www.demokracija.si Št. 22, leto XII. 31. maj 2007, 2,50 EUR/599,10 SIT POLITIKA KAPITALSKA STEČAJNA UPRAVITELJICA LDS? POGOVOR ČRNI FONDI SO NESPREJEMLJIVI Demokracija V ozadju if -v koncentriranih napadov na vlado je; strah pred razkritjem^ zlorab v Sovi. Ni |j izključeno, da bodojil poskušali vlado dejansko rušiti v 1 državnem zboru. I INTERVJU Albin Gutman Gre za nakup, ki ustreza potrebam SV Avtomobilizem NAGRADNA IGRA Z Demokracijo ao novega telefona Tednik Demokracija svojim novim naročnikom1 vsak mesec podarja 7 aparatov GSM Samsung SGH-X680. Vsi dosedanji naročniki2 tednika Demokracija pa sodelujete v žrebanju za 6 dodatnih aparatov GSM. Nagradna igra traja do 30. junija 2007. Samsung SGH-X680: teža: 90 g, velikost: 88 x 44 x 19 mm, čas pogovora: do 360 minut, čas pripravljenosti: do 250 ur, 30 MB vgrajenega spomina, snemanje videoposnetkov, zvočna beležka (diktafon), barvni grafični zaslon (65.536 barv), koledar. tedni k Demokracija □ Naročam tednik Demokracija število izvodov: Rezultati žrebanj bodo objavljeni na spletni strani www.demokracija.si (na spletni strani so objavljena tudi pravila nagradne igre). 1 Priložena naročilnica z datumom po 1.9.2006. 2. Naročniki do 1.9.2006. MMS' (MB3* ©CSD VGA Naročnino želim plačevati: □ mesečno* □ 4 x letno □ 2 x letno □ 1 x letno (9 % popusta) (10 % popusta) (20 % popusta) * Če želite uveljaviti 8 % mesečnega popusta pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak Ime in priimek (ime podjetja): Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Datum naročila: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, p.p. 4315, 1000 Ljubljana ali na faks 01 23006 61. Podpisan i/a se zavezujem, da bom naročnik /ca in redni plačnik/ca vsaj eno leto od datuma naročila. Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe): __, , , -----Cena posameznega izvoda tednika Demokracija znaša 2,50 € (599,10 SIT). Obvestilo potrošnikom: Cene so Davčni zavezanec: □ NE □ DA IDzaDDV__preračunane po tečaju zamenjave: 1 EUR = 239,640 SIT. Nova obzorja d. o. o., Komenskega 11, Ljubljana Zadnji juris boljševikov Metod Berlec V ozadju koncentriranih napadov na vlado, ki smo jim priče v zadnjih tednih, je strah pred razkritji zlorab v Sovi, ki močno bremenijo sive eminence tranzicijske levice. Obstaja strah, da bo vladna delovna skupina za nadzor Sove pod vodstvom pravosodnega ministra Lovra Šturma v prihodnje našla nove obremenilne dokaze, pa čeprav so že sedanji na moč zaskrbljivi. Vlada je z nenačrtovano ustanovitvijo vladne delovne skupine nepričakovano dregnila v osir, saj se je pokazalo, da so neizrečeni udbovski arhivi le vrh ledene gore. Očitno je bila parlamentarna komisija za nadzor varnostno-obvešče-valnih služb samo nekakšen lakmusov papir. Opravljala je površinski nadzor, o številnih stvareh, ki so se opravljale v tej službi nezakonito, pa ni vedela nič oziroma ji je ostalo prikrito. Pri tem se moramo vprašati, zakaj tako divji napadi na vlado. Da bi lahko odgovorili na to vprašanje, moramo poseči v preteklost. Slovenski komunisti so že leta 1941 ustanovili Varnostno-obveščevalno službo, ki je obračunavala s političnimi nasprotniki. Čeprav je bila t. i. Osvobodilna fronta sprva koalicijska, so imeli popoln nadzor nad VOS samo komunisti. Kasneje se je ta udarna komunistična pest preimenovala v Ozno, Udbo in SDV (Službo državne varnosti). Ves čas je delovala kot nekakšna tajna komunistična policija, ki je bila v službi komunistične partije in njenih funkcionarjev. Ob nastopu demokracije in po osamosvojitvi se je SDV preimenovala v Varnostno-informativno službo (VIS) in kasneje v Sovo. Kot kaže sedanje dogajanje, so se nekateri načini obnašanja njenih predhodnic v tej službi ohranili vse do danes. Komunistični funkcionarji so si nadeh demokratično preobleko, agencijo pa so očitno še naprej uporabljali za svoje potrebe. Zadnje vladno poročilo dokazuje, da so bili še do nedavnega (ah so še danes) v Sovi zaposleni ljudje, ki so se ukvarjali z sledenjem političnih oporečnikov, na primer iz kroga Nove revije. Obstaja torej utemeljen sum, da so nekateri glavni predstavniki tranzicijske levice zlo- rabljali Sovo oziroma »parasovo« za notranjepolitične potrebe. Pridobljene informacije naj bi spretno uporabljali za obračun z opozicijo. Zato ne preseneča, da je tranzicijski levici tako hitro uspelo razbiti Demos, ki je izpeljal osamosvojitev, in da so leta 1996 preprečili pomladnim strankam, da bi zmago na volitvah udejanjile v praksi. Zato jim je leta 2000 nenavadno hitro uspelo povzročiti notranja nesoglasja v Bajukovi vladi in še bi lahko naštevali. Hkrati so pred demokratizacijo s pomočjo tajnih služb poskrbeli za odliv kapitala v tujino, kasneje pa z njim financirali različne projekte. V letih tranzicije so poskrbeli, da so nekdanji partijci in njihovi potomci postali pravi kapitalisti. Tranzicijska levica ima v lasti kapital, medije in nadzor nad informacijami. Danes se boji, da bo svoj dominantni položaj v slovenski družbi, ki ga je imela dobrih šest desetletij, izgubila. Zato ne preseneča, da se je na razkritja v Sovi tako žolčno odzval predsednik republike Janez Drnovšek, ki je kot predsednik predsedstva SFRJ med drugim podpisoval tajne listine. Predsednika vlade Janeza Janšo je začel napadati tudi zadnji predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in nekdanji predsednik republike Milan Kučan, da o predsedniku zveze borcev Janezu Stanovniku in drugih sploh ne govorimo. Situacija je torej podobna kot leta 1993, ko je prišlo do odkritja nezakonitega orožja na mariborskem letališču, o katerem pa takratno obrambno ministrstvo pod vodstvom Janeza Janše ni nič vedelo, čeprav bi po zakonu moralo. Z Depalo vasjo so se spomladi 1994 znebili motečega obrambnega ministra. Podobno sedanja vlada ni vedela za nezakonito delovanje Sove. Takrat so tako kot sedaj v primeru Sove nekatere zalotili tako rekoč z roko v vreči. Zato tako velika nervoza v vodilnih strukturah tranzicijske levice. Ni izključeno, da bodo poskušali demokratično izvoljeno vlado zaradi tega dejansko rušiti v državnem zboru. Nekateri procesi in dogodki že kažejo na to. 13 Demokracija • 22/xii • 31. maj 2007 Nervoza je velika. Ni izključeno, da bodo poskušali vlado tudi dejansko zrušiti v državnem zboru. Situacija je podobna kot leta 1993 po razkritju orožja na mariborskem letališču. Takrat so bili tako kot sedaj zaloteni tako rekoč z roko v vreči. KAZALO UVODNE STRANI_ 9 Srebrna obletnica prostosti duha 10 Pogledi: Sindikalne mineštre 7 7 Kolumna: Možnost izbire POLITIKA_ 12 Nov korak na poti k pokrajinam 74 Sova kot Podbregarjeva samopostrežna 77 Črni fondi so nesprejemljivi 20 Čas premikov ali čas okopov? SLOVENIJA_ 22 Obrekljiv prvi nadzornik 24 Kapitalski prevzem LDS 26 Prihranek pri zdravilih 28 Ambiciozna krajina ob Savinji 30 Za medveda in proti njemu TUJINA_ 34 Vrnitev k prelivanju krvi 36 Globus: Poklic za belce 37 Tuji tisk: Karlov most INTERVJU_ 39 Albin Gutman DOMOZNANSTVO_ 42 Dekletov grob na Gradišču 45 Slovar stare prekmurščine 46 Izumitelj ladijskega vijaka 48 Rim-duša Zahoda 54 Podeljene baletne nagrade OGLEDALO_ 56 Film: Veter, ki trese ječmen 58 Avtomobilizem: Ford S-max 2,0 60 Znanost: Pametni patentirajo 62 Šport: Dvainpetdesetletni spektakel 64 Črna kronika: Zapor in izgon 66 Rumeno: Al1 lepše od Urške bilo ni nobene 68 TVKuloar: Zamolčana Gotenica 74 Alenka Paulin v. d. direktorice STA Demokracija, p.p. 4315, Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI Tel.: 01/2300 660 (uredništvo), urednlkdemokracija.si; 01/23006 66 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si Faks: 01/230 06 61 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec Tehnični urednik: Bojan Jovan Novinarji: Peter Avsenik, Gašper Blažič, Lucija Horvat, Petra Janša, Lovro Kastelic, Barbara Prevorčič, Aleš Kocjan, Vida Kocjan, Monika Maljevič, Ana Miillner, Bogdan Sajovic, Denis Vengust, Mitja Volčanšek Kolumnisti: Esad Babačič, dr. Metod Benedik, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, dr. Janez Jerovšek, dr. Janko Kos, dr. Matej Makarovlč, dr. Hubert Požarnik, dr. Andrej Rahten, dr. Ljubo Sire, dr. Peter Starič 4 58 Intervju: Albin Gutman Položaj vojaka se izboljšuje na različne načine, zakon o vojaški službi pa daje podlago za to. Bo pa zakon omogočil bistveno boljši status vojaka, zlasti glede na rešitve o zagotavljanju celostne preskrbe ter ustreznih dodatkov pri plači. Stalni zunanji sodelavci: Vera Ban, Peter Čolnar, Pavel Ferluga, IgorGošte, Miran Mihelič, Marija Vodišek Lektoriranje: Joža Gruden Prelom: Tone Tehovnik Realizacija: Nova orbita d.0.0. Fotografija: Gregor Pohleven (urednik), Bor Slana, agencije, arhiv Demokracije Tisk: Ma-tisk d.0.0., Maribor Datum natisa: dan pred Izidom Izhaja: vsak četrtek; Cena: 2,50 EUR/599,10 SIT Izdaja: Nova obzorja d.0.0. Direktor: Andrej Lasbaher Demokracija • 227x11 • 31. maj 2007 Naklada: 11.000 izvodov TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka d. d., Maribor Poštnina plačana pri pošti 1102. Nenaročenih člankov In fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokraclja.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 225,31 evrov, za druge pa 257,57 USD. Cene so preračunane po tečaju zamenjave: 1 EUR = 239,640 SIT. Fotografija na naslovnici: Bor Slana, fotomontaža 72 Decentralizacija: 14 pokrajin S prenosom nalog na 14 pokrajin bo nanje prenesen tudi ustrezen delež javnofinančnih prihodkov pokrajine, davčno breme zato ne bo večje. Gre za pomembno spremembo v organiziranosti države, za katero je doseženo soglasje, kakršnega še ni bilo. i4 Podbregarjeva samopostrežna Vladna komisija, ki preučuje razmere v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova), je v četrtek predstavila že tretje vmesno poročilo, kije razkrilo nove finančne nepravilnosti v agenciji. Vlada je dokumentacijo o tem izročila organom pregona. 24 Kapitalski prevzem LDS Obstaja utemeljen sum, da bo z novo morebitno predsednico Liberalne demokracije Slovenije Katarino Kresal stranko prevzel kapital, dobiček pa bo pomembnejši od ljudi. Le koliko ljudi bi volilo takšno stranko? Svetovna prvaka in plesalca argentinskega tanga.Andreja Podlogar in Blaž Bertoncelj. ^ORENJKA since /922 ulitek, ki te, j^pe^e- kot puia J» W '¿As. e&i^C^JUh, ! % ptaaa/ ^u&e^&v. Tlxx>e Čofeo£cuie- Vl/litJtUUh C^oKe^^R^, ki a^e^u^o fifo 75 h^oAfečn^&^ib (iaiicuHi/, www.gorenjka.si GLOSA/HUMOR Zadušek Aleksander Škorc "Poslušajte vi, Zadušek ali kaj ste že, kako vam sploh lahko pride na misel, da bi moj dobri prijatelj Iztok izpod brega storil kaj nezakonitega? Zanj bi takoj dal v ogenj svojega pokojnega psa! Razumete? Saj sem mu vendar osebno zabičal, naj deluje samo zakonito. Še dobro se spomnim, ko mi je nekoč prinesel izpiske prisluškovanja opozicijskim strankam, sem rekel: 'Iztok, prijatelj, le glej, da ne boš kdaj storil kaj nezakonitega!'Tako sem mu rekel in vem, da me je ubogal, saj se natančno spomnim, kaj mi je odgovoril. Rekel je: 'Janez, veš, da ne bom!' No? In da pri vsem skupaj nekdo pomisli, da sem se jaz ali kdor koli okoriščal na račun neke letalske vozovnice za nekega zdravilca? Lepo vas prosim! Meni denar ne pomeni nič. Imam ga toliko, da ne vem kam z njim in ga velikokrat celo komu kaj poklonim. Seveda vedno pazim, da me pri tem ne bi kdo videl, saj veste, ljudje ob pogledu na denar, ki ni njihov, postanejo slabe volje. Sploh pa je sporni zdra-vilec, ki ga itak ne poznam, tajni sodelavec Sove, ki nam je posredoval neprecenljive podatke o vplivu tradicionalne medicine na rodnost kitajskih veletrgovcev, to pa je podatek, ki je za državo, kot je naša, izjemnega pomena. Torej je jasno, da smo mu plačali vozovnico. Tako se spodobi in osebno sem poskrbel za to. Ampak jaz o tem ne vem nič! In moja zvesta tajnica!? Da bi ona storila kaj nezakonitega?! Zanjo dam takoj na golo pobriti njenega dragocenega flandrijskega pudlja. Odpustil sem jo namreč kar sedemkrat in ji s tem zagotovil absolutno poštenje. Ob njej celo jaz izpadem kot kakšen skrajno grešen Cefizelj. Dragi moj Zadušek, zakaj raje ne vprašate kaj pomembnega? Hudobci namreč pospešeno zavzemajo državo in ljudje so prestrašeni. Ravno oni dan se mi je pritožil neki na smrt prestrašen odstavljeni direktor, ki ga je zaradi izgube dohodka že zapustila ljubica, žena pa mu grozi z ločitvijo. In takšnih odstavljenih direktorjev je kar nekaj deset, da ne govorim o nekdanjih oblastnikih, ki so povsem neupravičeno izgubili položaje in so sedaj na smrt prestrašeni in skrajno nesproščeni ... Kako, Zadušek? Da se vi počutite dobro? Potem ste eden od njih. Hudobec ste in treba vas je odrešiti. Poglejte tale križ. Ga vidite? Nepremično zrite vanj in recite sami pri sebi: Zlodej, takoj zapusti mojo grešno dušo ...' Hej! Zadušek! Kam bežite? Vrnite se vendar! Poglejte, kako lep križ!" Če to ni ena nesrečna smola! Pa ravno sedaj, ko mu je kazalo na bolje! H-umor »O vzgojnih učinkih dela vaših staršev smo že zdavnaj ugotovili, da so pod vsako kritiko.« (Poslanka SD in predsednica komisije za nadzor proračuna Breda Pečan je zelo »strpna«, še posebej takrat, ko komunicira s poslancem SDS Zvonkom Černačem.) »Banda krščanska, še premalo so vas zmetal vfojbe!« (Anonimni komentator je na Delovem por-talu pod člankom o domnevni spolni zlorabi, v katero naj bi bil vpleten duhovnik, nakazal, kako bi dokončno rešil katoliško vprašanje.) »Kot da bi srečal NLP.« (Poslanec Rudolf Moge je opisal svoja občutja, ko se je Katarina Kresal predstavila kot morebitna nova predsednica LDS. N je nedolžna, L je lepa in P pametna.) »Včasih smo se pohecali - mogoče preveč v kino hodi.« (Pevka Natalija Verboten razlaga, zakaj Damjan Murko trdi, da mu je ukradla njegovo pesem.) »Svobode govora mi niso vzeli ne generali JLA ne Miloševič in ne svetovna politika, ki ni bila naklonjena slovenskemu osamosvajanju.« (Nekdanji predsednik države Milan Kučan se počuti, kot bi imel nagobčnik, in s tem potrjuje staro tezo, da je za komuniste najbolj nevaren »notranji sovražnik«, ki se skriva v osebi JJ.) »V določenih momentih je agresiven, vendar gre bolj za to, da tega ne skriva več.« (Radijski imitator Marjan Šareč ni prepričan, da se je predsednik države Janez Drnovšek res tako spremenil, kot se zdi na prvi pogled.) »Glede na to, da to merijo znani prijatelji vlade, nas to zelo skrbi.« (Predsednik vlade Janez Janša je odgovoril na vprašanje novinarja Dnevnika, kaj meni o izidih javnomnenjske agencije Nina-media o velikem padcu podpore vladi.) »Imel sem kar nekaj vprašanj, pa mi je v svoji predstavitvi praktično odgovorila na vsa.« (Poslanec LDS Geza Džuban je ob predstavitvi Katarine Kresal ostal brez besed.) »Marko Pavliha seje zavestno odločil, da se poslovi od LDS, in ne vem, zakaj bi ga LDS za to nagrajevala.« (Vodja poslanske skupine LDS Jožef Školč je potrdil, da za neizvolitev Marka Pavlihe za predsednika državnega zbora ni bila kriva koalicija.) »Preprosto se ne spodobi, da premier predsedniku države grozi s smrtjo nagrmadi.« (Kolumnist Ervin Hladnik Milharčič se je ob Janševem komentarju na Drnovškovo izjavo, da bi dal za Flandrovo in Podbregarja roko v ogenj, spomnil na mračni srednji vek) »Danes državo vodi ena vlada, jutri druga. Imamova pot pa ostaja večna.« (Iranski ajatola Jusef Sanej je zadovoljen, ker je v primerjavi s politiki tako rekoč nezamenljiv.) 6 Demokracija • 22/xii ■ 31. maj 2007 ZGODBE Kam z veletržnico? Zapleti z iskanjem nadomestne lokacije za veletržnico na širšem območju Ljubljane, o katerih smo pred meseci že pisali, se očitno poglabljajo. Pridelovalci slovenskega sadja in zelenjave, ki bodo morali do konca junija izprazniti prostore v lasti družbe Viator & Vektor na Rudniku, so prejšnjo sredo izvajali »mehak« protest pred Magistratom. Mimoidočim so brezplačno delili svoje izdelke. S tem so opozarjali na resne posledice, ki bi jih izguba lokacije imela tako za pridelovalce kot za potrošnike. Majhni pridelovalci se zaradi količine pridelkov namreč ne morejo kosati s tujimi dobavitelji velikih trgovskih verig, ki pridelke odkupujejo po nizkih cenah. Za ohranitev kakovostnih slovenskih pridelkov je tako nujno potreben nadaljnji obstoj veletržnice. Ljubljanski župan Zoran Jankovič kmetom sicer ponuja v odkup bližnjo lokacijo, a kmetje denarja zanj nimajo, zato so mestni občini predlagali, naj k načrtu pristopi kot partner. Druga možnost, ki se po Jankoviče-vih besedah ponuja, je lokacija sedanjega skladišča družbe Metalka Commerce v Šentvidu. O problemu je govoril tudi kmetijski minister Iztok Jarc, ki se je prejšnji teden srečal s predstavniki kmetijskega sindikata. Slednji pričakujejo pomoč države. Jarc je prisluhnil njihovim argumentom in obljubil, Kmetje so razburjeni, saj ne vedo, kam bodo šli. da bo ministrstvo v okviru svojih pristojnosti preučilo rešitve. Pri tem je poudaril, da bi morala gospodarstvo in MOL sama prepoznati pomen in interes pri tem projektu. Po oddaji članka v tisk je prišlo do sestanka med ministrom in županom, z Janko-vičem pa so včeraj govorih predstavniki kmetov. Neuradno smo izvedeli, da bistvenih premikov na bolje ni pričakovati. M. V. Modrosti tedna »Problem je tudi, da precejšen del nasprotnikov sedanje vlade vidi v predsedniku države nekakšnega nadomestnega vodjo opozicije. To namreč nikakor ne sodi v okvir njegove funkcije, kije po svoji zasnovi izrazito reprezentativna. To ne pomeni, da predsednik ne sme biti kritičen do določenih vladnih potez. Na ta način lahko igra vlogo korektiva vladnih politik. Vendar narava njegove funkcije, ki je predvsem simbolno povezovalna, zahteva, da so njegove poteze čim širše sprejemljive.« (Sociolog dr. Matevž Tomšič) »(Matjaž) Gantar je poslovnež, ki je znal sodelovati z vsako oblastjo, kar je v državi, kjer ima oblast zaradi nedokončane privatizacije velik vpliv na dogajanje v gospodarstvu, donosno početje. Med politiki je slišati, da je tako spreten kakor ljudska stranka, ki je bila doslej v vsaki vladi, ali pa celo spretnejši od nje, ker zna razpršiti svoje naložbe. LDS, ki se skuša izkopati iz hudih težav, zanj pomeni majhno investicijo, ki pa se lahko dolgoročno izkaže za donosno in koristno.« (Urednik Peter Jančič) Neskončno sodno zavlačevanje Na problematične sodbe slovenskih sodišč, ki navadno prizadenejo tiste, ki bi jih morali ščititi, smo v Demokraciji večkrat opozorili. Takšen primer nam je predstavil Rifat Popara, ki je na Okrajnem sodišču v Ljubljani, potem ko je že mislil, daje našel svojo pravico, doživel hladno prho. Popara je zahtevo za izpraznitev poslovnih prostorov v pritličju stanovanjskega bloka v Ljubljani - najemnik je kršil pogodbo z neplačevanjem najemnine - podal že leta 1996. Po triletnem čakanju so leta 1999 na izvršilnem oddelku omenjenega sodišča končno ugodili njegovi zahtevi. Kot najemodajalec in upnik si je sprva oddahnil, a ne za dolgo, saj ga je čakalo še mnogo sodnih peripetij. Zaradi ugovora tretje stranke TORO, d. o. o., češ da je izvršba nedopustna, je moralo sodišče še enkrat obravnavati zadevo. Po sodbah okrajnega sodišča v letu 2004 in višjega sodišča leto pozneje je bil tudi ta ugovor zavrnjen. A kot da ne bi bilo dovolj, so s sodišča, ki bi moralo Poparo obvestiti o dogajanju in od njega dobiti soglasje, ali še vztraja pri izterjavi, sklep poslali z večmesečno zamudo. Za to naj bi bil kriv Popa- Ljubljansko okrajno sodišče Demokracija • 22/m ■ 31. maj 2007 ra, saj je medtem spremenil naslov stalnega prebivališča, kar bi moral po zakonu o pravdnem postopku sporočiti sodišču. Poleg tega so na sodišču napačno navedli naslov obravnavanega poslovnega prostora. Do izpraznitve prostorov oziroma deloža-cije še ni prišlo, Popara čaka tudi na povrnitev stroškov, ki jih je imel s sodnim izvršiteljem in jih je poravnal že davnega leta 1999. Zaradi vrste drobnih napak, nedoslednosti ter bolj ah manj očitnih zavlačevanj, ki so si sledila, Popara s prstom kaže na neprofesionalni odnos okrajne sodnice Lene Medič. Poleg tega je prepričan, da se za vsem skupaj skrivajo tiha prijateljstva. Obupan nad goro dopisov, ki so se mu z leti nabrali, se je zdaj obrnil na nas. No, tudi sami smo se prepričali, kako težko je vzpostaviti komunikacijo s sodiščem, kaj šele da bi sodniki podali komentarje o omenjenih postopkih. Ne glede na to, da so se na okrajnem sodišču držali črke zakona, se sprašujemo, zakaj nastajajo takšni zapleti in kaj mora posameznik, ki mu daje zakon prav, še storiti, da svojo pravico uveljavi tudi v praksi. M. V. 7 DOGODKI Dvojna merila politične neodvisnosti Predsednik vlade Janez Janša je na začetku 28. redne seje državnega zbora minuli ponedeljek odgovarjal na vprašanja poslancev o etičnem kodeksu, guvernerju Banke Slovenije, visokem šolstvu in o članstvu Slovenije v OECD. Prvi je vprašanje premierju postavil poslanec LDS Jožef Školč, ki ga je zanimalo, zakaj je vlada podpisala etični kodeks in kako ga izvaja. Po njegovih besedah je namreč značilnost te vlade, da se izogiba vsaki razpravi o svoji odgovornosti, zato naj bi si bila izmislila tudi etični kodeks, »ki se ga praktično nihče ne drži«. Janša Školčevih vzporednic med financiranjem zdravilca predsednika države Janeza Drnovška in uporabo avtomobila zunanjega ministra Dimitrija Rupla za nepoklicne namene ni želel komentirati. Zagotovil pa je, da »se noben minister te vlade niti njegova žena nikoli nista financirala iz kakšnih črnih fondov, česar pa ne bi mogli reči za koga drugega«. Glede izpolnjevanja kodeksa je odvrnil, da so bili v tem mandatu postavljeni bistveno višji etični standardi, saj je vlada davkoplače- PremierJanšavDZo aktualnih političnih vprašanjih valcem omogočila številne prihranke, nekateri ministri pa so se celo odpovedali dnevnicam. Na vprašanje poslanca SD Mirana Potrča o domnevni nesposobnosti imenovanja guvernerja Banke Slovenije je Janša odgovoril, da se mu zdi nesprejemljivo, »da se v tej državi uvajajo dvojni standardi za ugotavljanje politične neodvisnosti«. Tako sta bila dva kandidata za guvernerja ministra v nekdanji vladi LDS, pa zanju ni nihče trdil, da sta politično neodvisna. Medtem pa seje za Boštjana Jazbeca, ki ni bil nikoli član nobene stranke, trdilo, da je politično odvisen. Predsednik vlade je tudi zavrnil Potrčeve namige, naj bi neimenovanje guvernerja kakor koli vplivalo na stabilnost finančnega sistema in na skoraj- šnje predsedovanje Slovenije EU. Pavel Gantar iz nepovezane skupine poslancev je premierja vprašal, kakšno je njegovo stališče do načrtovanega zakona o visokem šolstvu, saj naj bi bil prišel na dan prehitro in brez širše javne razprave. Janez Janša je odgovoril, da zakon o visokem šolstvu še ni niti osnutek, obravnavala ga ni niti vlada niti noben vladni odbor, prav tako o njem ni potekalo kakršno koli usklajevanje. Po njegovih besedah takšne manipulacije v javnosti ustvarjajo