Glas Naroda List slovenskih delavcev v c-A^eriki & T3& first Slcvenie Dafiy~fci the United States Issued every* day* except Sundays and Holidays. Entered ls Second Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. Stev. 78. NEW YORK, aprila, I904. L,eto XI, Napad na vlak. Roparji napadli vlak v Californiji. Ustrelili ekspresuega^ uradalka. Razstrelili blagajno z dinami-tom in ušli. Redding, Cal., 2. aprila. Včeraj po noči so napadli trije roparji ore-gonski ekspresni vlak Southern Pa-< ific releznice, na malej postaji Copley, 10 milj severno od tukajšnjega mesta. Pri tem so vstrelili ekspresot -Ka uradnika W. 1. O'Neilla in z bogatim plenom všli. Vlak se je na svojem potu vstavil na postaji Copley, da si nabavi potrebno vudo. Roparji so nepričakovano skočili iz svojega skrivališča, odvezali lokomotivo in ekspresni voz od ostalih vozov ter z revolverji prisilili strojevodjo, da jih je odpeljal več milj daleč , na kar je moral blizo postaje Keswick vstaviti. Ekspresni uradnik O'Neill se je branil roparjem odpreti vrata svojega voza, toda roparji so rabili dinamit in so tako vrata razstrelili. V jezi. ker jim ni hotel vrat odpreti, so ga na m«tu vstrelili, na kar so neovirano oplenili železno blagajno, v kterej je bila velika svota denarja in druzih vrednostnih listin. Ko so bili z tem delom sotovi, so poskakali na lokomotivo in so se odpeljali še nekoliko dalje. Blizo postaje Keswick so lokomotivo ostavili in zginoli. Natančna svota vkradenega denarja se ni znana. Več ur po roparskem napadu se je vrnil strojevodja Joesink z lokomotivo nazaj, na kar je dovedel vlak nazaj v Redding, od kjer je takoj od.^lo šerifovo moštvo loviti roparje. Raz-strelba, s ktere pomočjo so razstrelili blagajno, je bila tako jaka, da se je vsa vsebina voza zdrobila. Strojevodja meni, da roparji niso mnogo oplenili. Anglija y Tibetu Osvojite? tibetanskega taborišča pri Guru. Roparji t Connect! en tu. New London, Conn., 2. aprila. — Krog polunoči prišli so roparji vpro-dajalno poštarja William Mamerre. v Poquonock, kjer so razstrelili blagajno z dinamitom. Predno so prišli sosedje, kteri so slišali razstrelbo, na lice mesta, so roparji z svojim plenom že odšli. Koliko so oplenili, še ni znano. Union Trust Co. bankerot. Boston, Mass., 1. apr. Tukajšnja Union Trust Co., je napovedala bankerot z $1,600,000 dolga, kteremu nasproti je ravno tolika svota nominc-1-nega premoženja. Tvrdka je radi tega tega prenehala z izplačevanjem, ker je veliko število vlagateljev dvignilo pvoj denar in ker trustovo vodstvo ni zamoglo dovolj hitro svoje vrednostne listine spremeniti v denar. Sedaj se tudi trdi, da bode družba sploh prenehala poslovati. Družba je izgubila velike svote pri financiranju rajnih podjetij pouličnih železnic. Unicn Trust Co. so vstanovili 1. 1888 z delniško glavnico v znesku $100.000. $18,000 ponereril. Cleveland, O., 2. aprila. Federal Trust Co., ktera je, kakor znano, napovedala konkurz, naznanja, da je njen tajnik in blagajnik George F-Clewell poneveril $18,000. Defrav-dflnt je neznano kam zginol in ga do sedaj še niso zasledili. Največjo steklarno zaprli. Pittsburg, Pa., 1, aprila. Vslužben-ci tovarne št. 1 od American Machine Glas Co. v Arnoldu so pričela štrajkati, radi česar so morali tovarno zapreti. Delavci so pričeli z štxrajkom, ker je tovarna nedavno 1 ričela poslovati z stroji. Delavci niso organizirani in niso stavili ni-kacih formelnih zahtev. PaČ pa bodo zahtevali zvišanje plače za 50 centov na dan. Z delom je prenehalo 600 delavcev. Angleii so taborifiče obkolili in rojake usmrtili. V deželi Dalai Lame. London, 2. aprila. Sedaj se natančneje poroča o krvavih bojih, kateri so se vršili dne 31. m. m. med angležko vojaško ekspedicijo in tibetanskim vojaštvom na meji Tibeta in angležkimi posestvi v Aziji. Tibe-tanci so hoteli Angležem prehod preko meje z orožjem preprečiti. O tem se sledeče poroča: Polkovnik Younghusband. vodja angležke ekspedieije, je odšel z večjim delom vojaštva generala McDo-nalda zjutraj ob 8. uri iz Tune proti tibetanskej meji. Tako so prišli Angleži kake 4 milje daleč, ko jim je prišel nasproti nek hasanski general z svojim skrajno čudnim spremstvom. Oba Angleža in Tibetanci so se nekaj časa posvetovali in pri tem so Tibetčani hoteli Angleže pridobiti za to, da bi se vrnili nazaj v Yatung. Polkovnik Younghusband jim je pa odvrnil, da o tem ne more biti govora in da bodo Angleži zasedli Guru. Takoj na to so Tibetčani odjezdili proti nekemu zidu, kteri vodi preko ceste. Angleži so hoteli na to zapreko odstraniti brez prolivanja krvi, kar bi se jim skoro posrečilo. Med tem so pa indijski vojaki povsem tiho obkolili vseh 1500 Tibetčanov. Častniki ekspedicije, časniški poročevalci in generalni štab so odjezdili naprej, da bi videli vjetje domačinov. Oni gotovo niso pričakovali žaloigre, katera se je potem vršila. Tibetčani so pričeli na to nektere indijske vojake suvati, toda slednji so se branili z puškinimi kopiti. Na to je neki Tibet-čan vstrelil iz samokresa in ranil jednega Indijca. Takoj na to so Tibetčani potegnili svoje meče in pričeli sekati po vojakih, kteri so odgovorili z streljanjem. Tibetčanom ni bilo mogoče priti preko zidu, kterega so sami zgradili. Končno se je vendarle posrečilo polovici prit onstran zidu, toda tu so jih sprejeli angležki topovi. Od Tibetčanov je bilo kacih 400 do 500 usmrte-nih, dočim je padlo tudi kacih 15 indijskih vojakov. Tudi dopisnik londonske "Daily Mail" je težko ranjen. Pri usmrtenih Tibetčanih so našli ruske puške in revolverje, kakor tudi rusko streljivo. TibetČanski duhovni so že dolgo časa agitirali proti Angležem, tako, da je bilo pričakovati preje ali sleje spopada. Petrograd, 2. aprila. Dasiravno uradno mnenje o zmagi angležke ekspedicije v Tibetu še ni izšlo, se bode uradna Rusija za to