Stev 264 TRST, petek 23 septembra i»io. Tedaj XXXV -- IZHAJA VSAK DAN Ml «k aedeljah In praznikih akB^afe M»Uil| i rt t. tjatraj. Pmiitfne itev. m prodajajo pa S nvfi. (6 stol.) v mnogik ftabakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sr. Luciji, Tolmina, Ajdov-ičini, Dornbergn itd. Zastarele itev. po 5 nvč. (10 stol.). MLABI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T širokosti 1 kolone. CEISE: Trgovinski in obrtni oglasi po 9 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov pa mm It. mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrnta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, n^j* mani pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratnl oddelek uprave .Bdiaosti". — Plačuje se izključno ls upravi „Edinosti*. »■■ Plačljivo In utofljivo v Trstu. ===== PINOST NAROČNINA ZNAŠA Glasilo polititoaga društva „Zdinost" za Primorsko. T edm—H j§ mmil xa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 9 K; na ma- ročbe bres doposlana naročnine, se uprava ne ozira. ■are«elaa u atdtljak« litaU« „KDMOBTT' ataae J u mU lato Kroa S SO, aa lata Krom 3 SO. Vsi depisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma ss aa »prejemaj« In rakepUl s« at vračaj« Naročnino, oglasa in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Glorgia Gslstti 18 (Narodni dam) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorei) lista „Edinost-. - Natisnila Tiskarna „Edinost* ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica n r- = Giorgio Galatti štev. 18. = PoStno-hranllnllnl račun SL 841 652. TELEFON It. 11-57. BRZOJAUNE UESTI. Ministerska konferenca. DUNAJ 22. „Fremdenblatt" piše: Ob jadrenica iz Pesara se je potopila. Moštvo je z veliko težavo priplavalo na obrežje. Obe Iadiji sta se potopili. Oblastnije so danes poizkušale dvigniti obe Iadiji. Nesreča na železnici. 40 mrtvih. 10. uri predpoludne je pod predsedstvom FORT WAYNE 22. Na progi Wa-ministra pričela skupna ministerska konfe- bash-Valley pri Kingslandu se je včeraj pri-renca, katere so se vdeležili vojni minister petila velika nesreča. Kolikor se je ugotovilo, baron Schonaich, skupni finančni minister je bilo ubitih 40 oseb. baron Burian ter poveljnik mornarice grof Turčija. Montecuccoli, od strani ogrske vlade mini-; CARIGRAD 22. Listi poročajo, da je sterski predsednik groi Khuen-Hedervary m 5il vslen pritožbe ruskega poslanika suspen-minister Lukacs, od strani avstrijske vlade diran socijalistični list „Ištiruk", ker je v ministerski predsednik baron Bienerth in fi- nekem članku razžalil carja. Odgovorni aančni minister Bilinski. Današnja minister- urednik pride pred vojno sodišče, ska konferenca se je bavila v določitvijo Kolera pričetka sesone predstojećega delegacijskega .. . . ... .. zasedanja, kateremu bo predložen le pro-! BELI GRAD 22. Tukaj so konstatirali račun za tekoče leto. Delegacije bodo baje na nekem potniku iz Ogrske prvi slučaj sklicane za 12. oktobra na Dunaj. Današnja kolere AT..AC /rfc , . __ KT . - „ ministerska konferenca je imela čisto for- . BACZ-AIMAS (Ogrska) 22. Neka žena melen značaj, ker so tozadevni ministri še imenom Kocsis je obolela z znaki kolere, prej odobrili skupni proračun. ! Ugotovili so azjjsko kolero. Ministerska konferenca je bila ob 1 uri BUDIMPEŠTA 22. (Ogr. biro) Danes popoludne so prinesli v bolnišnico nekega Kčskeny-ja, ki je obolel z znaki kolere. BUDIMPEŠTA 22. Danes je tukaj umrl na koleri neki semkaj došli delavec. Dva druga so prepeljali v bolnišnico, ker sta obolela na znakih kolere. RIM 22. V Apuliji je novo obolelo na koleri 16 oseb, umrle so štiri. Dunaj 22. Danes ob 1.30 popoludne se je vršil pogreb dvornega igralca Josipa Kainza. Praga 22. V minoli noči je v starosti 58 let umrl vsled kapi dr Bohuslav Ray-mann, redni profesor kemije na češkem vseučilišču. Pariz 21. Umrl je tukaj znameniti cerkveni govornik dominikanec Ollivier v starosti 75 let. Sigmaringen 22. Cesar Viljem je dospel semkaj ob 12 uri opoludne in se je udeležil odkritja spomenika pok. knezu Leo-polu. _ Goriške srednje šole. Gorica 20. sept. Živahno gibanje in vrvenje se opaža letos po goriških ulicah. — Kakor kaže, je letos število slov. dijakov zopet znatno poskočilo, posebno je to opažati na realki, kar je razveseljivo znamenje. Realke imajo pač lepo bodočnost. Na gimnaziji so se otvorile slov. in _ ; laške paralelke, toda za nas ne v pravični REKA 22. Trgovinska m_obrtna zbor-;meri< Samo za 50 učencev in to še-le najvišje število! Kam naj pa gredo ostali, kakih 20—30 na številu?! Ako se otvarjajo paralelke, naj se vendar ne prikrajšuje nobene narodnosti! Kaj naj pomenja to prikrajšanje? Namen naše vlade je pač jasen. Vsako leto odtrgati nekaj dece drugih na- prekinjena. Deželni zbori. LVOV 22. Deželni maršal grof Badeni je v svojem nagovoru omenil reformo o deželnozborski volitvi. Tozadevna posvetovanja se bodo nadaljevala v tej sezoni. Med gospodarskimi stvarmi, s katerimi se bo bavil deželni zbor, se nahajajo tudi vodne •este. Sklicanje kranjskega goriškega in istrskega deželnega zbora. DUNAJ 22. „Wiener Zeitung" priobči jutri cesarski dekret, ki sklicuje moravski deželni zbor na 28. t. m., dalmatinski na 3. •ktobra, kranjski, goriški in istrski na 5. •ktobra, tirolski na 14. oktobra. Seja češke narodno-svobodomiselne stranke v Pragi. PRAGA 22. Akcijski odbor deželno-zborskega kluba češke narodnosvobodomi-selne stranke je imel danes sejo. Načelnik dr. Škarda je obširno poročal o teku poga-jaaja toliko na Dunaju in v Pragi za dela-možnost češkega deželnega zbora, izlasti o posvetovanjih zveze češke deželnozborske stranke in o dogodkih pri konf. sklicani od višega deželnega maršala. — Po obširni debati je bila načelniku dr. Škardi in posl. dr. Pacaku inrečena najtopleja zahvala za previdno in odločno zastopanje stališču stianke in je bilo poročilo enoglasno odobreno. Za uvoz argentinskega mesa. aioa je razpravljala o dopisu dunajske trgovinske in obrtne zbornice glede uvoza ■ozemskega, zlasti argentinskega mesa. — Zbornica je vzela dunajski predlog odo-fcraje na znanje in ga sklenila podpirati. Vihar na Reki. REKA 22. Včeraj je razsajal tukaj