VoM<l Platana d ootmrtnl U CluMJtml, fettlfcK 15. aprila 1931	10111	^	1
jimimsHl dom
Ste«. 84
2 Ilustrirano pdlogo ,,Teden v slikah**
leto II.
Za Belgradom - turški obisk v Sofiji
Belgrad, 15. aprila, m. Predsednik turške vlade Izmet Ineni in zunanji minister Ruždi Aras sta sinoči ob 11.50 odpotovala v Kragujevac, kjer si bosta ogledala mesto in razne vojaške ustanove. Iz Kragujevca bosta odšla v Valjevo, kjer ju posebno zanima tvornica letal. Do tu ju bo^ spremljal tudi naš predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, ki pa se bo iz Valjeva vrnil v Belgrad, turška visoka gosta pa bosta odtod odpotovala v spremstvu več naših ministrov v Sarajevo in Dalmacijo. Dne 18. aprila se bosta Ineni in Ruždi Aras vrnila v Belgrad, odkoder bosta odšla naslednji dan v domovino. Na svojem povratku bo imel Izmet Ineni v Sofiji tudi sestanek z bolgarskim kraljem Borisom. Ta obisk je prva priprava za sklenitev sporazuma med Bolgarijo in Turčijo.
Uradno poročilo o belgrajskih razgovorih
Belgrad, 15. aprila. Uradno poročilo o obisku gg. Izmet Inenija in Ruždija Arasa:
Obisk nj. eks. Izmeta Inenija, predsednika vlade, in nj. eks. Ruždija Arasa, turškega zunanjega ministra, je omogočil izmenjavo misli med turškima državnikoma in predsednikom vlade in zunanjim ministrom Jugoslavije nj. eks. dr. Milanom Stoja-dinovičem. Trije državniki so na svojih sestankih mogli tudi to pot ugotoviti popolno soglasje skupnih interesov obeh držav in popolno enakost svojega naziranja o vseh vprašanjih, ki so bila predmet njihovih razgovorov.
Razen tega so proučevala stanje, v katerem so njihove mednarodne obveznosti, izvirajoče iz paktov, podpisanih po dveh državah, in njihove posebne obveznosti, in sicer tiste, ki so bile sklenjene že prej, in tiste, ki so jih sklenile v zadnjem času z drugimi državami. Z zadovoljstvom so spoznali, da vse te obveznosti popolnoma ustrezajo cilju, h kateremu stremi zunanja politika dveh držav v okviru
Balkanske zveze in v skladu s paktom DN. Ugoto-tovili so, da to sodelovanje najbolje služi tako interesom njihovih držav, kakor koristim splošnega miru.
KemaRova brzojavka
Belgrad, 15. aprila. V Zvezi s prihodom predsednika turške vlade nj. eks. Ismeta Inenija v Belgrad je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle poslal predsedniku turške republike nj. eks. Kemalu Ata-
turku pozdravno brzojavko, na katero je prejel tale odgovor:
Prejel sem brzojavko, s katero mi Vaše kraljevsko Visočanstvo poroča o svojih vtisih. V zvezi z navzočnostjo mojega predsednika vlade v vaši lepi prestolnici, ki je bila priča nesmrtnih del mojega osebnega prijatelja, viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Zahvaljujem se vašemu kraljevskemu Visočanstvu in vas prosim, da verujete v moje iskreno in trajno prijateljstvo. — Ataturk.
Angleži in nacionalistična blokada Bitbaoa
London, 15. aprila, o. Včeraj popoldne se je začelo v angleški spodnji zbornici burno raztovarjanje zaradi spomenice, ki so jo vladi poslali levičarski delavski poslanci. V tej spomenici obžalujejo, da je vlada odrekla oboroženo pomoč angleškim trgovskim ladjam, ki bi rade v Bilbao, češ da za to ni nobene zakonite podlage in da obveznosti glede nevmešavanja v špansko vojno ne vsebujejo prepovedi redne trgovine z življenjskimi potrebščinami, če ladje ne prevažajo orožja in streliva. V imenu te skupine je govoril voditelj opozicije major Attlee, da hoče podpirati boj španskega ljudstva za svobodo, kakor je podpirala tudi boj Abesmcev. Angleška vlada ne bi smela storiti te sramote angleški plovbi, ker španski nacionalisti nimajo nobene pravice, da bi zapirali svojo obalo tujim ladjam.	_
Attleeju je odgovarjal minister John Simon, ki je dejal, da je Attleejev govor bil zmešan. Podčrtal je dejstvo, da glede nevmešavanja ravna angleška vlada sporazumno s francosko, španska vlada je že od začetka avgusta dalje sama opozarjala angleške ladje, naj ne pljujejo v pristanišča, ld jih ogroža nacionalistično brodovje. Tudi angleško po-
Svetovne gospodarske konference ne bo
London, 15. aprila, o. Vse nade, ki jih je evropsko gospodarstvo gojilo z ozirom na bližnje sklicanje mednarodne gospodarske konference, se zdi, da so padle v vodo zaradi svojevrstnega stališča angleške vlade. Prva naloga te konference bi bila pripraviti možnosti, da se znižajo mednarodne carinske ograje, od česar si ves svet obeta poživitve mednarodne trgovine.
Angleški finančni minister Neville Chamberlain pa je z ozirom na to konferenco dal izjavo v poslanski zbornici, v kateri pravi, da se mu tak sestanek zdi sicer potreben, toda neumesten /a zdaj, zaradi mednarodnega položaja po drugi strani pa zaradi nekaterih zahtev, ki jih ima angleška trgovina sama zase in ki Uh je treba prej uresničiti.
Po njegovem mišljenju se morajo najprej ustaliti sedanji trgovski stiki med državami. Dalje mora Anglija najprej vedeti, kako se bo o bodočem stališču angleške trgovine in izvoza izrazila angleška imperialna konferenca, ki se bo sestala po kronanju. Tretjič mora Anglija prej skleniti trgovsko
Delavska letala nad Fordove tovarne
Newyork, 15. aprila, m. Splošna strokovna zveza, ki se naslanja na sklep vrhovnega sodišča, ki priznava strokovne organizacije kot zakonite delavske predstavnice, je sklenila, da bo izvršila zračni napad na Fordove tovarne avtomobilov. Večje število letal bo priletelo nad ta poslopja ter bo s pomočjo zvočnikov obvestilo delavstvo o doseženih uspehih delavcev v tovarnah Chrysler in General Motors. Eden od voditeljev splošne sindikalne zveze je tudi izjavil, da Ford ne more in ne sme biti močnejši od vlade.
Žična me|a med Bolgarijo in JugosEavcfo - padla
Sofija, 15. aprila. AA. »Dnes« piše o tem, da je jugoslovanska vlada sklenila odpraviti žično ograjo, ki gre vzdolž jugoslovansko-bolgarske meje in ki jo je jugoslovanska vlada dala postaviti, da se ubrani vpadov zločinskih tolp razpuščene organizacije VMRO. V članku se navaja, da je to posledica pogodbe med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki sta jo v načelu sprejela na svojem sestanku blago-pokojni kralj Aleksander in car Boris.
»La Parole bulgare« je včeraj objavila uvodnik o razgovorih v Belgradu. Člatikar pržvi, da je samo iskrena želja za mir privedla do podpisa pogodbe med Bolgarijo in Jugoslavijo in med Italijo in Jugoslavijo. Važen je tisti del izjave v govoru turškega ministrskega predsednika Izmeta Inenija, v katerem je opozoril na konstruktivno politiko, ki jo na mednarodnem polju izvaja dr. Stojadinovič.
Pomirfenje med Anglijo in Italijo
Rim, 15. aprila. AA. (Havas) Italijanski poluradni listi ugotavljajo, da je v medsebojnih stikih med Italijo in Anglijo nastopila nekakšna pomiritev. Sklepe, ki so jih sprejeli v Londonu glede na nevmešavanje, zlasti pa Baldwinov govor v spodnji zbornici in včerajšnji Edenov govor v Liverpoolu smatrajo za izraze zdravega razuma, ki bo dokaj sprostil dosedanjo napetost.
»Tribuna« smatra, da prihaja na čelu angleške vlade »živeti in pustiti tudi druge, naj žive« nekoliko prekasno.
»Gazetta del Popolo« piše, da je zaradi francoskega in angleškega odgovora vladi v Valenciji še nekaj nezadovoljstva. Ostali listi pišejo o Veliki Britaniji na prav prijateljski način,
pogodbo z Združenimi državami, preden se bo spustila v kake druge gospodarske zveze.
Ker so to vse stvari, ki zahtevajo daljšega proučavanja in priprave, zato je verjetno, da do mednarodne gospodarske konference sploh ne bo prišlo. Tudi nalogo, ki sta jo Anglija in Francija poverili predsedniku belgijske vlade van Zeelan-du, ki naj prouči evropski gospodarski položaj, smatrajo v Londonu za čislo teoretično in kvečjemu pripravljalno delo.
morsko poveljstvo je ladjam svetovalo, naj_ se ravnajo po njegovih navodilih glede tega. Pri Bilbau pa ne gre za redno blokado, marveč samo za zaporo obleganega pristanišča. Take blokade bi Anglija ne priznala niti, če bi jo proglasila španska vlada. Nedvomno je angleško brodovje dovolj močno, da pribori vsaki angleški ladji vstop v sleherno špansko pristanišče, toda to bi pomenilo kršitev nevmešavanja.
Sir Archibald Sinclair je govoril za njim in rekel, da bi angleška vlada morala ravnati tako, kakor je ravnala nemška v aferi s parnikom »Pa-los«. Tedaj je nemška vlada nastopila z vso odločnostjo in odslej rdeče brodovje več ne vznemirja nemških ladij. Na njegovo vprašanje, če bo Anglija ugodila zahtevi Francije, naj obe brodovji z oboroženo silo zagotovita spoštovanje nevtralnosti v španski državljanski vojni, je zun. minister Eden dejal, da mu o taki francoski zahtevi ni nič znanega.
Eden je v svojem odgovoru Sinclairju rekel, da bodo angleški parniki ysekakor zavarovani do meje treh milj od španske obale, če bodo disciplinirani. Če bi bil kak angleški parnik napaden izven te meje, ga bo ščitilo angleško vojno brodovje. Trenutno so razmere pri Balbaou take, da mi ne moremo popolnoma zaščiti naše parnike v tamkajšnjih vodah,
Eden je nato rekel, da se bo vprašanje prostovoljcev reševalo na eni izmed prihodnjih sej odbora za nevmešavanje' Zato mi sami tukaj ne moremo zavzeti kakega stališča, ki se bo skupno izdelalo v tem odboru. Priznam pa, da je položaj zelo kočljiv.
Nato se je dotaknil Churchillovega predloga o arbitraži v Španiji in rekel, da bo Anglija vse podprla, kar bi moglo pospešiti konec vojne. Po tem govoru je parlament s 345 proti 130 glasovom odbil predlog delavske stranke o nezaupnici vladi.
Položaj pred Madridom in na severu
Gšbanše vladnih čet
Pariz, 15. aprila, m. Po vesteh, ki so prispele z Španije, so nacionalisti v trenutku, ko so nekoliko popustili boji v baskiški provinci, okrepili svoj napad v okolici Madrida samega. V madridskem okolišu so nacionalisti dobili močno okrepitev in si sedaj prizadevajo, da bi si osvojili nazaj svet, ki so ga v zadnjih bojih izgubili. Njihovi napori gredo tudi za tem, da ojačijo zvezo s svojimi oddelki v vseučiliškem mestu, ki jim rdeče čete skušajo odrezati zveze.
Po vesteh iz Seville so zadnje tri dni imele vladne čete 3000 mrtvih in 12000 ranjenih. Na Baskovskem so nacionalisti obdržali svoje postojanke. Baskijska vlada trdi, da je ofenziva nacionalistov doživela neuspeh, nacionalisti pa na drugi strani trdijo, da Bilba-a ne bodo zavojevali z orožjem, temveč tako, da ga bodo izstradali. Blokada pristanišča Bilbao je izredno stroga. V pristanišče sta pripluli dve angleški vojni ladji, ki jih je pa španska križarka »Almirante Cervera« obvestila, da bo potopila vsako, tudi angleško trgovsko ladjo, če prispe v španske obalne vode.
Načrti za sporazum
London, 15. aprila. AA. Reuter: V svojem govoru v spodnji zbornici je Churchill rekel, da naj se obema sprtima strankama v Španiji svetuje kompromis za šest let, ki naj se izvede v treb fazah. V prvi dobi bi se ukinile sovražnosti in bi se ohranilo sedanje stanje. V drugi dobi bi se ustvaril direktni sporazum med obema vladama, v tretji dobi pa bi se vrnili v normalno parlamentarno življenje. Če bi ena stran kršila sporazum, bi se vojna avtomatično nadaljevala. Če pa bi ta predlog sporazuma sprejela samo ena stranka, potem bi pet velesil podpiralo tisto stranko, ki bi spreiela ta kompromisni predlog.
Ali Anglija še priznava Valencijo?
