*	*	m,	S
6 Posamezna številka s g
I	1 krono.
JJ #TABOK* ithaja vank Jan, rac*» *
•	nedelje in	prazuikov, ob 18. uri *	•
5	da.umom aaalednjega dne Ur etan*	•
'»	eeloiotno	180 K, polletno 90	m
5	četrtletno	45 k. tnecočno 15 *•	•
# isgor&ti po uopororu* Pri TOCaruvU* ,, “	objavi popnet*	*
Karo-MjUUBOII.
a« jm upravi »TABORA*, Ii, Jorcioeva ulica atov# *■
o O O POsTOTPTA O B B
TABOR
| Posamezna številka t I	1 krono.
S	OBBDjnŠTfO M nahaja T Kari-
j	bora, Jurčičeva ul. Št, 49 JL nad«
C	»tropje. Tel el on intenrl. št. S76.
S	UPBAVA se nabcja ▼ Jurčičevi
C	ulici it. 4, pritličje, desno. Telo«
C	fon it* 2*. SHS poštnočekovni n•
u.	6un	Stot. 11.787.
g	No množila bre* denarja m nj
*	oaira. — Bokopiai sa;ue vračajo.
UH
Leto: I.
Maribor, torek 21. decembra 1920
Številka: 96.
Nadaljevanje posvetovanj za sestavo nove vladen
Stališče posameznih strank. — Vprašanje poslovriika. — Kolonizacija Rusov v Stari Srbiji
Voditelji naših
klerikalcev.
„Med volitvami se bodo pojavile različne nove skupine in posamezne nestrankarske liste. Ena takih skupin se pripravlja v Bosni; dr. Nikola Mandič, katoličan, ki je bil za avstrijskih časov načelnik vlade, dalje voditelj najbolj starokopitnih Turkov, Serip Arnavtovie in nekaj podobnih mož hoče nastopiti pri volitvah kot samostojna sTanka. Okrog se-e bodo zbrali vse, katerim ae toži po časih PotiorekalnTisze". (Straža od 6. oktobra 1920 S te v. 111)
Tako je pisalo glavno glasilo dr. Korošca mariborska „Straža" 22 dni pred volitvami. Danes vprašamo: Kdo je postavil dr. Mandiča v konstituanto? — Sam dr. Korošec! Dr. Mandič je izvo Ijen za kandidata klerikalne stranke za Hercegovino. Ali ne samo to — dr. Mandič je izvoljen tudi za podpredsednika klerikalne stranke, torej za namestnika dr. Korošca. Da bi pa ljudje izvedeli, kdo je pravzaprav dr. Mandič, prinašamo članek iz beogradske „De-mokrfltije,‘, (glavno glasilo demokratske stranke) v štev. 441 od 16. t. m.
„ Smelo st ali drznost. (Povodom nastopa dr. Mandiča v konstituan-ti“.) Med prvimi govorniki, ki so se pojavili s svojimi izjavami v konstituanti, se je drznil nastopiti tudi dr. Nikola Mandič. Neki Bosanec, ki ga je spoznal z galerije, nam pripoveduje sledeče: »"Nikoli bi se mi ne sanjalo, da bi se mogel pojaviti dr. Mandič kdaj v Beogradu! Pa ne .samo pojaviti se, osmelil se je tudi kandidirati in sedaj celo v
konstituanti govoriti. Največji sluga generala Potioreka govori proti nasilju, uživajoč našo pretirano svobodo, zahtevajoč svobodomiselnejši poslovnik. Kako dolgo, za Boga, bomo vendar to trpeli!“ Poln ogorčenja je končal Bosanec; mi smo ga razumeli, ker evo, 'kdo je dr. Nikola Mandič!
Rodil se je v vasi Dolac blizu Travnika, kot sin tesarja. Ko je končal, podpiran , od avstrijske vlade, gimnazijo v Sarajevu, je šel poslušat nravo na Dunaj. Kot odličnjak je bil promoviran za doktorja prave „sub auspicis imperato-ris“ dobivši prstan od Franca Josipa.
nik poglavarja deželne vlade generala Potioreka. Kot zastopnik tega avstrijskega nasilnika, je pokazal v celoti svojo avstrijsko dušo in svojo mržnjo do Srbov in Srbije. Ko je poveljeval Potio-rek vojski na srbski meji, je njegov namestnik dr. Mandič podpisoval naredbe, po katerih se je poslalo na stotine naših ljudi v Nežider, Mad, Doboj in v druga mesta v internacije. Ko je prišel avstrijsko-madžarski minister K5rber na posete v Sarajevo, ga je pozdravi! dr. Mandič, V svoji drznosti je tedaj samega sebe prekosil; rekel je: „Tej hidri (Srbiji) je treba stopiti na vrat!“ Te be-
Ker je bil prvi Hrvat, ki je promoviral \ sede so samega Korberja neprijetno
na ta način, so hoteli prisostvovati na promociji vsi njegovi kolegi korporativno. Ko so pa videli, da je nastopil Mandič pri promociji brez običajne hr-vatske trobojnice, so zapustili dvorano ter so ga obsodili za izdajalca. Vsi hr-vatski časopisi so ga imenovali izvr-žek hrvatskega naroda.
Po predpisani sodnijski in advokatski praksi je postal advokat. Akoravno je videl, da je njegov narod silno teptan in mučen, ni nikdar protestiral in se sploh ni nikjer pojavil do usodepolnega leta 1908. Tedaj se je oglasil po aneksiji Bosne in Hercegovine v dunajski „Freie Presse“ v uvodniku, v katerem je izjavil, da bo ves narod v Herceg. Bosni, razen nekaterih zagrizenih Srbov, pozdravljal aneksijo „kod delo osvobo-jenja in ujedinjenja pod slavnim žezlom Habsburžanov*'.
Pozneje je sodeloval pri ustvarjenju reakcionarne bosanske ustave in se je kot predsednik bosanskega sabora, kar je postal po cesarjevem imenovanju, pokazal kot skrajnega reakcionarja in absolutista. Leta 1914. je postal namest-
Josip Komlanc:
Natakarjeva povesi
(Dalje.	_
Jakob Ogrin je pogledal mrko v tla, nato je podprl glavo v dlan in spregovoril zamolklo:
.Takrat sem preživel naj lepše dneve svojega življenja. Moj oče je bil rudokop in jaz sem bil edini otrok, stanovali pa smo v veliki rumeni hiši, ki jo je zidalo podjetje nalašč za rudarje. V tisti hiši bilo otrok, kakor gob po dežju, a jaz se nisem nikoli mnogo pajdaši! ž njimi, bogve zakaj ne in to je posebno ugajalo Rozaliji. Rozalija je bila hči rudniškega
-	nadpaznika in je stanovala skoraj deset minut od naše hiše, kjer je imel njen oče tudi majhno posestvo.
