februar 2005 Revija Slovenskih `eleznic Nova smer [e naprej za~asno financiranje obveznih gospodarskih javnih slu`b Nova smer Izbolj{ati East Express Potni{ki promet Bosna in Hercegovina v ponudbi Inter Rail Tovorni promet Vlaki LjubljanaLine uspe{no v drugem letu prometa Nova imena za iste preskusne kamne V prej{njem uvodniku sem pisal o nalogi dr`ave, ki naj kot lastnik na{ega podjetja postavi jasno vizijo razvoja Slovenskih `eleznic ter imenuje ekipo, ki jo bo s papirja prenesla na tire. V za~etku februarja je vlada naredila prvi korak v tej smeri – sprejela je sklep o preoblikovanju nadzornega sveta. Namesto {estih ~lanov jih ta po novem {teje devet. Vlada je tudi `e imenovala svojih {est ~lanov nadzornega sveta. Tri ~lane pa je izvolil svet delavcev. Interese vseh, ki smo zaposleni na Slovenskih `eleznicah, bodo zastopali Silvo Berdajs (Sindikat strojevodij Slovenije), Jo`e Pav{ek (Sindikat `elez- ni{kega transporta Slovenije) in Nikola Kne`evi} (Sindikat delavcev `elezni{ke dejavnosti Slovenije). Po napovedih prometnega ministra Bo`i~a naj bi nadzorni svet kmalu pripravil razpis za novo upravo podjetja. Vlada pa si je februarja {e dala opraviti z na{im podjetjem, saj je odobrila tri pogodbe, ki dolo~ajo (so)financiranje vodenja prome- ta, vzdr`evanja infrastrukture ter notranjega potni{kega prometa. @al ponovno ne za celo leto ali, bognedaj, celo za dalj{e obdobje, temve~ le za prvo trimese~je. Menda zaradi nedokon~ane reorgani- zacije. Da tako kratkotrajna re{itev ne more biti dobra, lahko skle- pamo tudi iz izjave prometnega ministra Bo`i~a. Ta je ob svojem prvem obisku S@-ja v za~etku januarja povedal, da so le enoletni poslovni na~rti premalo. To pa gotovo pomeni tudi, da bi bilo za oblikovanje bolj dolgoro~nega na~rta treba zagotoviti enako dol- goro~no re{itev financiranja javnih gospodarskih slu`b. Sicer pa bi nam o tem, kako te`ko je delo ob za~asnem financiranju, gotovo vedeli marsikaj povedati na{i kolegi iz infrastrukture. @e pti~i na vejah pa ~ivkajo, da imajo na{i infrastruktura{i pri svojem delu, zlasti pri investicijah, nemalo te`av zaradi delitve nalog med `elez- ni{ko agencijo kot upravljalca javne `elezni{ke infrastrukture in S@ kot poobla{~enega upravljalca J@I. Vsaj delno priznanje tega dejstva lahko najdemo v »`uganju« vlade, ki je Javni agenciji za `elezni{ki promet nalo`ila kar nekaj nalog, ki se nana{ajo na klju~ne te`ave na infrastrukturnem podro~ju. Z njimi pa se dosedanji direktor agencije Anton Medved ne bo ve~ ukvarjal. Vlada je namre~ konec februarja za novega direktorja agencije s petletnim mandatom imenovala 46-letnega prometnega in`enirja Rajka Satlerja. Novi direktor je bil `e prej zaposlen v agenciji, izbran pa je bil med kar 43 prijavljenimi kandidati. O vlogi `elezni{ke agencije in njenih odnosih z na{im podjetjem bo v prihodnje prav gotovo {e tekla beseda, v kateri bodo glavno vlogo seveda imele prav razli~ne dr`avne strukture, ki jih sestavljajo novi ljudje. Podro~je `eleznic je bilo vedno zelo zapleteno, saj se na njem kri`ajo najrazli~nej{i interesi. Zato so re{itve le redko »~iste«, po navadi gre za kompromise, pri katerih morajo vse vpletene strani po potrebi stopiti korak nazaj ter pokazati modrost in pripravljenost dogovarjanja. Premo{~anje prvega preskusnega kamna tega pro- cesa `e poteka – pogajanje o tarifni prilogi `elezni{ke kolektivne pogodbe. Nova smer Vlada je sredi februarja odobrila tri, `al le trimese~ne, pogodbe o na~inu opravlja- nja obveznih gospodarskih javnih slu`b. Obenem je `elezni{ki agenciji nalo`ila nekaj dodatnih nalog. 2 3 8 10 11 12 Novo progo izdajajo Slovenske ̀ eleznice, Slu`ba za organizacij sko komuniciranje • Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 141 94, telefaks: 29 148 09, e-po{ta: marko.tancar@slo-zeleznice.si • odgovorni urednik: Marko Tancar • lektoriranje: Darinka Lempl • tajni{tvo uredni{tva: Mateja Urbanc • avtorji fotografij: Antonio @ivkovi~, Mi{ko Kranjec, Ervin Sor~, Marko Tancar, Andra` Bri{ki- Javor, Dario Cortese, Marko Ga{per{i~, Milo{ Stankovi~, dr. Josip Orbani}, arhiv Terme Olimia, arhiv avtorjev. • tisk: Flaksy d.o.o. • Nova proga izide desetkrat na leto v 12.500 izvodih • naslovniki jo prejemajo brezpla~no • fotografij in rokopisov ne vra~amo. Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prihodnja {tevilka Nove proge izide 7. aprila. Prispevke zanjo lahko na naslov uredni{tva po{ljete najpozneje do 21. marca. 1 Uvodnik Mar ko Tan car, od go vor ni ured nik Nove pro ge Revija Slovenskih `eleznic februar 2005 Nova smer V Ljubljani so se so se 1. februarja sestali generalni direktorji slovenskih, hrva{kih, bolgarskih in tur{kih `eleznic ter @TP Beograd. Govorili so o 10. koridorju in pri- hodnosti vlakov East Express. Potni{ki promet Po dolgoletnem »premoru« je naposled tudi Bosna in Hercegovina ponovno postala ~lanica ponudbe Inter Rail. Tovorni promet Povpre~na izkori{~enost vlakov Ljubljana Line je lani zna{ala 81 odstotkov. Ponudba teh vlakov pa se od njihove uvedbe septem- bra 2003 nenehno dopolnjuje. Tovorni promet Tirne zmogljivosti tovorne postaje Koper so `e dolgo zastarele in premajhne za vse ve~ji obseg dela, zato so nujno potrebne nove investicije. Iz tujine Sredi februarja je za~el veljati okoljevarstveni Kjotski protokol. Med 141 dr`avami ga je podpisala tudi Slovenija. V njem svojo vlogo lahko najdemo tudi `eleznice. Nova smer2 Nadzorni svet odslej devet~lanski Vlada je 3. februarja spreje- la sklep, da bo nadzorni svet Slovenskih `eleznic namesto {estih poslej {tel devet ~lanov. [est jih bo zastopalo interese ustanovitelja (dr`ave), trije pa interese zaposlenih. Namen novega odloka je po besedah prometnega ministra Janeza Bo`i~a u~inkovitej{e zastopanje interesov ustanovitelja. Novi nadzorni svet naj bi tudi v krat- kem pripravil razpis za novo upravo S@. Vlada je obenem tudi `e ime- novala ~lane, ki bodo v nad- zornem svetu zastopali dr`avo. To so dr. Peter Verli~, dr`avni sekretar v Ministrstvu za pro- met, Lucija Gregor~i~, sekre- tarka v Ministrstvu za finance, Franc Pristov{ek, podsekretar v Ministrstvu za delo, dru`ino in socialne zadeve, dr. Jo`e Jurkovi~, `upan Ob~ine [koflji- ca, dr. Bogdan Zgonc in mag. Andrijana Starina Kosem, dr- `avna sekretarka v Ministrstvu za gospodarstvo. Tri ~lane, ki bodo zastopali zapo- slene, je imenoval svet delavcev. To so Silvo Berdajs, Jo`e Pav{ek in Nikola Kne`evi}. Vlada se je na isti seji tudi sez- nanila s predlogom sprememb in dopolnitev Tarifne priloge h Kolektivni pogodbi za dejavnost `elezni{kega prometa, ki so ji ga poslali sindikati podpisniki KPD@P. Imenovala je tudi poga- jalsko skupino. Po ministrovih besedah naj bi predlagane spremembe leto{nje stro{ke S@ pove~ale za 3,2 milijarde tolarjev, kar bi pomenilo poslovanje z 2,7 milijarde tolarjev izgube. Vlada je 14. februarja na dopisni seji odobrila tri pogodbe o na~inu opravljanja obveznih gospodar- skih javnih slu`b s podro~ja `elez- nic. Gre za pogodbo o vzdr`eva- nju javne `elezni{ke infrastrukture v vi{ini 1 milijarde 419 milijonov tolarjev, za pogodbo o vodenju `elezni{kega prometa v vi{ini 1 milijarde 790 milijonov tolarjev ter za pogodbo o prevozu potni- kov v notranjem `elezni{kem prometu do vi{ine 2 milijard 172 milijonov tolarjev. Kot smo `e kar nekako navajeni, tudi tokrat pogodbe niso celoletne, temve~ bodo veljale le prve tri mesece v letu. Vzrok za to je po navedbah vladnih predstavnikov nedokon- ~ana reorganizacija Holdinga Slovenske `eleznice, d. o. o.; ta {e ni za~el poslovati z odvisnimi dru`bami, bo pa po preteku pre- hodnega obdobja treh mesecev, torej aprila 2005. Vlada pa je 3. februarja sprejela {e en sklep, povezan z Javno agenci- jo za ̀ elezni{ki promet. Sprejela je namre~ Poro~ilo o uresni~evanju letnega na~rta gradnje, moder- nizacije in vzdr`evanja javne `elezni{ke infrastrukture za leto 2003 in ga poslala v obravnavo dr`avnemu zboru. Vlada je hkrati agenciji nalo`ila kar nekaj nalog, ki se nana{ajo na klju~ne te`ave na tem podro~ju. Agencija bo morala pri pripravi predloga finan~nega na~rta in programa dela za leto 2005 navesti, kako bo zagotovila: - pravo~asno ~rpanje sredstev iz skladov EU, - hitrej{e izvajanje investicij na javni `elezni{ki infrastrukturi (J@I), ko so sredstva odobrena, - centralizirano vodenje teleko- munikacijskega omre`ja na J@I, - obnovitev in usposobitev `elez- ni{ke proge Grosuplje-Ko~evje najpozneje do 1. septembra 2005 - opredelitev virov za odpla~ilo kreditov, ki so bili najeti leta 2003 in deloma leta 2004. Hkrati bo morala A@P predlo- `iti tudi predlog normativov za opravljanje vzdr`evalnih del na javni `elezni{ki infrastrukturi ter predlog ureditve na~ina in obse- ga regresiranja materialne {kode s strani povzro~itelja, saj je vred- nost {kodnih dogodkov, za katere so odgovorne S@, precej{nja. [e naprej za~asno financiranje obveznih gospodarskih javnih slu`b Po ministrovih besedah bo nadzorni svet u~inkovitejši. Vzdrževanje infrastrukture bodo tudi letos urejale kratkoro~ne pogodbe. Revija Slovenskih `eleznic februar 2005 Nova smer 3 Izbolj{ati East Express Medsebojno