdelave na starem računalniku so potekale na klasičen način, novi računalnik lahko dela tudi z zunanjimi priključki, kot so osebni računalniki, terminali in printerji.
Za sedaj imamo v Stolu štiri osebne računalnike, 21 terminalov, printerji pa še pridejo.
Ali bi za nas« bralce razložil, kaj je osebni računalnik, terminal in printer?
Vse te naprave so sestavni del centralnega računalnika IBM S/ 38 in so torej z njim povezane.
Osebni računalnik je izredno zanimiv. Strokovnjaku je mogoče z njim narediti številne obdelave, katerih del lahko za vedno ostane v tem osebnem računalniku in so vsak trenutek uporabniku pri roki, del pa jih je mogoče po žični povezavi prenesti v centralni računalnik, kamor je mogoč tudi pristop do drugih splošnih podatkov, s posebnim pooblastilom pa tudi do posebnih podatkov. Seveda je za tak poseg posebno dovoljenje in šifra.
Torej so možnosti komuniciranja zelo široke. Ni potrebno čakati po več ur ali celo dni, da uporabnik pride do potrebnih informacij, .pač pa le nekaj sekund. Koliko vrst podatkov danes pri delu rabimo, vsi vemo.
Terminal je tudi naprava z
Podpora protestu koroških partizanov
Nekdanji partizani z območja občine Kamnik se s polno odgovornostjo pridružujemo protestu koroških partizanov proti zahtevi mladih na 12. mladinskem kongresu za takojšnjo legalizacijo imena in dejavnosti skupine Laibach. Če že želi ta skupina protestirati, lahko protestira tudi pod imenom skupina Ljubljana. Sicer pa od razpravljalcev na to temo pričakujemo pojasnilo njihovega mota, ki se glasi: »Če Laibach nekatere spominja na okupacijo, druge spominja tudi na odnos, ki ga je Slovenija ves čas imela do avantgarde.«
Tako je zapisal Marko Jenšterle v sobotni prilogi Dela dne 12. aprila 1986. Pričakujemo pojasnila, za kakšno avantgardo gre?! Predsednik OO ZZB NOV
Janez Prezelj
*m0
ekranom, le da nima naprave za vnašanje podatkov za osebno rabo; torej nima samostojnega dela, s katerim bi neki delavec v tozdu ali skupnih službah opravljal obdelave za svoje področje, na računalniku v svoji pisarni. S terminalom se vnašajo podatki v centralni računalnik in prav tako iz tega računalnika posredujejo na delovno mesto.
Printer je zelo sodoben pisalni stroj, na katerega je mogoče preko terminala iz računalnika izpisati informacije, ki jih želimo.
Delo na novem računalniku bo zahtevnejše in terja posebno znanje!
Prav v ta namen smo že bili trije stolovci na posebnem tečaju. To sta še Irena Štebe in Silva Smolnikar. Usposabljanje traja več tednov. Lažje bo, ker imamo že izkušnje s starejšimi računalniki istega proizvajalca in so osnove dela nekako iste.
Še eno vprašanje. Ali boste tehnično lahko izkoristili vse možnosti, ki jih novi računalniki nudijo?
V to smo prepričani. Na voljo so izredno natančna tehnična navodila, ki so sicer v angleščini, vendar smo za uporabo usposobljeni.
Prehod na širši računalniški način priprave, vodenje, spremljanje in obračunavanje proizvodnje je širša zadeva, ki bo prav učinkovita šele v prihodnjem času in ob sodobnih delovnih ljudeh. Taki ljudje pri nas so in prepričani smo, da jih bo v prihodnje še več.
Delo z računalnikom ni težje in suhoparno, pač pa je hitro in preprosto, seveda ob primernem znanju.
C. S.
Mešani študentski pevski zbor spet srebrn
V Mariboru je bilo od 11. do 13. aprila deveto tekmovanje slovenskih pevskih zborov, z naslovom Naša pesem. To tradicionalno srečanje bienalnega značaja, odvaja se vsaki dve leti, je organizirala in uspešno izvedla Mestna zveza kulturnih organizacij Maribor, s pomočjo Zveze kulturnih organizacij Slovenije in Slovenske pevske zveze.
Prireditev je že vrsto let praznik slovenske pevske kulture in vrh najbolj množičnega kulturnega področja, ki ni ravno ozek, čeprav so delovni pogoji amaterskih pevskih zborov vse prej kot dobri. Vendar se ta kakovostni vrh ne širi, ampak stagnira, kar je bilo opaziti tudi letos, saj se je tekmovanja od 24 prijavljenih udeležilo le 14 zborov, ki so vsi tudi osvojili plakete mesta Maribor. To v preteklih letih ni bila značilnost, saj se je marsikateri zbor vrnil domov praznih rok, le s takoimenovanim priznanjem za sodelovanje, medtem ko so letos podelili tri zlate plakete in sicer APZ France Prešern iz Kranja, Mešanemu pevskemu zboru Obala iz Kopra in Mešanemu pevskemu zboru Consortium musicum iz Ljubljane. Kar sedem zborov je prejelo srebrne plakete (med njimi tudi naš), štirje pa so se morali zadovoljiti z bronastim priznanjem mesta Maribor. Ko smo že pri razdeljevanju posameznih plaket, naj omenim še to, da so bili letos rezultati prvič v zgodovini tekmovanja anonimni, kar je med pevci in strokovnimi delavci povzročilo nasprotovanje in negodovanje. Vseeno pa lahko na-
stop kamniškega pevskega zbora ocenimo kot zelo uspešen, saj je po neuradnih ocenah in odzivu poslušalstva osvojil srebrno plaketo še prepričljiveje, kot pred dvema letoma. Ta uspeh, ki ga je prineslo trdo in resno delo, uvršča naš zbor med najboljše slovenske pevske zbore, ki niso iz osrednjih pevskih centrov Slovenije, kot so Ljubljana, Maribor, Koper, Celje in Kranj. S srebrno plaketo smo si pridobili tudi prednostno pravico sodelovanja na zveznih in medrepubliških festivalih in tekmovanjih, oziroma gostovanjih v teh okoljh in pomoč pri kritju stroškov izvedbe.
Zbor je v Mariboru nastopal s petdeset pevci, od katerih je bilo trinajst altov, sopranov, in basov, enajst pa tenorjev. Ker se je ta glasovna razporeditev pokazala kot zelo uspešna jo bo zborovodja Janez poskušal prakticirati še naprej, kar pa seveda ne pomeni, da v zboru ne sme biti šestdeset in več pevcev, namesto sedanjih petdest in nekaj. To je v sproščenem pogovoru omenil tudi predsednik Bogdan in znova povabil med nas vse mlade, željne petja in dobre družbe. Z novimi močmi bomo namreč lažje uresničili cilje, ki smo si jih zastavili, še posebej zato, ker je naše vrste v zadnjih mesecih zapustilo kar nekaj pevcev, ki so se jim vaje dvakrat tedensko zdele prenaporne ali pa jim je zmanjkalo volje. Naj povem še nekaj o tekmovanju, vzdušju med njim in o tekmovalnih razmerah. V soboto ob 15. uri je bila slavnostna otvoritev z govorom Vladimirja Kavčiča, pred-
Ples, p/es, ples...
V zadnjem šolskem letu je na SENŠ Rudolfa Maistra plesna dejavnost zelo popularna med mladimi, zato se je pred kratkim ustanovljeni Center za prosti čas pri Oh ZSMS Kamnik odločil organizirati večer plesa.
Večina mladih se rada zvija v rtimu moderne disko glasbe v diskotekah, organizirana vadba pa je precej redka, z izjemo plesnih šol v večjih mestih. Na večeru plesa se je trem plesnim skupinam iz SENŠ RM pridružilo še nekaj plesnih skupin iz osnovnih šol in parov, ki plešejo v plesnih klubih. Obiskovalci zagotovo niso vedeli, da imamo v Kamniku toliko mladih, ki se ukvarjajo s plesom. Plesne skupine iz SEN-SRM nimajo samo interni šolski značaj, ampak se odpirajo tudi navzven in imajo precej zunanjih članov. Kakih 400 gledalcev je imelo kaj videti. Plesalo se je skoraj vse: jazz-balet, latinsko-ameriški plesi, standardni plesi, akrobatski rock'n'roll, izrazni plesi, folklora in še kaj.
Skoraj dve uri dolg program je uresničil svoj namen. Posebno navdušenje in aplavz sta požela brat in sestra Ju van, ki sta se predstavila z latinsko-ameriškimi plesi. Oba sta že izkušena plesalca, saj že vrsto let trenirata pri
Kazini, pobrala pa sta tudi nekaj mednarodnih priznanj na raznih tekmovanjih po Evropi. Seveda tudi naši amaterji, ki trenirajo bolj za zabavo in sprostitev, niso kar tako. Vsi so pokazali, da znajo plesati tudi, če jih spremljajo oči številnih gledalcev.
Večer plesa ne bi bil večer plesa, če se ne bi nadaljeval ob zvokih ansambla Poljanšek, tako da so na svoj račun prišli tudi gledalci.
Velik odziv na to prireditev kaže, da so takšne stvari v Kamniku dobrodošle, zanimajo stare in mlade, zagotovo pa privabijo več ljudi kot proslave ob raznih praznikih, saj enoličnost ljudem ni pogodu. Z večerom plesa so mladi počastili praznik OF in praznik dela, prireditev pa se vključuje tudi v praznovanje meseca mladosti.
Žal vam ne morem postreči s slikami s te res razburljive prireditve. Fotoaparat in poslikane filme je odnesel brezvesten neznanec, kateremu dejanje ne bi smelo biti v ponos, saj je prikrajšal bralce Kamniškega občana za nekaj nazornih fotografij, OK ZSMS Kamnik kot lastnika fotoaparata pa za težko pridobljeno in drago dobrino.
DAMJAN GLADEK
sednika skupščine Kulturne skupnosti Slovenije. Po njej se je začel pevski program, v katerem so kot prvi nastopili gostje iz Pli-berka, za njimi pa v tekmovalnem programu trije ženski pevski zbori. Drugi koncert se je začel ob 19. uri, peli pa so moški zbori, ki so z raznolikim programom navdušili še kar številno občinstvo. Vseeno pa zanimanje le ni bilo tako veliko, kot je bilo pričakovati, saj dvorana Union niti v nedeljo, ko so bili na vrsti mešani pevski zbori ni bila povsem polna. Moida je bilo temu krivo tudi slabo vreme, saj je naše prepevanje skozi ves dan spremljalo tudi veselo sneženje. Po zaključku pevskega dela programa je sledila še podelitev priznanj, s katero je bila prireditev zaključena.
Naš zbor je nastopil z naslednjim programom; G. P. de Pale-strina - Exultate Deo, J. Brahms - In Stiller Nacht, Ste-van St. Mokranjac - Opelo, E. Adamič - Pusto je (R. Romanov), Z Kodalv - Este (G. Pal), J. Jež - Klas (ljudsko besedilo) in C. Cvetko - Prleško gostuva-nje (ljudska).
Del tega programa in še številne druge pesmi bomo predstavili - vam Kamničanom na letnem koncertu, 17.5. ob 20. uri v Šolskem centru Rudolfa Maistra. Z izvedbo vseh pesmi bomo poskušali dokazati, da naši uspehi niso zgolj naključje, ampak sad trdega dela in da zato upravičeno prikčakujemo vsaj delno izboljšanje našega gmotnega položaja. Predvsem si želimo, da bi že končno rešili pereč problem naših uniform, do katerih pa brez pomoči zveze kulturnih organizacij in združenega dela še dolgo ne bomo prišli. Res je škoda, da si na vsakem nastopu zapravimo delček ugleda (pridobljenega s petjem) z našim zunanjim izgledom. Pevke in pevci smo pri oblačenju za nastope namreč odvisni od svoje iznajdljivosti in tako se često dogaja da »vesoljno poslušalstvo in gledal-sivo« občuduje naš smisel za neenotno oblačenje. Vsa čast izjemi, ki nam je pred devetimi leti omogočila nakup kril in hlač, ki so danes res že rahlo zbledela in prekratka od številnih pranj - so pa le naša. Če lahko rečemo, da smo Pepelke v našem kulturnem dogajanju kot je bilo slišati tudi v Mariboru, lahko omenimo tudi mačehovski odnos kamniške javnosti do kulture. Za vrhunske dosežke amaterske dejavnosti se namreč še zdaleč ne zanima toliko, kot bi se lahko. Nas pevce je kar malce zbodlo, ko smo opazili, da med občinstvom v mariborskem Unionu ni bilo videti niti enega Kamničana, medtem ko je bilo iz Domžal kar pet glasbenih pedagogov, čeprav zbora iz Domžal ni bilo na prireditvi. Če porečete, da je bilo za tokrat dovolj povedanega, vam dam popolnoma prav, vseeno pa naj ta pogovorček med avtorjem članka, predsednikom zbora in zborovodij le kdo... še enkrat prebere.     MATIC ROMŠAK
Mladi godbeniki pred svojim ognjenim krstom
(foto: Janez Balantič)
Kamniška Bistrica ima spet svojo godbo
Le malokdo ve, da je včasih v Stranjah obstajala pihalna godba gasilskega društva Kamniška Bistrica. Godba je bila zaradi svoje dobre »štimunge« in izvirnosti znana daleč zunaj meja kamniške občine. Vendar so se po vojni godbeniki razšli, z njimi pa je izginil kanček vaške idilike.
Po dolgih letih molka se je v glavah nekaterih zagnanih posameznikov izoblikovala zamisel o obnovitvi godbe. Od besed so prešli k dejanjem in 26. aprila smo se zbrali v gasilskem domu v Stranjah, d,a začnemo zares. Da je enajst navdušencev sploh lahko prijelo v roke inštrumente in začelo igrati, je bilo potrebno veliko dela na inštrumentih samih, kot tudi drugače. Od začetka petdesetih let, pa vse do danes ni namreč nihče skrbel zanje in so zaprašeni in nekateri tudi polomljeni ležali na podstrešju gasilskega doma. Popravila se je lotil eden od pobudnikov, sedanji kapelnik godbe Dominik Krt, ki je odpravil pomanjkljivosti in začel z vajami.
Sicer pa so to stari inštrumenti, izdelani leta 1935 v Nemčiji, gasilci so jih leto dni kasneje kupili na Češkem. V godbi je enajst članov, ki igrajo vsak svoj inštrument. Melodični del sestavljajo piccolo, sopran, alt in bariton, potem sta tu dve spremljavi, bas, kontrabas, ter ritem sekcija, ki obsega veliki in mali boben ter činele. Imena zvene običajno, toda inštrumenti so nekaj posebnega, kar je razvidno že iz fotografije ... Pa tudi zvok se razlikuje od običajnih pihalnih godb, ker vodilni inštrumenti zmorejo samo po osem tonov, melodijo pa igrajo v enem duru. Vseeno pa je vse skupaj prijetno za uho, saj je s spretnostjo in iznajdljivostjo lahko zaigramo vsako melodijo.
Da smo godbeniki res aktivni, potrjuje dejstvo, da smo že par dni po ustanovitvi javno nastopili in to z dokaj velikim uspehom.
Na predvečer prvega maja je gasilsko društvo Kamniška Bistrica organiziralo povorko z ba-
klami in gasilsko godbo v počastitev delavskega praznika. Pot nas je vodila od zbirališča na Velikem jezu, prek Stranj do Stahovice in nazaj do gasilskega doma, kjer je zagorel prvomajski kres. Ob njem smo zaigrali še par borbenih pesmi in tako proslavili prihajajoče praznike.
Za nami je torej prvi nastop in že takoj naj povem, da naše ambicije postajajo vse večje in večje. Želeli bi nastopiti na priredi-
tvah gasilskih društev, sodelovati na prireditvi Mengeška mare-la, skratka čim večjemu številu ljudi prikazati našo muziko. Zato bomo z veseljem sprejeli vsakršno povabilo za nastop na proslavi, otvoritvi in podobni slovesnosti, kjer se boste na lastna ušesa prepričali, da smo edini daleč naokrog, ki igramo na take inštrumente. Do takrat pa Na pomoč!
JANEZ BALANTIČ
VABIMO VAS ...
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
Velika dvorana Kina DOM, Kamnik PETEK, 16. maja 1986 ob 20. uri: REDNI LETNI KONCERT Moškega pevskega zbora
PRVEGA SLOVENSKEGA PEVSKEGA DRUŠTVA LIRA
iz Kamnika.
Zborovodja prof. Samo Vremšak.
Predprodaja vstopnic bo uro pred koncertom pri blagajni Kina DOM.
Avla Srednje ekonomsko-naravoslovne šole Rudolfa Maistra, Kamnik
SOBOTA, 17. maja 1986 ob 20. uri: REDNI LETNI KONCERT
MEŠANEGA ŠTUDENTSKEGA PEVSKEGA ZBORA iz Kamnika.
Zborovodja prof. Janez Klobčar.
Predprodaja vstopnic uro pred koncertom v preddverju SENSRM.
Razstavišče VERONIKA, Kamnik od 21. do 27. maja 1986: RAZSTAVA LIKOVNIH DEL KAMNIŠKIh OSNOVNOŠOLCEV,
posvečena praznovanju dneva mladosti. Otvoritev bo v SREDO, 21. maja ob 18. uri Sodeluje
Mladinski pevski zbor Glasbene šole Kamnik, zborovodja Dominik Krt. Malograjska ploščad - Ob Kavarni VERONIKA ČETRTEK, 22. maja 1986 ob 19. uri: PROMENADNI KONCERT
PIHALNEGA ORKESTRA DKD SOLIDARNOST iz Kamnika,
posvečen praznovanju dneva mladosti. Dirigent: prof. Karel Leskovec.
VLJUDNO VABLJENI!
Predstavitev za spodbudo
Razstavišče Veronika, Kamnik, od 23. aprila do 6. maja1 1986:
LIKOVNI AMATERUI KAMNIKA. Razstava v organizaciji Zveze kulturnih organizacij občine Kamnik, posvečena praznovanju dneva OF in delavskega praznika.
Razstavljala: Handi BEHRIĆ, Angela JERETINA, Lojze K A IJNSEK,   Mirko MRČELA, Marjan NOVAK, Bogdan POTNIK, Franc RIFL.
Glasbeni program ob otvoritvi: Mešani študentski pevski zbor Kamnik.
Izraziti sebe, svoj odnos do sveta, deliti z nekom svoja najintimnejša občutja, je človekova večna želja in gibalo našega bivanja. Ostati brez želja in živ-ljenske sile pomeni našo duhovno smrt.
Človek že od nekdaj zadovoljuje ta svoja primarna hotenja in želje na različne načine. Od preprostih jamskih slikarij, ki izražajo človekov prastrah pred neznanimi silami narave, preko izbrušenega izraza renesančnega umetnika do iskanja novih razsežnosti bivanja v dvajsetem stoletju.
Seveda ni dana vsem ljudem enaka sposobnost dati svojim izpovedim podobo velike umetno-si. To je privilegij genijev. Vendar biti dejaven, pa čeprav ob robu velikih stvari, pomeni obstajati.
Ljubiteljski likovni ustvarjalci niso nikoli hoteli biti konkurenca šolanim umetnikom, ki jim je umetnost poklic in del njih samih. Že zaradi obvladovanja metjeja ne. To seveda ne pome-
ni, da v svojih najžlahtnejših delih ne morejo tekmovati z izpovedno močjo poklicnih umetnikov. Saj vemo, da vsak slikar, ki se izšola na akademiji, še zdaleč ni umetnik. Tudi tu je, kot na vseh področjih našega življenja, mnogo diletantstva in slabega okusa. To naj ne izzveni kot zanikanje vseh vrednot in nezaupanje v šolsko znanje. Bila naj bi le majhna želja in prošnja po poštenosti do sebe, svojega dela in ne nazadnje tudi gledalca.