zadevo sedaj baš toliko zmenila, kakor pred rusko-ja-ponsko vojsko. Pred vojno je bil vsakdo prepričan, da bi, ako dobi Anglija prevelik vpljiv v deželi papeža Budhistov, zelo škodovalo ruskemu vpljivu v Tibetu in na Kitajskem. Danes pa o tem v Rusiji drugače mislijo, kajti vse kaže na to, da pride do boljšega sporazuma med Rusijo in Anglijo. Ugledni listi pišejo ugodno za Anglijo. Anglija bode pripoznala Mandžurijo kot rusko posest, dočim bode Rusija dovolila Angliji njen vpljiv v Tibetu povečati. To želi tudi kralj Edward in obe državi se bodeta približali, kakor hitro bode vojna končana. Ako bode Rusija zmagala, dobila bode v Mandžuriji vse, kar želi in poleg tega tudi neutralizacijoDar-danel ter pot v perzijski zaliv. Zato pa bode Rusija jamčila za nedotakljivost indijske meje in angležki vpljiv v Tibetu. Togovi novi poskusi. Japonci zopet brezvspešno napadli Port Arthur. Napad še ni potrjen. V Port Arthuru vlada popolen mir; mesto je nepristopno. Aleksejev iaipicira. — Dodatno poročilo o sijajuej ruskej zmagi pri Chongju. — Japonci v stiskah. — Časniški poročevalci odšli k vojski. — Japonci bežali izpred Tladivostoka. _ Kadar pošiljai novce t staro domovino obrni se isvestno na: FRANK 8AK8ER 100 Graiwioh 8t* New Yctk. Zapretili s štrajkom. Panama, 2. aprila. Vslužbenci tukajšnje železnice so zapretili s štrajkom, ako družba ne poveča njihovo plačo od $2.20 na $3 na dan. Družba trdi, da jej ni mogoče vstreči želji delavcev. Predsednik Amador se je vrnil iz letovišča v Panamo, da poravna prepir med družbo in delavci. London, 2. aprila. Iz Tokio se brzo-javlja tukajšnjim "Central Kews", da je japonski podadiniral Togo v noči od 30. na 31. marca ponovno napadel Port Arthur, od kjer je pa moral zopet bežati. V ostalem pa vest Še ui potrjena. Petrograd, 2. aprila. V vojaških krogih so vedno bolj prepričani, da namerava admiral Togo z svojimi obupnimi poskusi zapreti portarthur-sko luko radi tega, da bi potem omogočil izkrcanje japonske vojska pri Xew chwangu ali kje drugod. Admiral Makarov čuva sedaj uhud v pe-eliilski zaliv. Petrograd, 2. aprila. Admiral Makarov poroča: ''Naše brodovje je dne 28. marca ostavilo luko in odpljulo proti Miak-tajskim ostrovoin. Proti 11. uri zagledali smo iz križarke "Novik'' japonski parnik, kteri je vlekel seboj kitajsko džunko. Parnik se ni preje vstavil, dokler niso iz torpedovke "Vrimanlij" dvakrat nanj vstrelili. Japonskemu parniku je bilu ime "Henvei Maru". na kterem je bilo 10 Japoncev in 11 Kitajcev in večvaž-nih listin. Možtvo smo premestili na naše ladije, na kar smo parnik potopili. ;'Na to se je biodovje vrnilo v Port Arthur. "Dne 29. marca vršila se je v spomin osvojitve Port Arthura služba božja in parada. Dne 30. marca smo pokopali na torpedolovki "Silnej" vsmrtene mornarje. "Istega dne dospel je v Port Arthur veliki knez Boris, kterega je ljudstvo nauduseno pozdravilo. Petrograd, 2. aprila. Podkralj Aleksejev se mudi še v Port Arthuru, kjer pa ne ostane dolgo in se kmalo vrne v glavni stan. Aleksejev je obiskal vojne ladije "Petropavlovsk", Retvizai" m "Carevič", kakor tudi križarko "Palado'\ Ob tej priliki je podelil kapitanom križark "Bajan", Novik" in "Askold" častne meče v pozlačenej nožnici z trakom križa sv. Jurija, na kterem se blesti napis ''za junaštvo". Paris, 2. aprila. Neki francoski general, kteri je bil v raznih vojnah, trdi, da iz dejstva, da je general Ku-ropatkin vstanovil v Liaoyangu svoj glavni stan, še ne sledi, da bodo Rusi kmalo pričeli operirati na korejskem ozemlju. Liaoyang je vsled svoje zemljepisne lege točka, ktera je za vrhovnega poveljnika zelo važna, tako, da za-more v slučaju potrebe napasti Japonce pri Newchwangu ali pa pri reki Yalu. Da preprečijo Japoncem napredovanje po prelazu Maovhan v Mandžurijo, dobila je ruska konjiča v Vladivostok!! povelje zasesti vsa pota med Kirinom, Mukdenom in reko Yalu. Petrograd, 2. aprila. Semkaj je dospel list "Novi Kraj" z dne 8. marca. List objavlja brzojav poveljnika vla-divostoskega brodovja, kteri poroča o japonskem napadu na Vladivostok. Rusko brodovje takrat ni bilo le v luki, ko je dospel sovražnik, temveč je celo luko ostavilo in prisililo Japonce na boj. Japonsko brodovje je pa, ko je ugledalo Ruse, hitro bežalo. Rusi so Japonce zasledovali do 5. ure popoludne, na kar so se vrnili v luko. Japonsko brodovje je obstalo iz vojnih ladij "Fuji", "Idzumo", j"Yakumo*', "Ivate'' in "Togaino". Odjesa. 2. uprila. Ruski parnik ,"Malaja" dospel je semkaj s preostalimi mornarji potopljenih ruskih 'vojnih ladij "Varjag" in . marca nad železniškim tirom pri Mi-ramaru. Železniška proga je bila dalje časa zaprta. Vlaki so imeli več lr zamude. Ruska zahvala slovenskemu ženstvu. Kakor smo že poročali, je poslalo slovensko ženstvo z ozirom na vojno na Daljnem Vzto-ku ruskemu narodu na naslov uglednega ruskega dnevnika "'Novoje Vre-mja" to-lo brzojavko." "V globokem sočuvstvu pošiljamo goreče molitve k Vsevišnjemu za srečo ruskega naroda in za končno sijajno zmago njegove hrabre vojske na slavo in pro-speh vsega slovanstva." Z ozirom na te izraze simpatij in SOČlivstva piše "Novoje V rem j a" pod naslovom '•Slovinskoe ženstvo": "Na "Novoje Vremja"' je naslovljena sočuvstvenn brzojavka Rusiji s strani slovenskega ien«tva, ktero je podpisalo nekoliko sto gtfspa in gospic. Na željo teh predstaviteljic naroda slovenskega priobčujemo vsa njih imena, pridržuje tudi izrazito besedo "ženstvo", ktera doni prekrasno tudi na ruskem jeziku in združuje gospe in gospiee v jedni besedi. Slovenci so jeden izmed najkulturnejših za pa dno-slova ličkih narodov. V tem oziru se lahko merijo s Čehi s to jedi no razliko, da so Slovenke veliko krasnejše, kakor Cehinje. Vrhutega so Slovenci jeden najzanimivejših narodov, polni poezije in fantazije. V Slovencih sta bila ««l nekdaj