vtis, da je vlada predlagala zakon, ki bo podražil univerze, kar pa je »popolna neumnost«. Minister je, tako Janša, teze za osnutek zakona poslal strokovni javnosti prav zato, ker je želel o gradivu, ki nima še nobenih zakonskih ingerenc, dobiti mnenja. Ob koncu prvega dela seje je v odgovoru na vprašanje Jožefa Horvata iz NSi o prednostih članstva naše države v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj premier še dodal, da bo Slovenija s tem v prihodnje lahko razpolagala z najbolj natančnimi napovedmi gospodarskih gibanj za naprej in tudi z najbolj realno medsebojno primerjavo različnih razvojnih kazalnikov držav članic. P. A. Spremembe na Delu Na ponedeljkovi skupščini Dela, ki je bila sklicana na zahtevo največjega, to je 94-odstotnega lastnika Pivovarne Laško, so lastniki imenovali štiri nove nadzornike. Za novo predsednico nadzornega sveta so izvolili Andrijano Starina Kosem, državno sekretarko na ministrstvu za gospodarstvo, ki je ministru Andreju Vizjaku že podala odstopno izjavo s tega mesta. Skupščina je potekala brez zapletov. Iz nadzornega sveta družbe so bili odpoklicani štirje predstavniki kapitala, in sicer Boris Zupančič, Dejan Jelovac, Žan Jan Oplotnik in Andreja Pihler (oba predstavnika zaposlenih ostajata nadzornika), namesto njih pa bodo nadzorniki v prihodnjih štirih letih poleg Starina Kosmove še odvetnik Stojan Zdolšek in Rebeka Lah, zaposlena v Elanu. Nova predsednica nadzornega sveta je po seji skupščine dejala, da se nadzorniki strinjajo z oceno uprave (vodi jo Danilo Slivnik) o potrebnih uredniških spremembah, lastniki in nadzorniki pa naj bi podpirali tudi druge načrte uprave. Izpostavila je, da bo treba v Delu izvesti tudi nekatere ekonomske ukrepe, da bi izboljšali kakovost, povečali branost, ohranili vodilni položaj na domačem trgu in poslovanje morda razširili tudi na tuje trge. Morebitne spremembe naj bi bile znane v mesecu ah dveh. V K. Stojan Zdolšek, Andrijana Starina Kosem In Danilo Slivnik Barbara Brezigar izročila poročilo DZ. Poročilo tožilstva Predsednik državnega zbora France Cukjati je pretekli ponedeljek sprejel generalno državno tožilko Barbaro Brezigar. Slednja mu je izročila skupno poročilo o delu državnega tožilstva v letu 2006. V predstavitvi je Brezigarjeva dejala, da je bilo delo državnih tožilcev uspešno in brez zaostankov, hkrati pa opozorila na premajhno učinkovitost na področju preprečevanja gospodarskega kriminala. Ti postopki po njenih besedah potekajo prepočasi, in to zaradi vseh, ki so v to delo vključeni - tožilstva, sodstva in policije. Glede sodelovanja s slednjo je dejala, da je čedalje boljše, vendar povečano število obravnav tožilstvu povzroča težave. Izpostavila je tudi veliko potrebo po izobraževanju in predanosti poklicu, zlasti pri mladih. Po zakonu o delu državnega tožilstva mora predsednik državnega zbora skupno letno poročilo o delu tožilstva prejeti najkasneje do 31. maja. Parlamentarni odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje pod vodstvom predsednice Mojce Kucler Doli-nar naj bi ga obravnaval še pred začetkom parlamentarnih počitnic, najkasneje pa jeseni. P. A. DeMOKRACUA • 22/xii • 31. maj 2007 V SREDIŠČU Srebrna obletnica prostosti duha Gašper Blažič, foto: Bor Slana Revija za mišljenje in pesništvo v teh dneh Nova revija praznuje petindvajset let svojega obstoja. Leta 1982 je izšla prva številka Nove revije, ki je bila v svojem začetku zamišljena kot »revija za mišljenje in pesništvo«, zato je že tedaj vzbujala veliko nezaupanje med komunističnimi oblastniki. Iz tega razloga je bil čas izida prve številke tako negotov, da na reviji ni bil označen mesec izida, ampak samo zaporedna številka. To tradicijo je ohranila vse do danes, saj je ravno ob 25-letnici izšla jubilejna, 300. številka Nove revije. Prva pobuda za literarno revijo, ki je dobila preprosto ime Nova revija, je bila v javnost posredovana že leta 1980, pobudniki so se obrnili tudi na tedanjega predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva Mitjo Ribičiča. Tudi izhajanje revije - izhajala je pod okriljem Cankarjeve založbe - je bilo ves čas negotovo, največ pretresa pa je izzvala 57. številka, ki je izšla leta 1987, torej pred dvajsetimi leti. Simbolična je bila že sama številka 57, v kateri so svobodomiselni intelektualci objavili svoje prispevke za slovenski nacionalni program, saj je spominjala na Revijo 57, ki je začela izhajati trideset let pred izidom 57. številke Nove revije, partijska oblast pa jo je hitro ukinila, podobno kot kasneje revijo Perspektive. Intelektualci iz kroga Nove revije so kasneje dejavno sodelovali v viharnih letih demokratizacije in osamosvajanja Slovenije, nekateri so se tudi politično angažirali. Pri tem je bil najbolj izpostavljen dr. Jože Pučnik. Kasneje je Nova revija presegla okvire literarne revije in se preoblikovala v založbo, ki izdaja zlasti publikacije s področja humanistike pa tudi revije, kot so Poligrafi, Phainomena, Dignitas in mesečnik Ampak. Pred dvema letoma je bil ustanovljen Inštitut Nove revije - zavod za humanistiko. Ves ta čas se je kulturno-intelektualni krog Nove revije angažiral v civilni družbi prek različnih civilnih pobud (leta 1997 »Ura evropske resnice za Slovenijo«, leta 1999 »Majniška izjava«), izdal pa je tudi nekaj zbornikov, med katerimi je najbolj odmeval zbornik »Sproščena Slovenija« iz leta 1999. Širjenje evropske ideje Kot je v ponedeljek, 28. maja, na tiskovni konferenci ob 25-letnici Nove revije pojasnil eden njenih urednikov dr. Tine Hribar, Nova revija nikoli ni bila prostor enoumja, ampak je že od vsega začetka zavezana svojemu poslanstvu, poleg tega je seznanjala javnost z vsemi temeljnimi tokovi v kulturi, umetnosti in filozofiji. Kot so zapisali v jubilejni številki, je revija v minulih petindvajsetih letih opravila ogromno dela, v katerem se je vseskozi udejanjala tista formativna duhovna energija slovenske zavesti, kakršna je sooblikovala procese, ki so slovensko družbo in slovenski svet popeljali v demokracijo, v Evropo in pod razpoznavno državno streho. Po besedah Dimitrija Rupla, zunanjega ministra in nekdanjega urednika, je Nova revija imela poleg kulturnega in umetniškega tudi širše demokratično poslanstvo in tega se je tedanji Tiskovna konferenca Nove revije ob njenem jubileju Kot so zapisali v jubilejni številki Nove revije, je le-ta v minulih petindvajsetih letih opravila ogromno dela, v katerem se je vseskozi udejanjala duhovna energija slovenske zavesti... komunistični režim bal. Rupel je poleg tega izrazil obžalovanje, da evropska ideja, ki jo je gojila Nova revija, ni dosegla tudi drugih delov Jugoslavije. Kdo bo urednik? Tiskovne konference se je udeležila tudi dr. Spomenka Hribar. Dejala je, da nobena revija ni prinesla v Slovenijo toliko sveta kot Nova revija, hkrati pa izrazila upanje, da bo Grafenau-erjev naslednik ohranil ravnotežje znotraj revije. Dosedanji urednik Niko Grafena-uer je napovedal slovo s tega mesta, med morebitnimi nasledniki pa je omenil Dea-na Komela, Branka Senegačnika in Uroša Mozetiča. Član uredništva Nove revije dr. Peter Jambrek je napovedal javno tribuno Zbora za republiko (ZZR) na temo sproščene Slovenije, in sicer 12. junija v Cankarjevem domu v Ljubljani, to je ob tretji obletnici prve javne tribune ZZR. Založba Nova revija je ob svojem jubileju poleg jubilejne, 300. številke revije pripravila tudi jubilejno ponudbo najodmevnejših knjig, ki jih je izdala založba, junija pa naj bi izšla monografija dr. Rosvite Pesek o slovenski osamosvojitvi. BJ Demokracija • 221x11 ■ 31. maj 2007 POGLEDI Sindikalne mineštre Pavel Ferluga Golaž. Poznamo ga več vrst: ciganski, partizanski, predvolilni, povolilni, delodajalski, sindikalni itd. Sedaj pa so v modi tudi mineštre, in to večinoma krepko prismojene, posebno tiste, ki so večkrat pogrevane. Tako mi-neštro so pripravili tudi Semoličevi sindikalni privrženci na Socerbu ob "obujanju prvomajske tradicije". Sindikalni list Delavska enotnost (št. 17) s posebnim ponosom poroča o tem »pustno-pr-vomajskem mineštronu«, kjer je nastopal pajac v beli maršalski uniformi (Ivo Godnič, pustni Titov režiser) in zabaval navzoče s posebnimi dovtipi zgodovinskega cvetenja »belih ljubičic«, ko so delavci ukazovali in imeli največje pravice in dobrote, kjer ni bilo zanje ne kapitalizma in ne luksuznih avtomobilov in moderne tehnične navlake ter je delavec res delal in ni nikoli štrajkal ne sitnaril. Lahko je le zavidal življenje delavcem, ki so imeli pravico štrajka v gnilem kapitalizmu, a si takega življenja ni želel, ker je že sam pogled na maršala v belem zadoščal za potešitev vseh njegovih pregrešnih želja v paradižu »ljudskih demokracij«. Iz ust belega klovna smo celo izvedeli, da smo izgubili Trst, ker je morala Jugoslavija ohraniti Dalmacijo in otoke v zameno za zahodno stran »domovine«. Saj Jugoslovanov ni zanimala zahodna stran podalpskih Hrvatov. Vse to ob spremljavi eksotičnih balkanskih trubaških skupin, ki so do solz ganile »slovenske« delavce, vajene vseh dobrot magičnega socializma, ki je znal dati delavstvu dostojanstvo dela, nedela, garanja in lenobe z istimi plačami velike blaginje proletarskega kolektivizma. Take prireditve, ki so bile tudi drugod po Sloveniji, so sindikalisti označili kot odsev nezadovoljstva delavcev v današnji demokratični državi in njegovih slabih življenjskih razmer. Nisem pa zasledil poveličevanja velikih delavskih parad v »ljudskih (delavskih) demokracijah«, kot so Kitajska, Južna Koreja idr., kjer so poudarjali velik napredek delavskega razreda. Manjkala je celo Kuba, prava avantgardna država delavskih dosežkov, saj so dosegli zavidljivo plačo, ki doseže celo okrog 20 evrov mesečno. Našim delavcem, ki ne morejo živeti v Sloveniji, svetujem, da se nemudoma podajo na Kubo, kjer ni razlogov za sindikalna protestna gibanja in se živi izključno od lastnega dela, kot zapoveduje socializem, kar je pošteno in prav. »Zadovoljen delavec je dober delavec,« so dejali sindikalisti pri Sv. Treh kraljih nad Slovensko Bistrico (tudi z 20 evrov mesečno?). Res pa je tudi, da take prismojene mineštre, venomer pogrevane, servirajo sindikalisti z užitkom le prismojenim delavcem, ti pa jih pogoltnejo, kot bi bil kaviar s šampanjcem. Resno, ne obrobno Vida Kocjan Razvoju države vladna koalicija namenja veliko pozornosti, le prisluhniti ji je treba. Na gospodarskorazvojnem področju je vlada v času svojega dvoinpolletnega delovanja sprejela več pomembnih dokumentov, ki so v javnosti po krivem nekako zanemarjeni. Razlog za to so seveda tudi novinarji, ki temu segmentu delovanja vlade namenjajo premalo pozornosti. Drugi razlog je verjetno v tem, da si svetovalci ministrov za stike z javnostmi premalo prizadevajo, da bi bila javnost s temi dokumenti bolje seznanjena. Tretji, najpomembnejši, pa je v tem, da se vsi skupaj preveč ukvarjamo z obrobnimi stvarmi, k čemur nas napeljuje tudi poduhovljeni predsednik države, od katerega bi vsaj glede na njegovo ekonomsko izobrazbo pričakovali, da bo svoje misli in moči usmeril h gospodarskim gibanjem, razvoju in podobnemu. Tega seveda od nekdanjega predsednika države glede na njegovo politično preteklost in delovanje (v gospodarstvu ni opravil niti ene delovne ure v svojem življenju) ne moremo pričakovati. Zakaj tako? Zato, ker smo se v času sprejemanja t. i. svežnja pokrajinske zakonodaje in spremljanja delovanja posameznih slovenskih pokrajin (te v naši reviji predstavljamo že nekaj časa) spet spomnili tudi na resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023. Vladajo je sprejela 12. oktobra 2006, dokument pa zajema ključne razvoj-no-investicijske projekte, pri uresničitvi katerih bo sodelovala država. Resolucija med drugim predstavlja operacionalizacijo okvira ekonomskih in socialnih reform, in sicer na področju predlogov ukrepov za učinkovitejšo porabo sredstev EU za hitrejši razvoj. Ključno področje, na katero se nanašajo osrednji razvojno-inve-sticijski projekti resolucije, je razvojna mreža Slovenije, v katero so vključeni projekti graditve gospodarskih središč. V njih naj bi odprli 17.000 novih delovnih mest in v vseh slovenskih regijah povečali možnosti za razvoj približno 2000 malih in srednjih podjetij. Med drugim so podrobno predstavljene težave in pasti vseh regij, o ciljih posameznih regij pa zdaj razpravljajo tudi na lokalni ravni. Ob tem, ko analiziramo vse to, se moramo spomniti besed nekaterih, tudi nekdanjega predsednika na primer, ki so ta dokument označili kot »spisek neuresničljivih želja« oziroma kot »nekaj nepotrebnega« in podobno. Za vse take, tudi za Drnovška in Kučana, si na tem mestu upamo trditi, da resolucije niti prebrali niso. Če bi jo, bi videli, kako potrebno je načrtovanje do leta 2023, pa tudi to, kaj vse so sami zagrešili v preteklih desetletjih. Verjamemo, da je nekaterim težko priznati, da se je zdajšnja vlada tudi na gospodarskem področju stvari lotila resno in premišljeno. 10 Demokracija ■ 22/xn ■ 31. maj 2007 KOLUMNA Mnjnnsf izhirp IVIvlIIUJI ILUII v Dr. Andrej Rahten Pred devetdesetimi leti, 30. maja 1917, je v dunajskem parlamentu dr. Anton Korošec doživel svoj prvi veliki državniški trenutek. Slovenski, hrvaški in srbski poslanci so ga pooblastili, da kot načelnik Jugoslovanskega kluba prebere znamenito Majniško deklaracijo. Kljub nekaterim kasnejšim drugačnim interpretacijam ni samo besedilo deklaracije vsebovalo za tiste čase nič revolucionarnega. Z njo so južnoslovanski poslanci izrazili zahtevo, da je treba na temelju narodnega načela in hrvaškega državnega prava v samostojno državno telo pod habsburškim žezlom združiti vsa ozemlja monarhije, Iger prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi. Majniška deklaracija se je vsebinsko ujemala s tria-listično resolucijo kranjskega deželnega zbora ob ane-ksiji Bosne in Hercegovine in z memorandumom, ki ga je leta 1909 takratni prvak Slovenske ljudske stranke dr. Ivan Šusteršič poslal prestolonasledniku Francu Ferdinandu. Pomembna razlika je bila v tem, da sta oba programa iz predvojnega časa predvidevala dolgoročno, Majniška deklaracija pa takojšnjo rešitev. Razlika je bila seveda tudi v tem, da reformno usmerjeni prestolonaslednik Franc Ferdinand ni bil več med živimi. Na habsburškem dvoru je tedaj vladal mladi cesar Karel I., ki pa mu v vihri svetovne vojne ni uspelo zbrati dovolj moči, da izpolni zahteve južnoslovanskih narodov in reformira okostenelo dualistično državno zgradbo. Rezultat je znan: 29. oktobra 1918 je bila na ruševinah habsburške monarhije razglašena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je pod dinastijo Karadjordjevičev že čez mesec dni združila s srbsko in črnogorsko kraljevino. V nasprotju z dolgoletnimi pričakovanji slovenskih politikov se jugoslovansko vprašanje ni rešilo znotraj habsburške monarhije, ampak zunaj nje in proti njej. Dejstvo je, daje versajski sistem prinesel tudi razkosanje slovenskega etničnega ozemlja med sosednje države. To je bilo v primerjavi z življenjem v habsburški monarhiji, v kateri je bila združena velika večina Slovencev, nedvomno tragično spoznanje za vso slovensko politično elito, ki se je v dobi krepitve nacionalizmov oprijela jugoslovanske ideje kot rešilne bilke. Stari ideal Zedinjene Slovenije seje sicer v glavah slovenskih politikov ohranil tudi v novi politični realnosti, a možnosti za njegovo izpolnitev so bile praktično izgubljene. Po drugi strani pa je vstop v jugoslovanski državni okvir Slovencem ponudil nekatere nove priložnosti, zlasti na gospodarskem področju. Demokratični primanjkljaj je sicer bolj ali manj zaznamoval celotno obdobje bivanja v Jugoslaviji, kar seveda posebej velja za. čas komunističnega totalitarizma, toda reakcije slovenskih politikov ob razpadanju jugoslovanskega okvira in Demokracija • 221x11 ■ 31. maj 2007 Geopolitični položaj Slovenije je danes takšen, da si lahko privošči več izbire. njihova hitra usmeritev v evropsko integracijo kažejo, da se je srednjeevropska miselnost v slovenstvu ohranila kljub sedmim desetletjem bivanja v državi, ki je imela težišče na Balkana Ali če nekoliko parafraziramo Petra Handkeja: za Slovence Srednja Evropa nikoli ni bila samo »meteorološki pojem«. Kljub različnim ocenam slovenskih izkušenj v avstrijskem in jugoslovanskem okviru se zdijo nekatera razmišljanja o potrebi opredeljevanja Slovencev za Srednjo Evropo ah za Balkan, ki smo jih lahko brali v zadnjem času, morda le nekoliko preveč poenostavljena. Slovenija je danes kot samostojna država in članica EU prvič v zgodovini v položaju, ko lahko suvereno odloča o svoji regionalni in sploh mednarodni usmeritvi. Minili so časi bojazni, ki jih je nekdaj rad opisoval tudi del slovenske politične publicistike, da bo »potisnjena v balkanski kotel« ah pa da bo (znova) postala »avstrijska provinca«. Teh dilem v procesu evropskega združevanja, še zlasti pa po zgodovinski širitvi EU na Srednjo in Vzhodno Evropo leta 2004, ni več treba postavljati tako strogo. Geopolitični položaj Slovenije je danes strateško gledano takšen, da si lahko privošči več izbire. Njena umeščenost v Srednjo Evropo verjetno ni za nikogar več sporna, kar dokazuje tudi njeno aktivno sodelovanje v različnih pobudah, kot je na primer Regionalno partnerstvo. Prav tako ji vsi partnerji v EU (in tudi širše) priznavajo pomembno vlogo o razpravah o prihodnosti Zahodnega Balkana, kjer imajo velik interes tudi slovenski gospodarstveniki. S širitvijo leta 2004 je EU prvič v zgodovina pridobila tudi »slovansko dimenzijo«. Organizacije, kot je Forum slovanskih kultur, samo potrjujejo, da tudi to dejstvo predstavlja za Slovenijo priložnost. Morda je še najmanj izražena njena sredozemska dimenzija, a tudi tu je opaziti nekatere vzpodbudne premike, ki se kažejo tudi v pobudi za ustanovitev sredozemske univerze. Skratka, izkušnje, ki so si jih starejše generacije Slovencev pridobile v prejšnjih mnogonarodnih državnih okvirih, lahko danes koristno uporabljamo v novi evropski stvarnosti. Ob poznavanju teh izkušenj bodo tudi dileme slovenskih državnikov v razpravah o prihodnosti EU manjše. BI 11 POLITIKA Decentralizacija: 14 pokrajin Vida Kocjan, foto: Bor Slana, Gregor Pohleven S prenosom nalog na 14 pokrajin bo nanje prenesen tudi ustrezen delež javnofinančnih prihodkov, davčno breme ne bo večje. Gre za pomembno spremembo v organiziranosti države, za katero je doseženo soglasje, kakršnega še ni bilo. POMURSKA PODRAVSKA 'KOROŠKA jSPODNJEPODRAVSKA [SAVINJSKO-ŠALEŠKA GORENJSKA ¡SAVINJSKA ZASAVSKA OSREDNJESLO lVSKA .NOTRANJSKA ¡PRIMORSKA Pretekli teden je vlada sprejela sveženj t. i. pokrajinske zakonodaje, v katerem so trije zakoni in predlog območij pokrajin, njihovih sedežev in ime ter medresorsko sodelovanje pri pripravi predpisov za uvedbo pokrajin v letu 2007. Vlada se je odločila, da bo v Sloveniji 14 pokrajin, o predlogu njihovih območij in sedežev ter imen pa bo zdaj tekla javna razprava in obravnava v občinskih svetih. Vlada pričakuje, da bo končana v roku 60 dni, ko ji bodo občinski sveti poslali svoja mnenja o predlogu. Predlogi zakonov so koalicijsko usklajeni, čeprav nekateri pričakujejo spremembe pričakuje večjega števila pokrajin, ampak le manjše spremembe znotraj območij. Temeljni zakon Prvi v svežnju pokrajinske zakonodaje je zakon o pokrajinah, ki bo urejal sistemski status pokrajine. To pomeni, da bodo s tem zakonom urejena načela pokrajinske samouprave, urejeno bo delovno področje z izvirnimi in prenesenimi pristojnostmi pa tudi organizacija pokrajinskih organov in pokrajinske uprave. Vlada je sprejela predlog zakona in ga posredovala državnemu zboru v obravnavo po rednem zakonodajnem postopku. Vlada poudarja, da so cilji uvedbe in fiskalna decentralizacija upravljanja v skladu z načelom subsi-diarnosti, pri čemer naj bi pokrajine naloge iz svoje pristojnosti opravljale samostojno, v skladu z ustavo in zakoni, v korist svojih prebivalcev, v skladu z načeli lokalne samouprave. Z zakonom so zagotovljeni pogoji za začetek delovanja pokrajin (prostorski, kadrovski in materialni). Kaj je pokrajina? Zakon opredeljuje pokrajino kot vmesno raven lokalne samouprave med državo in občinami ter kot teritorialno politično upravno skupnost s položajem pravne osebe, z izvirnimi pristojnostmi, z lastnim premože- neposredno izvoljenim predstavniškim organom in kot teritorialno enoto za izvajanje prenesenih nalog državne uprave na prvi stopnji. Predlog zakona ureja pokrajinsko samoupravo na način, ki ne posega v lokalno samoupravo na ravni občin in varuje njihovo samostojnost z upoštevanjem načel Evropske listine lokalne samouprave. Financiranje Drugi predlog zakona, ki ga je vlada sprejela v okviru t. i. pokrajinske zakonodaje, je predlog zakona o financiranju pokrajin. Njegovi cilji so: zagotovitev sorazmernosti virov financiranja in pristojnosti pokrajin, uveljavitev finančne avtonomije pokrajin ter pri predlogih območij. Nihče ne pokrajin predvsem funkcionalna njem in lastnimi viri financiranja, Slovenija s pokrajinami 12 Demokracija • 22/m • 31. maj 2007 POLITIKA Andrej Bajuk, minister za finance, in Ivan Žagar, minister za lokalno samoupravo in razvoj Vlada je sprejela pomembno pokrajinsko zakonodajo. določitev ustreznih meril za zagotavljanje dodatnih sredstev iz državnega proračuna za zagotavljanje regionalnega razvoja. Zakon ureja način zagotavljanja državnih sredstev za izvajanje prenesenih državnih nalog. Poleg avtonomnih virov financiranja določa zakon delež posamezne pokrajine v davčnih prihodkih v skladu z načeli fiskalne decentralizacije. Temeljno izhodišče predlaganega zakona je, da se s prenosom nalog v pristojnost pokrajin ne povečajo davčne obremenitve zavezancev, temveč se hkrati z njimi prenese na pokrajine tudi ustrezen delež javnofinančnih prihodkov. Tudi ta predlog zakona ureja financiranje pokrajin v skladu z načeli Evropske listine lokalne samouprave. Volitve Tretji je predlog zakona o volitvah v pokrajinah. Cilj tega zakona je postavitev sistema volitev v pokrajinski svet. Zakon ureja volilno pravico, volilni sistem, volilne organe, splošne, predčasne in nadomestne volitve, kandidiranje, glasovanje in ugotavljanje volilnih izidov ter varstvo volilne pravice. V prehodnih in končnih določbah so posebej urejene prve volitve v pokrajinski svet. S predlaganim novim zakonom o volitvah v pokrajinah se prvič celovito ureja volilni postopek za volitve organa pokrajine - pokrajinskega sveta. Gre za del lokalnih volitev, saj je voljen organ samoupravnih lokalnih skupnosti. Območja, sedeži in imena vlada je sprejela predlog območij pokrajin, njihovih sedežev in imen ter določila medresorsko sodelovanje pri pripravi predpisov za uvedbo pokrajin v letu 2007. Pri tem se je odločila, da je regionalizacija Slovenije na štirinajst pokrajin najprimernejša podlaga za javno razpravo in obravnavo v občinskih svetih. Predlog temelji na upoštevanju predlaganih nalog in pristojnosti pokrajin, predlaganem sistemu financiranja ter prebivalstvenih, gospodarskih in zgodovinskih razlogih. Predlog upošteva delitev Slovenije na razvojne regije ter prevladujočo teritorializacijo državne uprave. V predlogu območij pokrajin v Sloveniji so navedene tudi do sedaj podane pripombe in predlogi glede imen in sedežev nekaterih pokrajin. Dodana so tudi mnenja glede oblikovanja njihovih območij. Pričakuje se, da se bodo občinski sveti, na katere se predlogi nanašajo, do njih tudi opredelili. Vlada bo predlog območij pokrajin v Sloveniji z imeni in sedeži posredovala občinskim svetom s pozivom, da najpozneje v 60 dneh oblikujejo svoja mnenja o predlogu. Po roku za mnenja občinskih svetov bo vlada predložila predlog zakona o ustanovitvi pokrajin v državni zbor. Če bo mogoče, bo vlada v predlogu zakona upoštevala mnenja občin, sicer pa bo drugačna odločitev obrazložena v predlogu zakona. Ob tem je vlada sprejela sklep, da se najpozneje do 8. 