Posamezna Številka 10 vinarjev. Štev. 275. V LlnDM v iorek, l. decembra 1914. Leto M s Velja po pošti: ~ Za oelo leto upre] . . K 26'— sa eo meseo ...... 2*20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29'— sa ostalo inozemstvo . „35'— V Ljubljani na dom: Za eelo leto naprej . . K 24'— sa en mereo „ . . „ 2— V opran prtjstnan mesefino „ 1*70 = Sobotna Izdaja: = sa oelo leto ........ T— sa Rem61|o oeloletno . „ 9'— ■ ostalo inozemstvo. „12-— Ibserati: Eaoatolpna patllvrata (72 mm): sa enkrat . . . . pa 18 t sa dvakrat .... „ 15 „ sa trikrat...... 13 „ sa večkrat primeren popist. Poročna kmihi. zaiivaje. isanain iti.: enostolpna peittvrsta po 2 J vin. ■■ Poslano: '» enostolpna petltTrata po 40 vin. Izhaja vsak dan, isvsemii nadalje ln prasnlke, ob 5. nrl pop. Bedna letna priloga Vosnl red K3" Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/nL Bokoplsi se ne vračajo; neirankirana pisma ae na b sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Političen lis! za slovenski narod. Upravništvo je ▼ Kopitarjevi nllol ii B. — Račnn poštne branilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 2B.5U, bosn.-taero. št. 7563. — Upravnlškega telefona it 188. Ob 66 letnici ulade našega cesarja. Jutri, dne 2. decembra, se začne 66. leto vlade našega cesarja. Redek dogodek v zgodovini sveta, edin v zgodovini habsburške hiše in avstrijske monarhije, 66 let na avstrijskem prestolu, 66 let truda, skrbi in dela za napredek in blagor monarhije in njenih narodov! Cesar Franc Jožef je ena najčastitlji-vejših postav evropskih suverenov, ki vzbuja v vsakomur visoko spoštovanje in neomejeno priznanje. Njegova dobrota, očetovska skrb za svoje ljudstvo, državniška modrost in previdnost, njegova vzglednost in vztrajna delavnost so čednosti, ki so mu osvojile srca avstrijskih narodov, da gledajo nanj kakor na svojega očeta in zaščitnika. Usoda in razvoj naše države sta tako tesno spojena in zvezana, tako segata eden drugemu v življenje, da si avstrijski narodi in avstrijske generacije brez njega avstrijsko monarhijo težko predstavljajo. Cesar Franc Jožef, on jc vse preživel, on je bil priča hudih pa tudi srečnih dogodkov naše države. Na prestolu jc že bil, ko še nas ni bilo, ko se je porajala nova Avstrija. Marsikaj je že umrlo, odpadlo, rodovi so prišli in umrli, naš cesar Franc Jožef še sedi na prestolu in sc lahko mirnega srca ozira na 66 let, v katerih je prenovil in preosnova' lice in podobo naši državi. Dolga je ta pot, katero je srečno napravila monarhija pod Njegovim žezlom in varstvom in zgodovina monarhije bo označila to dobo kot eno največjih in najpomembnejših. Velikansk napredek na vseh straneh. Cesar Franc Jožef je zasadil novo seme, on je videl nov cvet in učakal njegov sad. Iz majhnih začetkov imamo danes novo moderno kulturno silo, ki se hoče povzpeti na višek razvoja. Državna politika, armada, šola, kultura, ljudska omika, promet in trgovina, narodno gospodarstvo, umetnost in veda, ta podlaga moderne velesile, se je postavila in zrasla pod Njegovo egido. Našega cesarja je imenoval svet kneza miru. Če tudi ob njegovi 66letnici av-stri'ski topovi grme in se orožje bliska, vendar to ime našemu cesarju ostane. Skoro 40 let se je trudil, da ohrani svojim narodom mir in če je moral po 40 letih po orožju poseči, je bil pač k temu primoran in se je odločil k temu s težkim srcem in bolestjo. Videl je, da kujejo njegovi sovražni sosedje načrt, delo stoletij in tudi njegovo delo uničiti. Tu je morala prenehati n:egova miroljubnost! Ob 66letnici se zbiramo vsi narodi ob Njegovem prestolu. Kakor jc Njegova železna narava premagala vse viharje in ga ohranila na prestol", tako upamo, da bo zvestoba Njegovih narodov uničila črne naklepe sovražnikov Njegovega prestola. Tako bo Avstrija vstala še k lepšemu in bolj cvetočemu življenju, ki bo vzrastlo na zemlji, oškroplieni s skupno krvjo spravljenih avstrijskih narodov. XXX Deklamacija pri slavnosti na c. kr. višji realki v Ljubljani. Šestinšpstdcset let.... In zopet zbran narod je naš ob Tvojem presto';, zvest Ti vsekdar —a tako šc nikoli kakor ta dem ... Klanjamo vrsti sc dolgih let ki so beže odhitela ocl na.s tja, kamor vodi večnosti sled: kot mladoletje v — jesenski čas . . . Tvojemu d u h u se klanjamo bolj. Tvoji previdnosti — jasni in trezni, Tvoji veri — na kvišku zroči, Tvojemu upanju, Tvoji ljubezni — nikdar premagani, vse zmagujoči , . Tvojemu delu sc klanjamo mi. Tvoji voli.i — železni, silni, Tvoji moči stvarilni, Tvoji mladosti ... o, v pozne dni v delu Tvojem — živa mladost kipi! Klanjamo Tvojemu se trpljenj u. Trnju — vijočemu se ob troni, solzam — biserom v slavni kroni . . . Zdrav, mučenik! Od zlate ožarjena zarje pota so Tvoje Kalvnrje! Šestinšestdeset let... In zopet zbran narod ie nag ob Tvojem prestoli, zvest Ti vsekdar — a tako še nikoli kakor ta dan ... V dalji nebo krvavo rdi, zemlje pretresa grmeči vihar, smrt in življenje bijeta boj za domovino, za prestol Tvoj.. . O, ne kloni ni«ar: Dvigajo narodi Tvoji desnico: V boj za teptano, za sveto pravico! Z narodom svojim prisegamo mi: Moč in mladost, življenje in kri z£te, Vladar! Dr. Mihael O p e k a. Neki ujet ruski vojak jc dunajskim časnikarskim poročevalcem pripovedoval o sedanjih razmerah v Lvovu tole: Odkar so Rusi zavladali nad Lvovom, je to mesto nehalo bili središče poljskega življenja, ker so si »Moskali« z vsemi mogočimi sredstvi prizadevali, da. dajo temu starodavnemu poljskemu mestu rusko lice. Na. vse načine so izzivali Poljake na odpor proti sovražnemu nasilju, samo cla bi mogli potem z orožjem nastopiti in kaznovati prebivalstvo, ker bolj čuti za avstro-ogrsko monarhijo nego za belega carja. Večkrat, in sicer navadno ob meglenem somračju, se je iz kake hiše zaslišalo nekoliko pokov iz puške ali samokresa, kar je ljudi spravljalo v obup, ker se je vedno mislilo, da Rusi v hišah počenjajo nasilstva. Redarska uprava, skupaj z ruskimi orožniki na konjih, ki so šele minolega meseca prispeli v Lvov radi reda in varnosti, je v takih slučajih — po »vestni« preiskavi — izjavljala, da je gotovo streljaj kak avstrijski špijon; tako da so rekle priče in vsled tega je bilo treba seveda veliko hišnih preiskav, da se najde neznani špijon. Toda prebivalstvo jako dobro ve, da to počenjajo tajni ruski policaji, ki vedno skrbe za to, da sc prebivalstvo razburia. Vjeti ruski vojak, ki je to pripovedoval, jc trdil, da j« bil nedavno še sam v Lvovu, kasneje je pa redno dobival Ivov-4;e liste. Po rodu je Poljak iz Rusko Poljske. Pripovedoval jc dalje o razmerah v Lvovu: V političnem življenju je naznačilnejše { fo, da se poleg zatiranja Poljakov skuša popolnoma uničiti ukrajinsko gibanje. Vlada ga ljhto preganja. Ukrajinski list »Dilo«, ki je preje ves čas vsak dan izhajal, je po prihodu Rusov izhajal samo še dva dni: guverner lvovskega okrožja grof Bobrin-skij ga je ustavil. Utemeljila sc je ta odredba s tem, češ, da »Dilo« ni takoj priobčilo razglasa ruske vojne uprave na meščane, kar so storili vsi poljski listi. Ukrajinske javne knjižnice kakor tudi knjigarna ukrajinskega društva »Ševčenko« so se po višjem nalogu zaprle in zapečatile, ker se je opazilo, da Ukrajinci preveč vneto kupujejo knjige in časopise v navedeni knjigarni. Istotako so Rusi zaprli narodni muzej, ki ga je bil ustanovil melro-polit Szeptyckij; poteni ljudsko izobraževalno društvo »Prosveta« in mnogo čitalnic. Od ukrajinskih gospodarskih društev deluje samo »Narodna Torhowa« in zavarovalno društvo »Dnister«, ki je po vsej priliki rusificirano oziroma podržavljeno. Ko ie bila naša posadka v svrho od- čitka komandirana v Lvov, sem imel priliko ondi govoriti z ljudmi, ki so zadovoljni s prihodom Rusov in žele, da bi rusko go-spodstvo v Lvovu večno ostalo, pa tudi z onimi — in teh jc ogromna večina —, ki preklinjajo Ruse in žele, da bi bila celokupna ruska sila čimpreje popolnoma strta. Zakaj? Pravijo, da so Rusi krivi, da besni v krajih, kjer prebivajo Poljaki, ljuta borba, da so Rusi krivi mnogih nesreč in da so zlasti tudi zakrivili sedanji evropski požar. Da, — mi je rekel neki Poljak, — Rusi so vsega krivi. Pa da bi bili vsaj ljudje! A ostanejo vedno isti: divji in besni na. nas. To dokazujejo mnoge naredbe Bobrin-skega. Odpravljajo naše pravice, dajejo tečaje za ruski jezik, duhovniki govore izključno rusko, povsodi ruski napisi: na železnici, na tramvaju, na trgovinah, dasi med 70 tisoči lvovskih prebivalcev ni 70 Rusov. Kakor v posmeh vidiš tu in tam droben poljski napis poleg mastnih ruskih črk. V Lvovu imamo meščansko gardo, ki bdi nad varnostjo življenja in premoženja. A kaj se dogaja? Redarji planejo kakega dne v prostore kakega našega človeka, aretirajo ga in odpeljejo v zapor. Čez nekoliko dni ga zopet izpuste. Toda ko pride domov, najde vse premetano in oplenjeno. Seveda se pritoži na oblast, toda ta odgovori: Vi, Poljaki, imate meščansko gardo, verašajte njo. Ko smo bili pod Avstrijo, je bilo drugače. V trgovinah se je vse podražilo, zlasti v času, ko je. dospela, znatna posadka, ki je utrjevala mesto proti zapadni in vzhodni strani. O teh delih ni posebnega povedati: ni drugega nego nekoliko globji okopi krog mesta. Ko je bila ta posadka kot rezerva odposlana v boj proti avstro-ogrski vojski, ki jc bila prodirala od Karpatov, so v mestu nastale normalne razmere, saj kar se tiče cen. Na cestah v Lvovu ni več prejšnjega vesele;,i življenja, ki je na poseben način odlikovalo to mesto. Veliko mrtvilo se je zgrnilo nad mestom. Pa tudi drugače biti ne more, ker za vsakim Poljakom in Ukrajincem postopa orožnik ali policaj. Na vse sc najstrožje pazi, za vsako glasnejšo besedo mora biti človek pripravljen dajati odgovor. Pred kratkem sc je po mestu šepetalo, da je nekoliko ljudi obsojenih na smrt. Kdaj imajo biti usmrčeni in kje, nihče ni vedel. Vedelo sc je samo, da je bilo izrečenih nekaj