velik! rodnosti (in to posebno slovenskih) ter tako vftiar, vsled česar se je pripetilo v prista-■išču več nesreč. Neka z lesom na pol naložena ladija se je prevrnila. Neka prazna PODLISTEK. IVO SAMBOM: Povest o križu.,.. Reminiscenca. Kaj, ko bi mu zaklicala, naj se ustavi, Haj jej od daleč pove, česa želi ? A neznanec se je bližal s hitrimi koraki in deklica je kmalu izpoznala v njem mladeniča, ki jej ■i bil neznan, ker je vstrajno lazil za njo in jo je vedno nadlegoval s svojo ljubeznijo... Da, on je! Ponujat jej je prišel zopet svoje čustvo, za katero pa ona ni marala, ni hotela znati. Kaj ji pa more nuditi njegova ljubezen? Ali morda domač krov, srečno družinsko življenje, sladkosti zakona, kaj? Čemu pravzaprav lazi ta plemiški sin za njo, ko ve, da ga ona ne ljubi, ne sme ljubiti že zaradi razlike rojstva, ki ju ločuje, razdružuje? Da, da, ona ve kaj ga vodi se« gori! Narediti hoče tako, kakor je storil oni drugi z njeno sovrstnico, ki je potem tako žalostno končala. Onečastil jo je oni plemiški lopov in potem, ko je zadovoljil svojim strastem, potem jo je vrgel proč od sebe wko, kakor meče razvajen dečko proč igračko, katere se je naveličal... Nič več je ni ljubil in tista goreča, strastna ljubezen, o kateri jej je prej vedno govoril je izginila tako hitro, kakor izginja jutranja rosa, ko jo je obsejalo mlado stface... ustanoviti razen slovenskih in italijanskih pa-ralelk še nemške ali celo nemško-državno gimnazijo! Smešno se to glasi, vendar Nič ni pustila za seboj... Pač, pustila je tu gori na višavah nesrečno mater in dete nedolžno, ki ni znalo, da mu manjka vse, vse na svetu, oče, ki bi je hranil in branil tu doli... To je pustila tista njegova „ljubezen-za seboj. In ona se še danes spominja nesrečne matere, še danes jo vidi mnogokrat pred seboj, kako stiska v naročje svoje dete, sad grešne ljubezni; kako je boža, poljubu-je... A to dete se je veselo smehljalo v njenem naročju in je včasih zajokalo, kakor bi se zavedalo nesreče, ki je je zadela... To jej je prišlo danes v spomin in plesalo jej je vse pred očmi mejtem, ko je gledala plemiča, ki se je bil v tem času že znatno približal. Opazivša, da je nedaleč od nje, se je potipala za nedrije in s tresočo roko izvlekla iz njih malo bodalce, svetlo orožje..... Nosila je je vedno s seboj, ker je je večkrat rabila na delu in ker tudi ni imela druzega, s čemer bi se branila. Dospevši do nje, je mladenič obstal za hip, kakor bi se hotel oddahniti, in jo je pogledal z živim očesom. Približal se jej je, a ona je stala mirno, kakor da je iz kamena. Nehote je obstal in se ves zmedel. Naposled pa je rekel drhtajočim glasom : „Marija, prišel sem, da te zapet enkrat vidim.M Hladno so ga pomerile njene oči in njena roka se je še tesneje oklenila noža, ki ga je tiščala pod pazduhom. »Marija, čemu molčiš? Zakaj ne odgovarjaš ? Samo besedico, majhno besedico in narediš me srečnega, zelo srečnega." Molk... je to bridka ironija, ki se v naši „pravični" državi le prerada vrši, kajti Nemcem je do tega, da se mora sezidati most od Belta do Adrije kar hitro in v dosego tega namena naj jim služijo potujčevalne ljudske in srednje šole! Zato pa nočejo nič vedeti o kaki slovenski ali laški srednji šoli. V njihovih zaupnih krogih se poudarja, da Gorica mora postati nemška, pa, naj jih to stane, kar hoče. In tako se njihova davna želja mora spolniti. — Tu pa ni nobenega, ki bi izdatno nastopil proti tem nakanam ; vse molči in požira klofute od te in one strani; sloge nikjer, povsod brezskrbnost! Še največ delavnosti kaže kuratorij za slov. srednje šole; ali ta ne more zmagati vsega, in potrebna bi mu bila pomoč ! Vsi razredi so prenapolnjeni, delitve je treba. Toda, kam naj gredo naši dijaki? To dela vodstvu preglavico in po pravici. Mi smo tega mnenja: oni slov. dijaki, ki ne dobe prostora na gimnaziji, ki izgleda tu pa tam kakor levji zverinjak, naj bi se premestili zajedno s prvim razredom v „Šolski ali Gregorčičev dom". Tam bi bili vsaj na varnem. Vredni so pač lepših prostorov. Nekaj pa vznemirja vse dijaštvo. Dosedanji urnik izpremene tako, da bo pouk od 8—1 pop., ker hočejo par popoludnevov porabiti za telesne vaje. Že do sedaj jim ni bilo lahko sedeti štiri ure zaporedoma, kaj pa za vnaprej ?! Gotovo bi bilo to v pogubu marsikomu. Telesnih vaj pa ni smeti opustiti 1 Gojiti se morajo temveč po ukazu minister-stva v večji meni nego do sedaj, ker so silno potrebne! Par popoludnevov mora biti svobodnih. Kaj torej storiti ? — Naše mnenje je: naj bi odpadli dve uri iz onih skoro brezpotrebnih predmetov, ki jih gimnazijci pač ne bodo rabili v življenju, s katerimi pa se dijaštvo toliko muči. — Poučevalo naj bi se manje fizike in matematike, s čemer bi dijaštvo pač nič ne zgubilo na izobrazbi in bi s tem gotovo bilo pripo-magano zdravstvenemu oziru, kar je vendar prvo! — Več nego polovico predmetov se mora gimnazijec učiti skoro brez potrebe in mora pri tem žrtvovati najdragocenejši zaklad: zdravje! Tako bi bilo vsem vstre-ženo; tistih par ur bi se porabilo — za zdravje! Tako naj odredi ministerstvo, če mu je res na srcu blagor mladine 1 In drugi naj mu gredo na *roko! — Svetovali smo, da-si najbrže ne bo vspeha; vendar izpre-govorimo o tem vprašanju Še kako besedo v smislu svojih nazorov. Opazovalec. Hrvatska kriza. Sltuvacija se čisti. — Stališče koalicije nasproti Tomašiću poojstreno. — Poziv in nastop grofa P. Pejačeviča. Zagreb 02. 