Gibraltar, 15. aprila. V nasprotju z navado, ki drži že 60 let, niso ladje britanske vojne mornarice proslavile obletnice španske republike. Samo na poslopju, kjer je konzulat generala Franca, so razobesili špansko zastavo. To angleško ravnanje kaže, da Anglija prav za prav v Španiji ne priznava ne ene, ne druge vlade več, marveč čaka, kaj bo po državljanski vojni prišlo. Zdi se, da smatrajo Angleži valencijsko vlado za komunistično, Francovo pa za fašistično. Po izjavi zunanjega ministra Edena pa ne bo, odnosno ne sme v Španiji zavladati ne eno ne drugo, marveč tista državna oblika, ki bo po volji Angliji.
Na včerajšnji seji angleške vlade so razpravljali o izdatkih za obrambo pred letalskimi napadi. Govorili so tudi o Španiji v zvezi z blokado Bilbaa.
Trgovinsko ministrstvo je objavilo, da je španska nacionalna vlada obvestila angleško vlado, da !x>do polja z minami znatno pomnožena pred baskovsko obalo.
Madrid, 15. aprila. AA. Havas: Obrambni odbor poroča, da je sedaj sovražnik zaradi izgub v zadnjem času nesposoben za borbo. Republikanske čete imajo inicijativo v svojih rokah. Na drugih frontah ni bilo nič posebnega. Begunci beže na vladno stran.
Havas: Zastopnik baskovske republike v Londonu je izjavil, da sedaj ob baskovski obali ni min in da ima baskovska vlada posebne ladje, ki mine pobirajo.
Madrid, 15. aprila. AA. Havas: Vkljub slabemu vremenu je bilo vladno letalstvo včeraj zelo delavno. Letala so bombardirala Arozo in tamošnji kolodvor. Na cesti pri Mondajoni so letala razgnala transport tovornih avtomobilov.
Bilbao, 15. aprila. A A. Havas: Tukajšnja radijska postaja je javila, da je neka sovražna ladja bombardirala luko Musen. Skoda ni velika. Na ara-gonski fronti borbenost na ob'eh straneh popušča. Vladni oddelki utrjujejo svoje postojanke, ki so jih zadnje dni zavzeli.
Dva nacionalna rušilca sta bombardirala cesto, ki vodi iz Barcelone v Valencijo. Škoda ni velika.
London, 15. aprila. AA. (DNB) »Daily Tele-graph« poroča iz Saint Jean de Luze, da je angleška ladja Lidget davi odplula iz Bayonne v Sant-ander navzlic blokadi, ki jo izvajajo Francove vojne ladje. V Santander sta že prispeli dve angleški ladji z življenjskimi potrebščinami.
Iz Valencije poročajo, da sta dve nacionalistični vojni ladji bombardirali pristanišče v Taragoni.
Nacionalistični uspehi
Sovilja, 15. aprila. AA. Havas: General Quei-1 po de Liano je snoči objavil po radiu: Napad vladnih čet med Quetsa de Las Perdides in vseučili-škim predmestjem je bil včeraj odbit. Odbili smo tudi drugi napad pri Casa de Čampo. Uničili smo štiri tanke in en oklopni vlak, ki je vozil iz železniške postaje v Madrudu proti Francoskemu mostu. Snoči so vladne čete prešle v nov napad pri Questa de Las Perdidas. Bataljon, ki je napadal, je bil sestavljen iz samih sovjetskih državljanov. Na čelu tega bataljona je bil neki Nizozemec, ki je v bitki padel. Pred našimi postojankami ja sovražnik zapustil 77 trupel. Njegove izgube v tem odseku segajo čez 300. Pri Huesci smo ujeli 100 miličnikov. Sovražnik je izgubil nad 200 mrtvih.
Nacionalistično poveljstvo je dolgo zasliševalo jetnike, ki so izjavili, da so vladne čete izgubile v zadnjih dneh nad 15.000 vojakov. Od teh jih je 5000 obležalo mrtvih na bojiščih.
Budimpeita, 15. aprila, m. Tukajšnji dnevnik »Az Est« poroča, da bo romunski princ Nikolaj danes opoldne prispel s svojo soprogo v Budim-
Bešto, odkoder bo takoj nadaljeval potovanje na 'unaj. Princ Nikolaj namerava sedaj nekaj časa bivati na francoski revieri, nato pa se za stalno naseliti v Italiji.
Vesti 15. aprila
Pariška svetovna razstava bo po vesteh iz francoskih vladnih krogov težko odprta že v začetku maja, ker so zaradi neprestanih stavk pripravljalna dela preveč zastala, »lntransigeant« piše, da so začetek razstave prestavili na 23. maj.
Dvoboj med madžarskimi politiki se spet obeta, ker je sodnik budi m peš lanskega vrhovnega sodišča Emdre pozval na dvoboj voditelja madžarskih malih kmetov Eckhardta, češ da ga je s svojim nedeljskim govorom proti nasilju z leve ali desne strani razžalil.
Tudi Siam se mora oborožiti zaradi rastoče nevarnosti spopada med Anglijo in Japonsko. Če bo Japonska hotela zasesti Singapoore, vrata v Tiho morje, se bo morala najprej polastiti Siama. Tako je govoril po radiu siamski vojni minister Pibul.
Proti celibatu protestirajo avstrijske učiteljice, ki jim podobna odredba, kakor je znana zadnja pri nas, jemlje pravico do pokojnine, če se poroče.
Nemčija se ne bo udeleževala mednarodnih kongresov, ki jih bodo te ali one zveze prirejale v Sovjetski Rusiji. Prvi tak kongres bo mednarodni kongres zemljeslovcev julija v Moskvi.
Predsednik poljske republike utegne priti v Bukarešto na obisk hkratu z zun. min. Beckom kdaj po 6. juniju. Verjetno je, da bodo tedaj sklenili pogodbo, ki bo namerjena proti sovjetski nevarnosti.
Sestanek Balkanske zveze bo najbrž 10. maja na romunski narodni praznik v Bukarešti. Udeležili se ga bodo jugoslovanski, grški, romunski in turški zunanji minister.
Sestro bivšega litvanskega diktatorja Voldema-rasa je obstrelil njen ženin smrtnonevarno.
Tri nove kardinale bo imenoval papež na tajnem konzistoriju, ki bo po vrnitvi papeškega odposlanstva na angleško kraljevo kronanje. Kot kandidata za 'kardinala imenujejo msgr. Pizzarda. Tako pišejo italijanski listi.
4000 km poti brez prestanka je preletela skupina 12 ameriških bojnih letal, ki 60 letela iz San Francisca na Honolulu, sredi Tihega morja. Od tu bodo letela na Filipine, torej čez vse Tiho morje. Posadko tvori 78 letalskih častnikov.
Za, 15.000 judovskih delavcev zahleva priselit-veno dovoljenje za Palestino mednarodna judovska zveza Jewish Agency. Ta zahteva je pri palestinskih Arabcih vzbudila veliko ogorčenje.
V ogeuj iz strojnic pri vojaški vaji je zašel oddelek angleških vojakov na vežbališču v Bisleyu, ker strelni prostor ni bil zaznamovan z rdečimi zastavicami. Več vojakov je težko ranjenih.
120.000 ladjedelskih delavcev bo začelo stavkati v Cljdeu, ker so lastniki odbili zahteve prve stavkujoče skupine, češ da je bila stavka proglašena lahkomiselno.
Pogodbo za letalski promet med Portugalsko, USA in Anglijo, z vmesnimi oporišči na portugalskih otokih v Atlantskem morju, je sklenila portugalska vlada z angleško družbo Iniperial Airways ter ameriško Panamerican Airways. Ti dve imata za 15 let izključno pravico za vzdrževanje prometa na tej edino ugodni progi proti Severni Ameriki.
Kongres KristusaKralja, ki bo junija v Poznanju na Poljskem in čigar glavni organizator je Slovenec Janez Kalan, je vzbudil nezaupanje pri nemški vladi, zaradi česar Nemci najbrž ne bodo smeli na ta kongres.	....
Dva zamorca so zažgali pobesneli beli ljudje v ameriškem mestu Granadi ob Mississipiju. Zamorca sta bila zaprta, češ da sta ubila nekega belega trgovca.
33.000 vojakov pošlje Anglija na severno indijsko mejo, da zatro avtonomistično gibanje fakirja Ipipja. Poročila iz Vazirietana pravijo, da Angleži nastopajo proti Indijcem s strahovito okrutnostjo in brezobzirnostjo in streljajo v množicah vse domačine, ki jih ujamejo. Seveda proti tem okrutnostim v kolonijah ne bo nobenih protestov v svetovnem časopisju.
Javno nabiranje prispevkov v kakršnekoli namene bo za letošnje poletje z vsemi sredstvi omejevala nemška vlada na željo kanclerja Hitlerja, čes da eo Nemci letos že dovolj žrtvovali za zimsko po moč.
Največja nemška dosedanja razstava bo razsta-stava o uspehih narodnega socializma pod naslovom »Dajte mi štiri leta časac, ki jo bodo odprli 30. aprila. Razstavo so Nemci pripravili kot posmeh pariški razstavi, v dobrih treh mesecih.
Mednarodna licitacija za gradnjo predsedniške palače in poslanske zbornice v Ankari bo v kratkem razpisana.	_
Rusko zlato, ki je dospelo e parnikom »Andre Marty« včeraj v Anglijo, je namenjeno v Ameriko kot plačilo za ruske obveznosti pri nabavah ameriških strojev. Zlata je za 40 milijonov funtov.
Glede nemške spomenice Vatikanu pravijo poučeni rimski krogi, da bodo iz Vatikana kmah' >-slali odgovor na to spomenico in da mislijo, da s potem razmerje med Vatikanom in Nemčijo to -razčistilo, da se bodo lahko začela pogajanja za ureditev položaja katoliške Cerkve v Nemčiji.
Ravnovesje v bodočem angleškem proračuni« nameravajo doseči tako, da bodo uvedli novo doklado dohodninskemu davku, ki bo državni blagajni vrgla 30 milijonov funtov.
Izredna seja Zveze narodov bo sklicana 26. maja zaradi sprejema Egipta v ZN. Če bo neguš tedaj lioslal svoje zastopnike, bo posebna komisija morala odločiti, ali bodo ipripuščeni na sejo ali ne.
Višinski letalski rekord s trimotornim letalom, obteženim z 10 tonami tovora, je dosegel italijanski pilot Mario Stoppani, ki se je dvignil 4863 metrov visoko.
Konferenca za pobijanje trgovine z opijem se bo v kratkem začela v Ženevi pod predsedstvom Angleža Layala.
Propagando za pridelovanje žita »o začeli v Angliji in sicer pozivajo kmete in lastnike zemlje na pridelovanje z razlogom, da ee je treba preskrbeti za primer vojne, ko bo uvoz v Anglijo nemogoč.
Proti nemškemu narodnemu socializmu je predaval na Dunaju škof dr. Hudal, ravnatelj avstrijskega zavoda Anima v Rimu. Dejal je, da narodni socializem pripravlja tla za boljševizem v Nemčiji,
Dr. Korošec našim izseljencem
Ljubljana, 15. aprila. Na slnočnem večeru, ki jo bil namenjen našim izseljencem v Ameriki in drugod po svetu, je govoril po radiu tudi notranji minister dr. Anton Korošec, ki je milijonu in več našim rojakom v inozemstvu poslal tale pozdrav:
Belgrad, 14. apr. m. Ob 1 po polnoči bo govoril na radiu ob večeru naših izseljencev notranji minister dr. Korošce. Našim številnim izseljencem v Evropi in Ameriki je voditelj Slovencev poslal naslednji pozdrav:
»Bratje in sestre v tujinil Ko sem o božiču prvič stopil pred mikrofon, da vas pozdravim, bratje in sestre v tujini sem izrekel željo, da bi se zveze med domovino in vami, po vseh delih sveta raztresenimi otroci čimbolj poglobile in utrdile.
Temu cilju smo se od tedaj znatno približali. Ideja izseljenskih večerov, katere je prve priredila Prosvetna *vez» v Ljubljani, se je postavila na široko osnovo. Tudi belgrajska radijska postaja osrednjega tiskovnega uradu na kratke valove je obnovila stalne zveze z našimi izseljenci. Potem ko bo njena postaja okrepljena, bo prirejala celo vsak večer izseljenske ure.
Prepričan sem, da bo ta zamisel dosegla svoj namen in rodila dobre sadove. Ustvarila bo one, doslej pogrešane tesnojše zveze med staro domovino in njenimi izseljenci.
Iznad vsakdanje borbe, ki se morda zdijo malenkostne, se visoko dvigajo tri ideje, ki so vodilne za vso politiko sedanje vlade.