smrtnih obsodb. Od poljskih listov izhajajo v Lvovu: »Slowo Polskie«, »Gazela Wieczorna«, »Kurjer Lvvovvski« in »Wiek Nowy«, od ruskih pa »Prikarpatskaja Rusj« in »Wo-jenoe Slowo« (Vojni list). Večinoma se vsi ti listi drže zelo rezervirano, samo »Slowo Polskie« ostro nastopa proti Avstro-Ogr-ski in za Rusijo. V tem listu se čuti močna antisemitska smer. Ako se po pisanju teh listov sodi mišljenje in čustvovanje prebivalstva »lvovske gubernije«, potem sc pride samo do tega. zaključka, da pravo mišljenje nc pride na dan, kar jc spričo silnega zatiranja popolnoma razumljivo. Pravega mišljenja se ne pove glasno, niti sc ne šepeče, marveč ostane skrito. Od vseh navedenih listov prinaša največ vesti »Slowo Polskie«, ki ima zveze z gubernatorstvom in dobiva vojne in druge vesti neposredno od petrograjske brzojavne agenture. V tem listu se Nemci označujejo za »Prusake«; cele strani so polne poročil o grozovitostih nemške armade. Pri sebi imam eno številko tega lista. (Ujetnik je res potegnil i/, žepa »Slowo Polskie«, katerega mu pri preiskavi slučajno niso bili odvzeli.) Lahko se prepričate, da govorim resnico. Ta list jc vse drugo, samo dostojen ni; napada vse, kar ni ruskega, z eno besedo: pravi ruski list. Na vprašanje nekega dunajskega časnikarja, kakšno jc razpoloženje na Ruskem' Poljskem, je ujetnik odgovoril: Pri nas? Jako apatično. Nato jc prispela straža in ujetnik jc moral dalje. veroizpoved ncvcrnlKa. Pretresljivo vero jc izpovedal vsega-mogočnemu Bogu francoski svobodomislec Lavredan, ki je večkrat prejšnje čase za- smehaval vero v Boga in jo oblival z lugom svojega frivolnega zasmehovanja. Piše: Zasmehaval sem vero in sem mislil v sebi, da sem modrijan. Svojega smeha se nisem več veselil; videl sem, da krvavi Francija in da plaka. Stal sem na cesti in sem videl vojščake: Veseli so šli v smrt. Vprašal sem jih: »Zakaj ste tako mirni?« In pričeli so molili: »Verujem v Boga!« Štel sem žrtve svojega naroda in videl sem, da so jih sprejeli z molitvijo. Jasno mi jc postalo, da je le še bolj tolažljivo poznati večno domovino, ki sveti v ljubezni, kadar preveva svetno domovino sovraštvo. To spoznanje je veda, veda otrok, otrok pa nisem več. To pomenja moje uboštvo in zato zmrzujem. Obupati mora narod, ki čuti bolest Francije, obupati, če ne veruje, da se bolest na zemlji izpremeni v nebeški blagor. Kdo, če nima vere, more upati, ko sc vse podira? Ni li vsakdanje delo muka, ni li vse dobro nesmisel, če ne verujemo? Stojim ob francoskih krvavih rekah, vidim sveto vodo solza. Obupavam. Stara žanica iz Bretagne, ki so ji izkrvaveli na bojišču sinovi, ki je vsled solza oslepela, moli svojo »Češčeno Marijo« pred Mater Božjo 7 žalosti, katere srce je prebodeno z meči in se smehlja, udano se smehlja. Kako se te ženice sramujem! Kako strašne in pekoče so rane ljudstva, v katerem ne teče niti kapljica tistega čudotvornega, oh, ne smem ga imenovati, bil je tako dober in jaz tako hudoben. Kaj postane iz Francije, če bi njeni otroci ne verovali, Če bi njene žene ne molile! Artiljerija tistih, ki zaupajo v Boga, bo v tej vojski zmagala. Preteklost Francije jo velika. Bila je to Francija, ki jc verovala. Sedanjost Francije je turobna. Tista Francija to čuti, ki več ne veruje. Postane li bodočnost boljša? Le z božjo roko, le z pomočjo Boga. »O, ljudstvo mrtvih pokriva poljano. Kako težko je, da na tem narodnem pokopališču ostane še človek brezverec! Varal sem sebe in Vas, ki ste čitali moje knjige in ste prepevali moje pesmi. Bila je zmota, blodnja, divje sanje! Vidim smrt in kličem življenju. Oborožene roke ustvarjajo smrt! Sklenjene roke ustvarjajo življenje! Francija, Francija, povrni se zopet k veri svojih najlepših dni. Kogar zapusti Bog, je izgubljen. Ne vem, če jutri še ži-vim. Svojim prijateljem pa moram povedati: Lavredan se ne upa umreti kot bogo-tajec. Ne strašim se pekla, a misel mc tlači, da živi Bog in ti si oddaljen od njega. Visoko se veseli moja duša, ker sem smel doživeli uro, v kateri sem mogel klečoč reči: Verujem, verujem v Boga, verujem, verujem! Beseda je jutranja pesem človeštva. Kdor je ne pozna, živi v strašni temi. Najradikalnejši francoski listi ponati-sujejo to izpoved francoskega Nietzscheja brez vsake opazke. Zdi se, da je po svoje vojska tudi apostol. Vojska z Rusi. Vojaški sotrudnik graške »Tages-post« piše o položaju na severu: V bojih na Rusko - Poljskem še nikjer ni padla odločitev. Nemški napad pri Lo-viču je bil tako uspešen, da bo najbrže ugodno vplival na nadaljnji razvoj dogodkov. Proti ruski armadi se sedaj pripravlja veliki udarec. Podrobnosti se še ne morejo poročati. Na južnem Poljskem so bili ruski napadi na naše postojanke pri Wolbro-mu in Pilici odbit. V splošnem je pa tam polžaj že nekaj dni skoro nespremenjen. V Galiciji oba nasprotnika očividno čakata na razvoj bojev na Ru-sko-Poljskem. Posamezne ruske napade so naše čete odbile. Na obeh straneh prelaza Dukla v Karpatih proti Ilomoni vpadle ruske sila — približno poldrugi ali celo dva ar-madna zbora — so bile poražene in so se morale s težkimi izgubami umakniti. Naše čete jih zasledujeo, zato je najbrže pričakovati nadaljnjih bojev. O bojih pri Ilomoni so došlc še naslednje podrobnost i: V četrtek v Horao-no vpadle ruske čete so se hotele hitro umakniti, pa so jih naše čete ustavila. Voč dni 60 se vršili najljutejši boji, dokler se končno poražena ruska armada ni pričela umikati proti zahodu. Sedaj je pa nastopila za ruske sile katastrofa: Na stotine mrtvih in ranjenih pokriva dosedaj bojišče, kjer so se. kakor smo že poročali, udali celi oddelki. Homoiia je nepoškodovana, le kakih 30 hiš je upepelila ruska granata. Krakovski »Czas« piše o ruskem porazu pri Loviču in Loclzu: Depešo nemškega glavnega stana nc podaja iz ictra fakta nobenih posledic, posledice nam same stopajo jasno pred oči. Nobena, tudi po številu najsilnejša armada ne more mirno prenesti tako ogromnih izgub, kot poroča nemška depeša. Vsak čas sc mora zlomiti ofenzivna sila ruske številne premoči. Vojna bi ae še mogla spremeniti v pozicijsko vojno — toda lc v slučaju, če se Rusom pri sedanjih atmosferičnih pogojih in pa pri silnem navalu nemške armade posreči hitro si zagotoviti podlago za tako bitko: primerne utrdbe v zemlji. Ako za to zmanjka časa, more že v naj-bližnjih dneh umaknitev postati nemogoča. Pokazalo se je zopet, da jim je \ečja armada toliko nadležnejša, zlasti na razmerno majhnem prostoru. Ali sploh zmore cela dolga linija ruske armade, shraniti se še enkrat brez katastrofe za varšavske okope? Ako ne zmore, more priti nad njo pogrom, kakršnega zgodovina še ni videla. Na drugih delih fronte v kraljestvu, kot pravi nemško poročilo, sc je bitka že spremenila v pozicijsko. Toda tudi tu more imeti ta značaj le toliko časa, dokler se ne odloči ogromna zmaga obeh armad pri Loviču in Lodzu. V slučaju, da bi bilo rusko središče in desno krilo poraženo, bo tudi levo krilo prisiljeno, da hitro zapusti obrambne pozicije in iskati bo moralo rešitve v umikanju proti Deblinu (poljsko ime za Ivangorod). Zakaj hočejo Rusi sedaj po prelazih v zapadnem delu Karpatov (Beski-di) na Ogrsko, je »Czas« mnenja, da sovražnik upošteva rusinsko prebivalstvo komitata Ung in slovaško komitata Zemplin, katerega glavni kraj je Sa-toralja Ujhely. Ujhely je železnično zvezano z Galicijo (s SanokomV, prelaz je visok 700 metrov. XXX NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 30. novembra. Uradna.) Na vzhodnoprnski meji se Je z velikimi izgubami ponesrečil napadalni poizkus močnejših ruskih moči) na nemške utrdbe vzhodno od Darkeh-mena. Ostanek napadalcev, nekaj častnikov ln 600 mož smo ujeli. Južno od Visi« so imeli naši protinapadi, o katerih smo včeraj poročali, znatne nsiehe. 1$ topov in 4500 ujetnikov Je bil naš pjfff. Na Južnem Poljskem se ni nič posebnega pripetilo. POLOŽAJ NA NAŠI SEVERNI FRONTI OSTAL NEIZPREMENJEN. Dunaj, 30, novembra, (Kor. ur.) Uradno se razglaša opoldne: Na severu se ni na naši fronti nič bistvenega pripetilo. — Namestnik načelnika generalnega štaba pl, H5fer, generalni major. KAJ JE NA POROČILIH O VELIKI RUSKI ZMAGI? Graški listi poročajo: Gen!, 30. nov. Medtem ko po angleških in italijanskih virih poročajo francoski listi iz vzhodnega bojišča, da se je bitka pri Lodzu razvila v odločilno rusko zmago, pri čemer je postalo okoli 50.000 Nemcev za boj nesposobnih, ne omenja zadnje poročilo »Agence Havas-* o vsem tem ničesar. Zadovoljuje se s sledečim poročilom: »Neko oficielno poročilo potrjuje, da je ruska protiofen-zlva med Vislo in Varto nemške zbore, ki so prodrli proti vzhodu do Brzezinv, spravila v skrajno težavno situacijo.