9. —C— Postopanje bana Tomašiča je postalo sedaj vsem jasneje. Hotel se je re- „Ti mi morda ne verjameš, da te v resnici ljubim, da ne sanjam o drugem, nego o tebi. Še ti—II zdi možno, da bi jaz, plemič iz imenitnega rodu, mogel lagati, neresnico govoriti jaz, Marija ?u Zopet molk... Iz daljne višave se je glasil krokar s svojim zaničljivim „kra, kra" in njegov glas se je res glasil kakor strašen, zasmehujoč odgovor... A za njim so se oglasili še drugi, kakor da hočejo pritrditi prvemu. Mladenič se je stresel in njegovo ojstro oko je pogledalo s sovraštvom proti nebesnim višavam. A krokarji se niso zmenili ne za njega, ne za njegovo ljubezen in so peli najprej svoj neprijetni „kra-kra." Nem je obstal mladenič in jezilo, strašno ga je jezilo to čudno naključje... Ćemu pravzaprav motijo ti nesrečni ptiči njega in čemu kričijo tako strašno, kakor bi se mu hoteli posmehovati ? Čemu ? A sedaj se je oglasila deklica in je ne premaknivši se z mesta, kjer je stala dose-daj, rekla temno: „Ali jih slišite ?a Stresel se je pri teh čudnih besedah in molčal, molčal... Sklonil je glavo nižje in najrajši bi si bfl zatisnil ušesa, da ne bi slišal tega strašnega petja in tega mozeg pretresujočega vprašanja... A zraven njega se je oglasil iz grobne tišine zopet tisti: „Ali jih slišite?" Z mrzlim, strogim pogledom ga je motrila deklica in ko se je z njenim pogledom srečalo njegovo oko, tedaj ga je nekaj za-skelelo v notranjosti, v srcu... Čutil bi bil drugače (o bolečino, a t šiti nekaterih neljubih mu elementov v hrvat-sko-srbski koaliciji. Po uradnih „Narodnih novinah" bi imeli to biti Svet. Pribičević, urednik „Srbobrana" in nekateri drugi. Njih se je hotel Tomašić iznebiti in nadomestiti jih je hotel z nekaterimi svojimi prijatelji iz — Khuenovih časov. Hotel je torej imeti v koaliciji svojih „mamelukov", ki bi jim bila naloga : paralizirati vsako odločno postopanje koalicije ! Ali dr. Mažuranić je banu prestrigel pota in je pognal tega poslednjega v drugič v zadrego. No, Tomašiću je zopet pomogla „slavonska grupa" koalicije, ki je pripravljena služiti banu v podlago za novo vladno stranko. Situvacija se je torej razčistila: Tomašić bi se hotel rešiti nekaterih udov koalicije, ta poslednja pa noče Čuti o tem in se ne plaši banovega befehla. Befehl velja samo za - mameluke. Iz tega je jasno razvidno, da se je situvacija poojstrila in pride do popolnega navskrižja med banom in koalicijo. Tomašić je doslej po „Narodnih novinah" vedno formalno popuščal koaliciji, ker se je čutil osamljenega. Ali sedaj, ko se je zavzela zanj „slovanska grupa" koalicije, se čuti močnejšega in se hoče boriti s koalicijo. To nam potrja tudi „poziv" bivšega bana Teodorja grofa Pejačeviča na volilce v Našičkem okraju. V tem pismu obsoja grof Pejačević sedanje delovanje koalicije ter napoveduje svoj definitivni izstop iz koalicije. No, pustimo grofa Pejačeviča, nekdanjega člena Khuenove stranke, da lomi kopje za Tomašiča. V začujenje nas pa spravlja postopanje „slovanske grupe" koalicije, ki je bila nekdaj močno opozicijonalna. Grof Pejačević bo kandidiral v Našičkem okraju kakor protikandidat uredniku „Pokreta" Wilderju, ki je tudi ob zadnjih volitvah kandidiral zoper Pejačeviča. Tedaj je koalicija pomogla Pejačeviču do vspeha: bil je izvoljen z malo večino. Sedaj bo to drugače. Velikaš, grof in bivši ban Pejačević bi mogel podleči časnikarju in — navadnem« človeku Wilderju. Časi se menjajo. Nemški cesar na Dunaju. O priliki obiska nemškega cesarja na Dunaju piše seveda vse nemško časopisje o pomenu in prisrčnosti zveze med Avstrijo in Nemčijo — na Italijo, kakor tretjo zaveznico, se kakor navadno pozablja tudi to pot — ki da je že postala „srčna stvar" narodov, a da bo vsled tega obiska vstrajna še bolj. To časopisje tolmači morda mišljenje onega dela nemškega naroda v Avstriji, ki goji politične ideje kakega Malika ali Wolfa; dvomimo pa, da-li tudi mišljenje večine nemškega naroda, gotovo pa ne večine prebivalstva Avstrije. Predrago morajo avstrijski narodi plačevati to zvezo, da bi jim ista mogla prirasti k srcu. Splošna draginja in gospodarska kriza, ki vladata danes v naši monarhiji, sta v naj- vse tem trenotku je bil za vse neobčutljiv, mu je bilo vseeno... »Ali jih slišite" mu je zašumelo p« ušesih zopet in to še le ga je vzbudilo, da je nehote pokimal z glavo in rekel poluglasno : „Da!" Težko je spravil besedico k ust in sedaj je znal, da je obsodil samega sebe... Pogledal je proseše na deklico, a ta je imela na obrazu še vedno tisti izraz mrzlote, hladnosti. V njem so vstajala razna čutstva, ki so bila med seboj hud boj, kar mu je provzro-čalo hude boli... Sedaj pa se je oglasila deklica in rekla v istem glasu : „Ako ste slišali, pote* veste ! Povedali so vam vse, odidite 1" Stal je molče nekoliko časa pred njon se zagledal v tla, kakor da jih hoče predreti s svojim pogledam. A naposled je ponosna stresel z glavo in dejal z odločnim glasom : „Ne grem!" Kratki sta bili besedi, a vendar je bilo v njih toliko odločnosti, toliko trdne volje, da se jih je ona prestrašila. Stisnila je tesnejše v roki bodalce in zrla vanj s plašnim pogledom, kakor gleda ovca na volka, ki jo hoče ugrabiti. Slutila je nesrečo, vedela je, da se nekaj zgodi, kar j« uniči, pogubi. Od časa do časa je pogledala proti njemu, a on je stal molče pred njo ia jo motril s tistim groznim pogledom, ki ga je večkrat videla v njegovih temnih očeh... Bala se ga je, a le za trenotek je prevladal ta čut njeno dušo in potem je imela zopet toliko moči, da je sklenila odbiti ga tudi sedaj in mu kljubovati. (Zvršetek pride.) Stran II »EDINOST« št. 264 V Trstu, dne .23 septembra 1910 veči meri posledica nase zveze z Nemčijo. Zato ta zveza ni in ne pride nikdar v srca narodov monarhije. Zato naj nemško časopisje le dalje kriči v imenu svojem in svojih somišljenikov ; v imenu avstrijskih narodov pa nima pravice govoriti. Zveza jugoslovanskih železničarjev je bila sklicala predsinočnjim javen shod v gledališko dvorano. A ker dvorano popravljajo, se je vršil shod v prostorih Nar. del. organizacije. Sklicatelj tov. Cesar je otvoril shod, pozdravil navzoče in dal voliti predsedstvo. Za predsednika je bil z vsklikom izvoljen tov. Š k e r j a n e c, a za zapisnikarja tov. Košir. Po uvodnih besedah je predsednik naznanil, da je „Zvezi n" predsednik ponesrečil pri zadnji železniški katastrofi v Rot-termannu, vsled česar je „Zveza" naprosila za poročevalca o pasivni rezistenci na J. ž. predsednika „Društva jug. žel. uradnikov", g. Iv Zotca. G. Zoreč: Z Dunaja Vam ne prinašam mnogo. A veliko bi Vam imel povedati. Zmenimo se torej po d.omače. Uprava „Južnt železnice" je bila izdala I. 1907 v cirkuiarju št. 385 a, celo kopo najlepših cbijub za svoje usližbence vseh kategorij. A kakor je že navada med biro-krpJti, je bila takoj izjavila, da mora pa šele orištudirati, koliko denarnih