6. 2007 oblikuje medresorska strokovna delovna skupina za pripravo usklajenih besedil, in sicer predloga zakona o prenosu pristojnosti na pokrajine, predloga uredbe o ukrepih za zagotovitev kadrovskih, prostorskih, informacijskih in materialnih pogojev za izvedbo postopkov konstituiranja pokrajinskih organov in začasne pokrajinske uprave ter predloga uredbe o vrsti stroškov, ki se upoštevajo za izračun primernega obsega sredstev za financiranje nalog pokrajine, ter metodologije za izračun povprečnine. Zadolžitve Vlada je zadolžila ministrstva, da ob upoštevanju določb predloga zakona o pokrajinah in predloga zakona o financiranju pokrajin vsako na svojem področju dela do 30. 6. 2007 pripravijo strokovne podlage za prenos pristojnosti na pokrajine, zagotovijo kadrovske, prostorske, informacijske in materialne pogoje za pokrajine, opredelijo vrste stroškov, ki se bodo upoštevali za izračun primernega obsega sredstev za financiranje pokrajin, umestijo pokrajine v sistem uprave, javnih uslužbencev in plač v javnem sektorju ter pokrajine umestijo v sistem javnih financ. Pomembno soglasje Predloge zakonov so pripravljali v resorju za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki ga vodi minister Ivan Žagar. Ta je na tiskovni konferenci po seji vlade dejal: »Cilj predloga zakona o pokrajinah je predvsem funkcionalna in fiskalna decentralizacija upravljanja v skladu z načelom solidarnosti, pri čemer naj bi pokrajine naloge iz svoje pristojnosti opravljale samostojno v skladu z ustavo in zakoni, v korist svojih prebivalcev in v skladu z načeli lokalne samouprave.« Na omenjeni tiskovni konferenci je sodeloval tudi Andrej Bajuk, minister za finance, ki je dejal, da je temeljno izhodišče predlaganega zakona, da se s prenosom nalog v pristojnost pokrajin ne bodo povečale davčne obremenitve zavezancev, saj se hkrati s prenosom nalog na pokrajine prenese tudi ustrezen delež javnofinančnih prihodkov. »Gre za pomembno spremembo v organiziranosti države. V preteklosti je bilo zelo težko doseči kakšno soglasje. Upamo, da bo danes, ko so jasne posledice, če tega ni, to bolj enostavno in bomo le našli pravo pot, da bomo končno imeli tudi v Sloveniji bolj decentralizirano javno upravo, ne da bi to dodatno bremenilo slovenske davkoplačevalce,« je pojasnil Bajuk. Dodal je, da je predlagani način financiranja dolgoročna rešitev. »Druge možnosti ne vidim.« B 14 slovenskih pokrajin, njihovi sedeži in število prebivalcev POKRAJINA SEDEŽI ŠT. PREBIVALCEV 1. Osrednjeslovenska Ljubljana 498.000 2. Podravska Maribor 237.000 3. Gorenjska Kranj 200.000 4. Savinjska Celje 198.000 5. Dolenjska Novo mesto 140.000 6. Pomurska Murska Sobota 125.000 7. Goriška Nova Gorica 118.000 8. Primorska Koper 104.000 9. Spodnjepodravska Ptuj 88.000 10. Koroška Slovenj Gradec 74.000 11. Posavska Krško 71.000 12. Savinjsko-Šaleška Velenje 61.000 13. Notranjska Postojna 51.000 14. Zasavska Trbovlje 46.000 Podpis: Razdelitev države na pokrajine je narejena na podlagi obstoječe teritorialne razdelitve, tako imenovane razvojne statistične regije, 14 pa je tudi številka, ki odraža politično realnost. Vir: Vlada RS Demokracija ■ 22/xii • 31. maj 2007 13 Aleš Kocjan, foto: Bor Slana, arhiv Demokracije Vladna komisija, ki preučuje razmere v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova), je v četrtek predstavila že tretje vmesno poročilo, ki je razkrilo nove finančne nepravilnosti v agenciji. V poročilu, ki ga je takoj po seji vlade javnosti predstavil pravosodni minister Lovro Šturm, je komisija zapisala drugi del ugotovitev, do katerih je prišla pri finančnem pregledu poslovanja Sove, nanašajo pa se predvsem na ustanovitev zasebnega podjetja, pri katerem je sodelovala Sova, in nezakonito porabo denarja iz črnega fonda. Komisija je ugotovila, da se je agencija finančno in organizacijsko vključila v ustanovitev podjetja Webs, ki ima uradni sedež na Kozinovi 2 v Ljubljani, 14 neuradnega pa na Tržaški 635 D. V ta namen je po ugotovitvah komisije agencija 19. aprila 2004 odprla poseben projekt, s katerim je skrbno načrtovala vse faze ustanavljanja podjetja: od nakupa telekomunikacijske opreme, organizacije, programske postavitve telekomunikacijske opreme do operativne uporabe. Po ugotovitvah komisije si je agencija z ustanovitvijo podjetja želela zagotoviti predvsem direkten dostop do informacijske hrbtenice pod krinko podjetja, ki naj bi se ukvarjalo s telekomunikacijskimi storitvami. Agencija naj bi si, kot je zapisano v poročilu, na ta način zagotovila komunikacijsko neodvisen do- stop do spleta in s tem povezane dostope do posameznih servisov, ki so vsebina internetne ponudbe. »V ta namen je načrtovala postavitev internetnega strežnika oziroma več strežnikov, ki bi bih sposobni nuditi spletno gostovanje po vseh normativih. Indika-tivno pri tem je, da je agencija v dokument o ustanovitvi, ki nikoli ni bil podpisan in odobren s strani vodstva, zapisala, da je s podjetjem treba izkoristiti vse možnosti, ki iz tega izhajajo,« piše v poročilu. Kaj naj bi pomenilo to zadnje, Šturm na tiskovni Demokracija ■ 22/xii ■ 31. maj 2007 Podbregarjeva samopostrežna Lovro Šturm predstavil tretje poročilo. POLITIKA konferenci ni povedal, dejal pa je, da lahko pomeni marsikaj. 11 milijonov »donacije« čeprav projekt s strani vodstva agencije formalno ni bil odobren in podpisan, ga je Sova začela vseeno izvajati in financirati, in to, kot lahko sklepamo iz poročila, precej obilno. Tedanji direktor Iztok Pod-bregar je 20. aprila 2004 odobril izplačilo v višini 2,375.000 tolarjev za začetne stroške projekta in 350.000 tolarjev za mesečne stroške delovanja podjetja. »18. oktobra istega leta je Podbregar za zagonske stroške odobril še dodatna sredstva v višini 1,700.000 tolarjev, sredstva za tekoče stroške pa povečal na 430.000 tolarjev mesečno. »Na ta način je agencija iz neproračunskega dela posebnega sklada (črnega fonda) v času od 21. julija 2004 do 29. junija 2005 za ustanovitev, nakup opreme in mesečnih stroškov za delovanje podjetja izplačala finančna sredstva v skupni višini 10,926.000 tolarjev,« je v poročilu zapisala komisija. Poleg omenjenih izplačil za podjetje, ki po uradno dostopnih podatkih nikoli ni delalo za Sovo, so zanimive tudi družinske povezave med delavci Sove in lastniki Websa ter njihovimi preteklimi zadolžitvami v Sovi. »Podjetje Webs je bilo ustanovljeno 13. 7. 2004 na ime moža delavke, zaposlene v agenciji. Ta delavka pozna delovanje posebnega sklada, saj je bila v obdobju pred letom 2003 zadolžena za poslovanje z njim. Delavka je delovni skupini na vprašanje o njenih delovnih izkušnjah podala tudi odgovor, da je pred letom 1991 v nekdanji Službi državne varnosti delala kot sledilka ter da 0 «vi poaieija Webs d o o. Kozmova 2. 1117 Ijub^ana jje etap. da je agensa dne 19 04 2004 odprta poseben pr kalenm je načrtovala faze ustanoviva pod|el|a. nakupa lelekomunikac^ske op in programske postavitve te!ekomurvkaa]S*e opreme m operativno uporabo Na ta nabn si je agencija ielela zagotoviti direkten dostop do mformaotske hrbtenice pod legendo podjetja. ki nai b. se ukvarjalo s telekomunikacijskimi storitvami Agensa |C planirala, da si s lem zagotovi strežnik«. ki naj bi b* sposobni nuditi spletno gostovanje po vseh normativih Indikatrvno je. da je agencija v sicer nepodpisan in neodobren dokument o ustanovitvi zapisala, da je na ta nai« treba podpisan s strani vodstva agencije, se je začel izvajati In financirati Vodia skupine za ustanovitev podjetja je bil delavec agencqe. katerega žena je da Sova je v podjetje Webs, ki nikoli ni delalo zanjo, vložila veliko denarja. so bile v tistem obdobju največkrat zasledovane osebe iz kroga Nove revije. Omenjena delavka je delovni skupini povedala, da je bil njen mož samo formalno lastnik podjetja za namen njegovega odprtja. V nadaljevanju je bilo lastništvo podjetja 16. decembra 2005 preneseno (sprememba družbenika in zastopnika ter direktorja) na ženo bivšega operativnega delavca agencije (agencijo je moral zapustiti, ko so ugotovili, da ima ponarejeno diplomo, op. a.),« je zapisala komisija. »Gre za delavca agencije, ki je v času dela v agenciji upravljal s tehničnimi sredstvi za prisluh mobilne telefonije in informacijskimi sredstvi na sedaj že znani sporni lokaciji na Malem trgu v Ljubljani,« piše v poročilu. Na vprašanje, zakaj je bilo lastništvo na Bratuševo ženo preneseno pol leta po njegovem odhodu iz agencije, Šturm na tiskovni konferenci ni znal odgovoriti. Prav tako ni podal odgovora na vprašanje, zakaj Sova, če je v podjetje vložila toliko denarja, svojega vložka ni zavarovala ali ga poskušala izterjati nazaj. Kot je dejal, je komisija o slednjem želela vprašati Podbregarja, vendar se je ta vsem njenim pozivom, naj stvari pojasni, izognil. »Podbregarja sem 21. maja znova pisno povabil na pogovor s člani delovne skupine, da pojasni razloge za porabo sredstev in okoliščine ustanovitve Podbregar je nekdanjemu delavcu Sove omogočil, da je v svoj žep spravil 17 milijonov Sovinega denarja. podjetja Webs, d. o. o. Pogovor je bil načrtovan za 22. maj ob 10. uri. Podbregar me je istega dne tik pred načrtovanim pogovorom pisno obvestil, da se pogovora ne bo udeležil, češ da je dolžan varovati kot tajnost vse, kar je izvedel pri opravljanju službe. Istega dne sem ga poklical in ga seznanil, da mu bo sklep o razrešitvi dolžnosti varovanja tajnosti vročen neposredno pred pogovorom, vendar se pogovora kljub temu ni udeležil. Zaradi navedenega dejstva in brez njegovega sodelovanja vseh odprtih vprašanj tako ni bilo Tretje vmesno poročilo je uničujoče. mogoče dokončno razčistiti, zato bo delovna skupina ta vprašanja prepustila pristojnim organom,« je dejal Šturm. Izplačila brez dokumentacije Poleg nepravilnosti, povezanih s podjetjem Webs (slednje po besedah ministra Šturma v Sloveniji sploh ne bi smelo biti ustanovljeno, saj Sova nima pristojnosti za nadzor slovenskih državljanov), je komisija ugotovila tudi številne druge nepravilnosti pri porabi denarja iz črnega fonda. Tako je med pregledom izplačil iz tega fonda ugotovi- ► Pretakanje denarja v zasebne žepe? Zanimivo je, da je Podbregarzadnje nakazilo VVebsu v višini 1,120.000 tolarjev odobril le en dan pred tem, ko so Bratuši zaradi ponarejene diplome odpovedali delovno razmerje v Sovi, čeprav bi moral že takrat začeti razmišljati o tem, kako bo zavaroval ta Sovin vložek. Vse torej kaže na zavestno pretakanje javnega denarja v zasebne žepe. Štiri glavne ugotovitve komisije - Agencija v veljavni zakonodaji nima pravne podlage za ustanovitev podjetja na ozemlju Slovenije. Pri ustanavljanja takega podjetja je Sova presegla pooblastila, ki jih ima po zakonu. - Agencija je v projekt ustanovitve podjetja Webs, d. o. o., v dveh letih vložila skoraj polovico enoletnih neproračunskih sredstev črnega fonda, kar kaže, kakšen pomen je pripisovala temu projektu. - Agencija o ustanavljanju podjetja, finančnih in organizacijskih vložkih vladi Slovenije ni nikoli poročala. - Agencija v postopkih ustanovitve podjetja ni zavarovala vloženih finančnih sredstev, prav tako ni storila ničesar, da bi ta sredstva pridobila nazaj, kar kaže, da je vse finančne vložke zavestno prepustila nekdanjemu delavcu agencije. Demokracija ■ 22/xn • 31. maj 2007 15 POLITIKA Podbregarjeva samopostrežna Sodeč po dozdajšnjih poročilih sije levica Sovo v zadnjih letih sprivatizirala. ► la, da si je dal Podbregar med 31. julijem 2005 in 28. septembrom 2006 izplačati 7.700 evrov oziroma 464.000 tolarjev, pri čemer je bilo zadnje izplačilo izvršeno le dva dneva pred njegovim odhodom iz Sove. Delovna skupina je pri tem ugotovila, da agencija ne razpolaga s poročili, računi ali dokazili o namenskosti porabe teh sredstev razen v primeru 380.000 tolarjev dva dni pred Podbregarjevim odhodom iz agencije. Za to izplačilo je namreč priložen račun, manjka pa predmet nakupa, ki je zakrit. Takšno poslovanje je po ugotovitvah komisije nezakonito. »V skladu z določili 17. člena Poslovnika agencije o postopkih poslovanja s sredstvi posebnega sklada morajo biti k dokumentaciji pri- Levica je za zavarovanje svojega fevda angažirala vse sile. V razpravo o Sovi se je vključil tudi Milan Kučan. loženi originalni računi, iz katerih je razvidna namenskost porabe sredstev, ali drugi dokumenti, ki potrjujejo njihov nastanek, razen če bi lahko pridobitev računov ali potrdil ogrozila varno izvršitev naloge oziroma kompromitirala njihovo izvršitev. V tem primeru ¡m L 1 L a»« i £ m mri Fi lil i| 'JI lil HpZ? ■ IJI ^■H j |ll\ nt a Hi 1 16 originalni dokument nadomesti pisna izjava uradne osebe agencije o nastanku stroška, ki se vpiše v poročilo o opravljeni nalogi. Te pa v omenjenih primerih ni bilo,« je zapisala komisija. Brskanje po Sovi buri levico Zaradi vseh teh nepravilnosti je komisija vladi v četrtek predlagala sprejetje štirih sklepov in vlada jih je sprejela. V prvem sklepu je vlada ugotovila, da je seznanjena s poročilom delovne skupine. V drugem je ugotovila, da je Sova brez zakonite podlage ustanovila zasebno podjetje v Sloveniji in da to podjetje opravlja dejavnost, ki nima zakonite podlage v zakonu o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji. V tretjem sklepu je Sovi naložila, naj nemudoma izpelje vse pravne postopke za zavarovanje vloženih finančnih sredstev v podjetje Webs, d. o. o., in njihovo vrnitev. V četrtem sklepu je vlada Vrhovno državno tožilstvo zaprosila, naj preuči morebitno individualno kazensko odgovornost posameznikov v zvezi s sumom nezakonite dejavnosti Sove in sumom pridobitve protipravne premoženjske koristi posameznikov oziroma pomoči pri tem. Raziskovanje v Sovi močno razburja slovensko levico, ki si je v preteklosti Sovo očitno sprivatizirala, zdaj pa poskuša narediti vse, da nepravilnosti ne bi prišle na dan. Tako se je pretekli teden v javnosti oglasil nekdanji predsednik Milan Kučan. Po nekaterih govoricah naj bi bil tudi med tistimi, ki so prejemali poročila iz prisluškovanj SDS in RTV Slovenija, ki naj bi jih bila v letih 1993 in 2002 izvajala Sova in o katerih smo pisali v prejšnji številki revije. Kučan je tako na nedavnem srečanju Foruma 21 in v intervjuju, ki ga je dal neposredno po srečanju za komercialno televizijo, vlado obtožil, da Sovi dela škodo, ker naj nepravilnosti v njej ne bi znala reševati na dostojanstven in diskreten način. Po njegovih besedah gre pri Sovi za specifično službo, čemur bi moral biti po njegovo prirejen tudi nadzor v njej. Na Kučanove očitke se je naslednji dan na tiskovni konferenci med obiskom v Mozirju odzval predsednik vlade Janez Janša in jih zavrnil. »Iz- DeMOKRACUA • 221X11 • 31. maj 2007 govori, češ da se s tem slabi operativno delo agencije, so smešni. V glavnem jih izrekajo tisti, ki imajo slabo vest. Vse, kar dela vlada, je, da pospešeno odpravlja nezakonito delovanje in zlorabe v Sovi. Ta nima pristojnosti prisluškovati slovenskim državljanom in delovati proti njim, nima pristojnosti razpolagati z arhivskim gradivom pred letom 1990 in z neproračunskimi sredstvi oz. s črnim fondom. Vse našteto se je v preteklih letih na agenciji dogajalo in v interesu pravne države je, da se to razčisti,« je dejal Janša. Glede Kučanovih besed o Sovi pa je dejal: »Ne vem, zakaj se je bivši predsednik in predsednik centralnega komiteja sploh oglasil v tej zadevi. Vsekakor pa verjetno pozna določene stvari in se morda oglaša vnaprej.« Afera Sova se zdaj iz vladne komisije in besednih spopadov med preiskovalci in preiskovanimi seli na tožilstvo in policijo, ki jima je vlada že izročila poročila o nadzoru v Sovi. Tako je zdaj žogica na strani policije in tožilcev, ki morajo poiskati krivce za ugotovljene nepravilnosti in jih kaznovati. OB ANKETA Ali se strinjate s tem, da vlada odpravlja nepravilnosti v Sovi? a) da b) ne c) ne vem Odgovorite na www. demokracija.si Rezultati preteklega tedna Komu bolj verjamete v aferi Sova? pr. vlade pr. države ne vem 57,1 39,3 3,6 % o-Glasovalo: 280 25 50 75 Demokracija POLITIKA 1,. Črni fondi so nesprejemljivi Mitja Volčanšek; foto: Gregor Pohleven 0 varnostnih dilemah v svetu in o nadzoru varnostnih in obveščevalnih služb smo se pogovarjali z angleškim strokovnjakom prof. Anthonyjem Gleesom iz Centra za obveščevalne in varnostne študije na londonski Univerzi Brunel. S prof. Gleesom smo se pogovarjali nekaj ur pred predavanjem, ki ga je 17. maja v Ljubljani na povabilo in v organizaciji Inštituta dr. Jožeta Pučnika imel na temo Notranja varnost Evropske unije in boj proti terorizmu. Glees, ki je med drugim raziskoval delovanje vzhodnonemške tajne službe Stasi v Veliki Britaniji, največ svoje pozornosti namenja političnemu delovanju in ocenjevanju dela obveščevalno-varno-stnih služb ter subverzivnim in ekstremističnim gibanjem v liberalnih demokracijah. Je tudi svetovalec za varnostna vprašanja pri European Ideas Network, ki je po- vezana s poslansko skupino EPP-ED v evropskem parlamentu. Kako učinkovito je delo varnostnih služb v EU oziroma v kolikšni meri je Evropa danes varna pred terorističnimi grožnjami? Mislim, da obstajata ta čas dve glavni politični grožnji za našo varnost v EU. Prva je islamizem. Pri tem pa ne gre toliko za spopad civilizacij, kot ga včasih imenujejo, ampak za spopad civilizacije s skoraj srednjeveškimi idejami o tem, kako organizirati odnose med posameznikom in družbo, ter v načinu definicije pohtične moči, kot da bi bila to naloga verskih razlagalcev določene veroizpovedi. Gre v bistvu za spopad med civiliziranim, modernim in progresivnim načinom upravljanja z javnimi zadevami na eni strani ter zelo zaostalim sistemom na drugi. Seveda spoštujem pravico ljudi, ki izberejo življenje v takem sistema Ne sprejemam pa tega, da ljudje, ki hočejo živeti v takem sistemu, pa se znajdejo v parlamentarni liberalni demokraciji, verjamejo, da imajo pravico, da poskušajo prevračati parlamentarne liberalne demokracije. Sovražnik islamizma je namreč sistem parlamentarne liberalne demokracije, o tem ne smemo dvomiti. Demokracija ■ 22/xn • 31. maj 2007 Včasih je sama parlamentarna demokracija tista, ki takim osebam dovoli, da se izražajo na tak način ... Da, vrnila se bova k temu. Seveda imate prav, gre za velik problem za parlamentarne liberalne demokracije, da namreč lahko, če niso pozorne, dajo orožje tistim, ki jih želijo uničiti. Zelo moramo paziti na to. Rekel bi, da smo se soočili z mnogimi drugimi terorističnimi grožnjami v Evropi v zadnjih desetletjih. Problem torej ni nov. Problem islamizma je tako resen zaradi velikega števila potencialnih rekru-tov za njihovo »stvar« . Raziskave javnega mnenja v VB kažejo, da bi 17 POLITIKA Črni fondi so nesprejemljivi ► približno 40 odstotkov britanskih muslimanov rado videlo šeriatsko pravo v VB in da okrog 68 odstotkov ah celo več britanskih muslimanov simpatizira z napadalci 11. septembra. Potencialni rezervoar je med populacijo britanskih muslimanov precej obsežen, zato je treba to grožnjo jemati zelo resno. Kako dobro se soočate s tem v britanskem primeru? Mislim da zdaj dobro, nismo pa se dobro soočali s problemom leta 2005. Smo se pa precej popravili in ta čas so islamistični teroristi v VB v Islamizem je resen problem zaradi velikega števila rekrutov za njihovo »stvar«. defenzivi Cena, ki jo plačujemo za to, pa je, da so naše varnostne službe na kolenih. MI-5 si ta čas ogleduje 2000 ljudi, ki so dejavno udeleženi pri pripravi terorističnih zarot Gre za 300 zarot Kot pravim, potencial je dosti večji in ne smemo pozabiti, da naša varnostna služba zdaj dela to, čemur bi rekli »gašenje požarov«. Gasi, ne dela pa nič za to, da bi preprečila izbruh požarov, in to je resen razlog za zaskrbljenost za prihodnost Mislim pa, da je VB zdaj mnogo bolj varna, kot je bila pred dvema letoma, kar je odlično. Tudi ljudje bolj zaupajo v varnostne službe. Kaj pa preostala Evropa? Kar se tiče Evrope kot celote, mislim, da je verjetno isto. Od leta 2005 v Evropi ni prišlo do uspešnega napada. Toda če pomislimo, da je VB tarča številka ena za Al Kaido, pa ne zato, ker si teroristi ne bi želeli priti do ZDA, ampak ker ne morejo tja in je zanje laže iti na nas, saj smo odprta, liberalna demokracija, če pomislimo, da obstaja približno 60 organiziranih Al Kaidinih skupin po svetu, vključno z nekaterimi v EU in v VB, mislim, da je grožnja resnična in da obstaja skorajšnja nevarnost še enega napada znotraj EU. Mislim, da počasi začenjamo delati najboljše, kar lahko, namreč spoznavati, kako se gradi obvešče-valno-varnostna skupnost EU na podlagi sodelovanja nacionalnih agencij. Ker je grožnja mednarodna, transnacionalna in globalna, nacionalna agencija ni najboljši 18 način, da bi nagovorila ljudi. Naj pa nekaj zelo jasno povem: nisem proti muslimanom. Ne govoriva o častni islamski veri, ampak o skupinah ljudi, ki popačijo vero v politične namene, s tem da izrečejo določene stavke, da bi pritegnili posebno radikalne mlade. To smo videli v VB. Mnogi od ljudi, obsojenih terorizma, ki so priznali, da so želeli biti teroristi, ah so se ubili, ko so zagrešili teroristično dejanje, so bih študentje na univerzi. Šlo je za precej visok delež teroristov. To vemo o muslimanski bratovščini, ki se je razširila tudi prek univerz na Bližnjem vzhodu. Kot vedno povem, beseda taliban sama na sebi pomeni študent. Obstaja torej problem pri obravnavi ljudi določene starosti, ki imajo morda radikalen pogled, so mladi, jezni možje. To smo videli mnogokrat prej, gre za vseevropsko grožnjo. Iz zgodovine Evrope 20. in tudi 19. stoletja vemo, da imajo ideje noge, da se premikajo od ene države do druge. Zato je grožnja islamističnega terorizma potencialno zelo velika. Če torej hočemo imeti najboljše obveščevalne in varnostne službe, kot jih lahko imamo, moramo