Ljubiteljska likovna dejavnost je nedvomno močno prisotna v naši kulturni sferi. O tem pričajo mnoge razstave, naj si bo v delovnih kolektivih ali uradnih galerijah, likovne kolonije in izobraževalni seminarji. Viden je tudi velik napredek v obvladovanju slikarskih in kiparskih prvin
in tehnik, kar seveda pomeni kvalitetnejša dela. Še vedno pa prevladujejo motivi in metode, ki so tehnično manj zahtevne. V ospredju ljubiteljeve pozornosti ostaja krajina v vseh svojih značilnostih in razpoloženjih, čeprav se nekateri ustvarjalci uspešno spopadajo tudi z zahtevnejšo tematiko, kjer je na prvem nedvomno človeka podoba. Tudi formalno slogovno so hotenja avtorjev izredno mnogovrstna, vse od realizma pa do poskusov abstrakcije.
Na pričujoči razstavi amaterskih likovnih ustvarjalcev kamniškega območja je razstavljalo sedem avtorjev. Na žalost se ni odzvalo več likovnikov, tako da razstava ne more biti reprezentativna. Tudi izbor del je bil ponekod malce nesrečno izveden. To je v veliki meri tudi posledica premalo prispelih slikarskih in kiparskih el.
Prevladujoča tematika je nedvomno krajina, ki amaterja še
vedno najbolj privlači. Od popolnoma realistično oblikovane alpske pokrajine, ki ji lahko zamerimo preveč fotografičnosti (Jeretina), pa do poetičnih akvarelov (Potnik) in v sfumatozni tehniki predstavljene okolice Kamnika (Rifel).
Avtoportret in portret sta vedno vznemirjala umetnike. Upodobiti sebe je bila želja srednjeveškega slikarja, pa čeprav v skritem kotu stenske slikarije, ta problem je zaposloval renesančnega umetnika, velike nizozemske slikarje in ne nazadnje tudi sodobne umetnike. Tudi ljubitelj se ne more odreči tej mikavni nalogi. Na tej razstavi se je z dvema portretoma in avtoportretom predstavil Marjan Novak. Velja seveda pohvaliti avtorja, da se je lotil tako zahtevne naloge, pa čeprav je njegov izraz še nekoliko okoren.
Podobno izstopajo iz konteksta razstave pasteli Kalinška, katerih motivika kraške vasi in ar-
hitekture s široko zasnovanimi fasadami, toplimi barvami in včasih ostrimi sencami, kaže na avtorjev razmišljujoči pristop do upodabljanja.
Posebej pa izstopajo dela Be-hriča, ki nas popeljejo v svet sli karjevega iskanja svoje identitete in bivanja. V oljnih slikah, katerih slogovne značilnosti nihajo od surrealizma in barvnega ekspresionizma do poskusov abstrakcije, so ta iskanja osebnega izraza še posebej zaznavna. Barvne akvarelne študije pa kažejo tudi na to, da si avtor tudi tehnično mnogo prizadeva.
Kiparstvo je na žalost prisotno le z enim ustvarjalcem. Mirka Mrčelo zanima svet kmečke idilike in dela, ki ga po vzoru naivnih umetnikov oblikuje v svojih lesenih reliefih in obli plastiki.
Kaj reči za konec? Predvsem izraziti željo po čim večji delavnosti in razmišljanju o umetnosti. .
Tomaž POLENŠEK
UGOTOVITVENI SKLEP
Skupščina SIS za zaposlovanje Kamnik je na svoji 1. seji, dne 24. 4. 1986 ugotovil, da je k Samoupravnemu sporazumu o uresničevanju politike zaposlovanja in usklajevanja letnih načrtov zaposlovanja v občini Kamnik za obdobje 1986-1990 pristopilo 66 ali 80,2% podpisnikov in 98,6% vseh zaposlenih delavcev, s čimer je SaS sklenjen.
Predsednik skupščine: Alojz Jerman, I. r.
PREDLOG
Na podlagi 586. člena Zakona o združenem delu, 42. člena Zakona o delovnih razmerjih, 4. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in 14. člena Dogovora o temeljih družbenega plana ŠR Slovenije za obdobje 1986-1990
sklenemo
delavci v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela in samoupravnih organizacijah ter skupnostih, občinski svet ZSS Kamnik, občinska konferenca ZSMS Kamnik, Medobčinska gospodarska zbornica Kamnik, Izvršni svet skupščine občine Kamnik in Skupščina obrtnega združenja Kamnik
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o uresničevanju politike zaposlovanja ter usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Kamnik za obdobje 1986-1990
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem samoupravnim sporazumom udeleženci opredeljujemo:
- svoje skupne naloge in aktivnosti za čimbolj smotrno, pravočasno in kvalitetno uresničevanje ciljev politike zaposlovanja in kadrovske politike, dogovorjene v družbenem planu občine za obdobje 1986-1990 in enotna izhodišča za usklajevanje letnih načrtov zaposlovanja;
- postopke in nosilce usklajevanja letnih načrtov zaposlovanja;
- način in obveznosti spremljanja in ukrepe za zagotavljanje uresničevanja letnih načrtov zaposlovanja.
2. člen
Posebno pozornost bomo namenili uresničevanju naslednjih razvojnih ciljev kadrovske politike in zaposlovanja:
- zagotavljanje polne zaposlenosti pod pogojem produktivnega zaposlovanja
— izboljševanje izobrazbene ravni zaposlenih delavcev s poudarkom na kvalitetnem in ustvarjalnem delu
- večanje produktivnsoti dela
- zagotavljanje ustreznih življenjskih in kulturnih pogojev pri zaposlovanju delavcev
II. ZAGOTAVLJANJE POLNE PRODUKTIVNE ZAPOSLENOSTI
3. člen
Za zagotavljanje polne in produktivne zaposlenosti bomo izvajali naslednje aktivnosti in naloge:
1. Spremljali bomo izvajanje svojih letnih, srednjeročnih in dolgoročnih načrtov kadrovskih potreb in jih na osnovi tega dopolnejvali tako, da bodo bolj realno opredeljeni in da bo na tej osnovi lahko vzpostaviti tako mrežo šol, ki bo zmanjšala neskladja med poklicno strukturo priliva diplomantov šol in možnostmi za zaposlitev.
2. Zagotavljali nove zaposlitvene možnosti za vključevanje mladih strokovnih kadrov v zaposlitev z izkoriščanjem vseh proizvodnih virov, razširjanjem materialnih osnov dela, povečanjem produktivnosti ter na osnovi ostalih pogojev, ki zagotavljajo produktivno zaposlovanje.
3. V primerih prestrukturiranja ah posodobitve proizvodnje bomo pravočasno poskrbeli za strokovno usposobitev že zaposlenih delavcev in iskalcev zaposlitve.
4. Ekonomske in tehnološke presežeke delavcev, katerih preusmeritev ni možna znotranj TOZD, DO ali SOZD, bomo izkazali v letnih načrtih zaposlovanja in pripravili program ukrepov skladno s 141. in 175. členom ZDR in 37. členom zakona o zaposlovanju.
5. Omejevali delo preko polnega delovnega časa za pogodbeno delo ter ga uvajali le izjemoma ter v skladu z določili zakona o delovnih razmerjih le v primeru, ko pristojna skupnost za zaposlovanje sporoči, da nima na razpolago ustreznih delavcev med brezposelnimi.
4. člen
Za zmanjševanje obsega začasne nezaposlenosti bomo udeleženci tega sporazuma v primeru izenačene strokovne in psihofizične ustreznosti kandidatov dajali prednost pri zaposlovanju nezaposlenim osebam. Pri tem bomo upoštevali naslednji prioritetni red:
- ustrezno usposobljeni invalidi,
- iskalci zaposlitve, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi ukinitve OZD ali zmanjšanja obsega proizvodnje,
- iskalci prve zaposlitve
- upravičenci do denarnega nadomestila in denarne pomoči iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti
- delavci, ki so sprejeli zaposlitev za določen čas
- zaposlitev na delih in nalogah, ki zahtevjao nižjo strokovno usposobljenost.
V strokovni službi skupnosti za zaposlovanje bomo uveljavili zahtevo, da se invalidne osebe in nezaposleni delavci učinkoviteje in na kvalitetnejših osnovah usposabljajo za družbeno smotrno zaposlitev.
III. IZBOLJŠEVANJE IZOBRAZBENE RAVNI ZAPOSLENIH
5. člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma ocenjujemo, da je izboljšanje izobrazbene ravni zaposlenih ter celotnega prebivalstva in razvijanja sposobnosti za ustvarjalno dleo ena temeljnih kvalitet za načrtovano preobrazbo združenega dela, družbeno blaginjo, osebno srečo in zadovoljstvo ljudi.
1. Praviloma zaposlili vse delavce od II. zahtevnostne stopnje strokovne izobrazbe navzgor, ki prvič sklepajo delovno razmerje, kot pripravnike.
2. Večino potreb po novih zaposlitvah od III. zahtevnostne stopnje navzgor pokrili z vključitvijo pripravnikov in povečali delež pripravnikov zaposlenih za nedoločen čas.
3. Zastavili svojo štipendijsko politiko skladno s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini, še zlasti pa bomo zagotavljali kvalitetno in dolgoročno usmerjeno kadrovsko reprodukcijo na ta način, da bomo:
- razpisali toliko kadrovskih štipendij, da se bo delež štipendistov v primerjavi s številom vseh zaposlenih v združenem delu občine gibal vsaj na republiški ravni predhodnega leta,
- v večjem obsegu kot v prejšnjem srednjeročnem obdobju bomo podeljevali kadrovske štipendije za V. in višje stopnje zahtevnosti,
- dosledno bomo upoštevali ustrezno razmerje v podeljevanju štipendij za proizvodne in neproizvodne poklice vseh zahtevnostih stopenj v skladu s kadrovskimi potrebami,
- zaposlili vse svoje kadrovske štipendiste ali pa jim izjemoma zagotovili zaposlitev na ustreznih delih in nalogah v drugih organizacijah združenega dela po opravljenem pripravništvu s sodelovanjem s skupnostjo za zaposlovanje.
4. Lastne, sposobne in inovativne kadre bomo sistematično usmerjali v izobraževanje in izpopolnjevanje znanj in tako povečali obseg študija iz dela in ob delu.
6. člen
Vsako leto bomo pravočasno, pred razpisom za vpis, in skladno z lastnimi kadrovskimi potrebami objavili razpise za izobraževanje ob delu in iz dela ter druge oblike permanentnega izobraževanja in izpopolnjevanja in z aktivnim kadrovanjem in motiviranjem delavcev dosegli željen odziv.
Preverili bomo tudi sedanje oblike pomoči udeležencem izobraževanja ob delu in iz dela. Če te niso ustrezne, bomo že v letu 1986 poskrbeli za stimulativnejše pogoje in večjo materialno pomoč za študij in ustrezno dopolnili svoje samoupravne splošne akte.
7. člen
Z namenom vzpodbujanja delavcev za pridobivanje novih znanj in za izrabo njihovega znanja in inventivnosti bomo:
- nenehno ostrili vprašanja slabega in nestrokovnega dela, zlasti pri delavcih, ki opravljajo strokovna in vodstvena dela ter slabo in nestrokovno delo sankcionirali s prerazporeditvami delavcev oziroma s predčasno razrešitvijo vodstvenih in vodilnih delavcev
- v sistemu delitve sredstev delitve sredstev za osebne dohodke bolj stimulirali in nagrajevali strokovno in ustvarjalno delo
- pri prerazporejanju delavcev na nova dela in naloge, oziroma v postopkih napredovanja, kadrovali delavce, ki bogatijo svoje znanje m vnašajo pridobljeno znanje v vsakdanje delo
- z organizacijskimi in ekonomskimi ukrepi vzpodbujali in razvijali inovatorstvo.
IV. VEČANJE PRODUKTIVNOSTI DELA
8. člen
Poleg smotrnejšega in intenzivnejšega izobraževanja delavcev in zagotavljanja tehnološkega razvoja in prestrukturiranja proizvodnje bomo le-to izboljševali še:
- z izkoriščanjem notranjih kadrovskih rezerv v mislit učinkovitejšega gospodarjenja z živim delom, s popolnejšo izrabo o znanja zaposlenih s smotrnejšo organizacijo dela
- z boljšo - produktivnejšo izrabo delovnega časa in z doslednim uveljavljanjem odgovornosti delavcev
- s hitrejšim povečanjem zaposlenosti le v OZD, ki bolje izkoriščajo proizvodne kapacitete in ustvarjajo višjo akumulacijo in to z uvajanjem ali širjenjem obsega večizmenskega dela, podaljševanjem obratovalnega časa ter uvajanjem prožnejših oblik dela in delovnega časa
- s povečevanjem števila zaposlenih v tesni odvisnosti od ustvarjenega dohodka, pri čemer bi hitreje zaposlovale OZD z višjim dohodkom na zaposlenega in na vložena sredstva od republiškega področja podskupine dejavnosti
- s skrajno racionalnim zaposlovanjem na režijskih delih v OZD, v negospodarskih organizacijah pa bomo povečali zaposlenost samo v primerih razširjanja programov storitev.
V. ZAGOTAVLJANJE ŽIVLJENJSKIH IN KULTURNIH POGOJEV
9. člen
Udeleženci tega samoupravnega sporazuma se sporazumemo, da lahko povečuje zaposlenost samo tista organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost, ki dosega takšne gospodarske rezultate oziroma dohodek, da lahko tudi rešuje najbolj najpomembnejše življenjske in kulturne potrebe svojih delavcev.
10. člen
Na področju urejanja stanovanjskih potreb delavcev se udeleženci sporazumemo, da organizacija oziroma skupnost izpolnjuje pogoj iz prejšnjega člena, če sprejme in uresničuje program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev in če v tem programu predvideva in rešuje tudi primere svojih delavcev, ki v kraju dela nimajo stalnega prebivališča in dnevni prevoz na delo ni mogoč, in jim je potrebno zagotoviti bivanje in regresirati stroške bivanja v samskih domovih ali v enakovrednih stanovanjskih objektih.
11. člen
Organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost lahko povečuje zaposlenost, če organizirano poskrbi za topli obrok med delom.
12. člen
Udeleženci se sporazumemo, da organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost, ki ne pridobiva toliko dohodka, da bi lahko delavci dosegali družbeno dogovorjeno raven sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ne more zaposlovati novih delavcev.
VI. IZVAJANJE SPORAZUMA
13. člen
Organizacije združenega dela in delovne skupnosti, udeleženke tega sporazuma, bomo pripravile svoje letne načrte zaposlovanja, v katerih bomo opredelile potrebe po novih delavcih, novih štipendijah in izobraževalne potrebe in svoje naloge in aktivnosti za uresničevanje vsebinskih opredelitev tega sporazuma.
14. člen
Udeleženci sporazuma se zavezujemo, da bomo na samoupravnih in drugih organih OZD, ki so dolžni tekoče spremljati in predlagati ukrepe za uresničevanje planov:
- obravnavali uresničevanje svojih letnih načrtov zaposlovanja ob razpravi in sprejemanju periodičnih obračunov in zaključnem računu ter s temi podatki seznanjali skupnosti za zaposlovanje najmanj dvakrat letno,
- obveščali skupnosti za zaposlovanje preko svojih temeljnih delegacij in ob rednih svetovalno-usmerjevalnih obiskih predstavnikov strokovnih služb skupnosti za zaposlovanje v OZD o rezultatih analiz in ocen uresničevanja letnih načrtov zaposlovanja,
- predlagali dodatne ukrepe v primeru večjih odstopanj v tekočih gibanjih zaposlovanja oziroma neizvajanja s sporazumom dogovorjenih načel in kriterijev v politiki zaposlovanja znotraj OZD,
- sodelovali pri iskanju njihovih rešitev ter izdelavi programov uresničevanja letnih načrtov zaposlovanja OZD.
15. člen
Občinski svet ZSS in Občinska konferenca ZSMS bomo kot udeleženci samoupravnega sporazuma v svoj program družbenopolitične aktivnosti vgradili tudi naloge za njegovo uresničevanje, predvsem pa bodo mobilizirali svoje osnovne organizacije združenega dela in delovne skupnosti in s svojim načinom delovanja težili zlasti k temu, da bodo delavci v temeljnih samoupravnih sredinah sprejeli in podprli kot svoje ukrepe - ukrepe za izboljšanje izobrazbene ravni zaposlenih, za boljše in produktivnejše delo, za zaposlovanje mladih strokovnjakov in za učinkovitejše urejanje življenjskih in kulturnih razmer delavcev.
16. člen
Izvršni svet občinske skupščine bo spremljal stanje na področju kadrovske politike in zaposlovanja in v okviru svojih pooblastil ukrepal v primerih, kadar organizacije združenega dela in delovne skupnosti ne bodo ravnale skladno z družbenim planom občine in tem sporazumom. Vsako leto bodo v predlogu letne resolucije izpopolnjevali naloge, ki jih je na tem področju potrebno še posebej izpostaviti.'
VII. SPREMLJANJE IZVAJANJA SPORAZUMA
17. člen
Udeleženci usklajujejo svoje letne načrte zaposlovanja v okviru skupnosti za zaposlovanje v sodelovanju z vsemi podpisniki dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije na ravni občine, t. j. izvršni svet skupščine občine, medobčinska gospodarska zbornica, občinski svet zveze sindikatov, občinska izobraževalna skupnost, občinska konferenca ZSMS ter občinska konferenca SZDL.
18. člen
Usklajevanje letnih načrtov zaposlovanja udeležencev tega sporazuma vodi in usmerja odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje občinske skupnosti za zaposlovanje, razširjen s stalnimi predstavniki podpisnikov iz prejšnje točke, ki v ta namen pripravi program poteka uskaljevanja teh planskih kazalcev.
19. člen
V primeru, da odbor, ki usklajuje letne načrte zaposlovanja ugotovi bistvena odstopanja planskih kazalcev OZD od kriterijev tega sporazuma in usmeritev občinske resolucije, se udeleženci obvezujemo, da bomo na njegovo pobudo opravili ponovno usklajevanje.
20. člen
Občinska skupnost za zaposlovanje bo na temelju analize ponudbe dela in povpraševanja po delu iz podatkov letnih načrtov zaposlovanja in podatkov o razpoložljivih kadrovskih resursih izdelala predloge ukrepov za aktualno odpravljanje poklicno-izobrazbe-nih in regionalnih neskladij med ponudbo in povpraševanjem po delu. Da bi bilo mogoče ukrepe racionalno in pravočasno izvesti, bo strokovna služba občinske skupnosti zagotovila obravnavo teh ukrepov na skupščinah skupnosti za zaposlovanje do konca maja tekočega leta.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
21. člen
Sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo samoupravni organi temeljnih in drugih organizacij ter delovnih skupnosti, ki zaposlujejo več kot tri četrtine v občini zaposlenih delavcev in stopi v veljavo osmi dan po objavi v Kamniškem občanu.
Sporazum velja za temeljne organizacije združenega dela, druge delovne organizacije in delovne skupnosti, ki ga podpišejo.
22. člen
Uveljavljeni sporazum se uporablja za usklajevanje, spremljanje in uresničevanje letnih načrtov zaposlovanja za leto 1986 do 1990 s tem, da se morebitne spremembe in dopolnitve, ki bi jih narekovala bistveno spremenjena gospodarska gibanja ali problematika na področju zaposlovanja, sprejmemo z aneksom k temu sporazumu.
Aneks se sprejema na podlagi in ob soglasju večine udeležencev ter se uveljavi na enak način, kot ta sporazum.
UDELEŽENCI
UGOTOVITVENI SKLEP
Skupščina SIS za zaposlovanje Kamnik je na svoji 1. seji, dne 24. 4. 1986 ugotovila, da je k Samoupravnemu sporazumu o štipendiranju v občini Kamnik pristopilo 70 ali 86,4% podpisnikov, s čimer je SaS sklenjen.