«- Uradnega ruskega poročila zadnjo noč ni bilo. ITALIJANI GT-EDE NA -RUSKE-»ZMAGE« PREVIDNL Basel, 23. novembra. Ba-teler Nacb-richten" (posneto po graSkih cenzurirsnih listih) poročajo iz Milana: Vsa peterbur-ška poročila »Matina< objavlja od danes nanre5 Corriere della Sera" ne i izrecnim pridržkom, da visokih številk nemških ujetnikov uradna ruska poročila ne potrjujejo. PROTI IZMIŠLJENIM RRUSKIM ZMAGAM. Kodanj, 29. novembra. Iz Peterburga <*c poroča: Ruski generalni štab je izdal komunike, v katerem svari proti pretiranim poročilom o ruskih zmagah med Vislo in Varto, ki vsa izhajajo iz zasebnih virov. Previdno naf se presojajo vsa ne-> uradna poročila. Nemški s<em njegove znake. Bog ostani še nada-Ije pri Vas in prt naših zastavah. -- Vi-I;em I. R. PRED ZASEDANJEM NEMŠKEGA DR* ŽAVNEGA ZBORA. Berolin, 30. nov. (K. u.) Včeraj in da» nes se je državni kancler BethmanmHoU-weg posvetoval z voditelji strank glede na vojno sejo 2. decembra državnega »bora. O razgovorih, ki so bili strogo zaupni, po. roča »Lokalanzeiger«, da smatra kancler splošen položaj kot ugoden. Položaj na zahodu je tak, da je izključeno, da bi se mogla prenesti vojska v Nemčijo; tudi na vzhodu je položaj popolnoma ugoden. Skleniti se more Ie mir, ki ostane trajen in ki odgovarja doorinešenim žrtvam na premoženju in na krvi. GROF HERTLING V BERLINU. Monakovo, 30. novembra. (Kor. ur.) Državni minister grof HertHng je v službenih zadevah odpotoval v Berlin. Japonske v svetovni velskl. Kristijanija, 30. nov. Listu »Temps«! brzojavljajo iz Tokia: Japonski ministrski predsednik grof Okuma je izjavil, da udeležba Japonske v svetovni vojski Še ni končana z osvojitvijo Kiaučava. Nemčija mora računati s tem, da bo med vojsko še nadalje zadela ob japonsko armado la brodovje. Razpoloženje v Itoliji. Rim, 29. novembra. V zbornici priča« kujejo živahnih razprav glede na zunanjo politiko. Socialisti zavzamejo odločno stališče proti opustitvi nevtralnosti. Govori se celo o nameravani obstrukciji. Dvesto gimnazijcev, ki so se podali na izlet, to §1! skozi mestni del San Frediano prepevajoč domoljubne pesmi. Ljudi, ki so mislili, da prirejajo narodno demonstracijo, so pričeli žvižgati in psovati. Ko so se vračali z izleta, je množica metala na gimnazijce kamenje. Gimnazijci so morali bežati v bližnje hiše in trgovine. Ranjenih je bilo osem do deset dijakov. NEMŠKA POROČILA IZ ITALIJE. Berolin. »KSlnische Volkszeitung« poroča: Nekaj dni sem se že zopet oglašajo nekateri laški hujskači. Pravijo, da Son-nino laško nevtralnost »drugače« razume, kakor Di San Gtuliano. Rumunija da se pripravlja, da izpolni »nacionalne aspira-cije«. Zato da tudi Italija ne sme zaostali, Iz Avstrije si dajo poročati lazi, čei da je položaj obupen in druge take neumnosti. Drugi zopet agitirajo. da grOzi Tripolisu nevarnost od panislamskega gibanja in da se morajo Lahi boriti ob strani Angležev. Eventuelno imenovanje kneza Biilowa za Zsmljsvid k bojem ae severu, nemškega poslanika v Rimu odklanjajo, češ, da je imenoval eventuelni nastop Italije proti bivšima svojima zaveznikoma »zločin«, Seveda se meni laška vlada za te plačane hujskarije toliko, kolikor za lanski sneg. Italija ostane do konca vojne nevtralna! ITALIJANSKA ARMADA. Rim. Italija je svoje rekrute vpoklicala, tako da bodo vsi že ob Novem letu pri svojih polkih. Vpoklicani so tudi vsi mornariški podčastniki od letnika 1875. do 1. 1881. 308 častnikov, ki so bili v dispoziciji, so vpoklicali k armadi. NOV AVSTRIJI PRIJAZEN LIST V RIMU. Rim. Znani zgodovinar in politik, bivši poslanec Crispi, ki je obelodanil politično zapuščino svojega strica Franca Crispija in izdal celo vrsto spisov o zgodovini tro-zvezne in strosporazumne politike, prične izdajati dne 3. decembra dnevnik v Rimu. Nov list nosi naslov »Concordia« in hoče zagovarjati avstrijske koristi nasproti protiavstrijski agitaciji. Dnevnik izide prvič na dan otvoritve italijanskega parlamenta. ITALIJANSKA KRIŽARKA V SIRSKIH VODAH. Rim, 29. novembra. »Štefani« poroča: Izšlo je povelje, da se kraljevska ladja »Calabria« poda ob obaie Sirije, _ _ Vojska s Srbijo. AVSTRIJSKE ČETE Z NASKOKOM VZELE SUVOBOR PRELAZ IN UJELE ZOPET 1224 SRBOV. Dnnaj, 30. novembra. (Uradno.) Z južnega bojišča se uradno poroča: Na južnem bojišču se boj dalje vrši. Včeraj smo z naskokom po hudem boju vzeli trdovratno hranjeni Suvobor prelaz, opirališče ceste Valjevo—čačak. Bataljon 70. pešpolka se je pri tem posebno odlikoval. Tudi polki št. 16 in domobranski polk št. 23 so se v zadnjih bojih vnovič odlikovali. Včeraj smo ujeli skupno 1254 mož in zaplenili 14 strojnih pušk. V Užici smo dobili mnogo orožja ln municije. X X Petrovaradinski pešpolk št. 7U jc bil ustanovljen L 1860. Odlikoval se jc že izredno, ko smo okupirali Bosno. Polk nosi morsko zelene našive in rumene gumbe. Varaždinski pešpolk št. 16, ki. je bil ustanovljen 1. 1703., je že ob prvem vkorakanju v Srbijo septembra pridobil neminljive lavorike hrabrosti, ko so varaždinski fantje goloroki naskočili srbske postojanke. Domobranski zadrski pešpolk št. 23 je bil ustanovljen 1. 1893. in se je v sedanji vojski s svojo hrabrostjo že večkrat odlikoval. OSTANKI SRBSKE DRINSKE DIVIZIJE POBEGNILI NA BOLGARSKO. Soiija. Vesti iz Carigrada poročajo, da je ostanek srbske drinske divizije, 2000 mož, pobegnil na bolgarska tla. KRAGUJEVAC IZPRAZNJEN. — KRALJ PETER Z VLADO POBEGNIL V SKOP-UE. Graški cenzurirani listi poročajo iz Budimpešte: Prodiranje naših čet v Srbiji krepko napreduje. Posamezni oddelki naših čet se že nahajajo 50 kilometrov južno od Valjeva. Velik del zahodne Srbije se nahaja v naši posesti. Število ujetih Srbov in beguncev narašča vsako uro. Med sovražniki se vedno bolj širi malodušnost; nepopisno pa raste navdušenje med našimi, ki kar brez povelja napadajo sovražnika. Nočejo počivati, marveč dero kljub vremenskim neprilikam naprej, preveva jih čuvstvo končnega obračuna s sovražnikom. Srbsko prebivalstvo beži proti jugu; baje so Srbi izpraznili že Kragujevac. Kralj in vlada sta se baje že preselila v Skoplje, ANGLEŽI O BOJIH NA SRBSKEM. Graški listi prinašajo: Dopisnik londonskega lista »Times« poroča iz Kragu-jevca: V okolici Lazarevca se je bila velika bitka, katere se je udeležilo po površni cenitvi okoli pol milijona vojakov. Avstrijci skušajo napraviti konec bojem na tem pozorišču; postavili niso v bojno črto nič manj kot pet armadnih zborov. Da more Avstrija te velike čete pogrešati na drugih bojiščih, ni samo presenetljivo, ampak spričuje obenem, kako veliko službo opravlja Srbija skupni stvari in kaže obseg naporov, katerih je Avstrija še zmožna, da bi pomnožila avstrijsko - nemške bojne sile proti zaveznikom, če bi bila Srbija vsled premoči in številnih topov poražena. SRBI IZGUBILI SKORAJ TRETJINO ARMADE. Kodanj, 30. novembra. Zaupnik srbskega ministrskega predsednika Marko Zemovič, ki biva v Petrogradu, piše v »Novem Vremenu«: Zakrivanje ničesar ne pomaga. Srbi so izgubili do zdaj najmanj 100.000 mož, skorai tretjino cele armade. To, kar grozi Srbiji, jc stokrat strašnejše, kakor usoda, ki jc doletela Belgijo. Srbija stoji pred nevarnostjo, da se popolnoma uniči. Tisti, ki mislijo, da bi se Srbiji pomagalo, če izpolni, kar zahteva Bolgarija, hočejo Srbiji zagotoviti le pogreb prve vrste, a danes je že tudi ta izhod zakasnel. SRBSKO GOSPODARSTVO V VIŠE-GRADU. »Bosnische Post« poroča z dne 25. t. m. sledeče: Osem dni je že preteklo, odkar ni več v Višegradu srbske uprave in srbskega krajevnega poveljstva. Simpatični obmejni kraj je zopet v rokah naše vojske, civilne oblasti opravljajo zopet svojo službo in ni se nič več treba bati, da bi ta kraj zopet morali izprazniti. Sovražnik je popolnoma potolčen. Sedaj se šele vidi, kako so naši »dobri« sosedje gospodarili na naši zemlji. Celo mesto, ki je že za časa prvih velikih bojev veliko trpelo, je po begu Srbov popolnoma opusto-šeno, kakor je to mogoče samo pod srbskim gospodarstvom. Lepo mesto je postalo pravo smetišče in srbsko krajevno poveljstvo, kakor tudi od njega imenovani župan — višegrajski čevljar Bogdanovič — se zdi, da so se zelo malo brigali za javno higijeno. Sedaj je mestni župan s svojimi prijatelji zbežal čez mejo in Višegrad ni nič več pod njegovo upravo. Svojo obrt bo menda nadaljeval v Srbiji, a Višegrad bo skoro očiščen in dobil zopet svoje staro lice. ČRNOGORCI V ČAJNICI. Graški listi priobčujejo iz Sarajeva: »Bosnische Post« objavlja o izgonu Črnogorcev iz čajniškega ozemlja: Sovražnik je izpraznil Čajnico pred tremi dnevi. Ko prepode sovražnika še z višin, ki leže pri Čajnici, bo zopet v naših rokah še zadnji košček, ki ga je bil zasedel sovražnik. Čajnico je zasedel neki oddelek črnogorske armade, ki se je že tako udomačil, kakor da ne namerava Čajnice več zapustiti. Ko so svoj čas izpraznile naše čete Čajnico, je prišla v kraj črnogorska patrulja, ki je razglasila med bobnanjem, da morajo v eni uri priti v občinsko hišo vsi prebivalci, ker zasede kraj v imenu črnogorskega kralja novi poveljnik. Čez eno uro je vkorakal z malim oddelkom neki črnogorski stotnik, ki je nagovoril ljudi in jim zatrjeval, da so prišli Črnogorci kot prijatelji naroda, ki naj zato uboga črnogorske oblasti. Za svojo dolžnost smatra, da prebivalstvu »nove črnogorske občine« prečita brzojavke o bojnem položaju. Z litografira-nega lista je prečital »najnovejša« poročila, da so že zasedli Rusi Dunaj, Budimpešto in Berolin, Francozi pa Kotor, Dubrovnik, Mostar in Trebinje. Prebivalci so bili na to pozvani, naj svoja živila prinesejo v občinsko hišo, kjer jih je prevzel neki proviantni častnik in jih spravil v skupnem skladišču prepustivši vsaki rodbini od vsake vrste sočivja in žita za 10 kg. SRBSKI GENERAL BOJOVIČ UPOKOJEN. Dunaj, 30. novembra. (Kor. urad.) Korespondenca Wilchelm poroča: General Bojovič, poveljnik I. srbske armade je radi svojega umikanja upokojen. Na njegovo mesto je imenovan general Misič. Boji na zahoda. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 30. novembra. (Uradno.) Z zahodne fronte ni ničesar poročati. XXX Geni, 29. novembra. Francoski listi Roročajo: Veliki udarec, ki ga nameravajo lemci obnoviti proti francoski črti Nieu-port—Ypern, se izraža v velikih smotrenih pripravah, v katerih se lahko spozna znanstveno postopanje Nemcev. Močne artilerijske postojanke so razpostavljene na vseh točkah obrežja, da odbijejo morebitne napade bojnih ladij. Ob bregu Ysere je sovražnik močno utrdil svoje postojanke in si ustvaril važna opirališča za silovite napade pehote, ki ji je naložena težka naloga, da predere francosko črto. Vse je dobro pripravljeno. Pri zavesti moči, ki jo imajo Nemci, ni izključeno, da istočasno poizkusijo udariti na Severnem morju in v Kanalu. Uradno francosko poročilo. Pariz, 29. novembra. Uradno francosko poročilo, izdano včeraj popoldne ob 3., izvaja: 26. novembra so sovražnikovi topovi povsod bolj počasi streljali. Dva napada pehote na utrjena mostova, ki smo ju zgradili južno od Dixmuidena na desni breg Ysere, smo lahko odbili. Na ostali fronti se ni podvzela nobena akcija, ne od Belgije do Aisne, ne od Aisne do Cham-pagne. Ko so časnikarji nevtralnih držav obiskali Reims, so ga Nemci precej živahno obstreljevali. V Argonih so vsled napadov pehote bili vzeti nekateri strelski jarki, ki smo jife }0j>$t «*y;«li. Tel) bojev, m niso udeleževali oddelki, ki bi bili dosegli moč bataljonov. Izgubljeno in zopet osvojeno ozemlje ni nikdar presegalo 25 metrov. Z višin ob Maasi in iz Vogez ni nič novega. Napad na Arras. Amsterdam, 30. novembra, (Kor. ur.) »Allgemeines Handelsblatt« poroča iz Londona 29. t. m.: »Timesu« poročajo iz Boulogna: Sodijo, da bodo podvzeli Nemci svoje bodoče napade v okolici Arrasa, kjer da so zbrali 700.000 mož, ki nameravajo najbrže skozi Arras in Lille priti do morskega obrežja. Angleži izpraznjnjejo Armentieres. Pariz, 30. novembra. (Kor. urad.) Angleške vojaške oblasti, katerim je podrejen Armentieres in Hazebrack, so razglasile, da prebivalci, ki so zapustili Armentieres, od 27. novembra nadalje ne smejo zopet, v mesto. Primanjkuje namreč živil, dasi je pet šestin prebivalstva zapustilo mesto. Boji ob flandernskem obrežju. Amsterdam, 29. novembra. »Telegraf« poroča iz Suisa: Na fronti se bije hud boj. Od treh zjutraj danes grome topovi. Posebni vlak je odpeljal iz Heysta v Bruselj begunce, ki so se nahajali na obrežju. Včeraj je eksplodiralo ob obrežju radi viharja več min. Nemški letalci so metali bombe na Po-peringe, ki leži 10 km zahodno od Yperna. Angleški letalci so preleteli severno obrežje. Dunkirchen je vsled bomb, ki so jih metali letalci, zelo trpel. Pristanišče je zaprto za vse civiliste. Belgijski kralj nevarno ranjen. Bruselj, 30. novembra. Kralj Al-ber je bil v bojih ob Yseru na roki nevarno ranjen. H kralju so pozvali bruseljskega kirurga Debageja. Granate nad mestom Reims. Amsterdam, 28. novembra. Dopisnik »Telegrafa«, je obiskal Reims. O obisku poroča: Sedim v hotelu; kar se razpoči ob 2. popoldne kakih 200 metrov proč nemška granata. Natakar pravi, da so ubiti trije meščani. Čez nekaj minut se razpoči pred hotelom druga granata, nato so se pa celo popoldne neprestano vsioavale granate. Nekemu delavcu je odtrgala granata nogo, drugega je ranila na glavi. Hip oozneje nade granata v neko kavarno, ki jo popolnoma uniči. Štiri granate padejo neposredno pred katedralo. Prebivalstvo občudujem. Dela, kakor da se nič izrednega ne dogaja. Mesto izgleda žalostno; celi mestni deli so opustošeni, tudi katedrala je močno poškodovana. Kakor po čudežu je ostal nepoškodovan pred katedralo mali spomenik Device Orleanske. Nemci pred Verdunom. Genf, 30. novembra. Poostrene odredbe francoske vlade proti osebam, ki razburjajo ljudstvo, se kažejo tudi v tem, da se je v strogo cenzuriranih poročilih dopisnikov iz Verduna in okolice smelo prinesti le to, da so Nemci v posesti zgornjega dela Argonskega gozda in da stoje 15 km pred Verdunom. Zmota Angležev. Kristianija, 30. novembra. (Kor. urad.) Norveški ribiški parnik »Nestor«, ki ga je zaplenila neka angleška bojna ladja, češ, da je pod nevtralno zastavo severno od Irske polagal nemške mine, je last neke norveške družbe, katere glavnica je večinoma v angleških rokah. Zato pač ne more biti gdvora, da je polagal za Nemčijo mine. Angleške ladje ob belgijski obali. Rotterdam, 30. novembra. V petek so angleške bojne ladje zopet obstreljevale belgijsko obal. Sumi se, da so Angleži nameravali izkrcati svoje čete. Belgijska vojna dača znižana. Berolin, 29. novembra. Belgiji se je vojna kontribucija z ozirom na težavni položaj končno znižala na 375 milijonov frankov. »Banque societe generale« je pooblaščena, da s podporo drugih bančnih zavodov izda bankovcev za 429 milijonov frankov. Od tega zneska preide 375 milijonov v nemško upravo. Joffre odlikovan. Dnnaj, 30. novembra. Iz Pariza poročajo, da se je predsednik republike Poin-car6 podal v glavni stan, da izroči genera-lisimu kolajno za vojaške zasluge. Poincarč je ob tej priliki v dolgem govoru proslavljal zaslužno delovanje Joffrejevo, njegovo metodo in preudarnost. 20 milijonov vojnih stroškov za Kanado. London. (Kor. urad.) Poroča se, da je dovolila vlada avtonomnim kolonijam sledeče predujeme: Kanadi 12 milijonov, Avstraliji 18 milijonov, Južni Afriki 7 milijonov in Novi Zelandiji 5,250.000 funtov šter-lingov. Vojne stroške Kanade cenijo na 20 milijonov. Francoske izgube. Neki švicarski list poroča, da so znašale francoske izgube do 1. novembra 130.000 mrtvih, 37&QQp r*njepih in 16JjpOO uietaikfua* Grška odklanja snnmjenje trojnega spo razumi Carigrad, 30. novembra. (Kor. urad.) »Taswir-i-Efkiar« poroča: Grška je odklonila vse predloge trojnega sporazuma, da naj napove Turčiji vojsko in hoče vse dife« renče s Turčijo prijateljsko urediti. _ -»- j Zeppelinl Da češkem. Praga, 1. decembra. »Prager Tagblatt* poroča: Uradno se razglaša, da bodo prihodnje dni imeli Zeppelinovi zrakoplovi poizkusne polete iz Saškega na Češko 3 južno gorovje. ^ Novembrova obletnica! Pod tem naslovom piše »W. Kur-« yer Polski« k obletnici poljske vstaje* Kako zatrepečejo vsa poljska srca oh zvoku teh besedi! Koliko zlatih zvokov! zmagoslavja je v jeklenem odmevu starega boja, koliko mogočnih pošepe-tov purpuinih kril vojne slave! Danes po snežnobelih prežalostniti poljanah Galicije in kraljestva zopet oglašajo vzdihujoče vojne trombe našim bratom, našim očetom, našim pri-* jateljem »dan krvi in slave«. Danes zo-pet po motnih potih naših bednih vasi, po katerih koraka sužnost, po tož-nih ulicah naših mest, po katerih stopa svinčena bol — danes zopet kot živ pla-men, beži ognjeno — stopa Nike Moch-nackih. Zato tembolj, tem silneje, tem glo-bokejc ti-epeče naše srce vpričo velike prešlosti, kot »srce sina ob grobu roditeljev« — zato tembolj boteče posegajo naše zrenice v temno prišlost. iz katere drevi na nas historija, zato se tem po-nižneje klanjajo naša čela pred voli«' kim trenutkom. Časi Nin in slava! Dunajski poljski društvi »Biblioteka polska« in »Strzecha« priredita dne 30. novembra v koncertnem domu ob-letniški večer v spomin novembrove ustaje I. 1830. Odlični poljski dramatični umetniki in umetnice se udeleže s sodelovanjem te trpke slavnosti, ki pa vendar v trpljenju srca dviga. Razna poročila. SESTAVA RUMUNSKE ZBORNICE. Bukarešt, 30. novembra. (Kor. urad.) Poslaniška zbornica je izvolila zopet za oredsednika Phenecideja, senat pa BasiT Missira. KITAJSKA NAPOVE JAPONSKI VOJSKO? Bukarešt. Tukajšnji listi poročajo it Londona, da se boji Anglija vmešanja Kitajske v svetovno vojsko v škodo trojnega sporazuma. Po poročilu angleškega poslanika v Tokiu so se odnošaji med Kitajsko in Japonsko po zavzetju Tsingtava tako poslabšali, da se nahaja Kitajska pred napovedjo vojske Japonski. PROTI MIROVNIM VESTEM. Kolin, 30. novembra. ^Kolnische Zeitung« prinaša najbrže inspirirano brzojavko iz Berlina z ozirom na mirovne vesti, ki so se zadnji čas pojavile: »Vsaka razprava o miru je zaenkrat popolnoma odveč. Vojaški, financielni in gospodarski položaj osrednjih velesil je tak, da za sklep miru stvarno ni nobenega povoda.« MORATORIJ NA OGRSKEM ZOPET PODALJŠAN. Budimpešta, 30. novembra. (Kor. ur.) Uradni list objavlja danes četrto odredbo kraljevskega ogrskega ministrstva, ki zopet podaljšuje moratorij. BRNO SLAVI CESARJEVO OBLETNICO Z DARILOM ARMADI. Brno, 30. novembra. »Tagesbote« po» roča, da je mestni svet sklenil, da 2. decembra mesto ne okrasi z zastavami, marveč da daruje 4500 K vojakom iz brnskega nadomestnega okraja. PODPISOVANJE VOJNEGA POSOJILA. Brno, 30. novembra. Moravska deželna zavarovalnica je podpisala 1 milijon vojnega posojila. 40.000 NEMŠKIH UČITELJEV V VOJSKI. Med nemškimi učitelji jih je 40.000 na bojišču. 3000 je med njimi častnikov ali pa nadomeščajo častnike. Do začetka novembra je padlo približno 900 učiteljev. STRAŠNA ŽELEZNIŠKA NESREČA V SRBIJI. Pri postaji Lapove Je zadel osebni vlak v vlak, ki je vozil ranjence. 300 ranjencev je bilo takoj mrtvih, 500 pa nevarno poKkndovanih. POROČIA O KOLERL Dunaj, 30. novembra. (Kor. urad.> Sanitetni oddelek notranjega ministrstva poroča: Na Dunaju so se pojavilj a adjftks 2 U CAftkeok 2 na Moravskem, 3 slučaji v Opavi ia 1 slučaj v Krakovu. RUSKA PRIZADEVANJA ZA NOVO BALKANSKO ZVEZO. »Miinch. Neueste Nachrichten« poročajo iz Berolina: V italijanskih listih se iznova trdi, da se ima pod vodstvom Italije osnovati nova balkanska zveza, kateri bo pristopila tudi Bolgarija in ki bo obrnjena proti Turčiji in centralnima državama. Res je, da se z ruske strani z vso silo dela v tem pravcu. Kolikor pa nam je znano, ni ta ruski načrt doslej našel odziva ne v Italiji ne na Bolgarskem. Zdi se, da imata bolgarski kralj, in vlada malo volje za to, da bi svojim dosedanjim izkušnjam z ruskim zavezništvom dodala še novih. V bolearskem sobranju je pač opozicio-nalna manjšina, ki je naklonjena ruskemu šepe+anju, a mislimo, da se iz te manjšine ne bo tako kmalu razvila večina ali da bi ta manjšina že sedaj mogla dobiti odločilen vpliv na bolgarsko zunanjo politiko. VSTAJA BUROV. »Reuter« poroča: Kapitan Wallis sc jc peljal z oklopnim vlakom »Trafalgar« po črti Reitz—Frankfort. Pri Reitzu so izku-šali Buri vlak vreči s tira. Vnel se je boj. Buri so bili odbiti. Angleži razpolagajo zdaj s tremi oklopnimi vlaki. POSLANSTVO CAILLAUXA V BRAZILIJI. Francosko trgovinsko ministrstvo v Bordeauxu je v oiicijelnem komunikeju natančnejše označilo naloge bivšega ministra Caillauxa, ki je bil poslan v Brazilijo. Kakor poročajo francoski listi, je bil Cail-laux. ki je bil v početku vojne imenovan za glavnega blagajnika armade, dodeljen od vojnega ministrstva trgovskemu ministru, da bi izvršil neko misijo v Braziliji. Uradno poročilo pravi: >Gospodu Jožefu Caillaux je poverjena gospodarska misija v Braziliji. Namen te misije je, dognati, v koliko so braziljski naravni produkti in surovine uporabni za prehanjevanje naše armade in za vojaške predmete. Ta misija se razteza tudi na fabrikate, ki sta jih doslej dobavljali Avstrija in Nemčija v Brazi-surovine uporabni za prehranjevanje naše tovarne. To so predvsem: tkanine, porcelan, kemični izdelki vseh vrst itd.