Takrat, ko smo se mi preselili v tisti kraj, je bila že razvita deklica, menda je imela baš šestnajst let, in meni je njena družba ugajala, da sem jo težko pogrešal. Ali je bila lo ljubezen ? Zdi se; mi, da ne, kako tudi, saj sem še sanjal o zakletih gradov h in princih devete dežele in zakletih kraljičinah, Iči so imele vse velike črne oči, dolge temne lase in belo polt, kakor Rozalija. Da, da, ona je bila kraljičina mojih sanj in jaz sem bil princ devete dežele, ki sem jo morati reševati in se borjii ?8 yiq. s stiišflipu Sflpaji ip
kačami, pa vendar premagal sem jih vedno in potem sem prišel k njej, ki me je v zahvalo objela in silno poljubila. Tako sem sanjal mnogokrat po cele poldneve, ko sem ležal v mehki travi blizu njenega stanovanja in zgodilo se je skoro vsaki dan, da je prišla k meni tudi ona., In potem sva čitala skupaj tiste pravljice, navadno mi je h#ala ona in jaz sem poslušal in gledal njene oči in uslnice, ki so bile prav take, kakor je bilo pisano v tistih knjigah.
,Ali verjameš v lo zgodbo?" me je vprašala nekoč in jaz nisem vedel, kaj bi odgovoril.
»Zdi se mi, da ne," se je zasmejala
—	»ampak tak princ bi vendar hotel biti, ali ne?*
Njen glasek je zvenel1 kakor napeta struna in jaz bi jo bil poslušal venomer.
»lo bi hotel, ko bi bila ti kraljica," sem ji priznal boiefie, a vendar sem se čutil nekako olajšanega, ko sem ji razkril svoje hrepeneče sanje.
»In bi me rešil?*
»Br -■
»In če bi me strafcilo Ladi i e dem zmajev?*
»Tudi!«
»In potem?* me v; . ; i a, j \i pa se nisem upal odk*it-; ?uio o v'»uriti, pač p* mi je silila kri v lice. *--■
dimile; ko je govoril z nekim srbskim politikom iz Bosne, se je sam izrazil, kako neprijetno mu je, da je Mandič tako govoril.
In ta človek — nečlovek — ima sedaj smelost pojaviti se pred poštenim svetom! Da, pod okriljem svojega zaščitnika Stojana Protiča ima drznost za htevati še večjo svobodo! Gotovo bi v taki svobodi rad potem dovršil svoj nedovršeni program: stopiti Srbiji in srbstvu za vrat.
A pri vseh žrtvah Mada, Doboja, Nežidera in Zenice se zaklinjamo, da ne bo dovršil svojega programa. Naj ve, da njega in njegove tovariše poznamo, iti da hočemo z vso silo ovirati in končno zatreti njegovo zastrupljajoče delo.*
To je fotografija enega glavnih voditeljev klerikalne stranke v Jugoslaviji.
Nemške želje po naši grudi.
V	uvodniku od petka smo se pečali z nemško-avstrijskimi željami po naši zemlji tu na meji. Čeprav smo obenem doprinesli tudi dokaze, na katere se opirajo te' želje, so
nam modrijani, ki so se vsedli na sen-j žermensko pogodbo, očitali, da brez j vsake stvarne podlage s takimi izvajanji le razburjamo naše ljudi, med namij živeči Nemci pa so se itak že udali' svoji usodi in postanejo v kratkem naj-! boljše jugoslovenski državljani. Ker ti, modrijani ne poznajo globine nemška' duše in duše renegatov, bi bilo odvečj se ž njimi prerekati. Imamo boljši re« cept za take bolezni. Srečen slučaj nam, je v roke prinesel graško »Tagespost* in sicer tudi od petka. Pogled na uvodJ nik graške tetke naših Nemcev nas je osupnil. Kakor bi se bili dogovorili,1 tudi »Tagespost* se peča z istim pred« metom, samo seveda raz svoje stališče in kar se tiče nemških želja po naši zemlji, se raztezajo iste še dalje in globlje, kakor jih je »Tabor* označil Ker je dolžnost nas vseh, da poznamo načrte in orožje naših sovraž-nikov, podajemo uvodnik »Tagesposte" z željo, da ga tudi naši modrijani s po-! zornostjo čitajo:
»Steiermark und KMrnten ungeteilti. Dnevno se množe glasovi na spodnjem Stajerju, ki žele preuredbo meje na podlagi svobodnega glasovanja. Vzvl šeni dokaz ljubezni do domovine na Koroškem je na novo podvžgal upanje tlačenega našega ljudstva v ostalem dravskem ozemlju. Položaj, ki je nastal; po ljudskem glasovanju na Koroškem,1 zahteva energično po rešitvi in rekon-i strukciji železniških vprašanj. Ne glede' na nemožno stanje, da posedujejo’ Jugosloveni ta mali del Labud-Spodnjij Dravograd-Pliberk, kar zelo neugodno^ vpliva na promet v labudski dolini % središčem dežele in sedežem deželne1 oblasti, pomeni izguba proge Maribor«! Spodnji Dravograd vedno neznosno
»In potem* — je dostavila sama — »bi ti bila jaz zelo hvaležna in bi te prav lepo poljubila. Takole* — in pri tem se je sklonila k meni, me krepko stisnila k sebi ter poljubila iskreno na ustnice. Takrat mi je zašumelo po žilah in v prsih sem čutil nekaj silno nemirnega in prijetnega, a nje se skoro nisem upal pogledati.
»Ti me nimaš prav nič rad, Jakob,* mi je ofiitala in meni je bilo hudo, ker se ji nisem upal povedati, da je kraljica vseh mojih sanj, pa saj je uganila sama in zopet, zopet so se pritiskale njene ustnice k mojim.	.
To se je potem ponavljalo vsako popoldne in mnogokrat sva sedela tam celo v mraku sama s svojo mlado srečo in svojimi lepimi sanjami, ki pa so kmalu minule.
Neko nedeljo je dobilo moje življenj# čisto novo smer.
Očeta je obiskal brat, ki je imel v tujini precej veliko kavarno in med drugim pogovorom je prišla beseda tudi name in mojo hodočnosc. In komaj je bilo omenjeno, bilo je ie tudi sklenjeno, da me vzame stric s aeboj in te pri njem izučim kavarniške obrti. Mene je zadela ta vest huje od vsake nesreče, kajti ir,oj« prva misel je bila pri Rozaliji, Vi i»i je	jac ,00 videU i
poleg tega pa sem se tudi bal tako dalea od doma. Toda vse moje prošnje s« bile brez uspeha, oče in mati sta bila e stricem ene misli, in tako so odločili, da drugi dan odidem. Tisti dan je bila ne-l delja, a ob nedeljah se z Rozalijo na-: vadno nisva sestajala, ker je šla vednol s stariši kam na izprehod ali izlet, mene; pa je tudi oče držal doma in tako s»j nisem mogel od nje niti posloviti. Paff sem se izmuznil ob mraku od doma,j tekel preko travnika tja doli proti Rt* zalijevem domu, a okna njenega stano vanja so bila temna, gotovo se je vrnila s stariši pozno v noč, jaz pa sem odSel domov ves žalosten in potrt. Bilo mi je, da me je nekdo popolnoma onesrečil, mi poteptal in uničil vse življenje in tistikrat sem pričel prvikrat premišljevati
o	svoji bodočnosti.
