/i* I 55. o Uomionl, g torek, dne 9. marca 1909. Vetja po poŠti; •n eelo leto naprej K 26"— Sl pol leta „ „ 15"— ta Četrt leta „ „ 6-50 en mesec „ „ 2'20 V upravništvu; s* celo leto naprej K 22 a se vzdigujejo Westininsterski stolpi, ^nia reka teče tiho mimo, samo poredko Pljuskanje moti njeno tišino in odsev luči, ki plavajo na njeni gladini. »Topla noč je,« je spregovoril nek Klas poleg mene. Ozrl sem sc in zagledal nekega človeka, ki jc slonel preko ograje poleg me- ne. Bil je čednega obraza, ne neprijaznega, četudi zelo bledega; ovratnik njegove suknje, ki je bil navzgor zavihan in obdajal vrat, je pričal, tla je nosil uniformo. Spoznal sem, da sem bil obsojen um plačati posteljo in zajutrek, ako mu ne odgovorim. Pogledal sem ga radovedno. Ali bi mi mogel kaj povedati, kar bi bilo vredno mojega denarja, ali je bil nezmožen nezmožen pripovedovati cclo svojo zgodbo? Njegovo čelo iu oči so pričale o neki inteligenci in neko gotovo tresenje ustnic je name odločilno vplivalo. »Zelo toplo,« sem rekel, »vendar ne pretopit) za naju tukaj.« »Ne,« je dejal in šc vedno gledal po votli, »dovolj prijetno je tukaj ravno sedaj.« »Dobro je,« jc nadaljeval čez nekoliko trenutkov, »ako se more najti v Londonu prostor, kjer se more tako lahko počivati. Potem, ko se je pehal človek cel dan za opravki, tla zadosti dolžnostim in odvrne nevarnosti, ne vem kaj bi storil, ako bi nc bilo takih mirnih kotičkov.« Govoril je z dolgimi odmori med posameznimi stavki. Vi morate vedeti nekaj o težavnem delu na svetu, sicer bi vas ne bilo tukaj. Dvomim pa, tla morete biti tako utrujeni in vas morejo tako noge boleti kakor mene. Pah! Včasih dvomim, ali jc ccla stvar vredna sveče. Najrajšc bi vrgel vse sku- paj proč — ime, bogastvo, vplivno mesto in se lotil kakega skromnega poklica. Toda jaz vem, ako bi se odpovedal svojemu častihlepju — bi me celo moje živ-ijenje pekla moja vest.« Umolknil jc. Začudeno sem ga pogledal. Se nikdar nisem videl človeka, ki bi bil tako brez vsacega upanja, brez sredstev, kakor je bil ta človek poleg mene. Bil ie razcapan in umazan, neobrit in ne-počesan, bil je videti, kakor da bi ga pustili cel teden ležati v kaki shrambi za smeti. In on jc govoril meni t) težavnih naporih, velikih opravilih! Skoro hi sc na ves glas zasmejal. Ali je bil blazen, ali pa sc jc šalil s svojo lastno revščino. »Ako imajo visoki cilji in visoka mesta,« sem rekel, svoje senčne strani, svoje napore in skrbi, imajo tudi svojo nagrado. Vpliv, moč dobrodelja, pomoč onim, ki so bolj šibki in revni od nas, in dalje celo nek gotov užitek v zunanjosti.« Moji dovtipi so včasih zelo slabi. Govoril sem pod vplivom nasprotja, ki se je kazalo v njegovem govoru in njegovi zunanjosti. Vendar mi je bilo žal celo ko sem ž' govoril. Obrnil je svoj suhi toda mirni obraz v mene. Dejal je: Vedno se spozabim. Seveda, vi me ue morete razumeti.« Meril me je za trenutek od nog do glave. »Brez dvoma jc zelo neverjetno. Vi mi ne bi verjeli, tudi ako vam povem; radi tega vam lahko povem. In v tolažbo mi bo, ako povem komu. Jaz imam v resnici veliko opravilo, zelo veliko opravilo. Toda ravno sedaj imam sitnosti. Resnica je jaz izdelujem dijamante.« »Zdi se mi,« sem rekel, »da ste v trenutku brez službe.« »Jaz sem sit tega. ker se mi ne veruje,« je dejal nepotrpežljivo; in naenkrat je odpel svojo slabo suknjo, izvlekel iz nje majhno platneno vrečico, ki je visela na vrvici okoli njegovega vratu. Iz nje je privlekel majhen kristal. »Radoveden sem. ali veste, kaj je to?« In podal mi ga je v roko. No, pred letom dni ali tako nekako sem vporabljal svoj prosti čas, da sem proučeval naravoslovne vede, tako tla imam nekoliko površnega znanja v fiziki in rudninstvu. Stvar, ki mi jo je podal, ni bila nepodobna nebrušenemu dijamantu bolj temne vrste, četudi mnogo prevelika, ker je bila skoro tolika, kakor konec mojega palca. Gledal sem kristal in opazil, tla jt imel obliko pravilnega oktaedra s krivimi ploskvami, ki so lastne najdražji vseli rudnin. Vzel sem svoj žepni nož in ga skušal obraziti toda zaman. Sklonil sem se naprej proti plinovi svetilki in ga poskušal na steklu svoje ure iu naredil sem z največjo lahkoto belo črto čezenj. (Dalje.) Pred otvoritvijo državnega zbora. Voditelji nemških svobodomiselnih strank so se posvetovali z Bienerthom in Bilinskim o izdaji zakladnih obveznic. Bilinski je izjavil, da so izdali obveznice kot predujem za po zbornici vladi že dovoljene kredite. Vlada se ni poslužila vse dovoljene ji pravice. Odškodnina Turčiji v znesku 54 in pol milijona kron se nakaže iz centralnih aktiv. Po otvoritvi zasedanja pojasni vlada svoje stališče o izdaji zakladnih obveznic. Voditelji nemških svobodomiselnih strank in krščanski socialci so se posvetovali o sestavi zborničnega predsedstva. Sklenili so, da ostane stanje glede na pred-sedništvo neizpremenjeno. Predlagalo se bo, naj zbornica takoj izvoli železniški, brambeni in proračunski odsek, ki se jim nakažejo brez prvega branja že obravnavane vladne predloge. »Diplomatična korespondenca« poroča, da dopusti »Slovanska enota« 10 sej pred Veliko nočjo za obravnavo predloge o vojaških novincih in ostalih vladnih predlog. Ko se nakaže rekrutna predloga odseku, obravnava zbornica v 10 sejah češke in jugoslovanske nujne predloge. Ko konča brambeni odsek posvetovanja, poteče obstrukcijska doba. Da bi bil vsak nujen predlog že obstrukcijski, je taka neumnost, da jo mora trditi le denunciaut, ki nc razločuje med opozicijo in obstrukcijo. Dr. Derschatta je imenovan za predsednika Lloyda. Dr. Derschatta je, kakor se poroča, odstopil kot državni poslanec. Zastopnik dunajskih Cehov. Češke stranke so sklenile, da kandidirajo za izpraznjeno