sodelovanje je treba okrepiti in tako pove~ati dele` tovora, prepeljanega z vlaki, so se strinjali generalni direktorji slovenskih, hrva{kih, bolgarskih in tur{kih `eleznic ter @TP Beograd. Skupaj s sodelavci so se 1. februarja sestali v Ljubljani. Pogovarjali so se o sodelovanju na podro~- ju tovornega prometa – zlasti o 10. koridorju in prihodnosti vlakov East Express. Sodelujo~i generalni direktorji so se strinjali, da je East Express ponudil obetaven skupni na~in izrabljanja tokov tovora med Tur~ijo in Evropsko unijo. V prvih mesecih vo`enj pa se je pokazalo tudi kar nekaj te`av in pomanjkljivosti produkta. Zato so vodilni predstavniki S@, H@, @TP Beograd, BD@ in TCDD podpisali aneks k pogodbi, ki je bila podpisana septembra lani. Med drugim so se direktorji strinjali, da se bodo morale cene na nekaterih segmentih prilagoditi konkurenci. Vse sodelujo~e `eleznice se bodo morale {e zelo potruditi, da bodo zagotovile zanesljivost storitev, posebna pozornost pa bo namenjena pove~anju dele`a intermodalnih po{iljk. Izbolj{ati bo treba tudi komu- nikacijo in izmenjavo podatkov med sodelujo~imi `eleznicami. Podan je bil tudi predlog o ustanovitvi skupnega pred- stavni{tva v Carigradu. Predlog ustanovitve naj bi bil pripravljen `e marca. Kon~ni cilji na{tetih predlogov, ki bodo natan~- neje opredeljeni na operativni ravni, so pove~anje dele`a `elezni{kega prometa na 10. koridorju, redna povezava z vsaj dvema vlakoma na teden in rast tovora med Ljubljano in Carigradom za en odstotek ozi- roma 150.000 ton na leto. [e vedno se razvija tudi zami- sel o podalj{anju vo`enj onkraj Carigrada. Generalni direktorji so se dogovorili, da bi uvedli East Expressu podoben pro- dukt, ki bi bil namenjen trgom v Iranu, Iraku in Siriji. Tur{ke `eleznice, ki te trge najbolje poznajo, bodo zato septem- bra organizirale ve~stransko konferenco. Podrobnosti o mo`nostih nove povezave pa bodo do konference tema pogovorov direktorjev tovor- nega prometa vseh `eleznic. Razvoj prometa na 10. kori- dorju je bil tretja velika tema sestanka. Njegove {tevilne prednosti, je pokazala razpra- va, ogro`ajo huda konkurenca cest in vodnih poti, hiter razvoj `elezni{ke infrastrukture 4. kori- dorja, infrastrukturna ozka grla na 10. koridorju ter pomanjka- nje vle~nih sredstev. Zato bodo `eleznice na tem koridorju morale izbolj{ati medsebojno sodelovanje, pripraviti skupno poslovno strategijo in ustvar- jati nove, tr`no zanimive in zanesljive poslovne mo`nosti. Kot mo`nost podpore novih projektov bo treba izrabiti investicijsko pomo~ programov Evropske unije, kot je Marco Polo. Zato bo `e v kratkem pripravljen predlog konkret- nih projektov. Vse sodelujo~e `eleznice pa so se strinjale, da bo posebno pozornost treba namenjati mejnim postopkom, ki pogosto ovirajo konkuren~- nost ~ezmejnega `elezni{kega prometa. Naslednji sestanek general- nih direktorjev S@, H@, @TP Beograd, BD@ in TCDD bo julija v Zagrebu. Nova smer4 EU za posodobitev proge Pragersko-Ormo` Evropska komisija je 27. janu- arja tudi uradno sporo~ila, da je odobrila pomo~ za {tiri pro- jekte, ki se bodo sofinancirali iz evropskega kohezijskega sklada. Odlo~be o odobritvi pomo~i je Komisija sicer sprejela `e 20. decembra lani. Skupna vrednost sofinanciranja iz kohezijskega sklada je 81.126.835 evrov. Med {tirimi izbranimi projekti je tudi posodobitev `elezni- {ke proge Pragersko-Ormo` – projekt A. Projekt sodi med prednostne projekte Evropske komisije za zgraditev ~ezev- ropske prometne mre`e TEN. S sredstvi kohezijskega sklada bodo sofinancirani posodobitev `elezni{kih postaj Kidri~evo, Ptuj, Mo{kanjci in Ormo` ter rekonstrukcija mostov in opo- rnih struktur. Projekt pa bo omogo~il tudi namestitev sodo- bne signalizacijske opreme, za nakup katere je Slovenija leta 2003 dobila sredstva {e iz pred- pristopnega programa ISPA. Skupna vrednost projekta je 36.138.90 evrov, kohe- zijski sklad pa bo prispeval 14.519.456 evrov, torej dobro polovico skupnih upravi~enih stro{kov. Projekti, ki jih je Slovenija predlo`ila Evropski komisiji za sofinanciranje iz sklada, so na seznamu pred- nostnih projektov iz Strate{kih referen~nih okvirov za okolje in promet. Med Mariborom in Prevaljami ponovno ob nedeljah Koro{ka proga je vse od njene- ga odprtja junija 1863 do`iv- ljala razli~ne vzpone in padce. Slikovita proga, ki lo~uje reko Dravo od druge pokrajine, je za ve~ino potnikov predvsem povezava v {olo ali na delo. Njen pomen se je nenehno spre- minjal in nedavno smo bili pri~a zmanj{evanju vlakovnih pove- zav, ki so se v zadnjih treh letih skr~ile samo na povezave med ponedeljkom in petkom. Kljub temu pa se je {tevilo potnikov med Mariborom in Prevaljami iz leta v leto pove~evalo. Leta 1999 jih je bilo na tej progi 154.438. Njihovo {tevilo se je pove~evalo do leta 2002, ko jih je bilo `e 196.749. Leto pozneje je {tevilo potnikov sicer nekoliko padlo – na 182.888, kar pa je {e vedno precej ve~ kakor pred petimi leti. Ves ~as pa so bila opazna priza- devanja, da bi Koro{ko ponov- no povezali tudi ob koncu tedna. Zato je 1. januarja na pobudo {tevilnih krajanov in ob~in na Koro{kem, prvi~ po letu 1991, ponovno za`ivela nedeljska vlakovna povezava Koro{ke z Mariborom. Nedeljski vlak iz Maribora proti Prevaljam odpelje ob 14.31. Posebej je treba poudariti pomen pov- ratne povezave z odhodom s Prevalj v Maribor ob 17.26. S tem vlakom ve~inoma potu- jejo dijaki in {tudenti, med katerimi prevladujejo tedenski migranti. Prve izku{nje ka`ejo, da je potnike nova vlakovna povezava pozitivno presenetila, ve~ina si jih `eli {e ve~ vlakov na tej progi. Na{a nadaljnja tr`na prizadevanja potekajo v smeri pove~anja privla~nosti omenje- nih nedeljskih vo`enj na koro{ki progi. Z evropskimi sredstvi bo posodobljena tudi ŽP Ormož. Potniški vlaki po novem v Prevaljah tudi ob nedeljah. Revija Slovenskih `eleznic februar 2005 Nova smer 5 Konkurenca `e prihodnje leto? Po pisanju ~asnika Finance je urad za varstvo konkurence sredi februarja izdal soglasje za ustanovitev podjetja za organizacijo in izvajanje `elez- ni{kih prevozov Adria Transport. Ustanovitelja podjetja sta Luka Koper in avstrijsko pod- jetje Graz-Köflacher Bahn und Busbetrieb. Dru`benika bosta imela v novem podjetju vsak polovi~ni dele`, pred za~etkom delovanja pa morata {e pridobiti vsa soglasja `elezni{ke agencije. V luki pri~akujejo, da bo pod- jetje s sede`em v Kopru za~elo poslovati v za~etku prihodnjega leta. Podjetje Graz-Köflacher Bahn und Busbetrieb izhaja iz ene prvih prog za prevoz pre- moga na obmo~ju nekdanje avstro-ogrske monarhije. Danes je to po lastnih navedbah naj- ve~je avstrijsko zasebno `elez- ni{ko podjetje, ki je prvo dobilo dr`avno koncesijo za opravljanje `elezni{kih prevozov v skladu z evropsko zakonodajo. Honda civic iztirila ICS-a Ponedeljek, 7. februarja, je bil ~rn dan za eno od treh garnitur vlaka ICS. Med ve~erno vo`njo iz Ljubljane je namre~ med postaja- ma Laze in Jevnica tr~ila v osebni avtomobil. Po podatkih policije je 32-letni voznik iz okolice Litije s svojo hondo civic peljal od Zaloga proti Jevnici. O~itno pred `elezni{kim nivojskim kri`anjem ni mogel pravo~asno ustaviti in je s sprednjim delom avtomobila zapeljal na tire. Tudi ~asa, da bi ga umaknil s proge, ni imel ve~. Na sre~o se je {e umaknil iz avto- mobila, v katerega je zadel vlak ICS. Pendolinov nagibnik je avto- mobil {e kak{nih petsto metrov potiskal pred sabo, pri ~emer se je avto v`gal, vlak pa se je iztiril s prvim podstavnim vozi~kom. Po`ar so pogasili prostovoljni gasilci, na sre~o pa nih~e ni bil ranjen. Kot je povedal vodja slu`be za vleko Janez Kov{ca, je na vlaku po prvih ocenah za okrog 60 mili- jonov tolarjev {kode. Popolnoma je bila uni~ena sprednja maska s spojlerji. Zelo je po{kodovana tudi (draga) avtomatska spenja~a. [kodo pa sta utrpela tudi prva dva podstavna vozi~ka; predvsem prvi. Ker je avto zagorel, pa je pre- cej po{kodovana tudi elektri~na in zra~na in{talacija. Zaradi izpada enega od treh pendolinov je bilo treba vo`nje vlakov ICS organizirati na novo. Predvidoma do sredine marca, ko naj bi bila po{kodovana gar- nitura popravljena, bodo vlaki ICS {t. 12, 22, 19 in 23 od pone- deljka do petka vozili z garnitu- rami vrste Desiro. Ob sobotah in nedeljah pa bosta v spremenjeni sestavi vozila vlaka {t. 20 in 23. Zaradi manj{ih hitrosti si ti vlaki med vo`njo naberejo od 10 do 15 minut zamude. Na njih pa velja ni`ja cena vozovnic, saj vozijo kot vlaki InterCity. Tudi letos so informativni dnevi v {olska sredi{~a pritegnili {tevil- ne mlade. V petek in soboto, 11. in 12. februarja, smo zato poskrbeli za podalj{ane in dodatne izredne vlake. Kot je povedal vodja slu`be za notranji potni{ki promet Gorazd Hartner, so vlaki na ta dva dneva prepeljali okrog 4.000 mladih iz vse Slovenije. Kar okrog 3.000 mladih se je pripeljalo v Ljubljano, kar pomeni kar tretjinsko pove~anje sicer{nje dnevne migracije z vlakom v na{o prestolnico. Kljub nemajhnim strahovom zaradi omejenih zmogljivosti potni{kih vlakov se je edini zaplet pojavil na vlaku proti Ljubljani, ki je bil poln `e v Litiji. @e 15 minut pozneje pa je