« Poslanstvo Caillauxa se končno tudi razteza na podmorsko brzojavno zvezo z Brazilijo in na izpremembe, ki se priporočajo v svrho organizacije kabla, ki nas veže s tem delom Amerike, da nadomestimo nemško črto Tenerifa—Monrovia—Per-nambuco. Turčija v vojski. RUSI IN TURKI. Carigrad, 1. decembra. Turški glavni stan poroča: Včeraj so se bili neznatni boji t Rusi na perzijski meji. SUDANCI PRESTOPAJO K TURŠKI ARMADI. Jaffa, 1. decembra. 200 Sudancev Je prestopilo Iz angleške v turško armado. BOJ Z ROPARJI V TRIPOLISU. Rim, 1. decembra. (Kor. ur.) »Agenzia Štefani« poroča iz Tripolisa: Kakor se poroča iz Naluta, je 28. novembra med tja odposlanimi četami in med močno roparsko četo prišlo do spooada. Roparji so bili vrženi nazaj. Italijanske izgube znašajo 6 mrtvih in 11 ranjenih, med njimi en častnik. IZMENJAVA POBOČNIKOV MED AVSTRO-OGRSKO IN TURČIJO. Berlin, 29. novembra. Tukaj je razširjeno mnenje, da dobi v kratkem tudi Njegovo Veličanstvo naš cesar, oziroma glavni stan turškega generala-pobočnika in da se pošlje avstro-ogrski general kot pobočnik v sultanov glavni stan. TURŠKI ODLIČNJAKI SULTANU. Carigrad, 30. novembra. (Kor. urad.) >■Agence ottomane« izve na merodajnem mestu, da so vsi egiptovski odličnjaki poslali sultanu izjavo, v kateri ga zagotavljajo svoje neomajljive zvestobe in vdanosti do kalifata. ZAKAJ SE JE VRNIL MARŠAL VON DER GOLTZ V CARIGRAD. Berolin, 30. novembra. (Kor. urad.) Lokalanzeiger« piše: Von der Goltz je obljubil sultanu Abdul Hamidu, ko je zapustil turško službo, da se povrne v Turčijo, kadar ga bo Turčija potrebovala. Ob svojem zadnjem obisku v Turčiji 1. 1910. je svojo obljubo obnovil sultanu Mehme-du. Sultan »e je zdaj obrnil na nemškega cesarja s prošnjo, da bi smel v vojski proti Rusiji in Angliji razpolagati t von der Gollzem, ki odpotuje te dni s svojim štabom in s svojimi pobočniki v Carigrad. ARETACIJE NEMCEV V ODESI. »Berliner Tageblatt« poroča, da so aretirali v Odesi nad 3000 Nemce*. V GfillCM. Cesta, držeča na bojne poljane... Sto, tisoč vozov jc žc šlo po njej in še danes mrgoli po njej sto, tisoč vozov na obeh straneh. Sredi ceste pa, ako je sploh mogoče, se udirajo avtomobili. Saj to ni več cesta, ampak razorana trata. Ponekod se udirajo kolesa do osi. A vozovi morajo naprej, naprej za vsako ceno. I za ceno marsikaterega konja ali voza... Težki avtomobili se vdirajo globoko trati v srce... Kaj pa to? Noga, da, človeška noga gleda iz razorane ceste, v njej je pokopan človek. Padel je v odprto zemljo, jamo, ničesar sluteč ... njeno žrelo ga je požrlo in se zopet zaprlo nad njim... Le noga gleda iz ceste ... Grob žive ga človeka na cesti... Oj ti gališki plan... in pa ti ruska ravan ... Ko se oziram na te ... žalost mi lega v srce ... Novi grobovi... Kraj gozda. Včeraj je divjal tod divji boj. Naša hrabra konjenica se je držala prejunaško. Mnogo jih je padlo, zadetih od sovražnikovih krogelj. Padli so, »kakor je velel domovine ukaz...« Preden je solnce poljubljalo zlato listje drevesom, so jih tu pokopali, in križi kažejo mesto zadnjega počitka po napornem boju... In kakšni križi? Tukaj dve navskriž položeni veji, tam dve trski... no, kar je bilo ravno pri rokah. Ob cesti grobovi... križi iz slame, en kol navpik en kol počez in na vrhu vojaška čepica junakova! Na vaškem pokopališču novi grobovi ... Šestdeset skupaj, grob pri grobu. vsi novi in ravno toliko majhnih križev, na belem lesu, imena in dan smrti junakov... In dalje za mestom, v katerega so leteli šrapneli in granate, orjaški skupni grob, za tisoč padlih vojakov sovražnikovih... Ti novi grobovi ... Oj ti gališka plan, in pa ti poljska ravan, ko se oziram na te, žalost mi lega v srce ... Requiem aeternam dona eis, Domine ! Naši junaki! Vaših grobov ne krasijo novi krasni spomeniki... Take imajo tudi — nejunaki, povsem navadni smrtniki... Vaše grobove pa dičijo pomniki preprostih križev, križev Kristusovih, križev ljubezni božje in ljubezni, ki ne vgasne v naših hvaležnih srcih! »Tisoč jih pade na tvoji strani in deset tisoč na tvoji desni, k tebi pa se ne bo približal!« Tako psalmist Gospodov... čast padlim. »Videnskemu Denniku« se poroča iz Kremža na Dunavi: Kakor utegne znano biti, se bojuje sedaj en bataljon našega 84. pešpolka na južnem bojišču. Odlikoval se je že v boju pri Višegradu in je dobil za svojo srčnost 50 deset-kronskih cekinov. Ko se je imela ta vsota razdeliti, je zahtevalo moštvo, da se znesek ne razdeli, ampak da se za rečeni denar postavi v Sarajevu spomenik padlim vojnim tovarišem. Dnevne novice. -f Zlati zaslužni križec s krono je podelil cesar okrajnemu tajniku gosp. Martinu Jeretin v Litiji ob priliki zaprošene upokojitve. -f Ustanovitev velike nemške ljudske stranke. Poslanec Iro se zavzema za ustanovitev enotne velike nemške ljudske stranke, ki naj bi ji pripadali vsi poslanci, češ da se po vojski izpre-meni ustava in da zadobi avstrijski parlamentarizem drugačno obliko. Tudi poslanci nemške narodne zveze se splošno z Irom strinjajo. — Uradniki in delavci podjetij, ki izvršujejo dobave za oboroženo moč, ne smejo biti v zmislu zakona o vojskini dajatvi vpoklicani v individualno službo iz-vun svojega obrtovališča ne glede na to, če so pripadniki črne vojske, ali pa ne. -— Kakor nam poroča gremij trgovcev, je c. kr. deželno namestništvo za Nižje Avstrijsko izdalo to važno naredbo. Slike »Ilustriranega Glasnika« St. 1<. Prizori z naših bojišč. — C. kr. vojaško oskrbovališče v Banjaluki. — Razdejano obzidje nekega forta pri Antvverpnu. — Angleške indijske Čete. — Veselo življenje v taboru. — Topničar med bojem. — Bolniška strežba. — Oklopi za varstvo proti kroglam. -Straže na bosaneko-srliski meji. — Visoki častniki angleške indijske armade. — Franc Slana. — Poročnik Ivan PavSič. — Ivan Bitenc. — Sinu-vojaku za Božič. — Pulj. — Dobro ukopani av- dlji_ioi—im-ii-1 Naročajte ..Slovenca"! atrijski vojaki v bojni črti tla Rusko-Poljskem. — Vojni poročevalci opazujejo razvoj bitke. —- Zdravniki garni-zijske bolnice na II. državni gimnaziji v Ljubljani. — Škofja Loka. — Jesenice. — Sibirsko mesto. — Vernih duš dan na bojišču. — Glavni topi turškega vojnega brodovja. — Rusko-turško bojišče. — V notranjščini srbskega Šotora za od kolere obolele vojake. — Pogreb ruskega vojaka v Gradcu. V ponedeljek so pokopali ob 3. popoldne v Gradcu četovodjo 179. ruskega pešpolka Vazilija Czirkawsk, ki je na rani umrl. Štirje ruski ranjenci so se smeli udeležiti pogreba. Prinesli so tri vence. Tudi avstrijski ranjenci so nabrali za venec in so se pogreba udeležili. Ruski vojak je bil pokopan v vrsti častnih grobov. — Nesreča dveh črnovojnikov. Dne 29. novembra sta se peljala na izprehod četovodja J. Dietz, doma s Kočevskega, in konjski hlapec Jožef Kokalj, star 18 let, doma iz Predoselj pri Kranju, po cesti iz Bazovice pri Trstu proti Herpeljem. Ljudje so našli obadva ležati nezavestna na tleh v mlaki krvi. Kako se je nesreča zgodila, se ne v6; vendar pa se sodi, da so temu krivi preiskri konji in pa to, ker tukaj cesta preveč visi. Oba ponesrečenca sta bila vedno trezna, v svoji službi vestna in pridna, zato ju je vse moštvo ljubilo. O tej nesreči so obvestili poveljstvo 3. črnovoj-niške stotnije. Takoj se je podal oddelek moštva pod poveljstvom nadporočnika g. Bušiča na lice nesreče, da pomaga, kolikor je mogoče. Ponesrečenca so prenesli v Bazovico, kjer ju je nadporočnik g. Ertl s pomočjo sanitete za silo obvezal, nato pa je naročil avtomobil iz Trsta, kamor so ju prepeljali v bolnico. Zdravnik je pri Ko-kalju konstatiral smrt; četovodja J. Dietz se pa bori s smrtjo. Moštvo je ta nesreča globoko pretresla. — Poljsko gledišče na Dunaju. »Wie-denski Kuryer Polski« piše: Misel otvoriti poljsko gledišče za gališko izseljenstvo na Dunaju se je uresničila, hvala neutrudlji-vemu delu in nenavadni energiji umetnice krakovskega gledišča g. Zofiji Czaplinski. 8. decembra se začno poljske predstave v dunajskem mestnem gledišču (Btirgerthe-ater). Inauguracijska predstava bo Fre-drova komedija ^Dekliške obljube« (SIuby panienske). Nagovor bo imel g. dr. Tadej Rittner. — Na Dunaju se otvori še en poljski gimnazij. — Ukrajinski izseljenci na Dunaju imajo svojo Šolo v osmem okraju, — Koliko zasluži Dunaj od poljskih beguncev. Poljski poslanec Angerman je te dni napram nekemu časnikarju izjavil, da Dunaj zasluži od poljskih beguncev vsak meseč 1 milijon kron. — Slovenski vojak umrl v Budimpešti. Poroča se nam, da je v bolnišnici v Budimpešti umrl za ranami, dobljenimi na severnem bojišču Ivan Zidarič, vojak 87. pešpolka. Zidarič je doma iz ormoškega okraja. Milanske novice. lj Povodom slavnega šestinšestdeset-letnega vladanja presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I. bo jutri ob 10. uri dopoldne v stolnici presvetli gospod knezoškof dr. Ant. Bon. Jeglič daroval pontifi-kalno sv. mašo, katere se udeleže zastopniki civilnih in vojaških oblasti. lj Mirozov, Prigodom slavnosti 66let-nega vladanja Njegovega Veličanstva bo šel danes zvečer ob 7. uri po ljubljanskih ulicah mirozov. Mirozov se pomika iz šentpeterske vojašnice po Slomškovi ulici. Komenskega ulici, Sodni ulici, Dunajski cesti, Franc Jožefa cesti, Bleiweisovi cesti, Rimski cesti, Vegovi ulici, Kongresnem trgu, Wolfovi ulici, Stritarjevi uhci, Pred škofijo, po Vodnikovem trgu, Kopitarjevi ulici, Resljevi cesti ter po Slomškovi ulici nazaj v vojašnico. Pred deželno vlado, pred deželnim dvorcem, magistratom in pred Škofovo palačo se bo godba ustavila in odsvirala eno skladbo. lj Cesarjevo slavlje. II. mestna deška ijudska šola bo praznovala 66'et-no vladanje Njegovega Veličanstva presvetlega cesarja — kakor je