Predsednik skupščine: Alojz Jerman, 1. r.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ŠTIPENDIRANJU V OBČINI KAMNIK
i
I. TEMELJNA NAČELA
1. člen
S tem samoupravnim sporazumom so udeleženci sporazuma o pravicah, obveznostih in odgovornostih pri oblikovanju in izvajanju štipendijske, politike v občini, enotnih merilih in kriterijih pri podeljevanju in določanju višine štipendij, o uveljavljanju solidarnosti med organizacijami združnega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v SR Sloveniji, o organih udeležencev tega samoupravnega sporazuma in o drugih zadevah, pomembnih za učinkovito uresničevanje dogovorjene štipendijske politike.
2. člen
Delavci in delovni ljudje v organizacijah združnega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih smo nosilci štipendijske politike, zato je naša pravica in dolžnost, da se pri oblikovanju štipendijske politike neposredno zavzemamo za uresničevanje načel, določenih v družbenem dogovoru in za smotrno uporabo sredstev, namenjenih za štipendiranje. Zaradi tega bomo zagotovili, da bodo pravice, obveznosti in odgovornosti, kriteriji in merila ter druge zadeve, ki jih urejamo s tem samoupravnnim sporazumom, uveljavljene v naših samoupravnih splošnih aktih.
Udeleženci tega sporazuma so tudi občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost ali njihova združenja, ki pristopajo k temu sporazumu in imajo enake obveznosti in pravice kot ostali udeleženci sporazuma.
3. člen
V letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planih kadrov organizacij združnega dela ter samoupravnih in družbenih političnih skupnostih
bomo prispevali k usklajevanju izobraževanja s kadrovskimi potrebami /družnega dela, k usmerjanju mladine pri izbiri poklica in k racionalni uporabi sredstev.
Zavzemali se bomo za sprotno prilagajanje sistema štipendiranja razvoju družbenoekonomskih odnosov, družbenim potrebam in vzgojnoizobraževalnemu sistemu.
Pri izvajanju štipendiranja uveljavljamo poklicno usmerjanje in svetovanje tako, da bodo nagnjenja in sposobnosti mladine, ki se odloči za nadaljnje izobraževanje v vzgojnoizobraževalnih programih usklajena s kadrovskimi potrebami, opredeljenimi v razvojnih planih organizacij združnega dela in družbenopolitičnih skupnosti.
4. člen
Pri določanju štipendijske politike in podeljevanju kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev bomo zagotavljali, da bodo vse štipendije temeljile na kadrovskih potrebah, da bo upoštevan socialni vidik in razvojni, tako da omogočamo šolanje tistim, ki imajo nagnjenja in učne sposobnosti in se brez štipendije ne bi mogli šolati in tistim, ki s svojimi izrazitimi nadpoprečnimi učnimi rezultati in uspešnim vključevanjem v različne šolske in izvenšolske dejavnosti dokazujejo svoje izjemne intelektualne sposobnosti in delovne rezultate.
Zato bomo udeleženci zagotavljali, da bodo štipendije:
- sestavni del vlaganj v družbeno reprodukcijo,
- instrument kadrovske politike organizacij združnega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
- usmerjevalni dejavnik pri vključevanju mladine v usmerjenem izobraževanju,
- oblike povezovanja in vzpostavljanja razmerij udeležencev v usmerjenem izobraževanju z nosilci štipendiranja v skladu z njihovimi kadrovskimi potrebami in hkrati stimulacija mladine za takšno povezovanje,
- spodbuda mladini za boljše učenje,
- ena izmed osnovnih oblik izenačevanja materialnih možnostih mladine za šolanje,
- pomembna oblika usmerjanja v raziskovalno delo za potrebe hitrejšega razvoja.
5. člen
Temeljna oblika štipendiranja so kadrovske štipendije, ki jih podeljujejo organizacije združnega dela in druge samoupravne organizacije v skladu s kadrovskimi potrebami, opremljenimi s kadrovskimi in razvojnimi plani tistim udeležencem v usmerjenem izobraževanju, ki se izobražujejo po vzgojnoizobraževalnih programih oziroma smereh, za katere so neposredno zainteresirane.
Razlike h kadrovskim štipendijam se lahko podelijo štipendistom, katerih kadrovska štipendija, izračunana po osnovah in merilih tega samoupravnega sporazuma, ne dosega zneska, ki bi štipendistu pripadal v primeru, če bi prejemal štipendijo iz združenih sredstev.
Štipendije iz združenih sredstev so prehodna oblika štipendiranja v obdobju, ko nosilci kadrovske politike še ne zagotavljajo kadrovskih štipendij v obsegu, ki ga terjajo srednjeročne in dolgoročne kadrovske potrebe.
Materialne možnosti vseh mladih za šolanje bomo predhodno izenačevali tudi s prispevkom za znižanje cene družbene prehrane učencev in študentov.
6. člen
Udeleženci tega samoupravnega sporazuma se kot ustanovitelji Titovega sklada v SR Sloveniji obvezujemo, da bomo še nadalje razvijali štipendiranje družbeno aktivnih in nadarjenih mladih delavcev in otrok v okviru Titovega sklada. V ta namen bomo zagotavljati sredstva iz združenih sredstev. Sodelovali bomo pri oblikovanju politike in upravljanju sklada ter enakomerno z organi tega sklada odločali o merilih in kriterijih za podeljevanje štipendij Titovega sklada.
7. člen
Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bomo v skladu z interesi združenega dela v okviru sklada Borisa Kraigherja podpirali štipendiranje raziskovalnih kadrov in deficitarnih kadrov, ki so pomembni za ohranitev slovenske kulturne dediščine s tem, da bomo prispevali del sredstev za štipendiranje po kriterijih in merilih tega sklada ter da bomo po svojih delegatih sodelovali pri oblikovanju politike pri upravljanju sklada.
8. člen
Višino sredstev, ki jih bomo udeleženci združevali v Titov sklad in sklad Borisa Kraigherja, bo za vsako leto določila skupščina zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije na podlagi predloženega programa in finančnega načrta sklada.
II. KRITERIJI IN MERILA ZA PODELJEVANJE ŠTIPENDIJ IN DOLOČANJE VIŠINE ŠTIPENDIJ
9. člen
Udeleženci smo sporazumni, da se poleg načel iz 4. in 5. člena tega sporazuma pri podeljevanju štipendij upoštevajo tudi učne sposobnosti in nagnjenja kandidatov za izbrani poklic, ki omogočajo uspešen študij ter njihov socialno-ekonomski položaj tako, da lahko zaprosijo za kadrovsko štipendijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Kadrovska štipendija se lahko podeli mimo navedene omejitve, če za vključevanje v posamezne vzgojnoizobraževalne programe gtede na ugotovljene potrebe ne bo dovolj kandidatov, o čemer s« bomo sporazumeli udeleženci samoupravnega sporazuma v občini.
Za štipendije in razlike iz združenih sredstev lahko zaprosijo kandidati, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega 55 - 65% poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Konkretno višino cenzusa za šolsko leto določa z razpisom skupščina zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije.
Sveti vzgojnoizobraževalnih organizacij predlagajo v skladu z vsakoletnimi razpisi za štipendije in učence in študente, ki s svojimi izrazito nadpoprečnimi učnimi rezultati in uspešnim vključeva-njemm v različne šolske in izvenšolske dejavnosti dokazujejo svoje izjemne intelektualne sposobnosti in delovne rezultate. Tako predlagani kandidati imajo pravico do štipendije, če ožji družinski člani za preteklo leto niso plačali davka od skupnega dohodka občanov.
V okviru meril iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo prednost prosilci z nižjim dohodkom na družinskega člana.
1. Kadrovske štipendije
10. člen
Udeleženci smo sporazumni, da se bo višina kadrovskih štipendij določala po naslednjih merilih: a) za učence
uspeh	v kraju bivanja	izven kraja bivanja
	štev. točk	štev. točk
zadosten	285	800
dober	365	880
pr. dober	475	990
odličen	605	1120
b) za študente		
	v kraju bivanja	izven kraja bivanja
uspeh	štev. točk	štev. točk
6,0 do 7,0	425	895
7,1 do 7,3	540	1010
7,4 do 7,6	630	1100
7,7 do 7,8	690	1160
7,9 do 8,1	775	1245
8,2 do 8,3	835	1305
8,4 do 8,6	925	1395
8,7 do 8,9	1010	1480
9,0 do 10,0	1320	1790
Vozačem - učencem in študentom - pripadajo točke v kraju bivanja ter dodatek za vožnjo po 16. členu tega sporazuma.
Število točk za posameznega štipendista bomo določali vsako leto na novo, tako da bomo upoštevali doseženi učni uspeh v preteklem letu, razen pri učencih in študentih v prvem letniku, za katere znaša število točk za štipendijo pri učencih 365 oz. 880 točk in študentih 630 oz. 1100 točk. Pri študentih se uspeh določi tako, da se izračuna poprečje vseh številčno izraženih ocen, doseženih od 1. oktobra do 30. septembra v preteklem študijskem letu.
Višine kadrovskih štipendij za podiplomski študij so določene v skladu z merili organizacije združenega dela štipenditorja, vendar najmanj v višini minimalnega osebnega dohodka pripravnika z visoko izobrazbo.
Štipendija se lahko poveča do višine zajamčenega osebnega dohodka, uradno ugotovljenega v SR Sloverdjf za tiste poklice, v katerih kadrov izrazito primanjkuje in za katere se bodo dogovorili udeleženci samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni občine.
11. člen
Ob začetku vsakega šolskega leta se bo vednost točke iz prejšnjega člena usklajevala z gibanji osebnih dohodkov zaposlenih v SR Sloveniji. Vrednost točke bo določila skupščina zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije.
Odbor skupščine zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, pristojen za štipendiranje odloči o medletni valorizaciji štipendij glede na gibanja osebnih dohodkov in življenjskih stroškov ob vsakem tromesečju.
12. člen
Štipendist, ki bo prejemal kadrovsko štipendijo, bo lahko uveljavljal iz združenih sredstev v občini stalnega bivališča pravico do razlike med najnižjo štipendijo iz 10. člena, ki je:
za učenca 285 oz. 800 točk za študenta 425 oz. 895 točk
in višino štipendije, ki bi mu pripadala (če en bi imel kadrovske štipendije) iz združenih sredstev po 16. in 17. členu tega sporazuma.
Štipendist, ki ima stalno bivališče izven SR Slovenije, bo lahko uveljavljal pravico do razlike v občini, kjer je sedež kadrovskega štipenditorja.
13. člen
Kadrovske štipendije se podeljujejo za dobo šolanja, ki je za posamezne vzgojno izobraževalne organizacije določena s predpisi. Izplačujejo se do roka, ko je štipendist dolžan skleniti delovno razmerje s štipenditorjem. Stipendiranje se praviloma začne na začetku šolanja. Org. združenega dela naj posebno uspešnim štipendistom omogočijo nadaljnje izobraževanje.
14. člen
Udeleženci smo sporazumi, da si medsebojno ne bomo prevzemali štipendistov, razen v primeru, če se bosta tako sporazumela štipenditor in organizacija združenega dela ali drugi, ki bo imel interes pridobiti štipendista in če bo štipendist s tem soglašal.
15. člen
Kadrovska štipendija in osebni dohodek iz delovnega razmerja, se medsebojno izključujeta.
16. člen
Podlaga za določitev višine štipendije iz združenih sredstev so življenjski stroški udeležencev v usmerjenem izobraževanju.
Štipendija iz združenih sredstev obsega:
- osnovno štipendijo, ki upošteva Življenjske stroške udeležencev v usmerjenem izobraževanju, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča in ki sme dosegati za učence največ 30% ter za študente največ 35% poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SR Sloveniji v tekočem letu, objavljenega do...
- dodatek k osnovni štipendiji za povečane stroške za čas šolanja zunaj kraja stalnega bivališča (staršev, skrbnikov ali zakonitih zastopnikov), ki znaša 25% poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SR Sloveniji v tekočem letu, objavljenega do...
- dodatek za stroške prevoza v šolo, ki presegajo 2% poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SR Sloveniji v tekočem leta, objavljenega do...
Dodatka iz prejšnjega odstavka se med seboj izključujeta.
Višina štipendije, izračunana po merilih iz drugega odstavka tega člena, se zmanjša za prispevek staršev v višini, določeni v 18. členu tega samoupravnega sporazuma, s tem, da celotna štipendija ne sme presegati 60% poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji ugotovljenega za preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SR Sloveniji v tekočem leta, objavljenega do...
Skupščina zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije bo za vsako leto usklajevala višino osnovne štipendije iz združenih sredstev z uradno ugotovljeno višino porasta življenjskih stroškov v SR Sloveniji in osebnih dohodkov, vendar največ do višine 60% poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji.
Odbor skupščine zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, pristojen za štipendiranje odloči o medletni valorizaciji štipendij glede na gibanja osebnih dohodkov in življenjskih stroškov ob vsakem tromesečju.
Če izračunana štipendija znaša do 2% poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto, se štipendija ne podeli.
17. člen
Pri izračunu štipendije se šteje, da znaša prispevek staršev k pokrivanju življenjskih stroškov udeležencev v usmerjenem izobraževanju:
a) če znaša mesečni dohodek na b) znaša delež staršev od
družinskega člana dohodka na družinskega člana
50,1-55% poprečnega mesec, neto
osebnega dohodka v SR Sloveniji,
ugot. za preteklo leto 50%
45,1%-50% 45%
40,l%-45% 40%
35,l%-40% 35%
30,l%-35% 30%
25,l%-30% 25%
20,l%-25% 15%
pod 20% 0%
Ta lestvica ne velja za izračun štipendije kategorije posebno nadarjenih, zanje veljajo določila za izračun kadrovskih štipendij.
Lestvica a) se spreminja skladno z višino cenzusa, ki ga za šolsko leto določa z razpisom skupščina zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, tako da se za ustrezen % dvigne spodnja meja, razredi pa ostanejo isti.
18. člen
Učenci in študenti, ki dosegajo prav dober oziroma odličen uspeh, so upravičenci do posebnega dohodka (stimulacije) za dosežen učni uspeh.
Učencem in študentom, ki so dosegli prav dober ali odličen uspeh v preteklem šolskem letu, se izplačuje dodatek v naslednji višini:
a) učencem za prav dober uspeh 5% od poprečnega mesečnega neto OD v SRS, ugotovljenega za preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SRS v tekočem leta
za odličen uspeh 10% poprečnega mesečnega neto OD v SRS, ugotovljenega za preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SRS v tekočem leta.
b) študentom m
s poprečno oceno 8 do 8,6 oziroma 3,5 do 3,9% od poprečnega mesečnega neto OD v SRS, ugotovljenega za preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SRS v tekočem letu
8,7 do 10 oziroma 4 do 5 10% poprečnega mesečnega neto OD V SRŠ, ugotovljenega za preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SRS v tekočem leta.
Dodatek k štipendiji za učni uspeh ne pripada učencem in študentom prvih letnikov.
19. člen
Pri ugotavljanju upravičenosti do štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovski štipendiji se upoštevajo vsi dohodki in prejemki družine.
Med dohodke in prejemke iz prvega odstavka tega člena štejemo dohodke iz delovnega razmerja, pogodbenega ali drugega dela, vse oblike nadomestil, dohodke iz opravljanja kmetijske in samostojne dejavnosti, prejemke iz pokojninskem in invalidskega zavarovanja, dohodke od premoženja, osnovne štipendije bratov in sester vlagatelja ter preživnine, od socialno varstvenih pomoči pa varstveni dodatek k pokojnini, denarno pomoč za brezposelnost in delno nadomestilo stanarine.
Med dohodke in prejemke iz prvega odstavka ne štejemo:
- dodatkov za pomoč in postrežbo občana,
- doplačila posamezne samoupravne interesne skupnosti k ceni socialnovarstvenih storitev za uporabnike teh storitev,
- enkratnih pomoči ob elementarnih nesrečah in drugih enkratnih pomoči,
- jubilejnih nagrad in odpravnin.
Upoštevajo se dohodki in prejemki iz minulega leta in socialno-varstvene pomoči iz tekočega leta.
Kot dohodke iz kmetijske dejavnosti štejemo dohodke od poseka lesa, katastrski dohodek od nezgodnih površin in druge dohodke, ki niso zajeti v katastrskem dohodku, katastrski dohodek od nezgodnih površin bomo vsako leto povečali s količnikom, ki ga vsako leto do 1. marca sporoči pristojni organ skupščine skupnosti socialnega varstva Slovenije, če do katastrskega dohodka, ki ga skupaj ustvarjajo, na kmetiji živita dve ali več družin, se v dohodek posamezne družine všteva ustrezen del katastrskega dohodka.
Od dohodkov in prejemkov po prejšnjih odstavkih odštejemo:
- krajevni in občinski samoprispevek,
- preživninske dajatve v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma v ugotovljeni višini, če ima občan preživninsko obveznost do osebe, ki. ne živi v njegovi družini.
Mnenje o upravičenosti do štipendije na podlagi stvarnih socialnih razmer družine vlagatelja predloži štipenditorju služba, ki opravlja skupno evidenco prejemnikov socialnovarstvenih pomoči v občini prebivališča vlagatelja.
Za presojo upravičenosti do štipendije bo štipenditor po potrebi pridobil tudi mnenje krajevne skupnosti, Zveze socialistične mladine v krajevni skupnosti in vzgojnoizobraževalnih organizacij.
20. člen
Kandidati, ki bodo zaprosili za štipendijo iz združenih sredstev, se bodo dolžni hkrati prijaviti tudi na razpis kadrovskih štipendij, če bodo te razpisane za izobraževanje po vzgojno izobraževalnih programih oz. smereh, v katerih se bodo izobraževali.
21. člen
Pravico do štipendije iz združenih sredstev, bodo imeli učenci in študenti, ki bodo izpolnjevali pogoje iz drugega odstavka 9. člena, in ki se bodo prijavili na razpisano kadrovsko štipendijo za izobraževanje po vzgojnoizobraževalnih programih oz. smereh, v katerih se bodo izobraževali, pa jim te ne bodo podeljene ter učenci in študenti, ki se bodo izobraževali za izobraževanje po vzgojnoizobraževalnih programih oz. smereh, za katere so v družbenem planu občine oziroma sosednje občine izražene dolgoročne potrebe, vendar kadrovske štipendije za njih niso bile razpisane.
Štipendist, ki bo po oceni štipenditorja iz neutemeljenih razlogov odklonil kadrovsko štipendijo, bo izgubil pravico do štipendije iz združenih sredstev.
22. člen
Udeleženci bomo štipendiste iz združenih sredstev stalno preusmerjali v kadrovske štipendije. Štipendist, ki bo prejemal štipendijo iz združenih sredstev, je dolžan iskati kadrovsko štipendijo.
23. člen
Štipendist, ki ponavlja letnik ali se zaradi ponavljanja preusmeri v drug program ali smer izobraževanja, ne more prejemati štipendije, razen v upravičenih primerih, ki jih oceni štipenditor.
24. člen
Enotne kriterije in enotne višine nadomestil za družbeno prehrano učencem in študentom bo praviloma ob začetku vsakega šolskega leta določala skupščina zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije glede na razpoložljiva sredstva.
III. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV IN SOLIDARNOST
25. člen
Udeleženci tega sporazuma smo sporazumni, da bomo zagotavljali materialne pogoje za uresničevanje enotnih osnov in meril na območju SR Slovenije v skladu z načeli solidarnosti.
Za uresničevanje nalog iz prvega odstavka bomo oblikovali udeleženci na območju občine sklad združenih sredstev za štipendiranje.