preostale potnike pobral izredni vlak. Zaradi dobre organizacije pa so vsi drugi prevozi potekali brez te`av. Nova smer6 Posebej po naro~ilu J@ so v Pafawagu izdelali {tiri~lenske elek- tromotorne vlake podserije 100, ki so sestavljeni iz dveh pogon- skih vagonov (311) v sredini ter dveh krmilnih priklopnikov (315) na koncih in so primerni tudi za premagovanje te`jih vzponov. V za~etku so imeli {tiri odjemnike toka, in sicer na vsakem pogon- skem vagonu po dva. Pozneje, ko je bila narejena visokonapetostna energetska povezava med pogon- skima vagonoma, sta ostala samo {e dva na prvem pogonskem vago- nu. Trajna mo~ vle~nih motorjev je 1216 kW, lastna masa 185 t, dol- `ina ~ez centralno spenja~o 86,84 m in imajo 256 sede`ev 2. razreda ter 408 stoji{~. Za poljske ̀ eleznice so {tiri~lenske vlake za~eli izdelo- vati {ele leta 1976, ob elektrifikaciji gorske proge Krakov-Zakopane, in so dobili oznako EN71. V prvih letih obratovanja so se vlaki pogosto kvarili, dostikrat je pri- {lo celo do po`arov. V Centralnih delavnicah (CD) Ljubljana Moste in TVT Boris Kidri~ so naredili kar 55 predelav, ki so bistveno pove~ale zanesljivost obratovanja. Po`ari so se pojavljali, ker so se linijski kontaktorji SL izklapljali hkrati z glavnim odklopnikom WS. Napako sta v 80-ih letih odkrila in odpravila Boris Rebernik in Janko Krnc iz CD Moste. Pomemben pri- spevek k varnosti je bila vgradnja avtostop naprav konec 70-ih let. RDZ naprave pa naj bi za~eli vgrajevati prav zdaj. Leta 1995 so komandne prostore prede- lali za enojno zasedbo, ki pa ni obveljala, ker RDZ naprave {e niso vgrajene. Natan~en opazovalec se lahko spomni, da so bili originalni `arometi, ki so jih imela vozila podvrste 000 in 100, precej ve~ji od sedanjih. Pri najnovej{i podseriji, to je 200, je tovarna Pafawag upo{tevala tudi ve~ izbolj{av, ki so jih predla- gali slovenski strokovnjaki. Ti vlaki so prav tako sestavljeni iz dveh pogonskih vagonov (311) v sre- dini ter dveh krmilnih priklopnikov (315) na koncih. Posebnost, ki jih `e od dale~ lo~i od podvrste 100, je, da so zagonski upori name{- ~eni na strehi pogonskih vagonov. Trajna mo~ vle~nih motorjev je 1392 kW, lastna masa 185 t, dol- `ina ~ez centralno spenja~o 86,84 m in imajo 244 sede`ev 2. razreda ter 408 stoji{~. Sede`ev je manj zaradi dodatnih nizkonapetostnih omar. @e prvotno sta samo dva odjemnika toka. Najhuj{a nesre~a z elektro- motornikom Najhuj{a `elezni{ka nesre~a v Sloveniji po drugi svetovni vojni se je zgodila 20. septembra 1976 ob 5.51 na postaji Preserje. Potni{ki vlak {t. 2007 je redno odpeljal s tretjega tira proti Ljubljani, ko je vanj silovito tr~il ekspresni vlak Direkt-Orient {t. 224, ki je prevozil signal »stoj«. Takrat je bila na postaji gosta megla. Na elektromotorni enoti {t. 311-002 in lokomotivi brzovlaka je bilo 17 mrtvih ter 15 huje ranjenih. Povsem uni~eni prvi krmilni vagon te enote (315-003) so razrezali. Nadome{~en je bil s 315-109, ki je bil preozna~en v 315-003, Res nenavadno naklju~je je, da je ta 315-003 leta 1994 zgorel. Tedaj je bil nadome{~en s 315-216, ki je bil ravno tako preozna~en v 315-003. Leta 1974 je bil v iztirjenju uni~en pogonski vagon na sre~o prazne garniture {t. 103/104, ki je s tem postala tri~lenska in dobila {tevilko 004. Enaindvajsetega aprila 1980 pa je bila ob naletu mo~no po{ko- dovana garnitura {t. 215/216, od katere je ostal samo vagon 315- 216. Na sre~o je bila tudi ta ob nezgodi prazna. Zaton gomulk Ob osamosvojitvi Slovenskih `eleznic sta bili enoti {t. 003 in 103/104, prej last @G Ljubljana, predani Hrva{kim `eleznicam (H@). Ostalo je 30 vozil, po novem serije S@ 311/315, od tega 13 tri~lenskih ter 17 {tiri~lenskih. Leta 1999 so jih za~eli izlo~ati iz prometa, leto pozneje pa so pri{li prvi novi Siemensovi desiroji vrste S@ 312 in 312/317-100. Istega leta pa so prispeli tudi trije Fiatovi pendolini, najsodobnej{i hitri elektromotorni vlaki z nagibno tehniko. Glavni vzrok za nakup novih vozil so bili visoki stro{ki vzdr`evanja starih; nekatera od njih so prevozila `e okrog {tiri milijone kilometrov. Pokazalo pa se je, da 30 novih desirojev ne more nadomestiti vseh gomulk, zato jih je 9 ostalo v prometu. V letih 2000 do 2004 jih je bilo 11 razrezanih, 10 pa prodanih v Italijo, kjer jih bodo obnovili. Na Hrva{kem so se odlo~ili dve {tiri~lenski garnituri poslati v obnovo na Poljsko, ostale so raz- rezali. K temu je dosti prispevalo opu{~anje enosmernega sistema 3 kV, ki je v uporabi le {e na progah Reka-[apjane in Reka-Moravice. Nova serijska oznaka je H@ 4011/ 6011-000, vozita pa {t. 003/004 in 015/016. Prva je nekdanja slo- venska enota {t. 103/104, druga pa je eno izmed vozil serije AB 320/311/315-100. Na Poljskem {e vedno obratuje skoraj 1.500 gomulk, od katerih je manj kakor 100 {tiri~lenskih. Najnovej{a je bila narejena leta 1997. Te`ko si je predstavljati, kako bi potni{ki promet v Sloveniji v zadnjih 40 letih potekal brez gomulk. Ljudje se jih z veseljem spominjajo, ~eprav ne morejo omogo~ati takega udobja, kakr{- nega lahko novi vlaki. Dejstvo je, da so se prav z gomulkami elek- tromotorniki pokazali kot dober izum, ki ga ka`e {e razvijati, in to so Slovenske `eleznice z nakupom desirojev tudi storile. Kljub vsemu pa bo nekatere primerke gomulk na na{ih progah gotovo mogo~e videti {e nekaj let! 40 let gomulk na Slovenskem (2) 7 Revija Slovenskih `eleznic februar 2005 Potniški promet Gorazd Hartner Terme Olimia Iz mesta s kopalnim vlakom v toplice V Pod~etrtku se stikajo lepote gozdnatih in vinorodnih gri- ~ev s sanjavostjo ni`inskega Soteljskega. Tu se spogledujejo naravne in kulturne znamenito- sti, za dobro po~utje telesa pa skrbijo svojevrstna voda, ~ist zrak, mir, doma~e specialitete, pristna vir{tanjska vina in gostoljubnost ob~anov. Privla~nosti narave se pridr`ujejo izzivi izletni{kega in kme~kega turizma, spro- stitve v raznoterih rekreativnih dejavnostih in zdraviteljske mo~i gostoljubja, znanja in izku{enj obsoteljskih ljudi. Od prvega lesenega bazena do danes so Terme Olimia povsem spremenile svojo podobo, a bistvo je ostalo – dobre termalne vode s svojimi blagodejnimi last- nostmi. Pri~akovanje prerojenega `ivljenja bogatijo povsem nova pokrita po~ivali{~a, ki ponujajo do`ivetje ~arobnih ob~utkov svobode, sonca, zraka, narave, spro{~ujo~ega zibanja v vise~ih stolih. Mo~i za mavri~ne poti `ivljenja vra~ajo solariji in fitnes center. Popolnoma prenovljene Termalije vabijo na ve~ kot 2000 kvadratnih metrov vodnih povr- {in med brbotave whirpoole, pod vodne slapove, na bo`ajo~e masa`ne {obe, v biserne in druge kopeli. Prenovljena termalija v bli`ini bazenov zapeljuje s spro{~ujo- ~imi masa`nimi dotiki, ponuja sprostitev ob enkratni masa`i Olimia, klasi~ni masa`i, refleksni masa`i stopal, masa`i tui-in, tajski masa`i … Izberete si lahko tudi povsem nove masa`e pantai luar z vro~imi sadno-zeli{~nimi `igi, seveda pa so tu tudi vsi na~ini za nego obraza in telesa, rok in nog ter lepotni terapevt- ski programi. Zdaj lahko, prvi~ v Sloveniji, vstopite v hamam orientalsko kopel. Na posebni vodni postelji pa lahko do`ivite tudi vznemirljivo kopel v ~oko- ladi, Kleopatrino kopel, kopel v chardonnayu ali v mleku. Za ~udovito sprostitev telesa in duha boste na{li v svetu savn kar deset razli~nih savn, japon- ski in zeleni vrt, epidarium, zunanji whirpool, ohlajevalni bazen, Kneippovo pot, masa`ne in do`ivljajske tu{e, tematska po~ivali{~a, dve nudisti~i terasi, savna bar in {e in {e. V Termah Olimia in okolici je obilo mo`nosti za gibanje. ^e `elite, si lahko v sodobnem {portnem parku Gaj, nedale~ od apartmajske vasi Lipa, izposodite kolo za razgibane potepe po okolici. S partnerjem lahko preiz- ku{ate mo~i na teni{kih igri{~ih, z novimi prijatelji zaigrate nogo- met, ali pa v trojkah tekmujete v metih na ko{. Na travi vam bodo kri po `ilah poganjali poskoki v odbojki ali zamahi z loparji za badminton. Samo za potnike kopalnega vlaka veljajo posebne cene, ki vklju- ~ujejo celodnevno kopanje v ter- mah, kosilo v restavraciji Lipa ter 10-odstotni popust pri najemu koles in tenisu. Vabijo termalna voda v bazenskem kompleksu Terme, hotelu in kampu, kar 3500 kvadratnih metrov vodnih povr{in, {portno rekreacijski cen- ter, privla~en bazenski kompleks Terme s savnami, baroma Aqua in Bikini s slapovi, podvodnimi masa`ami, jakuzziji, le`alniki, otro{kim koti~kom in {e bi lahko na{tevali. Pozabiti pa ne smemo na bogato in uveljavljeno kuli- nari~no ponudbo, neokrnjeno naravo in prijazne ljudi. Najla`e pa se, brez cestnih zastojev in obremenitev z vo`njo, naravnost v oazo zelenja in izvira termalne vode pripeljemo prav z vlakom. Vozni red vlaka - vsako soboto 7.30 Ljubljana 20.25 7.57 Litija 19.58 8.11 Zagorje 19.45 8.17 Trbovlje 19.39 8.31 Zidani Most 19.25 8.46 La{ko 19.09 8.57 Celje 18.58 9.11 Grobelno 18.45 9.22 Stranje 18.32 9.31 Atomske toplice 18.23 Notranji bazen. Zunanji jacuzzi, v ozadju aparthotel. 