Prva je uaše iskreno prizadevanje, da državo tako uredimo, da se bodo prav vsi njeni državljani počutili v njej popolnoma enakopravni io zadovoljni, da bomo vsi to državo, ki je s tolikimi žrtvami ustvarjena, enako cenili m ljubili. Upam, da smo v tem pogledu z našim delom na dobri poti in da lahko z zaupanjem gledamo v nadaljnji ^razvoj^i	smoler je služiti ideji
miru. Globoko in iskreno želimo, da bi bila Človeštvu dana dolga doba mirnega razvoja m napredka. Nočemo vojne! Vemo, da bi mogla imeti cventuelna vojna za vso civilizacijo in kulturo, zlasti za evropsko, katastrofalne posledice, mnogo hujše, kakor svetovna. Zagotoviti naši državi trajen mir, to smatramo za našo najsvetejšo dolžnost, v tem oziru je naše delo uspešno. Znano vam je, da smo sklenili v zadnjem času dva velepomembna pakta, In kakor je dejal gospod predsednik vlade v svojem nagovoru pred štirinajstimi dnevi ob otvoritvi izseljenskih večerov belgrajske postaje, je Jugoslavija danes ena izmed redkih držav, k. more reči, da nima zunanjih sovražnikov, ker jo z vsemi sosedami in z drugimi državami družijo ali prijateljski in zavezniški ali pa dobri sosedstveni odnosi.
Tretja naša glavna skrb gre za tem. da spet obnovimo in zavarujemo pravo demokracij o. Vprav vi, ki ste zuna mej, v državah velike demokracije, morete dobro občutiti in oceniti, da je demokracija neprecenljiva pridobitev dolgotrajnega zgodovinskega oblikovanja, da predstavlja demokracija ono obliko, ki varuje dostojanstvo človeka in ga dviga do res pravega in svobodnega državljana, da je demokracija ona oblika družabnega življenja, ki omogoča največji razmah vseh du»evmh
io kulturnih sil naroda.	.
V družbi so nastala velika razglasja, To ni moglo več dalje iti tako, da bi bil malt človek, delavec, obrtnik pa tudi celotno gospodarstvo prepuščeno na milost in nemilost kapitalizmu in bi bi|o zgolj predmet njegove spekulacije. Vedno bolj in bolj se je kazala potreba, da poseže država v čim vedli meri v gospodarstvo ter ga vodi in poravnava ter spravi v sklad vse silnice, ki delujejo v gospodarstvu. To imenujemo vodeno gospodarstvo, dirigirano gospodarstvo. Dirigirano gospodarstvo, to ie postalo ne samo geslo novega časa, ampak tudi njegovo življenje in nujna
zahtevamo vodstvo in načrtnost v gospodarstvu! Ml se priznavamo k temu, da tudi gospodarstvo ni sikale naravni proces, ampak da je oblika gospodarstva in njeno izoblikovani* v bodočnosti v volji svobodno hotečih ljudi, čeprav v polni meri
Vlniiarijo le zazgal
Ptuj, 14, aprila.
V Vodolah, v obč. Juršinci v Slov. gor. je preteklo nedeljo ponoči začela nenadoma goreti viničarija posestnika Glaserja, ki sicer stanuje v Mariboru in ki je v tej vmič&riji imel nekega Herica. Na kraj požara so bili kmalu prihiteli gasilci iz Gabernika in uspeli ogenj omejiti. Kljub temu trpi Glasar precejšnjo škodo, ker mu je poleg dru-Sih stvari pogorela tudi moderno zgrajena stiskalnica. Glaser ima šleode okrog 40,000 Din. Tudi najemnik Peric je radi tega požara prišel ob vse Orožniki so kmalu po požaru aretirali nekega S. A., ki je baje že nekaj dni poprej« pretil, da bo to vinlčarijo zažgal
Med ameriškimi Slovenci
Med ameriškimi Slovenci je tudi vedno kaj novega, kakor pri nas doma. Največ pa je seveda takšnih novic, ki bi pi jih mhče ne želel. I osebno smrt je neugnana in kosi kar napre . V zadnjem času so tam pokopali spet nekaj rojakov, in sicer.
S Cerovca pri Trebeljnem na Dolenjskem je umrl Franc Suša, ki je bil star komaj šele '12 let. Bil je splošno znan m ugleden gostilničar in trgovec v Sheboyganu, Komaj 15 let je bU sta£ ko je odšel v Ameriko, kjer se je poročil. ZapuMa štiri otroke. — Istotam je umrla tudi Jožefa Zupančič, roj. Koren, ki )c prišla v Ameriko šele pred nekakimi Šestimi leti. V domovini ji še živita mati in sestra, druga sestra in brat pa tudi v Ameriki, v
Sheboyanu.^i^e	Gerlak,	»tar« 52 let.
Živela jev Miwaukeeu. Zadela jo je kap.
Iz št, Janža v Savinjski dolini na Štajerskem 45 letni Ferdinand Slapnik. Umrl je v zdravilišču v
MmizaMale vasi v župniji Kopanj Franc Garvas. Dosegel je visoko starost 74 let. Bil jo dvakrat poročen In se mu je rodilo 11 otrok. V hvetethu je kupil pred 35 leti nekaj zemljišča in je postal ugleden in bogat kmet. V tem kraju je bil to eden prvih slovenskih naseljencev.
Iz okolice Novega mesta Mihael Turk. Jadrne čase je živel v Pittsburgu. V neki garaži so ga našli mrtvega. Ugotovili so, da je postal žrtev strupenega plina, ki je uhajal Iz avtomobilskega motorja.
V St. Mihaelu, Pa. je postal žrtev rudniške ne-ireče tudi Slovenec Andrej Škrbec. Odtrgala se ie v nekem rovu vzpenjača. Več delavcev, med njimi tudi še nekaj Slovencev je bilo ranjenih. .
V Washingtonu je podlegel pliučmci Jurij Krivic v starosti 67 let. V Ameriko je prišel ze kot
m1'1 Vri je1 bratje Jož«, Janez in Lojze Velkavrh, doma iz Dobrove pri Ljubljani so odšli neznano-kam. V Ameriki »o že nad 30 let. Zanje bi rada zvedela njihova sestra Marija Velkavrh iz Ljubljane.
priznavamo težino navarnib predpogojev. Močna oblika gospodarskega sistema, to je problem volje in ne mehaničnega materialističnega razvoja. Zato se mi k tej obliki uravnavanega, dirigiranega gospodarstva priznavamo v polni meri In ga vseskozi praktično uveljavljamo. Naj omenim lamo starostno zavarovanje delavcev, ki smo ga uvedli. Oblika dirigiranega načrtnega gospodarstva nam bo tudi dala možnost, da napnemo vse sile, da naše gospodarstvo dvignemo, dvignemo vse na tako stopnjo, da bo za vse kruha dovolj, čas terja to od nas, Nai narod narašča. Vsako leto šteje nad 200.000 duš več, a vrata v svet ima danes tekorekoč zaprta. Zato moramo najti doma možnost zaposlitve in dela za ves naš narod.
Pri tem ustvarjanju nam morate vi, naši izseljenci, mnogo pomagati, tako s svojimi izkušnjami, ki ste si jih pridobili v tujini, s svojimi zvezami in morda tudi s svojim kapitalom. Ako nas bo vse vodila globoka in iskrena ljubezen do naše domovine in trdna volja, da si ustvarimo boljšo bodočnost, potem smo prepričani, da naši napori ne bodo zastonj in da se bo nal narod razvijal, rastel in mogel polnovredno konkurirati z drugimi velikimi narodi.
Bratje in sestre v tujini, bodite prisrčno pozdravljeni! Bog živi!
Filmi
ki jih velja videti... ali ne videti
»Mladi orlic (Kino Matica). Res, veliko filmsko delo, res vse presegajoč in presenetljiv slavospev skavtskemu junaštvu! Vsi se bodo zahvalili zanj. Ena beseda pravzaprav zadostuje, da se j>ove vse: bedarija. Mlad, a zamaščen skavtek, se odpelje s svojini suhim, a lesenim tovarišem, z letalom iz ene Amerike v drugo. Sreča ju vrže z neba v džunglo. Oba junaka spravita v nered vso džunglo: leopardi in tigri kar klečeplazijo pred junakoma. Še ne zganeta se, ko ju leopard zasleduje. S palico ga jKKirezata in kralj džungle jo osramočen s povešenim repom odkuri nazaj. Drugega spet z navadno mrežo naredita nemočnega. Divje opice skačejo z dreves in iz roke hrustajo banane. S fračo pobijata divje race, z ognjenimi strelicami pa preganjate uboge Indijance. In... tako... dalje... Seveda se rešita, še prej pa odkrijeta staro skrivno zakladnico indijanskega bogastva. Grmada nemogočih 6tvari, bedarij, oslarij In sličnih ameri-kanskih umetnij. Zakaj ne dajo vsakemu gledalcu ie nekaj kovačev, da se s takimi stvarmi pusti mučiti! Zakaj ni film dobil odgovarjajočega naslova, namreč »Mladi osli«,..
Naša pesem v Sofiji
Sofija, 15. aprila. AA. Bolgarska državna filharmonija je priredila 12. t. m. zvečer v sofijskem narodnem gledališču pod pokroviteljstvom j>rosvct-nega ministra dr. Nikolajeva svoj peti simfonični koncert, posvečen jugoslovanski glasbi. Na programu so bila dela jugoslovanskih skladateljev Petra Konjeviča, Slavka Osterca, Malije Bravničarja, Predraga Miloševiča, Milenka Zivkoviča, Krešimirja Baranoviča, Mihovila Logarja, Jakoba Gotovca in Josipa Slavenskoga, ki eo tudi osebno prisostvovali koncertu.
Prireditev je bila odlično obiskana. V ministrski loži so sedeli prosvetni minister dr. Nikolajev, notranji minister Krasnov6ki, gospodarski minister Vasiljev in gradbeni minister Ganev. Na koncertu so bili tudi poslanik Momčilo Jurišič e poslaniškim osebjem, jugoslovanski vojaški ataše, generalstabni polkovnik Jovan Sokolovič, med občinstvom, samo duhovno elito sofijske družbe, je bilo pa mnogo bivših ministrov, bolgarskih javnih delavcev in |>o-litikov.
Jugoslovanska glasba se Je to pot prvič predstavila v Sofiji v širši in bolj izbrani izberi in je doživela pred sofijskim občinstvom popoln in sijajen uspeh. Po izvajanju sleherne točke je občinstvo dajalo Izraza svojemu navdušenju in živahno vzklikalo vsakemu jugoslovanskemu skladatelju.
Med odmorov, preden se je začel drugi del programa, je jugoslovansko skladatelje [»zdravil na odru v imenu bolgarskih skladateljev Veselin Stojanov in izrekel v imenu svojih tovarišev veselje, da se je doseglo spoštovanje bolgarskih skladatelje^ v Belgradu in jugoslovanskih v Sofiji in da
se je tako dala bolgarskim in jugoslovanskim glasbenikom priložnost, da pridejo v neposredne medsebojne stike, da se vzajemno ajjoznajo in zbližajo. G. Stojanov je izrekel prepričanje, da bodo ta vzajemna gostovanja bolgarskih in jugoslovanskih glasbenikov, ki so belgrajskemu in sofijskemu občinstvu dala priložnost seznaniti se z mlado bolgarsko in jugoslovansko glasbo, pripomogla k boljšemu spoznanju obeh bratskih narodov iu k njunemu zbližauju.
V Imenu jugoslovanskih skladateljev Je odgovoril g. Stojnnovu Peter Konjevlč, s toplimi in prisrčnimi besedami se je zahvalil bolgarskim skladateljem za lepi in bratski sprejem.
Po koncertu so bolgarski glasbeniki priredili, svojim jugoslovanskim tovarišem banket v restavraciji »Hotel Bolgarija«. Na banketu so bili tudi prosvetni minister dr. Nikolajev, jugoslovanski poslanik Momčilo Jurišič, bivši bolgarski poslanik v Belgradu in predsednik bolgarsko-jugoslovanskega društva v Sofiji Dimo Kazašov, pomočnik prosvetnega ministra dr. Filip Manolov, načelnik kulturnega oddelka prosvetnega ministra Nikolaj Balabanov in druge ugledne osebnosti. Prosvetni minister je na banketu pozdravil jugoslovanske skladatelje s toplim in prisrčnim govorom in izrekel prepričanje, da bodo ta vzajemna gostovanja pripomogla, da 6e bo tudi z glasbo, tem najmočnejšim in uaiglobljim izrazom duševnega razpoloženja dveh bratskih narodov utrdila osnova, na katfcri temelji pred kratkim sklenjeni bolgarsko-jugoslovanski pakt o večnem prijateljstvu. Nato «o govorili šc drugi zastopniki raznih glasbenih institucij.
Mala našička afera pred sodniki
Ljubljana, 15. aprila.
Za uvod. Tvornica parketa 1 pilana dd. v Karlovcu Je veliko lesnoindustrijsko podjetje, ustanovljeno pred 45 leti In razpolaga z delniškim kapitalom 3 milijone Din. Pri tem podjetju so merodajni gospodje Fischerji, rodom iz znamenitih Našič. Pri podjetju sodelujejo oče, sinovi, bratje, strici kot vodilne osebnosti. Podjetje se udeležuje vseh večjih javnih dražb, kjer gre za oddajo parketnih del itd.