26. člen
V sklad združenih sredstev za štipendiranje (v nadaljevanju sklada združenih sredstev) v občini se stekajo:
- sredstva, ki jih združujemo udeleženci iz dohodka, in sicer v višini do 0,5% od izplačanih bruto osebnih dohodkov,
- sredstva občanov, ki opravljajo samostojno gospodarsko, poklicno ali kmetijsko dejavnost,
- sredstva iz vračil štipendij,
- druga sredstva.
.   27. člen
Sredstva sklad« združenih sredstev v občini se uporabljajo:
- za izplačevanje štipendij in razlik iz združenih sredstev po kriterijih in merilih tega sporazuma,
- solidarnostno zagotavljanje sredstev za štipendiranje v občinah, v katerih na njihovem območju zbrana sredstva ne zadoščajo za izplačilo štipendij in razlik iz združenih sredstev po osnovah in merilih tega sporazuma,
- za izplačevanje štipendij Titovega sklada po kriterijih in merilih Titovega sklada,
- za zagotavljanje dela sredstev sklada Borisa Kraigherja po kriterijih tega sporazuma,
- za izplačilo nadomestil za nižjo oceno družbene prehrane učencem in študentom.
28. člen
Udeleženci se obvezujemo, da bomo ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka nakazovati sredstva iz prve alinee 26. člena na zbirni račun za štipendiranje pri Službi družbenega knjigovodstva v občini. Po letni bilanci porabljenih sredstev se morebitni ostanek sredstev poračuna z obveznostmi za naslednje leto.
O načinu razporejanja sredstev, s katerimi po načelu solidarnosti zagotavljamo materialne pogoje za uresničevanje enotnih osnov in meril po tem samoupravnem sporazumu, sklepajo skupščine za zaposlovanje v občinah.
29. člen
Združena sredstva za štipendiranje v občini bo upravljanja skupščina skupnosti za zaposlovanje v občini.
30. člen
Finančne in administrativno tehnične naloge združenih sredstev bo opravljala strokovna služba občinske skupnosti za zaposlovanje.
31. člen
Pri oblikovanju meril za solidarnostno prelivanje sredstev med občinami bomo udeleženci upoštevati zlasti naslednje kriterije:
- možnost šolanja v občini,
- število mladine v osnovni šoti,
- število kadrovskih štipendij v občini,
- socialnoekonomsko razvitost občine,
- program razvoja občine,
- kadrovske potrebe po določenih poklicih v občini.
Občina, na katere območju zbrana sredstva ne bodo zadostovala za izplačevanje štipendij iz združenih sredstev, ima pravico do solidarnostnih sredstev le v primeru, če so v tej občini podpisniki tega samoupravnega sporazuma vse organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti in če se v sklad združenih sredstev zbirajo tudi sredstva občanov, ki opravljajo samostojno gospodarsko ali poklicno in kmetijsko dejavnost.
Pomemben pogoj za uveljavljanje solidarnostnih sredstev je tudi, da se razmerje med podeljenim številom kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev izboljšuje v prid kadrovskim štipendijam.
IV. POGODBE
32. člen
Medsebojne pravice in obveznosti učencev oziroma študentov, ki prejemajo štipendijo in organizacijo združenega dela in drugo samoupravno organizacijo in skupnostjo, ki daje štipendijo, se podrobno uredijo s pogodbo o štipendiranju. Pogodba o štipendiranju vsebuje zlasti naslednja določila:
- obveznost štipendista do štipenditorja glede šolanja,
- določila o višini štipendije,
- čas, ko mora štipendist šolanje končati in začeti z delom pri štipenditorju,
obveznosti štipenditorja, da redno nakazuje štipendijo in da štipendistu zagotovi zaposlitev najkasneje dva meseca po zaključki šolanja; v nasprotnem primeru ima štipendist pravico zaposliti se po lastni izbiri,
- obveznosti štipendista, da vrne štipendijo, če ne izpolni pogodbene obveznosti, razen v primeru, ko zaradi daljše bolezni, trajne nezmožnosti za delo ali drugega opravičljivega razloga, ni mogel izpolniti pogodbene obveznosti,
- morebitna druga določila, s katerimi podrobneje urejamo razmerja med štipendistom in štipenditorjem.
Štipendisti iz združenih sredstev v posamezni občini s pogodbo prevzemajo obveznost, da se bodo po končanem šolanju zaposlili v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti na območju občine, v kateri so prejemali štipendijo.
V. RAZPISI
33. člen
Udeleženci bomo zagotavljali dosledno uresničevanje načela javnega razpisovanja štipendij. To bomo uresničevali tako, da bomo vsako leto skladno z roki vpisov v šolo v usmerjenem izobraževanju objavili skupen razpis vseh kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev v SR Sloveniji.
Razpisni postopek in podelitev kadrovskih štiptuJij morata biti zaključena do 15. septembra, za štipendije iz združenih sredstev pa najkasneje do 30. septembra tekočega leta. Izjemoma ti roki veljajo za nepodeljene štipendije.
Praviloma ni mogoče podeljevati štipendij iz združenih sredstev, dokler niso v občini podeljene vse kadrovske štipendije, razpisane za poklice oz. smeri, za katere se kandidati za štipendije iz združenih sredstev izobražujejo.
VI. ORGANI UDELEŽENCEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
34. člen
Izvajanje štipendijske politike v občini po tem sporazumu uresničujemo podpisniki sporazuma v skupščini občinske skupnosti za zaposlovanje.
35. člen
Skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje sestavljajo delega.i, ki so opredeljeni v samoupravnih splošnih aktih te skupnosti, obvezno pa imajo v skupščini po eno delegatsko mesto občinske konference SZDL, občinski svet Zveze sindikatov ter občinska konferenca ZSMS.
36. člen
Skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje opravlja v zvezi z izvrševanjem tega samoupravnega sporazuma zlasti naslednje naloge:
- spremlja, analizira in skrbi za izvajanje štipendijske politike v občini s tem, da na podlagi ugotovitve o stanju spodbuja in organizira družbenopolitično dejavnost za uresničevanje tega samoupravnega sporazuma,
- razpisuje in podeljuje štipendije iz združenih sredstev in odloča o izplačevanju razlik v skladu z 12. členom tega sporazuma,
- obravnava in oblikuje stališča k predlogu meril za solidarnostno prelivanje sredstev, in k drugim vprašanjem, ki jih zastopajo njihovi delegati v skupščinah udeležencev v republiki,
- sodeluje z drugimi dejavniki v občini, ki s svojo dejavnostjo lahko vplivajo na oblikovanje in uresničevanje štipendijske politike v občini, zlasti z vzgojnoizobraževalnimi organizacijami, službo poklicnega usmerjanja ipd.
- najmanj enkrat letno poroča udeležencem štipendijske politike, o uporabi združenih sredstev in o rezultatih štipendiranja iz združenih sredstev,
- obvezno obravnava pripombe, mnenja in predloge organov upravljanja udeležencev k poročilu iz prejšnje alinee,
- ugotavlja kršitev samoupravnega sporazuma in izreka sankcije,
- oblikuje predloge in daje pobudo skupščini delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma na ravni republike za usklajeno akcijo obravnave in sprejemanja predlaganih sprememb in dopolnitev,
- voli delegate v skupščine Titovega sklada za štipendiranje in zastopa Titov sklad v občini v skladu s pravili tega sklada,
- opravlja druge naloge, za katere je zadolžen ali jo zanjo poo-blaste udeleženci samoupravnega sporazuma,
- odloča o zahtevku pravic udeležencev. ■
Za izvajanje posameznih nalog skupščina lahko pooblasti pristojni odbor.
37. člen
Skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje opravlja svoje delo skladno z določili samoupravnih splošnih aktov, pri tem pa mora najmanj dvakrat letno obravnavati zadeve v zvezi s štipendijsko politiko po prejšnjem členu samoupravnega sporazuma. Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo skupščine, če to zahteva najmanj petina udeležencev sporazuma v občini ali občinska konferenca SZDL. Če predsednik skupščine ne skliče seje skupščine v 20 dneh po prejemu predloga, jo lahko skliče predlagatelj.
38. člen
Skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje veljavno sklepa o vprašanjih štipendijske politike po tem sporazumu, če je navzoča večina delegatov skupščine, glasuje večina delegatov skupščine, sklepi so veljavni, če zanje glasuje večina delegatov skupščine.
2. Izvršni organ
39. člen
Za izvajanje tega sporazuma in skladno s smernicami skupščine delegatov, uresničevanje sklepov skupščine, pripravljanj gradiva za seje skupščine, pripravljanje predlogov za podeljevanje štipendij in razlik ter za izvrševanje drugih nalog skrbi odbor za štipendiranje, ki ga izvoli skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje za izvrševanje nalog v zvezi s štipendijsko politiko po tem sporazumu.
40. člen
V odboru za štipendiranje skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje morajo biti zastopani kot člani tudi delegati občinske konference SZDL, občinskega sveta Zveze sindikatov in občinske konference ZSMS.
41. člen
Seje odbora štipendiranja občinske skupnosti za zaposlovanje sklicuje in vodi predsednik tega odbora. Predsednik je dolžan sklicati sejo odbora, da razpravlja o vprašanjih štipendiranja, če to zahteva skupščina skupnosti, tretjina članov odbora za štipendiranje ali občinska konferenca SZDL.
42. člen
Predsednik odbora za štipendiranje opravlja v zvezi s štipendiranjem še naslednje naloge:
- podpisuje pogodbe iz združenih sredstev,
- je odredbodajalec za izvrševanje sklepov v zvezi s štipendiranjem ter s tem v zvezi daje naloge strokovni službi,
- opravlja druge naloge v okviru sklepov skupščine in izvršilnega odbora.
43. člen
Strokovne, tehnične in administrativne naloge z uresničevanjem tega samoupravnega sporazuma in zagotavljanje pogojev za delo organov upravljanja udeležencev tega samoupravnega sporazuma bo opravljala strokovna služba občinske skupnosti za zaposlovanje.
47. člen
Udeleženci se dogovorimo, da bomo preko organov na nivoju republike spremljali, usklajevati in nadzirati izvajanje družbene dogovorjene politike štipendiranja v SR Sloveniji, opredeljene v družbenem dogovoru in v samoupravnih sporazumih štipendiranja v občinah.
48. člen
Sestav in naloge organov štipendiranja na ravni republike se določi s statutom zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije.
VD. JAVNOST DELA IN EVIDENCA PODATKOV
49. člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo zagotavljati javnosti pri podeljevanju kadrovskih štipendij in združenih sredstev.
Samoupravnim organom udeležencem bomo posredovati podatke za spremljanje uresničevanja dogovorjene štipendijske politike. Podatki bodo podlaga za sprejemanje odločitev o usmerjanju in uporabi združenih sredstev v skladu s potrebami združenega dela in za programiranje družbene aktivnosti za uresničevanje načel, kriterijev in meril iz tega samoupravnega sporazuma.
Sklepi samoupravnih organov štipendiranja v občini se pošljejo vsem udeležencem v štirinajstih dneh po seji.
50. člen
Udeleženci bomo posredovali strokovni službi skupnosti za zaposlovanje, ki bo opravljala strokovne tehnične naloge za samoupravne organe udeležencev naslednje podatke :
- predvideno število kadrovskih štipendij, ki jih bomo razpisali na posameznih smereh in stopnjah šolanja v tekočem letu,
- podatke za skupne razpise kadrovskih štipendij,
- pregled podeljenih kadrovskih štipendij, ki so bile razpisane v tekočem letu in podatke o štipendistih,
- pregled razpisanih kadrovskih štipendij, za katere ni bilo prijavljenih kandidatov in zato niso bile podeljene,
- pregled vseh štipendistov, ki prejemajo kadrovsko štipendUO.
- druge podatke, ki se nanašajo na štipendiranje in so v skupnem interesu, če se bomo tako dogovorili udeleženci samoupravnega sporazuma.
51. člen
Skupščina skupnosti za zaposlovanje v občini je na koncu leta dolžna dati udeležencem podatke o podeljenih štipendijah iz združenih sredstev.
Iz navedenih podatkov mora biti razvidno zlasti:
- število podeljenih štipendij,
- socialna struktura štipendistov,
- število štipendistov po posameznih smereh in stopnjah šolanja,
- podatki o štipendistih, ki prejemajo razlike h kadrovskim štipendijam.
VIII. KRŠITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA IN SANKCIJE ZOPER KRŠILCE
52. člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma o štipendiranju in skupščine skupnosti za zaposlovanje imajo pravice predlagati uvedbo postopka za ugotovitev kršitve samoupravnega sporazuma. Za kršitev samoupravnega sporazuma štejemo:
- če udeleženec prevzame štipendista brez soglasja prejšnjega štipenditorja in štipendista,
- če udeleženec ne razpiše štipendij v skladu z ugotovljenimi potrebami,
- če udeleženec daje napačne podatke, ki se nanašajo na štipendiranje,
- če udeleženec ne pošilja pravočasno podatkov ustreznim službam,
- če ne izpolnjuje obveznosti, ki izhaja iz pogodb o štipendiranju in samoupravnega sporazuma o štipendiranju,
- če podeljuje štipendije mimo meril in kriterijev,
- če nenamensko uporablja združena sredstva,
- druge kršitve, ki jih ugotovijo udeleženci samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini.
53. člen
Udeleženci bomo uveljaviti moralne sankcije proti tistim udeležencem samoupravnega sporazuma, ki ne bodo spoštovali dogovorjenih pravic in obveznosti.
54. člen
O izreku ukrepa udeležencu, ki ne izpolnjuje samoupravnega sporazuma, bomo odločali udeleženci na seji skupščine udeležencev v občini.
Če bo skupščina ugotovila, da kateri od udeležencev ne izvaja določil samoupravnega sporazuma, lahko sprejme naslednje ukrepe:
- da ugotovi kršitev sprejetih obveznosti in to ugotovitev pošlje organu upravljanja udeležencev samoupravnega sporazuma, da o njej razpravlja in ukrepa,
- od udeležencev zahteva, da o ugotovitvi o neizpolnjevanju sprejetih obveznosti razpravljajo na zboru delavcev,
- da izreče udeležencu opomin, ki se skupaj z obrazložitvijo objavi v sredstvih javnega obveščanja..
3. Organi samoupravne delavske kontrole
44. člen
Odbor samoupravne delavske kontrole občinske skupnosti za zaposlovanje nadzoruje pri izvajanju politike po tem sporazumu:
- uresničevanje samoupravnega sporazuma pri udeležencih samoupravnega sporazuma na pobudo skupščine, izvršnih organov, družbenega pravobranilca samoupravljanja in na lastno pobudo;
— uresničevanje sklepov skupščine in odbor za štipendiranje občinske skupnosti za zaposlovanje v zvezi s štipendiranjem;
— uresničevanje kriterijev in meril pri podeljevanju štipendij in določanju višine štipendij;
- druge naloge, potrebne za dosledno uresničevanje tega spora-.. zuma.
45. člen
Odbor samoupravne delavske kontrole pri občinski skupnostai za zaposlovanje sodeluje pri izbiri članov samoupravne kontrole na ravni republike v skladu s sporazumom o oblikovanju ter nalogah organov udeležencev sporazuma o štipendiranju na ravni republike.
46. člen
Udeleženci samoupravnih sporazumov v občinah se dogovorimo da se ustanovijo skupni organi udeležencev na nivoju republike v okviru delegatske organiziranosti zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
55. člen
Ta sporazum začne veljati z dnem, ko ga podpišeta dve tretjini organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti na območju občine in velja za podpisnike.
56. člen
Evidenco udeležencev tega samoupravnega sporazuma vodi kadrovska oziroma druga služba občinske skupščine skupnosti za zaposlovanje.
57. člen
Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma, lahko predlaga vsak udeleženec samoupravnega sporazuma o štipendiranju ter skupščina skupnosti za zaposlovanje v občini.
Predlog sprememb je sprejet, ko ga sprejmejo vsi udeleženci samoupravnega sporazuma in ko to ugotovi skupščina skupnosti za zaposlovanje v občini.
58. člen
Ko skupščina skupnosti za zaposlovanje ugotovi, da je dve tretjini organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti na območju občine podpisalo ta samoupravni sporazum, se preneha uporabljati sedaj veljavni samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov.
Brez generala R. Maistra, ne bi bilo slovenskega Maribora
Med razkrajanjem avstroogr-ske monarhije v htm 1918 do 1920 smo se Slovenci znašli v kolesja silovitih zgodovinskih in družbenih nasprotij. Slutnja svobode, napoved enakosti med narodi, pomanjkanje in živ spomin na razdejanje, vojne grozote so vprašanje državnih meja odkrivale v slepo ulico. Hkrati z valovanjem vznemirjenih množic, nihanjem najrazličnejših odločitev so nastala dejanja, pomembna za usodo slovenskega naroda in nastajajoče države Južnih Slovanov.
Slovenski fantje naj bi se prvič v svoji zgodovini vrnili iz boja v svobodno domovino.
Na pragu jih je dočakala negotovost, podoba bodočega bivanja je bila bežno izrisana, in vsako sprenevedanje je grozilo s ponovljenim narodnostnim izničenjem. Po orožju so segal dobesedno izčrpani od frontnih strelskih jarkov, od jurišev prek minskih polj. Zagotoviti so nam morali narodnostno ozemlje, ki je bilo omenjeno kot privesek razvodenelim frazam politikov doma in na tujem. Ta odločitev je del sestavljanke general, ki si jo je nadel Rudolf Maister zato, da bi svetu ponazoril narodovo voljo.
Naš vojak in pesnik se je opla-jal ob njej z modernisti z jugoslovanskim programom Ivana Cankarja. Ko so o severni meji odločale minute, je vso odgovornost prevzel nase in na pleča Svojih prostovoljcev s pogumom, z izjemnim posluhom za usodnost tega dogajanja. Rudolf Maister in njegovi soborci, ostali borci za severno mejo, so se zanašali na narodovo intuicijo, na njegovo neugasljivo slo po člove-
ka vrednem življenju kljub zgodovinski neprištevnosti, v kateri so se bili znašli; Slovenci smo se zgolj srečali z neprizanesljivim nemškim nacionalizmom, za zametki pogubnega, ponižujočega hitlerizma ter se mu ujeli iz oči v oči. Tako in s poznejšim dejanjem med narodnoosvobodilno vojno smo postavili temeljni kamen življenju brez ponižanj v svetu miroljubnega, ustvarjalnega sožitja med narodi.
Tako je zapisala založba Obzorja na rob knjigi Jožeta Hudo lesa GENERAL MAISTER.
In, če bi tov. Tone Ulrih-Kristl samo to prebral o generalu Maistru in o tem malo pomisli, najbrž ne bi dajal izjav kot je tista . . ., da kot eden prvih partizanov na Pohorju tam ni videl nobenega Maistrovega borca . . .
Ne bi tov. Kristla radi učili zgodovine, moramo pa mu povedati, da, če ne bi bilo generala Maistra, tudi Pohorje ne bi bilo na Slovenskem in tedaj tudi tov. Kristla v letih 1941-1945 ne bi bilo na Pohorju.
Stvar Mariborčanov je, ali bodo Maistru postavili spomenik ali ne. Kamničani smo svojo dolžnost do Maistra častno izpolnili. Povem naj le še, da je bil častni predsednik odbora za postavitev spomenika tov. Franc Leskošek-Luka.
Nekdanji partizani iz Kamniškega pričakujemo le to, da generalu Maistru in njegovim borcem tov. Kristl in enako misleči priznajo zaslugo, ki jim gre in jih 20 let po njihovi akciji ne iščejo med pohorskimi partizani.
PREDSEDNIK OO ZZB NOV JANEZ PREZELJ
Mi tako - kako pa vi?
Naša krajevna skupnost je vaška. Vsaj tako nam pravijo naši vrli meščani Kamničani. Mogoče pa ravno zato, ker je vaška, ker je majhna in nedaleč od mestnega središča, teče življenje drugače, prijazneje. Pa naj bo dovolj ugibanja. To je krajevna skupnost Godič. Ste že slišali zanjo? Če ne, preberite do konca.