8 Potniški promet Marino Fakin Bosna in Hercegovina v ponudbi Inter Rail Po dolgoletnem »premo- ru« je naposled tudi Bosna in Hercegovina postala ~lanica ponudbe Inter Rail. Nazadnje je Bosna sodelovala v ponudbi Inter Rail v okviru Jugoslovanskih `eleznic, od vojne naprej pa je bilo sodelo- vanje prekinjeno. S stabiliza- cijo razmer na podro~ju biv{e Jugoslavije in vzpostavitvijo rednega potni{kega prometa med BIH in Hrva{ko so nasta- le razmere za bolj intenzivno sodelovanje na mednarodnem podro~ju, tudi v okviru pove- zovalnih in zelo prepoznavnih ponudb, kot je Inter Rail. Z nakupom vozovnice za cono D, ki odslej vklju~uje Hrva{ko, Mad`arsko, Slova{ko, ^e{ko, Poljsko in BIH, bo od 1. aprila ob nespremenjeni ceni vozovnice mogo~e potovati od Baltskega do Jadranskega morja. Cona D, ki je bila `e zdaj izredno zani- miva in je privabljala {tevilne potnike z Zahoda, je s priklju- ~itvijo Bosne in Hercegovine {e nekoliko privla~nej{a, zato pri- ~akujemo rast prodaje vozovnic za to cono ter pove~anje {tevila potnikov, ki bodo potovali ~ez Slovenijo. Priklju~evanje Bosne in Hercegovine oziroma `eleznic @BFH in @RS se je za~elo lani na pobudo obeh `eleznic. Umestitev v obstoje~o cono je spro`ila zanimivo razpravo med ~lanicami, ki mejijo na Bosno in Hercegovino. Na konferenci septembra lani je skupnost Inter Rail sprejela terminski na~rt, ostalo pa je odprto, v katero cono naj se BIH vklju~i. Stali{~a sosednjih ~lanic so bila presenetljivo odklonilna in polna nerazu- mevanja za prihodnjo ~lanico. V ozadju je prevladovala boja- zen, da bo {iritev ponudbe ~lanicam `e oblikovanih con D in H (Srbija in ^rna gora, Romunija, Bolgarija) prinesla negativne finan~ne posledice. Najbolj primerna se je zdela priklju~itev v cono D, s katero ima BIH v potni{kem prometu redne vlakovne povezave. V igri je bila tudi cona H in tranzit- no potovanje preko Hrva{ke. Ta mo`nost pa se je pokazala za stro{kovno nezanimivo za potnike, kajti potovanje znotraj cone mora biti omogo~eno brez dodatnih stro{kov za potnike (razen dodatkov za vlake vi{jega ranga). Slovenske `eleznice in italijan- ske `eleznice so podale kom- promisni predlog, po katerem bi sprejeli Bosno in Hercegovino ter Hrva{ko v svojo cono G, s ~imer bi nastala izredno atrak- tivna Sredozemsko-jadranska cona (od Italije do Tur~ije). Zaradi naknadnega nasproto- vanja gr{kih in tur{kih `eleznic ter pomorske dru`be Attica pa predlog ni za`ivel. Omenjena podjetja so namre~ menila, da bi bila tako oblikovana cona sicer lahko zanimiva za potnike, vendar sami niso bili pripravljeni na preoblikovanje cone. Zaradi neznanega odziva trga, obsega prodaje vozovnic nove cone G in posledi~no nove delitve prihodka med ~lanicami cone predlog ni za`ivel. Dokon~na odlo~itev o ume- stitvi BIH v cono D je bila sprejeta februarja letos na delovnem sestanku skupine pod vodstvom `eleznice SNCF v Zagrebu. Kljub temu, da so si Slovenske `eleznice prizadevale za {e ve~jo tr`no privla~nost svoje cone in vklju~itev BIH in Hrva{ke v cono G, smo lahko zadovoljni, da na tem prostoru ni ve~ bele lise na zemljevidu ponudbe Inter Rail. Ponudba Inter Raila je razdeljena v osem zemljepisnih con cona A: Velika Britanija, Republika Irska, Severna Irska cona B: [vedska, Norve{ka, Finska cona C: Danska, Nem~ija, [vica, Avstrija cona D: Poljska, ^e{ka, Slova{ka, Mad`arska, Hrva{ka, Bosna in Hercegovina cona E: Francija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg cona F: [panija, Portugalska, Maroko cona G: Italija, Gr~ija, Slovenija, Tur~ija in ladijska dru`ba Attica, ki vozi med Ancono (Italija) in Corfujem/ Igumenitso oziroma Patrasom (Gr~ija) cona H: Bolgarija, Romunija, Srbija in ^rna gora, Makedonija Ve~ informacij o ponudbi Inter Rail: www.slo-zeleznice.si/sl/mednarodni_promet/vozovnice_in_popusti/ inter_rail/ 9 Revija Slovenskih `eleznic februar 2005 Slovenija bo kmalu praznovala prvo obletnico svojega polno- pravnega ~lanstva v veliki evrop- ski dru`ini in ker pogosto pravijo - ~eprav je to {e preve~krat res -, da se ~lani velikih dru`in premalo dru`ijo in poznajo, so Slovenske `eleznice v sodelo- vanju s Slova{kimi `eleznicami raz{irile `e obstoje~o ponudbo CityStar International tudi za potovanja na Slova{ko. Ponudba je za~ela veljati 13. decembra lani. V teh dneh, ko se zima `e po~asi poslavlja in marsikoga med nami `e za- ~enjajo srbeti podplati, je kar pravi ~as za podrobnej{o pred- stavitev ponudbe. Vozovnice CityStar International se izdajajo za povratna potova- nja za posamezne potnike ter za skupinska potovanja, vendar za najve~ pet oseb. Vozovnica je primerna tudi za potovanje ve~ kakor petih oseb, saj v tem primeru lahko kupite ve~ vozov- nic. Vi{ina popusta je odvisna od {tevila potnikov. Prvi potnik pla~a polno ceno, drugi imajo 50-odstotni popust, otroci pa 75 odstotkov popusta. Vozovnica po ponudbi City Star S@-ZSSK velja en mesec, potova- nja pa so mogo~a v naslednjih ~asovnih terminih: - v odhodu ni omejitev - ob vrnitvi najprej od 00. ure prve nedelje po za~etku veljav- nosti vozovnice. - vra~ate pa se lahko najprej prvo nedeljo (od 00. ure) po dnevu, ko je za~ela vozovnica veljati Slova{ka je za marsikoga med nami verjetno precej neznana dr`ava, ~eprav nas z njo kar pogosto zamenjujejo. Zato je kar prav, da si pobli`e ogleda- mo na{o »dvoj~ico«, {e posebej njeno glavno mesto. V ~asu skupne dr`ave je Bratislava po krivici `ivela v senci Prage. Od »lo~itve« pa je Bratislava glav- no mesto Slova{ke republike. Mesto le`i ob mogo~ni reki Donavi, vendar ga ta ne zasen~i, temve~ nasprotno – {e poudari njegovo lepoto. Bratislava je bila dolga stoletja mesto, v katerem so kronali avstrijske in mad`arske kralje (kar enajst mad`arskih kraljev). Sprehod po starem delu mesta pa vam kar nekajkrat predstavi habsbur{ko zgodovino. Naj spomnimo – z vozovnico CityStar lahko potujete tudi v Avstrijo in Nem~ijo, na ^e{ko, na Hrva{ko, v Srbijo in ^rno goro, Makedonijo, v Atene in Solun. Nekaj pozornosti je treba name- niti ~asovnim terminom poto- vanja. Podrobnej{e informacije dobite na svoji `elezni{ki postaji, pri poobla{~enih prodajalcih, na telefonski {tevilki 01 29 13 391, na spletni strani Slovenskih `elez- nic www.slo-zeleznice.si in po e-po{ti potnik.info@slo-zeleznice.si. In ne pozabite – ~im ve~ oseb potuje, tem ni`ja je cena. Nova zvezda v sozvezdju Citystar se predstavi … Potniški promet Mirjana Vanovac Zveze v Bratislavo so ugodne, pa ~eprav ni direktnega vlaka. Najprej se iz Slovenije zapeljete z vlakom do Dunaja, od tam pa je do Bratislave le ena ura vo`nje, vlakovnih povezav pa kot »to~e«. Predstavljamo vam eno od razli~ic potovanja v Bratislavo. ODHOD Vlak ICS {t. 14 Ljubljana 8.30 Maribor* 10.17 Vlak IC {t. 158 Maribor 10.20 Dunaj/Wien Südbf* 14.02 Vlak E {t. 7613 Dunaj/Wien Südbf 14.47 Bratislava-Petrzalka 15.46 VRNITEV Vlak E {t.7612 Bratislava-Petrzalka 14.04 Dunaj/Wien Südbf* 15.02 Vlak IC {t. 159 Dunaj/Wien Südbf 15.57 Maribor* 19.47 Vlak ICS {t. 23 Maribor 19.50 Ljubljana 21.38 * prestop vlaki vozijo vsak dan CENE VOZOVNIC LJUBLJANA–BRATISLAVA–LJUBLJANA, 2. razred Vrsta ponudbe Cena v tolarjih* CityStar International** (1 odrasla oseba) 17.537 CityStar International** (2 odrasli osebi) oziroma na osebo 26.306 13.153 CityStar International** (3 odrasle osebe) oziroma na osebo 35.074 11.691 CityStar International** (4 odrasle osebe) oziroma na osebo 43.843 10.961 CityStar International** (5 odraslih oseb) oziroma na osebo 52.611 10.522 *Cene so prera~unane v tolarje po te~aju evra za februar 2005. 10 Tovorni promet Alojzij Vidmar Vlaki LjubljanaLine uspe{no v drugem letu prometa Leto 2004 je bilo prvo celoletno obdobje, v katerem je potekal promet direktnih tovornih vla- kov med ran`irno postajo Zalog in ran`irno postajo München Nord. Ponudbo vlakov LjubljanaLine smo od njihove uvedbe septembra 2003 neneh- no dopolnjevali. Predvsem smo dopolnili ponudbo v smeri sever-jug, zaradi nara{~ajo~e potrebe po transportih oseb- nih avtomobilov skupine VW do Luke Koper. Trenutno vsak teden po na~rtu vozi 33 vlakov (10 v smeri Zalog-München in 23 v obratni smeri). Z analizo, ki smo jo pripravili skupaj z nem{kimi `eleznicami (DB – Stinnes), smo ugotovili, da je to~nost vlakov v odhodu v smeri Zalog-München 85- odstotna, v prihodu pa 77- odstotna. V obratni smeri pa je to~nost v odhodu iz Münchna 95-odstotna, v prihodu v Zalog pa 70-odstotna. Medpotne zamude so nastajale predvsem na mejni postaji Jesenice zaradi neurejenih prevoznih in spre- mnih dokumentov. Povpre~na izkori{~enost vseh prepeljanih vlakov je zna{ala 81 odstotkov, povpre~na izko- ri{~enost vlakov v smeri sever- jug (München-Zalog) je bila 86 odstotkov, v obratni smeri pa 70 odstotkov. Najbolj{a je bila izkori{~enost v prvem polletju, avgusta je zaradi dopustov padla pod povpre~- je, ravno tako pa spet v drugi polovici decembra, kar je raz- vidno tudi iz grafa. V sistemu LjubljanaLine je bilo prepelja- nih skupaj 24.394 vagonov (1.384 vlakov), od tega v smeri sever-jug 16.325 vagonov (848 vlakov), v obratni smeri pa 8.069 vagonov (536 vlakov). Dele` praznih vagonov je bil 23-odstoten; v smeri sever-jug je bilo praznih vagonov 12 odstotkov, v obratni smeri pa 48 odstotkov. Vzrok za tako velik dele` praznih vagonov med Zalogom in Münchnom je v vrnitvi praznih vagonov za prevoz avtomobilov. Za izbolj{anje in stabiliziranje kakovosti vlakov LjubljanaLine bomo letos sodelujo~e ̀ eleznice (DB Stinnes, ÖBB-RCA, S@) pod- pisale sporazum o sodelovanju, podalj{ali bomo sporazum o tehni~nem zaupanju tudi za podro~je S@ ter uvedli elektron- ski tovorni list, za katerega so trenutno še tehni~ne ovire. 