mesto odstopivšega državnega poslanca dr. Cernohorskega ob volitvah 22. aprila zastopnika dunajskih Čehov ministcralnega tajnika trgovinskega ministrstva dr. Zampacha, ki bo sicer kandidiral na mladočeški program, a ne pristopi v parlamentu nobeni stranki. O aneksijski predlogi razpravlja državni zbor po Veliki noči. Dr. FoH o položaju. Kolin, 9. marca. Dr. Fort je govoril \ Kolinu o politiškem položaju. Izjavil je. da bi bili Čehi v takem položaju, kakor so danes, dasi bi bili jeseni 1908 vstopili v vladno koalicijo. Radikalci so motili Fofta z burnimi medklici in zbijali šale iz poročevalca. Na shod so prinesli slamnati ministrski frak in kapo ter delali razne do-vtipe. Češki radikalci proti zakonu o vojaških novincih. Izvrševalni odbor češke radikalne državnopravne stranke jc' imel 7. t. m. sejo, ki so se je udeležili poslanci dr. Hejn, Hub-ka in Baxa. Sklenili so pozvati češke radikalne poslance, da z vsemi sredstvi preprečijo jezikovni, rekrutni in aneksijski zakon. Stranka pričakuje, da bodo s češkimi radikalci solidarno postopali ostali češki poslanci ter protestira proti vojni nevarnosti, ki je nastala vsled aneksije. Končno ;e izvrševalni odbor manifestiral za edinost vseh Slovanov. Proces proti Srbom u Zagrebu. Izbruhi plemskega sovraštva v Zagrebu. Težko je šc izreči o tej razpravi jasno sodbo. Peti dan razprave je predsednik sodišča čital pisma bratov Pribičevič pa ne v orignalu, marveč v faksimilih. kakor so bili objavljeni v Nastičevi brošuri in dokazoval, da so bratje Pribičevič organizovali v srbskem delu Hrvaške vstajo, izdelovali bombe iu bili plačani od srbske vlade. Predsednik pisem v originalu zato ni hotel dati prečitati, ker so braniteiji nekako sumili ali vsaj hoteli stvar tako zasukati, da orignalov ni. Predsednik je izjavil, da ima sodišče originale, cla se pa bodo preči tal i šele potem, ko bo končano zaslišanje obtoženca. Adam Pribičevič prav na nobeno vprašanje ni hotel odgovoriti, ampak vedno zahteval, da sc ga konfrontira z Nastičem, katerega bo razkrinkal. Z napetostjo se pričakuje nadaljnjega razvoja procesa, ker se bodo brezdvomno odkrile prav senzačne stvari. Branitclji so silno nervozni, sodni senat mora vsakih pet minut na posvetovanje itd. itd. Informovani krogi ne dvomijo sicer o tem. da je obstojala revolucionarna, iz Belgrada plačana organizacija, ki je v prvi vrsti imela razpaliti vstajo v Bosni in južni Hrvaški, povdarjajo pa, da obtoženci niso pravi krivci. Silno škoduje celi stvari to, da je sodišče čisto akceptiralo stališče obtožnice, ki zanikuje obstoj srbske narodnosti, pravico Srbov do lastnega grba, zastave in cirilice ter obsojencem šteje v zlo njihovo narodnostno stališče. sto da bi se izključno držalo konkretnih dejstev, ako jih je, ki se dajo tolmačiti za veleizdajo. Kako je javno mnenje v Hrvaški razburjeno, dokazuje to, da so 8. t. m. napadli pristaši starčevičanske stranke v Zagrebu srbofilne poslance Supila, Bania-'nina in Pribičeviča, o katerih trdijo Star-čevičanci, da so oni prvi krivci in baje plačani od belgradskega dispozicijskega fonda. Velika množica je poslance tako pretepla, da sta Banjanin in Pribičevič morala v bolnico, da jima prevežejo rane. Množica je vpila: »Abzug vlahi! Ovo je Zagreb, a ne Belgrad!« Nekje drugod pa se je zbralo pozneje nekaj Srbov in padla je med njimi beseda: »Krepali Hrvati!« To so silno vznemirljivi pojavi! Vlada je seveda imela dolžnost preprečiti, da se v teh tako kritičnih časih ni zrevolucioni-ral ves Jug, toda neodpustljivo, grdo In naravnost lopovsko je, d?» je ban Rauch iz notranje politiških strankarskih ozirov zopet razpalil plemensko sovraštvo med Hrvati in Srbi. To se bo bridko nad njim maščevalo in nad tistimi, ki ga drže, ako se gotovi krogi v Budimpešti v zadnjem trenutku ne premislijo! Dnevne mm. Dopnilna dežeinozborska volitev na Vipavskem. Shod zaupnikov za sod.ii okraj Vipava za bodočo deželnozborsko volitev je bil v nedeljo 7. t. m. v Vipavi. Shod ie bil mnogobrojno obiskan iz celega okraja in je v sporazumu s katol. politič. društvom v Idriji soglasno proglasil kandidatom za deželnozborsko nadomestno volitev v sodnem okraju Idrija-Vipava dne ,3. aprila t. 1. g. Bogomira Per-h a v c a, posestnika in gostilničar ja v V i p a v i. Nastop g. Perhavca je vsem ugajal. »Kmečka zveza« za vipavski sodni okraj je kandidaturo g. Bogomira Perhavca takoi sporočila vodstvu S. L. S. Vodstvo S. L. S. je kandidaturo g. Bogomira Perhavca soglasno odobrilo ter z veseljem pozdravilo, ker je prepričano, da bo vipavska dolina dobila v osebi g. Perhavca dobrega poslanca, ki se bo vedno potegnil za koristi celega volivnega okraja. Vodstvo S. L. S. vsled tega kandidaturo tem topleje priporoča vsem volivcem. ker ie bil g. Bogomir Perhavc vedno vnet. in navdušen pristaš S. L. S. tudi v časih najhujših bojev z nasprotniki. Kandidat priredi tudi v idrijskem volivnem okraju volivne shode, da se volivcem predstavi. Kraj in čas še naznanimo. Volivcem obeh okrajev kličemo: Na delo za skupnega kandidata, da bo izvolitev tem sijajneiša. (i. kandidat obljubuie, da se bo o potrebah obeh okrajev informiral na licu mesta in da bo z enako ljubeznijo in požrtvovalnostjo zastopal kakor koristi vipavskega tako tudi koristi idrijskega sodnega okraja. X Napredno časopisje. Hribarjev »Naš List« objavlja članek pod zaglavjem »Napredno časopisje«. V njem z zeleno zavistjo naglaša, da storijo klerikalci neverjetno veliko za razširjanje svojega časopisja. Prijazno piše, da zato »prodirajo pogubne ideje klerikalizma v maso in vsak bralec se navžije tistega kruha, ki jim ga režejo dr. Lampe, dr. Krek itd. v Ljubljani«. Nato pa graja liberalce, češ, da oremalo store za razširjenje liberalnega časopisja Naroča se v »tedenskem povelju« oficioznega glasila načelnika liberalcev, da morajo agitirati liberalci, da se naroče in razširijo »Slovenski Narod«, »Gorenjec«, »Notranjec«, »Belokranjec« iu »Naš List«, ker »ako se enkrat napredno časopisje vkorenini v narodu, potem tudi ni več daleč, da zavlada v masah kmečkega ljudstva napreden duh in zmaga napredna stranka«. Vzamemo na znanje. kar ukazuje svojim sedanji liberalni gcneralisimus. Ne vprašamo se, zakaj so prišli na indeks kranjskega liberalnega generalnega štaba »Edinost«, »Soča«, Narodni Dnevnik« in »Korošec«. Nas malo zanima. Somišljenike »S. L. S.