Vaščani naše krajevne skupnosti so v soglasju z delovno organizacijo »Kočna« zgradili v prostorih nad skladišči lep dom krajevne skupnosti. Opravljenih je bilo nekaj tisoč ur prostovoljnega dela, lastniki gozdov so podarili les, krajani so delali...
Ob praznovanju 8. marca -dneva žena, so nam so vaščani ponovno pripravili presenečenje. Vse ženske so bile povabljene na skupno praznovanje dneva žena. V prostorih, ki smo jih sami zgradili, so nam pripravili prisrčno praznovanje, ki se ga je udeležilo kar šestdeset vaščank. Organizacija je bila brezhibna. Vse udeleženke so dobile simbolična darila, ki nam pomenijo ne samo priznanje za naše vsakdanje delo, skrb za dom in družino, pač pa tudi priznanje, da to delo ne ceni samo družina, temveč tudi širša družbena skupnost. Trije »natakarji«, ki so skrbeli, da smo bile vse pravočasno post reže ne, ki so skrbeli, da je vzdušje postajalo vse bolj »vroče«, so se skupaj z nami prav prijetno zabavali vse do zgodnjih jutranjih ur.
Ob vsem tem pa se mi vseeno zdi, da zazveni prizvok »vaška« krajevna skupnost kar prijetno, domače.
In kako ste pripravili prazno-
vanje vi, »mestni«, vašim sovaš-čankam?
Hvala vsem, ki ste kakorkoli prispevali k odlični organizaciji praznovanja ob dnevu žena.
GRKMAN
Poročilo
o onesnaženosti
v KS Nevlje
Ekološka situacija ob potokih Nevljica, Vrhpoljski potok in Olševek v KS Nevlje je precej kritična. V gozdu severno od naselja Olševek se nahajata dve divji odlagališči. Kljub večkratnim intervencijam krajanov posamezniki iz mesta Kamnika in iz KS Mekinj še vedno vozijo na ta prostor odpadni material. V vasi Olševek bi bilo nujno potrebno organizirano odvaža-nje smeti. Doslej je pretežni del teh vaščanov odvažal smeti na odlagališče na Duplici. V strugo Vrhpoljskega potoka so speljani kanali, kamor se stekajo različne fekalije iz številnih individualnih hiš. Z izgradnjo kanalizacije bi ta problem odpadel. V potok Nevljico odmetavajo odpadne snovi, zlasti še polivinil in podobne plastične mase krajani iz pretežnega dela Tuhinjske doline. Na to bi bilo potrebno opozoriti odgovorne v posameznih KS na omenjenem področju. Predsedstvo KK SZDL Nevlje
ABC Pomurka
TP »Kočna« Kamnik
Kamnik, Eksierjeva 8
Učence, dijake in študente v starosti nad 15 let vabimo
na opravljanje počitniškega dela
v poslovnih enotah v času od meseca junija do septembra
RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ
V ŠOLSKEM LETU 1986/87
V OBČINI KAMNIK
Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega
povprečnega mesečnega osebnega dohodka za zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto - 54.967 din.
Za kadrovsko štipendijo lahko štipenditorjem predlagajo sveti vzgojno izobraženih organizacij učence in študente, ki s svojimi izrazito nadpovprečnimi učnimi rezultati in uspešnim vključevanjem
imajo pravico do štipendije, če ožji družinski člani niso plačali davka od skupnega dohodka občanov.
Prijave za razpis kadrovskih štipendij morajo prosilci vložiti do 15. julija 1986. Pred tem rokom samoupravni organi štipenditorjev ne morejo odločati o podelitvi štipendij.
Po določilih samoupravnega sporazuma o štipendiranju morajo biti kadrovske štipendije podeljene do 15. septembra 1986. Kandidati morajo prijavi oz. vlogi (obr. DZS SPN-1 - Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic) priložiti:
- potrdilo o vpisu v šolo
- overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višje ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih,
- potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja davčna uprava in matični urad pri skupščini občine)
- potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu; navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti in drugih virov, če so starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1985.
Poklic oz. program
st. zaht.    št. štip. Naslov štipenditorja
1
sadjar
vrtnar - cvetličar mesar - predelovalec živilec
rudar za podzemljno prid. miner.
surov.
livar
kemijski procesničar
strugar rezaklec brusilec orodjar
konstrukcijski ključavničar strojni ključavničar
industrijski klepar stavbni ključavničar
monter vodovodnih naprav
monter ogrevalnih naprav
monter klimatskih naprav avtomehanik strojni mehanik obdelovalec kovin oblikovalec kovin
elektro monter za omrežje in in-stalac.
elektoinstalater elektrikar - energetik elektro mehanik
elektromehanik za signalno var. naprav
zidar za zidanje in ometavanje
tesar opažev
zidar
tesar
železokrivec
slikopleskar stavbni slikar
strojnik težke gradbene mehanizacije dimnikar
lesar-obdelovalec lesa
lesar
mizar
stavbni mizar modelni mizar tapetnik
tiskar za tisk z izbokline strojni tkalec
tkalec-tekstilni mehanik šiviba
tetcstilni konfekcionar tekstilni konfekcionar usnjar
izdelovalec usnjene galanterije izdelovalec usnjene konfekcije izdelovalec usnjene konfekcije čevljar
rudarski tehnik metalurški tehnik kemijski tehnik
2	3	4
rv.	1	ABC Pomurka TP »Kočna«, TOZD Prodaja na debelo
IV.	1	ABC Pomurka TP »Kočna«, TOZD Prodaja na debelo
rv.	2	ABC Pomurka Meso Kamnik - Domžale
ii.	2	Mercator - Eta Kamnik
rv.	8	Rudnik kaolina in kalcita
rv.	2	Titan, TOZD Livarna
rv.	5	KIK - Kemijska industrija Kamnik, TOZD Kamniktit
	1	Kemijska industrija Kamnik, TOZD Namenska proizvod.
	2	Kemijska industrija Kamnik, TOZD Kamnik
rv.	1	Titan, TOZD Orodjarna
	3	Titan, TOZD Vzdrževanje
rv.	6	Titan, TOZD Orodjarna
	2	Titan, TOZD Vzdrževanje
IV.	2	Titan, TOZD Orodjarna
	1	Titan, TOZD Vzdrževanje
rv.	2	Titan, TOZD Orodjarna
rv.	1	SGP Graditelj
rv. •	1	SGP Graditelj
	5	Titan, TOZD Vzdrževanje
	3	Utok, TOZD Usnjarna
	2	Stol, TOZD Vzdrževanje
	2	Rudnik kaolina in kalcita
rv.	1	Montažno podjetje Zarja
IV.	10	Inudstrijsko montažno podjetje Alprem
	6	Montažno podjetje Zarja
IV.	1	Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik
	3	Montažno podjetje Zarja
IV.	1	Kemijska industrija Kamnik, TOZD Vzdrževanje
	1	Utok, TOZD Usnajrna
	5	Montažno podjetje Zarja
IV.	1	Montažno podjetje Zarja
IV.	2	SGP Graditelj
rv.	2	Kemijska industrija Kamnik TOZD Vzdrževarrje
h.	1	Stol TOZD Kovinsko in tapecirano pohištvo
	2	Titan TOZD Livarna
rv.	2	Montažno podjetje Zarja
rv.	1	SGP Graditelj
IV.	2	Titan TOZD Vzdrževanje
rv.	1	Kemijska industrija Kamnik TOZD Vzdrževanje
IV.	1	Montažno podjetje Zarja
n.	3	SGP Graditelj
ii.	2	SGP Graditelj
rv.	1	Stol TOZD Vzdrževanje
	2	SGP Gradbinec TOZD Gradbena operativa Kamnik
	1	Kemijska industrija Kamnik TOZD Vzdrževanje
	6	SGP Graditeh
rv.	2	SGP Gradbinec TOZD Gradbena operativa Kamnik
	6	SGP Graditeh
	1	Stol TOZD Vzdrževanje
rv.	1	SGP Gradbinec TOZD Gradbena operativa Kamnik
	1	SGP Graditeh
rv.	1	Montažno podjetje Zarja
IV.	1	Montažno podjetje Zarja
IV.	2	SGP Graditelj
IV	1	Kemijska industrija Kamnik TOZD Vzdrževanje
ii.	3	Stol TOZD Ploskovnega pohištva
	2	Stol TOZD Sloga Moste
	5	STOL TOZD Sedežno pohištvo
m.	2	Stol TOZD Sloga Moste
	3	Stol TOZD Ploskovno pohištvo
	5	Stol TOZD Sedežno pohištvo
IV.	2	Stol TOZD Kovinsko in tapecirano pohištvo
	1	Utok TOZD Usnjarna
	3	Menina
	3	Menina
	3	Stol TOZD Sloga Moste
	4	Stol TOZD Ploskovno pohištvo
	5	Stol TOZD Sedežno pohištvo
IV.	4	SGP Graditelj
rv.	1	Stol TOZD Kovinsko in tapecirano pohištvo
IV.	1	Obrtno podjetje Usluga
	1	STOL TOZD Kov. iz. tap. poh.
IV.	1	Kemijska industrija Kamnik TOZD Kamnik
m.	2	Ideja Kamnik
	2	Svilanit TOZD Frotir
rv.	2	Svilanit TOZD Frotir
IV.	r	Obrtno podjetje Usluga
	2	Ideja Kamnik
m.	2	Svilanit TOZD Frotir
IV.	2	Svilanit TOZD Frotir
IV.	13	Utok TOZD Usnjarna
rv.	1	Utok TOZD Usnjena konfekcija
m.	2	Utok TOZD Usnjena konfekcija
rv.	2	Utok TOZD Usnjena konfekcija
IV.	1	Obrtno podjetje Usluga
v.	2	Rudnik kaolina in kalcita
v.	1	Titan TOZD Livarna
v.	1	Kemijska industrija TOZD Kamnik
.	1	Kemijska industrija TOZD Namenska proizvodnja
	4	Kemijska industrija DSS
	1	Donit Medvode TOZD Kemostik Kamnik
Poklic oz. program	st. zaht.	št. štip.	Naslov štipenditorja
1	2	3	4
strojni tehnik	V.	2	Kemijska industrija Kamnik TOZD Kamnik
		2	Titan TOZD Proizvodnja ključavnic
		1	Titan TOZD Livarna
		1	Titan TOZD Vzdrževanje
		1	Alprem industrijsko montažno podjetje
elektromehanik	V.	1	Titan TOZD Vzdrževanje
elektrotehnik   za industrijsko	V.	2	Montažno podjetje Zarja
elektr.			
gradbeni tehnik	v.	1	SGP Grosuplje
lesarski tehnik	v.	1	Stol TOZD Ploskovno pohištvo
m r.		2	Stol TOZD Prodaja
		1	Menina
;uiai .' "v      ,x<   ■■■ ■'■		5	Stol TOZD Sedežno pohištvo
		2	Stol DSS
tkalski tehnik	v	2	Svilanit TOZD Frotir
tekstilno konfekcijski tehnik	v	1	Utok TOZD Usnjena konfekcija
usnjarski tehnik	v	2	Utok TOZD Usnjarna
usnjarsko galanterijski tehnik	v	1	Utok TOZD Usnjena konfekcija
ekonomski tehnik	v	1	Titan TOZD Livarna
		1	Kemijska industrija Kamnik DSS
		1	Alprem industrijsko montažno podjetje
		1	Svilanit DSS
		2	Utok DSS
		1	ABC Pomurka Meso Kamnik Domžale
		4	LB - Gospodarsaka banka Ljubljana - PE Kamnik
industrijski oblikovalec	v	1	Stol TOZD Prodaja
naravoslovno matematični			
tehnik	v	5	Donit Medvode TOZD Trival Kamnik
strojni inženir za konstrukcijo	VI	1	Kemijska industrija Kamnik DSS
strojni inženir	VI	1	Titan TOZD Proizvodnja ključavnic
		1	Titan TOZD Orodjarna
		2	Titan TOZD Livarna
		1	Alprem industrijsko montažno podjetje
inženir lesarstva	V	1	Stol TOZD Ploskovno pohištvo
tekstilni inženir	VI	1	Svilanit TOZD Frotir
		1	Utok, TOZD Usnjena konfekcija
inženir usnjarstva	VI	1	Utok TOZD Usnjarna
ekonomist	VI	1	Titan DSS
		1	Utok DSS
inž. organizacije - računalništvo	VI	1	Kemijska industrija Kamnik DSS
predmetni učitelj glasbe	VI	1	Občinska izobraževalna skupnost Kamnik
predmetni     učitelj tehnične	VI	1	Občinska izobraževalna skupnost Kamnik ,
vzgoje			
učitelj pouka flavte	VI	1	Občinska izobraževalna skupnost Kamnik
dipl. inž. kemijske tehnologije	VII	1	Kemijska industrija TOZD Namenska proizvodnja
		1	Donit Medvode TOZD Kemostik Kamnik
		2	Utok TOZD Usnjarna
dipl. metalurški inž.	VII	1	Titan TOZD Livarna
dipl. strojni inž.	VII	1	Titan TOZD Proizvodnja ključavnic
		2	Titan DSS
		2	Alprem industrijsko montažno podjetje
		1	Donit Medvode TOZD Trival Kamnik
dipl. strojni inž. - proizvodnja			-
dejav.	VII	1	Kemijska industrija Kamnik DSS
dipl. strojni inž. - konstrukcijska			
dejav.	VII	1	Kemu'ska industrija Kamnik TOZD Vzdrževanje
		2	Kemijska industrija Kamnik DSS
dipl. inž. strojništva - energetika	VII	1	Kemijska industrija Kamnik DSS
dipl. elektro inž.	VII	1	Kenujska industrija Kamnik DSS
		1	Titan DSS
		1	Stol DSS »
dipl. gradbeni inž. - visoke			
gradnje	VII	1	GP Graditelj
		1	Stol DSS
dipl. inž. lesarstva	VII	1	Stol DSS
dipl. inž. usnjarstva	VII	1	Utok TOZD Usnjarna
dipl. ekonomist - komercialna			
dejav.	VII	1	Kemijska industrija Kamnik DSS
dipl. ekonomist	VII	1	Kemijska industrija Kamnik DSS
dipl. inž. računalništva	VII	1	Stol DSS
© metalka
Metalka — blagovnica Kamnik
obvešča cenjene stranke
da je blagovnica od 5. 5.1986 odprta od 7.30 do 19.30 in v soboto od 7.30 do 13. ure.
Prodajno skladišče črne in barvne metalurgije in gradbenega materiala v Mekinjah na Cankarjevi cesti 1 je odprto vsak dan od 7. do 14. ure in vsak torek od 7. do 19.30. Ob sobotah je obratovalni čas od 7. do 13. ure.
MERCATOR-ETA, ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK
potrebuje za delo pri predelavi povrtnin večje število delavk ter dva skladiščna delavca.
Nudi tudi ustrezno delo in zaslužek učencem, ki se nameravajo po končani osemletki zaposliti, kakor tudi učencem in študentom med počitnicami.
Vse zainteresirane vabimo, da se zglasijo v kadrovski službi delovne organizacije.
ABC Pomurka, TP Kočna Kamnik Kamnik, Ekslerjeva 8, TOZD Maloprodaja
na podlagi sklepa komisije za medsebojna delovna razmerja in delavskega sveta TOZD
objavlja dela in naloge
1. več prodajalcev
2. poslovodje poslovne enote
3. gostinskega delavca
Za opravljanje teh del in nalog se zahteva:
pod 1.: šola za prodajalce, 2 leti delovnih izkušenj pri
opravljanju del v trgovini
pod 2.: dvoletna gostinska šola ali šola za prodajalce, 2 leti delovnih izkušenj
pod 3.: dvoletna gostinska šola ali priučitev v gostinstvu, 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju točajskih del
TOZD Prodaja na debelo
na podlagi sklepa komisije
za medsebojna delovna razmerja
objavlja dela in naloge
dveh skladiščnih delavcev spremljevalcev
Za opravljanje teh del in nalog se zahteva:
- končana osemletka
- 1 leto delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljjite v roku 8 dni od dneva objave na naslov: ABC Pomurka TP Kočna Kamnik, Ekslerjeva 8 v Kamniku.
Njegovih 25 let dela v najlepšem okolju daleč okrog
MIha Ogorevc Je že petindvajset let direktor ene največjih botanična* ustanov na sveta - Ar-boretnma v Volčjem potoku. Verjetno ni nikogar, ki ne bi poznal te kulturne znamenitosti v naši občini. Poudarjam, kulturne, saj arboretum spada med kulturno dediščino slovenskega naroda, nikakor ne med naravo, kot jo nekateri hočejo označiti,' posebno ko je govor o posebnih dotacijah za najlepši objekt te vrste v Jugoslaviji. Samo po sebi umevno je namreč, da kar kultura ustvari, lahko samo kultura tudi ohranja.
Ko z Miho Ogorevcem govoriva o razumevanju, strokovnosti in predvsem finančni podpori tej delovni organizaciji posebnega družbenega pomena, kot se že nekaj let imenuje (ustanovitelj je IS SRS), prej je bil to kulturni zavod, se grenko nasmehne in pripomni: »Od kar na republiki vedo, da se sicer s skrajnimi napori lahko sami vzdržujemo, so dotacije iz leta v leto bolj mizerne. Letos smo na primer dobili 870 tisoč din, kar še za gnoj ni! 30 hektarov parkovnega gozda je prepreženega s sprehajalnimi potmi, ki že petdeset let niso videle novega peska, tudi tiste v parku ne; SO hektarov parka je ograjenega, urejevati je treba
medvaške poti, promet, obnavljati stare zgradbe . . .«
V Arboretumu je treba ločevati gospodarsko in kulturno sfero, prva je nujno potrebna za vzdrževanje druge in za plačevanje dvajsetih delavcev.
- Kaj pa ostali možni viri financiranja?
»Če pomislim, da pet minut ogleda puljske arene stane petsto dinarjev, si lahko zamislim, kako drag bi bil lahko ogled Ar-boretuma. Vendar mislim, da bi ljudi to samo odbijalo. Veliko primernejših možnosti za vzdrževanje botaničnega vrta je, ki pa jih ne znamo izkoristiti. Lahko bi zgradili športno turistične objekte (tenis, golf na travi) na naših prostranih livadah. Tako bi izkoristili poučen ogled botaničnega vrta z možnostjo zabave in sprostitve v tem prijetnem okolju.«
Vendar stvar se ne premaknejo, kljub naporom delavcev Ar-boretuma gospodarska moč kolektiva vztrajno peša.
- V Arboretumu se vzdržujete praktično sami, v kolektiva delate vsi?
»Če bi kdorkoli zahteval, da mora biti Tivoli vzdrževan brezplačno, bi vsi v en glas vzkliknili, da ni pri zdravi pameti. Samo Volčji potok naj bi bil izjema.
Tu lahko opravljamo vse z lastno gospodarsko močjo samo zato, da živimo v enkratnem okolju in obiskovalcem nudimo kulturni užitek. To traja že četrt stoleja.«
Po poklica ste diplomirani inženir agronomije, delate pa vse kaj dragega kot ostali akademiki?
»Če me vprašate po poklicu, bi vam raje odgovoril, da sem akademski vrtnar, moj delovni dan je bolj malo podoben »direktorskemu«. V dvajsetčlan-skem kolektivu, kjer se vsi borimo za preživetje, moraš biti tako vrtnar, šofer kot tudi organizator, znanstvenik in direktor. Malo me kljub temu skrbi, kako bo Arboretum čez nekaj časa poiskal akademsko izobraženega direktorja (za ustanovo, kakršen je naš botanični vrt, ki je vsekakor tudi raziskovalnega značaja, čeprav ne dobi tega statusa, je taka izobrazba seveda nujno potrebna), ki bo poleg uspešnega vodenja organizacije tudi sam pripravljen poprijeti za delo. Pri svojih dvainšestdesetih letih bom sam namreč počasi izpregel.«
- Pa bo kljub vsemu težka ločitev od vseh teh rastmi, okrasnega grmičja, stezic, zelenja?