Pred malim kazenskim senatom, ki mu je včeraj predsedoval s. o. s. g. Alojzij Žigon, 6e je razvijala živahna, prav prej>letena razprava o aferi ponarejenega davčnega potrdila. Afero je neki humorist kratko krstil za »malo našičko afero-. Ko je senat absolviral nekaj manjših razprav, jo prišel na vrsto mladi Oton Fischer. Sodni sluga gosp. Černeka jo zaklical na hodnik: »Oton Fischer!« Nikdo so ni odzval, zato sluga: >Se no javi!« čez nekaj minut pa je prihitel v dvorano eleganten mladenič z rjavo aktovko v spremstvu svojega branilca. Bil je Oton Fischer, rojen 1902 v Našicah, zastopnik omenjene karlovške tvrdke, stanujoč v Zagrebu, kjer jxweduje tudi eno desetino velike hiše. Prav eleganten je, oblečen v svetlo siv pomladni površnik, nosi tudi sivo obleko, trd ovratnik z rdečo kravato, črnili las in vitke postave. Na prvi pogled človek ne bi mladeniča smatral, da je jevrejske konfesije,
Kaj mu očita obtožnica
Državni tožilec dr. Leon Pompe je Otona Fischerja obtožil zločina ponarejanja javne listine in n je ujiorabe. Obtožnica pravi, da je Fischer marca leta 1935 v Zagrebu napravil lažno javno listino sledeče vsebine: Uverenje, kojim se od strane ove poresko uprave uredovno potvrdjuje, da je Tvornica parketa i pilana d .d. u Karlovcu uplatila svoj dospjell neposredni porez do konca IV. četvrti 1935 god. t. j. do konca decembra 1985. Ovo uvje-renje izdaje so u svrhu: licitacija, naplata računa I zu devizno potrebe, Taksena marka 20 Din po-ništena na samom uverenju. Poreska uprava Kar-lovac, 27. marta 1935. Referent (podpi* nečitljiv) Štampilja. Sef poreske uprave: Stromar 1. r.c in tolistino, o kateri Je vedel, da Jo lažna, uporabil kot pravo s tem, da jo je dne 21. oktobra 1035 v Ljubljani predložil licitacijski komisiji pri kr. banski upravi v Ljubljani ob priliki licitacije za oddajo del pri gradbi III. državno realne gimnazije v Ljubljani. Zakrivil je s tem zločinstvo napravlja-nja lažnih javnih listin po S 214/11 In 215/1 k. z.
Ko je komisija uvidela, da je uverenje o plačanih davkih jionarejeno, Je listino kusirala ter je bila odrejena preiskava. Oton Fischer jo sprva v preiskavi odločno tajil, da bi bil sploh kdaj v Ljubljani in licitiral purketna dela. Pozneje se je nekoliko omehčal In priznal, da je bil pri licitaciji in da je prodložll omenjeno potrdilo. Izvedenec prof. Cotič je izjavil v svojem mnenju, da je listino sam obtoženec i>otvoril.
Niti najmanj ni krfv
Mimogrede omenjono, da so Jo elegantni Oton pri vstopu v dvorano priklanjal sodnikom in državnemu tožilcu na vse strani. V svoji obrambi imajo cigani svoje navade in metode, da lažejo, kot pes teče, Židje nasprotno pa osredotočijo svojo obrambo na izmi kalne odgovore. Take metode se jo jioslužil tudi lepi Oton Fischer. Pred čita-njem obtožnice predsednik: »Boste razumeli slovenski?«... »Starat ču sek Iti Olon je uajpazlji-veje sledil Pitanju obtožnice, nepremično zroč le državnega tožilca, Nato je sledilo njega zaslišanje,
Predsednik: »Culi sle torej obtožnico! Ste razumeli?... Dvignite se!« In Oton je vstal, rekoč: »Delno sem razumel.« »Obtoženi ste, da ste ponaredili davčno uverenje in da ste ga uporabili kot pravo listino. Ali se čutite krivega?«... »Niti najmanj nisem kriv.c... ^Osumljeni so bili mnogi člani jx>djetja. Vsi so izjavljali, da niso pravi. Zakaj niste spiva priznali?« je nadaljeval mirno senatni predsednik.
Advokat ga i« naučil
Obtoženec, zroč nekaj minut v tla, je preudar-no začel praviti: »Dobil sem od ljubljanskega sodišča poziv. Nisem znal, da gre za kako krivično delo. Vprašal sem advokata, kaj da naj storim' Advokat ml je rekel: Itecite, da o stvari nič no znate.« Predsednik je nato ugotovil, da obtoženec zato ni priznal, da jo bil na licitaciji v Ljubljani, ker mu je dal njegov advokat tak pouk.
Predsednik: s Ko sie prišli na sodiSče, ste izjavili, da vam o stvari ni nič znanega.« Obtoženec jzmikalno: »Iskreno rečem, da mi je tako nasvetoval advokat«... »Ko pa sle bili pritisnjeni k zidu, da jo listina ponarejena, ste priznali«... »Dat... »Kdo je uverenje ponaredil?« »Ne znam«... »Morda vi?«... »Ne«.,. »Kako sto dobili uverenje v roke?« Obtoženec zopet izmikalno: »Imamo pri podjetju več potrdil davčne uprave Karlovac. Originale in duplikalet... »Koliko največ?... »Osem do deset. Rabimo jih zato, ker imamo mnogo poslov z državo«,., »Dobro. Kdo je oni uradnik, ki preskrbuje la uverenja? Brez-dvomno je to uverenje ponarejeno?« Obtoženec: »Nima nikdo interesa za falzifikate!« Predsednik glasno: »Imamo poročilo davčne uprave v Karlovcu, da takega potrdila ni nikdar izdala!« Obtoženec je nekaj minut molčal, premišljal in nato vpadel: »Danes, gospodje, sem prinesel tako uverenje.« Začel je sodnikom kazati neki papir. Predsednik je nadaljeval: ^Davčna uprava jioroča, da je vpisan pod št, 18.915 spis občine Jaškovo. Objektivno vzeto, je uverenje potvorjeno. Razumele?« ... Obtoženec: »V naši pisarni ni nobenega j>ovoda, da bi uverenja falzificirali. Prosim, da Jaz nisem znal niti vedel, da nosim s seboj v Ljubljano falzifikat.c Predsednik odločno: »Ne izmikajte 6o!«... Obtoženec zopet: »Pri nas ima vsak drug resor.« Obtoženec jo pravil, da prj podjetju ni nikakih šefov, da so samo resorni referenti In da ima on sam vodstvo resora za licitacije.
Polten i ravan £ov’ek
Predsednik i>onovno: »Povejte, kje je original!« Obtoženec: »No znam za original. Ne znam, kateri uradnik ima skrb za uverenjn, Jaz sem uslužbon v Zagrebu. Uverenja so napravljena v Karlovcu, Uverenje sem dvignil iz mape.c Predsednik: »Iz kakšne mape?« »V Zagrebu imamo veliko mapo za uverenja. Ko uverenje kdo rabi, ga dvigne iu gre ^ njim na licitacijo.« Predsednik: >Ste pregledali uverenje, ko ste odšli v Ljubljano?« Obtoženec zvit kot jegulja se je zopet izmikal: »Prišel sem na licitacijo v Ljubljano. Uverenje sem izročil komisiji. Jaz sem bil iznenaden, ko so mi povedali, da uverenje ni pravo. Kdo je bil kriv? Jaz ne!c Predsednik: »Nemojte brbljati! Kje je original? To jH>vejte!« Obtoženec ponovno: »Ga nimatn.« Predsednik: »Ga nimate vi, ga nima firma, ga nima vaš oče.«
Obtoženec svečano; »Jaz sem pošten i ravan čovjek. Ko sem uverenje predložil komisiji, ga nisem pregledal.«
Predsednik je nato obtožencu predocil neko pismo, ki je bilo poslano na pok. ban. svetnika
Cerkvena glasba na Jesenicah
Jesenice, 12. aprila.
Verniki jeseniške župnije, ki jma skoro 7000 duš, se udeležujejo nedeljske službe božje pri štirih svetih mašah, ob šestih in desetih v župni cerkvi, ob osmih pa na Savi in pa ob isti uri na Jesenicah, ki pa je namenjena 6amo šolarjem in je za te obvezna. Vendar pa se te tako zvane šolarake maše udeležuje tudi veliko število ostalih vernikov. Pri treh opravilih oskrbuje petje cerkveni pevski zbor, kateri pa je zadnje mesece močno skopnel, o čemur je bilo že v treh številkah jeseniškega lista »Na mejah« govora, medtem ko pri šolski maši poje zbor Solarjev, ki pa je tudi zelo pičel.
Vsakomur, ki Jesenice količkaj pozna, je znano, da je malokje najti toliko glasbeno, zlasti pevsko nadarjen/h ljudi kot pri nas, ne samo med odraslimi, pač pa tudi med šolsko mladino. Tu pa imamo ob nedeljah tako slaboten pevski zborček, da komaj zasluži to ime in j>oleg tega se- vse leto nedeljo za nedeljo ponavljajo vedno iste pesmi. Pri količkaj dobri volji bi se dal na Jesenicah osnovati otroški pevski zbor, ki bi pre.peval v čast božjo, da bi bilo veselje ne samo vodji petja, marveč tudi šolarjem samini in vernikom.
Nikakor pa ne spada v cerkev, aia«ti ne k šolski maši, poskušna vaja na gosli, ker s tem se Solarji popolnoma odvrnejo od pozornosti, kar 6e dogaja na oltarju. Upamo, da gospod šolski vodja nekaj takega, kar je bilo v nedeljo slišali, ne bo nikoli več dopustil.
Razstava turške umetnosti
Belgrad, 15. aprila. A A. Včeraj ob 11 se je v muzeju kneza Pavla vršila slavnostna otvoritev razstave turških slik in publikacij. Pri otvoritvi te razstave je bil tudi Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle v spremstvu prvega adjutanta NJ. Vel. kralja generala Hrističa. Dalje so slavnostni otvoritvi prisostvovali predsednik turške vlade Ismet Ineni iu zunanji minister dr. Tevfik Huždi Aras s svojim spremstvom, predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič s svojima kabinetnima šefoma dr. Gašičem in dr. Protičem, predsednik narodne skupščine dr. Stevan Čirič, vojni minister Ljubomir Marič, prometni minister dr. Spaho, trgovinski minister dr. Milan Vrbanič, finančni minister g. Le-tica, prosvetni minister g. Stošovič, minister za gozdove in rudnike g. Jankovič in minister brez jiortfelja dr. Šefkija Behmen. Slavnostni otvoritvi razstave so prisostvovali tudi skoraj vsi člani tujih diplomatskih misij, akreditiranih na belgrajskem dvoru, z apostolskim nuncijem msgr. Pelegrinetti-jem, starosto diplomatskega zbora, na čelu. Med drugimi uglednimi osebnostmi so bili vseučiliški rektor dr. Jovanovič, poveljnik Belgrada armadni general Tomič, bački škof dr. Irenej, in mnogo drugih uglednih zastopnikov političnega, kulturnega, knjlževniškega in sploh umetniškega sveta.
Prosvetni minister Dobrivoje Stoševič je ©tvoril razstavo z govorom, v katerem je hvalii turško knjigo in umetnost ter politiCni, kulturni in umetniški preporod turškega naroda. Za njegov govor se je zahvalil v kratkih besedah poslanik turško republike na našem dvoru g. Ali Hajdar Aktaj.
Dosmrtno ječo, ki jo Je mariborsko sodiSče izreklo nad morilcem šentiljskega poštarja Karlom Adlerjem, jo ljubljansko apeiacijsko (sodišče potrdilo. Adlerja so že oddali v kaznilnico.
dr. Mencigerja, ki je takrat fungiral kot predsednik licitacijsko komisije. Obtoženec je najprej priznal, da jo pismo on pisal osebno. Priznal Je pristnost pisma. V pismu Oton Fischer med drugim veli: »Najvljudneje vas prosim, da bi ml Sli na roko in mi poslali uverenje nazaj v Zagreb. Vi nimate nič od tega, čc ga vrnete. Obljubljam vam, da se kaj takega več ne zgodi.« Predsednik: »Zakaj ste pisali to pismo?« Obtoženec: »Pismo sem pisal, da bi dobil uverenje vrnjeno. Sem odgovoren firmi, če kaj nepravilnega izvrSlm.« Obtoženec jo šc enkrat priznal, da bi bil moral pregledati uverenje.