11 Revija Slovenskih `eleznic februar 2005 Tovorna postaja Koper Nujne so takoj{nje investicije Agresiven in prepoznaven pri- stop S@-Tovorni promet na globalnem trgu in strate{ki pro- jekt Tr`na ofenziva v tovornem prometu pove~ujeta obseg dela tovornega prometa, s ~imer se iz dneva v dan pove~uje potreba po hitrej{i posodobitvi javne `elezni- {ke infrastrukture. Ta namre~ komajda {e zadovoljuje zahteve nara{~ajo~ega prometa, zlasti v Kopru. Tirne zmogljivosti tovor- ne postaje Koper so `e dolgo premajhne za ~edalje ve~ji obseg dela, njihova tehni~na opremlje- nost je zastarela, ne nazadnje pa delo ovira tudi enotirna proga do Diva~e. Zato moramo v nekaterih primerih `e zavra~ati prevzem posameznih po{iljk v preobreme- njenih dneh in njihov prevzem prelagati na konec tedna, ko vlakov ni tako veliko. Ni pa dale~ dan, ko novega tovora enostav- no ne bo ve~ mogo~e sprejeti. Da bi se izognili tovrstnim te`a- vam in v skrbi za zadovoljevanje potreb na{ih kupcev in poslovnih partnerjev ̀ e nekaj let na~rtujemo tehnolo{ke posodobitve. Z njimi bomo premostili ~as, ki nas lo~i do tako `elenega drugega tira in z njim povezane raz{iritve ter posodobitve tirnih naprav, ki niso bile posodobljene `e od njihove postavitve konec {estdesetih let prej{njega stoletja. Decembra lani smo ob uveljavitvi novega voznega reda v dogo- voru s strankami in sosednjimi `elezni{kimi upravami za~eli voziti te`je vlake z `elezovo rudo in premogom. Z dodaja- njem tretje dizelske lokomotive v kompozicijo smo dosegli, da, poenostavljeno povedano, tovor, ki smo ga prej prepeljali s tremi vlaki, sedaj prepeljemo z dvema in tako na progi pri- dobimo prostor za dodaten vlak z drugim blagom. Seveda ima tak{en na~in dela poleg visokih stro{kov dizelske vleke {e eno neprijetno posledico – hrup, ki ga povzro~a dizelska lokomotiva. Njeno rohnenje je, zlasti pono~i, zelo mote~e. Zato se pojavljajo upravi~ene prito`be ob~anov, ki `ivijo v naseljih ob progi med Koprom in Kozino. Pozitivni u~inek, ki smo ga dosegli z dodajanjem dizelske lokomotive, bi lahko dosegli tudi z umestit- vijo tretje elektri~ne lokomotive in se izognili protestom, pa {e hitrost vlaka bi bila vi{ja. @al smo omejeni z elektroenergetskim napajalnim sistemom, vklju~no z vozno mre`o, ki ne omogo~a tolik{nega hkratnega odjema elektri~ne energije iz omre`ja. Vse do posodobitve elektroener- getskega sistema in pove~anja mo~i vozne mre`e ne bomo mogli voziti {e te`jih vlakov, kljub te`ko pri~akovanim Siemensovim elektrolokomotivam. S pomo~jo S@-Infrastrukture in podro~ja investicij v tovornem prometu `e nekaj let vztrajno opozarjamo Javno agencijo za `elezni{ki promet na nujna vla- ganja v javno `elezni{ko infra- strukturo v Kopru. Gre tako za vzdr`evanje in obnovo tirov in tirnih naprav, kot za delovne prostore, ki prav tako `e od postavitve niso bili dele`ni nika- kr{nih vlaganj – kljub dejstvu, da se je obseg dela v zadnjih petnaj- stih letih potrojil in se je ustrezno pove~alo tudi {tevilo zaposlenih. Delovni prostori so polni zapo- slenih in naprav, ki jih prina{a sodobno poslovanje. Prostore bi bilo nujno treba temeljito obnoviti od strehe navzdol. V tehnolo{kem delu investicij pa si v Kopru `elimo investicijo v pnevmatsko po{to med stavba- ma na tovorni postaji in v luki ter v stabilne naprave za opravljanje zavornih preskusov. Za te investi- cije je projektna dokumentacija skorajda `e v celoti pripravljena, omenjene tehnolo{ke investicije pa bi skraj{ale obrat vagonov in lokomotiv. Tudi sredstva so `e zagotovljena, predolgo pa ~akamo na soglasje lastnika javne `elezni{ke infrastrukture za umestitev v prostor. @al tudi tokrat lahko predvsem ugotovimo, da preve~krat in predolgo ~akamo zaradi neka- k{nih birokratskih zapletov in ovir, pregovornega pomanjkanja sredstev, pa tudi zaradi nera- zumevanja in celo nezanimanja posameznikov. S tem prispevkom sem `elel opozoriti, da moramo vsi pri- stojni nemudoma storiti vse, kar je v na{i mo~i za izvedbo na~rtovanih investicij in s tem sami sebi omogo~iti razvoj. Posebej ka`e spomniti, da gre zaradi edinstvene lege skozi roke `elezni~arjev v Kopru tret- jina tovora, ki ga prepeljemo na Slovenskih `eleznicah. Tu vsak dan v povpre~ju nalo`imo, raz- lo`imo in tehnolo{ko obdelamo 530 vagonov, kar je kar slaba polovica vseh v Sloveniji nalo`e- nih vagonov. Po preobremenjeni progi iz Kopra potuje kar tretjina našega tovora. Tovorni promet Marjan Masi~ 12 Iz tujine Marko Tancar UIC pozdravlja Kjotski protokol V sredo, 16. februarja, je za~el veljati Kjotski protokol. Protokol je podpisalo kar 141 dr`av, med njimi tudi Slovenija. Kjotski protokol je mednaroden in zakonsko obvezujo~ sporazum o zmanj{evanju u~inka tople grede. @e leta 1992 je bila na Svetovnem vrhu v Riu de Janeiru sprejeta Okvirna konvencija Zdru`enih narodov o spremembi podnebja, 11. decembra 1997 pa protokol k tej konvenciji – Kjotski proto- kol. Zdru`ene dr`ave Amerike se protokolu niso pridru`ile, po ratifikaciji Ruske federacije pa je kon~no za~el veljati. Industrializirane dr`ave, med njimi tudi Slovenija, bodo tako morale omejiti oziroma zmanj- {ati svoje emisije toplogrednih plinov, ki so glavni vzrok za pod- nebne spremembe. Slovenija se je obvezala, da bo v prvem ciljnem obdobju, med letoma 2008 in 2012, za osem odstot- kov zmanj{ala emisije toplo- grednih plinov glede na izho- di{~no leto 1986. Celotni oce- njeni stro{ki izvajanja Kjotskega protokola v Sloveniji zna{ajo v ugodnej{em primeru okrog 5,5 milijarde tolarjev na leto, v manj ugodnem primeru pa okrog 10 milijard tolarjev na leto. Vse dr`ave podpisnice pa so se obvezale, da bodo emisije toplogrednih plinov do leta 2012 zmanj{ale za vsaj pet odstotkov. Kjotski protokol ne dolo~a posebnih ukrepov za doseganje tega cilja, saj jih morajo posamezne dr`ave vklju~iti v svojo zakonodajo. Za~etek veljavnosti kjotskega protokola je pomemben dogo- dek na podro~ju varovanja okolja, saj pomeni za~etek organiziranega in usklajenega delovanja za ubla`itev oziroma prepre~itev neugodnih pod- nebnih sprememb, ki so `e za- ~ele ogro`ati ~love{tvo, {e bolj pa ga bodo v prihodnjih deset- letjih. @e letos naj bi se za~eli pogovori o obveznostih dr`av v naslednjih ciljnih obdobjih. Z njimi naj bi pove~ali obstoje~e obveznosti zmanj{anja emisij toplogrednih plinov industri- aliziranih dr`av, pogodbenic protokola. K protokolu naj bi postopoma vklju~ili tudi ve~je dr`ave v razvoju, predvsem pa ZDA, ki so same odgovorne za okrog ~etrtino vseh svetovnih emisij ogljikovega dioksida. Kot so sporo~ili iz mednarodne `elezni{ke zveze UIC, transport povzro~a kar 25 do 30 odstot- kov svetovnih emisij ogljikovega dioksida. Te bi lahko znatno zmanj{ali z modalnim premi- kom k `elezni{kemu in javnemu transportu. Kot je pokazala oktobra izvedena {tudija, o kateri smo `e pisali, kar tretji- no zunanjih stro{kov prometa v Evropi sestavljajo klimatske spremembe. @elezni{ki sektor nenehno izbolj{uje svojo pri- jaznost do okolja in z nizkimi emisijami CO2 ponuja pot k trajnostnemu transportnemu razvoju. Za izbolj{anje prispev- ka transporta k varovanju okolja bo treba vzpostaviti nov na~in financiranja, ki trenutno ne podpira trajnostnega razvoja. To pomeni zlasti investiranje v novo infrastrukturo za `eleznice in javni transport, so prepri~ani v UIC-ju. Kot posebno te`avno podro~je UIC poudarja dr`ave v razvoju, ki niso vklju~ene v Kjotski protokol. Zaradi izredno velikega pove~anja mobilnosti in transportnega povpra{evanja po vsem svetu pa se bo treba soo~iti z resnimi ekonomskimi, okoljskimi in socialnimi izzivi. Re{itev bi lahko ponudile `elez- nice, ki temeljijo na u~inkovito- sti, ekonomski rasti, prijaznosti do okolja in z zagotavljanjem {iroke mobilnosti spodbujajo socialno enakopravnost pre- bivalstva. Aktualno Privatizacija japonskih `eleznic Japonska vlada se soo~a z velikim prora~unskim pri- manjkljajem. Zato se je odlo~ila, da bo prodala svoj skoraj 40-odstotni dele` v `elezni{kem podjetju JR Central. ^e bo prodaja ures- ni~ena, bo pomenila konec privatizacije vseh `elezni{kih podjetij na Honshuju. JR East je bil popolnoma privatiziran `e leta 2002, JR West pa je v zasebne roke pre{el marca lani. Na~rtov za privatizacijo JR Hokkaido, JR Kyushu ali JR Shikoku ni, saj ti regionalni operaterji niso dovolj dobi~- konosni. Paradni konj pod- jetja JR Central je legendarni hitri vlak Tokaido Shinkansen, ki na leto med Tokyjem in Osako prepelje 132 milijonov potnikov. Za zdaj popolno privatizacijo ovirajo {e dolgo- vi podjetja, ki pa se z dobrimi poslovnimi rezultati `e zma- nj{ujejo. [panija se odpira Od prvega januarja je {pan- ski upravljalec infrastrukture ADIF lo~en od prevoznika Renfe. Hkrati pa so se proge, ki so del vseevropskega omre- `ja tovornih vlakov (TERFN), odprle za konkurenco. Po