« opozarjamo. da razvijejo zdaj, ko so dobili najvišji ukaz, liberalci najživahnejšo agitacijo tudi med našimi za liberalno časopisje. Naši somišljeniki naj odgovore na liberalno ofenzivo tako, da razvijejo najširšo agitacijo za »Slovenca« in za drugo naše krščansko časopisje. Paziti na liberalno agitacijo za razširjanje liberalnega časopisja in še bolj razširiti naše časopisje med slovenskim krščanskim ljudstvom, bodi odgovor liberalnemu generalnemu štabu. Naše politiške. izobraževalne in stanovske organizacije takoj na delo in šc bolj razširiti naše časopisje, kakor je že razširjeno. « Odbor »Slovenske krščansko-soc. zve ze« se jc tako-le konstituiral: predsednik dr. Janez Ev. Krek; podpredsednika Luka Smolnikar in prof. Evg. larc; tajnika Ivan Traven /.■•) deželo, Ivan Štefe za Ljubljano: blagajmk Jož. Sedinak; I HoH nn npnot^phtipni fii!ity,pfiitp »»»p i i -— Prou-* v■ .«•».%.. UVUl iiv|m;u \.uiiv.iii i i i Uvcliinv, MiC- i\ I IJ I/. I II' Ml t « I|»V. I\ l 4- Ustanovnlk S. K. S. Z. je postal knezoškofijski kancelar č. g. Viktor Ste-,ska s svoto 20 K. Naj bi se tudi drugi naši somišljeniki na sličen način v dejanju zavedali velikega pomena slovenske krščan-skosocialne izobraževalne organizacije. Podpirajte »Slovensko krščanskosocialno zvezo«. + Socialni kurz S. K. S. Z. Dodatno k sobotnemu članku poročamo, da je prevzel poročilo o delavskem varstvu drž. poslanec dr. Benkovič. I Našim Izobraževalnim društvom! Naša izobraževalna društva, ki želč predavanja »Francozi na Slovenskem« s ski-optičnimi slikami, naj se javijo »Slovenski krščansko-socialni zvezi«. f Spletke proti »Slovanski enoti«. »Narodni Dnevnik«, ki ga vežejo prijateljske zveze z dr. Plojem, objavlja včeraj strupen napad na slovenske in češke »klerikalce«, češ, da so oni povzročili, da bo za zborničnega predsednika izvoljen dr. Pattai iu da odda pri volitvi zborničnega predsednika »Slovanska enota« prazne glasovnice, češ, da bi za kandidata »Slovanske enote« glasovali češki, jugoslovanski in rusinski poslanci, nadalje napredni Poljaki, češki in poljski socialni demokrati, zionisti in Italijani in da upa Maštal-ka pridobiti za ta načrt tudi Poljake in bi »Slovanska enota« glasovala tudi za poljskega kandidata, ako bi ga nominiralo »Poljsko kolo«. Pisec članka tudi ve, da je »Poljsko kolo« že izjavilo, da noče zadati zaušnice Bienerthu, a to nič ne de, kadar se gre za kako spletko. Namen te spletke je tako prozoren, zanesti razdor v »Slovansko enoto« in jo razbiti. Kdor spletkari proti slogi v »Slovanski enoti«, dela tcj> v korist Bienerthu, ki bi imel največ dobička, ako se razbije »'Slovanski blok.« Vse gromenje proti »češkim« in »slovenskim« »klerikalcem« zbline, ker niti Čehi nočejo dati predsedniškega kandidata, ker se nočejo zameriti kršč. social-cein. Namen spletke je očividcu: priskočiti Bienerthu na pomoč ia razbiti »Slovansko enoto«, dasi je bolj ko kdaj potrebno, da nastopajo Slovani složno, kar se bo tudi zgodilo, naj si bo to raznim spletkarjem in kranjskim ministrskim kandidatom všeč ali ne. + S polnim parom nazaj! Takozvani radikalci, ki zdaj »pomlajajo« liberalno stranko, so zadnji čas na javnih shodih liberalne stranke slovesno proglašali, da so globoko verni in dr. Žerjav se je v Litiji celo bahal, da je dober katoličan, liberalna stranka pa da jc tako prešinjena krščanstva, da, kjer ona vlada, ljudstvo najbolj in največ moli ter obiskuje cerkev. V sobotnem članku smo pa mi te liberalne novostrujarje pred vso slovensko javnostjo razkrinkali s tem, da smo pokazali, kako je ravno njih sedanji šef nedavno termi pisal o veri v »Omladini«, glasilu radikalnega dijaštva, ki imenuje krščanstvo »žandarmerijsko vero«, taji Boga in nravne zakone izvaja iz opičjih nagonov. To je udarilo^ kakor blisk v novostrujar-ske vrste in Žerjav jc preteklo nedeljo v Kostanjevici moral vsled tega slovesno preklicati, kar je v Litiji trdil, češ, »jaz nc poznam hinavščine in podpišem vse, kar sem kdaj o verskem vprašanju napisal.« Torej — na celi črti nazaj! Nič več ne bo zdaj mogel ta čudni prerok moliti na shodih naprej apostolsko vero, kakor jo je v Litiji, kajti zdaj zopet »podpisuje vse, kar jc svoj čas o veri pisal!« Hitro se je mož dal ugnati v kozji rog; najbrž jc dobil ukor od Lenarta Lotriča, ki se mu je gotovo hudo storilo, ko je bral, kako njegov drug po obširnosti dušnega obzorja in ljubi brat v svobodomiselstvu tako očito zatajuje svojo liberalno brezverstvo. Da bi se pa še bolj rehabilitiral, je Žerjav poleg izjave, da vse podpiše, kar je kdaj proti krščanstvu zabavljal, dodjal svojemu kosta-njeviškemu govoru še nekaj protifarških ocvirkov, ki jih je dr. Tavčar v svojih mlajših letih že vse -prežvečil, tako n. pr. o klerikalcih, »ki ližejo altarje in pod pobožnim plaščem uganjajo nemoralnosti, zapeljujejo h krivi prisegi in obrekujejo« (»Slo v. Narod.