Toda videl sem lam v tnjinl samo puščobo in dolgčas, niti enega veselega' dne se nisem nadejal in zato mi je mi-t nula tista noč popolnoma brez spancaJ In to je bila zadnja noč, ki sem jo pre«! živel v tisti, v listi tesni spalnici, ki j<j^ nisem potem prestopil nikoli več.
Odšel sem a stricem in pričel Siveti tisto življenje, ki se ga še danes nerad1 spominjam.
Strla 5.
",T A B O R1
oviranje prometa srednje Štajerske z J Koroško in prenapornega dela na progi {štajerske državne železnice, ki hoče zadušiti promet v notranjosti Avstrije. Na (zidavo železnice v Savinjskih dolinah j radi velikih, stroškov ni mogoče misliti j pred novo generacijo.
Ravnotako kakor nam bode pripadla i enkrat južna Tirolska, da bode promet Iv Franzensfeste zopet normalen, ravno-•4ako mora dobili štajersko ozemlje proti (jugu naravno mejo, da lahko živimo s {svojimi sosedi brez sporov.
Popolnoma napačna bi bila zahteva (po, Pohorju kot bodočo državno mejo j proti jugu. Kakor Savinjske doline, katerega naravno nadaljevanje tvori Po-fhorie, je ta spojena s, pripravnimi in Ilahko- dostopnimi potmi do notranjosti
»pogorja in naseljena ter - zaraščena 2 ■gozdovi do vrhuncev. Naravni in.pra-
Notranja in zunanja politika.
vilni potek ineje je južno Pohorja v nadaljevanju Karavank od Uršule nad konjiškim in vitanjskim pogorjem, Id tvori , nadalje ' naravno zvezo z Bočdm ?n Donačko goro, Ako ne tako jasno “kakor Karavanke, vendar pa je to po-jgorje ostra naravna meja in enako tudi razvodje, ki loči izvor Drave od Save.
Severno te meje, na dravskem polju, živi močno z Nemci premešano, nem-|S<0'prijiizao mileče prebivalstvo, ki ne Rfeli drugega, nego spojitev z onim Ozemljeni, ki pripada sedaj pod Avstrijo. jV teh mejah je obstojala Štajerska do Peta, 1311, kateregja leta so se ji pri-jfclopili, deli . celjskega' ozemlja in ta jflo!ga),stpletia skupnosti so zapustila ne-
mine v dravskem ozemlju. ,	.
■Ptuj jc bil glavni sedež solnograških uru‘l°^r'-^ev. jkuezoškofov. na jugu in samo, radi jliemške kulture . sta se Ptuj in Maribor {teko povzpela. Razven lega vedo prebivalci dravskega polja prav dobro, da je odvisen njihov gospodarski povzclig je z zvezo z. Avstrijo, ker Inhko oddado
■j ( ’
svoje produkte z dobičkom, medtem ko |it!i preti s' strani Banata, Srbije in Slavonije le konkurenca in gospodarsko klboštvo. Kakor na Koroškem in Tiroi-
* Volitev zastopnikov raznih držav v zvezo narodov. V popoldanski seji z dne 15, decembra se je volilo v tajni seji štiri nestalne člane sveta zveze narodov za bodoče leto, v katerem odločuje navadna večina. Navzočih je bilo 39 držav. Španija je dobila 35, Brazilija 34, Belgija 24, Kitajska 21, Romunija 7, Švedska 5, Cehoslovaška 2 in Svics
1	glas.
* Seja zveze narodov. V dopoldanski seji se je sklenilo sprejem Bulgarije, Finske, Luksenburške in . Kosta Rike v zvezo narodov. Za Bolgarijo Francija ni oddala glasu. V popoldanski seji se je odklonil sprejem Armenije.
? Budget zveze narodov za leto 1921. Preračun zveze narodov za tretje poslovno leto 1921 predvideva 21 milijonov zlatih frankov na izdatkih in prejemkih. Razdelitev stroškov na države sc vrši po ključu svetovnega poštnega društva. Komisija bo predlagala v pri-, hodnjem zborovanju drugačno razdelitev, ker se pritožujejo posebno male države o višini zneskov.
* Zveza narodov namerava zapleniti dunajske umetnine. Komite splošnega kulturnega društva je odposlal generalnemu tajniku zveze narodov depešo, v katerem se poziva, naj se prepreči zarubitev dunajskih umetnin, ker. se s tem ne zamere odpoinoči deželi.
ifzbrisne spomine v dravskem ozemlju.! ^vCza ri£“oc‘ov n3i pieulqga prizadetim
"-TU
: : Rusija je pripravljena. Listi javljajo iz..Moskve, da je izjavil. Trocki na konferenci tajnikov. vseh moskovskih. kom.u-nisiičmh skupin, da namerava enlenta,
zapluli v Moskvi nov požar. Rusija ne zeli vojne, vendar pa je vedno priprav-
lje.ua, da vojno, nadaljuje. Znižala je sicer	......	--------
-t r 1	,	,.	au3	bpielfeld	eegaugen	sind.	seradc
1	0	ni	pa	tudi	sle	»naLk,,™	°
— Nesramna reklama. V poročilu o. porotni razpravi tiskovne tožbe dr. Kramarja proti Vekoslavu Stupanu se je »Staža* obregnila tudi v g. dr. Lipolda o katerem piše, da je advokat »zmernih zmožnosti*, dočim hvali na nedopusten način dr. Leskovarja. Mi se s »Stražo* ne bomo prepirali o zmožnosti g. dr. Lipolda, pripomniti pa moramo, da v visoke zmožnosti advokata dr. Leskovarja ne moremo preveč verjeti, kajti sicer bi se mu rte bilo treba posluževali .take umazane reklame v svojem listu, kajti da je omejeno poročilo v tesni ' zvezi z dr.Leskovarjem samim, tonam'je znano. Za danes opozarjamo na to-samo odvetniško zbornico.
— V mariborski! stolnici vladajo čudne razmere. Nam je sicer vseeno, pa vendar če pride človek v nedeljo v cerkev misleč, da bo videl kako lepo bogoslužje — ali slišal kako lepo pošteno petje — najde cerkev pusto, prazno, navadno nobenega petja — ničesar. — Cernu le imamo stolnega župnika in škofa? V prejšnjih časih, ko je bilo še vse nemško, se je skrbelo za krasno pelje. Ko je prihajal Evgen v stolnico, kake parade, oikeslralne maše, celo cerkveni koncerti . . . zdaj vse tiho in hulvo. Ali gospodje žalujejo? Potom so pa čudijo ti le gospodje, da se ljudstvo cerkvi izogimje. Prej je stavkal zvonar, zdaj stavka organist in pevci, tu mora biti nekaj v neredu! Bo treba v te razmere malo posvetiti. Gospodu škofu pa
—	kakor posebno stolnemu župniku in dragim gospodom okoli stolnice — bi pa priporočali, da se brigajo raje in bolje‘za red v stolnici, kakor pa za druge reči.'