»Težko bo že, vendar mi je po drugi strani dovolj te don kiho-
tovske borbe za pravico, za dotacije . . . Glede stika z naravo mi pa kljub temu, da stanujem v Ljubljani v bloku, ne bo trda predla. Sem velik ljubitelj planin in vsekakor bom vsako lepo vreme izkoristil za planinarjenje in odkrivanje prelepe alpske flore.«
Miha Ogorovec je rojen Celjan in preden se je vpisal na Biotehnično fakulteto v Ljubljani je končal srednjo vrtnarsko v Celju. Že takrat, še posebno pa v času študija, se je moral sam vzdrževati. Pomagal je pri zasajanju Nove Gorice, sodeloval je v raziskovalnem laboratoriju na fakulteti, kjer je bil po diplomi nekaj časa tudi univerzitetni profesor. S tako znanstveno podlago je potem prišel v Volčji potok in samo po sebi umevno se mu je zdelo, da je to znanstveno raziskovalna ustanova, kjer gojijo
posebne vrste rastlin, kjer na enem mestu, v enakih podnebnih pogojih prikažejo rastlinje z vsega sveta. Vendar so bili pogoji čedalje slabši, tako da so z malo denarja težko prihajali do novih sort, saj so imeli denarja komaj za vzdrževanje že obstoječega.
»Kljub vsemu pa je bilo dotacij takrat več. Za primerjavo lahko povem, da je bilo razmerje dotacije: lastna sredstva takrat 70:30, danes pa dobimo 870 tisočakov, sami pa smo zaslužili 65 milijonov din. V začetnih letih smo imeli 45 zaposlenih, danes samo dvajset, od tega so trije akademiki, dva imata srednjo šolo, ostali pa so kvalificirani vrtnarji. Vsak dan smo v času sezone po dvanajst ur vsi na terenu, zasajamo zelenice ob avtocestah, hotelih, restavracijah . . . Sicer pa naš gospodarski del dejavnosti zavzema projektiranje parkovnega in vrtnega urejanja in sortimentsko drevesni-čarstvo. Prodajamo sadike za vrtove. Sedaj, ko smo končno odprli prodajni paviljon, bo prodaja še širša, na prodaj bodo cvetlični lončki, sicer pa bomo prodajni program razširili po potrebi. To je sedaj najbolje organiziran prodajno vrtnarski center v Jugoslaviji. Za individualne kupce naj povem, da v trgovini deluje tudi svetovalna služba za urejanje vrtov.«
- Kakšne pa so povezave s šolskimi ustanovami?
»Dokler je Arboretum veljal za kulturno raziskovalno ustanovo, je bilo tu vsako leto nekaj študentov na izpopolnjevanju, tudi iz Beograda so prišli. Tudi danes radi sprejmemo študente.
vendar samo take, ki nimajo predsodkov o fizičnem delu. Nekateri namreč mislijo, da si fakultetno izobražen človek ne sme mazati rok s prstjo. Znanost je pri nas vse preveč steoretizira-na. Nihče noče praktično uporabiti znanja, ki ga pridobi na fakulteti. Nekaj časa smo bili povezani tudi s srednjo vrtnarsko šolo iz Celja, dijaki so za šest mesecev hodili na praktično usposabljanje. Z uvedbo usmerjenega izobraževanja pa se je ta veza prekinila predvsem zato, ker pri nas ne usposabljamo za smer cvetličarstvo, za kar pa je na srednji vrtnarski največ zanimanja. Drevesničarstvo, parkovno oblikovanje in vzdrževanje pa so nekako zapostavljene smeri, toda, ko bi ljudje vedeli, kako je to lep poklic, in da se da tudi z njim konec koncev dobro zaslužiti ... Ko bi v Arboretumu imeli možnost zaposliti deset ljudi, ki bi delali samo v parku, ostali pa bi delali na terenu, bi lahko malo laže zadihali.«
- Kakšno pa je sodelovanje s krajevno skupnostjo?
»Pred mesecem smo imeli delovno akcijo, domačini so množično priskočili na pomoč pri prvih spomladanskih opravilih. Že tradicionalne delovne akcije se sicer udeležijo tudi mladinci in ljubitelji narave od drugod - letos so prišli tudi iz Domžal in Ljubljane, toda še vseeno so domačini iz Volčjega potoka naj-prizadevnejši. In dokler bo njim kaj do te kulturne znamenitosti, ki vsekakor ni pomembna le za občino, ampak tudi za republiko oziroma vso Jugoslavijo, se ni treba bati za njegovo usodo.«
ROMANA GRČAR
Odmevi, polemike... Bo zelenica postala cesta ?
Glina, pesem in čebele
V Novem trgu je v bližini novega zdravstvenega doma na lepo vidnem mestu prometni znak, na katerem piše: Dovoljeno za lokalni promet. Mnogi vozniki, ki prihajajo v zdravstveni dom, pa tudi nekaj občanov naše krajevne skupnosti, nočejo videti tega znaka, ne upoštevati in vozijo skozi ozko grlo severnega dela Novega trga.
Parkirni prostor pri zdravstvenem domu je odločno premajhen, zato vozniki parkirajo na cesti in zelenici, čeravno bi lahko parkirali pred srednješolskim centrom Rudolfa Maistra. Če se bo to nadaljevalo, bo zelenica postala cesta.
Pred zdravstvenim domom bi morah namestiti stojala za kole-
Komisija za urejanje okolja je na 1. seji, dne 1.4.1980 ugotovila:
- da je količina navoženih odpadkov in strupenih snovi 30.000 m2
- da bo izkop novo odprte gramoznice cca 18.000 m2
- da je jama neograjena in brez nadzora in vanjo vozijo strupene snovi iz tovarn, ki so na območju občine Kamnik, sedaj pa tudi iz drugih občin (Kranj, Domžale),
- da na novo dovažajo v cisternah strupene odplake in jih izlivajo v okolici jame,
- da iz nje odvažajo ostanke iz tovarne usnja, kot steljo za živino,
- da se širi neznosen smrad v bližnji naselje Duplica, kjer v
Kamnik, naše lepo mesto, skorajda nima zelenic, no, vsaj spodobno urejenih ne, slovi pa po prodajalnah zelenjave! Ali, če naj rečem drugače, vedno, ko nakupujemo zelenjavo ali pa sadje, se zgodi nekaj, kar je vredno, da se ovekoveči; torej, postane slavno!
Pa začnimo; v naših samopostrežnih trgovinah najraje strežejo otrokom in možem. To sklepam zato, ker mi mož ali otroci nosijo iz samopostrežnih trgovin domov vedno nagnito solato, obtolčena in črna jabolka, grozdje tipa »gnilorjava vrsta« in seveda pretrde, zelene hruške »brezokusnice«. Seveda ne vse četvero naenkrat, ker jim ne morem zaupati cele torbe denarja za eno torbo zelenjave! Tako, enkrat eno, enkrat drugo.
Če se gnile solate le ne razveselim in jo odnesem prodajalki nazaj, mi pozimi neprizadeto po-
KS
sa. Nekateri naslanjajo kolesa na fasado zdravstvenega doma, ki bo tako kmalu okrašena in zamazana. Ljudje sprašujejo, kje je zdravstveni dom, saj na stavbi ni napisne table. Tudi srednješolski center je brez napisa. Pred šolo je nasad vrtnic, zraven pa zelenica. Ne samo dijaki, tudi več drugih, hodi po zelenici in jo uničuje.
Vedno bolj me preveva spoznanje: V Novem trgu včasih bilo je veselo in lepo, zdaj pa nikdar več ne bo. Novi trg se spreminja v BETON TRG. Kmalu ne bo več zelenih travnikov, rodovitnih njiv, ne čebelic, ne ptičkov. Nekdaj čist, svež zrak se spreminja v plin in strup.
LOJZKA PLAHUTA
glavnem stanujejo delavci Stola,
- da se uničujejo sosednje njive kmetov, ki pridelujejo hrano in krmo za živino in s tem strupene snovi prenašajo v hrano,
- da se uničuje podtalnica in ogroža pitno vodo.
Zato zahtevano, da Komunalno podjetje Kamnik, Cankarjeva 11 svoji pare. št. 496 in 497 njive 5. razr,. odlagališče s 190.000 m2 odpadkov:
- naredi ograjo okoli odlagališča v dolžini 685 m,
- postavi čuvajno službo 24 ur, ki naj onemogoči dovoz strupenih snovi iz železnih odpadkov (karoserije avtomobilov, avtobusov, strojev), onemogoči za-žiganje jame,
ve, da je pač solata omrznila. Nikoli pa ne ve natančno, zakaj prodajajo tako; gnilo, črnikasto ali pa suhceno kot iz herbarija .. . To ni več njen posel. Domnevam pa, da vse mame le ne prinesejo tako solate nazaj . . .
Če pa zavijem v eno ali drugo Sadje-zelenjava, kar se redko zgodi, ker me že v izložbi pretrese pogled na predlanski peteršilj-ček in klavrne pomaranče, ki jih je morda že lani prinesel Miklavž, potem obupam nad »skladiščnim« izgledom teh prodajaln. Nikoli nisem posebej marala okisanih cvetličnih lončkov in tudi ne vem, zakaj so tam notri nujne police s pijačami, pogosto pa tudi sadje in zelenjava nista ravno v okras trgovini. In če se prodajalka drži še na moč kislo, potem nikoli ne vem, ali so limone tako drage ali tako kisle . . .
udeležba     za samoprispevek je glasovalo
- odstrani iz jame kovinske odpadke in izravna ter zasuje vzhodni del jame,
- naroči izmero mogočega radioaktivnega sevanje (dovažali so sode z oznako - hudo strupene snovi)
- prepove nadaljnji dovoz odpadkov, saj bo Kubatura nove jame premajhna za 12.000 m2,
- da se del sredstev, ki se bodo pridobila od prodanega gramoza uporabi za finansiranje stroškov pri postavitvi ograje in organiziranja čuvajne službe,
- da se pristopi k reševanju odpadnih snovi, ne z iskanjem in odpiranjem vedno novih jam, ampak:
- za vsa gospodinjstva naj se obvezno montira mline za organske odpadke, zmlete bi odplaknili v kanalizacijo in zajeli v usedalne jame, vendar brez mešanja odpadkov in industrije, ki imajo obilo težkih kovin. K izdelavi teh mlinov naj se povabi tudi drobno gospodarstvo,
- selekcija odpadkov v kategorijah: papir, les, kovinski predmeti, steklo, polivinilne vrečke, ki so del naftnih derivatov,
- če je to preobsežna naloga za komunalne organzacije, naj se povabi k sodelovanju drobno gospodarstvo.
Komisija bo dnevno nadzirala dogajanje okoli jame in učinkovitost ukrepov, in poročala o ugotovitvah.
Občani so ogorčeni nad neučinkovitostjo dosedanjega reševanja tega problema in zahtevajo korenite spremembe v organizaciji reševanja tega problema. Pripravljeni so po svojih močeh pomagati, predvsem pri vzgoji higienskih navad v svojem okolju, obenem pa tudi na svojih delovnih mestih.
O vsebini sestanka smo obvestili predsednika KS Podgorje, kjer leži to odlagališče.
KOMISIJE   ZA UREJANJE OKOLJA KS DUPLICA
Tako zavijem pogosto v »trgovinice« po konkurenčno južno sadje in zelenjavo. Tu je vse zeleno, vse bohotno . . . tudi cene. A kaj hočemo, nikdar ne bo vsem zadoščeno, denarnicam in žepom pa sploh ne! A vendar, ne boli me le, ko plačujem, bolijo me tudi oči, ko zadevo stehtam na domači tehtnici. Oči me bolijo zato, ker skušam gledati čisto od strani, tako da bi kazalec le prav pokazal ... Saj sem že dvakrat tehtnico zamenjala in Gorenje se vedno znova opravičuje, a vse zaman . . . vedno znova mi kaže premalo!
Peteršiljčkova mami
V petek, 14. marca, sta občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in šolska komisija organizirala in uspešno izvedla kviz na temo prometna varnost.
Na njem so sodelovale osnovne šole z območja kamniške občine: Toma Brejca, Frana Albrehta, Stranje in Komenda— Moste.
Kviz je bil sestavljen iz pisnega dela, ki se je začel ob 15. uri, in ustnega, na katerega so se uro kasneje uvrstili le po trije najboljši iz vsake ekipe. Na pisnem delu kviza so najboljše znanje pokazali učenci z OŠ Toma Brejca, saj so zbrali kar 917 od 1000 možnih točk, štirje njihovi tekmovalci pa so dosegli vseh 100 točk. Na drugo mesto so se uvrstili osnovnošolci iz Stranj, s 794 točkami, tretje in četrto mesto pa sta si razdelili ekipi osnovnih šol, Komenda-Moste in Frana Albrehta, čeprav so nekateri njuni posamezniki dosegli kar lepo število točk. Na žalost pa je bilo »svetlih izjem« premalo, še več, nekateri so tekmovanje vzeli precej neresno, kar dokazuje tudi to, da sta ti ekipi začeli tekmovanje s 100 točkami zaradi premajhnega števila tekmovalcev. Vse to pa ni motilo dobrega vzdušja, ki so ga že pred začetkom javnega dela kvi-
Lončarstvo ima na Kamniškem že dolgoletno tradicijo, zato ni slučaj, da se je za lončarsko obrt odločil Franc Kremžar iz Gmajnice pri Komendi. Vendar za tako odločitev ni dovolj le tradicija, temveč predvsem navezanost in ljubiteljstvo do te zvrsti, saj delo niti malo ni lahko. Vsak izdelek je praktično unikat in produkt rok lončarja, pri čemer je edina strojna oprema kolovrat, pa še ta je pred leti tekel le na nožni pogon. Novo »pečenega« lončarja smo našli v njegovi delavnici in ga zaprosili za kratek pogovor o njegovem delu in lončarstvu nasploh.
— Koliko časa že delaš v lončarstvu in od kje ti navdušenje in znanje v stroki?
»Z lončarstvom se ukvarjam od leta 1970, ko sem pričel delati v takratni Lončarski zadru-gi-sedaj Lončarsko podjetje, kjer sem bil zaposlen do leta 1985. Med tem sem odlužil tudi vojaški rok. Lončarstva sem se učil pri svojem očetu, ki je dolga leta delal v že omenjenem podjetju in on me je tudi navdušil a ta poklic. Seveda pa sem v poznavanje stroke vložil tudi precej lastnih razmišljanj in poskusov. Veliko mi je pri tem pomagal Franc Vidervol, ki je eden od mojih vzornikov. Vidervol je velik pristaš te dejavnosti in ima precej zaslug za njen razvoj tudi na ravni republike.«
- Precej časa si delal v lončarskem podjetju v bližini tvojega doma, kako da si se odločil za samostojno obrt?
»Samostojna obrt mi omogoča več uresničevanja lastnih zamisli in s tem tudi asortimana ter nadaljnjega razvoja lastnih idej. Vse kaže, da je za
i
za napovedali gostje. Vse mlade tekmovalce je pozdravil predsednik skupščine občine Kamnik Anton Ipavic in jim zaželel veliko športne sreče in tekmovalnih uspehov. Njegovim željam sta se pridružila še Vinko Poličnik, predstavnik Občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem' prometu in komandir PM Kamnik, Franc Potočnik, ki je pozval vse udeležence v prometu, naj si prizadevajo zagotoviti čim večjo varnost na naših cestah, saj poteka mednardno leto prometne varnosti.
Otroci so njihove besede, kot tudi prizadevanja za večjo varnost na cesti, pozdravili z dolgim aplavzom, ki je bil namenjen še spretnemu povezovalcu tekmovanja, Tonetu Smolnikarju in Zdenku Kugierju, Tonetu Do-linšku in Jani Radej, ki so predstavljali ne preveč strogo žirijo, saj so pri »sumljivo« formiranih odgovorih večkrt pogledali skozi prste ali pa dopustih, da so tekmovalci brž spremenili odgovor. Za to jih ne gre karati, saj je bil glavni namen kviza opozoriti na izboljšanje prometne varnosti pri mlajših udeležencih v prometu in jih spodbuditi za temeljito vzgojo in izobraževanje v cestnem prometu, ne pa tekmovanje za prestiž.
Pa vseeno poglejmo, kako je
izdelke lončarske stroke vedno večje zanimanje tudi pri nas, kar je v tujini že dlje časa prisotno. Do domače obrti, tudi do lončarstva, ima davčna politika razumevanje, kar je tudi eden od vzrokov za mojo odločitev. Čeprav presedim za mojim kolovratom po cele dneve, mi tega ni žal, saj ljubim to
delo in tudi povpraševanje po mojih izdelkih ni majhno.«
- Kaj vse prihaja izpod tvojih rok?
»Paleta mojih izdelkov je precej široka. Izdelujem predvsem posodo, ki je tudi praktično uporabna in za katero imam ateste. Med tovrstnimi izdelki naj omenim potični-ce, pekače in sklede. Seveda delam tudi izdelke za okras in spominke. Ob obisku pevcev iz Slovonske Požege sem izdelal majhne »šarklje«, v katerih je bila nato pečena potička. Darila so se Slavonci zelo razveselili. Izdelek bi lahko bil tudi del širše kamniške turistične
prometu
tekmovanje potekalo in učenci katere šole so bili končni zmagovalci.
Organizatorji so ustni del kviza razdelili na dva dela (predtek-movanje in finale), vsak pa je bil sestavljen iz vprašanj na naslednje tematske dele: poznavanje znakov, poznavanje križišč in etika v prometu, predtekmova-nju pa so bila dodana še vprašanja o zgodovini koles in zgodovini avtomobilov.
V finale se je z veliko prednostjo uvrstila ekipa OŠ Tomo Brejc, poleg nje pa še ekipa OŠ Komenda-Moste, ki je po slabšem pričetku za eno samo točko prehitela tekmovalce iz Stranj. Učenci z OŠ Frana Albrehta so tudi tu pokazali .najslabše znanje, saj so s precejšnjim zaostankom za drugimi osvojili zadnje mesto.
Med odmorom, pravzaprav med pripravami na finale, pa tudi med kvizom so nas s kulturnim programom razveseljavali glasbeniki Glasbene šole Kamnik, mlade plesalke z OŠ Toma Brejca in učenca z iste šole z zelo prisrčnima in malce humor-no obarvanima literarnima prispevkoma. V tem kulturno zabavnem programu so svojo točko imeli tudi gledalci, saj so štirje najpogumnejši prišli na oder, kjer so morali ugibati, kateri
ponudbe, če ne celo v širšem merilu. Včasih so na programu tudi specialne zadeve, kot je »gozdarska južina«. Sicer pa mislim, da bo javnost lahko videla moje izdelke jeseni na sejmu obrti v Kamniku.«
- Kljub navdušenju in ljubezni do stroke nam povej še o težavah, s katerimi se ubadaš pri opravljanju svoje dejavnosti?
»Za kvalitetne izdelke je poleg drugega potrebna v prvi vrsti kvalitetna glina, za kar je potrebno precej truda in tudi denarja. Glede na interes za moje izdelke nimam ustreznega prostora za skladiščenje in predstavitev mojih izdelkov. Precejšnja postavka v stroških so stroški za drva, katere potrebujem za žganje izdelkov. Zaradi pomanjkanja prostora in deponije moram drva na-pravljati oz kupovati sproti, kar vzame veliko časa, pa tudi inflacija naredi svoje. Čisto drugače bi bilo, ko bi lahko nabavljal drva enkrat letno in jih primerno vskladiščil. Tudi delavnico bom moral v prihodnosti modernizirati, če bom hotel narediti vse tisto, kar potrošniki želijo, saj gre precej mojih izdelkov tudi v tujino. Predvsem Avstrijci, ki prihajajo v ljubljanski »DOM,« so veliki odjemalci mojih izdelkov. Sicer pa o težavah nerad govorim. Če bo zdravje in dobra volja kot doslej, bom tudi težave premagal.«
- S čim pa se ukvarjaš, ko ne »lončariš«?