bilo oznanjeno, dne 2. decembra t. 1. ob 9. v Trnovem. Učenci naj se zbero ob tri četrt na 9 pred šolo na Cojzovi cesti. lj Cvetlični dan za naSe hrabre vojake. Dne 2. decembra bo Njegovo Veličanstvo, naš presvetli cesar in gospodar, praznoval šestinšestdesetletnico Svojega vladarstva. Ta vesela obletnica daje dobrodošlo priliko, da dejansko izpolnimo svoje domoljubne dolžnosti do cesarja in države z deli ljubezni v prid tistim, ki so prizadeti od vojske. Nič lepše bi ne moglo ljubljansko prebivalstvo izkazati hvaležnosti svojemu vladarju, kakor če nakloni vrlim braniteljem domovine milih darov. Deželno pomožno in gospejno pomožno društvo Rdečega križa za Kranjsko in ljubljanski odbor vojnega oskrbninskega urada sta sklenila, posvetiti obletnico Njegovega Veličan- stva na dan 2. decembra in prihodnjo nedeljo 6. decembra vojakom in v dosego plemenitega namena ta dneva prodajo cvetlic. Oba dneva bodo deklice vseh stanov in vseh strank ponujala v mestu cvetlice. Vsakemu bo seveda na voljo prepuščeno, koliko bo hotel dati za izročene mu cvetlice. Dohodek cvetličnih dni se bo oddal Rdečemu križu, vojnemu uradu in vojnemu oskrbnin-skemu uradu. Prodajalke, ki so se posvetile plemenitemu namenu, bodo imele za znak bel ščitek z belordečo pentljo. Na ščitu bo napis: »Viribus unitis«, avstrijski orel in rdeči križ. Ljubljančani so vedno bili prvi, kadar je veljalo olajšati usodo našim vrlim vojnikom in jih rešiti moreče skrbi za ženo in deco. Naj se torej tudi sedaj ob obletnici Njegovega Veličanstva In dne 6. decembra spomnijo tistih, ki v iruti zimi daleč od doma zvesto stra-žijo na bojišču ljubljeno domovino ter onih, ki so že krvaveli za cesarja in državo, vdov in sirot tistih junakov, ki so, zvesto izpolnjujoč svoje dolžnosti, žrtvovali svoje življenje na oltarju domovine. Vsak mali dar, bodi tudi skromen, se prav hvaležno sprejme. lj V ruskem ujetništvu se nahaja 30-etni trgovski sluga tvrdke Schuster iz Ljubljane, Matevž Štefe, rezervnik c. in kr. 17. pešpolka. Bil je v levo roko ranjen, potem pa ujet. O njem ni bilo od začetka vojske nobenega glasu in se je mislilo, da je že mrtev. Sedaj je pa pisal iz ruskega ujetništva v Kijevu. lj Zopet eden. V Kurganu v Sibiriji se nahaja v ruskem ujetništvu Franc Letna r iz Ljubljane. Ij Draginja je začela vsled izrednih razmer povsod pritiskati. Tu več, tam manj in družinski očetje in matere imajo resne skrbi, kako bodo preživljali svojce. Nič manj samski siromaki zase. A tudi državniki in občine se resno posvetujejo in ukrepajo, kako bi odpomogli prebivalstvu. Kako je v Ljubljani, vemo vsi. V Zagrebu so pa nekatera živila še mnogo dražja, ko pri nas. Za ubožnejše družine od vpokli-cancev so v Zagrebu sedaj uvedli tudi javne kuhinje, kjer dobivajo vsak dan kosilo. Novi liuti boji na Flanderskem. Rotterdam, 1. decembra. Na Flan-dernskem so se pričeli novi ljuti boji. Vsled viharja na morju je eksplodira/o veliko min. Diinkirchen je mnogo trpel ▼sled bomb, ki so jih metali zrakoplova. Angleške ladje zopet obstreljujejo belgijsko obal. Angleški letalci so vrgli deset bomb v Briigge, kjer so bile ranjene tri osebe. Francoska zopet kliče Japonce na pomot Pariz, 1. decembra. Pichon kliče zopet Japonce v Evropo, češ, da je evropska akcija važnejša kot one v kolonijah. Začasna vlada v Epiro odslopila. Atene, 1. decembra. Začasna vlada v Epiru je odstopila. Svoj odstop utemeljuje s tem, da so vse grške želje izpolnjene z okupacijo grških čet in da je njena naloga končana. Meni nemški zdravniki v Parizu. Pariz, 1. decembra. Drugi proces proti nemškim zdravnikom in strežnicam Rdečega križa se Je končal. Obsojenci so dobili skupno 30 let Ječe. »Ma-tln« vsklika ob tej priliki: Razkrili smo čast Nemčije. Najnovejše o Bolgariji. SPREMEMBE V BOLGARSKI ARMADI. Sofija, 1. decembra. Dva rezervna letnika, ki sta bila vpoklicana k vajam, sta odpuščena na dopust, da napravita prostor dvema drugima letnikoma. VOLJA BOLGARSKEGA LJUDSTVA. Soiija, 1. decembra. (Kor. ur.) »Agence telegraphique bulgare - poroča: Ob priliki predvčerajšnjega zmagoslavja sta izmenjala predsednik zveze veteranov iz vojske leta 1854. in ministrski predsednik brzojavki. Oba naglašata, da mora ves narod služiti skupnemu delu. RUSI IN BOLGARI. Sofija, 30. novembra. (Kor. urad.) Glede na delovanje o ustanovitvi nove balkanske zveze, za kar sc osobito trudi Rusija, piše »Dnevnik«: Rusija najdrznejše in najnasilnejše sklicujoča se na svojo vlogo osvojiteljice hoče Bolgarijo prisiliti k dejanju, ki očividno nasprotuje našim koristim. Z nesramnostjo, ki ji ni zgleda, ruska diplomacija, ki jc predlanskem sramotno propadla, prigovarja Bolgariji, da zahtevajo njene koristi novo balkansko zvezo. ki naj bi rešila umirajočo Srbijo, o* Avstrijski višji poveljnik nadvojvoda Friderik (1) in načelnik general- nega štaba Conrad pl. HStzendorf (2) v našem glavnem stanu. Ii Rusi ne dolgočasijo, ker ponavljajo vedno iste laži, ko so dokazala dejstva, da je povzročila balkanska zveza propad Bolgarije? Varajo Bolgarijo, ko ji obetajo, da doseže v zvezi s Srbi, Grki in z Rumuni svoje ideale. Zahvalimo se taki slovanski skrbi. Dopustite vsaj, da okreva Bolgarija od jjosledic zadanih ji vsled vaših očetovskih svetov. S svojim »slovanskimi« čustvi hočete popolnoma uničiti Bolgarijo. Takozva-no slovanstvo ruske diplomacije je po-menjalo Bolgariji strupeno drobtino, vsled katere ji je .šlo za življenje. Bolgarijo opraviči zgodovina in Bog. Bolgarija in Grčija. Atene. »Ethnos < piše, da nobena velesila ne pritiska na Grčijo, da bi Kavalo odstopila proti eventuelni odškodnini. Grška vlada se niti ne spušča v taka pogajanja. O prepustitvi kakega grškega ozemlja nc more biti niti govora. Grški listi pišejo sploh ostro proti Bolgariji in pravijo, da je Grčija pripravljena, vsak čas vojskovati se za svoje interese. SliKe iz volne. Kako drago so kupljene zmage. Nemški vojak je pisal v vojnem pismu svoji ženi z Lotarinškega: »Ljuba žena, že teden čakam pisma od tebe. Zakaj je ta pošta tako počasna! Poročila iz domovine so edino, kar nas drži pokonci, kajti za nami so dolgi dpevi. Francozi sc obupno branijo in že dva tedna neprestano na nas pošiljajo ogenj. Danes mislimo zopet na napad. Teh groznih nočnih bojev si nihče ne more predstaviti, zahtevajo žrtev za žrtvami. Ljudje, ki doma proslavljajo naše zmage, niti ne slutijo, kako drago so kupljene. Na teh lakon-skih telegramih tiči srce in možgani. Ljuba žena, ko mislim na Te in bivam v mislih pri Tebi, uživam naj krasne j Še trenutke. Nikdar nisem mislil, da bodo moje misli vedno tako pri Tebi in sinčku. šele zdaj čutim, kako je bilo krasno. ko smo bili skupaj. Morda kaka slepa krogla napravi temu konec. V tem trdnem zaupanju poljubljam Tebe in sinčka. Tisoč pozdravov in poljubov od očeta. Gospod stotnik so ukazali zbežatl — pa sem zbežal. Ko sc jc po bitki pri Lublinu naša armada umikala na nove pozicijo, je ukazal stotnik vojakom, naj bi bili malo bolj hitri. Med vojaki jc bil tudi cigan iz Hradiska, ki se jc za umikanje tako zavzel, da jc pribežal prav do doma. Z občudovanja vredno natančnost- jo je na begu prišel ravno do svoje ciganske domačije v največje začudenje svojih ciganskih sovaščanov. Na vprašanje, kako je prišel domov, je pripovedoval: »Gospod stotnik so ukazali bežati.« »Kako pa, da si tako prav prišel, so ga povpraševali vaščani. »Šel sem, dragi moji, zjutraj za solncem.« — Drugi dan so dovtipnega cigana poslali nazaj — toda ne za solncem. Zimska moda. V pariškem dopisu sotrudnika »Corriere della Sera« je tudi ta-le sličica: »Skoro nič se zdaj ne misli na modo, izvzemši slučaj, Če dame menijo, da s kakim posebnim novim modnim krojem počaste braniteljc domovine. Tako je prišla v modo damska. čepica najrazličnejših in najgracioznej-ših oblik. Prigodllo se je poslednje dni, da sta se peljali v vlaku dve dami od morskega obrežja v Pariz. Bili sta gotovo izven vznemirjenosti vojnega časa, da sta mogli govoriti o toale tah. Ena je pripovedovala o čipkah in pajčolanih, druga hitro vprašala, kakšna moda bo pozimi. Tu se je oglasil ranjen časnik, ki je doslej tiho sedel v svojem kotu in zastavil živi pogovor z edino besedo: »Žalost!« Junaška strežnica Rdečega križa. »Grazer Volksblattu« poročajo z južnega bojišča: Strežnica Rdečega križa gdč. Fasching, rojena Gradčanka, je s severnega bojišča prišla v Bosno in si izprosila, da je smela na fronto na Jagodnji planini, kjer so se odigravali najkrvavejši boji. Ondi je 100 korakov pred sovražno rojno vrsto vršila svojo samaritansko službo. Naši dobri vojaki so hrabri strežnici naoravili ilovnato kočo, ki ji je pač nudila skromno streho, toda nobenega varstva pred hudim mrazom. Ne meneča se za svo:e življenje je v najhujšem ognju hodila med rojno vrsto, stregla ranjenim vojakom in pomagala, ko so. iih prenašali v ozad'e. Smrt ji je pretila ob vsakem koraku; enkrat je letela sovražna krogla lik mimo nje in se razletela nekaj metrov za njo. Vojaki so jo spoštovali kot pravo junakinjo. Z J^godnje planine je gdč. Fasching prišla v Zvornik in od tam je spremila bolniški vlak na Dunaj. Indijsko čete v Flandriji. Italijan Paolo Soarfoglio opisuje v svojih bojnih slikah iz Belgije indijske jezdece, ki jih je videl na bojišču. Vtis, ki so ga napravili Indijci nanj, mu da misliti: če sc tirajo evropski narodi v vojsko, da se vržejo nazaj na razvojno stopno teh poldivjih, strah vzbujajočih človeških postav, če sc stavi kulturon Evropejec v isto bojno vrsto s temi roparji iz Bengalijc, katerih zobje in oči so ostrejše kakor železo njih sulic, potem je moral pač duh tistih, ki so tega krivi, zelo zabloditi. Soarfiglio je srečal indijske jezdece, ko sc jc vozil v Bailleul: »Približa se mi v kratkem, zibajočem divjanju na malem konju s tenkimi nogami, ki je le nekoliko večji kakor osel, postava kakor opica z za-vratnim obrazom. Na glavi