odločilna dva vpljiva — germanski in romanski, da ne govorimo tudi o mogočnem vpljivu gorske prirode. Kranjsko, Štajersko in Koroško, Istra in Gorica, so dežele p<-stro in bogate, ki združujejo v svojih pokrajinskih slikah prirodno ve-ličastvo z ljubkostjo in krasoto. Znamenita slavista, Kopitar in Miklošič, sta izšla iz srede slovenskega naroda. V tem pokretu zapadnih Slovanov, v teh blagodušnih željah, izraženih nam v težkih trenotkih, se nahaja vrlo utešljiv moment. Dokazuje nam, da postaja Rusija vedno bolj draga in potrebna vs^m zapadnim Slovanom. Bodimo jim torej hvaležni za iskreno in goreče sočuvstvo! Pošiljamo od vseh čitateljev in Čitateljic "Novoje Vremja" goreč pozdrav vsemu slovenskemu ženstvu v prepričanju, da s tem tolmačimo želje vsega ruskega ženstva. Naj rasto te simpatije ruskih in zapadnih Slovanov v splošni blagor vsega slovanskega plemena. Naj češče pohiti z ru-f-kih ravnin ruska beseda in rusko čuvstvo v doline in gore čudežnega ozemlja naroda slovenskega. Naj zdravstvuje slovensko ženstvo!" Izpred sodišča. Kazenske razprave pri ljubljanskem deželnem sodišču. Janez Aljaž, posestnik v Imenah je zvečer 1. svečana t. 1. pri Sv. Valburgi pred Zerovnikovo hišo grozil, "da mora gospodar še nocoj : crkniti". Aljaž je jezen na Zerovni-1 ka, ker ga je iztiral iz svoje gostilne. Od tistega časa mu obdolženec ne da miru in mu vedno grozi. Iver se je izkazalo, da je bil obdolženec ob času dejanja močno opit, ga je sodišče le na 2 meseca ječe obsodilo. — Matija Cernivc, mesarski pomočnik iz Šmarja je vzel pri Ani Gore v Ljubljani bicikelj v vrednosti 160 K na posodo. Mesto da bi bil kolo vrnil, ga je prodal nekemu drugemu mesarskemu pomočniku pod pretvezo, da gre v Ameriko, denar je pa zapravil. Vse to je obdolženec odkrito priznal; obsojen je bil na 3 mesece ječe. — Fran MiheliČ, tovarniški delavec v Zgor. Zadobrovi je dne 29. listopada popo-ludne lovskega čuvaja, ko je zasledoval dva lovska tata, ustavil, zagrabil za suknjo, rekoč: "nikamor ne pojdeš za njima!" pobral tudi kamen, ter ga hotel i njim udariti. Šele, ko ga je čuvaj udaril s puškino cevjo, je od-skočil. Lovskima tatoma je zaklical: Laufschritt, bežita!" kajti bil je jeden izmed onih njegov oče. ter se je bal zanj. da bi ga zasačili Kasneje je pred okrajnim sodiščem kot priča zaslišan krivo izpovedal, da ne ve, če je bil tisti dan njegov oče na lovu. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe. — Anton Križaj, delavec v Rov-tah, je prišel dne 14. grudna m. 1. v Kavčičevo gostilno v Cestah. Tam je bil tudi njegov brat, na kterega je jezen, ker je enkrat pred sodiščem proti njemu pričal ter je bil zato obsojen na 14 dni zapora. Takoj mu je začel groziti, "da bo Še danes kri tekla" in ker je postal tudi drugim gostom nadležen, ga je Rode Janez tiral iz gostilne, pri čemer ga je Križaj dvakrat sunil z nožim nazaj in ga zadel v levo roko, ter ga težko poškodoval. Obdolženec, ki se je zagovarjal s pijanostjo, je bil obsojen na 15 mesecev težke ječe. — France Kocjan, tovarniški delavec iz Dobrunj, se je "dne 9. vinotoka m. 1. pred Plavnikovo go-stalno v Vevčah spri zaradi nekega konja s posestnikom Valentinom Pe-terco, Kar naenkrat je skočil Kocjan v Peterco, ki je stekel, a Kocjan ga dohiti ter sune z nožem v glavo in v levi podlehti. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev ječe. toavn. — Župnik Jemeršič, ki je presedel zaradi afer v Khuenovi dobi večmesečno ječo, je bil včeraj izpuščen. Pred sodnim dvorom ga je pričakovala velika množica ljudstva ter mu priredila viharne ovaciie. — Hrvatski vseučiliščniki v Pragi. Zaradi zadnjih dunajskih izgredov in pri-stranosti strogega profesorja \Yit-tembauerja je odšlo iz Gradca 20 hrvatskih tehnikov v Prago. Tudi hrvatski tehniki se selijo sredi leta v Pra go. — Vpljiv alkohola na rast. Dr. Livanov v Petrogradu je delal zanimive poskuse na domačih zajcih, kako vpljiva kronično zastrupljenje z.opojnimi pijačami na razvoj organizma in posebno rnožgan. Poskusi so pokazali, da alkohol zelo zadržuje razvoj organizmov in možgan. Alkoholizem v rani mladosti ima hujše posledice kot v poznejših letih. Telesna teža nazaduje za 35—00%. Naj-vež izgube trpe pri tem koža. žleze in mišice, pa tudi pri ostalih organih nazadujeta teža in obseg za 30%. Rast kosti na dolgost zaostaja, na debelost za celih 18%. Splošna sestavina možgan nazaduje 10—20%. Tudi v primeru na vse druge strani šo možgani za S—12% manjši. — Razi.«; male novi ce. — Duhovniško maščevanje nad tovarišem. V grško-katoliškem kapitolju v Lvovu je hotel neki duhovnik zastrupiti kanonika Pakšiča. Pomešal mu je v jed strupa, tudi v kozarec mu ga je natrosil. K sreči kanonik ni za učil jedi, a iz kozarca je bil njegov sorodnik Sohacki, ki je tudi kmalu umrl. — Bogat Berač. Na Dunaju je umrl bivši pismonoša Dreseher, ki je živel kot berač ter spal na tleh. Po njegovi smrti so našli med starimi časopisi vrednost"ih papirjev za 45,-000 K, ki jih dobita njegova revna brata in sestra. — Volilna pravica za ženske. Angležka zbornica je sklenila z veliko večino glasov, da se volilna pravica raztegne tudi na ženske. — Rodbinska drama. V Vitkovcih na Moravskem je umoril godec A. Križ svoja dva otroka in sebe, ker mu je nedavno umrla žena in dvoje otrok za jetiko ter se je bal, da mu ta bolezen pobere tudi zadnja dva otroka. — Vojvoda Keinbridški, ožji sorodnik angležke kraljeve rodbine, je umrl SC let star. Do lanskega leta je bil vrhovni poveljnik angležke armade. — Samomor usmiljene sestre zaradi ljubezni. Pri Dunajskem Novem mestu se je ustrelila usmiljenka Ana Ziška zaradi nesrečne ljubezni. * Preganjanje Slovakov na Ogrskem. Ze pred 25. leti so Slovaki v Tisovcu, majhnem mestu v gemeški stolici, prosili vlado, da jim dovoli vstanoviti pevsko društvo. Odbor je sestavil pravila po