— Lojalnost naših renegatov. Prir
jut. Ij našega lista nam poroča: Bilo je teden dni po tem, ko smo morali zapustiti Šps!|p.. Na glavnem trgu srečam s'yo ega bivšega učitelja na šo!,i v Krčevini, Ernesta.Faltonta, točasno učitelj v Lipnici, ki pa se peča več s tihotapstvom iz Maribora v Lipnico, kakor pa s solo. Najprej mq jo ozmerjal, ker je na meni zapazjl slovenski 'znak: rekel je: ’ »Pfui, audi ein Windiseher! Wirst sclion sehen, gerade so wie die vdndischen Schvveine
pkem se mora - tudi ha dravskem oženi- ,iž0(' častnikov jju izzvati klic po samoodločbi in sklop
števila svojm bajonete v. Rusija namerava prirediti tečaj za izvežbanjpv-nekaj
ie aii srnoV.e!
Jjenju ,z -»materjo* Avstrijo."
? ■ Torej tako daleč smo LTag tur Tag mstireu sich dic Stimmen jdes sfeirischeu Upteriandes • dic ' cine {Neuubgronzung auf Grund ejner freien Vblksabstimmung Tor dara*. Tedaj: kljub p-.pqžmnunski pogodbi, kljub ratifikaciji, jkljub temu, da.se našim Nemcem godi jkned nami bolje kot nam samim, kljub .temu, s da; Nemci onostran drS.avne.meje Umirajo, lukott! in bi bili že poginili, da :jih no držimo po koncu mi v svojo dkodo, kljub Ulmu, da bi morali lo-in ,onostran meje dobrb vedeti, da si ne damo iz našega telesa nikdar izrezati še ia mali košček, ki ga narn jc ententa (prisodila: Kljub vsemu temu sc taki klasovi naših Netilcev tekom čaša ne zmanjšujejo v treznosti spričo dejanskemu jpoložaju, ampak se »dan za dnem ■tonožijo*. . . .
S to izpovedjo je graška tetka posilila ^daljnogled Ir' roke vsem tistim našim (frratkovidnežem in tudi1 onim dol v Beogradu •— ki zjmenjajo hinavstvo naših jveleizdajalniških renegatov z jugoslovansko državno lojalnostjo.
Upamo, da bo zdaj le komedije .■konec in da ne bomo §e nadalje brezbrižno redili gadov na svojih piših.
\ Ako avstrijski Nemci še danes pravijo: iMarburg war unser", tedaj ne pozabimo jtudi mi: tudi Gradec jc bil svojčas naš!
R
. * Vodja špartaklstov dr. Lcvjčn izgnan iz Avstrije. Kakor poročajo listi, jc bil bavarski vodja špartakistov dr. Maks Levjen, ki je bil aretiran v oktobru
iverdeii sie aus Marburg und ganz Unter-šteicr und Karaten hinausgehen mussen. General Maister und dr. Senekovič wcr-tden die ersten gehiingt vverden.* Ko sem ga opozoril na nevarnost in posledice takih izrazov, se je ironično nasmehnil, češ. »bei vvindischen Behdrden sind ja lauler Teppen, die frauen sich irchts." Glede slednje pripombe ima mož prav. Fallcnla so nnse oblasti pustile, daje
1919, po več kot enoletnem bivanju na
Dunaju izpuščen iz internacije. Prošnjo	rfr	mCe	in	agitiral	po
h en	j.	J,	Manootu,	plsar	1	v	nemške	liste	m	p-tem
le DC&attf„naročnine I
za izročitev bavarski vladi ste .je odklonilo. Po „Neues Wiener Tagblatt" je bil dr. Levjen izgnan iz dežele iu bode v prihodnjih dneh zapustil Avstrijo.
Novi madžarski kabinet. Novi kabinet se je predstavil 16. decembra zvečer vladni stranki, ki mil je priredile prisrčne ovacije. Nato je prijel za besedo ministrski predsednik grof Teleki, da bi skiciral svoj program. Njegove glavne točke naj bi bile izvršitev agrarne reforme, reforma ljudsko - šolskega zakona, občinske in okrajne volilne pravice in revizija ustave... V zvezi s tem naj bi se obravnavalo vprašanje kraljevega vprašanja v ngrodni skupščini. Finančni minister Hegeduš je poVdaril potrebnost varčevanja na vseh straneh. Stefan Hailer je opozoril na dejstvo, da se ne sme spremeniti prejšnje točke, skoravno so se osebe deloma izmenjale. Ko je govorilo še več članov nove vlade, se je izročilo stranki zaupnico.
* 'mmi iftrj
'Vin*.
Opozarjamo nage c. naročnike, Inserente in odjemalce, da ni n i k d o upravičen prevzemati za nas denar. Računi se naj vplačujejo direktno v tiskarni.
«avn*ieljsjvo,
okrog Nemcev kazal te liste, ki so udrihali po nas. Tak kot je sin, .je tudi njegova mati, bivajoča še zdaj v Gajevi ulici: ona se hvali, da se sin kmalu povrne na krčevinsko šolo kot šolski vodja, »denn Deulscho und Jtaliener verden Marburg. jvieder deulsch machen.* 'Da minnio trkih Fallentov še vse polno v Mariboru, to bodo naše lojalna oblasti jzpreglcdale — fio nebo že prepozno.
— Vesti o aretaciji Štravsa, bivšega računovodje v delavnici,, dozdrsj oficijtlnp Se niso potrjene. Štravs se je v zadnjem času mnogo več kot z uradnimi posli v delavnici pečal z verižni-štvom med Mariborom in Nem. Avstrijo, zlasti je delal kupčije s pisarniškimi potrebščinami. Naše oblasti so ga pardo-riirale do skrajnosti ter mu dale pril ko da se vsaj kolikor tobko izmaže iz zanike’ katero si je sam zadrgnil. Toda Štraus se je preveč zanašal na svojo »avtoriteto*, s katero pri nas še marsikdo drugi uspešno manipulira. Kakor eujemo, je tudi tvrdko Rosenberg minula potrpežljivo t ter je energično zahtevala aretacijo Btravsa.
— Vodja mestne elektrarne .g.
inž. Kiepach riam poroča: Na Vašo notico o katastrofi glede tukajšnjega mestnega električnega podjetja, katero je prinesel Vaš list zadnje dneve, odgovarjam sledeče: Res je, da sem se brez dovoljenja stanovanjske komisije vselil v stanovanje na Kmoški. cesti št. 19, to pa zato, ker .ni. bil.®,	.stanovanje	š*	ntkpmur,
Maribor, 21. decembra 1920
-,«6* - 1—IHTli II----,
nakazano in sta mojo prošnjo priporočila tudi dva člana stanovanjske komisije. Popolnoma upravičeno sem - pričakoval, da se bo naredba, da se iz privatnega stanovanja ne sme napraviti pisarne tudi upoštevalo. Pa to se je vkljub protestu hišne gospodarice zgodilo. Ni čudno potem, da manja privatnih stanovanj, če se ta spreminjajo proti navedeni naredbi v pisarne. Dovolj žalostno pa- je, če se ljudem, ki so bolj važni in potrebni faktorja v javnem življenju, ne preskrbi, oziroma ne dopusti, da bj prišli do svojega . stanovanja, riiedtarn, ko je dosti parasilov, ki se udobho šepirijo po lepih, udobnih stanovairjih-Tudi so_ potem naj .nikdd ne čudi, čc pod takimi razmerami človeku zmanjka vsa dobra volja in tudi z svojo stiani izvaja konsekvence.