imeti učinkovit vpogled v tisto, kar počnejo. Isto velja za EU. Evropski parlament nima nikakršnega vpogleda v vzhajajočo varnostno in obveščevalno skupnost znotraj EU in to bi morali popraviti. Na Otoku smo videli, da so bili teroristi rojeni in vzgojeni v VB, v mnogih primerih so bili celo visoko izobraženi Kako si to razlagate? En razlog, da so bih napadi v Londonu 7. julija 2005 tako pomembni, je bil ta, da so jih, kot ste rekli, orkestrirali in upravljali domačini. In čeprav je naša varnostna in obveščevalna skupnost napovedala, da bo London oziroma VB tarča, je zmeraj obstajalo prepričanje, da bodo ljudje, ki bodo izpeljali napade, prišli iz tujine. Zdaj pa smo se bolj osredinili na to. Dejansko je situacija po moje rahlo bolj zapletena kot takrat; biti moramo zelo pazljivi, posebej pri razumevanju obveščevalnih vprašanj. Odsotnost dokazov še ni dokaz odsotnosti. Hočem reči, da so za londonske napadalce sprva domnevali, da so te skupine nastale spontano, se razvile doma, pri čemer mi ne bi mogli narediti ničesar. Ne bi se mogli zavarovati, kolikor niso bile del širše mreže. Svoje informacije naj bi bile dobile prek spleta, niso bile pod nadzorom itd. Danes pa vemo, da je bilo to prepričanje zmotno. Ker leta 2005 ni bilo dokazov, smo na podlagi odsotnosti dokazov to jemali kot »dokaz odsotnosti«. Zdaj vemo, da je obstajala povezava npr. med ljudmi, obsojenimi 13. aprila, in ljudmi, ki so razstrelili več kot 50 Londončanov leta 2005. Še več, organizirali so jih od zunaj. Sprva je naša varnostna služba rekla, da gre za ljudi, ki so se vsega tega naučili prek spleta. Zdaj seveda vemo, da so bili ti študentje in mladi tarča skupin, ki so v osnovi vse del muslimanske bratovščine. Ti ljudje, ti pridigarji prek svojih radikalnih idej privlačijo mlade muslimane. Nato jih pošljejo v Pakistan, kjer jih urijo v izdelovanju bomb, eksplozijah, potem se vrnejo v VB, čakajo na ukaz, dokler ne pride nekdo od zunaj in dopolni proces. Drugače povedano, ti ljudje niso doma vzgojeni v tem smislu, čeprav je sprva kazalo na to. Danes pa ugotavljamo, da resnično niso bili doma vzgojeni v operativnem smislu, z njimi je manipulirala ena od 60 Al Kaidinih skupin po svetu. Kakšno vlogo je pri tem igralo višje in visoko šolstvo? Vaše vprašanje je zelo pomembno iz drugega zornega kota, ker bi se lahko vprašali, kakšno je britansko šolstvo, če gredo ljudje lahko skozi ta sistem in nas hočejo ubiti. To govorim kot univerzitetni profesor. Očitno gre za zelo globoka vprašanja o tem, kaj britansko višje šolstvo sedaj počne. Aii res poučujemo ljudi, kot bi jih morali? Zavezani smo k poučevanju ljudi, da bodo postali civilizirani demokrati, da bodo verjeli v idejo o vključujoči družbi. Dejansko so naše univerze spodbudile študente, naj čutijo, da lahko živijo v večkulturnem okolju, da lahko sovražijo Zahod, da so ljudje lahko drugačni. Očitno moramo za svojo varnost plačati določeno ceno. Kje je po vaše meja med varnostjo ter državljanskimi in človekovimi pravicami? Mislim, da se ločnica spreminja in da se mora spreminjati prek okoliščin. Včasih ljudje v svetu obveščevalnih in varnostnih služb pravijo, da se prilagodijo in spreminjajo, da bi spoznali naravo grožnje, s katero se soočajo. V vojnem času imate veliko večje agencije kot v mirnodobnem. Absoluti ne obstajajo. Ze v VB nimamo absolutne pravice do svobode govora. V naših kampusih pogosto lahko vidite ljudi, ki pravijo, da je svoboda govora absolutna, da mora biti ljudem dovoljeno, da povejo, kar jim ugaja. Pravzaprav pa tega ne smejo, saj imamo zelo jasne zakone proti hujskanju. Ne morete priti na kampus in reči: »Hočem ubiti črnce!« in podobno. Tako da nimamo absolutne svobode govora. Kar potrebujemo, je, da režimi v naših šolah, kolidžih, visokih šolah podpirajo zakone naše države, čeprav bi bilo to zanje lahko neudobno. Stanje je takšno, da nočemo prepovedati določenih skupin, ker bi to vodilo v konflikte. Konec koncev gre za konstantne debate o tem, kje so ločnice. Avgusta 2005 je imel Tony Blair zelo pomemben govor z naslovom Pravila igre so se spremenila. V njem je dejal, da bodo zaradi londonskih napadov postali bolj nepopustljivi, izgnali bodo radikalne pridigarje, ki so bili v VB in sploh niso bih britanski državljani, ljudi, ki so zahtevah politični azil, imeli ugodnosti, ki so jih dobivali od Demokracija ■ 22/xii • 31. maj 2007 POLITIKA vlade, če so bili brez dela, potem pa hodili okrog po državi in pridigah ekstremne poglede. Blair je rekel, da je tega konec, in opisal je nekatere zakone, ki so že bili sprejeti, in zakone, ki jih bodo še sprejeh. Kako pa gledate na ZDA in zloglasno taborišče v Guantanamu? Zagotovo je bil Guantanamo za ZDA piarovska katastrofa. Kar se je zgodilo v Iraku, potem ko so se znebili Sadama, je nekaj res velikega. Bilo je kot potres in še mnogo let - deset, petnajst ali mogoče celo dlje - bomo živeli z ostanki podrtij, ki so izšle iz potresa ameriške politike. Toda v življenju je tako, da lahko včasih narediš napačno stvar iz napačnih razlogov, včasih pa lahko narediš napačno stvar iz pravih razlogov. Mislim, da se je ameriški poseg v Iraku izkazal za napačno stvar, a iz pravih razlogov. Mislim, da isto velja za Guantanamo; da je torej šlo za napačno stvar, ki pa je bila narejena iz pravih razlogov. Nisem bil v Guantanamu, ampak sem vodja European Ideas Network Angleški evroposlanec James Elles je bil tam, in kar je videl, ni bilo v skladu z nekaterimi bolj divjimi stvarmi, o katerih se govori. Da, Američani so zapornike mučili, kar je popolnoma nesprejemljivo, popolnoma kontraproduktivno in moralno zavrženo dejanje. A spomnimo se, da so islamisti prenesli boj v Ameriko in Amerika je izgubila svojo hladnokrvnost za dve ah tri leta. O tem ni dvoma. Treba je tudi reči, da ti ljudje ne spadajo pod določila ženevske konvencije, niso se bojevali v uniformah. Kaj bi morali torej narediti z njimi? In kot drugo: od teh zapornikov smo dobili obveščevalne informacije. Prepričan sem, da bi imeli dobre možnosti, da bi preprečili napade 7. julija 2005 v Londonu, če bi primerno sledili obveščevalnim informacijam, ki smo jih dobivali iz Guantanama v zvezi z mladimi britanskimi muslimani, ki so odhajali v Pakistan na urjenje v izdelovanju bomb in razstreljevanju ljudi. Uslužbenci nekdanje SDV so direktno prešli v Sovo, medtem ko so Stasi in druge vzhodnoevropske tajne službe popolnoma demontirali. Kako bi to komentirali? Lahko to vpliva na našo agencijo? Videli smo, da je šlo pri delovanju Stasija v VB za obrambno sovražno obveščevalno agencijo. Stasi dejansko ni želel vreči britanskega režima in države spremeniti v Vzhodno Nemčijo, želeh pa so se prepričati, da se v VB ne bi zgodilo nič, kar bi utegnilo pomagati k destabilizaciji Vzhodne Nemčije. Posebno so rekrutirali mnoge simpatizerje na britanskih univerzah. Delo, ki so ga opravili islamisti na britanskih univerzah, je resnično izšlo neposredno iz Stasijevega poznavanja razmer v VB. V knjigi, ki je izšla leta 2003, sem v prvem poglavju stavil, da je Al Kaida zaposlena s tem, kar je nekoč počel Stasi. In to sem napisal, preden sem dejansko imel v rokah podatke, s katerimi bi to dokazal. Sumil sem to, saj je to klasika, to so vedno vsi počeli. Rekli ste, da je bil Stasi popolnoma demontiran. Jaz bi rekel: da in ne v smislu, da noben Stasijev oficir ne igra popolnoma nobene vloge, kolikor vemo, pri delovanju nemških obveščevalnih in varnostnih služb. V drugem smislu pa tajna služba ni bila temeljito demontirana in verjamem, da še vedno obstajajo razlogi za zaskrbljenost. Kot verjetno veste, gre pri nemški politični kulturi v veliki meri za konsenz v smislu: pozabimo na preteklost! Izvirni odgovor Helmuta Kohla je bil, da bodo odprli Stasijev arhiv, ka- kršen je obstajal, ljudje pa bodo prosto raziskovali in videli, kako ostudna tajna policijajeto bila. Ko ni bil več kancler, je vložil prošnjo na nemška sodišča, naj odpravijo prost dostop. Ker sem imel prost dostop, sem lahko knjigo napisal, sicer je ne bi mogel. Zdaj lahko do dosjejev pridete le, če imate dovoljenje ljudi, ki so v dosjejih imenovani. Kdo bo pa dobil njihovo dovoljenje? Nemčija je torej naredila velik korak nazaj. Druga stvar je, da je le peščica Stasijevih častnikov odgovarjala za svoja dejanja. Stasi je zaprl 250.000 svojih ljudi zaradi političnih prekrškov, šlo je za ostudno tajno policijo, a vendar so le šest ljudi kadar koli pripeljali pred sodišče. Mislim, da Stasija niso popolnoma demontirali kot organizacije nekdanjih častnikov. Nekateri teh ljudi so zelo nevarni, ker so se urili z orožjem, eksplozivi itd. Nobenega niso prijeli ali aretirali in seveda večine Stasijevega denarja niso nikoli dobili nazaj. Nauk je, da je ključno, da pride do lustracije vseh vzhodnoevropskih varnostnih in obveščevalnih služb. S tem bi zagotovili, da so ljudje, ki v njih delajo, primerno predani novemu režimu. Liberalna demokratična država mora pokazati, da ima moč in voljo, da zagotovi, da je vsak posameznik, ki dela zanjo, predan zakonitosti. Glede na raziskave, ki sem jih opravil, lahko povem, da je vsak član britanske obveščevalne in varnostne službe popolnoma predan zakonitosti. Če ne bi bil, bi bil iz nje izločen, preden bi imeli čas kaj razkriti. Zato ljudje zaupajo v naše var-nostno-obveščevaine službe. Britanci so ponosni, celo ko te službe naredijo napake, in naredile so jih. Ko so jih naredile, so to tudi priznale. To jim ni škodilo, nasprotno, pomagalo jim je. V Slovenijo ste prišli prav v času razkritja afere v zvezi s Sovo. Kako bi se opredelili do obstoja t. i. črnega fonda? V EU, če govoriva na splošno, bi bila vrsta stvari, ki so mi jih opisali in če so resnične, povsem nesprejemljive. Moram reči, da obstaja izjema. To je francoska tajna obveščevalna služba, ki je bila dejansko igrača francoskega predsednika. Ta sistem je v glavnem zlorabil socialistični predsednik François Mitterand. Takšno ravnanje s črnim fondom bi bilo torej popolnoma nesprejemljivo povsod v EU razen v Franciji in verjamem, da bi bilo nesprejemljivo tudi za Francoze danes. Mislim, da povsod narašča pritisk javnosti, da ima vpogleda v delovanje služb in bedi nad njihovo zakonitostjo, kot je to v VB. Še več je treba storiti na področju nadzoru in ne trdim, da je zgodba končana, ker se demokracija stalno razvija. Čeprav zmeraj trdim, da tajnost ni zmeraj pregreha in transparen-tnost ni zmeraj vrlina, je treba, da tajne službe v tajnosti zbirajo podatke o ljudeh, ki nam hočejo storiti kaj slabega. Še vedno pa je preveč skrivnosti, za katere ni treba, da so skrivne. Gre skratka za to, da se najde pravo ravnotežje. Na splošno pa bi bila v EU zamisel o črnem fondu, ki bi ga lahko uporabljali za osebne kaprice šefa države, naj bo izvoljen ali ne, nesprejemljiva. Dejstvo je, da imajo tajne službe veliko moč. Iz tega razloga je poln parlamentarni nadzor potreben ne le za to, da bi preprečili zlorabo politične moči, ampak tudi, da bi zagotovili, da so službe tako učinkovite, kot morajo biti. Mora biti nekaj ljudi, ki vedo bolj ali manj za vse, kar počnejo agencije. Ti ljudje pa morajo biti za nas transparentni. 19 Ključno je, da pride do lustracije vseh vzhodnoevropskih varnostnih in obveščevalnih služb. Demokracija • 22/XII -31. maj 2007 19 TRIBUNA Ni dvoma, da se na slovenskem političnem prizorišču razmerje sil spreminja že skoraj dve leti: če je povečini javnomnenjskih anket maja 2005 SDS imela precej večjo podporo kot LDS in SD skupaj, so se maja 2006 SDS, NSiin SLS pojavnomnenjski podpori izenačile s SD in LDS, v zadnjih mesecih pa sta slednji dve po priljubljenosti začeli prehitevati stranke vladne koalicije. Pri tem je do velikega obrata prišlo na levi sredini, kjer je SD z velikim naskokom prehitela LDS; na desni sredini so reči za zdaj bolj umirjene, saj se razmerja med strankami ne spreminjajo. Premiki ali okopi? Dr. Miha Kovač, foto: Gregor Pohleven Seveda bi bilo napačno, če bi iz teh trendov sklepali na izid parlamentarnih volitev 2008; zanesljivost takih napovedi bi bila slabša kot »šloganje« iz kavne usedline. Vseeno pa nam ti trendi z gotovostjo sporočajo vsaj eno: volilna tekma 2008 še zdaleč ni odločena, čeprav se je še pred letom in pol zdelo, da se bodo stranke sedanje koalicije dobesedno sprehodile do nove volilne zmage. Spreminjane javnega mnenja tu se velja najprej vprašati, kje so razlogi za padec priljubljenosti SDS. Vsaj del odgovora lahko najdemo v javnomnenjskih anketah, izvedenih po volitvah 1996 in 2000: takrat se je najprej velik del volivcev preselil v tabor zmagovalne stranke, nato pa jo po določenem času zapustil in se preseli med neopredeljene; razlika med LDS in SDS je le v tem, da se je po volitvah 2004 to SDS zgodilo slabo leto dni prej kot LDS po volitvah leta 2000. Ob novih volitvah se taki volivci bodisi vrnejo k svoji prvotni izbiri, si izberejo drugo stranko, kot so denimo številni volivci LDS iz leta 2000 štorih leta 2004, lahko pa se tudi odločijo za abstinenco. Tovrstni volilni premiki po moje dokazujejo, da Slovenija ni razbita na dva nazorska bloka, ampak se podobno kot v večini demokratičnih držav v njej pomemben del volilnega telesa odloča v skladu s trenutnimi preferencami in se seli od ene k drugi politični opciji - k tisti pač, ki se mu zdi v tistem hipu boljša. Podoba vladajočih v javnosti skratka, to, da ima danes SDS manjšo javnomnenjsko podporo kot leta 2005, je v slovenski parla-mentarno-demokratični tradiciji vsaj deloma običajen, tako rekoč meteorološki pojav. Pri tem pa vseeno velja opozoriti, da so k padcu priljubljenosti zelo verjetno prispevale tudi nekatere poteze vlade. Naštejmo jih le nekaj: nezaupanje vzbuja denimo dejstvo, da se vlada iz gospodarstva umika počasneje, kot je bilo pričakovati, za povrh pa prek lastniških povezav in zakona o medijih lahko vpliva na vodstveno sestavo največjih medijskih hiš, zaradi česar so potem vse kadrovske menjave v njih videti strankarsko motivirane, tudi tiste, ki morda niso take. Poleg tega je politično poseganje v medije v vsaki demokratični družbi dvorezen meč: če se katerega koli medija, ki želi biti osrednji, prime imidž, da je postal strankarski, lahko izgubi pomemben del svoje publike in s tem prihodkov - to pa vedno zahteva ustrezno reakcijo lastnika, ki ne more in ne sme staviti zgolj na eno politično karto, če želi ohranjati vrednost svoje lastnine. Vladi v prid ne gre niti to, da Slovenija na lestvici mednarodne konkurenčnosti, ki jo pripravlja Mednarodni inštitut za menedžment iz Lozane, zaostaja bolj, kot je v času LDS, kar slej ko prej pomeni, da je sedanji dober gospodarski položaj rezultat našega vstopa v EU in mednarodne konjunkture, ne pa uspešno izvedenih gospodarskih reform. Navsezadnje pa velja spomniti še na to, da vlada ustvarja vtis, da nekatere najbolj občutljive družbene podsisteme reformira »komandno«, torej tako, da k iskanju rešitev ne pritegne stroke, ki ima imena in priimke in ki predlagane rešitve tudi javno zagovarja, kar v skrajnem primeru pripelje do tega, da ostane minister sam in da mu celo pisci zakona nekako obrnejo hrbet, kot se je to zgodilo pri pripravi visokošolskega zakona. Po moje tak način dela pripomore k nesproščenemu ozračju, saj s tem nastaja vtis, da je persona non grata vsak, ki kritizira tak način vodenja države - za povrh pa s tem nastajajo raz- Napake bodo zato za SDS (in koalicijo) na državnozborskih volitvah 2008 usodne, če bo na kritike reagirala arogantno. mere, v katerih so tudi dobre poteze vlade (kot so denimo poenostavitev davčne zakonodaje, bolj fleksibilna javna uprava ipd.) videti manj prepričljive, kot bi lahko bile. LetO 2008 USOdnO? Seveda pa vse naštete reči niso take, da bi sedanja koalicija zaradi njih avtomatično izgubila volitve, poleg tega pa se bodo posledice nekaterih naštetih napak (odlašanje z gospodarskimi reformami, nespretni posegi v vse ravni izobraževalnega sistema) pokazale šele čez čas. Te napake bodo zato za SDS (in koalicijo) na državnozborskih volitvah 2008 usodne, če bo na kritike na svoj račun rea- 20 Demokracija ■ 22/xii • 31. maj 2007 TRIBUNA O avtorju Miha Kovač je svojo poklicno pot začel kot odgovorni urednik Mladine v letih 1985-86. Leta 1987 se je preselil v knjižno založništvo, kjer je bil najprej vodja splošnega založništva v Državni založbi Slovenije, med letoma 1996 in 2000 pa glavni urednik založbe Mladinska knjiga. Leta 2000 je svojo poklicno pot nadaljeval na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je danes izredni profesor. Je doktor znanosti s področja bibliotekarstva in avtor monografije ter več znanstvenih člankov, objavljenih doma in v tujini. Ukvarja se z raziskovanjem knjige kot medija in knjižnih trgov v Evropi. Nekaj časa je bil politično aktiven v ZSMS - liberalni stranki, iz aktivne politike pa se je po prihodu te stranke na oblast umaknil. V slovenskih medijih redno komentira notranjepolitično dogajanje. girala arogantno in če ne bo dojela, da se nabiranje napak včasih akumulira tako, da lahko dobesedno čez noč poveže za nazaj vse negativne zgodbe v enotno črno sliko. In pa seveda - leta 2008 bo do sprememb na političnem zemljevidu prišlo, če bo katera od strank znala volivce prepričati, da bo državo vodila boljše kot SDS. Tvegana igra SD Pri iskanju odgovora na vprašanje, ali je ta možnost realna, poglejmo najprej na levo sredino. Tu je SD v zadnjih mesecih potegnila dve potezi, ki utegneta zmanjšati njeno priljubljenost. Prva je prestop nekaterih nekdanjih prvakov LDS, saj je s stališča političnih konceptov precej nenavadno, če liberalci prestopijo k socialdemokratom; gre namreč za dve politično in vrednostno precej različni usmeritvi, kar seveda pomeni, da lahko take poteze vlečejo le politični oportunisti. Poleg tega je več kot neverodostojno, če nekdanji vodja poslanskega kluba, predsednik stranke in vlade, ki jo je vodil v imenu te stranke, prestopi v drugo stranko. Druga težava SD so predsedniške volitve. Pri tem ne gre le za to, da se tako stranka kot njen predsednik glede kandidature že nekaj mesecev obnašata kot kmečki nevesti; pomembneje se mi zdi, da težko verjamem, da bi volivci in volivke v Sloveniji najprej izbrali Boruta Pahorja za predsednika države, potem pa bi stranki, ki jo je vodil celo desetletje, na državnozborskih volitvah zaupali še mandat za sestavo vlade. Tako velika koncentracija moči v samo eni stranki bi po moje odbijajoče vplivala na večino volilnega telesa. Še dodaten problem je dejstvo, da takrat, ko na volitvah svoj glas oddamo določeni stranki, ob tem tiho predpostavljamo, da njenemu predsedniku dajemo svoj glas za mandatarja: tako je bilo denimo leta 2000 jasno, da z LDS za mandatarja volimo dr. Drnovška, leta 2004 pa je bilo podobno vnaprej jasno, da bo v primera zmage SDS mandatar Janez Janša, v primeru zmage LDS Anton Rop, v primeru zmage NSi dr. Bajuk... Če bo Borut Pahor jeseni postal predsednik države, ne verjamem, da bo v SD uspelo v letu dni kot novega predsednika izpostaviti človeka, ki bo užival tako visoko stopnjo zaupanja, da bi si ga večina volivcev in volivk želela za mandatarja - še posebej če se bodo okoli njega drenjali nekdanji prvaki LDS, ki so leta 2004 izgubili volitve in se niso izkazali s svojo opozicijsko držo. In druge stranke Tudi stanje v LDS ni rožnato. Sam dvomim o strategiji, ki želi z novo kandidatko za strankino predsednico Barbiki iz SD postaviti ob bok še lepšo Barbiko iz LDS, virgo intacta gor ali dol. NSi sicer ima svoje volilno telo, a se ji ni uspelo tako prenoviti, da bi lahko do volitev postala širše zanimiva. Enako velja tudi za SLS - razen če Janeza Podobnika na vrhu stranke ne bo zamenjal Bojan Šrot, ki se je v Celju izkazal kot dober župan in hkrati kot sredinski politik, ki zna povezati leve in desne volivce, za povrh pa daje občutek, da bi se znašel tudi v visoki politiki. Na levi sredini bi se lahko veliko manevrskega prostora odprlo društvu Zares, če mu bo uspelo aktivirati vse tiste potenciale, ki sta jih zaradi svoje kratkovidnosti prezrla Rop in Pahor. Dvomim o strategiji, ki želi z novo kandidatko za strankino predsednico Barbiki iz SD postaviti ob bok še lepšo Barbiko iz LDS, virgo intacta gor ali dol. Vse to v Sloveniji v seštevku ustvarja politične razmere, v katerih, paradoksno, za stranke sedanje vladne koalicije poraz Lojzeta Peterleta na predsedniških volitvah sploh ne bi bil usoden. Bolj tragičen zna zanjo biti spopad z Drnovškom: celo če bi bilo racionalno jedro tega spopada poskus vnaprej ustaviti tiste nekdanje Drnovškove politične zaveznike, ki bi skozi društvo Zares lahko vzpostavili resno sredinsko politiko, je taktika zgrešena. Obračunavanje s človekom, ki se iz politike umika in daje vtis, da je vladno koalicijo začel kritizirati, šele ko mu ni preostalo nič drugega, ga v očeh javnosti lahko naredi samo za zmagovalca ne glede na to, da je zgodba z letalsko karto za indijskega zdravilca za Drnovška videti precej obremenjujoča. Skratka, igra je odprta: povsem verjetno je, da se bo SDS za zmago na volitvah 2008 morala spopasti s tekmeci, na katere v tem trenutku opazovalci političnega življenja sploh ne pomislimo. Kako se bo ta spopad končal, pa bo v veliki meri odvisno od tega, ali bo SDS v naslednjih mesecih uspelo korigirati svojo držo in hkrati prepričati javnost, da se resno umika iz medijev in gospodarstva ter da namerava drugače peljati reformne posege v javnem sektorju. G) Demokracija • 22/xn ■ 31. maj 2007 Zakaj dircktL fesi! 'r°jamprimen .