pri~akovanjih naj bi bilo celo- tno {pansko omre`je za med- narodno tovorno konkurenco odprto `e pred januarjem leta 2006. [panske `elezni- ce Renfe bodo ostale edini `elezni{ki prevoznik potnikov najmanj do leta 2010, ~eprav bodo o najnovej{ih smernicah Evropske unije za to podro~je razpravljali `e letos. Vlakovne trase bo podeljeval ADIF, v morebitnih sporih pa bo posredovala posebna komisi- ja, ki bo tudi izdajala licence in varnostna spri~evala dru- gim prevoznikom. Narodna skup{~ina Srbije je 17. februarja sprejela Zakon o `eleznici. Cilj novega zakona je pove~anje u~inkovitosti srb- skega `elezni{kega sistema ter njegovo vklju~evanje v sistem evropskih `eleznic. Mednarodne finan~ne insti- tucije so sprejem novega, sodobnega zakona postavile kot prvi pogoj za izrabo tujih kreditov za razvoj `eleznice. Zakon bo prinesel tudi novo organizacijo prometa ter uki- nitev monopola @TP Beograd z odprtjem srbskih prog kon- kurenci v tovornem prometu. Ustanovljeni bosta dve pod- jetji – za upravljanje `elezni{ke infrastrukture in opravljanje javnih prevozov. H~erinska podjetja pa se bodo ukvarjala s turisti~no dejavnostjo, gostin- stvom, remonti in drugimi dejavnostmi. Generalni direktor @TP Beograd Milanko [aran~i} je povedal, da bo zakon `elezni~arjem na {iroko odprl vrata pri uresni- ~evanju razvojnih na~rtov. »Ne samo, da bo podjetje razdelje- no na infrastrukturo in prevoz, delo bo veliko bolj prakti~no in veliko la`je bomo lahko sprem- ljali gibanje stro{kov na tr`ni podlagi,« je povedal. [aran~i} je tudi napovedal, da bodo naredili vse, da bi zakon `e do konca aprila za`ivel v prak- si. Letos naj bi @TP Beograd zmanj{al {tevilo zaposlenih za 3.750 delavcev. Novi `elezni{ki zakon v Srbiji V Münchnu bo tudi letos, kot vsaki dve leti, potekal trans- portni sejem Transport Logistic. @e deseti mednarodni sejem za logistiko, telematiko in promet bo potekal med 31. majem in 3. junijem. Zadnjega sejma leta 2003 se je udele`ilo kar 1.193 razstavljalcev, 218 ve~ kakor dve leti prej. [tevilo obiskovalcev je po podatkih organizatorjev doseglo {tevilko 40.000, pri{li pa so kar iz 81 dr`av. Za letos organizatorji napovedujejo ponovno pove~anje {tevila obis- kovalcev, predvsem iz tujine. Novost leto{njega sejma Transport Logistic je priklju~itev kongresa Marilog, ki zdru`uje strokovnjake s podro~ja pomor- ske logistike. Tudi letos pa bosta v okviru sejma organizirana kongres Air Cargo Europe ter kongres EurailFreight, ki bo zlasti zanimiv za strokovnjake z `elezni{kega podro~ja. Drugi kongres Eurailfreight bo v organizaciji Zveze evropskih `eleznic (CER), Mednarodne `elezni{ke zveze (UIC), Zveze evropske `elezni{ke industrije (UNIFE) ter Stinnesa potekal od 31. maja do 3. junija. Leto{nje vodilo kongresa bo Premik med na~ini prevoza – evropski izziv. @e danes namre~ pet- deset odstotkov evropskega `elezni{kega tovora potuje v ~ezmejnem prometu. S {iritvijo Evropske unije se je {e pove~ala nuja selitve tovora s cest na tire, saj si EU prizadeva za trajnostni transportni razvoj. Tudi letos se bomo med evrop- skimi transportno-logisti~nimi podjetji na najve~jem tovrstnem evropskem sejmu predstavile tudi Slovenske `eleznice. Transport Logistic konec maja Iz tujine 13 Revija Slovenskih `eleznic februar 2005 14 SŽ so ljudje Olga Žvanut Jo`e Urbanc »Naklju~ja pogosto spreme @eleznici ste zapisani ves ~as svojega slu`bovanja, to je `e dvaindvajset let. Je bila to zavestna odlo~itev ali posledica naklju~ja? Za~elo se je bolj ali manj naklju- ~no. V ~asu mojega srednje- {olskega izobra`evanja so bile {tipendije za elektrotehnike {ibkega toka na voljo predvsem pri treh ali {tirih velikih podjetjih in eno od njih je bila `eleznica. Poleg tega smo imeli v srednji {oli tudi obvezno prakso med poletnimi po~itnicami in tako sem spoznal razli~na vzdr`evalna podro~ja na SV in TK v takrat- nem Tozdu za SVTK naprave v Ljubljani. Mazanje zavor na dr~i v Zalogu in popravljanje kretni{kih pogonov, plezanje po drogovih ob kamni{ki progi, iskanje `ic na kabelskih delilnikih in previjanje transformatorjev v interfonskih oja~evalnikih so prav prijetni spo- mini iz tistih ~asov. Pa ne samo spomini, temve~ tudi dragocene izku{nje. Ker se mi je zdelo delo, ki sem ga tako spoznal, zanimivo in ker me je povrhu zavezovala tudi {tipendijska pogodba, sem se odlo~il za redno zaposlitev na `eleznici, in sicer v nadzor- ni{tvu za vzdr`evanje VF naprav v Ljubljani. Od tu naprej pa je moja poklicna pot po~asi dobi- vala dimenzijo zavestne odlo- ~itve. Nanjo je vplivalo tudi nekaj dogodkov v mojem zasebnem `ivljenju. Toda klju~no je bilo zanimivo delo, pa tudi sre~a, da se je vedno dogajalo nekaj novega. V osemdesetih letih smo gradili prvo informacijsko omre- `je, v devetdesetih modernizi- rali celotno telekomunikacijsko omre`je. Morda bi vam {e naj- bolj enostavno lahko odgovoril, da sem naklju~ja spremenil v zavestne odlo~itve ali pa jih kot take sprejel. »Informacije in komunika- cije poganjajo promet!« je bilo reklamno geslo podjetja Philips na ljub- ljanskem sejmu elektro- nike pred kakima dvema desetletjema. Menite, da je ta trditev {e vedno ali celo ~edalje bolj aktualna in veljavna? Se kar strinjam s Philipsom, pa ~eprav se je zdaj preselil na Daljnji vzhod. O~itno je imel `e tedaj nekaj vzhodnja{ke modro- sti. [alo na stran. Pravzaprav `e ves ~as velja pravilo, da ljudje z medsebojnim komuniciranjem izmenjujemo informacije, te pa se v procesu mi{ljenja spremi- njajo v podatke. Tako je promet samo eno od ne{tetih podro~ij, kjer informacije skozi komuni- kacijske poti ustvarjajo podatke, vse skupaj pa je nujen pogoj za potekanje prometa. Pa vendar, se vam zdi, da ti dve podro~ji postajata ~edalje bolj pomembni? ^e govorimo na splo{no, o tem ni nobenega dvoma. Podjetja so na skoraj vseh podro~jih svoje- ga delovanja postala odvisna od informacijske podpore, brez nje ne bi ve~ dosegala poslovnih ciljev, pravzaprav je `e vdelana vanje. Logistika in znotraj nje tudi promet sta {e posebej uspe{no vsrkala nove tehnolo{ke mo`nosti s tega podro~ja, in jih spremenila v oprijemljive u~inke – ni`je stro{ke, ve~jo u~inkovitost oziroma preprosto povedano – denar. Omenili ste informacij- sko podporo. Ve~ini ljudi se zdi ta povezana z ra~unalnikom na mizi in nekaj programi ter elek- tronsko po{to. Tak{en lai~en pogled je {e vedno precej pogost celo v dolo~enih strokovnih krogih, ~eprav se 15 Revija Slovenskih `eleznic februar 2005 razmere izbolj{ujejo. Dru{tvo informatikov Slovenije je spreje- lo stali{~e, da v sedanjem svetu razmejitev med informatiko in komunikacijami ni ve~ ustrez- na, saj obe podro~ji med sabo prilagajata vsebine in podro~ja delovanja. Temu je pritrdila tudi Gospodarska zbornica Slovenije in `e nekaj ~asa uporablja krati- co IKT, kar pomeni informacijsko komunikacijske tehnologije. Enako razmi{ljajo tudi v aka- demskih krogih na slovenskih univerzah. In, kar je morda od vsega {e najbolj zna~ilno, do pred kratkim samo na informatiko ali samo na komu- nikacije osredoto~ena podjetja se zdru`ujejo oziroma segajo s svojega izvirnega tudi na drugo podro~je. @al na `eleznici pri teh proce- sih zaostajamo. Lahko se sicer tola`imo, da smo veliko pod- jetje, da so zato spremembe po~asne, da smo omejeni s tem in onim, vendar pa gre razvoj v na{em okolju naprej. Tako smo zdaj na podro~jih, kjer smo bili pred desetletjem ali dvema med vodilnimi, pa ne samo v nekda- nji dr`avi, tudi med evropskimi `eleznicami, krepko zaostali – tehnolo{ko, organizacijsko in kar je {e najve~ji problem, v na- ~inu razumevanja. Kako bi torej lahko zgo{- ~eno predstavili pojem informacijske podpore? Informacijska podpora je prav- zaprav veriga, ki se za~ne pri aplikaciji ali programski re{itvi, ki te~e na centralnem ra~unalni- ku ali stre`niku in gre preko mno`ice sistemov, ki skrbijo za to, da se ta aplikacija uspe{no odvija na ra~unalniku pri vla- kovnem odpravniku na Hodo{u ali pri skladi{~niku v Kopru. Pri tem sodeluje veliko tehnike in tehnikov: skrbnik aplikacije in razvijalec, tisti, ki skrbi za strojno opremo, na kateri te- ~ejo aplikacije, strokovnjak za lokalna o`i~enja in pripadajo~o opremo, vzdr`evalci opti~nih vodnikov, strokovnjaki za poda- tkovna stikala po vsej Sloveniji, strokovnjaki za napajanje z elek- tri~no energijo, strokovnjaki za osebne ra~unalnike, tiskalnike. Vse to je informacijska podpora, ~e `elimo, da bo pritisk na tipko enter pri katerem koli od upo- rabnikov spro`il ustrezno posle- dico na centralnem ra~unalniku, da bo tovorni list zaklju~en, vozni dokument natisnjen ali vlak odpravljen. Konkretna podro~ja delo- vanja so se na va{i poklicni poti mo~no spreminjala in razvijala. Ob delu ste tudi {tudirali in uspe{no kon- ~ali {tudij na Visoki {oli za upravljanje in poslovanje. Najbr` ni bilo vedno lahko in preprosto usklajevati vse obveznosti in `elje? Na to vpra{anje bi vam morali odgovoriti ljudje, ki me sprem- ljajo skozi `ivljenje, da bi dobili povsem po{ten odgovor. Sam obveznosti, ki so bile posledica {tudija, nisem nikoli dojemal kot breme, toda tako sem pa~ jaz gledal nanje. Ni bilo vedno lahko in preprosto, {e