—	Križev pot narodnega učitelja Prejeli smo: Po prevratu so brzojavno pozvali nadučitelja gospoda Mohorka is Blance pri Sevnici na bivšo šulvereinsko šolo na Pekrah. Kakor številni njegovi tovariši, je tudi 011 šel z veseljem orati ledino in pustil v Blanci ženo in'šest otrok. V neprestanih bbjih s tamkajšnjo nevnškutarijo je prebil sam zimo v Pekrah, končno pa se je preseli! z rodbino na šolo v Razvanje. Tam so bili 'z njim vsi zadovoljni: oblastvo in ljudstvo. Pri definitivnem imenovanju tam-.šnjega nadučitelja pa še je mora! umbkniti drugemu. Ker ima dva otroka v Mariboru v šoli, je gospod Mohorko iskal drugo primerno mesto v’ bližini Maribora. Obljubili so mu Račje. Ko pa si je tajm po trudapoinem iskanju našel stanovanje in se.hotel preseliti, so poslali tja na —njemu Obljubleno mesto iz Ljubljane drugega. Gospod Mohorka so nato poslali na pravkar od-tvorjeno dvorazrednico na Pragersko. Ko pa je prišel gospod M. tja, je v svoje vteliko presenečenje zvedel, da bo moral biti na tej bivši Šulvereinski šoli podložen bivšemu zagrizenemu nemškutarju in mnogo mlajšemu tovarišu, nadučitelju Koprivi na Spodnji Poljskavi, ki je obenem — iz nepoznanih in ne-umljivih vzrokov — tudi gerent — po odstavljenem nemškutarju. In da bo mera polna, je dal ta dični Oberlehrer in jugoslov. gerent takoj čutiti svoje pest tovarišu M.: nagaja mu kot nadučitelj in gerent, kjer le more. Tako je n. pr. klet pod šolo polna vode, da gopod M. nima kam spraviti svojih go-spedinjskih potrebčin. Kopriva pa se je kpt gerent naenkrat spomnil, da mora na Rragerskem upeljati uradne občinske dneve in je s tem izgovorom gospodu M. zasegel eno sobo, čeprav bi lahko uradoval v prostorni konferenčni sobi, kakor je to delal na Spodnji Poljskavi. Povrh tega pa ta jugoslovenski Ober lehrer hujska kmete proti Pragerski šoli, češ naj bo raje na Spodnji Polskavi/pet razredov, ker bi se potem tudi nemščina podučevala. In tak nem-škuter, ki ima očividno zaslombo v Mariboru, šikanira narodnega nadučitelja L Narodni in državni stvari, kot tudi šolskim intencijam je njegovi početje v teh .krajih skrejno škodljivo. Upamo torej, da bo oblast pravočasno primerne1 ukrenilo.
protj korupciji so kričali na volilnih shodih komunistični levičarji, med njimi tudi- prof. ‘FaVaj, Medtem je dobil ta gromovnik, prOtj korupciji šolski dopust, da se lahko popolnoma posveti delu v stanovanjski komisiji. In profesor Favaj imenitno »deluje*, vsak dan eno celo uro sedi v stanov, uradu, včasih še celo malo vteč. „Do! s korupcijo!"
—	Vprašanje južne železnice. V
včeraj obdržani seji upravnega sveta družbe juž. žel. nn Dunaju je sporočil generalni ravnatelj Fali, da sta po ofici-jelni objavi »Assoziations Nationrjle* v Parizu jugoslovenska, kakor tudi italijanska vlada glasovali z<\ regimes pro-visoir. Po že izvršenem ‘dovoljenju avstrijske in madžarske vlade je upati, da stopi regimes provisoir že z novim letom v aktiviteto. K temu spadajoča vprašanja se bodo obravnavala v mesecu januarju predlagane konference na Dunaju ob
prisotnosti prizadetih držav in »Ašsozia-• ■
'Maribor, 21. decembra 192Cf
tion Nationale*. V zadevi italijanske inuitete se bodo vršila po mnenja italijanske vlade posebna pogajanja z zastopniki južne železnice in »Assoziations Nationale*. Končno je sporočil generalni ravnatelj, da je italijanska vlada vplačala pod naslovom ,Poraba na italijanskem ozemlju ležečih progah južne železnice* Odbitni znesek 100 milijonov kron.
— Obrtna razstava. Slovensko ohrfno drogivo namerava prihodnje leto 1921 prirediti obrtno razstavo v Mariboru. Vljudno vabimo vse one gospode, kateri se za tako razstavo zanimajo in bi hoteli za prireditev sodelovati, naj se blagovolijo tozadevno pismeno ai ustno splašiti v svrho nadaljnjih pogovorov pri podpisanem predsedniku. — Fran Novak, predsednik slovenskega obrtnesra društva, Maribor. Aleksandrova cesla 22.
— Zatvoritev me tnega kopališča. Radi pomanjkanja premoga se mestno kopališče z 22. decembra 1920 2apre za nedoločen čas.
— Mestna plinarna sporoča, da bo od danes naprej zopet proizvajala plin in elektriko, ker se ji je posrečilo nabaviti par vagonov premoga.
— Zborniški dan. V sredo, dne
22. decembra se vrši trgovski in obrtni zborniški dan v Mariboru, Jurčičeva ulica 8, II. nadstropje. Uradne ure od 9. do 12. ure.
— Trgovski venček namerava prirediti trgovski gremij dne 29. januarja 1921 v Gotzovi dvorani. Vsi dotični
ospodje trgovci ali gospe trgovke, ki očejo pri tej prireditvi sodelovati, naj to javijo v svrho sestanka gremiju.
V	slučaju, d? se ne zglasi pBtrebno Število sodelovalcev, se ples ne priredi, ter dvorana odstopi drugim prirediteljem.
 Sestanek „Prosvetašev“ in vseh
prijateljev ljudske prosvete se vrši danes v torek Ob pol 29. uri v hotelu,Union*. Posebnih vabil se ne razpošilja.
— Razpust društva. Ker se med tovariši Sirijo raznovrstne govorice, javimo, da se bode ,Osrednje društvo poštnih in brzojavnih nameščencev za Slovenijo v Mariboru*' pri prihodnji seji razpustilo. To v vednost vsem tovarišem.
Odbor.