^UJ„mpr...... Je Jože Dul ™t0 raynal naslednik '•Kojih namen;™. ... ' menda '"VnVu '^daotna ,Jl«« JAAA. J Obrekljiv prvi nadzornik Aleš Kocjan, foto: Gregor Pohleven, Bor Slana Dušan Kumer, ki se v javnosti pojavlja v vlogi predsednika komisije za nadzor nad obveščevalno-varnostnimi službami, je vladno komisijo, ki preiskuje Sovo, večkrat obtožil neverodostojnosti, zdi pa se, da verodostojnosti primanjkuje predvsem njemu. Leta 2003 je Kumra zaradi neresnične izjave na tiskovni konferenci tožil nekdanji predsednik koncema Litostroj Jože Duhovnik in tožbo dobil. Okrožno sodišče v Ljubljani mu je prisodilo odškodnino v višini 500.000 tolarjev, Kumru pa je naložilo tudi plačilo sodnih stroškov v višini nekaj manj kot 143.000 tolarjev. Blatenje Duhovnika Celotna zadeva se je začela septembra leta 1994, ko je Kumer, ki je bil takrat glavni tajnik ZLSD, predhodnice današnje SD, na tiskovni konferenci izjavil, da Duhovnik ni primeren kandidat za gospodarskega ministra, saj naj bi bila zoper njega vložena kazenska ovadba zaradi krutega ravnanja z delavci Litostroja, kršena pa naj bi bila tudi vrsta zakonov. Izjavo, ki jo je takrat povzelo več medijev, med dru- gim Dnevnik, ki je naslednji dan iz te izjave naredil glavno novico na prvi strani, čez dva dni pa je novinarka Sonja H. Vogrič o njej naredila še posebno temo, je Duhovnik prepoznal kot neresnično, zato je zoper Kumra najprej vložil kazensko ovadbo na tožilstvu (slednja je bila pozneje zavržena, do- mnevno zaradi Kumrovega izmikanja tožilcu), leta 1997 pa nato še civilno tožbo na Okrožno sodišče v Ljubljani. V njej sta Duhovnik in njegov odvetnik Jože Hribernik trdila, da je Kumer izjavljal nekaj, kar ne drži. Po njunih navedbah namreč kazenska ovadba (tudi ta je bila zavržena) ni bila vložena samo zoper Duhovnika, pač pa zoper še dva vodstvena delavca Litostroja - Zdenka Viharja in Jožefa Šegla (Viharje bil med letoma 1992 in 1993 direktor Tovarne ulitkov, Šegel pa ga je na tem mestu nasledil) -, poleg tega pa naj ne bi bila vložena zato, ker naj bi bil Duhovnik kruto ravnal z delavci, ampak zato, ker je računovodki-nja pri obračunu plač naredila Za Kumra je sodišče leta 2003 ugotovilo, da je obrekoval Jožeta Duhovnika. napako in enemu od delavcev ni izplačala razlike v plači. Kumer ni govoril resnice Pri obravnavi primera je sodišče zaslišalo nekatere priče, med drugim toženega Kumra, ki mu ga je uspelo priklicati na obravnavo šele po dveh letih in pol (ves čas naj bi se bil izmikal sodnemu postopku). V svojem zagovoru se je branil, da je šlo za politično izjavo, izrečeno v političnemu boju, in da je samo povzemal mnenje svoje stranke. Prav tako naj bi bila izjava resnična, saj naj bi mu bili poleg delavca, ki ni dobil izplačane razlike v plači, tudi drugi delavci govorili o nepravilnostih, do katerih naj bi bilo prihajalo pri delovnih razmerjih v Litostroju. Prav tako bi po njegovih navedbah Duhovnik moral pričakovati kritike, saj se v političnem boju besede ne izbirajo. 22 Demokracija • 221x11 • 31. maj 2007 Tričlanski senat sodišča, ki ga je vodila predsednica Gordana Ristin, Kumrovim navedbam ni prisluhnil. Kot je zapisano v končni sodbi, je sodišče pri obravnavi zadeve ugotovilo, da so bile Kumrove besede na tiskovni konferenci neresnične, saj ovadba zoper Duhovnika in še dva vodilna v Litostroju ni bila vložena zaradi krutega ravnanja z delavci, ampak zaradi napačnega izplačila plače enemu delavcu. Prav tako se sodišče ni strinjalo s tem, da bi pri tem lahko šlo za kruto ravnanje z delavci. Kot je zapisalo sodišče, beseda »krut« pomeni, da nekdo nad nekom izvaja nedopustno nasilje, o tem pa v primeru neizplačane razlike delavcu po mnenju sodišča ni mogoče govoriti. Po ugotovitvi sodišča Kumra odgovornosti za neresnične besede ne more odve-zati le dejstvo, da so bile izrečene v političnemu boju oziroma da je samo povzemal mnenje svoje stranke. »Stranka in njen glavni tajnik sicer imata pravico povedati, kaj menita o predlaganem kandidatu, vendar morata pri navedbah dejstev, če se nanje že opirata, ta navajati korektno,« je zapisalo sodišče. Na koncu je še ugotovilo, da pri javnih osebnostih ni pomembno, koliko kritike morajo biti pripravljene sprejeti, ampak to, ali je tisto, kar o njih nekdo izjavi, resnično ali ne. V tem primeru po presoji sodišča Kumrove izjave niso bile SLOVENIJA resnične, zato mu je naložilo, da mora Duhovniku plačati 500.000 tolarjev odškodnine, naložilo pa mu je tudi povračilo stroškov. Odškodnina za Karitas Kumer se je na razsodbo pritožil, vendar je Višje sodišče v Ljubljani pritožbo zavrnilo. Kot pravi Duhovnik (z njim smo se pogovarjali pretekli teden na Strojni fakulteti v Ljubljani, kjer predava), se je za to, da zadevo javno objavi šele zdaj, odločil predvsem zato, ker Kumer v zadnjem času kot predsednik komisije za nadzor nad obveščeval-no-varnostnimi službami druge, predvsem vladno komisijo za nadzor v Sovi, velikokrat obtožuje, da niso verodostojni. »Po drugi strani predvsem moj primer, kjer je sodišče neizpodbitno ugotovilo, da me je obrekoval, kaže, da je vprašljiva predvsem njegova verodostojnost,« pravi Duhovnik, ki je z razsodbo seveda zadovoljen. Kumer mu je odškodnino že plačal, sam pa jo je v celoti namenil Slovenski Karitas. Toliko torej o poslancu, ki očitno drugim zelo rad očita tisto, kar sam počne. IB Kumer je svojo sporno izjavo iz leta 1994 podal v trenutku, ko je takratni premier Janez Drnovšek iskal novega kandidata, ki bi na mestu ministra za gospodarstvo nasledil Maksa Tajnikarja - slednji se je moral z ministrstva posloviti zaradi afere Tam. Po mnenju nekaterih je Kumer v tem primeru Drnovšku le omogočil izgovor, zaradi katerega mu Duhovnika, ki je bil zanj politično neustrezen kandidat, ni bilo treba predlagati za ministra. ■ I Demokracija • nnai ■ 31. maj 2007 2 3 Jože Duhovnik: Dušan Kumer ni verodostojna oseba. -------------Oodarun0 neredno xa R. v y,s»n» Omejenaem^a ENKRATNO NALOŽBENO ZAVAROVANJE PRIZMA Rastoči trg Vlagajte v hitro rastoče vzhodne trge Balkana, Rusije, Indije in Kitajske. Sklenite enkratno naložbeno zavarovanje PRIZMA Rastoči trgi z garantiranim izplačilom glavnice. Zavarovanje lahko sklenete pri Zavarovalnici Maribor in v izbranih poslovalnicah Nove KBM. Več informacij na 080 19 20 (ZM) ali 080 17 50 (Nova KBM). www.ZavarovalnicaMaribor.si,www.nkbm.si Garantiramo izplačilo glavnice! FINANČNA SKUPINA NOVE KBM M tnfimadj m wwwliwlwalnknMai1hor.il In wwvMftbm.il. Opozorilo: Enkratno naini&eno zavarovanje z jamstvom glavnice m banfni depozit Produkt Je razvila Zavarovalnica Maribor, Kova KBM pa poseduje f*i prodaji Enloatno natoihno zavarovanj nI vkgtiiewvslsttmzajam^ito9.žalz(^tovpbi^ tefemta^je o enkratnem nataaenon zavarovanja » vrni na voljo v spio^fogojllt,kljii dobite v podovalntah zÁvÁrovalkic" "XX Nova KBM 4 a MARIBOR ZAVAROVANA NALOŽBA SLOVENIJA Kdo je Katarina Kresal? Rojena je bila leta 1973 v Ljubljani. Po poklicu je pravnica, zaposlena v odvetniški pisarni Mira Senice. Zadnja tri leta je njegova življenjska sopotnica. Nekdaj je vodila pravno službo v družbi Western Wireless (Vega). Kot sodelavka Kapitalske družbe v času, ko jo je vodil Jože Lenič, je bila članica nadzornega sveta v Delu Tiskarni, BTC Terminalu in Konstruktorju. Nekateri v LDS se bojijo, da bo z njo stranko prevzel kapital in da bo »profit pred ljudmi«. Vozi se z avtomobilom znamke Porsche. Kapitalski prevzem LDS Vida Kocjan, foto: Bor Slana, Gregor Pohleven, arhiv Demokracije S Katarino Kresal bo Liberalno demokracijo Slovenije prevzel kapital, dobiček pa bo pomembnejši od ljudi. Le koliko ljudi bi volilo takšno stranko? Peščica tranzicijskih tajkunov! Lions Klub v tožbi zoper državo je Vego zastopal Miro Senica, za odvetnika, ki naj bi zastopal državo, pa je prejšnji minister Pavel Katarina Kresal, 34-letna pravnica, je pretekli teden napovedala kandidaturo za predsednico bankrotirane LDS, nasledila pa naj bi Jelka Kacina. Za zdaj je njena kandidatura edina javno napovedana, podpredsednik LDS Dušan Keber, ki si neznansko želi postati predsednik stranke, pa je dejal, da bo o svoji kandidaturi na kongresu konec junija še razmislil. Vedno v krogu »pravih« Kresa- lova je v zadnjih dneh v središču pozornosti. Večina poudarja, da je članica stranke od prejšnjega torka. Predstavljajo jo kot odkritje, hkrati pa neznanko, saj nima nobenih političnih izkušenj. Slednje drži, vendar pa prav daleč od LDS v preteklih letih le ni bila. Pripravništvo za pravosodni izpit je v letih od 1996 do 1998 opravljala na Višjem sodišču v Lju- bljani, ki ga vodi Jernej Potočar. Kdor se nekoliko spozna na to, ve, da so drugi pravniki v tistem času na opravljanje sodne prakse, kije podlaga za opravljanje pravosodnega izpita, čakali zelo dolgo, nekateri so iz Ljubljane odhajali tudi v draga slovenska mesta, kjer so bili »prej na vrsti«. Leta 2000 je bila samostojna svetovalka za pravne zadeve v Kapitalski družbi (KAD), ki jo je vodil Jože Lenič, kader LDS. Od tam je odšla za direktorico pravnega oddelka družbe Western Wireless International (Vega), ki naj bi jo bil v Slovenijo po nekaterih podatkih pripeljal Mirko Bandelj, nekdanji generalni sekretar vlade in član LDS. Od 2003 do 2004 je bila odvetniška kandidatka v Odvetniški pisarni Miro Senica in odvetniki, kjer je odvetniško pripravništvo opravljal tudi Mirko Bandelj. Po letu 2004 v tej odvetniški pisarni dela kot odvetnica. Leta 1996 naj bi bila končala Pravno fakulteto v Ljubljani, leta 1999 pa opravila pravniški državni izpit, in to v času, ko je bila zaposlena kot strokovna sodelavka na oddelku za gospodarske spore pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, ki ga je vodil Aleš Zalar (Drnovškov kandidat za pravosodnega ministra spomladi leta 2000). Kariera Katarine Kresal torej ni politično nedolžna, kot bi jo zdaj nekateri radi predstavili. Vsa leta se je gibala v krogih blizu LDS. Znana je torej kot karieristka. Če se nekoliko pomudimo pri Vegi, spomnimo, da je družba Western Wireless International (WWI), lastnica Vege, le tri tedne po zadnjih državnozborskih volitvah in znanih volilnih izidih vložila odškodninski zahtevek zoper Republiko Slovenijo zaradi domnevno neučinkovitega udejanjanja konkurence na slovenskem trgu mobilnih telekomunikacij. Od države je zahtevala povračilo škode v višini 173,9 milijona evrov (41,7 milijarde tolarjev) in takojšen nadzor trga. Če se to ne bi zgodilo, so napovedali, da bodo zahtevali povračilo celotne vrednosti projekta v višini 337 milij onov evrov (slabih 81 milijard tolarjev), hkrati pa bodo zapustili slovenski trg. Predsednik vlade Janez Janša se je takrat javno vprašal, kako to, da je Vega tako dolgo čakala in zakaj tožbe ni vložila že pred volitvami. Vega je nato odšla iz Slovenije, njen frekvenčni prostor pa je kupil Tušmobil. Ker je Tušmobil odkupil tudi vsa sredstva Vege, je pridobil enake pravice in obveznosti do uporabljanja frekvenčnega območja in konkurenčnosti ponudb, kot jih je prej v Sloveniji imel ameriški ponudnik mobilne telefonije. 24 Demokracija ■ 22/xii • 31. maj 2007 SLOVENIJA Jelko Kacin poskuša odnesti celo kožo. Radio ifca k 4 ll/9iD/ Demokracija ■ 22/xn • 31. maj 2007 LDS ima skoraj milijon evrov dolga. niča pri slovenski Vegi začela sodelovati s 15 let starejšim Mirom Senico. Kmalu nato naj bi bila postala par, nekateri novinarji pa so že napovedovali sanjsko poroko leta. Te doslej ni bilo, ostala pa sta življenjska sopotnika in po nekaterih informacijah živita v razkošnem stanovanju v Trnovem, kjer naj bi kvadratni meter stanovanja stal več kot 5 tisoč evrov. Ob tem si privoščita drage počitnice, se hranita v uglednih ljubljanskih restavracijah, občasno najemata Gantar (LDS) najel odvetniško pisarno Colja & Rojs in partnerji. Po naših podatkih sta Marjan Colja in Miro Senica člana Lions Kluba Ljubljana Iliria. Predsednik kluba, za katerega nekateri uporabljajo tudi izraz prostozidarska loža, je bil nekdaj Mirko Bandelj, tajnik pa je Gregor Banič, sin Iva Baniča, nekdanjega državnega sekretarja in generalnega direktorja Elesa. Med lionisti je tudi nekaj članov Kučanovega Foruma 21: Janez Škrabec, Janez Pergar, Nevenka Črešnar Pergar in Zoran Jankovič. Člani kluba se srečujejo enkrat tedensko, na njihovi spletni strani pa si je bilo mogoče ogledovati tudi fotografije s srečanj (izletov) na Havajih in v Sant Florianu. Ni manjkalo niti novic in fotografij s turnirjev golfa, pa tudi s srečanj v gostišču pri Poku. Skratka, s fotografij, ki so jih v preteklih letih sami predstavljali na svoji spletni strani, je razvidno, da skromnost ni njihova čednost. Če dodamo, da so novinarji enega od tednikov izračunali, da stanejo obleka, nakit in čevlji ene od članic kluba (Nevenka Črešnar Pergar), ki je nastopila na eni od tiskovni konferenc, več, kot zasluži delavka v celem letu, je na dlani, da gre za bogataško združbo. V to družbo je Katarina Kresal stopila najmanj leta 2004, ko naj bi bila kot prav- predsednika. Po krajšem zatišju se je pojavil ob Katarini Kresal, ki naj bi bila nenadoma tudi njegova izbira. Katarini Kresal po naših podatkih zelo nasprotuje več članov LDS, med drugim najvplivnejši Niko Kavčič (Kacinov zagovornik) in Viktor Žakelj. Katarini Kresal kot predsednici naj bi nasprotovali tudi Tone Anderlič, Janez Kopač in Peter Jamnikar, nekdanji izvršni direktor stranke. Za konec dodajmo, da večina tistih, ki v spletnih javnomnenjskih anketah odgovarjajo na vprašanja o tem, ah bo Kresalovi uspelo potegniti LDS iz močvirja, v katerega je potonila, odgovarja nikalno. Malo je ljudi, ki verjamejo v „čudež" in uspeh. Navsezadnje pa Kresalova s tem nima kaj izgubiti. Nasprotno, za nekaj časa ji omenjanje njenega imena lahko precej koristi. Če drugje ne, v postopkih na sodiščih, kjer odvetniška pisarna Mira Senice zastopa nekatere primere. Tudi sodniki niso imuni na takšne novice. Navsezadnje tudi Senica potrebuje bogate stranke. QQ celo kuharje za postrežbo v lastnem stanovanju, Kresalova pa se vozi s porschejem in nosi pregrešno drag nakit. Skrabčeva vloga z Mirom Senico je vsa leta prijateljeval tudi Jožef Školč, z obema pa nato Janez Škrabec, eden najbogatejših Slovencev in direktor ribniškega Rika. Škrabec naj bi bil vsa leta sponzoriral tudi Tanjo Pak, ženo Jožefa Školča, bil pa je tudi njuna poročna priča. Prav Škrabec naj bi zdaj stal za kandidaturo Katarine Kresal za predsednico LDS. Da se je naveza Bandelj - Školč - Škrabec - Senica posredno javno izpostavila, je krivo tudi to, da je LDS s skoraj milijonom evrov dolga po naših informacijah tik pred bankrotom. Ker finančni zlom pomeni tudi političnega, je razumljivo, da bo določena struja LDS poskušala zdaj stanje rešiti, saj bi sicer nekateri izgubili svoje pozicije. Ne vsi, nekateri pa zagotovo. Predvsem politiki. Gantarjeva vloga Za reševanje LDS poskušajo zdaj njeni strategi narediti vse, da bi se stranka spet postavila na noge. K temu so pritegnili tudi Matjaža Gantarja, solastnika KD Group, v javnosti znanega kot človeka, ki naj bi bil naklonjen SLS. Zdaj je postal Matjaž Gantar, KD Group predsednik gospodarskega odbora LDS, čeprav sam pravi, da „ne izstopa iz nobene stranke niti ne vstopa v nobeno stranko". Po naših podatkih naj bi ga bil eden od članov LDS povabil k sodelovanju, nato pa naj bi ga bih na svetu stranke imenovali za predsednika gospodarskega odbora. S tem naj bi na eni strani finančno pomagali LDS, na drugi pa naredili razdor med vladajočimi strankami. Kako se bo Gantarjevo predsedstvo v tem odboru obneslo, je neznanka, upamo pa si napovedati, da bo kmalu sprevidel, da tako delo njemu in predvsem KD Group ne koristi, in bo stopil s tega voza. Navsezadnje je KD Group precej vezan na poslovanje s prebivalstvom, nepremišljene poteze pa lahko skupini škodijo, saj kapital pri večini Slovencev in Slovenk ni vedno na prvem mestu. Vloga Kacina Potem ko je vodenje LDS prevzel Jelko Kacin in je šlo s stranko samo še navzdol, je ta zdaj pod pritiski odstopil z mesta Miro Senica, Janez Škrabec, Mirko Bandelj, naveza iz ozadja SLOVENIJA Prihranek pri zdravilih Vida Kocjan, foto: arhiv Demokracije, Bor Slana Ministrstvo za zdravje je predstavilo pozitivne rezultate obvladovanja izdatkov za zdravila, ki so posledica novega pravilnika o cenah zdravil. Takšnega znižanja stroškov, ki bi ga dosegli na podlagi nekega predpisa, v Sloveniji še ni bilo. Skupni izdatki za zdravila bodo nižji za 32 milijonov evrov, kar je izreden dosežek ministrstva za zdravje. Viden uspeh Pretekli teden je Andrej Bručan, minister za zdravje, na tiskovni konferenci skupaj z delovno skupino, ki je pripravila nov pravilnik o cenah zdravil, predstavil pozitivne rezultate obvladovanja izdatkov za zdravila. Še posebej je izpostavil učinke novega pravilnika na znižanje izdatkov za zdravila. Z novim pravilnikom so cene zdravil v Sloveniji prilagojene ravni bruto družbenega proizvoda na prebivalca, uravnane pa so tudi z referenčnimi cenami Nemčije, Francije in Avstrije. Znižanje izdatkov za obstoječa zdravila bo omogočilo vstop biološkim zdravilom in izboljšalo možnosti zdravljenja. Velik prihranek Ministrstvo za zdravje in člani delovne skupine, ki je sodelovala pri uvajanju sprememb na področju cen zdravil, ocenjujejo pravilnik kot velik uspeh tako z vidika nemotene redne preskrbe prebivalcev z zdravili kot tudi z vidika prihrankov. Po podatkih upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) naj bi se skupni izdatki za zdravila znižali za 32 milijonov evrov (7,6 milijarde tolarjev). Tudi v primeru soglasij k višjim cenam, kot jih dovoljujejo merila novega pravilnika, se bodo stroški za ta zdravila znižali za okvirno 450 tisoč evrovnaletni ravni v primerjavi z letom prej. Takšnega znižanja stroškov, ki bi ga dosegli na podlagi nekega predpisa, doslej v Sloveniji ni bilo. Obvladovanje zdravil Ministrstvo za zdravje se je v okviru koalicijske pogodbe zavezalo, da bo na področju zdravil izvajalo politiko, ki bo zagotavljala večjo dostopnost zdravil na območju Republike Slovenije, ter predlagalo nove zakonske rešitve na področju razvrščanja zdravil na liste in sistem medsebojno zamenljivih zdravil ter s tem racionaliziralo izdatke na ravni države. Posebej poudarjajo, da so ukrepi obvladovanja cen zdravil v Sloveniji v primerjavi z drugimi razvitimi evropskimi državami zelo uspešni, hkrati pa zagotavljajo uvrščanje učinkovitih inovativ-nih zdravil v procese zdravljenja naših zavarovancev. Ministrstvo in ZZZS sta tako v sodelovanju izpeljala več projektov za nadzor in obvladovanje izdatkov za zdravila. Najpomembnejši med njimi so omogočili generično predpisovanje, oblikovanje skupin medsebojno zamenljivih zdravil, določanje najvišjih priznanih vrednosti medsebojno zamenljivim zdravilom, razvrščanje zdravil na liste tudi na podlagi farmakoe-konomskih kriterijev poleg strokovnih, zniževanje cen zdravil in s tem tudi zniževanje izdatkov za zdravila iz javnih sredstev. Nižanje cen Oblikovanje cen po novem pravilniku je torej eden najpomembnejših dosežkov ministrstva za zdravje. Z novim pravilnikom, s katerim je prišlo do novih meril za oblikovanje cen zdravil, so se cene večine zdravil znižale. Vseeno pa je prišlo do podražitve posameznih zdravil do zgornjega nivoja, ki jih glede na veljavne predpise na področju zdravil v okviru novega pravilnika niso mogli preprečiti. Farmacevt - Andrej Bručan, minister za zdravje 26 DeMOKRACUA ■ 22/Xn • 31. maj 2007 SLOVENIJA so posledica enostranskega dejanja izdelovalcev zdravil, ZZZS v pogajanjih znižal skladno s svojimi pristojnostmi. Pojavljajo se tudi očitki, da bi moralo ministrstvo zamrzniti cene zdravil in daje bilo to v začetku predvideno, na ministrstvu pa to zanikajo in pravijo, da za zamrznitev cen zdravil ni pristojen minister (tudi po evropski direktivi ne), zato so tovrstne obtožbe neupravičene in zlonamerne. Kompromis Pripravljavci novega pravilnika so že na začetku leta 2003 ugotovili, da odhodki za zdravila rastejo. Takrat veljavni pravilnik je omogočal domači in tuji farmacevtski industriji visoke cene tako generičnih kot origina-torskih zdravil. Konec leta 2005 je bilo ugotovljeno, da so cene nekaterih generičnih zdravil v Sloveniji tudi za 30 in več odstotkov višje kot v Avstriji, tudi veliko origina-torjev (na ravni cen v veledroge-rijah) je bilo dražjih, in to kljub zelo resnim pogajanjem plačnika zdravil s predstavniki farmacevtske industrije. Generična zdravila v Sloveniji so v skladu s tedaj veljavnim pravilnikom dosegala višje cene, kot v Nemčiji in Franciji (Italija generikov praktično nima). Na ministrstvu poudarjajo, da je sedaj veljavni pravilnik sad kompromisa, doseženega med pripravljalno skupino ZZZS, ministrstvom in farmacevtsko industrijo. Če novega pravilnika ne bi sprejeli, bi verjetno še vedno drago plačevali generična in nekatera originatorska zdravila. Q Oba farmacevta privolila v kompromis. ska industrija je bila namreč že pred uveljavitvijo novega pravilnika seznanjena, da bo komisija za razvrščanje zdravil na liste znova obravnavala primernost razvrstitve na liste za vsako zdravilo, ki se mu bo cena zvišala. Zvišanje cen je bilo ob pripravi pravilnika predvideno, ravnanje farmacevtske industrije pa ne. Zato na ministrstvu poudarjajo, da bo zvišane cene zdravil, ki Univerzitetni klinični center Maribor Splošna bolnišnica Maribor Minister za zdravje Andrej Bru-čan je v začetku tega tedna Splošni bolnišnici (SB) Maribor slovesno podelil naziv Univerzitetni klinični center Maribor, s čimer bo omogočen nadaljnji razvoj zavoda. SB Maribor bo pridobila dokončno podobo vrhunske zdravstvene ustanove za izvajanje sekundarne in terciarne dejavnosti ter možnost financiranja številnih zahtevnih projektov v okviru UKC Maribor, kot so Medicinska fakulteta Maribor, Fakulteta za zdravstvo Maribor in Medi-cinskoraziskovalni del UKC Maribor. Z imenovanjem v UKC Maribor se bo formaliziralo delo bolnišnice na terciarni ravni, kar bo pomenilo vrhunsko zdravstveno oskrbo bolnikov, možnost sodobnega izobraževanja študentov medicine in zdravnikov, ki je temelj zagotavljanja kakovostne zdravstvene oskrbe in njene dostopnosti, ter razvoj bolnišnice v sodoben, evropsko prepoznaven raziskovalni center na področju medicine in zdravstva. Ali se kdaj ustavite in preračunate... Prenatrpani urniki, stresna in težka pogajanja, prizadevanja za vedno boljše poslovne rezultate, dvanajsturni delavniki in razreševanje konfliktov na dnevnem redu še kako izčrpavajo vašo življenjsko energijo. Ali se kdaj ustavite in zamislite, ali si tega želite tudi čez deset let? In preračunate donosnost vašega naloženega denarja? Se vidite, kako kurite kamin v svoji hiši nekje onstran mestnega vrveža, ali se zibate na morskih valovih z novo jadrnico? Morda se želite ponovno ukvarjati s konjičkom, za katerega zadnja leta niste našli prostega časa, ali pa želite preprosto uživati v razgledih na neskončne zelene planjave na golf igriščih? Le kdo si ne želi (p)ostati srečen in bogat, hkrati pa se veseliti vsakega jutra, pa naj si bo sončno ali deževno. Uspešni poslovneži pravijo, da dobro načrtovanje prinese že pol uspeha. Da bi dosegli še drugo polovico, bomo poskrbeli mi. Se sprašujete, kaj je naša skrivnost? "To je enkratno naložbeno zavarovanje Prizma Rastoči trgi z 100% jamstvom glavnice, ki sta ga oblikovali Zavarovalnica Maribor in Nova KBM. Jamstvo glavnice pomeni, da v nobenem primeru ne tvegate izgube vložka, saj vam Erste Bank AG po desetih letih, kolikor traja naložbeno zavarova- nje, jamči izplačilo v 100% višini čiste premije1," je razkril David Kastelic, član uprave za marketing Zavarovalnice Maribor. Hitro rastoči trgi Vaš denar bomo skrbno naložili v košarico perspektivnih in rastočih vzajemnih skladov, ki so vezani na gibanje vrednosti enot premoženja delniških skladov Balkana, Rusije, Indije in Kitajske. Takšna strategija razpršenih naložb je prilagodljiva in preverjeno uspešna, poudarja Skuhala, saj omogoča sistematično obvladovanje tržnih nihanj. Analitiki in napovedovalci tržnih gibanj napovedujejo možne visoke donose na omenjenih vzhodnih trgih in Balkanu, saj je struktura naložb v portfelju usmerjena v obetavne panoge energetike, informacijske tehnologije, telekomunikacije, financ in surovine. Neverjetnih 101,76% donosa "Izračun za obdobje zadnjih dveh let namreč kaže," pojasnjuje Marko Tišma, direktor Sektorja za marketing in korporativno komuniciranje iz Nove KBM, "da je košarica vzajemnih skladov, ki je vezana na zavarovanje Prizma Rastoči trgi, ustvarila kar neverjetnih 101,76% donosa2." Z naložbo v zavarovanje Prizma Rastoči trgi prejmete še brezplačno nezgodno zavarovanje3 v višini do največ 5.000 evrov, ki ga za vas jamči Zavarovalnica Maribor. Naložbeno zavarovanje Prizma Rastoči trgi prinaša za vas še vrsto davčnih ugodnosti. PRIZMA Rastoči trgi Vaša edinstvena priložnost je na voljo le do 25. julija, zavarovanje pa lahko sklenete v izbranih poslovalnicah Nove KBM4 in pri Zavarovalnici Maribor. Če smo vas prepričali, vam že danes voščimo bogato in srečno novo leto 2017! Enkratno naložbeno zavarovanje Prizma Rastoči trgi. Naravnost enkratno! Donosi skladov Prizma Rastoči trgi v dveh letih čez 100 odstotkov! 