uzoru ma-djarskih pevskih društev. Ogrska vlada je prošnjo zavrnila. Slovaki se spet predložili pravila v potrjenje, a vlada jih spet ni hotela odobriti. Storili so to trinajstkrat, toda vselej brezvspešno. Letos je bila trinajstič njih prošnja odklonjena, a mi vidimo da si Slovaki v 25. letih niso mogli priboriti niti navadnega pevskega društva. Slovak dr. S. Daksner objavlja to v zagrebškem "Obzoru" in omenja, da ni čudo, da se Slovaki izseljujejo v Ameriko, saj doma na Ogrskem nimajo nobene svobode in pravice. * "Trgovski do m" v Gorici. To je krasna palača, ktero zida "Trgovsko obrtna zadruga"v Gorici. Dozidana bode jeseni in izročena svojemu namenu. Ta najlepša zgradba v Gorici bode zato važna, ker bode v njej središče obrta in trgovine Slovencev na Goriškem. Razlikuje pa se od drugih "narodnih domov" v tem, ker narod za njo ni žrtvoval niti vinarja, ampak vse stroške nosi omenjena zadruga. "Trgovski dom" v Gorici bode stal 300,000 kron. Trgovsko obrtna zadruga bode porabila za zgradbo ves svoj rezervni zaklad 70,-000 kron, a kar bode nedostajalo, bo se s tem dobilo, da se bodo izdali aktivni deleži. bo storila Avstrija, kar druge balkanske države, bodo li mirno gledali krvavi pokolj i Ne da bi se ozira samo na resn<«>t položaja in na go love sumljive stvari, v Srbiji se tud marsikaj izve, k:ij se godi v Turčiji, in zato trdim: Vojska je gotova. Zanesite se na to, Avstrija pojde 11a Ilalkan, in v tem obstoji za Srbijo glavna težkoča. ker pot v Solim mora ostati srbski. Dokler je Solun v turških rokah, moremo biti mirni, ker imamo še vedno upanje, da ga dobimo. Solun v avstrijskih rokah, je za vselej izgubljen, in Srbija ne bi bila nič druzega. kakor avstrijska provinca. Slednjič general zagotavlja, da ne pretirava in da neče s tem odkrivati nič senzacijonelnega. Končal ,ie: "Morda se vidimo na potu v Solun !" Poroča se o grških vstaŠkih četah, ki se zbirajo v južni Macedoniji. Vodja tega gibanja je prejšnji poveljnik bolgarskih vstaŠkih čet Krištofov. Vdreti namerava v osrčje Macedonije — Grki v Macedoniji so razbrjeni ne le proti Bolgarom, ker je v zadnjem času v nekih spornih točkah odloČila reformna komisija njim na korist in na škodo Grkov., temveč zlasti vsled številnih političnih umorov, kterih žrtve so bili Grki. Morilci so ostali večinoma nekaznovani, in zato si hočejo Grki pomasrati sami. L. 1897. so se začeli umori in je bilo do leta 1899 v solunskem vila jet u 40 osob umorjenih, do 1. 54, v Vilajetn Monastir pa 134 od 1. 1900 do 1903. Grki dolže Bolgare, ila so morilci. * Preganjanje Poljakov v Berolinu. Nemcem zadaje mnogo straha to, da poljske naselbine segajo tja do nemške prestolice, Berolina. Tudi v Berolinu živi mnogo Poljakov kteri pa ne uživajo nobene politične svobode. A da nemška vlada posega celo v njih obiteljsko življenje, kaže nam naslednji slučaj. BerolinskI Poljaki so prirejali svojim otrokom ta-kozvane "otroške večere", to so namreč večerni sestanki, na kterih so otroci igrali navadne igre. Te igre so imele torej le odgojevalen namen, da so se poljski otroci urili v svojem materinem jeziku in da so se seznanjali z narodnimi običaji. Ali nemški vladi tudi ti nedolžni sestanki nedolžni poljskih otrok niso bili všeč in jih je — prepovedala. — Male hrvatske novice. Prctiruske demonstracije v Zagrebu. Dne 17. marca bi se bila morala vršiti v pravoslavni cerkvi maša za zmago ruskemu orožju. Pravoslavni škof Nikolič pa je mašo zadnji tre-notek prepovedal. Napredni in srbski dijaki so bili zbrani v vseučilišču, odkoder so šli na ulico. Dijaki Star-čevičeve stranke so začeli demon strante zasmehovati, vsled česar je nastal pretep. Pozneje so se Starče-vičevim dijakom pridružili tudi delavci ter klicali: "Proč z ruskim de-spotizmom!" Policija je postopala zelo previdno, vsled česar ni prišlo do hujSDi posledic. Nihčo ni bil are- — Japonski vojni psi. Po evropskem načinu so Japonci celo pse izučili za vojne namene ter celo kardelo tako izurjenih psov pripeljali Chemulpo, odkoder se razpuste. Psi so v dveh oddelkih, ki so "odkorakali" proti reki Yalu. Na ovratniku nosijo usnjate torbice ter se porabljajo največ kot kurirji. Nji hovi vežbalci trdijo, da psi prav do bro poznajo uniforme sovražnikov in prijateljev. Z lajanjem tudi takoj naznanijo, ako je v bližini kak tujec, dočim so popolnoma tiho, ako imajo izročiti kako naroČilo. Iz vsega tega pa se vidi, kako premišljeno so se pripravljali Japonci na vojno. — Na Balkanu se mrači. Neki srbski general poroča o položaju na Balkanu: "Kakor danes stvari stoje, je vojska na Balkanu neizogibna Porta računa s tem, da ima Rusija opraviti z Japonci, in meni, da ima zdaj proste roke, da razliva kri in napravi konec reformnemu delti. A kaj Kretanje parnikov. V New York so doepelj: Patricia 1. aprila iz Hamburga. Dospeti tarnajo? Princess Alice iz Bremena. Lucania iz Liverpoola. La Touraine iz Havre. L'Aquitaine iz Havre. Kaiser Wilhelm H. iz Bremena. Vaderland iz Antwerpena. Rotterdam iz Rotterdama. Odpljuli so: Princes Irene 2. aprila v Genovo. St. Louis 2. aprila v Southampton. Finland 2. aprila v Antwerpen. Pennsylvania 2. aprila ▼ Hamburg. Et ruria 2. aprila v Liverpool. Columbia 2. aprila v London. Odpljuli bedej Palatia 4. aprila v Genovo. Pottsdam 5. aprila v Rotterdam. Oceanic 6. aprila v Liverpool. Deutschland 7. aprila v Hamburg. La Tourraine 7. aprila v Havre. Princessin Alice 7. aprila v Bremen. L'Aquitaine 9. aprila v Havre. Patricia 9. aprila v Hamburg. Vaderland 9. aprila v Antwerpen. Lucania 9. aprila v Liverpool. Koenig Albert 9. aprila v Genovo. Kaiser Wilhelm II., 12. aprila v Bremen. Rotterdam. 12. aprila v Rotterdam. Princessin Luise 12. aprila v Genovo. Teutonic 13. aprila v Li\erpool. La Lourraine 14. aprila v Havre. Numidian T4. aprila v Glasgow. Celtic 15. aprila v Liverpool. Belgravia Ki. aprila v Hamburg. St. Paul 16. aprila v Southampton. Kroonland IG. aprila v Antwerpen. TTmbria 10. aprila v Liverpool. 