— Spomnite se žrtve 4. oktobra, doznavaite, da ie zapustil šest nežnih, mladih src in Vdovo, ki ta bitja ne more sama prehranjevati. Priredite tej rodbini dostojno Božičnico.1
— Za Borštnik - Verovškov spo-
*	menik so nabrali:	gospa Iva Setin-
ska K 1-027, gosp. Josip Povhe K 2291*-gdč. Florentina Ceh K 165 — in »Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru" K 200'—. Skupno K 3683"—. Vsem darovalcem najiskrenejša zahvala. Udruženje gledaliških igralcev SHS, pododbor v Mariboru. (Radi pomanjkania prostora v časopisu nam ni mogoče ' objaviti vseh posameznih darovalcev. Op. ured.).
— Železniška nesreča na progi Spi-Ije—Radgona. Dne 17. t. m. ob pol
23. uri je trčil osebni vlak z tovornim vlakom v bližini kilometerskega kamena 2‘5 na progi Spilje—Radgona. Od železničarskega osobia je bil en mož mrtev, obe strojevodji pa težko ranjena. Od potnikov osebnega vlaka je bilo več oseb ranjenih, vendar pa lažje. Nekaj vagonov se, je iztirilo in razbilo. Iz Gradca je došel na lice mesta pomožni vlak z ambulanco rešilne postaje.
—■ Pozor pred žepnimi tatovi. V soboto se je gamo na Ghvnem trgu izvršilo 12 žepnih tatvin. Večina teh nevarnih tičev je takoj po izvršenem dejanju priletela v roke pravice. Pazite na denar, posebno kadar se nahajate v gneči.
— Požar in eksplozija v Berolinu. Pri nekem požaru v poslopju policijskega ravnateljstva je nastala krog 20. ure eksplozija, ki je vrgla balustrado nad zglasilnim uradom v zrak. Balu-strada je padla na ulico in trotoar. Mnogo šip je bilo radi zračnega pritiska ubitih. Vzrok požara je neznan. Po sedaniih preiskovanjih se ie dognalo, da ni eksplodirala rnunicija, ampak svetilni plin.
— V BudlmpeSti radi pomanjkanja
a
na oba božična praznika in na novo leto.
— Pomožna akcija za ubožne evropske otroke. Iz Londona se poroča, da je Herbert Hoover na konfe renči filmovih veleindustrijcev predlagal, naj se pridružijo pornečni akciji za trpeče otroke srednje Evrope. Filmski magnati so v to privolili in sklenili darovati v ta namen dve in pol milijona dolarjev.
— Sv. Lenart. Prazni strahovi.
Poštno ravnateljstvo v družbi raznih Krščanskih duhov je itak poskrbelo, da se je centrala Slov, Goric, naš ljubi Sv. Lenart popolnoma pdrezal iz vnanjega prometa. In zdaj pride tej modrosti ■poštnega ravnateljstva še mariborska katoliška .Straža" na pomoč. Pred 1 mesecem je prinesla mozeg pretresujoče poročilo o tolovajskih nsnadih v Črnem lesu. Kdor je to bral, si je nehote mislil, da smo tu gori obdani od samih roparjev in tolovajev in da nd vsakem telegrafskem drogu ob cesti visi obešen oropan popotnik. Izpočetka smo se smejali tem vestem porojenim v prebnjni domišliji slavnoznanega posebnega poročevalca katoliške .Straže". A zdaj vidimo, da im?jo tudi ali pa ravno take vznemirjajoče izmišljene vesti svoje slabe posledice. Slučajno smo namreč dobili nemške liste 'u Grad a, ki so kot lačni volkovi pograbili za to .Siražino" kost in ki trdijo, da so roparski napadi okoli Sv. Lenarta kar na dnevnem redu in to vse radi tega, ker se pri nas prav nič ne skrbi za javno varnost. Nemcem je seveda taka „ravbarromantwa“ dobrodošla ; pravijo, vidite, tako se godi zdaj ljudem ker niso več pod Avstrijo. Ali .Straža0 sama res nič ne premisli, da taka poročila vzbtpajo vznemirjenje v širših krogih, pa tudi med domačim ljudstvom in da nam škodujejo ria ugledu glede varnostnih razmer v naM državi, posebno pri nas ? Ker je raz-širjevalec in poročevalec takih roparskih romanov dobro znan, ga opozarjamo, da se mu zna pripetiti, da njegovo prevročo fantazijo res pošljemo se ohladit na primeren črni prostor, kjer bo razmišljal o tolovajih v .črnem lesu", ki jih nikdar videl ni. Za kratek čas mu poskrbimo tudi — .Stražoa.
SJovsn. narodno g svišče
Repertoire bodočih dni;
V pondel-ck 20 dcc : Zapito.
V torek ' 1, Caričine Ami»eonIce‘:.at'. C-111
V sredo 2i.: ,.Noč n* Hmrljnitir' sjfi. C—IS.
Demisija mariborskega vlatlnega komisarja.
Vladni komisar v Mariboru dr. Leskovar je demlsijonlral. Natančneje sporočamo v futrajšnjem \,Taboru* ker nam je vest došla ob zaključku lista.
o Sokol v Studencih privedi dne 31. t. m. ob pol 20. uri „SiUestrov večer" v Križevem dvoru v Mariboru. Sodeluje železničarsko pevsko društvo „Drava“. Dvorane bodo razsvetljene z električno lučjo in zakurjene. Na sporedu je: 1. telovadni nastop članov z boksom;, 2. članic s prostimi vajami z venci; 3. vaje članov na bradlji zaključene s skupino; 4. godba petje, ples in prosta zabava kakor srečolov, šaljiva pošta in slično. Za shranienje obleke se preskrbi garderoba. Vstopnice za člane 6 kron, nečlane 10 kron. — Upamo, da nas obiščete zopet v tako lepem številu kakor zadnjič na Martinovo, kajti čisti dobiček cele prireditve je namenjen za sokolski dem v Studencih.
Zdravo! Odbor.
Kultura in umetnost.
-f Zrnje. Prejeli smo 7. in 8. številko, ki prinašati: Jan Baukart: Šotor sanj. (Pesem.) — Dr. Ljudevit Pivko: Dramatsko pesništvo. — Dr. Ivan Lah: Zg »dovinsko ozadje .Noči na Hmeljniku*.
— R. :K besedilu Parmovih »Amaconk*.
- Iz pisarne slov. nar. gledališče. — Vesti uradništva in uprave, — Dementij:
Jkstesafc A&tt sLm
B O R*.
Lah. — Dr. Ljudevit Pivko; Dramatsko pesništvo. — O. D.: Anton Forster. — R.: Henrik Ibsen. — Umetniška poročila. Sedmo številko krasi slika Ivana Cankarja, osmo pa dr. Ivana Laha, .Zrnje" izhaja tedensko ter stane posebno številko 3 krone.