1 Čista premija je glavnica zmanjšana za stroške vstopne provizije. 2 Izračun je bil narejen za obdobje od 20.4.2005 do 20.4.2007. Pretekli podatki o donosih ne zagotavljajo donosov v bodoče. 3 Brezplačno nezgodno zavarovanje je unovčljivo za primer smrti. 4 Seznam poslovalnic je objavljen na www.nkbm.si Demokracija • 22/xii • 31. maj 2007 27 SLOVENIJA Ambiciozna krajina ob Savinji Peter Avsenik, foto: Bor Slana Ministrska ekipa seje minuli teden mudila v Savinjsko-šaleški regiji. Tako imenovana regija SA-ŠA naj bi po napovedih premieja Janeza Janše v prihodnje postala ena najuspešnejših slovenskih pokrajin, saj ima zelo ambiciozne načrte. avtocesto Koper-Maribor in z Avstrijo. Kot primer preobremenjenosti zdajšnje prometnice zadošča podatek, da na državni cesti Velenje-Arja vas povprečno pelje več kot 20 tisoč vozil dnevno, samo iz Gorenja pa vsaki dve minuti pripelje najmanj eno tovorno vozilo. Premier je bil zadovoljen zlasti z optimističnim podjetniškim in razvojnim duhom, ki je v regiji večji kot pred dvema letoma. Na to kaže tudi izjemen upad brezposelnosti v tem obdobju - saj je kar 20-odstoten. Pred regijo SA-ŠA pa so še mnogi izzivi; da bi lahko ustvarili konkurenčnost gospodarskih panog, bi bilo dobro okrepiti storitvene dejavnosti, povečati vlaganja v izobraževanje in pravočasno pripraviti kakovostne projekte, s katerimi bi lahko pridobili evropska sredstva. Rast še zaostaja v regiji živi blizu 62 tisoč ljudi (oziroma tri odstotke celotnega slovenskega prebivalstva), od katerih jih je približno polovica aktivna, šestina pa je upokojencev. Obsega devet občin - na 705 kvadratnih 28 Demokracija • 22/xii ■ 31. maj 2007 Ambiciozno gospodarstvo Bistveni sklep tokratnega obiska je bila Janševa optimistična napoved prihodnosti tej regiji. Predsednik vlade je po delovnem posvetu najprej obiskal družinsko podjetje Podkrižnik, ki izdeluje pribor za male gospodinjske aparate ter zaposluje 87 delavcev. Nato se je odpravil v Nazarje, kjer si je ogledal podjetje BSH Hišni aparati, ki se je v zadnjih desetih letih vrednostno povečalo kar za petkrat. V podjetju, ki zaposluje 627 ljudi, sta premierja spremljala minister za gospodarstvo Andrej Vizjak in minister za razvoj Žiga Turk. Predsednik vlade in nekateri ministri so obisk začeli že v torek popoldne. Janša seje v spremstvu ministrov Vizjaka in Turka ter šolskega ministra Milana Zvera Minister Erjavec na ogledu Macesnika kilometrih ležijo Solčava, Luče, Ljubno, Gornji Grad, Mozirje, Nazarje, Šmartno ob Paki, Šoštanj in mestna občina Velenje. Slabost regije je njena strateška lega oziroma slaba povezanost z državno prometno infrastrukturo, saj leži v alpskem in predalpskem svetu severovzhodne Slovenije, ki jo glavne prometne poti zaobidejo. V regiji SA-ŠA je po podatkih izpred dveh let 719 poslovno aktivnih gospodarskih družb, ki ustvarijo 3,5 odstotka prihodkov celotnega državnega gospodarstva. To je glede na rezultate poslovanja sicer iz leta v leto uspešnejše, vendar pa po rasti zaostaja za slovenskim povprečjem. Že ob obisku pred dvema letoma je premier Janša kot najbolj kritično točko izpostavil prometne povezave, kar se kaže v slabih cestah in odsotnosti železniške povezave. V kontekstu razvoja tretje osi bo v prihodnosti ključnega pomena zgraditev hitre ceste, ki bi to regijo povezala z Minister za promet Janez Božič SLOVENIJA Koncem Gorenje - motor regijskega razvoja Ministrica Marjeta Cotman je čestitala 106-letnici. v Velenju udeležil odprtja novih prostorov medpodjetniškega izobraževalnega centra, nato pa skupaj z ministrico za delo, družino in socialne zadeve Marjeto Cotman obiskal še podjetje Gorenje. V sredo je premier na tiskovni konferenci izpostavil, da so bile obljube, dane pred dvema letoma, izpolnjene. Država je namreč s predvideno delitvijo pokrajin že odgovorila na vprašanje, ali bo SA-ŠA samostojna pokrajina. V kontekstu spremenjenega zakona o financiranju občin bo Sa-vinjsko-šaleška regija deležna kar 12-odstotnega povečanja razpoložljivih sredstev. Omenil je tudi končano čistilno napravo Šaleške doline in odprtje novih prostorov Centra za socialno delo v Mozirju, glede cestne infrastrukture pa je dejal, da je v pripravi državni prostorski načrt; najustreznejša različica predvidene hitre ceste bo predvidoma znana še letošnjo jesen. Janša je ob tej priložnosti izrazil pričakovanje, da bodo pogajanja za spremembe zakona o delovnih razmerjih končana do konca maja. "Gospodarska slika regije je ugodna, čeprav le-ta po deležu storitev v BDP nekoliko zaostaja za slovenskim povprečjem. To pa blažijo intenzivni industrijski programi, ki bodo tudi v naslednjem desetletju zagotavljali močne pospeške razvoja regije," je dodal Janša. Izpostavil je vlogo koncema Gorenje, saj to podjetje prispeva kar 6 odstotkov k celotnemu slovenskemu izvozu. Gle- 406 let V Celju Naša ekipa je ministra za obrambo Karla Erjavca pospremila z delovnega posveta v Lučah na helikopter, da si je s ptičje perspektive ogledal plaz Macesnik nad Solčavo. Po delovnem sestanku v občini Nazarje je o problematiki državnega cestnega omrežja govoril minister za promet Janez Božič. Po njegovih besedah bi se lahko graditev hitre ceste v okviru tretje razvojne osi začela konec leta 2009. Na državnem cestnem omrežju v tej regiji poteka kar 33 projektov, za katere je letos name- govih besedah v veliki meri odvisna od razvoja regije oziroma od odločitve, ah bo SA-ŠA imela lastno regionalno bolnišnico ali pa se bo združila s katero drugo. Razcvet? Drugi ministri so se odpravili po svojih področjih. Minister za kmetijstvo Iztok Jarc je med drugim obiskal kmetijo Rotnik, visokošolski minister Jure Zupan podjetje Kemija Mozirje, pravosodni minister Lovro Šturm pa Okrajno sodišče v Velenju. Minister za lokalno samoupravo in Upoštevajoč višja finančna sredstva za razvoj prihodnje pokrajine SA-ŠA in po zgraditvi hitre ceste si regija lahko obeta še hitrejši gospodarski razcvet. de Termoelektrarne v Šoštanju oziroma graditve njenega šestega bloka pa je dejal, da je projekt uvrščen v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih. Ministra Žiga Turk in Dimitrij Rupel v Vegradu njenih pet milijard evrov, več pa se jih regiji za to področje obeta v letih 2009 in 2010. Minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel in minister za razvoj Žiga Turk sta se med drugim ustavila v velenjskem podjetju Vegrad, kjer ju je sprejela glavna direktorica HUda Tovšak Ministrica Marjeta Cotman pa je svojo pot po regiji SA-ŠA sklenila z obiskom Doma za starejše občane v Celju, kjer je v družbi celjskega župana Bojana Šrota in župana Železnikov Mihaela Prevca trem stoletnicam in eni sto-šestletnici voščila še na mnoga leta. Omeniti velja tudi srečanje ministra za zdravje Andreja Bru-čana s predstavniki bolnišnice v Topolšici. Minister je zaposlenim zagotovil, da bo bolnišnica ostala, morda le z nekoliko drugačno vsebino, saj je nikoli niso mislili zapreti. Njena usoda pa je po nje- regionalno politiko Ivan Žagar se je z župani in s predstavniki občin v Mozirju pogovarjal o aktualni pokrajinski zakonodaji, šolski minister Milan Zver pa je prere-zal trak ob odprtju podružnične osnovne šole in vrtca v Solčavi. Vaško Simoniti, minister za kulturo, si je ogledoval obnavljanje nekaterih kulturnih spomenikov, okoljski minister Janez Podobnik pa se je med drugim srečal z županjo občine Ljubno ob Savinji Anko Rakun, s katero sta govorila o varstvu okolja v tej z naravnimi lepotami izjemno obdarjeni regiji. Upoštevajoč višja finančna sredstva za razvoj prihodnje pokrajine SA-ŠA, ki temeljijo na novem zakonu o financiranju občin, ter po zgraditvi hitre ceste v okviru tretje razvojne osi si njeni prebivalci v nekaj letih lahko obetajo še hitrejši gospodarski razcvet. IS Demokracija • 22/XII • 31. maj 2007 2 9 Medved se v Sloveniji hitro množi. Za medveda in proti njemu Jan Peterka, foto: arhiv Demokracije, osebni arhiv Janeza Konečnika Medvedi v zadnjem času zelo burijo duhove. Ljudje na Dolenjskem in Notranjskem se počutijo ogrožene. Kaj si mislijo o medvedih, smo vprašali ustrezne institucije ter zagovornike in nasprotnike odstrela medvedov. Za letos je minister za okolje in prostor Janez Podobnik v spremembi pravilnika o odvzemu osebkov rjavega medveda iz narave določil odstrel 100 medvedov. Ker so rjavi medved, volk in ris v skladu z uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah zavarovane vrste, je treba zanje zagotoviti ohranjanje ugodnega stanja. Predvideni odstrel pa vsako leto v javnosti med strokovnjaki in še zlasti med borci za pravice živali povzroča vroče polemike. Po mnenju nekdanjega člana delovne skupine za načrtovanje upravljanja z velikimi zvermi Borisa Kryštufeka natančnega števila medvedov v Sloveniji ne poznamo. Uradne ocene o številčnosti populacije se gibljejo med 500 in 700 osebki, o čemer pa Svetovni sklad za naravo (WWF) dvomi in meni, da je precej verjetnejša nižja številka. Kot so nam sporočili z ministrstva za okolje in prostor, je vlada julija lani sprejela dodatne ukrepe za zagotovitev varnosti ljudi in 30 obvladovanje populacije rjavega medveda; tako je znova uvedla mrhovišča, ki so bila odpravljena leta 2002 zaradi evropske direktive, s spremenjenim prometnim režimom na gozdnih cestah bodo zagotovili mirne cone za rjavega medveda, pospešili sanacijo divjih odlagališč in predlagali odpravo krmišč z močno krmo za divje prašiče na območju rjavega medveda, ker privabljajo medveda v bližino naselij. S temi ukrepi naj bi ob primerni številčnosti rjavega medveda zagotovili varnost ljudi na tem območju in obdržali populacijo v ugodnem stanju. Kaj pravijo varuhi živali? za mnenje o medvedji problematiki smo vprašali tudi varuha pravic živali Vlada Begana. Varuh pravic živali je poseben organ Društva za osvoboditev živali in njihove pravice, njegova glavna naloga pa je, da se na pravnem področju zavzema za živali. Je pravnik in pripravlja razne pobude ter predloge za izboljšanje pravnega položaja živali. Po Beganovem mnenju odstrel medvedov v letu 2007 ni upravičen. Po njegovem mnenju je medved ogrožena živalska vrsta, zavarovana z uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah pa tudi s habitatno direktivo Evropske unije. Po omenjeni uredbi naj bi bilo mogoče posegati v vrsto samo pod dvema pogojema: da ni druge možnosti in da to ne škodi ugodnemu stanju populacije. Čeprav država trdi, da je medvedov preveč glede na okolje oz. da povzročajo škodo in ogrožajo varnost ljudi, pa po njegovem mnenju ni izpolnjen noben pogoj omenjene uredbe in habitatne direktive. Ker se društvu zdi pravilnik, ki omogoča odstrel medvedov, protiustaven, so na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložili pobudo za presojo njegove zakonitosti, pritožbo n ■ Varuh pravic živali Vlado Began DeMOKRACUA ■ 22/xii ■ 31. maj 2007 Janez Konečnik, fotolovec SLOVENIJA pa so vložili tudi na direktorat za okolje evropske komisije zaradi domnevnega kršenja habitatne direktive. Na vprašanje, kakšna bi bila ustrezna rešitev problematike, je varuh odgovoril, da v Sloveniji obstaja strategija upravljanja z rjavim medvedom, v kateri so navedeni mnogi nenasilni ukrepi, s katerimi bi lahko dosegli sožitje med medvedom in človekom. Med ukrepi je pomembno predvsem pravilno krmljenje, ki ne povzroča odvisnosti medveda od človeka. Po varuhovem mnenju se pogosto dogajajo nepravilnosti v zvezi z lovom na medvede. Društvo je pred časom vložilo kazensko ovadbo zoper neznanega storilca zaradi domnevnega mučenja medvedjih mladičev v bližini Ponikev pri Cerknici marca letos, ko naj bi bila dva medvedja mladiča živi vabi, da bi privabili njuno mater. Medvedke potem niso ustrelili, mladiča pa sta poginila, po mnenju društva naj bi bil enega pokončal lovski pes. O zadevi smo se pozanimali tudi na Zavodu RS za gozdove in ministrstvu za okolje in prostor. Na obeh institucijah so nam zagotovili, da je intervencijska skupina Zavoda RS za gozdove ukrepala na primeren način. Brlog medvedke z dvema mladičema je bil v neposredni bližini vasi oziroma naselja, zato je obstajala realna in potencialna nevarnost, da bi prišlo do konflikta. Kriva neozaveščenost janež Konečnik, znan fotolovec, je zagovornik odstrela medvedov, vendar ne v takšnem številu. Pravi, da nikoli v življenju ni imel težav z medvedi, čeprav jih je že nič koliko fotografiral. Predvsem Prebivalci na območjih, kjer živi medved, zagovarjajo odstrel. naj bi ljudje premalo vedeli o medvedih in prepogosto vdirali v njihovo okolje, premalo pa je tudi opozorilnih tabel. Medved se po naravi človeka boji in napade le, če se počuti ogroženega. Konečnik zagovarja vnovično uvedbo mrhovišč. O slednjih pa ima negativno stališče dr. Miha Adamič z Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki je pred časom za Dnevnik dejal, da »bo medved raje šel na drobnico na pašniku kot na crknjeno kravo na mr-hovišču«. Temeljni problem naj bi bil v tem, da smo desetletja medveda hranili in ga navajali na človeka. Po Konečnikovem mnenju je pomembno, da se ostanki drobovine ne odlagajo v gozdu, ker to privablja medveda. Odstrel medveda zagovarja, ker naj ne bi bilo normalno, da medved prihaja celo na obrobje Ljubljane. Nič pa nima proti lovskemu turizmu, v katerem se obrača precej denarja. Lovski turisti so za odstrel medveda pripravljeni plačati tudi do 6.000 evrov. Janez Konečnik pravi, da bi morali organizirati opazovalnice, iz katerih bi si turi- sti lahko v naravi ogledali rjavega medveda. To vrsto lovsko-turi-stične ponudbe naj bi bili že uvedli v lovišču Snežnik in v Lovski družini Draga. Predvsem naj bi se za tovrsten ogled divjih živali zanimali gostje iz zahodnoevropskih držav. Samo v izjemnih primerih p0- govarjali smo se tudi z Romanom Turnškom, predsednikom Društva proti mučenju živali Trbovlje, ki zelo dobro pozna problematiko medveda, saj je njegova namestnica članica komisije za velike zveri na ministrstvu za okolje in prostor. Pred časom je bil podan predlog za pridobitev dovoljenja za sterilizacijo medvedjih samic v primeru prevelikega razplo-da, vendar ni bil sprejet, ker naj bi to bilo mučenje živali. Po njegovem mnenju pa bi bila to najbolj humana rešitev. Turnšek pravi, da je odstrel v tolikšnem obsegu popolnoma neprimeren. Zagovarja pa odstrel v nujnih primerih, ko gre za ogrožanje človekove varnosti. Opozarja na dejstvo, da je medved divja žival, ki se ne more navaditi na človeka, saj za seboj nima nekaj tisoč let udomačitve kot npr. pes. Opozoril je na primer medveda v Kočevju, ki je bil pred nekaj leti turistična atrakcija. Dokler je bil majhen, je bilo vse v redu, ko pa je odrasel, je postal prenevaren in morali so ga ustreliti. Lov povečuje konflikte Stanko Valpatič, predsednik Društva za osvoboditev živali in njihove pravice, nam je posredoval izsledke raziskave o populaciji črnih medvedov, ki je bila v 90. letih prejšnjega stoletja opravljena v ZDA in Kanadi. Želeli so ugotoviti dejavnike, ki zmanjšujejo kon-fliktne situacije človeka z medvedom. Prva možnost je bil lov. V nekaterih zveznih državah so zato povečali odstrel medvedov. Druga možnost je bil program izobraževanja prebivalcev o pravilnem ravnanju z medvedi, so-bivanju z njimi, kje ne smejo odlagati odpadkov hrane. Program je potekal v najbolj znanih nacionalnih parkih. Izsledki raziskave so pokazali, da se je tam, kjer so povečali odstrel medvedov, število konfliktov med medvedi in človekom povečalo. Kjer so uvedli program ozaveščanja ljudi o sobivanju z medvedi, se je število konfliktov med medvedi in človekom drastično zmanjšalo. Resnica je nekje vmes Prav gotovo bi se v krajih, kjer medved živi, našlo več zagovornikov odstrela medvedov kot v krajih, kjer te največje evropske živali ni. Vprašanje je, koliko medvedov naj bi torej odstrelili. Najbrž pa je 100 letno res previsoka številka. (S lic > IN STORI ma-tisk, d. o. o. i* • DRUŽBA ZA GRAFIČNE DEJAVNOSTI, TRGOVINO iN STORITVE p.p. 3 1 3 Špelina ul. 2 2102 maribor slovenija telefon +386 (02) 330 16 30 fax +386 (02) 330 16 65 e-maii info@ma-iisk.si web www.ma-tisk.si Demokracija ■ 221x11 ■ 31. maj 2007 31 Kočevska - dežela medvedov ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO Odgovorno partnerstvo z rojaki Mitja Volčanšek; foto: Gregor Pohleven Z državnim sekretarjem Zorkom Pelikanom, vodjo Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, smo se pogovarjali o aktualni problematiki naših rojakov v tujini in se ozrli na njegovo dosedanje vodenje urada. Zorko Pelikan, letnik 1954, je diplomant ljubljanske Biotehniške fakultete, svoje zanimanje pa je sprva posvetil konservatorstvu, kar ga je v začetku devetdesetih let pripeljalo na mesto direktorja novogori-škega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ima tudi bogate zunanjepolitične izkušnje. Med drugim je bil dvakrat konzul RS v Trstu, že leta 2000 pa je za kratek čas vodil urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Od najinega zadnjega pogovora, ko ste se umestili kot vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je poteklo že nekaj 32 časa. Kako bi ocenili dosedanje delo? Če upoštevamo, da sem prišel na urad 1. decembra 2005, si upam reči, da sem že kar dolgo na tem položaju, sploh če upoštevamo, da se je pred menoj od leta 1990 zvrstilo 13 vodij urada, čeprav naj bi bili mandati štiriletni. S sodelavci smo se takoj dobro ujeli. Že na začetku je bilo med mojimi prioritet ampak tudi to, da sem navezal dobre stike s Slovenci v zamejstvu in po svetu, katerim je delo urada pravzaprav namenjeno. V tem smislu sem sledil svojemu konceptu z začetka mandata, da vzpostavimo odnos resnega in odgovornega Demokracija ■ partnerstva med Slovenci zunaj meja in našim uradom, ki naj bi zanje postal zanesljiva referenca, na katero bi se lahko kadar koli obračali. Urad s svojim delom potrjuje skrb Republike Slovenije za njihove potrebe. V tem smislu je zakon o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja nekakšen temeljni kamen. Obstajajo pa kritike, da zakon ni dobil prave implementacije v podzakonskih aktih. Z ugotovitvijo, da gre za temeljni kamen, se popolnoma strinjam, kajti zakon postavlja pravni okvir za urejanje teh odnosov. Le-ti niso več prepuščeni naklju- 'XII • 31. maj 2007 čju, slabi ali dobri volji, večjemu ali manjšemu razumevanju oblasti, ampak je dana pravna podlaga, ki te zadeve v temelju ureja. V tem smislu res lahko trdimo, da je za Slovence v zamejstvu in po svetu ta zakon in z njim seveda skrb slovenske države dejansko prelomnega značaja. Strinjam pa se, da nekateri izvedbeni akti, denimo v zvezi z vračanjem Slovencev v RS - predvsem na področju pogojev, po katerih se Slovenci, ki se vrnejo v Slovenijo, lahko vključijo v našo družbo - puščajo še nekatere nejasnosti. Vlada in zakonodajna veja oblasti se zelo trudita, da bi to čim prej uredili. Jasno je, da se te zadeve ne rešujejo čez noč, čeprav že beležimo pomembne dosežke. Novi zakon o visokem šolstvu bo v svojem besedilu implementiral tudi tisto, kar narekuje zakon o odnosih s Slovenci zunaj meja. Tudi na področju štipendiranja bodo Slovenci iz tujine v skladu z novim zakonom o štipendiranju laže kandidirali za pridobitev štipendij v Sloveniji. Nekateri pozitivni učinki so torej že opazni, treba pa bo še kaj storiti na področju vračanja Slovencev in njihovega zaposlovanja. V tem oziru je velik problem učenje slovenščine, saj imamo pogosto opravka z mešanimi zakoni, ko zakonec slabo pozna naš jezik. Lahko si predstavljate pomen znanja jezika za vključitev na tukajšnji trg dela. Za uveljavljanje pravic naših zamejcev pa je vendarle ključna politična volja druge strani, kot smo večkrat videli. Kakšno se vam zdi ozračje v Italiji, kjer je na oblasti leva sredina? Res je sicer, da so levosredinske koalicije statistično nekako bolj odprte do manjšin. Pomembno ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO je, daje politična oblast naklonjena temu vprašanju tako v parlamentu kot na ravni vlade. Hkrati pa moramo upoštevati, da gre pri manjšinskih zadevah za spoštovanje mednarodnih pogodb in konvencij, zato tukaj dnevna politika ne sme imeti odločilne besede. To so obveznosti, ki jih neka država do manjšinske skupnosti pač ima ne glede na po- litično konstelacijo. Če govorimo o Trstu, Gorici in Vidmu, so razlike v pravicah, ki jih uživa manjšinska skupnost, opazne. Seveda si želimo, da bi bilo teh razlik čim manj in da bi bile manjšinske pravice v enaki meri uveljavljene v vseh treh pokrajinah. Po drugi strani se kljub obljubam na avstrijskem Koroškem kot jara kača vleče vprašanje dvojezične topografije... Dvojezične krajevne table so zgodba, ki se na Koroškem vleče že desetletja. Gre za težko rešljivo vprašanje. Razlog za zmerni optimizem je v obljubi sedanje vladajoče koalicije v Avstriji, ki to vprašanje želi rešiti. Napovedali so, naj bi zadevo uredili do poletja letos. Tudi mi želimo, da bi prišlo do rešitve tega vprašanja, da bi se napetost, ki je nastala med koroškimi Slovenci in avstrijsko državo glede dvojezičnih tabel, sprostila, da bi manjšina zaživela in se začela razvijati tudi na drugih področjih. Videli pa bomo, kaj bo ponudila avstrijska zvezna vlada. Vsekakor pričakujemo, da bo zakonski predlog v skladu z razsodbami ustavnega sodišča in v skladu z Avstrijsko državno pogodbo ostala tudi odprta možnost nadaljnjega urejanja manjšinskih pravic, ki jih morebitni zakon ne bi dokončno uredil. Samo Bevk (SD) bo danes (pogovor je nastal v ponedeljek, 28. maja, dopoldne, op. M. V.) postavil poslansko vprašanje premierju Janši v zvezi z izborom revije za Slovence po svetu. Očitki gredo v smer, da sta bra-nost in doseg revije močno upadla in da so bili kriteriji izbora revije vprašljivi... Ponudba založbe Otroci, d. o. o., za