žrtev bi stala izpolnitev teh obljub ? Južnoželezničarji so tri leta mirno in potrpežljivo čakati na uresničenja svojih želja — letos, zadnje dni pa je potekla potrpežljivost in so naznanili svoj ultimatum. A predno so pograbili po zadnjem orožju, so se lojalno pogajali z upravo ; in Še le ko so vidili, da ne poj de zlepa, so se obrnili do strokovne zveze železničarske v socijalnodemokratični stranki. Toda drž. poslanec in nje vodja T a m s c h i k ter nje strokovni tajnik W e i g e 1 sta izjavila, da tako gibanje za socijalnodemokratične železničarje ni krušno, eksistenčno vprašanje, temveč vprašanje strankinega ugleda in njene politične moči. Oni vsled tega odrekajo vsako pomoč in izjavljajo, da bodo temu gibanju nasprotovali v vsakem oziru. Južnože- . lezničarjem ni preostajalo torej drugega, nego riskirati težki boj s pomočjo koaliranih društev: Siidbahnerverband, Eisenbahnbe-amterverein, Reichsbund deutscher Eisen-bahoer in Expedientenverein. Obenem pa se je ta koalicija obrnila pismeno še do „Društva jugoslovanskih železniških uradni-kovu in do „Zveze jugoslovanskih železničarjev". No mi nismo dobili pisma pravočasno in kolikor vem, tudi Vi ne. Pa kljub temu smo čutili, da radi svojih članov na „Južni železnici" moramo biti solidarni z omenjeno koalicjo in si pridržati tudi aktivno temu gibanju. To smo tudi storili. A ker smo hoteli vedeti vse, kako je s stvarjo, sva se peljala z našim predsednikom na Dunaj. Mene je pognala pa še posebej brzojavka „Lige", ki me je pooblastila, da lahko okličem pasivno rezistenco za vseh 50.000 slovanskih železničarjev, če bi videl, da je to absolutno potrebno. Na Dunaju sva videla, da to ni tako absolutno potrebno; stopila sva samo za svoji organ v koalicijo in sva se udeleževala vseh sej in konf. pri generalnem vodstvu „Južne železnice". Predvsem je bila to uradniška pasivna rezistenca, ker so socijalni demokrati odrekli sodelovanje. Zato so bile tudi zahtevane točke največ uradniškega značaja. A, nekatere se tičejo tudi nižjih uslužbencev. Moje mnenje po utisih, ki sem jih dobil na Dunaju, je, da bi bila na vsej črti in za vse kategorije zmaga popolna in najlepša, če ne bi bili edino poklicani zastopniki železničarjev potegnili z velekapitalom in nastopili proti svojim tovarišem. Iz tega se učimo lahko mnogo. Najlepša šola nam je dokaz, kako frivolno so se izrekli z našimi interesi ti „poklicani" zastopniki in glasniki naših teženj in drugič kako trdne solidarne zveze je treba pri tako težkih in važnih odločitvah. Vem, da bi bil in tudi je ta historijat zadnjega gibanja, ki se je sinoči končalo z zmago za železničarje, najboljše agitatorično sredstvo za „Našo Zvezo". Toda prijatelji, prosim Vas, ne hujskajte v svoji rubriki N. D. proti soc. demokraciji. Razmere in tok časa prinese tudi tu konečno rešitev tako ali tako. Meni je žal vsake organizacije, ki se ubija. Verjemite mi, da se mi smili tudi rdeča organizacija, zakaj ne pozabimo, da je to res najstarejša železničarska organizacija. In ubili so jo njeni svojeglavi in zagrizeni nevešči voditelji. Ne bodimo torej tudi mi njeni ubijalci; če že sama tako hoče, naj bo — samomorilka! Naša naloga bodi, da krepimo sami sebe, da utrjujemo svoje vrste, a vse drugo prepustimo naravnemu razvitku. ______(Pride še.) Dnevne novice. Proces Bielohlavek. Kakor znano, je dunajski hišni posestnik Ziffrer obdolžil drž. posl. in nižeavstr. dež. odbornika Bie- hlavika, da je svoje javne funkcije izrabljal v to, da se je obogatil. Bielohlavek je vložil proti Ziffrerju tožbo radi žaljenja časti. Ta je izjavil, da nastopi dokaz resnice. Po šestdnevni razpravi je Ziffreiju popolnoma ponesrečil dokaz resnice in zato je bil obsojen v 14 dnevni zapor z dvema postoma. Turško-srbski sporazum. Iz srbskih krogov smo prejeli: Koncem tekočega meseca pride v Beligrad turški veliki vezir Haki paša s Še dvema ministroma. Kakor doznajemo iz krogov, ki stoje vladi jako blizo, se bo o tej priliki govorilo o srbsko-turškem sporazumu. Srbi hočejo s tem olajšati bedno stanje svojih bratov v Makedoniji, a Turki bi hoteli s tem izolirati Bolgare. Tako naš informator iz srbskih krogov. Mi se pa bojimo, da bodo imeli od tega sporazuma le Turki korist, po oni znani: kjer se dva prepirata, se tretji smeje. Ali bi ne bilo bolje, da bi Srbi gledali, da dosežejo sporazum z Bolgari, mesto s Turki?! Domače vesti. Slovenski klerikalci in draginja. Vsa država trpi pod sedanjo draginjo, ki postaja dan za dnevom neznosneja in vsi oni, ki jim je res na tem, da bi se tem razmeram od-pomoglo, so edini, da je to mogoče le, ako se odpre mejo za uvoz živine in mesa od zunaj. Edino nekaj brezvestnih veleagrarcev se upira tej splošni zahtevi in te veleagrarce, ki bi se hoteli še nadalje mastiti na račun stradajočega ljudstva, podpira tudi takozvana slovenska ljudska stranka. Deželni odbornik kranjski Jarc je imel minulo nedeljo v Belokrajini par shodov, na katerih se je izrekel proti uvozu argentinskega mesa, češ, da bi to bilo v škodo naši živinoreji. Mi pa pravimo, da bi naša živinoreja imela le korist, ko bi prišlo v deželo nekaj mesa od zunaj. Ta živinoreja je že tako decimirana, da zavzame to kmalo katastrofalni značaj, ako pojde tako dalje. Okrog 1500 otrok na družbenih zavodih v Trstu. Včeraj smo dobili število učenk dekliške šole na Acquedottu, a danes pa sledijo podatki deške in dekliške šole pri sv. Jakobu. A) Deška šola: L a 60 II. a 44 III. a 90 L b 62 II. b 43 III. b 59 I. c 77 II. c 72 IV. 84 V. 61 Skupaj 652 Mimogrede omenimo, da so razredi I. c, 11. c in III. b paralelke za dečke na Acque-dottu. B) Dekliška šola: I. a 70 I. b 70 II. a 40 II. b 37 III. a 60 III. b 54 IV. 75 V. 59 VI. 64 Skupaj 529 učenk. Skupni pregled: Deška šola Sv. Jakob 652 (10 razredov) Dekliška „ » 529 ( 9 razredov) „ „ Acguedottto 284 ( 4 razredi) Skupaj torej 1465 otrok. In potem oni slovenski otroci, ki so vpisani v nemške šole in v pripravnico ? In potem oni, ki so bili radi prevelikega navala odbiti? Trpke besede nam silijo pod pero na naslov onih, ki so krivi, da je toliko slovenskih otrok, ki ne morejo v slovenske šole ali..... Smo pač v pravični