-f Ljubljanski Zvon. Izšla je 10. številka ter prinaša nastopno: A' Funtek,
V zodnjem zavinku. •— Gustav Strniša,
V noč plameni. — Ivo Šorli, Gospa Silvija. Povest. (Konec prihodnjič.) — Kosovel Stano, Beseda. — J. A. G..J Iz Cimpermanovega kroga. (Dalje.) — Joka Žigon, Nočno hrepenenje. — Radivoj Peteilin-Petruška, V sanjah. — Milan Fabjančič, V plamenih. (Konec prihodnjič.) — Joka* Žigon, Pesem. — Silvester S eri, Jesenj. — Dr. Avgust Žigon, Koryt*ova pogodba 'z Blaznikom iz leta 1838. (Dalje.) — Miran Jarc, Poletno popoldne. — Franjo Roš, Jesen, pri nas. —Ivan Albreht, Tomijeve Tine mlada lela. (D-,':'-'.) — Miran Jarc, Nedosežna. — Kivi' a poročila: Mil-činovič Andrija, Mali ijudi. (Ivan Zorec.)
— Sič Albert, Narodne vezenine na Kranjskem. (Fr. obal.) — Jadransko pitanje na konferenciji mira u Parku. Dokumentu o jadranskem vprašanju. (Milko Kos.) — Ivana Brlič-Mažuranič, IPri.e iz davnine". (Dr. Iš.) — Božidar Purič, Ljubavne svečanosti. (Miran Jarc.)
— Momčilo Miloševič, Pred- obnovom. (Miran Jarc.) — Dve mladinski zbirki. (Z, Z.) — Kronika, Opera, „Leoa Vida“. (Anton Saiovic.) — Dva članka Alfreda Jensena. II. (Dr. Vojeslav Mole.) Konec.
— Naši prevodi. — Nove knjige.
Z	Z	l
•	•	A
Najnovejša poročila.
Parlamentarni blok.
LDU Beograd, 19. decembra. Začasni .predsednik konstituante, g. Pasic, jfe nadaljeval posvetovanja s strankami, ki so zastopane v konstituanti, da se sestavi parlamentarni blok.
Pašičeve konference.
LDU Beograd, 19. decembra. Gospod Pašič se je dolgo razgovarjal z Draškovičem o izhodu iz sedanje politične situacije. Smatra, da morajo novo vlado sestaviti , radikalci, demokratje, zcmljoradniki in muslimanska organizacija. Konstituanta bi morala sprejeti ustavo, volilni zakon; nov poslovnik in najvažnejše zakone o ureditvi države. Potem naj bi se razpisale volitve v redno skupščino.' DraŽkovlč je izjavil, da demokratje s svoje strani ne bodo delali nikakih težkoč, da Se nova vlada sestavi čimprej in da se izveda vse,, kar je gospod Pašič navedel. Sličen razgovor je imel Pašič s Svetozarjem Pribiče-vičem.
LDU B ograd, 19. dec. Dr. Drinkovie je izjavil Pašiču, da je njegova stranka za ustavno monarhij na federativni podlagi. Potem je imel Pašič sestanek z Da Vidovičem. Za sestavo parlamentarnega bloka še niso odstranjene vse težkoče. Muslimani hočejo vstopiti v vlado, zahtevajo pa. da se agrarno vprašanje reši še. v konstituanti. Tekom prihodnjega tedna bo delala konstituanta samo neko liko dni ler.se bo izvolil odsek za poslovnik. Parlament se bo konstituiral, seje pa r bodo odgodile do 10. jim 1921,
Izjava dr. Korošca.
LDU Beograd, 18, decembra. Dr. Korošec je na vprašanje, kakšno je njegovo in njegove stranke stališče na-pram novi ustavi, izjavil, da mu je žal, ker ga stalno napadajo, češ da je separatist. Izjavil je, da je vnet pristaš narodnega edinstva, ali da je izvedba popolnega administrativnega centralizma zasedaj docela nemogoča ,in zaradi tega
t
Stran &
--- - - . avtonomne. Pokrajinske vlade naj se n^ imenujejo, vlade, temveč .delegacije centralne vlade. Dr. Korošec nastopa zn' centralno zakonodajstvo in za lokalno samoupravo.
Stališče zemljoradnikov.
LDU. Beograd, 19. doc, Zemljoradnicki klub je sopia-no sklenil, da ne vstopi v skupno vlado ter -da pripusti likvidacijo-sedanjega, stanja meščanskim strankam. ; Klub bo sodeloval v konstituanti, da sc omogoči sprejem uslave.t Stranka je z* državno edinstvo in monarhijo in zahteva samoupravo v občinah, kiajih in okrožjih-Ta svoj skl p je klnb naznanil g. Pašicu.
Stališče socljalistov in muslimanov.
LDU Beograd, 19. dec. Ftbin Kristan je izjavil, da je njegova stranka za edinstveno državo s parlamentom in vlado republikanske oblike. Dr. Hras-nica je objavil stališče svoje stranke, ki je za ustavno parlamentarno državo i;? Protičev načrt ustave.
Sporazum strank radi pošlo,n&a.
LDU Beograd. 19. dec. Zdi se, d<5. se vse stranke strinjajo v tem, da se sprejme poslovnik z gotovimi i spremembami. Radikalci in demokratje pa se strinjajo v trm, da te izpremembe ne smejo ovirati dela konstituante. Demo- , ki a!je smatrajo, da ni treba, da bi se položila prisega takoj po Verifikaciji mandatov, marveč da se to more storiti tudi pozneje. S t m se bo suverenost kon-slituante še bolj utrdila.
LDU Beosrad, 19. dec. V poslanskih krogih govore, da v pondeljek ne bo * prišlo do priseganja. Klubi bodo zahteval^ da se začasni poslovnik izpremeni tano z ozirom na raznoredbo kakor tudi na vsebino članov. Ker isti dan ne bo moglo piiti do razpravljanja, se to vprašanje odloži kakor tndi vprašanje prisege ter se bo v pondeljek prešlo na dnevni red, t. j. volitve predsednika, treh pod-: predsednikov in 9 k ves tor j e v. Razpravljalo se bo tudi o poročilu verifikacijskega odbora.
. Člani Vesnicevega kabineta. ,
LDU Beograd, 19. decembra. Večina članov Vesničevega kabineta je bila radi tekočih poslov na dvoru.
Kolonizacija donskih kozakov v Star! Srbiji.
LDU Beograd,-19. dec. Vlada je razpravljala o prošnji Wranglovega generalnega štaba v Carigradu, v kateri se predlaga naši vladi kolonizacija donskih , kozakov v južni Srbiji. Vlada je to vprašanje v načelu sicer sprejela, vendar hoče, da se navedejo pogoji, s katerimi naj bi se vršila kolonizacija. O teh pogojih bo razpravljala posebna komisija, ki je sestavljena iz delegatov notranjega ministerstva in ministrstev za agrarno reformo, socijalno politiko, zunanjega in vojnega ministrstva. Komisijo je sestavilo predsedstvo vlade ter so se pričela takoj predhodna posvetovanja. Nekoliko članov komisije se 'e iz mnogih vzrokov protivno naselitvi kozakov, največ radi tega, ker je , to vprašanje poleg ogromnih tehničnih težkoč v zvezi tudi z velikimi materija!« nimi izdatki kakor tudi radi tega, ker bi se na ta način zavlekla kolonizacija naših državljanov, ki so se že javili za naselitev. Večji del komisije pa zastopa mnenje, da se to vprašanje lahko po-voljno reši. Kozaki bi sa naselili v kosovskem okrožju, v Metohiji in Gre-mici(?). To so kraji, ki so zelo redko obludeni, ker je velik del prebivalstva izgubil življenje v vojni.