posebej {tudij manj zanimivih predme- tov. Na sre~o pa je bilo slednjih v primerjavi z zanimivimi manj. Najbr` je bilo pomembno to, da sem se vedno odlo~al za izobra- `evanje sam, zaradi lastne `elje in ne pod kakr{nokoli prisilo. Poleg delavnosti, ki po mnenju {tevilnih, ki vas dobro poznajo, v~asih meji `e na deloholi~nost, vas mo~no opredeljuje- ta tudi ustvarjalni nemir in vztrajno zanimanje za nove strokovne izzive. Ali veliko dela nosite domov ne samo v glavi, temve~ tudi v aktovki oziroma ra~unalniku? Hvala za kompliment, ~e delavnost, ustvarjalni nemir in zanimanje za strokovne izzive sploh {e sodijo med pozitivne lastnosti. Zdaj so v modi in tudi uspe{nej{i so druga~ni pristopi. Tako se v~asih ~lovek po~uti kar malce neumno. Na sre~o tak napad hitro mine in si spet tisto, kar si. Kar pa se no{enja dela domov ti~e, pa ne smem odgo- voriti, sploh to z ra~unalnikom je lahko za davkarijo sporno in mi bodo zaradi tega pripisali boniteto – doma uporabljam slu`beni ra~unalnik – groza. Ker bi kdo, ki bo bral tale najin inter- vju, na tem mestu prebral, kako izjavljam, da domov ne nosim dela, pono~i pa od mene dobiva elektronsko po{to slu`bene vse- bine, ne verjel tudi vsem drugim besedam, bom po{teno povedal – da, nosim. V~asih iz potrebe, saj veste, kako se na `elezni- ci postavljajo roki za naloge – narejena mora biti do v~eraj, v~asih iz zanimanja za kak{no tematiko in v~asih iz navade. Pa saj najbr` tudi vi doma kdaj preberete kaj uporabnega in koristnega za va{e novinarsko delo. Tudi to je neke vrste delo doma, mar ne? Narava, gibanje, nujni odklop od stresnega vsakdana – kako to uresni- ~ujete v va{em dnevnem ali tedenskem na~rtu? Narava in gibanje sta sestavni del vsakdana. Pa bom te`ko rekel, da je to na~rtovano odpravljanje stresa. Preprosto je to del mojega `ivljenja `e dolga leta in je tako vtkano v moj vsakdan, da bi mi bilo brez tega te`ko `iveti. Pomaga pa, da se misli iz glave prevetrijo, pa {e nove ideje se porajajo kje na kolesu oziroma med hojo ali tekom. Kak{na dobra glasba pred spanjem in, kot bi rekli moji otroci – to je to. Ali nam lahko zaupate, kak{ne so va{e poklicne in zasebne `elje ter ambicije za prihodnost? Zasebne `elje? Hm, {e najbolj mo~na je popotovanje s kole- som do Moskve, pa nekaj izob- ra`evalnih izzivov tudi imam. Predvsem pa je zasebna `elja mirno dru`insko `ivljenje. Poklicne ambicije? ^eprav bo sli{ati bolj malo verjetno, bom rekel, da ambicij nimam. Vsaj ne v tak{nem pomenu bese- de, kot se to obi~ajno razume – priplezati nekam, ne glede na vse okoli sebe. Morda se besedi ambicija dela s tem celo krivica. Ve~ razmi{ljam tem, ali se bo moje delo in znanje zdelo uporabno tudi drugim in bom zato dobil nove nalo- ge in obveznosti. ^e bo tako, bom vesel in bom naredil vse, kar je v moji mo~i, da bom tak{no zaupanje upravi~il. ^e bo druga~e, pa tudi ne bom razo~aran. Del poklicnih `elja je povezan tudi z ustanovitvijo dru{tva in`enirjev in tehnikov na Slovenskih `eleznicah, pa ve~je povezovanje in sodelovanje z dru{tvom vzdr`evalcev in dru- {tvom informatikov Slovenije. Pa {e kak{no povezovanje in sodelovanje imam v glavi, ki bi za `eleznico in zaposlene pomenilo napredek, samo na tej to~ki smo precej nerodni in introvertirani. Vesel bi bil tudi, ~e bi imela Nova proga prilogo, ki bi pokrivala podro~je tehno- logij, ki jih `e imamo na `elez- nici, se nam obetajo ali pa so samo zanimive za zaposlene, in bi bila dobrodo{el informativni kanal in pripomo~ek za izob- ra`evanje. SŽ so ljudje nim v zavestne odlo~itve« 17 Revija Slovenskih `eleznic februar 2005 Reportaža Ervin Sor~ [vicarski prometni muzej [vicarska prometna hi{a v Luzernu uspe{no zdru`uje prvi- ne sodobnega razstavi{~a in muzeja. Obiskovalci se z nazor- no predstavljenimi vsebinami seznanijo z razvojem temeljne gospodarske panoge – prometa. ^eprav je muzej tematsko {iroko zasnovan, je `eleznici namenje- na najve~ja pozornost. Kako tudi ne, saj se [vicarji z nobeno drugo obliko transporta ne identificira- jo tako kot z `eleznico. Gre za tradicionalno spo{tljiv odnos do `eleznice, ki je v de`elo prinesla blaginjo, »izvozila« pa pojem zanesljivosti, to~nosti in odli~nih povezav s svetom. Stalno muzej- sko zbirko dodatno popestrijo tematski tedni, s poudarkom na posameznih oblikah transporta. Tako je muzej med drugim gostil `e 17. razstavo Bahnexpo 03 s pomenljivim naslovom Moja, tvoja – na{a `eleznica! Osrednja pozornost je bila namenjena `elezni{kim poklicem v preteklo- sti in prihodnosti. Sprehod med slikovnimi utrin- ki muzealij, ki so sestavni del »`eleznega« repertoarja, je seve- da le be`en vpogled na doga- janje vselej dobro obiskane in gostoljubne {vicarske prometne hi{e. Obiskovalec muzej zapu{~a zadovoljen in obogaten z mno- goterimi spoznanji in izkustvi, pridobljenimi na tehni~no vrhun- sko dovr{en, predvsem pa zelo privla~en in simpati~en na~in. Paleta odgovorov, ~emu obiskati ta muzej, se razteza od zabave do povsem resnega raziskoval- nega dela. Zato je Verkehrshaus Schweiz tudi najbolje obiskani {vicarski muzej. Da, [vicarska prometna hi{a je kraj, ki s pou~nimi, a zabavnimi in odli~no zasnovanimi prikazi vzbuja tolik{no pozornost, da se ljudje vseh starosti radi vra~ajo vanjo. Z luzernske `elezni{ke postaje je do muzeja mogo~e pri- pe{a~iti ob jezeru, ali pa – morda {e bolj do`iveto – pripluti z ladjo. Cilja ni mogo~e zgre{iti, saj se nad razstavi{~em kot mogo~na markacija bohoti bela kupola zra~nega balona, s katerim vas popeljejo na panoramski polet. Na prostrani, do podrobnosti izdelani maketi, ki se razteza ob vhodni avli, je upodobljen sever- ni del ene najpomembnej{ih evropskih prometnic – `eleznice ~ez [entgotard. Ob~udovanja vredna, popolnoma avtomatizi- rana miniatura prikazuje, kako virtuozno je skozi gorato alpsko pokrajino speljana {entgotardska proga. Skozi spiralne predore, preko ne{tetih viaduktov in mostov se vlakci vzpenjajo do portala zloglasnega predora St. Gotthard. Gradnji tega zname- nitega, 15 kilometrov dolgega predora, je namenjena ena najprivla~nej{ih predstav. Z dvi- galom se spustimo v podzemlje in ob li~ni pode`elski kulisi pri- sluhnemo zgodbi mladih ljudi, ki se v upanju na dober zaslu`ek odpravljajo na gradbi{~e pre- dora. Upanje pa se sprevr`e v dramo, kajti v rovu prihodnjega predora jih v neznosnih delo- vnih razmerah za mezdno pla- ~ilo ~aka ne~love{ko garanje. Rudni{ki vlakec nas skozi portal predora zapelje med mra~ne kulise podzemnega gradbi{~a. Z uporabo zvo~nih, svetlobnih in celo fizi~nih u~inkov, ki diskretno delujejo na telo, sicer imaginaren prikaz neko~ resni~nega doga- janja za`ivi v vseh razse`nostih. Med pretresljive ~love{ke usode so skozi pripoved nevsiljivo podani tudi zanimivi kronolo{ki in impresivni tehni~ni podatki o predoru, katerega gradnja je v devetih letih zahtevala kar 146 `ivljenj (po nekaterih virih celo 199). Zgodbi s konca 19. stoletja sledi {e optimisti~en sklep z opi- som briljantnega uspeha, ki ga je po odprtju leta 1882 dosegla {entgotardska proga. Odli~na polurna predstava obiskovalca popolnoma prevzame. ^eprav je poklic strojevodje z zatonom parne vleke ~edalje bolj izgubljal prvotno privla~nost in slavo, pa je bil simulator komand- nega pulta elektri~ne lokomotive stalno zaseden. In{truktor je razlo`il pomen in delovanje sti- kal, ro~ic ter naprav na pultu, potem pa - gremo! S prikazom virtualne proge na monitorju je o`ivel pravcati lokomotivski »play- station«. Tako mladi kot stari del predvsem mo{ke populacije sta z velikim pri~akovanjem sedala za komandni pult in ob nasvetih in{truktorja so obiskovalci bolj ali Na maketi v avli je upodobljen severni del železnice ~ez Šentgotard. Simulator vožnje elektri~ne lokomotive. 18 Reportaža manj uspe{no speljali »svoj« prvi vlak po {entgotardski progi. Lu~em na vlakih, poleg tega, da so pono~i z medlim brlenjem ozna~evale ~elo ali sklep vlaka, niso namenjali ve~je pozornosti. Zato pa je na spodnji fotografiji prikazani voz iz leta 1884, ki so ga uporabljali za nadzor in pregled {entgotardskega in drugih pre- dorov, preva`al pravo »svetlobno razko{je«. V vagonu je bil name{- ~en parni stroj, ki je paro prejemal od vpre`ene lokomotive. Poganjal je dinamo z mo~jo 4,7 kW, ki je napajal dva velika reflektorja in par lu~i. Voz so uporabljali vse do leta 1920, ko so progo elektrificirali. Proga ~ez [entgotard je morala biti, ne glede na koli~ino snega, vedno prevozna. Da so se vzdr- `evalci lahko spopadali tudi z ve~ metrov debelimi zameti in pla- zovi, so imeli na voljo ogromen odmetalnik. Kar tri metre visok rezalni propeler na parni pogon je s hitrostjo deset kilometrov na uro odmetaval sneg s proge v mogo~nem, do 90 metrov dol- gem in 18 metrov visokem loku. Odmetalnik znamke Xrot m 100 Rotary je bil razvit za potrebe severnoameri{ke dru`be Rocky Mountains in sodi med najve~- je tovrstne primerke. No, tudi v [vici zime niso ve~ to, kar so bile neko~, odmetalnik, okra{en z bikovo glavo – simbolom kan- tona Uri, varno shranjen po~iva v luzernskem muzeju … V »zra~nem prostoru« paviljona najrazli~nej{ih letalnih naprav vlada precej{nja