»Za proste aktivnosti ali hobije, če hočeš, ostane bolj malo časa. Medtem, ko moj oče uživa pri svojih motorjih, sem jaz pravo nasprotje. Poleg lončarstva je moja velika ljubezen petje. Dolga leta sem prepeval v Cerkljah na Gorenjskem, sedaj prepevam v moškem zboru kamniške »Solidarnosti«, kjer kljub pomanjkanju časa ne izo-stajam od vaj, katere imamo dvakrat tedensko. No, pa še nekaj je, kar ne smem pozabiti. Sem tudi čebelar in moje čebele kar dobro berejo.
Med pogovorom kolovrat ni obstal. France je skromno odgovarjal na zastavljena vprašanja, pod njegovimi rokami pa so nastajale nove potičnice. Upamo, da bo držal besedo in jeseni tudi širši javnosti predstavil svoje izdelke.
maj
predmet je skrit v škatli. Po nekaj napornih minutah in po številnih neuspešnih vprašanjih so odkrili le to, da je predmet plastičen, da ga uporabljajo miličniki in da je za nas bolje, da se mu ne priblžamo. Da te podrobnosti niso bile dovolj, so dokazali odgovori, ki so bili sicer zanimivi, še zdaleč pa ne pravilni. Tekmovalcema, ki sta v škatli slutila plastičnega psa in pištolo na vodo, so pomagali gledalci, ki so drug čez drugega vpili, da so v škatli balončki. In res, rešitev so bili balončki za alkotest, ki so šli potem iz rok v roke, čeprav jih bo čez nekaj let marsikateri radovednež lahko še bolj podrobno spoznal.
Po teh igricah je bilo na vrsti še zadnje dejanje - veliki finale. Šest najuspešnejših tekmovalcev je ostalim dvainštiridesetim pokazalo, da so vredni finala, saj so skoraj na vsa vprašanja pravilno odgovorili. Ta skoraj velja za Komendčane in Moščane, ki so za pet točk zaostali za zmagovalno ekipo, ki so jo sestavljali Jana Grilj, Roman Kidrič in Tomaž Lipovšek.
Še razdelitev nagrad in prireditev je bila končana, čeprav je mladim disco plesalkam uspelo, da so nas s svojim plesom še nekaj minut zadržale v dvorani.
MATIC ROMŠAK
Črna		
Gozd	95,83	85,42
Kaolin	88,11	7,57
šola Gozd	93,04	68,50
skupaj	91,88	51,08
Sicer pa so bili v nedeljo, 11. maja, še zadnji trije referendumi o krajevnih samoprispevkih. Po prvih podatkih je bila v KS Perovo udeležba 79,5 odstotna, za samoprispevek je glasovalo 56,18 odstotka v KS Zaprice je bila udeležba 82,3 odstotna, za je bilo 47,55 odstotka volilcev, v KS Kamnik-Cen-ter pa je prišlo na referendum 72,25 odstotka volilnih upravičencev, za je glasovalo 49,56 odstotka
Zahteva za ureditev odlagališča smeti na Duplici
O korenčku, peteršiljčku in solatki
SAMOPRISPEVEK
V prejšnji številki Kamniškega občana smo za udeležbo na referendumu v KS Podgorje objavili napačen podatek. Udeležba je bila 80,18%, za samoprispevek je glasovalo 53,95% volilcev.
Podatkov pa nismo imeli za KS Črna, zato jih navajamo tokrat:
Koliko mladi vedo o
# iz doma upokojencev
Na pragu pomladi
Po norem letu smo se srečali z dogodki kot vsako leto. S kulturnim praznikom in proslavami, kot je 8. marec, pustovanje, z zimskimi športnimi igrami delovnega kolektiva, s spremembo urnih kazalcev na poletni čas, do spremljanja pojavov višjih cen in ostalih katastrof, dokler nismo končno le dočakali pomladi.
S Prešernovo sliko na panoju v naši veži smo bili povabljeni ob 137. letnici smrti »enega največjih sinov slovenske zemlje« na recital. Naši recitatorji iz delovnega kolektiva so lepo izvedli svoj program, in tudi pevci so se potrudili. Program je vodila naša delovna terapevtka, mentorica Milenka Pirčeva. Sledilo je pustovanje v februarja. Razpolože ni smo s,e zbrali k ocenjevanju mask, ki so nas tudi letos razveseljevale z veselim rajanjem. Ansambel »Kamniški odmev« nam je igral še dolgo v večer.
Po dobrem sodelovanju s kamniško centralno knjižnico smo ta mesec izvedeli, da odhaja v pokoj dosedanji vodja prof. Srečko Zabrič. Vrsto let smo z izmenjavanjem izposojenih knjig tesno sodelovali, in smo s tem imeli več možnosti izbora za čitanje po naših željah in okusih, ki so tako različni. Profesor Zabrič nam je velikodušno in rad ustregel, da so nam mnoge naše dolge ure lepše minevale. Hvaležni smo mu za vso prizadevnost in naklonjenost!
Februarja so bile tudi VI. zimske športne igre socialnih zavodov Slovenije. Letos v Črni, gostitelj je bil Smučarski klub Črna. Udeležilo se jih je 9 domov z Gorenjske in rezultati so bili lepi. Našemu kolektivu sta pripadli obe prvi mesti v sankanju za
ženske in moške, in tretje mesto v veleslalomu žensk. Naši so se torej dobro izkazali, za izvedbo tekmovanja se SK Črni lepo zahvaljujejo!
Sledile so nizke temperature, na Matijevo, in visok sneg je bil še v marcu, ko so se že pripravile čestitke in darilca za dan žena. V Domu nas je veliko žensk, stanovalk in delavk, in vse smo bile vabljene na proslavo. Pevci našega zbora so s pesmimi klicali pomlad. Vse je bilo uglašeno, in mala soseda Urška nam je recitirala pesem naše stanovalke Mirni Turšičeve »V pričakovanju pomladi«. Sledile so recitacije, slavospevi ženam in materam, pa tudi stari mami je bila ena namenjena. Ganila je Cankarjeva Skodelica kave, in lepo zapete pesmi, zabaval pa je zadnji prizor med zakoncema: »Že kmalu«. Ob koncu so sledile čestitke vem udeleženkam, in presenetila so darilca, male kuhalni-ce in ročno izdelane vizitke domače delovne terapije.
Nenaklonjeno vreme nam je ogrozilo zdravje, a kaj hujšega ni bilo. Ko smo obrnili ure naprej, so že nastopile visoke temperature in deževno vreme, končno je zima le minila.
Že v aprilu so nas obiskali mali pevci, šolarji iz ZUIM, in nam priredili svoj program. Zborček je vodila tovarišica Vremšakova, pesmice so bile živahne in izvajanje ljubko, le žal manj slišno. Vendar so nas lepo razvedrili, prinesli spremembo v naš vsakdanjik. Potem smo v aprilu poslušali mešani pevski zbor iz Metalke v Ljubljani, ki je v 11 sezoni prišel k nam pod vodstvom zborovodje Mitje Gobca. To je bilo veliko doživetje, posebej so poživljale hudomušne pesmi re-
Najstarejša Tunjičanka ANA REMIC - Kaplanova mama - je 29. aprila praznovala 90. rojstni dan. Do lanskega leta ji je zdravje dopuščalo opravljati še vsa gospodinjska dela, sedaj pa so ji moči opešale in čas prebije večino v postelji ob gledanju televizije in prebiranju časopisov (še zlasti natančno prebere Kamniškega občana -in to brez očal!). Enkrat dnevno še zmore kratek sprehod po hiši ali okrog nje, v spremstvu enega od otrok. Ima dva sinova in tri hčerke, od katerih ji največ pomagajo Anica, Ivanka in Adolf. Tudi pet vnukov in dva pravnučka jo imajo še posebno radi in jo večkrat obiščejo. Za 8. marec so se je spomnili rudi mladinci OO ZSMS Tunjice s šopkom cvetja in toplo čestitko, kar pa seveda starejšemu človeku veliko pomeni. (V. M.)
Živilska industrija FRUCTAL, TOZD ALKO,
Ljubljana, Frankopanska 9
Komisija za delovna razmerja TOZD ALKO objavlja
naslednja prosta dela in naloge
1. več delavcev
za priučitev v polnilnici
Delo združujemo v obratu Duplica pri Kamniku Pogoj: končana osnovna šola
2. receptorja — varnostnika
za potrebe obrata Duplica
Pogoj: končana osnovna šola, pravilen odnos do družbene lastnine
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj svoje pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni na naslov: FRUCTAL, TOZD ALKO, Ljubljana, Frankopanska 9, s pripisom »komisiji za delovna razmerja«. Kandidate bomo obvestili po 15 dneh po opravljeni izbiri.
citatorke Mojce, vpletene med izbrušeno petje zbora. Iskreno smo bili hvaležni vsem nastopajočim, z malim darilcem iz naše delovne terapije smo se oddolžili predsednici zbora Olgi Hvastija, in se zahvalili zborovodji, z željo, da še pridejo k nam.
MARIJA LAVRIČ
SMRTI
ZALOKAR Zofija, km. upokojenka iz Žej pri Komendi, stara 90 let
- KLEMEN Štefan, inv. upokojenec iz Šmartna v Tuhinju 15/ a, star 54 let
- GREG AR Anton, kmet iz Kregarjevega 13, star 64 let
- GUBANC Janez, os. upokojenec iz Vodic, Kopitarjev trg 5, star 82 let
- SMOLNIKAR Marija, soc. podpiranka iz Vasena št. 5, stara 86 let
- VRBNJAK Marija, druž. upokojenka iz Ljubljane, Reboljeva 4, stara 65 let
- PETERKA Josipina, druž. upokojenka iz Ljubljane, Hranil-niška 7, stara 75 let
- BER1.EC Franc, os. upokojenec iz Vrhpolja pri Kamniku 272, star 74 let
- KUHAR Leopold, os. upokojenec iz Zagorice nad Kamnikom 15, star 77 let
POROKE
- HANČIČ Stanislav, mizar iz Duplice in
- ŠEGULA Terezija, druž. upokojenka iz Duplice
- BAJŽELJ Zdenko, skladiščnik iz Kranja in
- HANČIČ Bojana, delavka v proizvodnji iz Kranja
- ŠTELE Franc, dipl. ing. strojništva iz Tunjiške Mlake in
- NERAD Olga, akademska glasbenica iz Kamnika
- MEZGA Florjan, izdelovalec rolet iz Mengša in
- VIŠNIKAR Jožica, admini-stratorka iz Podboršta pri Komendi
- KOŽLAKAR Ferdinand, voznik tramvaja v ZR Nemčiji iz Zg. Tuhinja in
DOUPONA Marinka, prodajalka iz Depale vasi
- JERAS Anton, delavec v montaži iz Cirkus v Tuhinju in
JEGLIČ Jožica, programer iz Kranja
- BALANTIČ Silvo, dispečer preje iz Mekinj in
KLEMENC Renata, PTT tehnik iz Kamnika
- KOLAR Drago, miličnik iz Bočne in
JAKŠA Mojca, razr. učiteljica; iz Kamnika
- JERAJ Niko, elektrotehnik1 iz Vodic pri Lj. in
SERŠEN Jana, delavka v montaži ogrodij iz Gmajnice
- JERMAN Tomaž, gradbeni tehnik iz Kamnika in
PIRC Marija, zdrav, administrator iz Kamnika
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj je odšel od nas ljubljeni mož, ati in stari ata
BRANKO BRAČIČ
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, nekdanjim sodelavcem in družbenopolitičnim organizacijam za izrečeno sožalje in številno cvetje. Še posebej pa velja zahvala vojnemu sopotniku Marjanu La-utarju za poslovilne besede, tovarišu Bogdanu Potniku za kratek opis njegovega dela in zadnji pozdrav, tovarišema Modicu in Merčunu, pevcem Solidarnosti in kamniški godbi. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji žalostni poti.
V globoki žalosti: njegovi najbližji
Kamnik, aprila 1986
ZAHVALA
V 55. letu nas je zapustil dragi brat in stric
ŠTEFAN KLEMEN
iz Šmartna
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala tudi njegovim nekdanjim sodelavcem iz Kemijske industrije Kamnik, KO ZZB NOV Šmartno za poslovilne besede in g. župniku za pogrebni obred. Posebna hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: brat Janez, sestri Mki in Julka z družinami
Gradišče, Vrhpolje, Košiše, april 1986
Na podlagi 11. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. I. SRS, št. 18/84)
Komite za urejanje prostora In varstvo okolja občine Kamnik
obvešča
vse lastnike zemljišč v območju zazidalnega otoka BP-5 v Kamniku, da so zbori skupščine občine Kamnik dne 29. 1. 1986 sprejeli
odlok o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega otoka BP-5 v Kamniku
Odlok je objavljen v Uradnem listu SR Slovenije, št. 3/86 in je pričel veljati 15. 2. 1986.
Z dnem uveljavitve odloka je prenehala lastninska pravica na zemljiščih v k. o. Volčji potok, ki ležijo v območju zazidalnega otoka BP-5 v Kamniku, ki je opredeljeno za industrijsko gradnjo.
Katastrski načrt območja, na katerem je prenehala lastninska pravica, je na vpogled pri Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik, kjer lahko zainteresirani občani dobijo tudi ostale informacije glede postopka prenosa zemljišč v družbeno lastnino.
Dom upokojencev Kamnik, Neveljska pot 26, Kamnik
na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja razpisuje
naslednja dela in naloge:
1. 2 negovalki za nedoločen čas
- končana šola za bolničarje
- dvomesečno poskusno delo
- osnovni OD znaša 81.994
2.1 kuhinjsko pomočnico za nedoločen čas
- osnovna šola
- dvomesečno poskusno delo
- osnovni OD znaša 71.062
4. 3 sobarice
- osnovna šola
- enomesečno poskusno delo
- osnovni OD znaša 58.307
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev vložite v 8 dneh od dneva objave na naslov: Dom upokojencev Kamnik, Neveljska pot 26
I. ■
MONTAŽNO PODJETJE po. Molkov, pot s. B1M0 KAMNIK
Licitacija
Objavljamo licitacijo odpisanih osnovnih sredstev in drobnega inventarja, ki bo v soboto, dne 17. 5. 1986, ob 9. uri v prostorih delovne organizacije Zarja, Molkova pot 5, Kamnik.
Zap.	Naziv	Inv.	Izklicna
št.		št.	cena
1.	Varilni transformator	208	20.000
2.	El. vrtalni stroj	201	40.000
3.	El. vrtalni stroj	401	40.000
4.	Varilni agregat Uljanik 350 A	109	70.000
5.	Varilni agregat TIP SA 500	316	120.000
6.	El. vrtalka	E77	700
7.	El. vrtalka	E6	2.000
8.	El. vrtalka	E21	1.500
9.	El. vrtalka	E35	2.000
10.	El. vrtalka	E10	2.000
11.	El. vrtalka	18	2.000
12.	El. vrtalka	15	2.000
13.	El. vrtalka	17	2.000
14.	El. vrtalka	117	4.000
15.	Primež paralelni	Št. 2	1.000
16.	Primež cevi o 2-3"	št. 1	700
17.	Primež cevi o 2-3"	št. 2	700
Ogled objavljenih osnovnih sredstev in drobnega inventarja je na dan licitacije od 8. do 9. ure na Molkovi 5, Kamnik. Varščino v višini 10% od izklicne cene bomo sprejemali med 8. in 9. uro. Nakup osnovnih sredstev in drobnega inventarja je na sistemu videno - kupljeno in kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec lahko plača kupljeno takoj ali najkasneje v roku treh dni po licitaciji.
V ceno prometni davek ni vračunan.
Avto Moto društvo Kamnik, Trg Svobode 6
objavlja
javno licitacijo
osebnega vozila zastava 750,
ki bo v soboto, 17. maja 1986, ob 9. uri dopoldne v prostorih AMD Kamnik.
Izklicna cena je 120.000 din. Ogled vozila je možen isti dan od 8. do 9. ure dopoldne. Davek plača kupec.
/© ljubljanska banka
Gospodarska banka Ljubljana, n. sub. o.
Poslovna enota Kamnik Tomšičeva 1
Svet poslovne enote Kamnik objavlja prosta dela in naloge
kontroliranje dokumentov pred likvidacijo po vseh poslih za občane
Pogoji za sprejem:
Strokovna izobrazba V. stopnje, ekonomske smeri in eno leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (nadomeščanje delavke na Pd).
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Ljubljanska banka - Gospodarska banka, Poslovna enota Kamnik, Tomšičeva 1.
Lokostrelci uspešno v novo sezono
Slabi pogoji za trening v zimskih mesecih so seveda pustili sledove v pripravljenosti kamniških lokostrelcev, ki so že odstreljali nekaj tekem r HUNTER IN FILD. Rezultati so presenetljivo dobri, vendar to ne pomeni* da treningi r zimskem času lahko ostanejo taki kot so. Naj-bolj zagrizeni so kljub mrazu r zgodnjih pomladanskih mesecih trenirali na zunanjem strelišču v Mekinjah. Od tod tudi zadovoljivi rezultati.
Če vemo, da je v klubu nekaj športnikov zveznega razreda in celo državnih reprezentantov, se lahko le čudimo, zakaj LKK ne more dobiti ugodnih pogojev za zimske treninge. Letošnja zimska sezona je že končana, toda vse tekmovalce že skrbi, kaj bo naslednjo zimo. Pa pustimo mrzle zimske dni in se vrnimo k zadnji tekmi, ki je potekala v Gornjem gradu. Nekaj dobrih dosežkov je prepričalo tekmovalce, da niso od muh.
HUNTER IN FILD je težka disciplina, saj gre za streljanje na različno oddaljene tarče, ki so razvrščene po težavnem terenu. Nepazljivost, slabo ocenjena razdalja in že gre puščica mimo tarče. Glede na to, da je lokostrelska oprema izredno draga, se slabo pripravljenim lokostrelcem takšno tekmovanje odsvetuje. Seveda mojstrom, kot so: Boris Jemec, državni prvak, Dragan Desnica, Egon Štebe ipd., razne zvijače postavljalcev tarč ne pridejo do živega.
Rezultati iz Gornjega grada so naslednji: Boris Jemec je zasedel med člani instinktivno tretje mesto, kar je seveda odlično, saj v zimskih mesecih ni treniral zaradi študijskih obveznosti. Pri članih prosto sta Dragan Desnica in Brane Lukan osvojila šesto in sedmo mesto. V odlični konkurenci je to več kot zadovoljivo, saj sta se oba šele pred kratkim vrnila iz JLA. Tudi Egon Štebe je z lovskim lokom prosto osvojil tretje mesto in spet dokazal, da spada v sam vrh tekmovalcev., ki streljajo v tem razredu.
Dobri rezultati so, volja tudi in če bo sreča mila, imata dva kamniška iokostrelca možnost, da se udeležita balkanijade v Atenah Blaž Jemec in Ivan Maradin upata, da jima bo uspelo. Ivanu gre precej dobro od loka, saj je zmagal na zadnji tekmi v FITI v Ljubljani.
DAMJAN GLADEK
Nov uspeh kamniških atletov
Tudi med letošnjimi prvomajskimi prazniki so marljivi člani \K Kamnik organizirali in uspešno izvedli že tradicionalni »majski tek trojk.* Čeprav je bila to ena od zadnjih testnih prireditev pred »partizanskim maršem* na 28 kilometrov, se je teka udeležilo še manj tekmovalcev kot lani.