. Firma za njegovim hrbtom
Predsednik: »Zakaj sto rekli v pismu, da so to vec ne zgodi?«
Obtoženec: »Jaz sem bil bedast. Preveč naglo sem vršil svoje jiosle. Inženjer v komisiji mi je grozil: Ne boste nikdar več došli k nam na licitacijo.«
Predsednik odločno: »Imel je prav. Firma se sedaj skriva za vaš hrbet.« Obtoženec je nato pravil, da ima j>odjetje v Zagrebu 14, v Karlovcu pa do 20 vodilnih uradnikov. Povedal je tudi, da so imeli slično nepriliko žo pred 5 leti. Podjetje ima nastavljenih tudi več agentov. Povedal jo tudi, da ima skromno mesečno plačo 1500 Din. Kdo mu verjame? Opisal je mapo. Čudno je, da Oton Fischer ne zna, kako pridejo uverenja v mapo. Ve le toliko, da vzame potrdila iz nje, Predsednik: »Kaj pomeni v pismu odstavek: privatnu poresku jiotvrdu?« Obtoženec naglo: »Da se naj uverenje poSljo na mojo privatno adreso, ne pa na firmo,«
Nikdo nič ne ve
V dokaznem j»ostopanju so bili preSitani razni zapiski in listine, zlasti, kako je prišla komisija na sled falzifikatu. V preiskavi Je bilo zaslišanih več vodilnih uradnikov podjetja, toda nikdo ni hotel nič vedeti o ponarejenem uverenju. Direktor Leon Fischer, ko so mu v preiskavi pokazali falzifikat, Je kratko izjavil: »Ne vem, kdo je dobil to uverenje. Kdo je zastopal podjetje pri licitaciji v Ljubljani, absolutno ne znam.«
Obsojen na 3 mesece
Po kratkem govoru državnega tožilca, jo skušala obramba, dr. I. Mohorič, zadevo omiliti v daljših pojasnjevanjih. Senat, ki so mu pripadali predsednik gosp. Žigon in sodnika go.«p. Ivan Brelih in gosp, Kajko Lederhas, se je dalj časa jx>-svetoval. Sodba se je kratko glasila:
Oton Fischer je kriv zločinstva, da je uporablja! lažno listino kot pravo in se obsodi na 3 inc-seee strogega zapora, pogojno za 3 leta, ker doslej še ni bil kaznovan. Oprosti pa se od prvega dela obtožbe, da bi bil uverenje sam ponaredil.
Obtoženec je več minut kolebal pred tribunalom. Ni mu šlo v glavo, da je obsojen. Nato se jo vzravnal in odhitel iz dvorane. Ni se jx>klonii senatu in državnemu tožilcu.
Naročajte in širite Slovenski dom!
Kulturni koledar
Anton Bezenšek
Dne 15. aprila 1854 se je rodil v Bukovju pri Celju stenograf Anton Bezenšek Gimnazijo je študiral v Celju. Potem je bi! na univerzi v Zagrebu in Pragi, kjer pa je napravil izpit iz stenografije. — Najprej je bil 3 leta stenograf v zagrebškem saboru, nato pa je odšel v Bolgarijo, kjer je bil najprej ravnatelj stenografske pisarne, pozneje profesor in končno univerzitetni docent v Sofiji. — Znan je po svojem delu stenografijo. Zelo se je trudil, da prilagodi Gabelsbergerjev stenografski sistem s Jež ko stenografijo za južne Slovane in Kuse, V ta namen je izdajal ^Jugoslovanskega stenografa«. Priredil je tudi stenografske učbenike za Slovence, Hrvate in Bolgare. Zelo živahno se je udeleževal kulturnega in prosvetnega dela na Bolgarskem. Pisal je bolgarske učne knjige. — V Slovenijo je stalno poročal o dogodkih in razmerah v Bolgariji. Napisal je knjigo Bolgarija in Srbija in praktično bolgarsko slovnico. — Njegov sistem stenografije se je uveljavi! samo pri Bolgarih.
Delavski kuhinji v Slov. Konjicah
in Zrečah
Od tu in tam
Ljubljana danes
Koledar
Danes, četrtek, 15. aprila: Helen«, Teodor,
mučenik.
Petek, 16. aprila: Benedikt.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva costa 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič.
♦
Drama: Simfonija 1087.
Opera: Ero z onega sveta.
Kino Union: Kreutzerjeva sonata.
Kino Sloga: Ivje.
Kino Matica: Mladi orli.
Slovenske Konjice, tl a[r"a.
Pred nedavnim smo poročali, kakšnega pomena bi bil za slovenjekonjiško delavstvo kon-zum, kjer bi si delavci nabavljali vse življenjske potrebščine po znatno nižjih cenah kot v trgovini. Omenili smo tudi, kakšni so vzroki, zaradi katerih se konzumna nabavljalna zadruga še ni mogla ustanoviti. S to zamislijo se pečajo delavci in delodajalci ter se kaže, da bo do ustanovitve le prišlo.
Danes se nam zdi potrebno, da sprožimo vprašanje o ustanovitvi delavskih menz v Slov. Konjicah in Zrečah, kjer je v tainošnji tovarni lepo število delovnega ljudstva. Verno za uredbo, ki predpisuje ustanavljanje takšnih podjetij v vseh industrijskih krajih. Kljub tej uredbi ni v našem kraju nobeno delavske kuhinje; v Zrečah pa se nahaja uradniška menza, ki v celoti ne zadostuje, ker ni tudi delavska. Slovenjekonjiško delavstvo si
* K I N
UNION
PREMIERA velikega filtrskega dela po leto-
Imeni noveli slavnega rusuega pisatelja LEVA TOLSTOJA
Kreutzerjeva sonata
Lil Dagover	Peter	Petemn
Glasba L. van Beethoven, Čajkovski la CUopln
TEI.
27-30
SLOGA
Faul Kellerjev prekrasni roman „ZJMI V GOZDU"
IVJE
Hansi Knoteck
Viktor Staal
TEI.
21-24
MATICA
Veliko skavtsko filmsko delo
Mladi orli
Bob; cox, Jim Vanče, Carter Dlion
~ Lf\ed/>£(Xn>€. 06 16., 19.’r' In 'i 10 -ua/
O gradnji avtomobilskih cest v Nemčiji bo na
povabilo Društva za ceste v Ljubljani predaval danes, v četrtek, ob 20 v frančiškanski dvorani načelnik gradbenega ministrstva v Belgradu ing. Stanislav Josifovič. Predavatelj je priznan strokovnjak v gradnji cest in gredo skozi njegove roke tudi vsi načrti za modernizacijo cest v Sloveniji. Predavatelj bo v predavanju, ki ga bodo spremljale številne zelo zanimive skioptične slike, povedal nešteto poučnega in tudi za naše razmere upoštevanja vrednega. Vsi, ki se zanimajo za modernizacijo cest pri nas, iskreno vabljeni!
Udruženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi svoje članstvo na XVIII, redni letni občni zbor, ki bo v petek 16. aprila 1937 ob 19.30 v društvenem lokalu v Ljubljani, Kongresni trg 1-11.
Danica, Savica in Zarja javljajo gg. starešinam in članom, da predavanje g. bana danes odpade in je preloženo na 29. t. m.
Filozofsko društvo v Ljubljani bo imelo laki 17, aprila ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi svoje sedmo predavanje. Predaval bo g. Milan Rakočevič o temi: Cilj in smisel življenja po Njegušu. K predavanju so vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost.
Proslava »Dneva Rdečega križa« bo v Ljubljani letos v nedeljo 25. aprila v veliki filharmonični dvorani od 10.30 do 12 dopoldne. Obsegala bo akademijo, ki bodo na njej sodelovale skoraj vse v mladini Rdečem križu organizirane ljubljanske šole. Prosvetni odsek pri dravskem banovinskem odboru društva Rdečega križa je izvršil zanjo domalega že vse predpriprave. Šolski odbori so tudi že večinoma naštudirali najavljene točke zelo pestrega sporeda. Cenjeno občinstvo že danes opozarjamo na to prireditev.
Radijska oddaja Kluba esperantistov 15. t. m.
ob 22.15 pod naslovom »Ljubljana, srce Slovenije« ima sledeči spored: t. Ljubljana, srce Slovenije. Predava Kozlevčar Jože. 2• R* Murnik: Mata jev Ma-tija prvič v Ljubljani. Predava Kramberger Franc. 3. Zanimivosti Ljubljane. Dvogovor med Ljubljančanom in tujcem. Sodelujeta gg. Mizerit Ueziderij in Kozlevčar Jože. 4. Ljubljanske narodne pesmi: »Stoji, stoji Ljubljana«, »Ko sem v Šiško v vas hodil«, »Prelepa je trnovska fara«, — Program je priredil in posamezne točke izvaja Klub esperantistov v Ljubljani, pevske točke pa izvajajo »rantie na vasi« (Lumbarjev kvartet).
Narodne običaje štelivanje, ziljski rej in Zeleni Jurij nam bo podrobno razložil gosp. France Marolt na svojem predavanju v soboto, 17. t. m-oh 20 v Mali filharmonični dvorani. Ker je gosp-Marolt priznan strokovnjak, bo njegovo predavanje, ki ga pojasnjujejo nalašč za to predavanje napravljeno skioptične slike, v vsakem oziru zelo zanimivo. Vstopnina je 8 Din in se dobe sedeži v Matični knjigarni.
Celo vrsto narodnih iu umetnih moških zborov bo zapel zbor pevskega društva Krakovo-Trnovo na svojem letošnjem koncertu, ki bo prihodnji ponedeljek v Veliki filharmonični dvorani. Letos vodi zbor g. Simoniti- Krakovčani in Trnovčani so znani kot dobri pevci, ki z največjo Ijuboz-nijo pa tudi z uspehom gojijo zborovsko petje. Občinstvo opozarjamo na ta koncert, za katerega se dobe vstopnice v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Mariborsko gledališče
Petek, 16. aprila: Zaprto.
Sobota. 17. aprila ob 20: Rdeči nageljni. Znižane
ceno.
Nevaren „amerikanski" stric
Novo mesto. 14. aprila.
Po novomeški okolici, zlasti po šmihelski in stopiški fari, se je zadnje dneve klatil pretkan tiček, ki je marsikaterega lahkovemeža pošteno oskubil Lepo in elegantno in prav p-' amerikansko napravljen moški pri 40 letih, je kar nenadoma obiskal hiše, kjer so imeli v resnici kakega svojca v Ameriki. Predstavil se je domačim kot njihov bogati sorodnik, česar so bili oni silno veseli ter so gostili »Amerikanca« tako dolgo, dokler ni lepega dne ali tihe noči zopet nenadoma izginil, z njim vred pa še marsikaj, kar se mu je dopadlo. Stric je povsod, kjer je trenutno ložiral, na vsa usta bahato pripovedoval, koliko denarja ima shranjenega v Mestni hranilnici v Novem mestu ter kaj rad iven-kljal z kovanci po žepu. Tudi za pijačo je rad dajal, potem je pa že poskrbel za protivrednost. Tudi na Mralevem v šmihelski fari je na tak način preslepil nekega posestnika in njegovo sestro. Istotako kot drugod, se je tudi tu predstavil za »strica«. Ker imajo v Ameriki res nekega strica, ki ga že del) časa niso videli, so mu slepo verjeli, moža veselo sprejeli in ga nekaj dni gostili. Kar na lepem pa se j« bogati »stric« domislil, da bi šel v mesto v hranilnico po denar. Poprosil je svojega nečaka za kolo in boljše čevlje ter se odpeljal. Nazaj ga seveda ni bilo več. Ker je na tak način opeharil več ljudi, so prihajale na varnostne oblasti od vseh strani pritožbe in naznanila. Oblasti so začele »strica« preganjati in ga končno prijele nekje v bližini Kočevja. »Amerikanec« se je pri tej priliki pokazal močno korajžnega in je orožniku z golo roko izpulil bajonet s puške. Mož pa je bajonet prijel tako nerodno, da si je zelo porezal prste. Orožniki so ga pripeljali v zapore novomeškega okrožnega sodišča, Kjer za zamreženimi okni premišljuje žalostni konec amerikanske odisejade.
Metlika
Llubllansko gledališče
mora kosilo nositi s seboj. Dosti pa je takšnih, ki si kupi kos kruha s slanino ali kosom klobase ter jč pred ali v tovarni, na trgu in drugod. Mrzla hrana pa delavcu ne daje one moči, ki jo pri I delu jjotrebuje — vsaj pozimi ne, ko sc vsakemu prileze topla. Nekateri si kupijo kosilo tudi v gostilni. Kakšne važnosti bi bila delavska ali pa javna kuhinja za naS kraj, ni treba dalje razmotri-vati.
V Zrečah je nekoliko drugače. Tam obratuje kovaški del tovarne z brusaškim na tri šihte po 7% ur. Tako gre ena partija ob %12 domov, do-čim prične druga ob 12. uri. Za kuhinjo bi prišli v poštev le ključavničarji in zunanji delavci — opoldne ter zjutraj in zvečer še vsi oni delavci, ki imajo skupna tovarniška stanovanja ter jedo | sedaj v gostilnah. Sicer pa se med temi čuti že močna propaganda za ustanovitev kuhinje.
Želimo, da bi se vse to čimprej uresničilo v veliko korist našemu delavstvu!
Ptuj
Ptuj, 14. aprila.