izdajanje revije za Slovence po svetu, ki se zdaj imenuje Moja Slovenija, je bila dokončno izbrana nekaj dni prej, preden sem prišel na to mesto. Takrat so me opozarjali, naj ne bi bili spoštovani kriteriji pri izboru te revije. Preverili smo mehanizem izbiranja in ugotovili, da napak v postopku ni bilo, tako da po tej plati ni bilo mogoče oporekati izboru revije. Res pa je, da je bila kakovost revije v prvih številkah izjemno šibka, da je bilo veliko pripomb na vsebino in podobo revije. Zato smo v konstantnem dialogu z revijo, tudi skozi svet revije, v katerem smo predstavniki urada poskušali to popraviti, in moram reči, da so bili glede zunanje podobe, pokrivanja dogodkov po svetu ter števila zunanjih sodelavcev doseženi premiki na bolje. Kar pa se branosti revije tiče, je treba upoštevati, da se je njen koncept bistveno spremenil. Če je prej za Rodno grudo in revijo Slovenija.svet veljalo, da so bili prejemniki individualni naročniki, je bil tukaj z izborom revije sprejet drug koncept, po katerem je revija brezplačna in jo založba distribuirá prek slovenskih organizacij oziroma društev. Predpostavljam, da je prišlo do razhajanja med tistimi bralci, ki so bili prej individualni naročniki, in novim konceptom, ko so bralci člani oziroma obiskovalci teh društev. Sedanja rešitev je torej drugačna, zato bomo poskušali ugotoviti, kakšna je dejanska razširjenost revije med Slovenci po svetu, in v skladu s tem sprejeli tudi ustrezne odločitve. OD Tedenski utrip GORICA DESNI SREDINI 27. In 28. maja so v več italijanskih občinah in pokrajinah potekale lokalne volitve. Ob nekoliko manjši volilni udeležbi v primerjavi s prejšnjimi volitvami je podatek, ki najbolj zbode, dokaj zanesljiva prevlada desnosredinske Hiše svoboščin na severu države. Tu so se desnosredinski J. - 4 kandidati potrdili v večini aiHiMFrSi&tKj občin, kjer so že vladali, do- ^^ 't^SSlL datno pa so osvojili Verono in nekatera druga mesta. Med temi je tudi Gorica (z Vittoriom Brancatijem je zadnjih pet let prvič imela le- ____ vosredinskega župana). Po razkolu znotraj levosredin- r ** • ske koalicije je bila zmaga skupnega kandidata desni- BjjlM^BBMi^^BP^BI: ce Ettoreja Romolija že v pr- II^HHBHHHilHHBliEi vem krogu pričakovana. Ro- Gorica je dobila novega župana moli je dobil 50,65 odstotka glasov, kandidat Oljke Giulio Mosetti, ki ga je podpirala tudi stranka Slovenska skupnost, pa je s 16,38 odstotka pristal šele na tretjem mestu, tudi za skupnim kandidatom vrste lokalnih list Bellavitejem. Bo novi goriški župan tako dobro sodeloval s slovensko skupnostjo kot Brancati? PRISLUHNITI VEČJEZIČNOSTI Zavod za slovensko izobraževanje je v Špetru Slovenov v Benečiji organiziral posvet z naslovom Večje-zičnost kot cilj vseživljenjskega izobraževanja - Izkustva, resursi in možnosti jezikovnih manjšin. Predavatelji mnogih narodnih manjšin in jezikovnih skupnosti iz raznih krajev Evrope so predstavili izkušnje, ki so bile nov izziv tudi za tiste, ki se s temi vprašanji soočajo vsak dan. Kot je v uvodu dejal predsednik zavoda Giorgio Banchig, je bil namen posveta razširjanje kulture večjezičnosti kot sredstva sporočanja, spoznavanja in premagovanja ovir med narodi nove Evrope. Prav vtem razpolagajo jezikovne manjšine z resursi in možnostmi, ki doslej niso bili dovolj raziskani in ovrednoteni. Posvet naj bi te vidike osvetlil in nakazal njihovo perspektivnost. Na posvetu so tako izpostavili izkustva šolskih ustanov na narodnostno mešanih območjih v Furlaniji - Julijski krajini, na avstrijskem Koroškem in v Sloveniji (Obala in Prekmurje). M. M. Demokracija ■ 22/xn • 31. maj 2007 33 TUJINA Sever Libanona je zajelo nasilje, ki so ga sprožili pripadniki skrajne sunitske skupine Fatah al-lslam. Vrnitev k prelivanju krvi Ana Mullner,foto: Reuters, AP Situacija v večno nestabilnem Libanonu se iz dneva v dan slabša. V državi je izbruhnil največji notranji spopad po letu 1990. Oblasti ga poskušajo zajeziti, v val nasilja pa naj bi bila vpletena tudi sosednja Sirija. Prebivalci države, ki so jo nekoč imenovali „Švica Bližnjega vzhoda", se lahko z nostalgijo spominjajo zlatih časov, ko so v državi mirno sobivale tri velike verske skupnosti (kristjani, šiiti in suniti) in ko je Libanon dosegal zavidljive gospodarske rezultate. Ko je leta 1975 izbruhnila državljanska vojna, je šlo vse navzdol. Po letu 1990, ko se je končala, se je stanje popravilo, sedaj pa se razmere spet slabšajo. In če je do sedaj oblastem v Bejrutu največ sivih las povzročalo skrajno šiitsko gibanje Hezbolah, ki je na jugu praktično ustanovilo državo znotraj države, so tokratni val nasilja sprožili palestinski teroristi v imenu skupine Fatah al-Islam. Novi val nasilja Tokratni spopadi na libanonskem ozemlju so se začeli, ko so pripadniki teroristične skupine Fatah al-lslam zasedli enega od palestinskih begunskih taborišč na severu države, kjer prevladuje sunitsko prebivalstvo. Po zavzetju begunskega centra je začela ofenzivo libanonska vojska, ki pa ima v tem primeru precej omejeno moč delovanja; če bi se z islamisti spopadli znotraj taborišča, bi to zelo verjetno Libanon (takoj za Irakom) postaja najpomembnejše bojišče za prevlado šiitov ali sunitov. povzročilo večje število žrtev med civilisti, ki v podobnih taboriščih že tako ali tako živijo v izredno slabih razmerah. Poleg tega je 12 palestinskih begunskih taborišč na severu države po dogovoru med Libanonom in Organizacijo Združenih narodov iz leta 1969 zunaj pristojnosti libanonske vlade, neuradno pa naj bi Palestinci v zameno poskrbeli za razorožitev svojih skrajnih rojakov. O aktualni krizi v Libanonu je še posebej težko govoriti glede na to, da so informacije, ki prihajajo z bojišč, zelo skope in marsikdaj tudi protislovne. Libanonska vlada v begunska taborišča namreč ne želi spuščati novinarjev, saj naj bi bilo poročanje prenevar- M! Libanonska vojska se je tokrat hitro odzvala. 34 Demokracija • 22/XII • 31. maj 2007 TUJINA Spopadi so najbolj prizadeli civiliste v begunskih taboriščih. Libanonski premier Fuad Sinjora no. Tako se pravzaprav niti ne ve, koliko žrtev so do zdaj zahtevali spopadi. Njihovo število naj bi se po neuradnih podatkih gibalo okoli sto, medtem pa ZN že svarijo pred novo humanitarno katastrofo na območju, saj je zaradi spopadov močno otežena dostava nujnih življenjskih dobrin v palestinska taborišča. Sosedska Čustva Sicer pa je čustva, ki jih prebivalci Libanona gojijo do Palestincev, zelo težko opredeliti. Mnogi Libanonci krivijo svoje sosede za podpihovanje vstaje, ki je povzročila petnajstletno državljansko vojno. Poleg tegaje do sedaj veliko Palestincev vsako nestabilnost v Libanonu izrabilo kot priložnost za poglobitev nemirov; v begunska taborišča, kjer potekajo spopadi, naj bi bilo že prispelo več Palestincev, ki niso člani nobene skupine, temveč je njihova naloga mešati štrene obema vojskujočima se stranema in povzročiti še več zmede. A treba je omeniti, da večina Palestincev ta čas izkazuje močno podporo libanonski vladi in hkrati glasno kritizira islamske skrajneže, ki v palestinskih taboriščih pobijajo rojake in mečejo slabo luč na celoten narod. Vlada v Bejrutu že dolgo ni uživala tolikšne podpore tako doma kot tudi zunaj svojih meja, saj jo pri boju s Fatah al-Islamom podpira tako rekoč celoten Libanon vključno s političnim krilom skrajnega šiitskega gibanja Hezbolah. Libanonski premier Fuad Sinjora se le še z zadnjimi močmi drži na svojem položaju; odkar se je lani poleti končala vojna med Hezbolahom in Izraelom je stalno na udaru in pozivi k njegovemu odstopu so pojavljajo skoraj vsak dan. Ob uspešni razrešitvi krize bo tako najverjetneje še največ pridobila vlada v Bejrutu, za katero so zdajšnji spopadi morda zadnja možnost, da si povrne zaupanje in pridobi podporo svojega prebivalstva. Kriza na obzorju? spopadi s Fa tah al-Islamom so, gledano v ožjem kontekstu, le spopad uporniške skupine z libanonsko vojsko, a vseeno so lahko aktualni dogodki znamenje za poplah, saj napovedujejo novo krizo na Bližnjem vzhodu. To pa predvsem zato, ker se iskanje morilca nekdanjega libanonskega premierja Rafika Haririja - umor naj bi bih po mnenju vlade v Bejrutu naročili v sosednjem Damasku, kar pa sirijske oblasti seveda zanikajo - pribhžuje koncu. Z vsakim dnem, ko je posebna komisija ZN bliže morilcu nekdanjega uglednega premierja, se posledično zaostrujejo odnosi med Libanonom in Sirijo. Nasilje znotraj begunskih taborišč je v Libanonu spet sprožilo val obtoževanj, naperjenih proti Siriji. Slednja naj bi že tako ali tako financirala oz. celo upravljala skrajno šiitsko gibanje Hezbolah, ki je v Libanonu ustanovilo državo v državi. Najbolj alarmantno sporočilo spopadov v Libanonu pa je gotovo to, da bodo po novem zdrahe v državi delali ne samo pripadniki skrajnih šiitskih gibanj, temveč tudi sunitskih. Od leta 1990 so namreč za levji delež vseh nasilnih dejanj (vključno s samomorilskimi napadi) odgovorni pripadniki skrajnih šiitskih gibanj. Libanon je šolski primer največje bližnjevzhodne rak rane 21. stoletja, to je razklanosti med šiiti in suniti, ki že zdavnaj presega tradicionalno delitev libanonskega prebivalstva na kristjane in muslimane. Iz Iraka, ki je najpomembnejše bojišče za nadvlado ene od obeh muslimanskih lo- Kaj je Fatah al-lslam? čin, se sedaj vzorec širi na druge države, kjer sta pred tem mirno sobivali obe skupnosti. Podpihovanje nasilja s strani Sirije, Irana (ki se trudita za šiitsko nadvlado) ter Savdske Arabije (ki podpira sunite) je za Libanon lahko usodno. Zunanji pritiski omenjenih držav so povzročili krvavo državljansko vojno, po kateri si država še vedno ni opomogla. Nekdanja »Švica Bližnjega vzhoda« bo tako potrebovala še dolgo časa, da bo v njej spet zavladala blaginja, če sploh še obstaja upanje za njeno vrnitev. 13 Fatah al-lslam je nova in izredno nevarna teroristična organizacija. Domnevno naj bi bila del razširjene mreže sunitskih bližnjevzho-dnih islamistov. Za organizacijo se je razglasila novembra lani, ko se je ločila od večje (in bolj znane) skupine Fatah al-lnitifada. Slednjo že nekaj časa vodi Chaker al-Absi, Jordanec palestinskega rodu, ki je bil eden največjih zaveznikov lani ubitega Musaba al-Zarkavija, poveljnika zloglasne Al Kaide v Iraku. Ker je bila Fatah al-lslam do nedavnega povsem neznana organizacija, še vedno ni povsem jasno, kdo so njeni pripadniki. Nekateri trdijo, da so njeni borci Palestinci, drugi mislijo, da so njeni pripadniki skrajni islamisti iz več muslimanskih držav. Najverjetnejša teorija pa je, da so pripadniki Fatah al-lslama Palestinci iz različnih držav, ki so odraščali in se urili v Jordaniji ali Savdski Arabiji, se bojevali v Iraku in končali v Libanonu. Tako kot izvor skupine tudi ni povsem znano, kaj si je zloglasna organizacija sploh zadala za glavni cilj svojega delovanja. Libanonska vojska trdi, da je odcepitev skupine od Fatah al-lnitifade zrežirala Sirija, ki naj bi skrivoma tudi vodila to skrajno skupino. Sirija naj bi po mnenju libanonskih oblasti poskušala na vsak način destabilizi-rati Libanon v svojo korist, pri čemer naj bi uporabila tudi islamske teroriste. Medtem pa opozicija v Bejrutu opozarja vlado, da ne more vedno krivde valiti na Sirijo; po njihovem mnenju naj bi bil Fatah al-lslam le ena izmed številnih bližnjevzhodnih terorističnih organizacij in nič več. Katera izmed različic se bo sčasoma pokazala za pravilno, bo pokazal čas, medtem pa posamezniki, ki so bili navzoči pri spopadih med teroristi in vojsko, trdijo, da so pripadniki al-lslama med najbolj ekstremističnimi teroristi do sedaj, v prihodnje pa bodo zagotovo še utrdili svojo moč na Bližjem vzhodu. Združeni narodi svarijo pred humanitarno katastrofo. Demokracija • 22/XII • 31. maj 2007 GLOBUS r y 'J -m lltL' Poklic za belce Ameriško pravosodno ministrstvo je vložilo tožbo proti organizaciji newyorških gasilcev zaradi sprejemnih izpitov, ki naj bi bili prirejeni tako, da na njih pade večje število temnopoltih in Latinoameričanov. Prizadevanja za večjo raznolikost newyorških gasilcev potekajo že več desetletij, vendar jih je danes še vedno več kot 90 odstotkov belih moških krščanske, večinoma katoliške veroizpovedi. Med okoli 10.000 gasilci je le 21 žensk. V vrstah gasilcev je tako le tri odstotke temnopoltih in 4,5 odstotka Latinoameričanov. S podobnimi težavami se srečujejo tudi gasilske organizacije po drugih ameriških mestih, kjer so prav tako morala sodišča ukazati večje zaposlovanje manjšin v tem še vedno »belem« ameriškem poklicu. z izgubo izvirnika izgubiš tudi zgodovino. Ladja, ki meri 85 metrov, njen najvišji jambor pa sega 46,3 metra nad palubo, je na prvo pot proti Šanghaju od-plula 16. februarja 1870, pri tem podrla vse hitrostne rekorde ti- Jedrska energija Kitajska ima ta čas 10 jedrskih reaktorjev, država pa načrtuje, da jih bo do leta 2020 zgradila še 32. Povpraševanje po energiji na Kitajskem strmo narašča, vlada pa jedrsko energijo ponuja kot alternativo termoelektrarnam, katerih glavni energent je premog. Tuji ponudniki jedrske tehnologije se vse bolj obračajo na kitajski trg, saj prodaja jedrske tehnologije drugod po svetu upada. Tako naj bi država z družbo Westinghou-se Electric, ki je del japonskega tehnološkega koncema Toshiba, v prihodnjih nekaj tednih skle- nila dogovor o nakupu štirih jedrskih reaktorjev. Koliko bo Kitajsko to stalo, ni znano. Iz Westinghousa so decembra lani sporočili le, da gre za več milijard dolarjev vreden posel. Izgubljena zgodovina Ena najpomembnejših turističnih znamenitosti v Londonu, znamenita ladja Cutty Sark iz 19. stoletja, s katero so vozili čaj iz Kitajske, je bila v požaru, ki je izbruhnil v ladijskem doku, hudo poškodovana. 138 let staro ladjo iz železa in lesa so v doku v vzhodnem Londonu re-stavrirali, zato bo škoda manjša, saj so bili jambori in okoli 50 odstotkov desk odstranjeni. Britanci so bili pretreseni ob pogledu na priljubljeno londonsko znamenitost, ki je bila obdana z dimom, nekateri pa menijo, da stega časa in postala del britanske pomorske in trgovske zgodovine. Do Kitajske je priplula le osemkrat, saj so jadrnice takrat nadomestili parniki. Ladjo pa so uporabljali tudi kasneje. Med drugo svetovno vojno so na njej usposabljali britanske mornarje, leta 1951 so jo zasidrali v Londonu v okviru britanskega festivala, kmalu zatem pa jo je kupila družba Cutty Sark. Ostriga V predmestju Bangko-ka so odkrili ogromno ostrigo, staro okoli 5500 let, kar potrjuje teorijo, da je bilo območje, na katerem so zgradili tajsko prestolnico, nekoč pod morjem, je dejal tajski geolog. Na gradbišču okoli budističnega samostana Mahamakuta v pokrajini Nakhon Pathom na zahodu TUJI TISK Tintín La Reppublica Moderni Japonci Na Zahodu je staromoden tisti, ki ne je sušija in sašimija, oziroma tisti, ki ne sledi zdravi japonski hrani. Nasprotno pa Japonci, ki še pred nedavnim niso jedli rdečega mesa, mleka in sira, postajajo mesojedci in torej spreminjajo svojo 36 prehrano. Japonska agencija za ribolov je objavila izsledke raziskave o kulinaričnih strasteh prebivalcev Dežele vzhajajočega sonca. V zadnjih 40 letih se je poraba rib zmanjšala za 20 odstotkov in še vedno upada. Zaradi prehrane z rdečim mesom je mogoče trditi, da se bo povprečna višina Japoncev v dveh ah treh generacijah opazno zvišala. Leta 2005 je bilo doseženo ravnovesje med uporabo rdečega mesa in rib: na leto vsak Japonec poje povprečno 12,6 kg mesa in 12,7 kg rib. Drugače povedano, hamburger ima na Japonskem približno takšen uspeh kot japonski suši na Zahodu. Zaradi takšne prehrane pa so Japonci pridobili še eno težavo: preveliko telesno težo. V Belgiji so 22. maja praznovali stoletnico rojstva slikarja Herge-ja, ki si je izmislil Tintina, junaka stripov, priljubljenih po vsem svetu. Za jubilej so v Belgiji natisnili priložnostne znamke, izdali priložnostne kovance in odprh muzej, posvečen umetniku. Triindvajset knjig o dogodivščinah neustrašnega poročevalca Tintina in njegovega zvestega prijatelja je prevedenih v več kot 50 jezikov, po vsem svetu pa so prodali okoh 200 milijonov izvodov. Toda ne glede na to, da po umetnikovi oporoki nihče nima pravice več risati novih risank o Tintinovih dogodivščinah, je umetnikova družina dala dovoljenje režiserju Stevnu Spielbergu za snemanje trilogije o Tintinu. George Remi, Herge je psevdonim, se je rodil 22. maja 1907. Črno-beli strip o Tintinu je začel risati po obisku Sovjetske zveze v 20. letih. Sledila je knjiga o Tintinovih dogodivščinah v Kongu. DeMOKRACUA ■ 22/XII ■ 31. maj 2007 Bangkoka so našli kakšnih sto kosov različnih lupin. Geolog Suwat Tiyapairath trdi, da gre pri večini za lupine mehkužcev in polžev, za znanstvenike pa je bila najbolj zanimiva ogromna ostriga, ki so jo odkrili deset metrov pod zemljo. Ostriga je dolga 20 in široka 10 centimetrov. Geologi so prepričani, da so bila številna območja Tajske, med njimi tudi Bangkok, pred več kot 5000 leti pod morjem. Posebna kolesa Iran namerava izdelati posebno kolo za ženske, ki bo v skladu z islamskimi zakoni in med vožnjo ne bo od- krivalo delov telesa. Novo kolo naj bi imelo kabino, ki bo skrivala polovico telesa kolesarke. Za posebno žensko kolo je iran- M ig news Karlov most —... — — T— ti Hifip BP1 HSgSE WM '¿qr- Od julija bodo turisti v Pragi malo prikrajšani za pogled na znameniti Karlov most, saj ga bodo začeli popravljati. Popravila se bodo začela takoj po končanih slovesnostih ob 650. obletnici začetka njegove graditve. ska vlada izbrala tudi posebnega projektanta. V strogo islamskem Iranu je šport za ženske, posebno kolesarjenje, na splošno sporen. Bilo je že več poskusov, da bi se to spremenilo, vsaj kar zadeva atletiko, vendar so vsa prizadevanja reformistov zaradi skrajnega islamizma padla v vodo. DebelOSt Evropska komisija je skupaj z mednarodnim kuharskim združenjem Euro-toques sprožila projekt za bolj zdravo prehranjevanje otrok, s katerim poskušajo preprečiti vse več debelosti med otroki. Tako bodo 8. novembra na evropski dan zdrave prehrane kuharski mojstri v EU pokazali otrokom, kako kuhati zdravo hrano in kako se zdravo prehranjevati v šolah in restavracijah. V ta namen je komisija vzpostavila tudi posebno spletno stran za predstavitev tega projekta. Debelost namreč postaja velik zdravstveni problem v Evropi, zlasti med otroki. Okoli 400.000 otrok v Evropi ima previsoko telesno težo oziroma je predebelih. Tajanje ledu Na Antarktiki se je zaradi višjih temperatur sta-jal led v velikosti približno 20 Slovenij. Podatki, ki jih je zbral Nasin satelit QuickScat med julijem 1999 in julijem 2005, so razkrili, da je do največjega tajanja ledu v zadnjih 30 letih prišlo januarja 2005, in sicer na več območjih, tudi tam, kjer so znanstveniki menili, da je to malo verjetno, na primer na višjih nadmorskih višinah in globoko v notranjosti Antarktike. GLOBUS Antarktika ima največje zaloge sladke vode na svetu, spremembe v količini ledu pa vplivajo na gladino oceanov, koncentracijo soli in vreme po svetu. čustev. Toda zadnja raziskava je pokazala, da to ni nič drugega kot mit. Avtorji raziskave pravijo, da neposredne povezave med zadovoljstvom pri delu in produktivnostjo ni. Odločilnejše so osebnostne lastnosti posameznika, kot so ocena samega sebe, emocionalna stabilnost, materialna zainteresiranost, vestnost itd. Predmet raziskav, ki so jih na tem področju v ZDA delali nekaj desetletij, je bilo nekaj tisoč ljudi, ki so delali v stotinah različnih organizacij. Zadovoljstvo pri delu in produktivnost sta sicer povezana, vendar ne vplivata drug na drugega. Za dobro opravljeno delo je torej potrebna drugačna motivacija kot samo užitek pri delu. 37 Triintridesetletni Bear Grylls je prvi človek, ki je s pomočjo jadralnega padala preletel najvišjo goro sveta Mount Everest. Nekdanji britanski vojak se je na pot odpravil s posebnim motornim jadralnim padalom, s katerim je dosegel potrebno višino za najvišji vrh sveta, ki je na 8848 metrih nadmorske višine. Letos se na najvišjo goro sveta namerava povzpeti okoli 550 ljudi. .....................mmmm...................................................urnim..........