3E NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod New York po dnevu. Oglasite se pri: C. M. C0X, H. C. POST, Asa't Ticket Ajeot, City Ticket Ajeit, 313 IN. Main St., Pueblo, Colo. Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju. lastniku tega lista, čegar uslužbenec Vas pričaka ' potem pri prihodu v New York na kolodvoru. Frank Sakserjeva pisarna v C&rre-landu, O., se nahaja v hiši štev. 1778 St. Clair St. Pošilja* ('aim stare domovino, prodajajo n paro-brodni listki in prejema naročnine sa dnevnik "Glas Naroda" in to vse na meje odgovornost- Celemu slovenskemu narodu v Ameriki naznanjamo, da se je v zdravniškem zavodu UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE vstanovil in odprl oddelek za Slovence ter ,e je na ta način izpolnila žel a in praznota, ktera se je že davno opazovala med našim narodom v \me-nki; kajti siromaki, ki stanujejo daleč od večjih mest so uvideli, da so bili od nepoštenih zdravnikov ogoljufani ter ne v. do. kam bi se zatekli, da odrešijo boleznij, ktere jih more. V tem največjem zdravniškem zavodu v Ameriki se nahajajo ra-zun slovenskega oddelka tudi še oddelki za Cehe, Hrvate. Rus-. Italijan -, Francoze, Ogre, Slovake in druge UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE ima za vsako bolezen svojega posebnega zdravnika, taka. da ni bolezni na svetu, za ktero bi se v tem zavodu ne nahajal najmanje po en zdravnik-strok.-vujaK, kteri bol -zen točno pregleda in preišče, ter se potem posvetuje z ostalimi zdravniki. Kadar so vsi zdravniki bolezen pregledali, odpošljejo s,-, bolniku zdravila in sicer po ekspresu v vse kraje Združenih dr/av. Kanade in Mehike. — ZATORAJ: Ako ste bolni, ako ste v Xew Vorku ali daleč i^ New Yorka ako so drugi zdravniki proglasili vašo bolezen neozdravljivim, ako so Vain nevešči zdravniki pograbili ogromne -vote, ne da bi Vam bili vrnili ijubo zdravje, potem pišite na UNIVERSAL MEDICAL IXSTITTTE v New York, ter razjasnite nam svojo bolezen jasno in brez sramožljivosti, pišile nam kakor svojemu prijatelju. Vašo bolezen bode zdravniška konferenca preiskala, ter, ako strokovnjak za ono bolezen uvidi, da Va= je mogoče ozdraviti, začel Vas bode takoj zdraviti Zatorej, ako bolujete na: REVMATIZMU — SRČNI BOLEZNI — OTEKLINO KOŽE — OČIJ — UŠES — NOSA — VRATU - PRSIJ — IZGUBO LAS — AKO VAS ŽELODEC BOLI — AKO IMATE BOLEZNI NA MATERNICI— HEMEROIDE — ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBČEVANJU — NERVOZNOSTI — ASTMI — KAŠLJU — OTRPNENOSTI — NEPRAVILNI PREBAVI — BOLEZNI NA LED1CAH — ITD. Ako bolujete na kakoršnej koli bolezni, verujte, da Va= hod.mo ozdravili, kajti zdravniki v tem zavodu, kteri prično zdraviti. \ h gotovo ozdravijo, ker njih geslo je: Brezpogojna g<>inv«>-. Tu nekoliko najnovejih zahvalnih pisem, ktere smo te dni prejeli. Slavni Medical Institute! Prejel - in Vaša zdravila, ter čutim, da mi pomagajo. Upam, da bom ozdravel. Pr. -im Vas pošljite mi še takih zdravil in kadar bodem ozdravel, .se Vam !■•• lem javno zaliv..lil. Josip Marinko. l'.'T Spring St.. N.-w York. Veleeenjeni Medical Institute! Z rtsi lim sreern Yam nazn njam, da smo se po Vaših zdravilih popolnoma ozdravila <>.1 dolgotrajne in težke ženske bolezni. Bog Yam povrni Vas trud in Vam ohrani Vo-so učenost. Emilija Zavodnik, 239 Court St., Plymouth, Mass, Slavni zavodi Bog naj Van poplača, kar su- meni siromaku dobrega storili s tem, da ste me ozdravili. Boleh:1.1 sem 11 ■:«i pet let. Zdaj se čutim popolnoma zdravega, ako se mi bolezen ne povrne. Priporočil Vas bom vsem svojim prijateljem in znancem. Frane Kr/Unik, Box 80. Sreubenville, Ohin. Vsak bolnik naj nam piše v slovenskem jeziku UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE je najboljši zdravniški zr-od te vrste na svetu, ter je lahko v^ak bolnik popolnoma prepričan, da cc de ozdravljen. — So bolezni, ktere se ne more samo z zdrarOi ozdraviti-ir. ktere se ne more samo iz bolnikovega pisma spoznati. Za take bolezni imata zavod mnogo električnih naprav in strojev, kteri daje; . slabotnim ljudem, kakor tudi celemu človeškemu organizmu moč in novo življenj;-. Vsak bolnik lahko v tem zavodu povpraša za -tanje njegove bolf-zn , kar mu bodejo zdravniki drage velje naznanili in ak.. potrebno, dali tudi do-tiena zdravila. — Z jedno besedo, ako ste bolni, pi-ite samo na . Universal Medical Institute, SO West 29th Street (blizo Broadway), New York City in bodite prepričani, da boste ozdraveli, ker v tem zavodu s«- j a m č i z a ozdravljenje. Ako ej pa bolezen neozdravljiva, dobo Vamto prvi amerikanski zdravniki takoj naznanili in Vam prihranili nepoirobno trošenje denarja. * ko pridete osobno, pridite ob delavnikih od 1". d.. l± ur.- lopoludne a'* od 2. do 7. ure popoludne. Ob nedeljah pa M 1". —I. ur. p«»p Potujočim rojakom. Na razna vpr&ianja glede vožnih cen franeeskih parnikov uaznanjamo. da prodajamo tjkete po tako nizkej eeni, kakor parobrodna dittžba, ali pa kakor kterikoli drugi agent v New Yorku. Vožna m želez nico od HAVRE do KRANJSKE PRIMORSKE. ŠTAJERSKE, HR VATSKE in DALMACIJE je take arejeaa, da nimajo potniki nikakeffa aadrika. PARNIKI, kteri v kratkem od pljajejo v HA VRB, »o sledeti: Ekspresni parnik LA TOURAINE odpljuje dne 7. rprila ob 10. uri do-poludne. * Ekspresni parnik L'AQUITAINE odpljuje izvenredno dne 9. aprila ob 10. uri dopoludne ter sprejema samo potnike III. razreda in bodo prostori 11. in I. razreda za III. razred uporabljeni, zategadelj nudi se rojakom koji potujejo z družino najboljša prilika, fino in ceno potovati v stari kraj. Ekspresni parnik LA LORRIANE odpljuje dne 14. aprila ob 10. uri dopoludne. Poštni parnik LA BRETAGNE odpljuje dne 21. aprila ob 10. uri dopoludne. Ekspresni parnik LA SAVOIE odpljuje dne 28. aprila ob 10. uri dopoludne. F. 6. Tassoiti, 108 Meeerole St., Brooklyn Borov«*, New York. N. T. dopisnik g. F. Sakeerja v New Terka Pošilja denarje ▼ — :STARO DOMOVIKO:— hitro, zanesljivo, po dnevnem kom: zamenjuje avstrijski denar, preskrbi potnikom v staro domovino ali pd tam sem ugodno vožnjo (iifkmrte), kakor tudi želecniške listke po Zjed. državah. Sprejema naročnika in naročnino za "Glas Naroda". Priporoča se Brookljnskim Slo* vencem in jamči hitro in solidno postrežbo. Z odličnim b pošto vanj ssa F. G. Taisotti. 