Avstriji. Kaki ljudje branijo italijanstvo Trsta ! Prejeli smo ! Ko je dne 4. t. m. sprevod NDO. šel po ulici Belvedere, sva bila na oknu neke hiše jaz in neka gospa iz iste hiše. Ta vam je najhujega italijanskega mišljenja. Na mah in z vso jezo je zaprla okno in dejala po italijanski: „Ne morem razumeti, kako da se dovoljuje taki — karavani hoditi po ulicah našega italijanskega Trsta!" A veste, od kje je doma ta hraniteljica italijanstva Trsta ?! Slovenska mati jo je rodila, slovensko mleko jo je hranilo, slovenska kri se jej pretaka po žilah — doma je z našega kršnega Krasa!! Tako ta slovenska Italijanka!! Vse drugače je storil moj zaročenec, ki je pravi, pristen Italijan, ali — pameten. Ta se ni čisto nič razgreval radi slovenske „karavane", marveč se je — smejal oni hraniteljici italijanstva Trsta, ker ve, da je ta kraška italianissima v svoji mladosti v družbi svojih slovenskih tovarišic nosila jerbas na glavi po ravno isti ulici, koder je se je pomikala sedaj — karavana! Sedaj seveda je purissimo sangue, se navdušuje za Lego in . .. brani italijanstvo Trsta ! Niti na* svojih tleh nismo varni pred izzivanji in žaljenji! Te dni so bili priredili otroci neke znane slovenske obitelji izlet na Slavnik in so bili tam, na slovenski zemlji, zasramovani radi tega, ker so govorili — slovenski med seboj. Hkratu žnjimi je bilo namreč na Slavniku par tržaških mestnih gospodičev, ki so se čutili — provocirane po slovenski govorici. In da dado duška svoji jezi, so jeli pevati naš narod zasramujoče pesmi. Slovenski otroci si seveda niso upali reagirati proti tem gosposkim podivjancem, a druzega ni bilo nikogar blizu, ki bi bil impertinentnim žalilcem prisodil zasluženo plačilo in je tudi takoj — izplačal. To se je zgodilo te dni na Slavniku, na čisto slovenskih tleh, nedolžnim slovenskim otročičem! Nad otroci se znašajo, ker vedo, da jim ti ne morejo ničesar. Tako je to italijansko junaštvo in na isti stopinji etične vrednosti je njihova takozvana „kultura". Ali denimo, da je prišel blizu k otročičem kak dober znanec-domačin, ki bi se bil v opravičenem ogorčenju zavzel za njih in reagiral proti takemu nesramnemu vedenju, proti žaljenju Slovencev na slovenskih tleh: o, potem pa bi bilo krika po vseh „Piccolih" in drugih — smetiščih o slovenskem barbarstvu, o razbojništvu, o divjaškem napadu na „mirne meščane" itd. itd. Ker čudno se sučejo pojmi v teh nesrečnih italijanskih [glavah o dolžnostih v sosedovi hiši! Oni bi si hoteli dovoljevati vse tudi v tuji hiši in veljati ob enem za... kulturen element; čim pa kdo, ki je v svoji hiši, noče mirno prenašati tujih nesramnosti, je pa — slovenski barbar!! Ali: barbari gor, barbari dol — mi vendar izjavljamo povsem odkrito, da je v slučajih takih izzivanj naše ljudstvo v popolnem pravu, ako praktično izvaja znani rek: kdor išče, najde!* In izjavljamo, da to ljudstvo ni čisto nič krivo, ako je takov-le italijanski izzivač našel kaj, kar mu ni ravno prijetno — pobožalo glave ! Torej nesramnosti iz glave in pamet v roke, gospoda italijanska! Vsaj tedaj, ko uživate dobroto in gostoljubje na slovenskih tleh! Socijalno demokratičen shod. Iz sv. Križa nam pišejo: Dne 4. t. m. smo imeli po socijalni demokraciji sklican javen shod, ki pa ni bil nič kaj posebno obiskan. Bilo jih je kakih 70: iz Nabrežine, Prošeka, Kon-tovelja in Križanov, ki so pa bili le deloma pristaši socijalne demokracije, deloma pa narodne stranke. Prvi se je oglasil za besedo g. Regent v Kontovelju, ki je na široko in dolgo govoril skozi eno uro. V karakteristiko njegovega besedičenja naj navedemo le, da je dolžil jugoslovanske poslance, da so oni krivi na — sedanji draginji, da so hoteli klerikalnega poslanca Šusteršiča uriniti za ministra, da bi potem skupno dušili delavca in kmeta. Potem pa je opravičeval socijalno demokratične poslance, češ, da niso mogli dosti doseči, ker — jih je premalo. Ali je furbacijus — ta g. Regent. Socijalne demokrate opravičuje s premalim številom, ob enem pa napada južne Slovane, da-si jih je veliko manje v parlamentu, nego socijalnih demokratov. In ob vsem tem kričečem protislovju je g. Regent, korajžno računal na nerazsodnost navzočih, da je pozival delavce in kmete, naj na prihodnjih deželno- in državnozbor-skih volitvah volijo skupno — socijalno demokratične kandidate!! Se le potem — je zatrjal g. Regent z resnim obrazom — ko bo mnogo socijalnih demokratov v državnem zboru, pridejo dobri časi za delavca in kmeta! Korajžno je govoril gospod Regent, ker je računal, da ne bo nikakega odpora. Ali zmotil se je. Oglasil se je za besedo narodnjak Fran Valetič, ki je vse Regentove argumente tako temeljito polomil, da mu je ljudstvo burno ploskalo. Najbolji dokaz, da se je g. Regent čutil zadetega v živo, je dejstvo, da si ni vedel pomagati drugače nego z osebnimi zafrkacijami na osebo Va-letiča, češ: „Kaj mislite, vi Valetič, da bi se ta shod brez vas ne bi bil izvršil!" A ko je Regent zatrjeval, da so ob zadnjem štrajku tudi Slovenci klicali delavce z Laškega, na kar mu je Valetič zaklical: „Poprej ste pa rekli, da iz Ljubljane!" — je navstal obči smeh! Ko pa je Regent začel resno trditi, da so „Narodni dom* v Trstu zidali Italijani — so naši videli, da se vspričo takega... resnicoljubja nehuje vsaka resna debata in so jeli zapuščati dvorišče. — Kar se je pozneje govorilo — nam ni znano. II. veliki koncert „Čitalnice pri Sv. Jakobu" dne 18. t. m. pri Sv. Ivanu v Narodnem domu. (Zvršetek). Poleg zbora je nastopil oktet. Pel je E. Adamičevo „Zapuščena" in dr. G. Ipavčevo: „Savsko". „Zapuščena" je težja skladba. Njen začetek je oktet srečno izvel in tudi srednji stavek se mu je prav dobro posrečil. Pri koncu „Bog te obvar" je zmanjkalo čistosti v „zgornjih legah". No, „Savska" je to popravila, kajti bila je tako srečno izvedena, da je občinstvo zahtevalo ponovitev. Oktet je dodal neko Adamičevo skladbo, ki je zložena v narodnem duhu. Oktet jo je prednašal čilo, čvrsto, sigurno, prav tako, ko navdušeni fantje po pisani Gorenjski na korajžo kličejo: prihajalo jim je iz srca. Občinstvo je zahtevalo ponovno ponovitev in oktet je ustregel. Gosp. Sturman je pel dva