«, 8. t. m.) No, to bo lepo pomlajenje, če so sc »mladi« že pri svojih prvih nastopih tako izčrpali, da njihovi možgani proizvajajo samo še farje, klerikalne zmaje, hudiče, krive prisege in podobne stare neslanosti. Žerjav sc jc v Kostanjevici tudi pral, ker je u skočil i/, k u -mernega radikalnega tabora v liberalni, koder se režejo generalom debeli kosi kruha. Dejal je, da sc je liberalna stranka tako zelo izprenienila, da je lahko on, ki svojčas z liberalnim študentom še v ošta-riji ni hotel skupaj sedeti, kot radikalce vanjo vstopil. Nam sc pa zdi, da velja o možu to, kar o Mohamedu, ki je, ko ni hotela gora k njemu priti, sam šel h gori. Saj se I beralna stranka ni prav nič izprenienila. Žerjav pa tudi klati same stare liberalne fraze. In tako vse pomlajanje liberalne stranke ni niškavega oreha vredno, posebno zdaj, ko so morali liberalci od ljudstva spoznani in razkrinkani, pustiti pri miru vero. s katero so se hoteli nališpati kakor stara nevesta. Namera se je ponesrečila in odslej bodo morali stari in mladi liberalci zopet brez vere hoditi na lov na kaline, koder jih bodo sploh kaj vjeli. Pač bridko! + »Narod« agltira za razporoko! »Slovenski Narod«, ki je zadnji čas postal tudi glasilo novostrujevcev, ki se proglašajo za najboljše katoličane, piše včeraj v posebnem čianku o razporoki ter agitira zanjo takole: »Nerazdružljivi zakon, ta nenaravni in nenravni ostanek iz časov mračnjaških bo izginil v bližnji bodočnosti iz zakonodaje vseh kulturnih držav, ki ga še poznajo. Povsodi se bo upeljala razpo-roka brez ozira na konfesijo. Kajti veliko nepotrebnega gorja je rodil nerazdružljivi zakon in ga rodi. 'Tisoč in tisoč človeških bitij, ki so rojena za srečo 'n uživanje, je nesrečnih in nezadovoljnih po nedolžnem, kjer in ker ni razporoke. Vprašanje o razporoki je tudi za nas interesantno. Kajti tudi pri nas je zakon razdružljiv, toda le, ako ob času sklenitve ne pripada nobeden izmed obeh kopulandov katoliški cerkvi. Za onega, ki vstopi po sklenjenem zakonu v katoliško cerkev, postane nerazdružljiv. Praktične konsekvence lahko vsak sani izvaja, ako hoče biti deležen dobrot razporoke.« — 'Tako javno in očito si ni upal na Slovenskem dozdaj še nikdo naravnost napeljavati ljudstvo, da izstopi iz katoliške cerkve, da tako lahko sklepa zakone na podlagi svobodne ljubezni! In potem se upajo še Oražni, Šviglji in Žerjavi na shodih o slogi govoriti ter se za kristjane proglašati, v »Narodu« pa se zagovarja razporoka, uči, da je zakon ločljiv, priporoča prosto ljubezen, in uničuie temelje rodbine! To je treba javno pribiti, da ljudstvo spozna še bolj, kake namene zasleduje liberalna stranka! X Shod v Preddvoru. V Preddvoru nad Kranjem je bil v nedeljo popoldne mnogobrojno obiskan shod, na katerem sta poročala deželna poslanca Zabret in Jarc o svojem delovanju. Njuni poročili so odobrili volivci soglasno. + Za živinorejce. Deželni odbor je sklenil, da bo podpiral nakup plemenskih bikov na sledeči način: Živinorejske zadruge, ki hočejo nabaviti bike-plemenja-kc, se obrnejo do deželnega odbora, ki prevzame za nakup polovico stroškov, polovico pa mora plačati dotična zadruga. Deželni odbor tudi plača potne stroške enemu odposlancu zadruge. Posamezniki, ki si žele nabaviti bikov-ple-menjakov, dobe od dežele eno tretjino cene. Nabavljanje se bo vršilo tako, da pojde deželni živinorejski nadzornik kot posvetovalni strokovnjak in voditelj z živinorejci. Takim potovanjem se lahko pridružijo tudi drugi živinorejci, ki hočejo nakupiti krav. Pri tem se bo pazilo na to, da se goje same pasme, ki so dotičnim krajem primerne. f Iz deželne službe. G. Jak. Legvart je sprejet v deželno službo kot deželni mlekarski in živinorejski nadzornik. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo, da se deželni mlekarski in živinorejski nadzornik plačuje od države. + Dekliška šola v Kamniku sc razširi v štirirazrednico. -f- Učne knjige. Deželni odbor je sklenil, da honorira »Mineralogijo« prof. Poljanca. X Razdelitev krmil. Iz poslanskih krogov se nam piše: Nekatera županstva so sc prav malo zanimala za vladne razglase glede na priglasitve za krmila po znižani ceni. In čudno, da so ta županstva večinoma v liberalnih rokah. Tako piše posestnik iz občine Št. Vid nad Cirknico: Pri nas ljudje večinoma niso vedeli, da se dobe tudi otrobi in koruza po znižani ceni. Naš župan je oglasil samo sebe za pet kvintalov otrobov in pa še tri druge za 9 stotov. Vsi ostali živinorejci niso dobili niti nest sena ali otrobov. Enake nerednosti so se godile drugod. Županstvo Senožeče n. pr. je odposlalo naročilo šele ll>. svečana, torej dober mesec prepozno. Vse prošnje je vlada seveda zavrnila. Isto se je zgodilo s prošnjami iz Dolenje vasi prt Senožečah in drugih občin. Zato opozarjamo in prosimo svoje zaupnike: Ne pošiljajte poslancem novih prošenj! Ustregli bi radi vsi, ko bi vedeli, kje naj dobe pokritje izdatkov. Kakor čujemo, je vladni kredit že davno prekoračen in vlada vsled tega zavrača že nad 14 dni vse zapoznele prošnje. ! Osemdesetletnico svojega rojstva praznuje dne 13. sušca gospod Josip Zelen, posestnik v Senožečah. Bil je več let senožeški župan, od leta 1805 do 1901 tudi deželni poslanec. V svojih mlajših letih je mnogo dopisoval v Bleivvei-sovc »Novice« in bil vedno vrl narodnjak, prava kraška korenina. Še mnogo let! 1 Imenovan je za svetnika graškega indsodišča višji deželuosodni svetnik g. Anton Leveč v Novem mestu. Imenovanja pri \oiaidh S 1. majem bode pri infanteriji imenovanih majorjev, 2.30 nadporočnikov bo imenovanih za stotnike. Vsi nadporočniki, ki so že 10 let nadporočniki, postanejo stotniki. | Vsi, ki so 6 in pol leta poročniki, postanejo nadporočniki.. Sodnljski uradni dan v Semiču. C. t kr. ministrstvo je dovolilo enkrat na me- ! sec sodnijski uradni dan v Semiču. Uradne ure so vsaki prvi četrtek v mesecu in i .sicer od pol