108 Meeerols St-. Brwkkfa* If T. Opozarjamo toraj vss ene SLO VENCE in HRVATE ▼ mesta Cleveland, Ohio, in okolici, kteri hofejo potovati ▼ staro domovino, da ne sa mude prilike ter se pravočasno oglasijo v naje j podružnici na 1778 ST. CLAIR ST.. CLEVELAND. O., in one is drusih krajev Zjedinjenih drŽav, da nam naznanijo natančen prikod v New York, da nam tako ocneicečije pravočasno in na pravej postaji jik pričakovati. V slučaju, da prišedii t New York, se ne anidete z našim vslužbescem na postaji, pokličite naa po telefona: 1795 Cortland t, ter nam naznanite, na kteri poyteji ste in priiel bode takei nas vsluikenee po Vas. Ne pustite se po drugem« odpeljati in ne dajte čeke v od kevčegov ii rok, de nimate nepotrebnih streikov. Kupite vožnji listek le v New Yorku, ker tako se obvarujete rasnih neprilik. Vsaki dan pridejo rojaki radi tega k nam sa pomot, toda prepexno! FRANK SAKflER, ttt QFroenwtsk St.. K«v Yeek. K. T./naj m NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. NAPA VALLEY VINO. Dobro črno vino od 45c dalje; dobro belo vino od 50c naprej. — Kdor naroči kot 50 galon, mora priložiti $2.00 za posodo. Prevoznino plača naročnik Naročilom je pridejati denar oziroma Money Order. S spoštovanjem M. KOGINA. P. O. Bex 64. Or nabiti. OeL Lepo urejena SLOVENSKA GOSTILNA v Ely, Minn., v kteri redno točim izvrstno plTO, fino vina in whiskey, prodajam tudi domače in importirane smod- ke. Dalje naznanjam rojakom, da pošiljam denarje t staro domovino in sem v zvezi z g. Fr. Sakser-jem v New York«; rojake tudi rad postrežem v druzih zadevah glede vožnji h listkov, posebno ako kdo Eeli koga sem vzefci, ali potnje ▼ staro domovino. Z veleltovanjem IVAN G0VŽE. "GLAS NARODA" prodaja po 1 eent številko: Anton Bobek. poslovodja področni oc Frank Btkasr. 1779 St. Clair St_ Cleveland. Ohio. Chas. Dercanc. SIS N. Con* grees St.. Kenosha, Wis. John Sustariič, 1906 N. Centre St., Joliet, HL Frank Gabrenja. Ill Powse St., Johnstown. Pa. Ake foH kdo rojakov Ha« prodaja* .. , I ... ...... ■r.,«.«^, *wsBr^m Arabela. Roman Spisala Pavlina Pajkora. (Dalje.) 3. Karpelesova žena je bila kakih petdeset let stara, majhna in debela, da se je komaj gibala. Bila je temne kože, črnih las, ki so pa zdaj že zaceli nekoliko siveti, črnih, neprijaznih ocij in velikih ust. Njeno lice je bilo polno bradavic, iz kterih so štrleli posamezni lasje. Kedar je govorila, kazala je vrsto velikih, umetnih zob. Njena obleka, vedno dragocena, bila je brezokusna, ker je najnovejše mode pretiravala. Ne dovolj, da je bil njen obraz grd, bil je tudi ostuden, ker ga je barvala in belila. Karpelesovka sedi v obedniei na nizkem naslonjači in ljubkuje kodru-vo glavo sina Davida, kterega je bila k sebi nagnola. ^Praviš, da te je spodila in te osu-la s psovkami, ta priklatnica ? — Ah. da se jej ne morem maščevati, kakor bi rada; da sem celo prisiljena klanjati se jej in prilizovati 1 Pomozi mi Bog, da prenesem to bridko nadlogo, ktera me po nezasluienem sko-ro vsak dan zadeva." — In obrisala si je z ruto solze, ktere so jej od jez«.-zalile oči. "Toliko, da me ni udarila", pritožuje se David z umetnim vzdihlje-jem in nasloni glavo materi na prsi. Karpelesovka globoko vzdihne in gleda na pol proseče, na pol preteče v moža. Ta pa hodi z velikimi koraki gor in dol po obedniei in hrusta košček kruha. Ker se pa on ne zmeni za njene poglede, zakriči Karpelesovka jezno na-nj: "Ali res nimaš tolažilne besede za svojega otroka i — Ali res moreš trpeti tako krivico? — Ali ti Arabe-lin denar več velja od najinega deteta ?" Karpeles nadaljuje po sobi svoj sprehod Čakaje, da sluga odide, ki je pokrivat mizo za obed. Potem pa reče malomarno: "Arabela ga je skregala, ker se je baje grdo zlagal." "In ti jej to verjameš?" bil je raz jaren odgovor Karpelesovke. "Ne. Izidor; moj David, najin otrok se nikdar ne zlaže. Meni smeš to verjeti", dostavila je občutljivo in položila desnico na prsi. Kerpeles se zagrohoče in ukaže Davidu sobo zapustiti. Ko ta odide, ustavi se pred ženo in reče porogljivo: "Kdo pa ti verjame, Kebeka, ako trdiš, da David ne laže? Ne bil bi on najin otrok, ko bi ti prav imela, da ne laže! Da ti resnico povem", nadaljuje resneje, "že tudi meni presedajo njegove večne laži. Ti si ga svojej pr ena pete j ljubezni popolnoma popačila, Rebeka. Samuel mi je ljubši. Še danes sem se prepričal, da sc je iz Hamburga mnogo boljši povr nol, kakor pa je tja šel. In dasi imam jaz za seboj marsikaj, kar bi raci, da bi se ne bilo nikdar zgodilo, veseli me vendar vedeti, da bi bili moji otroci boljši od mene. Da pa David ne bode boljši, to že lahko danes z gotovostjo trdim. — Kar pa zadeva tvoj sed na Arabelo, povem ti, da se premaguješ, ako nečeš sebi in celej rodbini škodovati. Poglej ta papir", nadaljuje vznemirjen, vzemši iz listnice pismo. ""Vsi smo danes berači, ako nam ne pomaga Arabelin denar. Pa še nekaj", pristavi mirneje in utakne pismo v listnico. "Ravno sem ti hotel povedati, da mi danes pomagaš s evogo izgevomostjo, da Be še danes Arabela zaroči s Samuelom. On mora j utre namesto mene po opravkih odpotovati. Mogoče, da dva meseca ne bode nazaj. Za naše upnike pa je velike važnosti, da se po mestu širi novost, da sta Samuel in Arabela zaročenca; kajti--—- Kaj me tako razjarjeno gledaš, Rebeka?" pretrga gi Karpeles besedo, videč, da se žena od togo te sem in tja meče po naslonjači in da se menjajo barve na njenem lici. "Ne vem ti druge pomoči. Sicer pa", nadaljuje, ko je zopet enkrat obhodil sobo, "trdi, kar hočeš, ali boljše neveste od Arabele vendar ni za Samuela." "Da, da, ko bi ona ne bila —, ko bi ona ne bila —", toguje z neko gro-eo Karpelesovka, a stavka ne konča. 