Akcija za ustanovitev poverjeništvo borze dela v Ptuju. S priključitvijo okoliških občin mestu Ptuju je postalo vprašanje podružnice borze dela v Ptuju spet pereče. Prijave brezposelnih stalno naraščajo. Tudi v splošnem 6e vedno bolj čuti potreba po zakoniti posredovalnici in to tembolj, ker sc v raznih krajin ptujskega sreza ustanavljajo večja industrijska podjetja — tudi za samo mesto Ptuj se zadnje čase zanimajo razne finančne skupine radi ustanovitve industrijskih obratov — ter I je zato pričakovati, da se bo število zavarovanih delavcev pri OUZD znatno povečalo. Radi tega je že tudi mestno poglavarstvo ptujsko večkrat interveniralo na pristojnih mestih in upamo, da se bo končno le ugodilo upravičeni zahtevi delavstva po samostojni posredovalnici z značajem poverje- j ništva.
Kamnik
Kamnik, 14. aprila.
Vinarski tečaj. V Metliki imamo teto« prvič praktično-teoretični vinarski tečaj pod vodstvom g. G. Ambroža, okrajnega kmetijskega referenta.
V ta tečaj je bilo sprejetih 14 kmetiških fantov iz vseh občin v okraju. Najmlajši tečajnik je dopolnil 18 let. Fantje imajo skupno hrano in prenočišče v Grajskem poslopju v Metliki. V praksi se učijo o cepljenju in ailenju trt, ter vlaganje v tnsnico. V novi drevesnici na »Majerju« posajajo divjake. V banovinski tnsnici pa režejo trte na čep. Teoretično pa dobivajo nauke iz vinogradništva kletarstva in sadjarstva. Tečaj traja od 31. marca do 30. aprila. Tu bo leto6 zopet lep kader kmetiške mladine dobil sposobnost, da orje belokranjsko ledino.
Nova drevesnica in nov matičnjak.
V novi drevesnici na «Majerju« je letos posajeno nad 6000 podlag za jablane, hruške, višnje, češnje, breskve in marelice. V novem matičnjaku na Veselici pa je posajena nova podlaga za vinsko trto in sicer Kobberjeva 5 BB in Teleki VIII.
V ugodnih razmerah bo dal matičnjak 40 tisoč ključev.
V zadnjem času zanimanje za sadjarstvo in vinarstvo vidno narašča. Letos je bilo v bivšem metliškem okraju na novo posajenih okrog 1800 jablan in hrušk in nad 800 orehov.
Za skrčenje šmarnice pa je kr. banska uprava razdelila 15.000 cepljenih trt.
Sadna letina.
Sadna letina obeta dosedaj prav dobro in če ne bo kakšnih posebnih ujm, bomo letos imeli obilo jabolk in hrušk, manj pa češenj, sliv, breskev in marelic.
DRAMA
Začetek ob osmlb Četrtek, 15. aprila: »Simfonija 1937«. Red A.
Petek, 16. aprila: »Med štirimi stenami«. Red C. Sobota. 17, aprila: »Matura«. Izven.
OPERA
Začetek ob osmih četrtek, 15. aprila: »Ero z onega sveta«. Red Četrtek Petek, 16. aprila ob 15: »Cavalleria rusticana. Glumači.« Dijaška predstava po znižanih cenah od
15 din navzdol.
Sobota, 17. aprila: »Traviata«. Izven. Znižane cene
od 30 din navzdol-
DRAMA
»Simfonija 1937« sodobna reportaža iz življenja ameriških pridobitnih krogov, ki sta jo spisala Edna Ferber in Kaufmann, nudi prerez skozi nekaj medsebojno rahlo zvezanih usod, od katerih doživi vsaka tekom igre svojo peripetijo. Predstava je *a red A. Režiser ing, Stupica.
_ OPERA
Premiera Resphigijeve opere »Plamen« bo prihodnji teden. Libretto opere je spisal Claudlo Gua-stalla po neki angleški snovi z naslovom »Čarodej-ka«. Dejanje opere se godi v 7. stol, v Ravenni, ko je bila v polnem razcvitu bizantinska doba. Glavno žensko partijo Silvane bo pela ga. Gjungjenčeva. Partija fe nenavadno obsežna in zahtevna v pevskem in igralskem oziru, naši primadoni bo zopet nudila priliko, da doseže velik umetniški usp.eh, Glasba je zmerno moderna. Ta opera «e mnogo izvaja v Italiji, v tekoči sezoni so jo izvajali tudi na dunajski dvorni operi, in jo pripravljajo tudi v Pragi. Dirigenti Niko Štritof, režiser: prof. Sest.
Cerkveni koncert dne 1. aprila v prid prenove kloštrske cerkve v Kamniku je bil kratko povedano, na višku glasbene izvedbe. Že spored zase je bil posrečeno izbran, kajti vseboval je najodličnejše sodobne skladatelje kakor so Tomc, Premrl, Liszt, Mandel i. dr. s prekrasnimi mehkomelodični-mi napevi in oratorij. Spuščati se v podrobnosti, bilo bi odveč in zadostuje, ako povemo, da je izvedba bila izročena opernim prvakom ge. Bemot-Golobovi in g. Tonetu Petrovčiču, orgeljske partije pa domačemu organistu g. fra. Friceljnu. Vsi i trije so izvršili svojo nalogo mojstrsko. Edino, kar je kvarilo popoln užitek, ao ogrodja in opaži, Dostavljeni po cerkvi zaradi slikarskih del, vsled Česar dobra akustika kloštrske cerkve ni prišla do j polnega učinka. Polna zasedba cerkve pa je pričala 0 spoštovanju in priljubljenosti oo, frančiškanov v| mestu in okolici in donesla lepo podporo za ozalj-šanje božjega hrama, ki je res potreben temeljite 1 poprave.
Olfmpffska vas v Tokfu
Vprašanje kje bodo Japonci zgradili svojo | olimpijsko vas v Tokiu, zaenkrat še ni definitivno rešeno. Po dolgih razgovarjanjih se je izbira prostora, kjer naj bi olimpijska vas končno omejila v toliko, da bo treba izbrati izmed vseli prostorov enega. Toda dočim še ni določen kraj, kjer bo ta čas stala, je pa že napravljen točen načrt in tudi proračun. V celem bo država dala za gradnjo dva in pol milijona jenov. Po načrtu bo zgrajenih 100 enonadstropnih in 50 dvonadstropnih hišic. V teh hišicah bo prostora za 2000 tekmovalcev. Poleg toli lrišic bodo Japonci po vzorcu berlinske olimpijske vasi, napravili posebno gledališče, bolnico, velik pokrit bazen In več prostorov za trening za različne panoge športa. Gradnjo te olipmijske vasi 1)0 izvedla mestna uprava Tokia, kateri bodo tudi vse naprave po olimpijskih igrah v j. 1940. pripadle. Tokio ima namen, da bo to olimpijsko vas po tekmah izpremenil v otroški sanatorij.
Mednarodni smuk s Triglava
Ob zaključku tekmovalne sezone organizira in priredi Jugoslovanska zimskošportna zveza tra-dicionelni smuk 6 Triglava in to prvič kot mednarodno prireditev.
JZSZ razpisuje za nedeljo, dne 25. aprila t. I. tekmo v smuku e Triglava; s Kredarice v Krmo, oziroma s Staničeve koče v Krmo, vsekakor »e bo proga določila jx> snežnih prilikah. Višinska razlika je cca 1000 m, dolžina proge pa cca 4.200 metrov. Starta se v razredih, ter po pravilih in pravilnikih JZSZ oziroma po IFC. Pravico do starta imajo vsi pri JZSZ verificirani tekmovalci in po tujih zvezah prijavljeni inozemski tekmovalci. Prijave je treba poslati na zvezinih prijavnicah v zvezino pisarno, Ljubljana, Tyrševa cesta 1 -IV. do četrtka, 22. aprila t. 1. do 6 zvečer. — Poznejše prijave 6e ne bodo upoštevale. Klube in tekmovalce se opozarja, da eo zanj rezervirani prostori za prenočišče predvsem na Kredarici in sicer za one, ki se tekme tudi udeleže.
Pred tekmo gospodov bo izven konkurence na isti krajši progi tudi tekma za dame z internacionalno udeležbo. Prijave za dame se »prejemajo do istega termina kot za gospode; naknadno pa tudi še na predvečer pred tekmo do 8 zvečer v Staničevi koči.
Kakor rečeno, je JZSZ to tekmo prijavila kot mednarodno pri FlSl ter povabila sosedne zveze na to prireditev, ki naj postane etandartna tekma naše zveze. Doslej sta se prijavila definitivno nemška in avstrijska zveza. Slednja je v načelni prijavi zagotovila močno udeležbo. Moštvo avstrijske zveze, ki še ni poimensko javila svojih tekmovalcev, bo vodil znani dr. Martin, tehnični vodja avstrijske zveza in član FISE.
Obeta 6e nam torej velika mednarodna prireditev, ker se bodo še enkrat pomerile moči naših tekmovalcev alpske kombinacije v borbi z inozemskimi tekmovalci.
Glavni odbor b. SDS se bo sestal spet v petek v Zagrebu. Prišli bodo brata Valerijan in Adam Pri-bioevič, dr. Križman, dr, Kostič in Duda Noškopovič.
| Obravnavali pa bodo po stari navadi delo svoje stranke med narodom zlasti tam, kjer žive pomešani Srbi in Hrvati.
Podgane so zgrizle 7-mesečnega otroka iz revne delavske družino v Splitu. Brezposelni delavec Kuzmanič z ženo in dvema otrokoma je stanoval v kletnem stanovanju, ker si boljšega 6tanovanja prav zaradi brezposelnosti ni mogel privoščiti. Ko je v torek odšel z ženo moledovat spet za službo, je pustil doma v i>osteljici otroka. Ves prepaden je bil, ko se je čez nekaj ur vrnil in našel otroka vsega razgri-zenega in krvavega. Ko je stopil k postelji, je z nje skočila podgana. Otročička je dal takoj prepeljati v ' Inišnico, vendar je nekaj ur potem zaradi prehudih ran dete umrlo.
Požigalca so zalotili v Sisku prav v trenutku,
ko je hotel zažgati svojo hišico, ki je bila zavarovana za mnogo večjo vsoto, kakor pa je bila vredna. Policija je namreč nekaj dni prei prejela nepodpisano prijavo, da namerava neki Andrej Milarkovič, bivši pristaniški delavec zažgati svojo hišico v mestu, da bi prišel do zavarovalnine v znesku 40.000 dinarjev. Pred kratkim je dal namreč zavarovati svojo hišico za 20.000 Din in opravo za istotoliko. Vse skupaj pa ni bilo vredno več kakor nekaj tisočakov. Policija je postavila skrivno stražo. Sredi noči se je pred hišo pojavil neki moški in zažgal kupček slame. Stražnik je stekel za neznancem, »e prej pa z nogo poteptal gorečo slamo. Markoviča so šele drugi dan prijeli. V hiši je bilo vse polito s petrolejem in postlano s koruzno slamo, okna in vrata pa odprta, da bi požar prav gotovo prej objel vso stavbico. Markovič bo moral za zapahe in pozabiti na zavarovalnino.
Slaboumni sin je skoro ubil svojo mater v Slavonskem Brodu. Stjepan Gjuriček Je že pred tremi leti znorei, da so ga morali oddati v umobolnico v Stenjevec. Ker pa ni bil nevaren, 60 ga spet pustili domov. Pred dnovi pa je doma dobil hud napad. Mati ga je hotela tolažiti, vendar jo je znoreli ein zgrabil in začel pretepati. Nazadnje je prijel še za pioleno in tolkel z njim po njej. Nezavestno so jo j sosedje rešili pred sinom in jo prepeljali v bolnišnico.
Vihar in nevihte so včeraj divjale po Sremu in Banatu. Vihar je divjal z brzino do 150 km, da so morali ustaviti vso rečno plovbo na Donavi, Savi, Tisi, Tamišu in Begeju. Potrganih je bilo tudi mnogo brzojavnih in telefonskih žic. V Vršcu je vihar podrl hangar na letališču. Pri Zemunu pa se je zaradi razbesnjenih valov potopil bager, ki je bil usidran sredi Donave. Ko je nastal vihar, ga je moštvo skušalo spraviti k obrežju. Toda ves trud je bil zaman. Valovi so brod prevrnili. Vsa posadka 16 mož, čuvaj z ženo in dvema otrokoma, skupaj 20 ljudi, so valovi zagrnili. Na pomoč so jim priskočili gasilci in policaji, pa menda niso rešili nobenega. — Vihar je prekucnil pri Zemunu tudi velik slep, na katerem je bilo 40 vagonov žita v vrednosti 300 tisoč dinarjev. Valovi so bili visoki tudi do 6 metrov. Na Savi je valovje raztrgalo več splavov, voda pa je vdrla tudi v zemunske ulice in jih preplavila-Tramvaj, ki vozi iz Zemuna v Belgrad, je bil pdff vodo.