devete do 12. ure dopoldne iu od pol dveh do pol štirih popoldne v ob- i činski hiši. Te prepotrebne uradne sodnij- 1 .ske dneve nam je preskrbel g. Fr .Regal- j Ij. dosedanji sodni namestnik v Metliki, i I >a so bili res potrebni, dokazuje takoj prvi uradni dan 4. t. m., ko je bilo nad 30 strank zaslišanih v različnih zadevah. Ljudje so si vsled te dobrote prihranili \eliko stroškov in časa. — Gospod sodni predstojnik Fr. Regally je ob otvoritvi prvega uradnega dneva prisrčno pozdravil občinski zastop. Obenem pa mu je izročil sto kron za sirotinski zaklad. — Sin hrvatskega podbana samomorilec. Minole sobote se je na Dunaju pred zrcalom ustrelil iz samokresa 19-letni Mirko pl. Czernkovich-Doljski, sin sedanjega hrvatskega podbana N. pl. Czernkovicha. Ranil se je smrtno-nevarno. Mladenič bi ; se bil imel vpisati na dunajsko tehniko, a i tega ni storil, marveč je samo veseljačil. j Ko je to izvedel oče, mu je poslal 160 K s pozivom, da se nemudoma povrne v Zagreb. A fant sc je bal očetove nevolje in sklenil raje umreti. Oblekel se je v slavnostno črno obleko, nataknil bele rokavice, stopil pred zrcalo in se ustrelil. Zapustil je dvoje pisem na očeta in gospodarja, pri katerem je stanoval. Hrvatski listi poročajo, da je podban za tega svojega sina izposloval štipendij letnih 1600 K. j — Slovensko gledališče v Trstu. Moč teme« jc nad vse pričakovanje j vspela. Dasi je igra trajala pet debelih ur radi tehničnih nedostatkov, je bilo igralsko osobje na svojem mestu. Posamezne uloge so bile posebno dobro zasedene. Omenim naj le, da so se zlasti odlikovali g. Verovšek, g. Danilova in g. Dragutino-vičeva, ki je nastopila kot gost. Castitati j moramo na lepem vspehu tudi Verici Da- j nilovi, ki kaže dober talent. Ostali igralci so zastavili vse svoje moči, da je igra vspela tako častno. Občinstva je bilo še precej, dasiravno bi bil obisk lahko boljši. Oel občinstva pa misli, da je gledališče samo za »špas«. Zopet nesreča z revolverjem. Bajtarja sin Jakob Cernač se jc pred nekimi dnevi vrnil iz Amerike domov v Zalog pri Postojni. Seboj je prinesel amerikanski j revolver, katerega je s tremi naboji hranil j v svojem nezaklenjenem kovčegu. Dne 6. t. m. dopoldne se je nahajal Cernačev brat, 16 let stari Franc, sam doma, medtem,- ko se je njegov oče mudil v bližnji krčmi. Ko se je vrnil domov in stopil v sobo, našel jc svojega sina na sredi sobe mrtvega s prestreljenimi prsi, na mizi pa je ležal revolver z izpraznjeno patrono. Gotovo je, daje mladi ponesrečenec, medtem, ko je bil sam doma, igral se z nabi-' t i iti revolverjem, kateri se je po naključju sprožil in ga usmrtil. Pazite na orožje! Osem oseb zasul plaz. S Koroškega poročajo, da je v Logu snežni plaz zasul oziroma odnesel dve hiši, tri mline in tri skednje. Mrtvi so nadučitelj J. Geiss-ler, njegova žena, trije otroci in nadučite-Ijeva tašča. Mrtva je tudi kmetica Rauter in pomočnik Maier, skupaj osem oseb. — Neko drugo poročilo pa pravi, na so nad-učitelja Geisslerja rešili. — Nevarno ponesrečil se je v rudniku v Trinidad, Colo., v Ameriki, Slovenec Valentin Žagar iz vasi Praprotno pri Kamniku na Gorenjskem, vendar je upati, da okreva. Proti goluharju. Goluhar, navadno kitica imenovan, je velik škodljivec sadnega drevja. Ravnatelj Lunaček v Št. Ru-pertu jc iznašel samostrelno napravo, s katero se ta požeruh uničuje. Izšla bo tudi knjižica, ki bo poučevala, kako uničevati tega sovražnika. 200 štabnih častnikov bo utnirov-ijenih z mesecem majem t. I. — Poroke Slovencev v Ameriki. V Mast Palestine, Ohio, sta se poročila Jakob IsteniČ iz Gornjega Logatca z gdč. Marijo Brodeška, doma iz Škofje Loke, in Pavel Tavčer iz škofjeloškega okraja / gospodično Katarino Maček, doma iz Bukovega vrha pri Poljanah. — V Aldridge, M nit., sta se poročila Ivan Kolar in Matilda Gregorrč. Poštna nabiralnica je začela te dni poslovati v Cemšcniku. Svojo poštno zvezo ima s c. kr. poštnini uradom Medija-Izlake. Pri tej priliki so se ločile vasi: Ceinšenik, Brda Ceinšeniška, Dobrljevo, Brezje, Jesenovo, Zaloke, Razbor, Razla-kc. Na Zagi, Križi in pa Sv. Primož iz trojanskega poštnega okraja, Rziščc iz poštnega okraja vaškega. Znojile pa iz zagorskega poštnega okraja in pripadajo odslej vse imenovane vasi h c. kr. poštnemu ura-d'i Medija • Izlake. t. m. oddajal na dražbi v zakup za dobo petih let lov občine Smlednik. Ta lov je zelo lep, lahko rečemo, eden najlepših, kar jih je na Gorenjskem, je samo tri četrt ure oddaljen od železniške postaje Medvode. Torej zelo pripraven za oddaljene lovce. Kraj je zelo prijazen, gozd leži večinoma po ravnem, nekaj je tudi hriba, nahaja se v lovu razven zajcev, tudi šc mnogo srn in srnjakov, dobe se divje kokoši, divji golobi, dobiti je tudi divjega petelina. Po polju je bogat lov na jerebice in prepelice, dobi se tudi fazane. Pozimi je po savskem obrežju bogat lov na race in druge povodne ptiče, dobi se tudi vidra, sploh je lov vsakovrstne divjačine zelo obilen. Dose-daj je imel lov v nakupu nemškutar baron Lazarini, zato pozor slovenski lovci. — Umrl je v Celovcu kontorist Hribe ršek. — Umrla je v Poreznu Marija Zgaga, stara 79 let. StalersKe noulce. š Staroliberalna stranka obnovljena. D,r. Ploj je ustanovil novo stranko, kar smo že včeraj poročali. Značilno jc izjavil Ploj, da ima že napravljen program, posnet po programih »Narodne stranke« in »Kmečke zveze«. Borila se bo stranka proti vsemu, kar bi žalilo verski ali narodni čut štajerskih Slovencev. Končno je še spomnil, da obstoja nevarnost vojske s Srbijo. Veleposestnik Žemljic je predlagal resolucijo, ki želi, naj se zedi-nijo ob volitvah vse tri stranke. Dr. Rozina je povedal, da se morajo v tretji riovi Plojevi stranki