tenor-sola s spremljevanjem klavirja, in sicer F. S. Vil-harjevo „Deklici" in H. Volaričevo „Pogled v nedolžno oko." Prednašanju gospoda Šturmana bi ne bilo kaj oporekati: čist* izgovarjanje čista intonacija tudi v visokih legah, nastop sicer siguren, pa preveč afektiran. Srečna je bila tudi misel, da „Čitalnica" uprizori operetno burko. Dosegla je ta enodejanka svoj vspeh popolnoma: ljudstvo se je nasmejalo do sitega. Umetniške vrednosti sicer ta burka in njena muzika nimata: je to skladba v lahkem tonu vstvar-jena za zabavo! Ravno zato pa bi bil« morda upravičeno vprašanje, da-Ii je bil« potrebno stavljati na konec resnega velikega koncerta operetno burko ? Petju v burki se je poznalo, da je potreboval« še vaj. Pri koncertu je sodeloval društveni orkester. Tudi on je šibek : 14 mož šteje. Dasi se ne more tajiti, da bi se ne bil ta orkester mnogo zboljšal, vendar se more reči. da v razvoju še ni dosegel one stopinje, kakor pevski zbor „Čitalnice". Kakor prv« točko programa je igral orkester lahko in prijazno znano ouverturo iz opere. „Teharski plemiči" od dr. B. Ipavca. A. Joersterjeva „Pesem sv. Venceslava" je umotvor pravega slovanskega tipa, končujoč na način staro-čeških veličastnih koralov. Nekaj povsem novega je bila poslednja točka programa: „Slovenska uvertura", delo nadebudnega našega Mirka. Na podlagi slovenskih narodnih motivov je sezidana ta skladba in instrumentacija nam kaže v tem delu Mirka kakor talent, od kterega smemo še mnogo pričakovati. Da zaključim! Koncert nam je pokazal, da „Čitalnica" ima moči, da se torej lahfc« dvigne. Če ni vse vspelo najbolje, bil je vzrok predvsem v tem, da je bil program veliko preobširen. Non multa, sed multuml Raje manj, ali to toliko vbolje ! Priporočati bi bilo poleg tega, da „Čitalnica" bolj goji narodne pesmi, ki jih je pri koncetu tak« srečno izvajala in ki so našle pri občinstvu toliko odmeva. Ne le težavno umetne, tudi narodne pesmi dovršeno izvajati je umetnost. Neutrudni gospod Mirk je tudi to pot v nas utrdil prepričanje, da je izborna moč. Lovorjev venec, ki mu je bil poklonjen, je pač zasluženo priznanje. Občinstvo pa se mu je z burnim ploskanjem izkazalo hvaležno za ta večer izključno slovenske glasbe Pod taktirko gosp. Mirka je „Čitalnici" gotovo usojena lepa bodočnost. I. M. Č. Neimenovani rodoljub, o katerem sm poročali, da je nabral 187 K za dekl. šol« na Acquedottu, nas prosi, naj bi popravili to notico v toliko, da ni sam nabral, ampak odbor šestih neimen. gospodov. Slovenskim Čevljarjem mesta ia okolice! Podpisani odbor vabi na zadnji sesUnek pred občnim zborom. Ta sestasek se bo vršil v nedeljo, dne 25. t. m. ob 3. uri popoludne v prostorih „Tržaškega bralnega in podpornega društva", ul. Stadion št. 19. Ker bomo sklepali o sestavi odbora m o dnevu, ko se ima vršiti občni zbor, ter se bo pobirala tudi vstopnina k zadrugi — je želeti polnoštevilae udeležbe. Kdor se še ■i vpisal, naj se potrudi, da se vpiše. Vstopnina znaša 2 K. Pristopivši postane takoj člen zadruge in dobi vsa pojasnila. Dolžnost vsacega slovenskega čevljarja je, da pristopi k zadrugi. Vstopnina se pobira tudi v „Trgov s ko-obrtni zadrugi", ulica S. Francesco št. 2. Čevljarji! Ne zamudite tega sestanka, ker gre za korist in napredek našega stanu ! Pripravljalni odbor. Podružnica „Glasbene Matice" v Trstu. — Drugo šolsko leto v podružničai glasbeni šoli se prične z začetkom meseca okt. t. 1. Vpisovanje se vrši jutri v soboto in v sredo 28. sept., obakrat od 3—5 ure pop. in v nedeljo 25. sept. «4 10—12 ure dopoludne. Redni pouk v vseh predmetih se prične v ponedeljek 3. oktobra 1910. Učni predmeti: 1. glasbena teorija I. i« II. letnik. 2. klavir I—VIII. letnik. 3. violina. 4. solo-petje. 5. deški in dekliški zbor. Uvede se pa tudi eventuelno pouk v nekaterih drugih glasbenih predmetih, ako se oglasi zadostno število gojencev. Pogoji vsprejema : stariši gojencev morajo biti člani podružnice z mesečnim prispevkom 60 stot. Ukovina za klavir in violino 4 K mesečno, za solo-petje U—8 K mesečno, za glasbeno teorijo in deški aR dekliški zbor pa 1 K za poi leta. Vpisniia za vsakega učenca 2 K. V vsakem predmetu je pouk dvakrat na teden. Gojenci., ki želijo, da se jim čas pouka podaljša, plačajo primerno višjo ukovino. Revne, nadarjene in marljive gojence oprosti lakk« odbor plačevanja ukovine popolnoma ali deloma. Tržaško koles, društvo „Balkan* javlja svojim članom in prijateljem društva, da je slav. c. kr. namestništvo prepovedalo dirko za slovansko primorsko prvenstvo, ki se je imela vršiti v nedeljo dne 25. t. ra. na progi Kanal—Trst. — Potem naj še kedo govori, da nismo v — svobodni državi ! Vendar pa je vlada z vsem svojih aparatom rabilo celih 16 dni za neugodi« rešitev te vloge. S tem je pokazala, ta slav. c. kr. vlada, da nam ne jemlje le svobode, ampak da nam hoče tudi materijalno škodovati, ker čaka do zadnjega trene tka se svoj« V Tr.stu. 23 septembra 1910. „EDINOST" 264. totran III prepovedjo, ko ima društvo že par 100 K stroškov za prireditev. Tržaška mala kronika. Tatinski mornar. Tomaž BerkoviČ, star 36 let, nezaposlen mornar iz Zadra, ki je stanoval pri Mariji Rukavina v ulici An-drona delle Pancogole št. 1, je pred par dnevi izginil ko kafra, potem ko jej je vkradel za 70 K perila in oblačila. Iztaknili so ga in aretirali. Koledar in vreme. Danes: Tekla dev. — jutri: Mar. Dev. reš. jetn. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 4- 15° Cels. — Vreme včeraj: deževno, burja. — Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. Temperatura mila. Spremenljivo Jb počasno boljšanje. Aretirani pobalinski junaki radi demonstracij in v&nd&lizmov 4. septembra. Gotovo bo zanimalo občinstvo izvedeti mena onih ljudij, ki so srečno padli v roke justice radi škandaloznih činov dne 4. septembra, povodom prihoda puljskih izletnikov. Aretiranih je 31, in sicer sledeči Tržačani: 1. Lucijan Haluppa, star 26 let, mesar, 'ker se je zoperstavil odredbam redarjev in ker je napadel Slovence). 2. Marij Valle, star 16 let, vajenec pri tvrdki Fonda & Comisso (radi javnega nasilja potom zlobne poškodbe). 