!>r»
Na neobičajen način sta se pomirila sprti tast in njegov zet v Somboru. Kelemen Tazle je bogat posestnik, njegov zet pa ne tako. Slednji je bil sprt s tastom ze nekaj let. Najbolj pa je bil ponosen j na svoje izredno dolge brke. Prijatelji obeh so ju ; hoteli že. večkrat spet spoprijateljiti, pa ni šlo. Ko | so so pa pred dnevi vsi znašli v gostilni, so ponovno poskusili. Slo je. Vendar je postavil stari I tast poseben pogoj: zet si mora dati odrezati po-| nosno brke in pojesti dva pečena žabja kraka, ki mu nikdar niso Sli v slast. Za čuda, zet je pritrdil in storil, kar je od njega zahteval tast.
Poplave Donave so naredile kmetom veliko
škodo. Istočasno je voda navlekla na polja mnogo lesa in desk in poplavljenih lesnih ekladišč. Edino veselje pa jim delajo ribe, ki jih je Donava pri Bez-danu v naravnost velikanskih množinah vrgla na poplavljeno zemljo. Vsi jih love, Ujeli so tudi soma, i ki je tehtal 60 kilogramov,
Na starost se je šele oženil z vdovo, ki jo je
hotel kot mladenič za ženo, 73 letni Stipo Katančič iz Novo Gradiške. Kot mladenič je imel rad Jelo, vendar se je moral poročiti tako, kakor so hoteli njegovi starši. Kljub temu pa na svojo prvo ljubezen ni pozabil. Pred meseci mu je umrla žena. Ker je bila tudi Jela vdova, sta sklenila, da se bosta vzela. Zaradi poplave, sta se morala ženin in nevesta prepeljati v cerkev s čolni. Komaj sta »mladi« mož in žena preživela pod skupno streho en dan, je že smrt posegla med njiju. Stipa je zadela že naslednji dan kap.
Nos je odgriznil sosedu v prepiru, pa ga je sodišče zato obsodilo na Štiri mesece zapora in 1000 dinarjev denarne kazni. Ilija Mlakar iz okolice Petrinje Jo imel več njiv, preko katerih so kmetje običajno vozili, ker drugače niso mogli s polja na cesto. Ilija se je vedno hudoval na kmete, pa ni nič pomagalo. Nazadnje eo se le zmenili z njim, da jim je dovolil. Le eden ni hotel, kmet Tesan Pavič namreč. Z Ilijo sta si bila Ze dolga leta navzkriž. Zato jo Ilija čakal na priliko, da ga bo prijel. Iles, prilika se je kmalu dobila, ker so kmetje spravljali koruzo domov. Prepir je bil kratek, ker je Tešan zgrabil Ilijo in ga vrgel na tla. Nato pa mu jo odgrizoiil nos.
Somborsko sodišče je pred dnevi obsodilo na 5 mesecev strogega zapora Ivana Sufluja, svaka velikolaškega velikaša, bivšega ministra in senatorja Ivana Puclja, ker je kot blagajnik ribiške centrale na državnem posestvu v Bolju dopuščal, da je upravnk Ivkovič poneveril 140.000 dinarjev. Upravnik je jemal denar kar iz uradne blagajne. Poleg tega je izsiljeval denar tudi od uslužbencev. Ce mu uslužbenec ni prinesel zahtevane vsoto, ga je odpustil iz službe. Kadar pa je prišla revizija blagajne, je Ivkovič stopil v banke in si izposodil denar. Ko je bila pa revizija končana, ga je spet vzel iz blagajne in nesel v banke nazaj. Šuflaj je za to kot blagajnik vedel, vendar jo Ivkoviča prijavil oblastem selo potem, ko je ta od njega zahteval 40.000 dinarjev, pa mu jih ni hotel dati. Upravnik mu je službo odpovedal, a Suilaj mu je zagrozil z ovadbo. Cini je prišel prvi glas o novi preiskavi, sc je upravnik ubil. Sodišče je obsodilo Suflaja zato, ker ni upravnikovih poneverb takoj prijavil oblastem.
Avto svojega gospodarja ii Banjaluke je zažgal šofer Anton Pristavec, doma i* Maribora. Pristavec je z nekaterimi svojimi prijatelji krokal po gostilnah, nakar se je hotel popeljati še z avtomobilom na izlet. Pijan je vozil avto tako, da je dvakrat zadel ob obcestni kamen. Kmalu nato pa je vse skupaj zdrknilo s ceste v precej globok jarek. Šoferju se ni nič zgodilo. Mirno je v polomljenem in prevrnjenem avtomobilu zaspal. Ko je privozil mimo neki avtomobilist iz Jajca, mu je hotel pomagati. Toda Pristavec ga je zavrnil. Nato je pa vpričo prisotnih zažgal vtomobll. Imel pa je pri vsem tem srečo. Niti takrat, ko se je avto prevrnil, niti takrat, ko je gorel, se Pristavcu ni nič zgodilo,
Jetniki s	16
Hudičevih otokov
Zdravnik dr. Mudd se je za nekaj trenutkov zamislil.
S plavanjem?
To bi bilo preveč predrzno...
Ta smelost oi že mejila na nespamet...
Pred očmi mu je vstal prizor, ki ga je vsem kaznjencem pokazal narednik Rankin ...
Morski psi!
Ne, na ta način ne bi šlo.
Poskušal bom preteči preko mosta,« je spregovoril po kratkem premisleku zdravnik Mudd.
»Na mostu je dan in noč straža,« je ves zaskrbljen dejal črnec. »To bo šlo težko, če se kaj pametnega ne ukrene ...«
Toda, morda bi 6e dala tudi ta težava prebresti ...
»Na kakšen način?«
»Morda bo šlo tako, da me danes odrede za stražarja na mostu,« je odgovoril črnec. »Ce pa to ne bo šlo, potem bom poskušal zamenjati z onim, ki bo za to noč določen za stražo.«
»Potem bi bilo vse precej olajšano, Buck,« je izuetil zdravnik. »Loti se tega ...«
Na koncu hodnika so se zaslišali lahni koraki. Nekdo je prihajal.
»Samo korajžno, brez strahu, gospodar bam,« je dejal Buck.
Nato je izginil.	......
Zdravnik Mudd je za trenutek prisluhnil, nato pa je z obema rokama zgrabil za železno mrežo in se z velikim hrepenenjem po svobodi zazrl skoznjo.
V daljavi na morski pečini se je lahno pozibavala lepa ladjica s črnimi jadri in dvema sve-tiljkama.
Tam je bila rešitev.
Treba je samo premagati to daljavo, priti do ladje in...
Kar bi temu moralo slediti, je bilo tako mamljivo, tako privlačno, da se mu je zdelo kar nedosegljivo. Tisto je pomenilo svobodo, rešitev iz. vseh muk, združitev z njegovimi dragimi...
Čas je tekel, a on je brez prestanka zrl na morsko pečino.
'Komaj da je še videl ladjo s črnimi jadri. Zakrila 6ta jo dva, trije ribiški čolni, ki so odpluli na nočni lov. Mudd je nepremično gledal v to smer.
»Kaj gledate s takim zanimanjem?« ga je prebudil nek glas iz zamaknjenosti.
To je bil glas narednika Rankina. Mudd se je nalahno obrnil in odgovoril zamišljeno:
»Zunaj je življenje, svoboda!«
Rankin je naglo odklenil celičina vrata in z zaničevalnim pogledom stopil k oknu.
Na pečini je bilo nekaj ribiških čolnov in ničesar drugega.
Ničesar sumljivega
Narednik Rankin se je razjezil.
»Pomaknite se v kot!« se je zadrl na jetnika, ki je bil brez moči.
Tedaj je začel pregledovati celico. Z nogo je prevrnil stolček ter odmaknil zaboj, ki je jetniku služil za mizo.
V naglici je površno pregledal tudi borno ležišče, pa ni odkril ničesar sumljivega.
»Pazite se!« je zarjul nad zdravnikom Muddom. »Če boste poskušali pobegniti, vas bom jaz zasledoval. Potem, gorje vam! Zgrabil vas bom, če vas že pri tisti priči ne bom ubil kot psa. Poskusili boste vse blagodati tiste podzemne ječe, iz katere se nihče več ne vrne.
Zdravnik Mudd se je mirno zagledal vanj.
Dobro je razumel njegove poslednje besede.
V onem kratkem času, ki ga je prebil tu, je imel tudi priliko, slišati za to strašno podzemeljsko ječo. Bila je globoko pod zemljo in v njej je bila prava mučilnica. Mučilne naprave, ki si jih je mogel izmisliti samo najbolj zverinski razumi
Ječa sama je bila tako dobro prikrita, da je
bilo treba iti skozi vso ogromno zgradbo, pa še nisi ničesar opazil. Vrhovna vojaška oblast, ki je vodila upravo nad vojaškimi kaznilnicami, ni niti vedela zanjo. Proti zakonom in vkljub predpisom je ta ječa obstojala in so njeno grozoto morali mnogi in mnogi kruto okusiti.
Tu so kaznjenca za vsak najmanjši prestopek mučili na najstrašnejši način.
Narednik Rankin se je ozrl še nekajkrat naokoli, nato pa je odhajajoč še navrgel zdravniku Muddu:
»Smatram za umestno in potrebno, da vas še na nekaj spomnim, namreč na tiste lepe psičke, ki ste jih imeli priliko videti. Tudi na oni okostnjak, ki se pošastno reži na dnu vode. Same lepe reči, kajne? Ha, ha, ha ...«
Zlobni smeh je spremljal te besede, da je šlo kar po kosteh. Nato je Rankin odšel.
Njegovi koraki so se polagoma izgubili.
Ko je nastala tišina, ni zdravnik Mudd premišljal niti trenutka več.
Z naglo kretnjo je razparal staro slamnjačo ter potegnil iz nje dolgo vrv. Potem je prelomil milo in potegnil iz njega predmet posebne vrednosti — ključ, ki je bil izdelan z nadčloveško potrpežljivostjo iz — žlice.
Odločilni trenutek je prišel.
Treba ga je bilo samo še izkoristiti.
XIII. poglavje.
Večji oddelek jetniških paznikov je bil postav-ljen v stražnici, da dobi navodila, preden odide na nočno stražo, ki se je menjala vsaki dve uri. V stražnico je prav tedaj stopil narednik Rankin z namero, da gre spat.
Ostro je premeril vsakega posameznega stražarja, nakar se je ustavil pred Buckom.
»Hej, ti,« je zavpil nanj, »kaj si pa ti delal tam. pri oni celici?«
»Pri kateri celici?«
»Kaj se delaš neumnega!? Pri celici zdravnika Mudda?«
Črnec ga je začudeno pogledal.
»Jaz nisem bil pri nobeni celici!«
»Bil si! Videl sem te!«
»To ste se pa zmotili. Jaz nisem bil!«
Nedolžen črnčev pogled ga je prepričal, da je v zmoti. Siknil je le grdo kletev in odšel v svojo 6obo.
Odtod je spet gledal ven, vendar ni mogel nič sumljivega odkriti.
Na pečini je bilo nekaj ribiških čolnov... na enem izmed njih sta goreli dve svetiljki.
V sobo je stopil nek mlad korporal in vprašal:
»Je kaj sumljivega?«
»Ne vem še... toda čez nekaj minut bom že vedel, kaj je na 6tvari,« je zatulil narednik.
Nato je pograbil v kotu veliko in težko gorjačo in stopil iz sobe.
Splazil se je po hodniku in se privlekel do celice dr. Mudda.
Prizor, ki se mu je nudil, ga je osupnil.
Torej, njegova sumnja le ni bila pretirana..« ne, bila je bolj kot kdaj prej upravičena...
Vrata celice so bila odprta... celica pa —* prazna.
»Ha, ptička je zletela!« je zavpil narednik Rankin besno in se kakor brez uma zagnal po hodniku.
Pridirjal je v stražnico in ves zasopljen vprašal korporala, ki je bil v službi:
»Kje je oni dolgi črnski cepec Buck?«
»Na straži!«
»Kje na straži? To hočem vedeti, tepec korpo-ralski! Kje je črni Buck na straži?«
»Na mostu,« je odgovoril korporal ves presenečen nad tako nenavadnim vedenjem narednika Rankina.
»Kako to, da je on tam na straži? Kdo ga je odredil tja?« je izpraševal narednik Rankin dalje.
»Ni bil določen za 6tražo,« je odgovoril korporal. »Zamenjal je stražarja.«
»Krasno!« se je zadrl narednik Rankin. »Res, divnol Kaj stojite tu?! Zamenjajte ga... Hitro naprej... Zgrabite ga in privedite semkaj!«
•Slovenski dom* izhaia vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din ca Inozemstvo 25 Din OredniStvo: Kopitarjeva a lica #/m Telefon »94 in 29%, Upravni Kopitarjevo fc.
Telefon 2992, Za Jugoslovansko tiskarno i Ljubljani; K. Čeč. ladajatelis Ivan Rakovec. Urednik; Jože Košiček.