zbrati vsi elementi, ki stoje zunaj dosedanjih strank. Stari dve stranki se hočeta baje pogoditi za mandate, vsi drugi pa bi bili pri tem izključeni. »Hinc illae Iacrimae« pri tem stavku zlobno pristavlja »Narodni Dnevnik«. Priporočal je, naj sc izvoli v odbor stranke pet mož. »Narodni Dnevnik« piše, da takega političnega abecedništva ne bi prisojal dr. Rosini. V odbor, ki je začasen, so izvolili dr. Jurtela, župana Plohla, župana Ravšla, dr. Ploja in župana Jakoba Zemljiča. O novi stranki naglaša »Straža«, da je posredovalna, prvaška in staroliberalna. Ena glavnih točk nove stranke je posredovati med »Kmečko zvezo« in »Narodno stranko« in pridobiti štajerske Slovence za »Slogo«, Plojev Lcibjournal. Namen nove stranke ni nič drugega, kakor držati na površju dvornega svetnika Ploja, za katerega ne marajo niti pristaši »Kmečke zveze«, kakor tudi ne pristaši »Narodne stranke«. Najlepše pri ustanovitvi stranke je pa dr. Plojeva izjava, da je svoj program povzel po programih »Kmečke zveze« in »Narodne stranke«. Na to iznajdbo vzame Ploj lahko patent. Vsak, ki bo hotel ustanoviti zdaj kako stranko, bo samo zbral vse programe pa sestavil svoj program. š Umrl je v Lašein trgu notarski kon-cipijent Anton Jesih, star 65 let. DoMlanske novice. Danes zvečer ob pol 8. k javnemu predavanju v veliko dvorano »Uniona«: Pred;.'v?? dr. Iv. Robida: »O razstrelivih in njihovi vporabi v tehniki in vojski.« 4? eksperimentov bo pojasnjevalo predavanje. Vstopnina samo 10 vin. za osebo. Ij Dlskuzijskemu večeru S. K. S. Z. bo v četrtek predmet: Socialno vprašanje v starih Atenah. Začetek ob osmih. Pristop prost. Ij Čigavi so kanoni? Občinski svet je sklepal o topovih na Gradu, da jih pošlje na razstavo na Dunaj. V istini pa ti topovi niso mestna lastnina, ampak last Kranjske dežele. lj Smrtna kosa. V tukašnjem frančiškanskem samostanu je umrl frater Daniel Glagovšek, star 56 let. Na Miklošičevi cesti je umrla trgovka s cunjami in kostmi Marija V e r t n i k, stara 72 let. Umrl je v Ljubljani umirovljeni višji deželnosodni svetnik g. Lovrenc U I č a r, star 73 let. Ij Občni zbor »Ljubljanske podružnice društva poštnih uradnikov« se bode vršil v soboto, dne 13. sušca 1909, ob osmi uri zvečer v hotelu »Ilirija«. Ij Razstava rogovja, katero priredi dne 19., 20. in 21. t. m. »Slovenski lovski klub«, obeta biti vrlo zanimiva. Priglasilo je že več glasovitih lovcev svojo udeležbo. Odbor opozarja še enkrat člane, tla ni razstaviti samo abnormitet, temveč lepo razvito rogovje sploh. Potrebno ni. tla bi bilo rogovje pritrjeno na deščice, pač pa mora vsako rogovje imeti listek z naslovom razstavitelja. Tudi ni razstaviti le takega rogovja, katero je razstavitelj sam priboril, zadostuje, da je bila divjačina ustreljena na Kranjskem, ne oziraje se na to, kdo jo je ustrelil. Rogovje je poslati nepreklicno do 10. t. m. na »Slovenski lovski klub« v Ljubljani, ker bi rogovje pozneje poslano, ue prišlo v konkurenco. Ij Za vajeniška zavetišča sc je zavzel sinoči v seji dež. odbor s tem, da jc naročil svojemu obrtnemu referentu, da izdela načrt, po katerem bi se organizirala taka zavetišča polagoma po celi deželi. O važnosti tega sklepa še izpregovorimo. Obenem se je dovolila Društvu rokodelskih mojstrov, ki že vzdržuje tako zavetišče, podpora 600 kron. Ij Umrl jc na Viču gostilničar in posestnik g. A n t o n R o v š e k , star 37 let. Pogreb bo jutri v sredo ob 5. uri popoldne. Svetila mu večna luč! Ij Predsednik »Mestne hranilnice« Ivan Plantan je odložil predsedstvo. Ij Kdor le more, naj posetl zverinjak Berger!, ki se nahaja na travniku poleg hotela »Union«. Prvič preganja lastnika zverinjaka nesreča, ki ga preti čisto ugonobiti; kar je prišel v Ljubljano, v teku dveh dni, so mu poginili en dragocen slon, včeraj 1 leopard, in danes mu crka bengalski tiger, vreden 3000 mark. Živali so se prehladile v Trstu, kjer so bile na prostem v najhujši bori. Občinstvo s tem, da pomaga lastniku v tako izredno hudi stiski, ne stori samo delo človekoljubnosti, temveč bo imelo predvsem izreden užitek! Posetili smo zverinjak in moramo izjaviti, da je dresura levov taka, kakršno se le prav redkokda- vidi. 6 prekrasnih eksemplarov, pa tako krotki kakor ja-gnjeta! Ubogajo vsi na mig brez najmanjše upornosti, krotivec sc jih niti z bičem ne dotakne, ga božajo in ližejo kakor psi, z enim sc krotivec meče, drugemu vtika glavo in roko v gobec, vleže se mednje, enega na ramenih nese v zverinjak, živali pa kažejo do njega neko prav presenečujočo udanost brez bojazni. Zanimiva pa ;e tudi vsled hudobnosti in upornosti živali dresura treh severnih medvedov, ki so sploh najtežje ukrotljiva žival. Te dve dresuri sta vredni, tla si jih ogleda prav vsak Ljubljančan, zlasti mladina. Na ta način pa bodo izkazali naši meščani obenem plemenitost svojega srca, ki se jc še vsikdar tako lepo izkazala, kadar je b i I bližnji, naj bo tudi tujec, v stiski! Predstavi se vršita ob 4. popoldne in 8. uri zvečer, zveri pa si je moč vsak čas, najpripravnejše od .i popoldne naprej ogledati. Malo je ostalo, toda levi in dresura odvagata največji zverinjak. PreprU : čani smo, da se bo naše občinstvo, ki ima ' toliko umevanja za tuje gorje, odzvalo obilno našemu pozivu! lj Odsek za dame krojačlce se ustanovi pri zadrugi krojačev Tozadevni shod bo dne'12. marca ob 2. uri popoldne v sobi restavracije A. Zabukovec na Bregu. Ij Iz ljubljanske prisilne delavnice pobegli Vincenc Lobl je bil pred celovškimi porotniki radi raznih vlomov obsojen na 10 let težke ječe. lj Nasilen gost. V soboto popoldne je prišel v neko tukajšnjo gostilno postopač Mihael Vojska iz Doba pri Kamniku. Ker .ie bil gostom nadležen, ga je gostilničar posvaril in ker to ni nič pomagalo, ga hotel odpraviti iz gostilne. 