3 Henrik Fabris, star 19 let, kotlar (radi istega zločina, kakor tudi radi javnega nasilja nasproti redarjem). 4. Josip Calegari, star 40 let, uradnik v mestni plinarni (ker je ranil nekega Slovenca). 5. Albert Dessanti, star 26 let, kamnosek, (ker te ranil nekega Slovenca). 6. Rok Adelchi, star 19 let, trgovski agent (radi zločina jpora). 7. Marij Jurizza, star 17 let, mesar, 'radi tumulta). 8. Ivan Kerpan, star 33 let, ■omar (radi javnega nasilja). 9. Evgenij Zoch (!), star 22 let, privatni uradnik brez službe, (ker je ranil one tri Nemce pred Volti di Chiozza). 10. Teodor Madriz, star 35 let, čevljar (radi istega razloga). ll.Italo Biondi, star 22 let, zasebni uradnik (radi ■stega razloga). 12. Ivan Tome, star 20 let, režak (radi zločina javnega nasilja potom zlobne poškodbe). 13. Alojzij Douque, star 21 let, dimnikar (radi istega zločina). 14. Cezar Ancona, star 14 let in pol (tudi iz istega razloga). 15. Evgenij Lokovič (1), star 17 let, nezaposleni agent (radi istega razloga). 16. Alojzij Maraspin, star 17 let, privatni uradnik, (ranil je regnikola, ker je ^■enil, da je Slovenec). 17. Albert Leiler, star 19 let, privatni uradnik (radi zlobne .-ioškodbe). Nadalje so sledeči Istrani : 18. Lovre Zelco, star 20 let, iz Poreča, asebni uradnik (radi javnega nasilja potom poškodbe). 19. Teodor Robba, star 27 let, iz Pule, živinozdrarnik, (radi istega zločina). 20. Guerrino Wagner, star 18 let, pek iz Kopra (radi upora in neposlušanja redarjev). 21. Henrik Muller, star 18 let, iz Poreča, -pleskar (radi javnega nasilja potom zlobne poškodbe in ker je napadel Slovence). 22. Atilij Bonassini, star 16 let, iz Pule, ■rgovski pomočnik (!) (radi javnega nasilja potom zlobne poškodbe). 23. Remo Co-nisso, star 19 let, težak iz Grižinjana, (iz Istega razloga). 24. Josip Videli, star 20 let, privatni uradnik iz Pule, (iz istega razloga). 25. Silvij Tagliapietra, star 26 let, iz Buj, mehanik, (radi istega razloga). Nadalje sledeči Furlan : 26. Henrik Petrich, star 18 let, iz Tržiča, kotlar (radi javnega nasilja potom :?k>bne poškodbe). Nadalje so sledeči regnikoli: 27. Gennaro Russo, star 17 let, iz Polignano (provincija Videm), elektrotehnik, *radi zločina poškodbe). 28. Viktor Be-^Iacqua, star 18 let, iz Spilimberga (Bene-čansko). 29. Alojzij Morassi, star 18 let, iz Maniago na Benečanskem, sladoledar, (vsi ti trije so obdolženi javnega nasilja, ker so ?učali kamenje in poškodovali tujo lastnino). 30. Ernest Trinco, star 28 let, čevljar, iz Volcano na Laškem, ali pristojen na Poljane, (radi javnega nasilstva proti redarjem). Končno še en Nemec: 31. Valentin Hoffmann, star 17 let, brez službe, iz Bavarskega (radi tumulta). Od teh 31 ljudi jih je bilo 24 aretiranih rca dan demonstracij, drugih 7 pa v naslednjih dneh. Hišne preiskave pri aretirancih. Pri gori omenjenih ljudeh, je policija, kakor običajno, izvršila hišne preiskave in izid istih je bil — vsaj v gotovi meri — nepričakovan. Našlo se je popolne garibal-rfinske uniforme, razne dekrete, s katerimi je bil ta ali oni imenovan za kako vojno šaržo z naslovi brigadir, poročnik, stot-•fr itd. Kdo pa je imenoval te poveljnike aorebitnih prostovoljcev? Našlo se je tudi mnogo pesmi, vsebu-joših razžaljenje Veličanstva — in še veliko iruzega jako kompromitujočega materijala. ■i Društvene vesti. Trgovsko izobraževalno društvo naznanja svojim članom in ljubiteljem plesa, da se bodo vršile plesne vaje za začetnike vsako nedeljo od 4—6 ure zvečer pod vodstvom profesorja plesa g. I. UmekTa v društvenih prostorih ul. S. Francesco štev. 2. Navadni ples se vrši vsako nedeljo in praznik od 6—10 ure zvečer. Tržaško podporno in bralno društvo vabi vse gg. odbornike in njih namestnike k redni odborovi seji danes v petek zvečer ob navadni uri. dom Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Veselični odsek telovadnega društva „Sokol" v Trstu ima nocoj ob 9. uri sejo v društvenih prostorih. Ker se gre za nujne in važne stvari, so naprošeni vsi bratje re-čenega odseka, da se seje gotovo udeleže. Na zdar ! Telovadba za ženski oddelek se prične v ponedeljek dne 26. t. m. Telovadilo se bo — do nadaljnega ukrepa — ob ponedeljkih in četrtkih od 7 in en četrt do 8 in pol zvečer. Vse one sestre Sokoliće, ki so že telovadile, kakor tudi druge gospice, ki se mislijo vpisati na novo k telovadbi, so napro-šene, da se priglasijo v soboto zvečer od 8 ure naprej, ali pa v nedeljo od 10—12 ure predpoludne v društveni telovadnici pri br. Trebcu. Na zdar! Pevsko društvo „Kolo" Pevce tega društva se opozarja na vajo, ki bo jutri v soboto ob 9. uri zvečer v ulici s Francesco št. 2. Novi pevci dobro došli. Slov. plan. društvo. — Danes ob 8. uri in pol zvečer je seja v društveni sobi, Accquedotto 22, III. Prosi se polnoštevilne udeležbe. Tržaško vojaško veteransko društvo. Jutri, dne 24. t. m. ob 6. uri zvečer pride solnograško društvo na obisk. Naše društvo vsprejme goste z godbo in zvečer se bo vršil koncert v restavraciji „Finding". Zbirališče ob 5. uri popoludne na državnem kolodvoru. Tovariši! Pridite k vspre-jemu polnoŠtevilno ! Predsedništvo. Tržaška gledališča. POLITEAMA ROSSETTI. Jutri v soboto prične željno pričakovana jesenska operna sezona, katere repertoire so, kakor znano, Massenetovi operi „Thais" in „Ma-non", Verdijevi operi „Traviata* in „Rigo-leto", Puccinijeva opera „Madame Butterfly" in Smaregliova opera „Le nozze istriane". Sezona se otvori z opero „Manon* (prota-gonistka g.a Cervi-Caroli). EDEN. V tem elegantnem varietetnem gledališču se vrši vsak večer predstava z raznoličnim programom. DAROVL — Za podružnico sv. C. in M. pri Sv. Jakobu je daroval g. Švab Miloš 5 K o priliki vpisovanja dečka v šolo. Za isto podružnico je nabrala g.a Pina Babič v protest „Leginih" vžigalic pri krstu Bronislave Šorn K 7'10. Gosp. J. Žižmund je nabral na raznih veselicah v nabiralnik K 7-88. Nar. del. organizacija. Volilni sestanek v svrho določitve kandidatov za društveno vodstvo — osrednji odbor —. N. D. O. se vrši v soboto, dne 24. t. m., točno ob 7. uri in pol v društveni dvorani N. D. O. v ul. Lavatoio 1 Vabimo k temu sestanku pred vsem vse odbornike posameznih skupin, zaupnike, pa tudi ostale člane, da na