gne~a. Vesoljski oddelek pa je zanimiv tudi zato, ker je poleg visoke tehnologije v njem prikazan vsakdanji `ivljenj- ski utrip vesoljske posadke. Vsako, {e tako preprosto po- ~etje, kot na primer hranjenje, umivanje ali uporaba strani{~a, se v brezte`nosti lahko spremeni v velik problem ... Obiska vredna sta tudi planetarij in Imaxove avanturisti~ne kinopredstave. Z uporabo preciznega projek- torja, ki kot kak{na vesoljska postaja kraljuje name{~en v sredi{~u okrogle dvorane, se na kupolastem stropu planetarija v naravnem zaporedju zvrste pred- stavitve planetov na{ega oson~- ja. Podatki o njihovih atmosferah in temperaturah nas prepri~ajo, da je na{a Zemlja najprijaznej{i gostitelj `ivljenja. Snežni odmetalnik s kar tri metre visokim propelerjem. Svetilni vagon za nadzor in pregled predorov. V »zra~nem pros- toru« paviljona vlada precej{nja gne~a. Na izlet z vlakom Iz Rete~ ~ez Brezovico, Rog in Jetrbenk v Vi`marje Reportaža Dario Cortese Revija Slovenskih `eleznic februar 2005 19 Sprehod je dolg, razgledi veli~astni, ponudb za okrep~ilo ob poti pa sploh ne manjka. Kaj ve~ si na izletu sploh lahko {e `elimo? Za dodatno pokrajinsko pestrost poskrbimo s pristopom od Rete~ skozi loge ob Sori, nato pa se vzpnemo v vi{ave, ki so kljub nizki nadmorski vi{ini – naj- vi{je na izletu se vzpnemo dobrih 800 metrov visoko – razgledne kot le kaj. Pod nami Sor{ko polje in velikani Kamni{kih in Savinjskih Alp onstran {iroke ravnine; nedale~ stran Ljubljanska kotlina in menda vse kar pomembnega izra{~a iz hribovij Posavja, Ko~evske in Notranjske. Skratka, razgled je tak{en, da se moramo kar usesti. Velikokrat. Ne le na klopeh na vrhovih, temve~ tudi v eni od gostiln ali turisti~nih kmetij ob poti. Tako poskrbimo za ravno- vesje na vseh ravneh in se z naj- ve~jim zadovoljstvom navdu{ujemo nad vsemi lepotami visokega roba Polhograjskega hribovja. Ko na `elezni{ki postaji Rete~e izstopimo z vlaka, gremo desno do konca perona, ~ez progo in levo. Po cesti stopimo mimo odcepa desno in gremo nato naravnost po pe{- ~eni poti nad cesto do ponovnega sre~anja z njo. Tam desno na pot in skozi gozd. Ko pridemo na pre~no pot, gremo levo, ob robu gozda nad Soro in z njega desno dol k reki. ^ez most in levo, po poti skoraj vzpored- no s tokom Sore do Lo~nice; pred re~ico, kjer se pot razcepi, gremo desno, ob toku navzgor. Med hojo po poti se oddaljimo od Lo~nice in kmalu zatem, ko pre~kamo trav- nik, sre~amo kolovoz z desne. Po njem gremo levo, do travnika in ob njegovem robu do kozolca. Za njim levo, po mostu ~ez Lo~nico in po kolovozu, ki zavije v desno, do glavne ceste. Po njej ~ez most in do odcepa, prometna smerokaza Topol, Katarina. Po cesti proti Topolu do hi{e {t. 42 a. Za njo levo, ~ez Lo~nico in pri nasled- nji hi{i ({t. 46) levo gor in po ovinku v desno. (Ozna~ena pot je v~asih dr`ala levo tik mimo hi{e in desno nad njo, zdaj pa je zaradi ograje opu{~ena.) Po gozdni vlaki navkreber ob potoku, na razcepu desno in ~ez potok. Vlaka se kratko vzpne in nato dr`i precej po ravnem pre~no ~ez pobo~ja. Kmalu zatem, ko z desne pridr`i opu{~ena ozna~ena pot, pridemo do razcepa, kjer gremo naravnost. Po vlaki se vzpenjamo do struge potoka, kjer se zo`i v pot. Po njej nadaljujemo vzpon na greben pod vrhom Breznik. Na njem gremo na razcepu pri verskem znamenju desno, mimo po~itni{kih hi{ic, po cesti ~ez travnik in nad kmetijami do asfaltne ceste, ki se skozi Studen~ice vzpne v Tehovec. Ko pridemo na asfalt, stopimo nekaj korakov v levo na omenjeno cesto in nato po njej desno navzgor proti Tehovcu. Konec vasi odcep je odcep levo dol do turi- sti~ne kmetije Pr’ Mamovc, do katere pridemo v nekaj minutah. Odprta je konec tedna; v njej se okrep~amo z dobro doma~o hrano. Do sem hodimo 1 uro in pol, na vrh Brezovice (806 m), ki je po cerkvi sv. Jakoba znana enostavno kot Jakob, pa {e 15 minut. Na omenjenem odcepu gremo naravnost (oziroma levo, ~e se vrnemo od turisti~- ne kmetije) po cesti {e slabih 100 metrov; ko se cesta prevesi desno dol, gremo levo po poti in nato z nje strmo desno gor po pobo~jih na vrh razgledne Brezovice. Sestopimo na drugo stran proti vasici Brezovica. Na razcepu pri prvi kmetiji levo, na {ir{o pot in ko se ta prevesi navzdol, levo in blago navzgor po stezi po grebenu in ~ez travnik do razgledne- ga roba nad Topolom in do kolovoza na njem. ^e gremo desno, pridemo do dveh gostiln, levo in naprej po ozkem grebenu pa na vrh drugega veli~astnega razglednika na poti, na 798 metrov visok Rog. Z Brezovice do sem je nadaljnjih 15 minut hoje. Naprej po grebenu sestopimo do po~itni{ke hi{ice in pod njo zavijemo desno na {ir{o pot s Topola, kjer gremo levo in pod Jetrbenk. Na razcepu pri znamenju gremo lahko naravnost in na vrh Jetrbenka (774 m), s katerim zaklju~imo »razgledno trilogijo« tokratnega izleta, sicer pa gremo pri znamenju desno in sestopimo do Slavkovega doma na Golem brdu. ^e izberemo razli~ico ~ez Jetrbenk, gremo z vrha naprej po ozna~eni poti po grebenu; ko sesto- pimo na pre~no pot, zavijemo levo in mimo cerkve sv. Jakoba do nekdanje kmetije, kjer imajo zdaj konje. Pri hi{i desno, po {iroki poti ~ez pa{nike in skozi gozd do razcepa, kjer sre- ~amo ozna~eno pot s Topola. Po njej levo, dokler smerna tabla z napisom Slavkov dom ne svetuje desno. Ko pridemo pri po~itni{ki hi{ici na cesto, gremo desno in proti Slavkovemu domu, ki stoji na bli`nji vzpetini. ^e se nismo okrep~ali pr’ Mamovc ali na Topolu, je Slavkov dom zdaj prilo`nost za to, vendar ne zadnja. Mimo doma in desno, ob robu gozda sestopimo do ceste v dolini, gremo po njej nekaj korakov v levo in nato na odcepu desno. Po cesti pridemo v nekaj minutah do turisti~- ne kmetije Bormes, ki je priljubljen kulinari~ni cilj ob koncu tedna. Z Roga do sem hodimo pribli`no 1 uro in pol ali malo ve~. Mimo turisti~ne kmetije gremo po gozdni cesti navkreber, mimo table z napisoma Dvor 40 min in [entvid 1h 15 in zatem po pribli`no 50 metrih s ceste desno na ozna~eno pot. Po njej se vzpnemo na pre- val vrh hriba in gremo na razcepu naravnost, smerokaz Dvor–[entvid. Na bli`njem razcepu desno, kratko po ravnem in navzdol v Dvor. Ko stopimo na cesto, zavijemo desno, na razcepu ~ez nekaj metrov gremo po cesti desno navzdol, na ovinku pa naravnost po makadamski cesti v Gunclje. Pri prvih hi{ah kar narav- nost po cesti do Gunceljske ceste, po njej levo do kri`i{~a s kapelico in desno skozi Gunclje do semafo- riziranega kri`i{~a pri kon~ni postaji mestnega avtobusa {t. 1. Nasproti nje je zadnja okrep~ilna postaja, gostilna Jelen. V vsakem primeru gremo ~ez cesto na stran z gostilno, in nato pri semaforju pre~kamo {e drugo cesto. Nato gremo levo, po plo~niku do odcepa desno in po njem do ovinka, kjer se naravnost odcepi cesta, po kateri pridemo do `elezni{ke postaje Vi`marje. Z Bormesa hodimo 1 uro do 1 uro 15 minut. Skupaj 4 ure in pol do 5 ur hoje. Pri orientaciji pomagata izletni{ka ali planinska karta Ljubljana in okolica, obe v merilu 1 : 50.000. Za izlet primeren vlak v soboto ali nedeljo odpelje z Jesenic ob 7.38 (So~a; iz Nove Gorice odpelje ob 5.28). Na `. p. Rete~e izstopimo ob 8.29. Za vrnitev na `. p. Vi`marje po- ~akamo na vlak na Jesenice ob 14.47, 15.32 (So~a, ki z Jesenic ob 16.52 nadaljuje proti Novi Gorici) ali 17.50. Iz smeri Ljubljana odpelje vlak proti Jesenicam ob 9.50, na `. p. Rete~e izstopimo ob 10.06. Na `. p. Vi`marje po~akamo na vlak v Ljubljano ob 15.17 ali 18.34. Vzpetina nad vasico Brezovica ima isto ime kot vas, vendar je po cerkvi na vrhu bolj znana kot Jakob. Vas Sora se je namestila pod strmim Homom. Slikovna kri`anka Re {i tev kri ̀ an ke iz prej{ nje Nove pro ge (vo do rav no): so, ev, andreja, ulovka, lemenat, radian, d`em, holokavst, ant, trab, leto, niansa, vatikan, lik, los, nb, tantalidi, koja, idi, vaduz, atej, tik, torba, ete, oa, sir, brkec, ibar, jarbol, zapeljava, poen, etimon, kanasta, massa, abortiv. NOVA PROGA PAUL MUNI GESLO FR. REVO- LUCIJE STANE SEVER OBLIKA IMENA MATEVŽ NAPIS NA KRI- STUSOVEM KRIŽU PRIPRAVA ZA RAZ- MNOŽ- VANJE avtor VINKO KORENT MO^VIREN SVET IVO DANEU NEKD. JAPON. DROBIŽ STARO- SKANDIN. POMOR- Š^AK TELO- VADNA PRVINA RAZPRAV- LJALEC, MOJSTER V ERISTIKI ^RNA ŽIVAL, NAVADNO PES NESMISEL, NEUMNOST KRAJ PRI ŠENTJURJU JAPONSKO MESTO AMERI^AN (IRONI^NO) DEL KO- LOVRATA KRANJ IZZIDEK, MOSTOVŽ, ALTANA OBŽALO- VANJE ŽIRATAR (KRAJŠE) OTON ŽUPAN^I^ SKRAJNI KONEC POLOTOKA DRŽAVNIK VON BISMARCK ILOVICA PRITOK VOLGE ^IL. POET (PABLO) AMERIŠKI NERC DEL LJUBLJANE KRISTAL IZ LEDU, ZNA^IL. ZA SNEŽENJE OTOK V BRIONIH NEKD. OS- NOV. ŠOLA ŽELEZ- NIŠKA PROGA VLAKNENA PLOŠ^A TEKO^INA V ŽILAH JAZBE^JI BRLOG BREZ- BOŽNIŠTVO PREBI- VALCI ŽALCA risba KIH POBOTANJE TEORE- TI^NO, ŠE NEDOKAZ. NA^ELO CERKVENI ZBOR ODDELKI IT. VOJSKE VOZNIK KO^IJE EVROPSKA DRŽAVA FILMSKA ZVEZDA UDAREC TRAVA DRUGE KOŠNJE SANITETNI MATERIAL VESLA^ TUL RAZDOBJE, TUDI MESE^NA ^IŠ^A ^EŠ. REŽI- SER (JIRI) MESTO V ŠPANIJI RASA, PLEME SL. GLED. IGRALKA IN PEVKA HRANA OPERNI SPEV KRAJ NA DUGEM OTOKU (HRV.) PIHANJE, VEJANJE NEKD. FINSKI DRŽAVNIK (URHO) EDEN PETIH VE^NIH BUD PEVKA DEŽMAN MAMICA Iz zbirke @elezni{kega muzeja v Ljubljani