'Nato ga pa vojska udari po glavi in zgrabi za vrat takt), da sc ga je krepki gostilničar komaj rešil. Ko so poklicali policijskega stražnika, se je Vojska vrgel na tla in ga je bilo mogoče spraviti v zapor le s pomočjo še drugega stražnika. Vojska ima tudi za mesto prepovedan povratek. Ij Nesreča. Pretečeni teden je s kozolca padel in si zlomil desno nogo v stegnu 56-letni Anton Klemen iz Zagona pri Postojni. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico. lj Napačen usmiljen brat. Leta 1875. v Ljubljani rojeni in v Radovljico pristojni vagant Ivan F r a k e I j, je obiskoval doma ljudsko šolo, potem pa šel k trapistom v Rajhenburg za usmiljenega brata, k.ier so mu po treii letih pokazali vrata. Od tedaj se je pa večinoma preživljal od goljufije. Po Štajerskem se je izdajal za usmiljenega brata in pobiral darove za novo cerkev na Brezjah, katere je pa porabil sam zase. Ko so mu bila tla prevroča, se je preselil na Tirolsko, a ga je kmalu dobila v Hufsteinu roka pravice. Takrat se je delal blaznega in epijeptičnega, a sc mu ta nakana ni posrečila. Te dni jc pa prišel zopet pogledat v svoje rojstno mesto, kjer | ga jc policija kmalu spoznala in ga utak-! nila pod ključ. IjZagrizenost nemško - nacionalnega I uradništva. Ce slovenski uradnik pokaže i malo več narodnega navdušenja, ga ho-| čejo križati. Le poglejmo v sosednjo Ko-j roško ali Štajarsko! Nemški uradnik pa i si dovoljuje impertineneo, tla celo v urad-i i.etn poslovanju ostentativno kaže svoje nacionalno mišljenje. Tale slučaj je vreden, tla se ga pribije in otme pozabljivosti. Nedavno je prejel neki slovenski denarni zavod v Ljubljani nakaznico poštne lira-I nilice, pisano s strojem, in na koncu te ! uradne nakaznice je stalo istotako z istini ■ strojepisoni: Heil! Dotični uradnik je I bi i celo toliko drzen, tla je podpisal začetni črki svojega imena. Kaj bi sc zgodilo, ce bi si dovolil rako milo rečeno netaktnost kak slovenski uradnik. Seveda jc dotični denarni zavod odločno protestiral pri ravnateljstvu poštne hranilnice. Ii Semenj Dne 3. t. m. jc bilo na mesečni semenj prignanih 578 konj in volov, 111 krav in telet, skupaj 089 glav. Kupčija je bila pri konjih prav dobra, ker so prišli po nje Lahi, pri goveji živini pa dobra. Cena goveji živini je bila 56—-66 vinarjev kilogram žive vage. Ij Za b edno rodbino Škrjančevo ste nabrali v podjetjih »Kat. tiskovnega društva« g. Minka Erženova in g. Angela Do-larjcva 27 K 74 v ter svoto izročili rodbini. Razne stvari. 39 delavcev zasul snežni plaz. Snežni plaz je pri turškem predoru zasul dve koči, v katerih je zajutrkovalo 39 delavcev. Dosedaj so izpod snega izvlekli 13 mrtvili delavcev. Strašen zločin ljubosumnega moža. V Oberhausenu pri Koloniji je delavec Schvvarzoff polil svojo ženo s petrolejem in jo zažgal. Nesrečnica je klicala na pomoč, iu sosedje so pogasili gorečo ba,kljo. Ker so opekline hude, dvomijo, da bi žena ostala živa. Nečloveškega soproga, ki je hotel Keno iz ljubosumnosti umoriti, so zaprli. Parnika sta trčila vs ed snežnega inetežu v »Rokavu«. Hamburški parnik »Asti« je na potu iz Palerma v Hamburg'v Rokavu med Anglijo iu Francosko trčil z angleškim parnikom »Touartl«, ki vozi med Londonom in Glasgouom. »Asti« se je potopil in ž njim nekaj mornarjev. Gon;a proti verskim družbam na Francoskem sc neprestano nadaljuje. Sedaj je vlada izgnala lazariste sinove pristnega plemenitega Francoza sv. Vin-cenca Pavlanskega — ki so delovali v romarski cerkvi sv. Wolfroya v Ardcnnah Obenem jc dala samostan v najem nekemu veleposestniku. Dvoboj med časnikarji. Vsled neke časnikarske polemike se je vršil med urednikom »Tcmesvari Hirlapa«, Mihaj-lom Pogany, in sotrudnikoni »Siidimgari-sclic Reform«, Julijem Rotil, dvoboj, ki je krvavo končal. Rotil je zadobil na levi roki dve težki poškodbi. Zaradi podkupovanja so v Bukarešta zaprli dva trgovca iz Berolina. Podkupila sta nekega romunskega višjega častnika, tla jima je pripomogel tlo velike nabave sukna za vojsko. Naročbo sta dobila, zdaj pa jc nekdo vso stvar izdal. Častnik e zelo kompromitiran ter ga bodo bržkone tudi aretirali. Vojni minister je zaukaza! strogo preiskavo. Kje so milijoni, nabrani za Messino ? Francoska vlada je odposlala zdravnika tir. Cherot v Messino, tla ondi pomaga in potem poroča o stanju stvari. Zdravnik se je sedaj vrnil v Pariz prepaden in ogorčen. Kje so milijoni, ki iih je Evropa zbrala za potresne žrtve? Skozi roke italijanske vlade so šli in vendar so zgrešili svoj cilj na krajih potresa o teli milijonih ui opaziti ničesar. V Rcggiu in San Giovannu sem videl stradajoče ljudstvo, ki se jc tožeč prijemalo naših rok, naše obleke. Nikjer usmiljene roke, ki bi delila pomoč brezupna solzna dolina! Strašne razmere vladajo v Messini. 30.000 preživelih živi v razvalinah in barakah. Nikdo nima varne strehe pred dežjem, blato se kopiči okolu bednih bivališč. Sedaj je še vreme precej hladno; a kaj bo, ko nastopi vročina? Epidemije so neizogibne Več ko 50.000 mrličev je še pod razvalinami; dan za dnevom sc jih izkoplje tlo 300. Vse toži nad nerodno, brezciljno akcijo. En ukaz pobija drugega. Orodja nedostaje. Parni-ke, ki vozijo živila, sc ustavlja in se živila oddajejo le proti plačilu. V višje ležečih krajih o kakem reševalnem delu sploh ni ničesar opaziti. Vsak dan umira na stotine ljudi od lakote, ne da bi se kdo za to zmenil. Milijoni, ki jih je zložilo evropsko človekoljubje za ponesrečene kraje, so izgubljeni ! *lefoiwKa t" brzojp«"* LAŽI O SEJI »SLOVANSKE JEDNOTE«. Dunaj, 9. marca. O včerajšnji seji Slovanske Jednote« so nekateri listi priobčili poročila, tla so Cehi napadali poslanca dr. Korošca radi njegovega stališča glede predsedniškega vprašanja in da je prišlo tlo takih nasprotstev, da je dr. Korošec zapustil sejo. Danes proglašajo udeleženci konference fe vesti kot izntiš I je nc iu zlobne laži. NOVI POVELJNIK BOSNE. Dunaj, 9. marca. Današnji naredbeni list za c. kr. armado ima scnzacijonalno cesarjevo pismo, v katerem cesar odpušča iz službe poveljnika 15. vojnega zbora in poveljujočega generala v Sarajevu iu šefa bosenske deželne vlade generala ka-valerijc pl VVindsorja, ki je sam prosil za I odpustitev, ces. tla ne razume deželnega r jezika. Za njegovega naslednika ie imenovan poveljnik v Zadru Marijan V a -r eš a n i n pl. Vares. Windsorju je cesar v zahvalo podelil baronstvo. Varešanin je rojen 1. 