nosi siv turban, v pesti malo sulico z zelo dolgim železom; na strani visi široka, za-pognjena sablja, ki je bolj primerna, da. se parajo vratovi in trebuhi, kakor pa za borenje z ojstrino in z rezilom. Bengalski suličar Štrli s svojim divjim obrazom naravnost naprej, kjer se konča cesta, ne pogleda ne na desno, nc na levo. Vojščaki rjavega plemena, pomešani med francoske in angleške vojščake, so podobni roparjem. Najsi že bodo algirski strelci, Gurkha pešci ali opicam podobni Bengalci; pečat vojske in morije nosijo na svojih divjih obrazih; to kažejo njihovi pasje ojstri zobje in njih surove poteze. Bengalskih jezdecev ne morejo rabiti na odprtem polju, rabijo nc samo za patrulje. S svojimi mačjimi koraki se ponoči približujejo sovražniku, da morijo. Nc bi stal rad ob taki priliki na straži. Večkratni milijonar dobiva na dan pet centimov plače. Izredni časi, kakor so vojni, prinašajo s soboj tudi različne, neverojet-ne dogodku. Mnogi, ki je bil naučen na razkošno in komodno življenje, občuti na sebi, kaj pomeni revščina. Tako se je dogodilo tudi bogatemu bankirju iz Berolina, Medelsonu. On jc znan v Berolinu kot večkratni milijonar, ki ima dnevno 10.000 mark dohodkov. Na svojo nesrečo se jc nahajal pred napovedjo vojske v Parizu in tam jc kot podanik tuje države prepeljan v koncentracijski tabor na otoku Korzika, kjer mora z drugimi Nemci in Avstrijci delati različno stvari, a zato dobiva s slabo hrano na dan — pet centimov (pel vinarjev) za — tobak. K UJETJU GUVERNERJA VARŠAVE. Ujeti baron Nikolaj pl. Korff, guverner Varšave, je vzbudil povsodi veliko pozornost. Baron pl. Korff je bil preje civilni guverner poljske province Lomža, odkoder je odšel v Varšavo. Baron pl. Korff je veja ruske linije istoimenega vestfalskega ple-menitaškega rodu. Naša slika nam pred-očuje guvernerjev avtomobil, njegovega poljskega šoferja in dragonca, ki sta s« pri ujetju posebno izkazala; na desni strani od zgoraj jc guvernerjev portret. Potopljeni angleški naddrend nought »Audatious«. Izšla je druga skupina 16 različnih novih, krasnih božičnih in novoletnih razglednlG s slovenskim besedilom, pod naslovom: Vojska u podobah ki se dobivajo od danes nadalje po 10 vin. komad, in od katerih Cisti donos je namenjen v dobrodelne svrhe sedanje dobe. Razglednice predstavljajo izvirne vojno-božične prizore. Glavno razprodajo so prevzele tvrdke: „Katoliška Bukvama" in ^Prodajalna Katol. tisk. društva* ter veletrgovina I. Samec-Petričič v Ljubi,ani, na katere naj sc iž-— volijo obrniti p. n. ljubljanski in zunanji razprodajalci. — V zavitkih po 16 različnih razglednic za 1 K s poštnino vred se dobe tudi pri upravi „Bogoljuba° v Ljubljani. Skupine so posebno primerne za razpečavanje razglednic med znanci in prijatelji po deželi. Slovenci, segajte po njih v svoji znani požrtvovalnosti; zahtevajte jih po vseh domačih trgovinah. IP •3 h I " p k Malprlkladnežši izvor za c. kr. avstr. razredno ioterilo Takoj po prejemu naročbe po dopisnici se dopošljejo zažo-Ijene izvirne srečke z uradnim igralnim načrtom in položnico. 1B0.000 srečk 80.000 dobitkov Žrebanje dne 21. in 22. decembra 1914. Cena srečk za 1. razred: cela srečka polovična srečka četrt i nka srečke osmlnka srečke ~40 kron 20 kron 10 kron ITkroiT-- Skupni znesek dobitkov vseh 5. razredov: mr 22 milijonov 368.000 kron med temi premija nr 700.000 kron, daljni glavni dobitki K 300.000, K 200.000. K 100.000 itd. Naročila naj se naslavljajo na poslovalnico c. kr. razredne loterije: Ludvik Frsedmann, Dunaj L, Salzgries 12 i šl voisKfl v snegu. »Mede,« poroča uradno poročilo z zahodnega bojišča — »cel meter visoko je zasneženo srbsko gorovje — sneži in zmr-zuje na poljskem bojišču. Prikimala je zima. Vojskovati so se pričeli poleti. Prvi vojaški pohodi so sc pričeli poleti v najhujši, moreči vročini in v soparici. Zdaj pa trpe vojaki v snegu in v mrazu. Pričela se je zimska vojska, ki se zelo razločuje od vojske poleti in se mora tucli voditi popolnoma drugače. Pošiljajo vojakom volnene obleke, darila ljubezni, vojna uprava stori vse, da tudi pozimi za vojake skrbi, a kljub temu vsak vprašuje: kako se bodo vzdržali nemški vojaki na zahodnem bojišču, kjer leže cel dan vedno pripravljeni za boj in izpostavljeni vsem vremenskim nezgodam. Življenja v strelskih jarkih si nikakor ne smemo narobe predstavljati. Ljudje ne leže morebiti kar 24 ur v jarkih ob sprednjih prsnih obranah s puško v roki vedno pripravljeni, da streljajo, marveč le del stoji ob prsnih obranah na straži, ki opazuje ozemlje in vsako sovražnikovo kretnjo in da strelja na vse, kar se neprevidno ne-krito pokaže. Straže se vedno menjajo. Ostali vojaki se nahajajo v bivališčih in v luknjah, ki so prizidane strelskim jarkom. Eivališča so polagoma lagodno opremili in jih tudi s slamo, preprogami in celo s pečmi zavarovali proti mrazu. V teh bivališčih se lahko 24 ur čisto prijetno preživi. Ko poteče 24 ur, se posadka zamenja in odpošlje za sprednjo črto, kjer je za ugodnejše bivališče preskrbljeno. Tu so zgrajeni tabori koč iz prsti, kjer se lahko čisto ugodno živi, kakor so pokazale izkušnje v rusko-japonski vojski. Izkušnje te vojske je porabila tudi naša vojna uprava že v mirnih časih. Mrzlo vreme celo, če je tudi oster mraz, čete lažje preneso, kakor dolgotrajno mrzlo mokro deževje. Na Poljskem mraz izboljšava hojo. Ceste, prej tako blatne, da sploh ni bilo mogoče voziti po njih, imajo zdaj tako trdno skorjo, da se lahko vozi po njih. Močvirja, čez katera ni bilo mogoče vojakom hoditi, so zdaj tudi zamrznjena. Tudi reke so vsaj večinoma tako zamrznjene, da se lahko prekoračijo. Operacije na Poljskem so zato pozimi lažje izvedljive kakor poleti in osobito v deževni jeseni in pomladi. Zamrznjena zemlja zelo učinkuje na zgradbo poljskih utrdb, na kar je nedavno opozarjal generalni polkovnik Hindenburg. Rusi so namreč izredno spretni za izkopavanje strelskih jarkov. Vadijo jih namreč močno v kopanju in se kakor krti hitro zakopljejo. Če je pa zemlja trdo zamrznjena, pa ne morejo hitro izkopati jarkov in so izpostavljeni napadom na odprtem bojišču, kjer so jim pa naši vojaki vedno kos. Na Poljskem ni dobrih hiš. Zato so naše čete opremljene s šotori. Izkušnje uče, da se more tudi na snegu v šotorih čisto prijetno prebivati. Težavno je pa vojskovanje pozimi v hribih. A izkušnje v turško-ruski vojski leta 1877./78. uče, da je tudi pozimi vojska v hribih mogoča. mm Da izrazi občutek, ki se je v zavesti pojavil fe koj ob prvih večjih prevremanjih ranjencev na ljubljanskem glavnem kolodvoru, poslej pa se spričo če mogoče v Je izdatnejši meri očitovane ustrež-nosli iznova in iznova jačil, izreka podpisano po-veljništvo tem javnim potem globokoobčuteno, iskreno zahvalo s priznanjem izbornega pomožnega delovanja vsem civilnim korporaciiam, zavodom in osebam, ki iz lastnega nagiba vdejstvujoč svoje patriotsko čutenje, prostovoljno sodelujejo pri prevzemanju in spravljanju v Ljubljano doha-jajočih vojaških ruajencev, čeprav niti ne pripa- j dajo velezaslužnemu Deželnemu in gospojnemu pomožnemu društvu Rdečega križa za Kranjsko, niti se iim ni nadejati ne odškodnin in ne nograd in čeprav prostovoljno prevzeti pomožni posel od njih no zahteva nemalib žrtev. Predvsem Liubljan-skemu prostovoljnemu gasilnemu In reševalnemu društvu, čigar odlično izvežbano in vzorno disciplinirano, iz najmanj premožnih ljubljanskih krogov izhajajočo moštvo se brez popuščanja ob kateri-sibodi dnevni ali nočni uri z vzgledno u&sebičnosljo posveča svojim pomožnim poslom, smotreno vršeč jih talso, da je društvu v čast, Dam, ki yodimo to panogo Najvišje službe, pa v iskreno zodovoljstvo. Na takšne sopomožnike smo ponosni, — Ker nam ni dano, da bi vse te vrle može zahvalili Imenoma, naslavljamo svojo priznavalno zahvalo na načelnika tega društva, gospoda dež. poslanca Josipa Turka, čigar požrtvovalnemu, pievdarnemu in energičnemu vodstvu je izborno porabnost imenovanega društva v prvi vrsti pripisati, Poleg njega je pred vsemi zahvalno imenovati društvenega vežbalca in orodjarja, gospoda Ivana Daxa, ki kot izkušen strokovnjak ni samo izvežbal moštva, ampak je tudi zbral in kar najbolj primerno priredil 43 vozil, s katerimi društvo izvršuje prevoz rajijencev, ki nadalje vsa ta vozila za vsak večji ranjeniški transport seziva, nadzira stanje vozil in številnih društvenih nosil, samostojno prevzema vse z navadnimi vlaki dohajajoče ranjenške skupine in oskrbuje njihov prevoz v tukajšnje bolnice, razen tega Pa še vodi vsakdanje prevoze iz bolnic v bolnice, osebej omenjeno bodi nadalje zaslužno delovanje društvenega blagajnika, gospoda magistratnega pisarniškega ravnatelja Franca Barleia. Društveni slugi Gašpar Kumelj in Anton Zdravič zaslužita za svojo, ob vsakteri nočni ali dnevni uri izpričano neumornost v prevozniški službi, izrecno priznanje. Društvo, ki je z neusahljivo požrtvovalnostjo in brez vsakršne odškodnine ali nagrade do danes prevozilo in spravilo blizu 9000 ranjencev, ne sme in ne more ostati nezahvaljeno in brez priznanj. — V tesni zvezi z delovanjem Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva je nesebično požrtvovalna sopomoč v nastopnem navedenih zavodov, tvrdk in oseb, ki tolikrat, pohvalno omenjano, hitro in brezhibno spravljanje ranjencev omogočajo z blagohotnim prepuščanjem svojih vozil in pripreg. V svrho prevoza ranjencev posojajo z vzgledno ustrežnostjo Ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu odnosno poveljništvu c. in kr. garnizijske bolnice ljubljanske: a) za vsakteri ranjenški prevoz ob katerisibodi dnevni ali nočni uri: en vprežen break Njegova Milost prevzvišeni gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič; po en par vprežnih konj p. n. trgovski tvrdki I. C. Mayer in Felix Urbane: dva vprežena breaka gospod posestnik dež. poslanec Josip Turk; — b) za prevoz z velikimi transporti