Nemci četrtič
Najbolj neznani svet je gotovo oni v višinah Himalaje, kamor še ni stopila človeška noga. Le sem pa tja se kdaj zazre na te poledenele strmine oko drznega letalca, ki mu meja ni postavljena niti v višini 8882 metrov, do katere so zemeljske sile nagromadile himalajske sklade. Vendar pa kaže, da tudi ta svet ne bo ostal več tako dolgo nedostopen, saj se v te višine vsako leto podajajo najbolj preizkušeni turisti. Četudi kakšna ekspedicija doseže nižje vrhove Himalaje, je to tudi že velik uspeh, saj so tudi ti vrhovi precej višji, kakor n. pr. največji gorski velikani v Alpah, ki enako zahtevajo od izkušenih turistov nemalo izkušenosti.
Nemci so do letos poslali na Himalajo tri svoje ekspedicije. Pred nekaj dnevi, 10. aprila, pa se je iz Monakovega podala na to pot četrta, ki bo ponovno naskočila drugi najvišji vrh v Himalaji — Nanga Parbat. Udeležujejo se je topot tudi trije znanstveniki, med njimi znani raziskovalec prof. Troll, ki je o načrtih sedanje ekspedicije dal nekatera pojasnila.
Letošnji načrti
Predvsem je prof. Troll poudaril radovednim časnikarjem, ki so ga ob odhodu ekspedicije iz Monakovega naravnost nadlegovali, da bi jim kaj povedal: »Po mojem mnenju je primerno pisati za javnost poročila o kakšni znanstveni ekspediciji šele tedaj, ko je ta že opravila svoje delo. Znanost ne bo nikdar pisala tega, o čemer obstojajo šele samo slutnje, prej, dokler se ne bo prepričala o tem ali onem in prišla do gotovih zaključkov in ugotovitev. Najprej moramo kaj napraviti, potem bomo šele o tem lahko govorili!«
Letošnji naskok nemških hribolazcev na Nanga Parbat, na drugi najvišji vrh v himalajskem pogorju in obenem drugo najvišjo točko na zemlji sploh in ki jo Indi imenujejo »Goro strahu«, ni mišljen kot čisto znanstvena ekspedicija. V njei je šest res pravih turistov in trije znanstveniki. Namen letošnje nemške ekspedicije je predvsem, da ravno Nemci zavzamejo ta vrh, kjer je našel leta 1934 smrt v večnem snegu in ledu vodja takratne nemške ekspedicije Willi Merki, z njim vred pa tudi trije njegovi spremljevalci, če letos zavzamejo trdovratni Nanga Parbat, bodo po njihovem mnenju dobili vsaj nekaj zadoščenja za omenjene štiri žrtve. —
Mnogokaj novega odkriva tudi film, ki so ga leta 1934 posneli pod neznanimi najvišjimi vrhovi Himalaje Mount Lverest, Nanga Parbat in neštetimi drugimi.
Evropa fe prenizka
Dočlm je profesor Troll zemljepisec, sta ostala dva znanstvenika, ki sta 10. aprila odšla proti Himalaji: dr. Hartman in dr. Luft fiziologa. Prvi se je udeležil že tudi ekspedicije leta 1931. Kdor se hoče seznaniti s celotnimi razmerami, ki vladajo v teh sinjih gorskih višinah, je pač treba iti v Azijo.
Tapir s svojim mladičem
na Himalajo
Evropa je za to prenizka. Najvišji evropski vrh Montblanc je visok »komaj« 4810 m. Nanga Parbat pa sega v višino 8120 m. Do danes še ni dosegel noben hribolazec višine 8000 m. Najbolj zanimivi in značilni pa so fiziološki problemi ravno v višini nad 5000 m. V teh višinah so za raziskovalca prav hvaležno polje velike podnebne spremembe, manjši zračni pritisk, vedno večje pomanjkanje kisika, čim višje gremo, vedno večje izžarevanje ultravioletnih sončnih žarkov in še mnogo drugih pojavov, ki ravno v teh višinah nad 5000 m pridejo do izraza. Te višinske razlike pa v večji meri občutijo hribolazci tudi na sebi, posebno v tem, da zaradi vedno manjše količine kisika v zraku vedno težje dihajo. Daljše bivanje v teh višinah ima za posledico, da krvni obtok postane hitrejši, žile vse močneje začno biti. Daljše bivanje v višinah okoli 7000 m tudi povzroča, da se začno tvoriti nova rdeča krvna telesca.
Višina daje moč!
Dr. Hartmann je pri svoji prejšnji ekspediciji tudi dognal, da postaja človek, ko se vzpenja do 6500 m visoko, vedno močnejši v rokah. To je dokazal tudi na podlagi instrumentov s tem, da je vsa-
fotoval tudi že sam, brez spremstva in pomagačev, akšno potovanje je napravil n. pr. v Južno Ameriko. Topot ne bo najvažnejše, da obišče čim več gorskih vrhov, pač pa, da pride vsaj do nekih novih ugotovitev v njegovem znanstvenem udejstvovanju, in da te ugotovitve primerja potem z drugimi tovrstnimi dognanji.
Ta nemški znanstvenik posebno poudarja tudi to, da je mogoče znanje o celotni naši zemlji izpopolniti samo na ta način, če prej preiščemo in podrobno preštudiramo razmere, ki vladajo v posameznih njenih pokrajinah. V ostalem pa pravi, da so znanstveno delo često neke vrste
„duhovne konserve"
ki v primeri potrebe more prav dobro služiti. »Tako so me,« priva Troll sam, »leta 1933, ko sem se vrnil iz Abesinije, skoraj zasmehovali, ali pa se vsaj čudili, zakaj sem vendar šel raziskavat takšno deželo, ki «Nemce prav nič ne zanima». Malo pozneje pa je bilo ravno moje potovanje v Abesinijo predmet najživahnejšega zanimanja in gotovo se še nikomur več ne zdi brez koristi moje takratno delo v Abe-siniji.« —
Tudi letošnja ekspedicija v Himalajo, na Nanga Parbat, naj prinese drobec k pravi celotni sliki, ki naj si jo ustvarimo o naši zemlji. Ni važno, ali gre pri takšnih ekspedicijah za tem, da človek še en-
Na španski meji: »Nazaj, za prostovoljce je Španska meja zaprta!« — »Za turiste tudi?«
kemu posameznemu članu ekspedicije zmeril to moč v gotovih presledkih. Toda težko je reči, da je ta nenavadna moč posledica vedno večje višini, do katere se je človek povzpel, pač pa, da prihaja odtod, ker se pač vsak, ki pride do teh višin, že na svoji poti toliko utrdi in izuri, da ni nič čudnega, če postane naenkrat res močnejši, kakor je bil prdj. Nad višino 7000 m pa začne ta človeška moč polagoma pešati.
„Piezaio naj drugi!"
Profesor Troll, ki se te ekspedicije ni udeležil zato, da bi poskušali po neznanih strminah svoje plezalske sposobnosti, se tudi ne namerava udeležiti zadnjega naskoka na Nanga Parbat. On pravi, da je za takšne stvari že prestar. Plezajo naj drugi. Svet, ki ga bo raziskoval je, kakor pravi, v višinah od 1000 do 6000 metrov. S seboj ima tudi zemljepisno karto, ki so jo izdelali leta 1934, ko se je mudila v Himalaji tretja nemška ekspedicija. Ta kratka je do danes najtočnejša, kar jih sploh je o Himalaji. Na njej niso samo trigonometrično določene višine posameznih vrhov, pač pa je nanjo vneseno tudi marsikaj, kar je v teh krajih ujela fotografska kamera. Na to karto bo sedaj prof. Troll vnesel tudi to, kar bo letos dognal. Na podlagi meteoroloških podatkov, ki mu jih bodo pokazale razne tovrstne naprave, bo narisal tudi neke vrste vremensko karto, poleg tega pa ima v načrtu karto, iz katere bo razvidno, kje in s čim je poraščen svet v Himalaji.
Vse to delo namerava topot napraviti prof. Troll sam. Ne bo ga spremljal dr. Wien, ki je šel leta 1934 z njim v Abesinijo. Toda Troll je precej
krat doseže najvišji vrh na zemlji, ali pa najnižji, mnogo bolj je važno to, da postane odkrito in jasno tudi to, kar je bilo dosedaj še zavito v temo. Končno pa vendar tudi častno, če kdo stopi prvi na vrh neznanih, nebotičnih goral Tudi Nemci se ne bi radi odrekli tej slavi, zato tudi leto za letom odhajajo v Himalajo, čeprav vedo, da morajo tam računati z gotovimi žrtvami, magari celo s človeškimi, kakor leta 1934.
Kaj vedo Nemci o češkem oboroževanju
Berlinska vojaška revija »Wehrfront« je pred nedavnim objavila razpravo o stanju oboroženosti Češkoslovaške. Med vrsticami priznava pisec, da bi bila Češkoslovaška kaj trd oreh za vsakega napadalca. Seveda se je pisec največ pobavil s češko severno mejo.
Podrobno se bavi z utrdbami ter pravi, da so Čehi zasnovali svojo obrambno linijo v velikem obsegu vse naokrog države po zgledu francoske Ma-ginotove črte. To je nekak češki »kitajski zid«. Sredstva za ta velikanska dela bodo črpali iz notranjega posojila, ki je vrglo 4 milijarde kron. Pas utrdb bi imel tri črte, ki so vse odprte proti Nemčiji. Prva črta bi bila v ogromnem voglu odprta in naperjena proti severozapadu. Začela bi se okrog Pardubic in se vlekla v smeri Jičin Turnov, večinoma po hribih. Pri Tumovem bi se v pravem kotu obrnila proti jugozapadu, krenila preko Mjelnika in Kladna ter se zaključila nekako pri Plznju.
Lipa, ki ima svojo kožo zraščeno v obliki vijačnice. Znano je, da se pri drevesih skuša vedno tista stran, kjer raste največ vej, zasukati proti soncu.
Tako se mora zviti tudi deblo
Druga črta se začenja deset kilometrov južno od nemškega obmejnega mesta Mittelwalde pri češkem mestu Kralik. Zgrajena bi bila po hribih v češko-moravski dolini in se vlekla prav do Jihlave.
Tretja črta izrablja velike geografske ovire: Beskyde na zapadu in Hlohovečke gore na vzhodu jd Vaga, S tem bi bila utrjena Moravska in pod zaščito tega dvojnega utrjenega pasu bi se zgradil center težke in vojne industrije v dolini Vaga. Zadnji čas po pisanju nemškega lista stalno kopljejo ogromni rovi, podzemeljski položaji za artilerijo in tajna gnezda za strojnice. V severovzhodni Moravski so baje Čehi zgradili velika vojaška strelišča. Dalje je baje 2600 orožniških postaj dobilo nove telefone.
Programi Radio Ljubljana
Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in najrenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo deset dinarjev. —
Četrtek, 15. aprila: 12 Vsakemu nekaj (ploščo) —» 12.45 Vreme, poročila — 13 Čas, spored, obvestila —> 13.15 Ura lahko glasbo: Ruski zbor in orkester «Jar« 14 Vreme, borza — 18 Vreme, borza — 18 Radijski orkester — 8.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila 19.30 Nao. ura: Predavanje min. za telesno vzgojo —i 19.50 Zabavni kotiček — 20 Domači zvoki. SodetutilejOl Radijski orkester. Akademski pevski kvintet in plogpn) 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 EsporMi«*lM» oddaja: ■Ljubljana*
Petek, 1«. aprila: 11.00 Šolska nra: Z našimi splavarji do Belgrada reportaža (g. Oskar Hudales). 12.00 Odmevi iz naših krajev (plošče). 12.45 Vreme, poročila. L1.00 Cas, spored, obvestila. 13.15 Koncert Radijskega orkestra. 14.00 Vreme, borza. 18.00 Zenska ura: Kaj mora vedeti žena o hraniloznanstvu (gdč. Anica Lebarjeva). 18.20 Harmonika in citre (ploSče). 18.40 Franco-Jčina (g. dr. Stanko I^eben). 19.00 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 10.30 Nae. ura: Našo sodelovanje na mednarodni lovski razstavi (dr. Alfons Semper). 19.50 Zanimivosti. 20.00 TV. Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta 20.50 Šaljapin poje (plošče). 21.10 Francoske koncertne suite (Radijski orkester). 20.00 Cas, vr»i me, poročila, spored. 22.30 Angleške ploščo.
Drugi programi
Četrtek, 15. aprila: Belgrad: 19.50 Narodne pesmi — 20.40 Orkestralui koncert — 21.05 Arije — Zagreb: 20 Prireditev glasbeno šole »Lisinski« — Dunaj: 19.25 Opera — Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert — 21 Igra 22.25 Komorni koncert — Rim-Bari: 21 Biblijska drama »Mojzes« — Praga: 19.25 Orkester in solisti — 20.25 Violina — 21 Orkestralni koncert — Varšava: 20 Lahka glasba — 21 Poljski skladatelji — 22 Šramel kvartet — Berlin-Hamburg: 20.10 Plesni večer — Frankfurt-Mo-nakovo: 20.10 Opora <Snežinke« — Strasubourg: Simfonični koncert — Bukarešta:	20.15 i Filharmonični
orkester.
»Vaš sin, gc*pod Zemljak, je pa zelo slab v zemljepisu.«
»Nič ne de. gospod učitelj, 6aj tako nimamo denarja, da bi ga pošiljali po svetu.«