V	Kosovem bi se naselilo 7000 donsk;h kozakov s svojimi družinami. Minislrslvo za agiarno reformo bo vsled naselitve kozakov moralo staviti v proračun za prihodnje leto vsoto 120 mili-ouov dinarjev. To je po občnem mišljenju minim Ini znesek izdatka za. tako obsežno kolonizacijo. Ako se prištjee tej v.-oti še minimalna vsota, ki jo bo moralo izdati ministrstvo za agrarno ' reformo za kolonizacijo n^ših državljanov, bo vsega skupaj kolonizacijskih trqškoy 250 milijonov dinar/ v.
Glavni urednik: R a d i v o j R e h a r.
'^esvorei msdaikj. Fr« u v a s i«.
Stran 4.
;,T ABOR'
Maribor, 21. decembra 1920.
Primerna
božična darila
m
7 «S>
Stojala za cvetlice, košarke in stojala za ročna deta, ročne torbice, listnice, doze za smodke, naramnice, žepni noži, pismen papir, električne žepne svetilke itd. itd.
Lepa zaloga!	§S$T	Solidne	cene!
Baloh & Rosina, Maribor
Grajski trg št. 3.	91	s
Okraski za božično drevo!
MS
Om
>
O
&
<3
«
m
m
m j&s
ss
ra
>U SSa “ O
| 55»
)M
O
Cao
0
&
es?»
M
1(3»
W
11
"S
>5^
l'* Krasno izbiro gj
fll raznih torbic it pravega usnia kakor: Dcnartiice, ^ tobačnice, listnice, damske in potne torbice, jako jjgi pripravne kot	^
i božična in novoletna darila §j
priporoča
911	5—2
I Ivan Kravos, Maribor
Aleksandrova cesta 13.
ca
»e-*
m
M
g ||Božična darila!
CEZZZZZZZZXZZZ2XBXC Pred nakupom
-božiiriih daril
si oglejte zalogo konfekcijskega t^aga, jahalnih hlač površnikov, ter vseh vrst izgotovljenih oblek, kakor tudi najboljšega perila.
Jakob Vezjak, krojaški mojster
Vetrinjska ulica št. 17.	919
ninrraninnia
‘II
i®
e fes
1
* ©essa 1 ^
©
^ J3
se ie p~.:c3 čiste volčje nasm*. S'iši n^ ime »Leda«. Š!ev1!Pa znamke 344. Odda se naj nreti debri ?iaqra^i pri dr. .Uoolrtti, Ciril Metodova ul. IS 917
Zšlezna psslelia
zeleno barvana in slikana s pologom vred, otroška železna posteljica belo barvana, pisalna miza s 7 predali in; kompletna spalna soba se \ proda.	2—2 910
Splavarska ulica 5.
Pvva sSovensfca brivnica
se siavnemu občinstvu priporoča. Za točno in čisto postrežbo se jamči. Fran Novak, brivski mojster, Aleksandrova cesta št. 22 (prej G. Gredlič).	243
Okraski, sveče za božična drevesa, lamete, čarobne syeče, viline lasi, brilantne niti itd. Koledarji, pratike, albumi. Razglednice: božične, novoletne, umetniške, mariborske. Mape, kasete, pisemski papir. Svileni papir v vseh barvah. Notni paoir. Stročnice, cigaretni pa-1 pirčki. Pečatni vosek. Notesi, trgovinske knjige. Črnilniki, pivniki.
Boqata za'oqa najraznovrst-nejših šolskih in pisarniških potrebščin. „	879
Ivanka We!x!ova, Msribč r
®osi»osJsa ulSsa W.
O
Opozarjamo p. t. občinstvo zlasti gg* trgovce, da nima g. Prek Alojzi? ni-kake pravice nabirali za. časopisje, ki izha}a v naši tiskarni t. j. „Tabor“ in ..Marburger Zeiiung“ inserate. Tudi ni upravičen sprejemati naročila za tiskarska deia in tiskovine. Zlasti pa opozarjamo, da nima nikake pravice sprejemati za nas plačila, ker ista ne priznamo.
RsvnnteStsBvo
fr*8arito©rske tiskarje <8. d.
'3,
Sili
im povsod
<3or»aErsi iermeni
iz pravega la ttsnia v raznih širinah. Šivalni in vezalni iermeni v za1o?i pri lw. Kravos, Aleksandrova cesta 12. 5—2 912
* ♦«>»♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦
Spreten
knjigovez
se takoj sprejme v
Mariborski tiskarni d. d.
Jurčičeva ulica.
P. n. obJfnstvu n?zna-pjijm, da sem otvoril na Aleksandrovi cesti 30
brivnico ~mi
P©eop!
9ITIIIIIH bivalni stroji iz Amerike in An-
UllIDCr 9!5’e so dosPeI* za rodbinsko atži rabo in šivilje v vseh opremah za krojače, čevljarje in druge tovarniške svrhe, kakor tudi
deli
smr
ter se slavnemu občinstvu najtopleje priporočam.
Jsr^ejj fi»erc
773	koroški	begunec.
Singer Singer
igle in prvovrstne
915
Pristopajte
k
Jugoslov. Matici!
Dobiva se v trgovini
Singer šivalni stroji Boume &Co,
Maribor, Dravska ulica 10.
Izdelek in m^terijal kakor pred vdjno.
IIIIIMMIIIII« »•«
mORIBOR5KR
T15KRKHR D.D.
Centrala: lurčičeua ul. 4. Podružnica: 5trassmajerjeua ul. 5. j
t	m	"
 "\ Izvršuje osa u tiskarsko, litografsko in
i kamnotiskarsko stroko spadajoča čela,
| kakor: knjige, brošure, cenike, računske j zaključke, letake, lepake, uabila, račune, razpredelnice, pisma in pisemske zauitke, osmrtnice, posetke. račune ter use tiskouine za občinske in čruge urade. naročila se točno izurše ter se zaračunajo najceneje.
■i«t ■ • • »»MfMrpMi KIT?* P *«» »M M P*«* • * " *	•	*	"	*	£
■U
Tentrala? Telefon št. 24.
mmmmrnm
i Počružnica: ; Telfefon št. 3/U1.
I
...mtiurMMMiMMiHttHUHJ.****«'«!!!«
I
■	m	um
Tiskarna je opremljena z najmodernejšimi :	in	najnouejšimi	stroji	in	črkami.	:
■ u«iiirriAi)if«hivtikiiir
■astsessi
izUaia: Tiskovne zadruga Maribor.Tiska; Mariborska tiskarna d. d.