dohajajočih ranjencev: en osebni avtomobil z voznikom: veleslavni dež. odbor kranjski: svoj zasebni avtomobil g. lekarnar mag. pharm. Rihard Sušnik; po en poštni avtobus z vožnjim osobjem p. n. vodstvi avtomobilskih prometnih prog Ljubljana—Celje in Sv, Lucija — Idrija; — en vprežen omnibus p, n. vodstvo hotela »Pri Maliču«; — vprežene vozove za pohištvo p. n. špedicijski tvrdki »Balkan« in Frmc Uher; — dva vprežena breaka gospa pre-voznica Marjeta Turkova; — po en vprežen break gospodje: mesar Peter Burja (Šiška), trgovec in posestnik Franc Črnivec, klepar in posestnik Ivan Rojina (Šiška), trgovec Josip Seidl (Šiška), posestnik Ivan Sirnik (Šiška), premogar in vodnjakar Alojzij Strupi, gostilničar in v'nr>tržec Alojzij Šte-pic (Šiška), prevoznik in izvošček Anton Vodnik; — po en vprežen voz: p. n. predstojništvo Marija-nišča ter g. izvošček in posestnik Blaž Stelfe; — po dva para vprežnih konj: špedicijska tvrdka »Balkan«, veletržna tvrdka Ilija Predovič, tvorničarska tvrdka bratje Tonnies in akcijska pivovarniška tvrdka »Union«; — po en par vprežnih konj: posestniki g. Andrej Čerue (Šiška), gospa Marija Ko-vačičeva, g. Anton Luckmann, g. Andrej Vrhovec in g. Josip Vrhovec, izvoščeka gg. Franc KuSar in Ivan Šušteršič, prevozniki g. Martin Lampert. gospa Marija Rojčeva, gospa Marija Rutarjeva in g. Franc Šturm, trgovinske tvrdke Gažpar Bolte, Leopold Biirger-Holzer, Simon Kunčič, Alfred Lininger, Ivan Perdan, Karel Tauzher in Alojzij Zajec (Šiška) ter zavodi: dež. bolnica, dež. prisilna delavnica in Mestni pogrebni zavod; — po en nevprežen break: p. n. vodstvo sirotišnice baronice Lichtenturnove, g. posestnik in polagalec parketov Josip Puch, gg. mesarji Jakob Jesih, Andrej Marčan in Janez Sirk, gg. prevozniki Oroslav Dolenec, Valentin Kie-menčič, Anton Kovač, Franc Krapeš in Franc Oblak; g. gostilničar Josip Cotič, p. n. trgovinske tvrdke ivan Buggenig. Regorscheggov nasl. Avgust Jagodic, skladišče Krisper, Ivan More, Rudolf Oroszy (Šiška), Josipina Schumi, Anton Stacul, Andrej Šarabon, Avgust Tomažič, Felix Urbane in Maks Zaloker; — po en nevprežen voz: gospa mesarica Marija Černetova, g. posestnik Franc Črnivec, g. trgovec Alojzij Jerančič, g, posestnik Anton Kačar, g. mesar Julij Klemene, hote! Štrukelj in g. gostilničar Ivan Zupančič. — Na tako vzgleden način v patriotski požrtvovalnosti in uslužnosti tekmujoča vzajemnost v prostovoljnih pomožnih poslih je podpisanemu poveljništvu v izvrševanju njegovih poslov v Najvišji službi neprecenljiva opora. — Končno treba, da se zahvalno beleži vnema, s katero gospod restavrater in kavarnar Franc Krapeš iz lastnega nagiba pri vsakem večjem transportu pomaga pri odpravljanju vozil z ranjenci. — Bodi v imenu patriotske službe vsakteremu iz-rečena najprisrčnejša prir.navalna zahvala s prošnjo, da naj bi blagovoli' na svojem prostovoljno prevzetem mestu tudi v bodoče vztrajati na enako vzgleden način vsakteri izmed zgoraj hvaležno v misli vzetih, na blagodat našim, za presvetlega cesarja in za našo skupno domovino krvavečih bratovi — Sporazumno izdala c. in kr. postajni poveljnik podpolkovnik Molisch 1, r. in poveljnik c, in kr. garnizijske bolnice Ljubljana višji štabni zdravnik dr. Geduldiger 1. r. Svetovna vojska. 3. sešitek je ravnokar izšel. Ta sešitek prinaša dokaj novega, ki je posneto po raznih zanesljivih študijah. Bavi se z začetki vojske med Nemčijo in Rusijo in prinaša mnogo zanimivih črtic. Slike so večinoma izvirne. Med njimi se posebno odlikuje originalna risba, ki predočuje, kako potisne general Hindenburg Ruse v Ma-zurska jezera, dalje poroka težko ranjenega vojaka. Tretji zvezek priča, da bo prinašalo delo več kakor sc je splošno pričakovalo. Že sedaj opozarjamo, cla bo v enem poznejših sešitkov prinesla »Svetovna vojska« velik stenski zemljevid Evrope v slovenskem jeziku kot posebno prilogo. Kdor si bo obesil ta zemljevid na steno, bo imel najlepši pregled čez vsa bojišča. Za nabavo tega zemljevida se je kljub velikanskim stroškom založništvo odločilo, ker se čuti velika potreba takega zemljevida in ker je to najlepši, najpreglednejši in najnatančnejši zemljevid Evrope, kolikor jih je izšlo v knjigotrštvu. Izdeluje ga neko svetovno kartografično podjetje v Lipsltem. Prodajna cena zemljevida bo znašala 3 K, naročniki »Svetovne vojske« pa ga bodo dobili brezplačno, štel se bo samo za navaden sešitek »Svetovne vojske«, ker bo priložen 7. ali 8. sešitku, ki bo veljal za dva sešitka. Kljub tej prilogi ne bo treba naročnikom nič doplačati. Pripomnimo pa, da bodo te ugodnosti deležni samo naročniki »Svetovne vojske«. Ko bo delo popolno, se zemljevid ne bo dodal kot brezplačna priloga, temveč se bo samo posebej prodajal za ceno 3 K. Naročila na »Svetovno vojsko« sprejema Katoliška Bukvama v Ljubljani. Naročnikom »Svetovne vojske«. Mnogi naročniki »Svetovne vojske« so se z dopisnico pritožili, da drugega, sešitka še niso prejeli, četudi je izšel že tretji zvezek. Ker je Katoliška. Bukvama, odposlala vsem naročnikom drugi sešitek takoj, ko je prejela predplačilo, ni na te pritožbe polagala do sedaj nobene važnosti, ker smatra, da je zakasnelost nastala vsled tega, da je večina naročnikov poslala denar po položnicah in se položnice dalj časa zamudijo, ker gredo, kakor znano, najprej na Dunaj, šele nato jih dobi založništvo v roke. Če bi kateri naročnikov kakega zvezka res no bil prejel, naj sc oglasi šele sredi prihodnjega meseca (decembra\ do takrat bo uprava »Svetovne vojske« že tako claleč urejena, cla bomo lahko presodili, če je pritožba upravičena ali ne in bomo zvezek, ki se je morda na pošti izgubil, nadomestili z novim. — Kanon-table v mali obliki z velikim tiskom, po kakršnih se je neprenehoma popraševalo, so izšle v založbi »Katoliške Bukvarne«. Tisk je izredno jasen in razločen; pri vsem tem pa znaša velikost srednje table samo 21X28 cm. Cena garnituri znaša 1 K 20 vin., pod celuidom pa 8 K 50 vin. SANATORIUM • EMONA i 1ZA-NOTRAN-JE -iN-kirurg ICNE -BOLEZNI. •PORODNIŠNICA. 1 rf/LJUBLJANA-Ko mensi^ega-ulica-4 to f SEP^R^PHrm^DRFRDERGANG 1 kašelj, hripavost, katare, ozdravijo hitro in temeljito, premovane Pestile lekarnama PreHdinl-Sa Zaloga v Ljubljani v Sušnikovi lekarni »pri zlatem jsienu« na Marijinem trgu. BamtHUMBKBHUI V najem se otfda s 15. decembrom dobro vpo-jlana Ponudbe sprejema uprava ..Slovenca" pod Številko 3134. 165 Slatin: čaj znamka »Sladin« je rešil dojenčke, pri katerih so druga ouoska redilna sretis ■ va cvdrcUia, Vzgojenje b 61adinom je polovico cenejše Prihrani se tudi na mleku in sladkorju. '/« ka; zavoj stane 60 vin. in se dobi tudi pri trgovcih Po pošti 5 zavojev 4 K iianko pri izdelovatelju, lekarnarju Trukoczy zraven rotovža v jLiubi;ani. Njegova žena je vzgojila s Slndinotn 8 zdravih otr>k. Na sloline mater to vzgojenje, posnema z najboljšim uspehom Za odrasle je Sladin edini zajtrk, kateri daje tei, moč, mirne živce, zfiravje. Je polovico cenejši kukor vsak drug zajtrk in prihrani tudi na mleku, sladkorju. Za boluc ia Sladin izvir zdravja. Glavne zalogu na Dunaju: v lekarnah Trnk<5czy. SclionbrutinerstraEe 1GS, Radeckyp!atz 4, JoseSsUidterstrafSe 25. V Gradcu: Sack-siialJc 4. V Trstu, drogerija l. Oamauli Giov, di C^uardieUa 703 ; v Gorici Mazzoli E. trgovec; v Celju Hočevar, trgovec; v Celovcu Hauser. lekarnar; v .Mariboru Konig, lekarnar 109 mmmm kdor jo ima na prodaj, naj jo ponudi )i trg 22 j nasproti lekarne Trnkoczv ) ' Kupim vsako vrsto, tudi črno in ue- i očiščeno po brezkonkurenuui coni. S Posebno pa se plača lepo belo £ oprano po najvišji ceni, ki se zanjo i lahko nudi. X9©<90©©0©©©@©©©( Bo'jša vajena vsakega, dela. zmožna voditi sama. gospodinjstvo, prosi siužbe v Ljubljani pri knki boljši družini, šivilja ali kot blagajničarka in začetnica trafike. Cenjene ponudbe pod »Marljiva št. 3489« na upravo »Slovenca* do 15. decembra. Btn&i Zunanja naročila 2815 obratno ^ mm 0)tmu , >xst-- < t? JU li m $ Žalni klobuki vedno v zalogi te ire konkurente Velika zaloga damskih in otroških klobukov v najnovejših oblikah vseh vrst ter Športnih čepic f«™® se sumih Velika Miklavževa in Golima prodaja po skoro neverjetno nizkih cenah se je pričela danes v soboto dne 28. novembra in se proda.a 1Qrpflf) iti SOhf)fC) nadalje v prvem nadstropju v vseh VoUilU M CUU Ul SVUUIU oddelkih tovarniške zaloge U J^||fJ j^^jl*® BRA7A V0KA^ V LJUBLJANI PODJETJA ZVEZDNIH TKANIN 55 Selenburgova ulica 5 nasproti pošte Opozarjamo na ugodnost te Miklavževe in Božične prodaje in na posebno znižane cene sledečih vrst ostankov blaga, ko jih je ta teden ogromna množina došla na zalogo. Za obleko modnega porhanta 6 metrov; cena kosu prej K 39 . sedaj sumo K 2-94. Za obleko najmočnejšega modnega velourja kos 6 metrov prej K 6-40, seclaj samo K 3-88. Fini llanel porbam, lepi vzorci, kos 6 metrov zadostno za 2 srajci prej K 3-96, sedaj samo K 2 76. Krep porhont s kitcaml v krasnih barvah za bluze prej K 2-80. sedaj sarno K 1-38. Imit. sukna 110 cm široko za ženske obleke 41/2 mtr. zadostno za obleko; kos prej K 7 80, sedaj samo K 4-80. Zelo fino in močno modno sukno široko 110 cm, kos 4V2 mtr. zadostno za obleko; cena prej K 11-80, sedaj samo K 7-80. Zelo fino in zelo elegantno 130 do 140 um široko sukno v različmb modnih barvah 4 mtr. za obleko; cena kosu prej K to-80, seduj samo K 11-80. Močno zimsko moško sukno za obleke 3-10 mir.; cena kosu prej K 19 60, seclaj samo K 12 80. . Najfinejše in najtrjježnejše možko sukno v elegantnih modnih barvah za obleko kosi po 3-10 mtr.; cena kosu prej K 24-90. sedaj samo K 17-80. Različne vrste mocirotiska, kotenine in kambrikov kosi razne kosti; cene metru po 40. 44 in 48 vin najmočnejše. Poleg ta navedenega blaga prodajali se bodo tudi druge vrste ostanki po izvanredna znižanih cenah. izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorui urednik: Jo žel Gostinčar, državni poslanec.