sestanku jasno in brez pridržka izrečejo svoje mnenje in svoje želje glede bodočega vodstva N. D. O. Zato tudi prosimo točne in čim najobilnejše udeležbe. Volilni odsek in odbor _N. D. O. Vesti tz Goriške. Kolesarsko slavje v Gorici — vnovič prepovedano! V nedeljo 25. sept. bi se bila imela vršiti za v nedeljo 11. sept. t. I. na goriškem dirkališču Velodromo prepovedana dirka. Kolesarsko društvo „Gorica" je imelo že v ponedeljek dne 19. t. m. v rokah dovoljenje ter začelo s pripravami ter obvestilo vsa bratska društva. — Včeraj v četrtek dne 22. t. m.f pa je dobil predsednik g. Rud. Drufovka odlok okrajnega gla-varska, v katererem se naznanja, da se vnovič prepoveduje dirko in veselico na Velodromu. „Vzroki" ravno isti kakor za prepoved dne 5. septembra. — Iz tega sledi, da je naša slavna c. kr. avstrijska vlada vnovič kapitulirala pod pritiskom naših neizprosnih so vragov Lahov. Slovenci!! Slovenke ! ! Proti takemu postopanju od strani naše ljube vlade se Svoji k svojim ! Odlike v. krojačnica Svoji k svoji n ! Avgust Stu I a i* TRST - Via delle Poste štev. 12, i. nad. - TRST (ZRAVEN GLAVNE POŠTE) IZi/RŠOJE USflKOURSTNE OBLEKE najnovejše mode (od 50 K naprej) in Tsatov. uniforme. - fliroebe se izriSijo točno - Delo solidno, Mnenju i. flra. Ettore MarcMafava ? Rim profesorja kraljevega vseučilišča; ravnatelja zavoda za patalogično anatomijo; konzulenta Njeg. Svetosti papeža Pija X. G. J. SERRA VALLO Trst. Dal sem Vaše ŽELEZNATO KINA- VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo), ki ste mi ga blagohotno poslali, kon-valescentom po nalezljivih boleznih, posebno po dolgo trajajoči influenci in malokrvnim mladenkam. Čast mi je Vam naznaniti, da mi je bilo Vaše vino posebno všeč in uspešno. RIM, 10. avgusta 1909. E. MARCHIAFA V A. I t; POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO PO ZMERNIH CENAH RAFAELE IT ALi A TRST - V»A MALCANTON - TRST Prodajalna jestv;n in koloni-jalnega blaga Ulderico Basso trst, ulica Jfarneto 14 Blago vedno sveže In oene smerne. CA »ITI JUGOSLAVI Iv. Kušarja H se dobivajo v „Slovanski knjigarni in trgovini papirja JOSIP GORENJEC, ^ ^ Trst, u . V&ldirivo 40. Knjiga stane ™ W brcš. K 3 lično v platno vezana K 4. Sirite EDTINOST ZOBOMVHiD ' »UTORIJ Dr. UiRtor Bandel Trst, ulica Sen Glooannl 11, nam po 9. do f. in od 3. do 6. ;; Paniffleio Triestino ;; Otvoritev filijalke na Opčinah ob seža.cski cesti. IPodpisaiii priporoča slavnemu občinstvu svoj > pekarno : in : sladščičarno J Trat. ul. Sette Fontane 834 (voaal DonadonO Trst, ul. Sette Fontane 834 (vogal Donadon*) Prr dii« celi dan svež knih vr Uud o 13 tov zaslužek. Zmerna cena. - Via deli' Is tria štev. 693, blizu poŠte pri sv. Jakobu. 1535 1^'ibVli nlflC priredijo mladeniči v Štorjah v Jc£?lll fJ-Co nedeljo dne 25. septemura v prostorih pri gosp Aidreju Dolganu. 1506 Dobro upeljana ^^rvat Cena neverjetno nizka. — Siberna, Molino a ver,to štev. 70. 1£66 lihri"! cblek, moSkih bukenj, volnenih rut in IZUblti b]aga zu obleko. LEVI, via Antoniu j Caccia 6, I. nadbtropje. — Mali tedenski ali me-' sečni obroki. 1565 Sokolska obleka (arednia velikost) po-:: poinoma nova, s o takoj proda. Naslov v Go.enjčevi knjigarni ▼ Barko vi j ah. 2000 Zaloga vma M»nzoi:i 4. (vinotoč) se radi prevzetja druga trgovine proda. Via 1536 Ali se hočete po ceni obleči ? Pojdite v dobroznano trgovino ALLA CITTA' Dl TRIESTE Trst, ulica Giosue CarSscci št. 40 (prej Torrente) Tam dobite Moške obleke ... od Kron 13 do 56 Obleke za dečke . od Kron 6 do 30 Otroške obleke . . od Kron 2 do 20 Velik izbor blaga iz inozemstva in iz domačih tovarn. Velika z&loga »rajo, hlač in dragih predmetov xa delavca. Sprejemajo se naročbe po meri- ALLA C TTA' D! THIESTE Trst, ulica Giosue Carflncci M 40 (Brej TnrreMfl Rorii i?rau7Ptia druse trsovine Pr da 8® ■ tulil JJ!S C?AO IJC* zaloga vina m ssoro novi j sedi. Ulica Giuseppe Parini St 9. 1567 Šolske potrebščine, ie, peresrike. nahrbtne in ročne torbe se dobi v izberi pri Rudolfu Može, via S aiinata št 1. 1533 rirafinrpnncti tuPMene na dražbi se pro-L#J oy UUCIIUO l! daj« po izvanrednu, nzkih renah V-rižic* za dame, gramov 12, kron 24-—; damsfea verižica z medkljon.im, g'amov '25, kron 52-_ ; gospodska srebrna ura, zntmka Bobbin kron 18'— ; prstan z fece^ijon dijamunti kron 24-— ; moški prstan z 3 riljanti K 100 — ; mošsi prstan z 9 bri Ijantj kron 140; stenska ura najfiaeji rfgo ator 1 m dolg K 36. — Via S. Caterina 9, v dvorišču. (1560 Mali oglasi Pekarna in sladčičarna . Ivan Pertot-Susic pproti sodi&ču). Zalagatelj društva Sedeta Coa;>erst■ .s- v > ':*'•>;■ P" Ivan Miheučić & Co.^S ===== MEHANIČNA DELALNICA =—=== Trst - Via Tiziano Vecelio štev. 4 - Trst SPREJEMAJO SE V POPRAVO PARNI STROJI IN KOTLI, VSAKOVRSTNI MOTORJI NA GAS IN BENZIN. — VSAKOVRSTNA INDU. SIRI JALNA DELA V KOVINAH IN K0LARSKA BAKRENA DELA VSE NAROČBE SE IZVRŠIJO Z NAJVEČJO _____ SKRBNOSTJO IN NATANČNOSTJO....... PRORAČUNI IN NAČRTI. |-| TELEFON ŠTEV. 22 53- 31— rTrthl El Tržaška posojilnica in hranilnica © Piazza đella Caserma št. 2. — Telefon 953. Ima na razpolago Jekleno varnostno celico ki je varna proti vlomu in p ž*ru, ▼ kateii so SHRAMBICE, ki se oddajejo strankam v najem jn sicer za celo leto kron 30, za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20, za en mesec „ 6 Shrambice so 24 cm visoke, 24 cm Široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more dragi odpreti kakor stranke, ki same OBebco shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti. SKS- Oddaja hranilne pu&ice S katere priporoča posebno siarišera, da na ta najnovejši, in najvspefineji način navajajo šfcditi svojo deco. Nada I j na pojasnila dije zavod tb uradnih arah. LASTNA HIsA Telefon št. 262 v*- LASTNA HUA Tslefon St. 262 Največje narodno spedicijsko podjetje na Kranjske« JOSIP SKERLJ L ubijana, Dunajska cesta 29 (ex Bavar. dvor) se priporoča za vsa v spedic j~ko stroko spadaiočo naroČila, katera lzvrži točno tu aolidna po najnižjih cen&Jb. fisr Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča Marilenđ Poni© d&Ha ^sbra 2 al. ''oute 8»ov* (vpptfJ Tnrrente> Alla ;tta di Loodra Teiik izbor ugotovljenih nbUfc m