4tO ti usmiljeni Bogi" vzdihuje potem oči kvišku vzdignovsi, "da ne ▼eš druge pomoSi, Izidoi, da res ne veš P "Ne vem", reče on zamolklo, "ne vem; in ko bi mi kdo glavo vzel, ne Tem ti pomagati. — A zdaj nehaj tu-govati, nespametni ca", zakliče jezen in jo strupeno pogleda. "Kdor je tako daleč zašel kakor midva, ta mora avoj pot nadaljevati, da si ohrani kožo. S kesanjem, z oponašanjem, ali pa celo s sovražtvom do Arabele ni nič pomagano." — Nato umolkne in posluša. Skozi zaprta vrata Čuli so se lahki koraki. "Arabela gre", zašepeče Žid svojej žen. Potem jo nevljudno prime za roko in rece hitro in odurno: "Ali mi bodeš tudi sedaj pomagala, Rebeka?" Zena mu s silo odtegne roko in odvrne s trepetajočim glasom: "Both. nam na ljubo."-- "Ali naj ukažem juho prinesti ua'nam znesek naprej pošlje: KNJIGE, ktere imamo v naši zalogi in jih od-DoŠljemo poštnine prosto, ako se mizo, teta?" popraša vstopivši Arabela in dene šopek, kterega je nosila v roki, v cvetlično posodo. "Na Samuela še čakamo, ki pa vsak čas pride", odgovori Karpeles namesto svoje žene. Xato se približa Arabeli in reče pomilujoč jo: "Bleda si videti, ljuba Arabela; ali te zob še vedno muči ?" "Malenkost", odgovori mrzle deklica, vzame neko knjigo in gleda va-njo. "Ali, Arabela". začne sedaj Karpelesovka z dobrikovalniin glasom, a pozna se jej. da jej ne prihaja iz srca. "Tvoja ponižnost presega vse meje. Kako si se danes zopet pripro-■ito oblekla! Moje hišinje so vse bolj nališpane od tebe. Ljubka, na zvuna-njost ne sme človek nikdar pozabiti. In ti s svojim velikim premoženjem, ti skopariš in se oblačiš kakor neka dekla." "Zato pa bode moj bodoči soprog tem večji zapravljivec", odgovorila je Arabela zbadljivo in zapre knjigo. "Sicer pa ne vem, teta. kaj vidite nedostojnega na roojej obleki. Ali sem morda umazana? Ali pa raztrgana, ali kaj ?" "Bog ne daj, Arabela, tako hudu nisem menila. Tvarina tvoje obleke je fina in dragocena, samo kroj je preveč priprost; in nekoliko nali;-pana bi morala obleka tudi biti", iz-govara se Karpelesovka. "Vi veste, teta, da ljubim jaz od nekdaj priprostost, kakor ljubite vi nališpanost", odvrne Arabela porogljivo. Karpelesovka 3e premaguje po teh besedah in reče prijazno: "Vem, da ljubiš Čednost, Arabela, in spoštujem tvojo prijaznost. Menila sein samo. da bi se zdaj, ko je Samuel domu. njemu na ljubo nekoliko okrasotila. Ženini radi občudujejo svoje neveste", končuje Karpelesovka z nekim prisiljenim glasom. Mož jo pomenljivo pogleda, kakor da se jej hoče zahvaliti, da je enkrat ■xlloeno besedo izustila. "Nisem še njegova nevesta", odgovori Arabela mračno in postane nekoliko bleda. "Kar še ni, pa bode, hčerka moja", Molitvene knjige. Spomin na Jezusa 35 cu Jezus dobri pastir 00 ct. Presveto Srce Jezusovo $1.20. Sveta ^Nebesa $1 Jezus na križu $1. Filoteja $1.20. Zlata šola $1.20. Zvonček nebeški 80 ct. Duhovni studenec 60 ct. Nebeške iskrice 60 ct. Ključ nebeških vrat 60 c... Vrtec nebeški 60 ct. Sveta noč. 15 ct. Ave Marija 10 et. Mati Božja 10 ct. Evangeliji 50 ct. Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30 ct. Zgodbe sv. pisma velika izdaja 50 ct. Navedene mašne knjige so s zlato obrezo. Druere knjige: Zbirka domačih zdravil 60 ct. Afali vitez, v treh zvezkih, $3.50. Prešernove poezije, vezane 75 et. Prešernove poezije, broširane, 50 «-t. Skozi širno Indijo 40 ct. N'a indijskih otokih 30 ct. Fz knjige življenja $1.60. Ob tihih večerih $1.75. Abecednik za slov. ljudske šole 20 ct. ._______ Dimnik, slovensko-nemški besednjak i Šaljivi Slovenec 00 ct. Pavlin, angleški slovarček 40 ct. ! Erazem Predjamski 15 ct . i Xaselnikova hči 20 ct. Eno leto med Indijanci 20 ct. May, Ery, 20 ct. Pavliha 20 ct. Potovanje v Liliput 20 et. .Mirko PoŠtenjakovič 20 ct. Narodne pripovedke za ml;'di.io, T. in 11, zvezek, vsak 20 ct. Pri Vrbovčem Grogi 20 ct Krištof Kolumb 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Pravila dostojnosti 20 ct. Izdajalca domovine 20 ct. V delu je rešitev 30 ct. Najdenček 20 ct. Grof Radecky 20 ct. Lažnjivi kljukec 20 ct. Repoštev 20 ct. Vrtomirov prstan 20 ct. Hubad, pripovedke T.. IT., ni zvezek, vsak 20 ct. Cesar Maksimilij n T.. 20 ct. Sv. Genovefa 20 ct. Vojska na Turškem 4 et. Poslednji Mohikanec -J1' > t. i Srečolovec 2t* ct. ; Avstrijski junaki 90 et. Kako je zgorel gozd 20 et. 90 centov. Prva nemška vadnica 35 ct Pregovori :I0 ct. Mlinarjev .Janez 40 et. Domači zdravnik 60 ct. Marjetica 50 ct. Godčevski katekizem 15 et. Andrej Hofer 20 ct. Boerska vojska 30 ct. Admiral Tt-getthof 30 ct. Navodilo za spisovanje raznih ( isem SO centov. Četrto berilo za ljudske šole 5<' t. Stoletna pratika 60 et. Izidor, pobožni kmet 25 ct. Cvetke 20 ct. Hitri računar -10 et. Sanje v podobah 15 et. Zemljevid 25 ct. Koledar za leto 1904 25 et. NAZNANILO. Slovensko podporno druitro m Alojzija it. 81. J. S. K. J. ▼ Brad docku, Pa., ima svoje redne meae&n« seje vsako četrto nedeljo v dvorani Mr. Kečmajerja, -nki» Pennsylvania. Za tekoče let« kili so ixTl 1;«Mii il« deči uradniki: Ivan Germ, predsednik eni, 1101 - - , Cherry Alley. Braddock, Pa.; Matev. /.aklice Zid ves ljubezniv in jej potr- . Ki kil, podpredsednikom. 8*4 Oherr-ka na ramo. "Da, Arabela, jutre j Alley, Braddock, Pa.; Jak^b Knet, I mora Samuel odpotovati in on neče ' tajnikom. 