1847 leta na granici. OBRAVNAVA PROTI VLOMILCEM PRI JEBAClNU. Zader, 9. marca. Včeraj opoldne je bila brana obtožnica, ki obsega le dejanje pri Mazzoniju in pri Jebačinu v Ljubljani. Popoldne so bili zaslišani obtoženci, ki so trdovratno tajili. Zagovornik dr. Ljubič je zahteval preiskavo duševnega stanja Frana Korena Priče še niso na vrsti. SRBIJA ODNEHAVA. Dunaj, 9. marca. Odgovora srbske vlade še ni. poroča se pa, da je srbski zunanji minister Milovanovič se izjavil, da sedaj mir nikakor ni v nevarnosti. Ruski odgovor izide skoro gotovo še danes dobesedno. Srbija se je ruskim predstavkam tem ložje udala ter se ognila vsakemu povodu h konfliktom. Vreditev zadeve je lahko prepustila vlastem, ker že začetkoma zadeve ni smatrala kot sporno točko med Avstrijo in Srbijo; ampak kot evropsko vprašanje. Proti Avstriji hoče ohraniti prijateljske odnošaje in izvrševati proti njej mednarodne dolžnosti. V tem trenot-ku, ko bodo evropske velevlasti rekle, da je zanje bosensko-hercegovsko vprašanje rešeno, bo tudi Srbija smatrala, da je ta zadeva diplomatsko rešena ter bo tak sklep smatrala za mednarodno podlago, ki izpopolnjuje berolinsko pogodbo. SPOR MED SRBIJO IN TURČIJO. Carigrad, 9. marca. Na večkratno zahtevo je veliki vezir sprejel srbskega poslanika Nenadoviča, ki je izjavil, da Srbija iz obupa zgrabi po orožju, ako bo Turčija podpirala Avstroogrsko s tem, da ne dopusti prevoza srbskega vojnega gradiva. Veliki vezir je obljubil, da se bo držal po možnosti obljub prejšnje vlade glede prevoza, da pa mora računati tudi z zunanjim položajem in z občutljivostjo avstroogrske vlade. Prihodnji ministrski svet odloči o tem vprašanju. VLAK POVOZIL ČLOVEKA. Trst, 9. marca. Blizu Barkovelj vlak povozil 28 let starega vrtnarja Štefana Visana iz Torsara. STRAŠNI UČINKI ŽGANJEPITJA. Budimpešta, 9. marca. V občini Tota Rada so kmetje po nekem pogrebu napravili gostijo in izpili dva soda žganja. Na mestu je obležalo mrtvih oziroma se je Odvajeni postaneje kmalu debeli, rdeči in močni, če jim dajete redilno Scottovo emulzijo, kajti Scottovo emulzijo uživajo radi in jo lahko prebavljajo. Zdravniki in babice zaupajo Scottovi emulziji ker poznajo učinek, katerega doseže. Cena originalne steklenice 2 K 50 vin. Dobi se v vseh lekarnah. - Pristna le s to znamko — ribičem - kot garancijskim znakom Scot-tovega ravnanja. \m Višina n. morjsm 306-2 m. sred. zračni tlak 736 0 mm g | Čau opn-a iiovanja 8 9. zveč. Stanje barometra » mm Temperatura po Celzijn 725-9 20 7. zjutr. 28 4 19 2. pop 30-3 6-2 sl. jvzh. del. obl. Srednja včerajšnja temp. 15', norm. 2-4'. Vetrovi Nebo 2 E E sr. sever obl. 00 onesvestilo 40 oseb. 13 oseb je že mrtvih, druge osebe se bore s smrtjo. Baje ie bil žganju primešan strup. RUSKA DUMA ZA OBOROŽEVANJE. Peterburg, 9. marca. Ruska duma je dovolila 40 milijonov rubljev za vojaške priprave in municijo ter je v tajni seji dovolila 7 milijonov 485.000 rubljev za dve leti za zboljšanje baltiškega brodovja. t 683 Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je Bog vsegamogočni izvolil našo ljubljeno mater, staro mater, prastaro mater, sestro, teto Iti svakinjo, gospo Morilo Verinlk roj. Jenček zasebnico včeraj dne 8. t. m. ob '/i4. uri po dolgotrajni mučni bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, v 76 letu njene starosti poklicati k sebi. Truplo predrage rajnee se bo pr-peljalo v sredo dne 10 t. m. ob 2 uri popoldne iz hiše žalosti, Miklošičeva cesta ?6, na pokopališče k Sv. Križu ter ondi položilo k zadnjemu počitku. Svete maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V Ljubljani, dne 9. marca 1909. Žalujoči ostali. Stranka brez otrok išče za takoj stanovanje s tremi sobami. Ponudbe sprejema uprava „Slovenca." 675 i—i Imate ozebline, kurja očesa in trdo kožo? Trpite na potenju nog ali zoprnem duhu? Ena kopelj za noge s Chiragrinom Vas takoj oprosti. 1 zavoj za dve kopelji 30 vinarjev. Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji ali v boljših prodajalnah ali pa naravnost iz drogerije v Gradec-u, Sackstrasse 3 K 423 20-3 Kamnoseška tvrdka Ignacij Čamernik" sprejme takoj v službo proti dobremu plačilu 682 3-1 kamnoseka kateri je zmežen dobro črke rezati v marmor, granit, sienit in labrador. Hat« mtfnjs: Berlia, Pariz, Kisa iti Tla/bol/, koam. zobo- iistil. srtd- liddovat*i{ ' LjobijimiL gpftai.-Strltat. nI. t V* l/ Gostilnaintrgovina se odda v najem *ia > lr»* 5>»i Doniž iImIi. Poizve se istotam v hiši št. 3 ali v Ljubljani Marije Terezije cesta št. 1 v trgovini z železnino Fr. Stupica. 189 I < I " (S - \ O ® £ £ f - % p i« "o ž ^ 6> ^ .>- V % v O % cA o s* > s* 6> s > V "o °o O P? e. % o P 4 P 'o o rr. o .1 (2 ^Tr 6> I 01 o o> 3 ^ » t -i p, * O p \ •o s f -š \ 'S I V j> V . •sr <3 o > Ž 6> cA £ sCS o v I > O S«; o £ * 4 * rr i " o ro - ^ ^ o 'o O 0 t' e 2 f o 4 -s ^ % t --O » . 1 ^ . s £ z 4 .tr v o t.' r> O ,. o rt o o ,g o ti o ž O O \ cA £ ^ 11 o o ž t ^ 4 ? i li*1 r s rt)