Nastopilo je 14 trojk; 11 v moških in 3 v ženskih kategorijah, vse so tudi prišle do cilja. Se pravi, da 14 km dolga proga po okoliških gozdovih ni bila prenaporna. Za razliko od lanskega leta je tekmovalce spremljalo lepo vreme. Komur pa je bilo to premalo, se je lahko poveselil še na cilju, seveda šele po slovesni podelitvi nagrad. Letos so bile to lično izdelane majolike, ki jih je kar šestdeset za" klub pridobil naš Marko, ali naša deklica za vse, kot bi ga tudi lahko imenovali.
Rezultati: Moški do 100 let skupne starosti
1. KAMNIK - Franci Novak, Marko Rokavec, Jaka Škorjanc - 45.24
2. MOJSTRANA - Tone Duričič. Ivan Urh, Franc Teras - 45.55
3. DRAGOMEU - Roman Lazar. Janez Blažič, Niko Levičnik - 47.06
4. TSK IDEJA - Zvone Kemprl, Dušan Orehek. Marjan Veršnik -53.15
5. TSK IDEJA - Andrej Lanišek, Mare Berlec, Brane Virjant- 1.01.32 Moški nad 100 let skupne starosti
1. TEO KRANJ - Tomaž Kalan, Maks Jelene, Viktor Sajbvic - 46.10
2. AS ŠIŠKA - Marjan Lakša, Maks Stopar, Matjaž Borak - 59.49
3. AS ŠIŠKA - Janko Mere. Jože Legvart, Brane Škoflek - 59.54
4. RPD LJUBLJANA - Marko Rutar. Andrej Perko, Tone Udovč -1.02.24
Ženske do 100 let skupne starosti
1. AK KAMNIK - Adi Antonin, Ksenija Smolnikar. Ana Jerman -1.07.28
Kamničanke druge
Začetek drugega dela letošnjega prvenstva, sezone 1985/86, kamniškim odbojkarjem v I. slovenski (su-per) ligi ni obetal nič dobrega. Ob koncu prvega dela prvenstva v januarju so se znašli na 10. mestu (od 13 ekip) in to po nekaj nesrečno izgubljenih tekmah: npr. z Mežico, ko po poškodbi enega igralca niso imeli s seboj ustreznega rezervnega igralca, pa s »Salonitom«, ko so imeli že dve zaključni žogi v 5. nizu, pa z Granitom, ko se je v odločilnem nizu poškodoval Slabajna, nato pa so jim za zeleno mizo vzeli za nameček še oba dobljena niza zaradi dvomljive odločitve, ker je trener Kajzer s tremi rumenimi kartoni, katere je sicer dobil kot prijavljen igralec, in ne kot trener, vodi to tekmo.
Na vojake Petra Hribarja. Aleša Škorjanca, Marka Matjana, ki se vrnejo v klub šele enkrat v avgustu, še vedno niso mogli računati, sredi februarja pa je moral k vojakom še en igralec in to najboljši napadalec ekipe, državni mladinski reprezentant Janez Slabajna.
Malce zakasnele priprave za drugi del, pa tudi nekoliko malodušja v ekipi zaradi odhoda glavnine ekipe, ki se je se stopnjevalo že po prvi, zopet enkrat (dobljeno) zgubljeni tekmi s 3:2 (8. febr.) s Šempetrom, ko sta sodnika Verbič in Doki »delila pravico« prav po svoje in naše »obdarovala« s številnimi kartoni - so verjetno vzrok vrsti kasnejših porazov. Ti so sledili, sicer po zelo tesni zmagi doma, nad mlado ekipo Stavbarja iz Maribora (3:2).
22. februarja so najprej s 3:2 klonili proti predzadnjim, a izredno borbenim v Kočevju, pa nato 8. 3. v Ljubljani s 3:1 proti Partizanu Narodni dom in nato še 15. 3. po zelo slabi igri s 3:0 proti Mislimi doma. Kot da utrujenost štirih: G. Hribarja, Obol-narja, Frontinija in Kajzerja, ki so se v začetku aprila udeležili v Rotterda-mu močnega mednarodnega študentskega »mix-tumirja«, še ni bila premagana oz. so se je »nalezli« zaradi poostrenih treningov še drugi.
Šele 22. 3. na tekmi z Brezovico, ki so jo Kamničani tam sicer (igrali so brez obolelega Marjana Novaka) izgubili s 3:0 (8, 13, 15), so zaigrali zoper dobro. Razna posvetovanja z upravo kluba in pa predvsem zelo zavzeto treniranje, je izgleda, začelo dajati prve rezultate.
V naslednjem, po seveda lahki zmagi nad Bovcem s 3:0, so fantje nato 6. 4. katastrofalno porazili Mežico (v Kamniku) s 3:0 (5,0,1), 10. 4. še Turbino (tudi v Kamniku) 3:0 (7, 2, 8) dobili 12. 4. v Kamniku z Izolo 3:0 (5, 11, 8), da bi nato 19. 4. V Slovenski Bistrici s pomembno gladko zmago porazili s 3:0 (15, 2, 8) še resnega kandidata za 3. mesto odlično ekipo »Granita«.
Po tem prvem podvigu, seriji petih zaporednih zmag, so si fantje iz Kamnika seveda že več kot zagotovili obstoj v družbi najboljših v 1. slovenski ligi.
Z veliko požrtvovalnostjo so nato odigrali 25. 4. v Kamniku še svojo zadnjo prvenstveno tekmo s samimi prvaki lige, ekipo »Salonita« iz Kanala ob Soči. Poprečno precej višji, odlični gostje so bili sicer le za en niz boljši in so se morali za rezultat 3:2 (9, 13, 12 -12, 8) pošteno potrudili. Po končani tekmi so že kar v Kamniku prejeli kot prvaki lep pokal Odbojkarske zveze Slovenije. Za tak končen rezultat je treba fantom in njihovemu trenerju Primožu Kajzerju zares samo čestitali, ne le zaradi serije zmag, še bolj zato, ker so vsi zapo-
vrstjo zaigrali odlično in skrajno požrtvovalno. Zlasti se je izkazal državni mladinski reprezentant Grega Hribar z odličnim podajanjem in odličnim napadom. Marjan Novak je na teh tekmah odigral svoje »življenjske tekme«, mladi Romeo Ungaran pa pokazal, da se razvija v odličnega borca, igralca. Frnace Štrajhar, ki je prišel na pomoč, je to v resnici tudi dal, saj jc s svojo prefinjeno ločno igro reševal nemalokrat ključne situacije. Mitja Matjan je z resnim treningom postal zopet odličen graditelj igre. Seveda so zelo dobro igrali tudi Primož Kajzer, Gorazd Frontini, Miran Mrak. vse boljši napadalec mladi slovenski reprezentant Matej Škorjanc in seveda za nasprotnika skoraj nikoli uganljivi Franci Obolnar.
Lestvica I. SOL je po zadnjem, 26. kolu takale: 1. Salonit 44 točk, 2. P. Narodni dom 32 točk, 3. Stavbar ml. 30, 4. Mislinja, 5. Granit (oba 28 točk), 6. Brezovica 26, 7. Mežica 26, 8. Izola, 9. Šempeter (oba 24 točk), 10. Kamnik 22 točk, 11. Turbina 16, 12 Kočevje 12, 13. Borec 0 točk.
Iz lige bosta odšli v nižje tekmovanje (v II. SOL) zadnji dve uvrščeni vrsti. V kolikor se prvak »Salonit« ne bo uspel kvalificirati v II. zvezno ligo, pa jima bo sledila še enajstouvrš-čena vrsta Turbine, ker bo liga prihodnje leto štela zopet samo 12 ekip. Nova člana 1. slovenske lige bosta oba prvaka druge slovenske lige in sicer po dolgih letih zopet enkrat kranjski »Triglav« in pa iz vzhodne Slovenije OK Topolšica.
Odbojkarice OK Kamnika so v II. slovenski ligi - zahod v tem drugem delu prvenstva 85/86 obdržale visoko 2. mesto. V spomladanskem delu so le dvakrat položile orožje in sicer 22. 2. v Kamniku, ko so predvsem zaradi podcenjevanja nasprotnic izgubile s 3:1 z Novo Gorico II in pa 5. 4., ko so (tudi doma) morale po hudem boju s 3:2 končno le priznati premoč, prvakinj črnuških odbojkaric (-8, 13, -11, 10, 12). Slednjo tekmo in še nekaj zadnjih so že morale igrati brez poškodovane, sicer odlične Sonje
Drevenikove. Sicer pa so varovanke proti OK Šobec (pri Bledu), s 3:1 proti kronskemu Plamenu, s 3:0 proti Pionirju (N. mesto), 3:2 proti Kopru 11, s 3:0 proti Jesenicam in OK Belt iz Črnomlja in s 3:1 proti kranjskim Triglavankam. Končna lestvica: 1/ P. Črnuče 36, 21 Kamnik 33 točk, 3/ Belt 29, 4/ Jesenice 27, 5/ Triglav 27, 6/ Nova Gorica II 27, II Plamen 26, 8/ Pionir 23, 9/ Šobec 19, 10/ Koper II 19 točk. Nove članice I. slovenske lige so tako postale odbojkarice Črnuč, Kamničanke pa bodo poskusile ponovno v naslednji sezoni, saj bodo izgleda ostale skupaj v nespremenjeni postavi.
Letošnjo prvenstveno sezono so končali tudi igralci ekipe OK Kamnik II., ki so nastopali v II. slovenski ligi - zahod, kjer so se enako kot njihovi tovariši v prvem moštvu zelo dobro odrezali v končnici prvenstva, ko so zmagali v dveh pomembnih srečanjih in sicer s 3:1 proti Plamenu (Kropa) in 3:2 proti Bledu, na nameček pa so še naknadno za zeleno mizo dobili s 3:0 tekmo proti Pionirju (ker je zanj igral igralec s 3 rumenimi kartoni).
Tako so kljub odhodu odličnih Franceta Štrajherja in Marjana Novaka iz ekipe v drugem delu prvenstva uspeli ne le obdržati se v ligi, ampak celo zasesti zelo dobro 5. mesto s26 točkami (32:33), za prvakom »Triglav« iz Kranja 34, P. Črnuče 33, jeseniškim Železarjem 29 in Mokronogom 20 točk. Za našimi fanti, pri katerih igra vse več mladih, prihajajočih odbojkarjev, so se uvrstili Bled 26 točk. Pionir II 26, Plamen 24. Iz lige pa naj bi odšla oz. se bosta morala ponovno potrjevati na kvalifikacijah Salonit ml. in P. Nar. dom. ml. iz Ljubljane. Ekipo je vseskozi uspešno treniral in vodil trener Janez Škorjanc.
Po krajšem premoru se bodo vse ekipe OK Kamnika že pričele pripravljati za nove nastope na več turnirjih in seveda na tekmovanje za jugoslovanski pokal.
-an
TSK UNIOR OLIMPIJA - Teja Jeršin, Dani Zalar, Andreja Jeršin -1.20.20
Ženske nad 100 let skupne starosti
1. AVTOMONTAŽA - Helena Žigon, Majda Hočevar, Albina Gra-brijan - 1.17.45
Z udeležbo na teku se res ne moremo pohvaliti, lahko pa povem, da je bil letos za 10 sekud popravljen rekord proge, ki so ga lani postavili F. Novak, J. Škorjanc in M. Kavka.
vendar v precej slabših vremenskih razmerah.
Za konec še enkrat pohvalim organizatorje in tekmovalce, ki so se odzvali našemu vabilu in prišli na start. Mislim da jim ni bilo žal in da bomo veliko večino njih na našem teku lahko spremljali in spodbujali tudi prihodnje leto.
Aja, še to - v primeru radioaktivnih padavin TEK ODPADE!
MATIC ROMŠAK
Za privržence naših smučarjev in ljubitelje tenisa
Že tradicionalni teniški turnir za pokal »Hitachi* bo letos že 17. maja. Organizatorji turnirja so člani Teniškega kluba Kamnik pod pokroviteljstvom Hitachija in Emone iz Ljubljane, Pokroviteljstvo nad prireditvijo, ki bo letos potekala ves dan in bo vsebovala poleg tekmovalnega tudi kulturno zabavni del, je letos prevzela tudi Skupščina občine Kamnik.
Najbolj razburljivo pri vsem skupaj je vsekakor to, da bomo fante, ki jih pozimi spremljamo na smučarskih tekmovanjih po vsem svetu in navijamo za njih, tokrat videli v malo drugačnih »uniformah«, z loparjem v roki. Člani in članice smučarske reprezentance se bodo pomerili v tenisu, igrali bodo s svojimi trenerji in sponzorji. Slednji jim bodo na zabavni prireditvi, ki bo po tekmovanju na Titovem trgu, podelili posebna priznanja za uspehe v minuli sezoni. Tam bo tudi priložnost, da privrženci naše vrle bele karavane sežejo v roke Križaju, Petroviču, Svetovi ... in jih morda zaprosijo za avtogram.
Tekmovalni del programa bo potekal takole: od
8.30 do 9.15 prijava tekmovalcev, ob 9,15 bo otvoritev in žrebanje - na otvoritvi bo imel pozdravni govor predsednik kamniškega izvršnega sveta Janko Gedrih, ob 9,45 se prične turnir, od 12,45-14. ure bo kosilo, ob 16. bo finalni del tekmovanja, ob 18. uri pa na Titovem trgu razglasitev rezultatov.
Kulturno zabavni del programa bo v soboto, 17. maja, na Titovem trgu potekal že popoldne. Turistično društvo bo posodilo stojnice, organizatorji prireditve - Teniški iti Smučarski klub Kamnik, pa bodo poskrbeli, da bo na stojnicah dovolj jedače in pijače. Tudi za glasbo bo poskrbljeno, in če bo vse po sreči, tudi srečolov ne bo manjkal. Člani obeh klubov namreč že prizadevno zbirajo dobitke in sploh delajo na tem, da bo ta dan pester za vse Kamničane - tako ljubitelje športa, kot tiste, ki se radi sproščeno zabavajo. Dobiček od prireditve bodo člani porabili za razvoj športne dejavnosti v obeh klubih.
ROMANA GRČAR
Zaradi megle obtičal pod Ojstrico!
Bil je lep sončen dan, ponedeljek enaindvajsetega aprila, zato se je odloči za turo na Ojstrico. Toda zakaj sam, ko pa je v gorah še prava zima, vreme se pogosto spreminja in sledi v pomladanskem snegu hitro izginjajo. Očitno na to ni pomislil in preveč samozavestno zaupal svoji izkušenosti.
Dva dni se ni vrnil domov in imel je srečo, nekdo ga je le pogrešal! V sredo ponoči je na postaji milice v Kamniku zazvonil telefon. Dežurni miličnik je sprejel obvestilo:
»Iz Ojstrice se še ni vrnil domov moj prijatelj, štiriindvajset-letni Igor. Tiefengraber, doma iz Celja, študent FNT in BTF v Ljubljani in skrbi me, da se mu ni kaj zgodilo,« je sporočila njegova prijateljica.
Do svita se ni vrnil domov in tudi v Kamniški Bistrici, v vpisni knjigi ni pustil opisa ture.
V reševalno akcijo je odšlo dvajset reševalcev in dva lavinska psa, saj je v tem času zelo pogosta nevarnost snežnih plazov. Kdo ve, zakaj se Igor ni vrnil? Oprtali smo si težke nahrbtnike s potrebno opremo za zimsko reševanje in odšli v dolino Bele, ker smo domnevali, da je najverjetneje odšel proti Ko-rošici preko Presedljaja.
Nad Bistrico so viseli temni deževni oblaki, zato smo iz Kamnika odhajali z neprijetnimi
občutki, čakala nas je dolga, naporna in negotova pot.
»Kdor ne želi biti danes premočen, prepihan in premražen, mora ostati doma, tu na gori se temu ne bo mogel izogniti,« je nekdo iz grenkih izkušenj tolažil druge. Vsak zase pa je vedel, da je vedno lahko še hujše, čeprav je naporno.
Ura je bila devet in otvorjeni možje so se zagrizli v bregove nad dolino Bele. Ena skupina z lavinskim psom je odšla na Koroško čez Šraj pesek, dva reševalca čez Štant, preostali pa z enim lavinskim psom preko Presedljaja. Med seboj so bile skupine v brezžični radio zvezi. Iz megle je vse bolj rosilo in tudi veter je bril vse močneje. Na zvezi smo bili vsakih trideset minut. Do dvanajste ure nobena skupina ni našla sledi, vse so imele zaradi megle težave z orientacijo. S svojo skupino sem bil že nad Presedljajem. V smeri proti zimskemu prehodu smo našli sledi, ki so vodile navzgor. Niso bile stare. Upali smo, da so od pogrešanega. Vidljivost je bila le par korakov. Bili smo že-
močno mokri, mrzel veter pa je vse bolj silil skozi obleke. Snežna odeja je tu še zelo debela in ruševje pod snegom, zato se je globoko udiralo. Za napredovanje smo pošteno garali. Pazljivo smo sledili najdenim stopinjam, ki so tu in tam izginile, pa smo jih po krašem tavanju po megli ponovno našli. Vse bolj smo upali, da se ne mučimo zaman. Ura je bila pol dveh, čas za zvezo.
»Cene javi se, kliče Janez! Pravkar smo vstopili v zimsko sobo Doma na Korošici in našli pogrešanega. Zdrav je. V ponedeljek se je v lepem vremenu povzpel na Ojstrico, pri sestopu pa se je vreme poslabšalo in nastopila gosta megla. Tu je prespal že dve noči in si hrano že razdelil za naslednje tri dni v upanju, da ga bo kdo prišel iskat.«
Bil je neodgovoren, ker je na turo odšel sam, zelo odgovorno in pravilno pa se je odločil, ko je nastopilo slabo vreme.
Konec dober, vse dobro. Dež je prenehal, veter pa je bil vse močnejši in naše mokre obleke je kar vztrajno sušil.
Sredi popoldneva smo v gosti megli odšli iz Koroške, bogatejši z še enim prijetnim zadovoljstvom. To je najlepše plačilo. Enaindvajset nas je bilo.
CENE GRILJC
POTREBUJEMO RAČUNALNIKE!
To je geslo gojencev Zavoda za usposabljanje invalidne mladine iz Kamnika, katerim bo v sredo, 28. maja, namenjen dobrodelni koncert. Ta bo v športni hali ob 18. uri, na njem pa bodo sodelovali Jani Kovačič in Pankrtl. Celotni izkupiček prireditve bo namenjen za nakup računalnikov, ki bodo gojencem ZUIM bistveno olajšali in popestrili življenje v zavodu.
R. G.
JATA
OE Duplica
išče
interesente
za redni odvzem
kokošjega gnoja
v količini 4 m3 vsak drugi dan
Gnoj naložimo na vnaprej postavljeno prikolico. Informacije po tel. 831-201.
Kamniški občan
NOVO LETO PRAZNUJEMO VSE LETO!?!?
Tri prekrasne smreke, ki so nas razveseljevale za novo leto, bi nam bile v veliko veselje še zdaj, če ne bi bil tu že mesec maj. Morda v Kamniku tako varčujemo, da bodo smreke počakale Novo leto 1987? Rekli boste, kaj je narobe? Vse lepo in prav, toda smreke so že dobrih pet mesecev posekane, odpadle iglice pa zagotovo niso okras našega kraja. DAMJAN GLADEK
MONTAŽA TV ANTEN. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194.
Zastavo 101 konfori, letnik 80, garažirano in otroško kolo za starost 8 do 10 let prodam. Mejač, Ljubljanska 3/ a, Kamnik, tel. 832-350.
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kam/iiški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Janez Maleš, Anica Rak, Matic Romšak, Stane Simšič in Ja-" na Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno -Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 -tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.