1104 Cherry Alley, Brad oditi, predno mu ni dana tvoja be-1 dock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II seda, po kterej že tako dolgo hrepeni. ' tajnikom, Linhard. Pa.; Alojzij Hoi fAt ti, Arabela, le ti si ona, ki zamore vat, blagajnikom. B»x 164, linhard osrečiti našega Samuela; ti, s s. -jP*-: Ivan Germ, caatopnikom. iimi visokimi čednostmi, žlahtnim' Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zffonc Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavo noša: Josip Troha. Maršali: Ira» srcem, modrim umom--5 (Dalja prihodnjič.) Nad 30 let se je obnašal RICHTERJEV i svetovni, prenovljeni "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, FOKOSTNICO, PODAGEO itd. In razne reumatične neprilike. 5 AH O : 25ct. In 5 Oct. v vseh lekarnah ali pri F. At Kichter & Co. 215 Pearl Street, New York. Skušnja uči! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GKENKO VINO po najboljšem navodilu iz najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki ter iz finega, naravnega vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih orsranih, naj 1 Pittsburgh, & (;) Edina slovenska firma naj-boljši žganja po najnižjih cenah; po-sebna naša specijaliteta so: domači ^ : drožnik in slivovica, kakor tudi ame- & ^ riško grenko vino. \}/ fij Zastopnik za Pennsvlvanijo Je <>j g. M. F. Schlander ter ga vsem za $ (.) obila naročila najtopleje pripo-čamo. <> Hi $ {> tudi zastopnik "Glasa Naroda". Štefan G. R^ovnianek. & - § Gosp. M. F Schlander je Naravna kalifornijska vina na prodaj. Dobro črno vino po 50 do 60 ct galon s posodo vred. Bobro belo vino od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. IzTrstoa tropavlca od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego 10 galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne »norem razpošiljati. Zajedno z na ročiloin naj gg. naročniki dopošljejo len ar, oziroma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont St., e SAX FRANTISCO. CAL. Telefon št. 59. GEORGE L. 3BR0ZICH, slovenski notar, Ely, Minnesota, se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ah staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde>, polnomoči (Vollmacht) rj in vse druge v to stroko roadajoča t dela. Oskrbujem tudi z„,-aroval- C ntnrt r\rr»+ i i.« —— SI..1 J___• pojasnila daj. rojakom drage volje na zahte%'o. Math. Grill, 1548 St Clair St, Cleveland, Ohio. Priporoča rojakom svoja IZtftSTNA VINA. Eudeče vino po 50 ct. yal., belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon. Naročilom je priložiti denar. SlOTensko-Amerikanski ...K O L S D A R... za leto 1904 predajajo sledeči rojaki: J. Zobee, Box 65, Aldrid**, Moat. Math. Grtihek, 1203 So Sta Fe« Ave.. Pueblo, Colo. Pezdirc, 1214 So. lSth 8vr«t, Omahd, Neb. Marke S^di«, Creflted Butte, Colo. Math. KumD, 1001 Maia Street, La Salle. HI. Fr. Keržižnik, Rock Sprinira Matk Grakek. 480 7th St., Caumet, Mick. Fr. Gabrtenja. 51» Power St.. Juta- stown. Pa. John Govže. Ely, Minn. Joaip Gorižek, 5130 Rubby 8t.. Pitta bur k. Pa. M. J. Kraker, Anaoo&da, Mont Leopold Kruahitr, Frontenae, Kan«. Mihael Klobučar, 115 7th St.. Calumet, Mich. Štefan Kukar, 920 N. Chica*„ St., Joliet, 111. John Rusa, 432 So. Sta Fee Ave., Pueblo, Celo. L Suatarii*, 1208 X. Ceater St.. Joliet. HL BABI telefon kadar dospea na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fr. SjLKSERJu. Pokliči številko 3796 Cortland in govori slovensko. Oompagnie Generale Transatiantique. Francoska parobrodna družba DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK lJUPLJANA POŠTNI PARNIKI SO: ,,L* Lorrwac", a» *lj«ka....................................ia.ooo toa. f.La S»voie", „ ,, „ ...............................ia.ooo ,, Touraine", „ „ ..................................10.000 ,, l,L'Aqttiiaine", ,, ,, .....................................10.000 ,, ,,L» Bretagne'*,................................................................8.000 „L* Champagne",............................................................g.000 , ,,La Gwcogne",..............................................................S.000 ,, Parniki odpljajejo od sedaj naprej vedno od četrtkih ob 10 ari dopoludne. 3;.cx}o koc]ikita maii 25 000 12.000 ,, ,, 16.000 ,, ,, 9.C00 ,, ,, 9.000 ,, „ 9.000 „ Paruiki odpljujajo Is priataniiča itv 42 North Riv-r. •b Mer t- Str, "La Touraine •La Lorraine La Bretagne *La Savoie •La Touraine \ apr. 1904. •La Lorraine La Bretagne *La S&voie *La Tturaine 14. apr. 1904. 21. apr. 190-i. 28. apr. 1904 5. maja 1904 j *ta Lorraine Pa*-niks z xvczdc zaznamovani .m^jo po c' v . ik . yiiru igciciji: Zi BROAD W AV. NE V VOflS, i'osebni parnik francoske družbe " I.'AO l i i A I M1 nprila. Spremlja potnike samo .13 r. Posebni parnik francoske družbe "I.A C i A > t (j1 -Ni aprila. Spremlja potnike samo za s .11 \ 12. maja 1904. 19. maja 1904. 20. niftja 1904. 2. junija 1904. •.». junija 1904. Holland -A ni uh LjINE (HO L LA X 1>-A )\ KR 3 S K A ( i?TA) vozi kraljevo nizozemsko in po^ti Zjcdinje : m nržav med NEW Y0RK0M in ROTTtR0A?!OM preko Boulogne sur-Ker. N00RDAM, parnik z dvojnim vija kom, 1^,500 ton. RYNDAM parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 t on. STATENDAM, paimk z dvojnim vijakom. 10,500 too. ROTTERDAW, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. r 1 j u j «■ j o: Iz ROTIEKI'AMA vsak retrtek in iz N*KW VOKKA vsako sredo 111 - ol> 10. uri zjutraj. _ _ HOLLAND-AMERiCA LINE, 39 Broadway, NEW YORK. 90-2 »earliorn St, CHICAGO, ILL. RED STAR LIiVE (Prekoiiiorska parobrodna družini ,,ltud('ču zvezda'4) posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, ^ * + * + + + * Philadelphijo in Ant^crper-cm. Prevaža potnike s sledečimi poAtnimi parniki: 40ERLAND dva v jaka 12736 ton. KR00NLAN0..........12700ton. -ELANB............119o.~>ton.| FINNLAND-...........127GOton. Pri <-on:ili za medkrovje so naštete vse potrebščine,