^gflf TUJI TISK Restavrirali bodo sam most pa tudi njegove kamnite podpornike. V načrtu je nova izolacija proti vodi, plinska razsvetljava. Predvideno je, da bodo skupni stroški znašali več kot 100 milijonov čeških kron. Dela na mostu bodo trajala leto in pol, potekala pa bodo postopoma, saj most ne bo popolnoma zaprt za promet. Veliko dlje bo trajala rekonstrukcija kamnitega podpornega dela mostu. Vsak košček mostu bodo strokovnjaki natančno pregledali in opredelili, ali bo ohranjen in očiščen ali ga bodo zamenjali. Washington ProFile Resnica in delo Predvidevajo, da če je delavec zadovoljen s svojim delom, to povečuje njegovo storilnost in izboljšuje njegovo delovno disciplino. To pomeni, da človek, ki dela z veseljem, dela bolje kot njegov sodelavec, ki ne občuti takšnih Demokracija • 221x11 • 31. maj 2007 INTERVJU Gre za nakup, ki ustreza potrebam Slovenske vojske Gašper Blažič, foto: Bor Slana Generalpodpolkovnik Albin Gutman je od 1. junija lani znova načelnik generalšta-ba Slovenske vojske. Rodil se je leta 1947 v Novem mestu, leta 1985 pa je v Ljubljani diplomiral iz pedagoških ved. Pri tem se je ves čas vojaško izobraževal, najprej na šoli za rezervne častnike, nato na tečajih in šolah na področju štabnega poveljevanja. Zaposlil se je najprej v občinskem štabu Teritorialne obrambe (TO) v Novem mestu, nato pa na občinskem sekretariatu za obrambo. V času osamosvajanja je bil poveljnik Dolenjske pokrajine, po osamosvojitvi je nadaljeval vojaško kariero na ministrstvu za obrambo, kjer je bil nekaj časa namestnik ministra in državni sekretar. V tem času je končal specializacijo s področja menedžmenta na Visoki šoli za socialno delo. Med letoma 1993 in 1993je bil načelnik generalštaba Slovenske vojske (SV), nato pa glavni inšpektor za obrambo ter vojaški svetovalec ministra za obrambo. Za svoje delo na področju obrambe je prejel več odlikovanj. Prvega junija bo minilo eno leto, odkar ste bili imenovani za načelnika generalštaba Slovenske vojske. Kako bi na kratko ocenili to obdobje? Lahko ga ocenim kot zelo intenzivno obdobje. Ko sem prevzel to dolžnost, sem si zadal dve nalogi. Prva je bila zagotoviti zmogljivost Slovenske vojske, ki smo jo kot članica Nata deklarirali kot skupno zmogljivost Nata, druga pa je bila uspešno končati usposabljanje in napotitev 10. motoriziranega bataljona v operacijo za podporo miru na Kosovu. Moram reči, da smo oba cilja v celoti in kakovostno realizirali. Jasno je, da smo pri oblikovanju zmogljivosti izhajali iz treh temeljnih elementov, to so kadri, usposobljenost in materialna sredstva. Ob nastopu funkcije - formalno vas je predlagal obrambni minister Erjavec - ste dobili podporo tako rekoč vseh političnih akterjev ne glede na politično barvo. Po drugi strani pa je mogoče v nekaterih medijih zaslediti, daje bilo vaše imenovanje za načelnika generalštaba le začasna rešitev... Ne bi rad komentiral pisanja medijev. Kar so zapisali, so zapisali. Dejstvo pa je, da na- čelnika predlaga minister za obrambo, imenuje pa ga vlada. Dolžnost, za katero sem imenovan, bom opravljal, dokler ne bom dobil druge naloge. Osebno se ne obremenjujem s takimi in podobnimi pisanji. V svoji karieri sem opravljal že veliko funkcij na obrambnem področju - od namestnika obrambnega ministra, državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo pa do inšpektorja za obrambo, svetovalca ministra in načelnika generalštaba. Poleg tega je treba vedeti, da je vojska značilna po tem, da nobena dolžnost ni stalnica. Upam, da se večina naših pripadnikov, predvsem častnice in častniki, zaveda, da bodo opravljali določeno dolžnost le nekaj let, prej ali slej pa bodo prevzeli druge naloge. Tako je v vseh vojskah in tako je tudi v slovenski. Načelnik generalštaba ste bili že v devetdesetih letih. Tedanji čas je bil zaznamovan s tranzicijo, zdaj pa je Slovenija članica zveze Nato in Evropske unije. Seje Slovenska vojska poleg tega, da se je preoblikovala v poklicno vojsko, od tedaj veliko spremenila? Slovenska vojska se je v letih, odkar obstaja, zelo veliko spremenila. Ocenjujem, da je od leta 1990 narejenih veliko korakov pri graditvi kakovostne in učinkovite vojaške organizacije. Spremembe so bile naša stalnica. Slovenska vojska je preživela različna obdobja, v njih je imela različne naloge, vse naloge je uspešno izvedla. Ključna razlika je odprava naborniškega načina dopolnjevanja. Število pripadnikov se je precej zmanjšalo, perspektiva pa je, da bi imeli poleg poklicnih pripadnic in pripadnikov še okoli pet tisoč pogodbenih rezervistov. To bi bilo primerno število za opravljanje že opredeljenih nalog. V vašem življenjepisu je zapisano, da ste študirali na pedagoški akademiji, po osamosvojitvi ste opravili specialistični študij menedžmenta in socialnega dela v podjetjih na tedanji Visoki šoli za socialno delo, poleg tega pa ste se vojaško izobraževali. Vam pedagoška izobrazba po-maga pri vodenju vojske, ki je sicer strogo hierarhično urejena? To je splošna izobrazba, ki jo pridobiš v šolstvu. Je pa res, da občutek za človeka, ki ga pridobiš pri pedagoškem študiju, vpliva tudi na kasnejše poklicno delovanje. Študij menedžmenta pa mi je dal znanja, ki jih pri vodenju tako velike ustanove, kot je Slovenska vojska, potrebujem. Poleg tega je pomembno vojaško znanje. Očitno so moje kvalifikacije in znanja ustrezni, da so me drugič imenovali za načelnika generalštaba. Zdi se, da se področje obrambe in vojaških zadev precej hitro spreminja. Kakšen pomen ima stalno izobraževanje za poklicnega vojaka oz. častnika? To je ključni element v razvoju vojske. Prav zaradi tega v Slovenski vojski izobraževanju posvečamo veliko pozornost. Naši vojaki, podčastniki in častniki tako pridobivajo ustrezno znanje za opravljanje aktualnih nalog. Tu so še funkcionalna usposabljanja, ki so na različnih stopnjah zelo zahtevna in trajajo tudi po dve leti. Slovenska vojska ima ta čas dovolj znanj, da lahko zagotavlja kakovostno izvajanje vseh dodeljenih nalog. V Slovenski vojski smo veliko pozornost namenili tudi jezikovnemu izobraževanju. V Ajševici imamo celo svoj center za tovrstno pridobivanje znanj. V njem izvajamo tudi usposabljanje pripadnikov držav članic Nata in partneric. Potrebno je tudi izobraževanje s področja informatike, ker je ta princip vključen v vse strukture Slovenske vojske. Ne pozabimo na nova vojaška znanja, ki izhajajo iz sodobne vojaške teorije, kar pridobivamo z različnimi oblikami štabnega šolanja. V Slovenski vojski tudi aktivno usposabljamo pilote in upravljavce plovil. Slovenska vojska je ta čas najbrž edina ustanova, ki zagotavlja kakovostno šolanje pilotov, kar posledično pomeni, da lahko vsi, ki potrebujejo pilote, računajo na naš kader. V teh organizacijah jim lahko ponudijo višje plače (ne nazadnje dobijo že visoko usposobljen kader, ne da bi imeli stroške z njihovim šolanjem). Udeleženi ste bili tudi v pripravah na osamosvojitev Slovenije, med osamosvojitveno vojno ste bili v vrstah Teritorialne obrambe ► Demokracija • 22/xii • 31. maj 2007 39 INTERVJU Slovenska vojska je nastajala od maja leta 1990 s pomočjo MSNZ in se nato nadaljevala s TO. Ena od modrih odločitev vodstva Slovenije je bila, da ohrani TO. ► poveljnik Dolenjske pokrajine. Znano je, da je po premikih vojaških vozil na Primorskem 26. junija, še pred slovesno razglasitvijo samostojnosti, prva puška v vojni za Slovenijo počila na območju Novega mesta, ko je tankovska kolona jugoslovanske vojske prodirala iz Karlovca proti Ljubljani, kasneje pa so na Dolenjskem potekali večji spopadi z jugoslovansko vojsko, in sicer na Medvedjeku, v Krakovskem gozdu, pri Pri-lipah. Kako se spominjate tega obdobja? Leta 1986 so me imenovali na mesto sekretarja za obrambo v občini Novo mesto, poveljnik Teritorialne obrambe območja pa sem bil že od leta 1983. Enote so sestavljali samo rezervisti. Naša takratna brigada je bila ena najbolj cenjenih v Jugoslaviji. Dolžnost sekretarja mi je omogočala, da smo takoj po volitvah, ko je prišlo do odvzema orožja Teritorialni obrambi, tudi sami ukrepali. Glede na to, da smo imeli orožje in ustrezno kadrovsko sestavo, smo sestavih posebno enoto, s katero smo varovali orožje vse do prvih spopadov. Kasneje je bil imenovan poveljnik republiškega štaba, sledilo je imenovanje poveljnikov pokrajin, takoj zatem so sledile aktivnosti za zavarovanje slovenske samostojnosti. Najprej smo delovali v okviru Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ), zbrali smo kar nekaj tisoč pripadnikov, to pa nam je omogočilo, da smo na Dolenjskem imeli dovolj sil za uspešno obrambo svojega območja odgovornosti. V obdobju do razglasitve samostojnosti smo imeli priprave, vojaške obveznike smo poklicali na usposabljanje, da bi jih pripravili na delovanje v morebitni vojni. Izdelali smo tudi celovit načrt, ki je bil podlaga za delovanje. Tako je bila Dolenjska pokrajina, ki je vključevala precejšen del Slovenije, pripravljena na delovanje. Sam sem se udeležil slovesne razglasitve samostojnosti v Ljubljani, takoj po njej sem se vrnil v Novo mesto. V začetku smo imeli kar nekaj težav z informacijami o koloni, ki je prihajala iz Karlovca. Morali smo postaviti blokado, kolona je obstala v blokadi, blokada pa ni omogočala bojnega delovanja. Kasneje smo del kolone ustavili na Medvedjeku, kjer je imela podporo letalstva. Kolono smo spremljali z Medvedjeka do Krakovskega gozda, kjer smo pripravili zasedo. To kolono, ki je dobila povelje, naj uničuje vse, kar ji pride na pot, smo nevtralizirali v Krakovskem gozdu. Zgodba se je končala pri Prilipah, kar je bil zadnji spopad na tem območju. Obdobje spopadov je bilo sicer kratko, a priprave so bile dolgotrajne. Bilo je intenzivno obdobje, nabito s čustvi. Imeli smo zelo malo poklicnih pripadnikov, tedaj je bilo okrog 400 ljudi, ki so bili zaposleni v občinskih štabih Teritorialne obrambe. Bi lahko rekli, da ima Slovenska vojska, kot jo poznamo danes, neposredno kontinuiteto s Teritorialno obrambo? Sami ste se na Albin Gutman novomeškem občinskem štabu TO zaposlili leta 1976, po osamosvojitvi pa ste prišli na ministrstvo za obrambo in nato na general-štab. Kakšna pooblastila in naloge je imela TO v času Jugoslavije glede na vlogo JLA? Teritorialna obramba je bila praktično republiška vojska. Vsaka jugoslovanska republika je imela lastno teritorialno obrambo. Zaposleni v štabih TO so bili profesionalci, ki večinoma niso izhajali iz vrst JLA. Kasneje je spremenjeni zakon podredil TO generalštabu JLA. TO je bil formalen naziv naše vojske vse do spremembe zakona o obrambi leta 1996; prav pa je, da povemo, da je Slovenska vojska nastajala od maja leta 1990 s pomočjo MSNZ in se nato nadaljevala s TO. Ena od modrih odločitev vodstva Slovenije je bila, da je ohranila TO. TO v Sloveniji je bila v vsebinskem smislu naša državna vojska. Ko pa govorimo o pooblastilih TO pred letom 1990, lahko rečem, da je TO sama kupovala opremo, se organizirala, izpopolnjevala enote. Naloge obrambe so bile oblikovane glede na obrambne načrte tedanje države Jugoslavije. V ustavi je zapisano, da je vrhovni poveljnik Slovenske vojske predsednik države. Kakšna so pooblastila načelnika general-štaba? Kakšno je razmerje med generalšta-bom, obrambnim ministrstvom in predsednikom države? Razmerja so takšna, kot so zapisana v ustavi in zakonih. Predsednik države je, kot ste rekli, vrhovni poveljnik vojske, minister za obrambo je moj neposredno nadrejeni, do predsednika države pa izpolnjujem vse tiste obveznosti, ki so vezane na operativne in protokolarne funkcije. Omeniti velja tudi letno poročanje obrambnega ministra predsedniku države o pripravljenosti naše vojske. Omenjate poročilo predsedniku države, ki je bilo izdelano nedavno. Predsednik Janez Drnovšek naj bi bil s poročilom o pripravljenosti Slovenske vojske zadovoljen, saj naj bi bila SV dobila boljšo oceno kot lani. Po drugi strani pa je mogoče že dlje časa slišati, da ima Slovenska vojska kadrovske težave. Primanjkovalo naj bi poklicnih vojakov, poleg tega obrambni minister svari pred poslabšanjem delovnih razmer. Kakšno je dejansko stanje? Kadrovske težave so tudi na splošno precej aktualne. Mi smo pravočasno zaznali, da se na kadrovskem področju dogajajo precejšnje spremembe v celotni državi. To vpliva tudi na Slovensko vojsko. SV je čedalje bolj strokovno formirana organizacija, čedalje večje so potrebe po visoko izobraženih kadrih. Slovenija s svojim ekonomskim razvojem odpira pot tudi drugim panogam, zato je precej konkurence. Jasno je, da moramo začeti z aktivnostmi, s katerimi bi v SV pri- 40 Demokracija ■ 22/xii • 31. maj 2007 INTERVJU peljali dovolj kadrov. Na to smo začeli opozarjati v želji, da bi SV lahko maksimalno zmogljivost dosegla v letu 2009. Za zdaj še lahko opravljamo selekcijo med prijavljenimi. Če pogledamo številke - leta 2012 naj bi bilo 8.500 poklicnih vojakov in častnikov ter okrog 5.500 pogodbenih rezervistov. Trendi kažejo, da lahko dosežemo te številke, seveda s podporo celotnega obrambnega sistema in tudi širše. Izvajati pa smo začeli tudi nekatere ukrepe, na primer povišali plače predvsem tistim pripadnikom SV, ki opravljajo posebne naloge. Ključno pa je, da bo kmalu sprejet zakon o vojaški službi. Ko smo se nedavno srečah načelniki ge-neralštabov članic zveze Nato in partnerskih držav, je bila Slovenija izpostavljena v pozitivnem smislu kot ena redkih držav, ki cilje, ki smo si jih zastavili, tudi uresničuje. Pričakujete, da se bo z zakonom o vojaški službi položaj vojakov izboljšal? Položaj vojaka se izboljšuje na različne načine, zakon pa daje podlago za to. Bo pa zakon omogočil bistveno boljši status vojaka, zlasti glede na rešitve o zagotavljanju celostne preskrbe ter ustreznih dodatkov pri plači. Izvirni greh težav Slovenske vojske naj bi bila menda preveč na hitro izvedena profesionalizacija ... S preteklostjo se kot vojak ne ukvarjam rad. Vojaki se ukvarjamo z resursi, ki so nam na razpolago, in iz tega naredimo največ. Res je, da profesionalizacija teče hitreje, kot bi kdo predvideval. V to je bilo vloženo veliko truda. Če tega ne bi bilo, ne bi dosegli tako dobre pripravljenosti in ne bi mogli poslati bataljona na Kosovo. In če minister Erjavec ne bi podpiral vojske, potem teh ciljev ne bi dosegli. Lani septembra je prišlo do afere v zvezi z domnevnim spolnim nadlegovanjem voja-kinj. Sami ste tedaj dejali, daje bila opravljena preiskava, ki naj bi bila pokazala, da ni prišlo do očitanih dejanj. Tedaj ste se obrnili tudi na državno tožilstvo, ki naj bi bilo obe vojakinji poklicalo na zagovor, vendar so na tožilstvu zanikali, da bi ju povabili na pogovor. Je torej omenjena afera še vedno odprta? Mi smo ta primer zaključili. Formirali smo komisije, ki so ustrezno preverile dogajanje v zvezi s tem. O tem smo poročali tako parlamentarnemu odboru za obrambo kot uradu varuha človekovih pravic. Zadeva je bila izbrana kot ponesrečen primer, ker se je poskušalo dokazati, da v SV prihaja do nasilja nad ženskami. Do danes ne ena ne druga vojakinja ni prijavila nikakršnega nadlegovanja. Tedaj sta prijavili ogrožanje varnosti. Ugotovljeno je bilo, da njuna prijava ni bila utemeljena. Slovenski vojaki precej sodelujejo v mirovnih misijah v tujini, zlasti na Kosovu. Lani pa je izbruhnila afera, ko je prišlo do odločitve o odhodu štirih vojakov v Irak. Se je ta odločitev pokazala za pravilno? Kakšne posledice je prinesla? Posledic ni bilo nobenih, je pa res, da je bila ta misija po eni strani pomembna za SV, ker so častniki in podčastniki pridobili ustrezne izkušnje, SV pa je pokazala, da je sposobna sodelovati tudi pri takšnih operacijah. En podčastnik je bil celo povabljen, da ostane na operaciji še en mandat. V takih primerih se je mogoče zelo veliko naučiti in to so izkušnje, ki jih vojak mora pridobivati. Dobili smo izjemno pozitivne ocene. Odgovor na vprašanje, kaj dosežemo, če napotimo enega ah dva častnika SV na misije, pa je zunaj pristojnosti vojakov. Država seje zavezala izpolnjevati obveznosti do zveze Nato, del teh pa je sodelovanje v misijah. Precej prahu je dvignil tudi nakup oklepnikov finskega izdelovalca Patria. Oklepniki naj bi bili neustrezno opremljeni in poleg tega še predragi. Je zdaj, ko se afera z oklepniki umirja, mogoče reči, daje šlo za nakup, ki ustreza potrebam Slovenske vojske? Gre za nakup, ki ustreza potrebam SV. Temeljna ideja je bila, da nabavimo oklepnike, v katerih bodo vojaki lahko najbolj varni pri izvajanju nalog v vseh okoliščinah bojevanja. To pa pomeni tudi ustrezno varnost, oborožitvene sisteme in premičnost. Menim, da gre za eno najbolj ustreznih oklepnih vozil za potrebe Slovenske vojske. Torej ste prepričani, da je šlo za pravilno odločitev glede na to, da je bila v igri tudi Sistemska tehnika? Prav gotovo. Kakšna pa je bila razlika v ponudbi? Po navedbah strokovnjakov so bile razlike bistvene. S samo ponudbo se sicer nisem podrobno ukvarjal, rečem pa lahko, da je Patria za potrebe Slovenske vojske ponudila bistveno kakovostnejše oklepno vozilo. Kaj pa namerava Slovenska vojska storiti s starimi oklepnimi vozili, na primer s tanki? Bodo pristali med starim železom? V nobeni vojski oklepna vozila ne pristanejo med starim železom. Tehnično se mora vojska sicer posodabljati, vendar to ne pomeni, da se mora stara oklepna tehnika odstraniti. Vse vojske jo imajo še naprej, tako je tudi pri nas. Je pa res, da je število profesionalcev, ki upravljajo takšno tehniko, manjše. Kaj pa letalstvo in ladjevje? Ali ima Slovenska vojska v prihodnosti načrt kupiti tudi vojaške lovce in kakšno bojno ladjo? Leta 2012 naj bi bilo 8.500 poklicnih vojakov in častnikov in okrog 5.500 pogodbenih rezervistov. Trendi kažejo, da lahko dosežemo te številke. Demokracija • 22/xii • 31. maj 2007 Ta čas obstaja potreba po nakupu transportnega letala. Tako letalo je pomembno, da lahko preskrbujemo vojake na različnih misijah. Tudi na morju bomo potrebovali ustrezno dopolnitev s tehniko, s katero bomo zagotavljali ustrezno varnost slovenske obale. Svet se spreminja, vse več je tudi vojaškega povezovanja, ki nadomešča klasično obrambo posamezne države. Kako si dolgoročno predstavljate prihodnjo vlogo Slovenske vojske? SV bo v različnih misijah sodelovala tudi v prihodnje. Do leta 2012 bo od 400 do 500 naših pripadnic in pripadnikov na različnih operacijah zunaj Slovenije v okviru Nata, EU in ZN. Zagotavljali bomo zmogljivost in usposobljenost vojakov, na misije v tujino pa bomo pošiljali visoko usposobljen in ustrezno opremljen kader. Zagotovo pa bomo še naprej izvajali temeljno poslanstvo Slovenske vojske, to je zagotavljanje najvišje stopnje vojaške varnosti državljank in državljanov Slovenije. ID 41 mmffi i Dekletov grob na Gradišču Dr. Milko Mikola,foto: Ivo Žajdela V nasprotju z večinskim prepričanjem partizani med vojno niso pobijali ljudi le na nekaterih območjih Slovenije. Pobijali so jih povsod, kjer so se pojavljali. 0 njihovih hudih zločinih govori tudi grob Anice Štefanič na Gradišču pri Ponikvi. Kraj Srževica v bližini Ponikve pri Grobelnem bi predstavljal povsem običajno vas, pravzaprav zaselek raztresenih hiš, o katerem bi ne bilo kaj dosti povedati, če se ne bi slaba dva meseca pred koncem vojne leta 1945 tam zgodil strašen zločin, ki so ga zagrešili tamkajšnji partizani. Žrtev zločina je bila 20-letna 42 Anica Štefanič, kmečko dekle iz Zbelovega pri Ločah. Skrivanje identitete Tragično usodo Anice Štefanič je leta 2000 v svoji knjigi Iz devete vasi... opisala njena teta Emiljana Štefanič. Za Anico Štefanič je v svoji knjigi uporabila izmišljeno ime »Jerneja Karničar«, za rojstno vas Zbelovo pa ime »Grabno«. To si je mogo- če razložiti le tako, da se ni želela izpostaviti, ker se je verjetno še vedno bala morilcev svoje svakinje, saj so bili ti takrat še živi. Po njenem zapisu je zgodbo nesrečne Štefaničeve povzel nekdanji župan občine Slovenske Konjice Jože Baraga in jo objavil v zborniku Loče iz roda v rod, ki je izšel leta 1999. Tudi naš opis te tragične zgodbe je v glavnem povzet po zapisu v knji- gi Emiljane Štefanič in je le delno dopolnjen z nekaterimi podatki, ki se v njeni knjigi ne navajajo. Pot brez vrnitve Anica Štefanič je bila preprosto kmečko dekle, rojena leta 1924 v Zbelovem pri Ločah. Bilo je marca 1945, ko so se pri Štefaničevih že začeli pripravljati na pomladansko setev in so na njivo vozili gnoj, ker so Demokracija • 22/XII "31. maj 2007 Grob Anice Stefanie na Gradišču nameravali prihodnji dan orati. Tega dne se je pri njih oglasila soseda, ki je bila noseča, in je Anico prosila, če bi šla zanjo v Maribor nakupit opremo za novorojenčka, za kar so ji bile dodeljene karte. Anica ji je rada ustregla, saj je vedela, da soseda Maribora ne pozna kaj dosti in bi se sama v njem le težko znašla. Z vlakom se je naslednjega dne odpeljala v mesto in se po opravljenem nakupu z vlakom tudi vračala. Vendar se domov ni nikoli vrnila. Po posilstvu SG Smrt Kot že večkrat prej se je tudi tistega dne peljala do Ponikve in se oglasila pri svoji sestri, ki je bila tam poročena. Drugo jutro se je peš napotila proti domu, kar je bilo zanjo usodno. Na ZGODOVINA poti med Ponikvo in Lipoglavom, kjer je bila njena domača železniška postaja, je namreč padla v roke partizanom, obveščevalcem tamkajšnje kurirske postaje, in ti so jo odpeljali v zaselek Srževica pri Ponikvi, kjer so imeli kurirsko javko. Tam so jo zaprli v hišo Treze Ogrinc, po domače pri Keglič. Zaprli so jo v klet, kjer naj bi jo bili po pripovedovanju domačinov posiljevali, nato pa so jo po nekaj dneh odgnali na bližnjo vzpetino Gradišče ter jo tam v gozdu ustrelili in zakopali. Ko so se vrnili, so s seboj prinesli Aničin plašč in čevlje. Gospodinji so na vprašanje, kje imajo dekle, odgovorili, da so jo izročili brigadi in da je tam dobila drug plašč in drugo obutev. Ker pa je ženska slišala iz gozda strel, je slutila, da ne govorijo resnice in da so dekle umorili. Iskanje sestre Domačim se je sicer zdelo čudno, da se Anica ni vrnila domov, vendar jih ni pretirano skrbelo, saj se je pogosto zgodilo, da se je oglasila pri svoji sestri na Ponikvi in tam tudi prenočila. Ko pa je po nekaj dneh še vedno ni bilo domov, je šel oče njeno izginotje prijavit na orožniško postajo v Ločah, a tam niso storili ničesar, češ naj bi bila Ana verjetno odšla k partizanom. Tudi tisti, ki so vedeli, kaj se je z njo zgodilo, Štefaničevim tega niso hoteli ali si niso upali povedati. Kaj se je z njo zgodilo in kje je njen grob, je po vojni uspelo ugotoviti šele njenemu bratu Francu, ki je bil med vojno prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Ko se je po vojni vrnil domov in je zvedel za smrt svoje sestre Ane, je sklenil, da bo raziskal okoliščine njene smrti in poiskal njen grob. Seveda je moral vse delati na skrivaj, saj je Ana za oblast veljala za izdajalko. Odkritje umorjene ko je mi zid molčečnosti končno prebit, je od tamkajšnjih ljudi dobil na- Hiša v lasti Ludvika Zupanca oziroma njegovih staršev v Srževici pri Ponikvi. Hiše danes ni več, na njenem mestu je novogradnja. V kleti te hiše so partizanski kurirji imeli zaprto Anico Štefanič, kjer so jo posiljevali in od tod odvedli v smrt. Anica Štefanič mig, kje naj bi bil sestrin grob in kdo so njeni morilci. Skupaj z mlajšo sestro se je podal v gozd, kjer sta bila, kot je izvedel od domačinov, dva grobova. Ko je na kraju, kjer je domneval, da bi lahko bil sestrin grob, začel kopati, je naletel na truplo neznanega moškega, ki so ga verjetno umorili isti partizani, kot so umorili njegovo sestro. Ko pa je začel kopati na drugem mestu, je kmalu izgrebel glavo svoje sestre Grob Anice Štefanič Ane, ki jo je takoj prepoznal po njenih dolgih, v kito zvitih laseh, predvsem pa po sponki za lase, ki ji jo je sam prinesel iz Danske, ko je prišel iz nemške vojske do- Vzpetina Gradišče, na desnem pobočju je grob Anice Štefanič. Demokracija ■ 22/xii • 31. maj 2007 43 P . Ttalvarija Gornja Radlje Maribor Radgona ob Dravi 104,5 105,9 Tolsti 965 vrh 95,7 i 1 Tolmin 91,2 Sv. Gora • 107'5 Planina • Ajdovščina Križna lornberk 91,2 • gora fcaa o 96,8 Ilirska bistrica . 97,3J r Radio rka 106.6 MHz ZGODOVINA Dekletov grob na Gradišču ► movna dopust. Na prošnjo svoje sestre je s kopanjem nehal in grob poravnal nazaj. Uvrščena med borce Ker so njeni domači želeli, da bi Ana počivala v posvečeni zemlji na domačem pokopališču, so oblasti prosili za dovoljenje za prekop, slednje pa jim tega niso hotele dovoliti, saj je Ana, kot smo zapisali, zanje veljala za izdajalko, čeprav so nedvomno vedeli, da to ni bila. Če bi res bila izdaj alka, bi morah po takratnem 28. členu zakona o zaplembi imovine po vojni zapleniti njeno premoženje oziroma njen dedni delež, kot so to storili v drugih takšnih primerih. Z leti sta tudi oblast in tamkajšnja borčevska organizacija verjetno spoznali, da jima resnice o Anini smrti ne bo več uspevalo dolgo prikrivati. Da bi preprečili morebiten poskus odkrivanja pravih storilcev zločina, so Ano Štefanič uvrstili med padle borce NOB. Odločitev sorodnikov Šolarji iz osnovne šole na Sladki Gori so vsako leto pred dnevom mrtvih Avtor prispevka in ena od žrtev partizanskih zločincev na tem območju ob Aničinem grobu bila kasneje očitala celo njegova žena in ga zmerjala z morilcem. Zaradi nenehnih groženj, da bo tudi njo ustrelil, se je pred njim raje umaknila v Avstralijo. Zdaj občasno živi na Pragerskem. Isti obveščevalci, ki so umorili Ano Štefanič, so verjetno pozno jeseni 1944 blizu Sladke Gore umorih tudi peka Andreja Mauri-na iz Šmarja pri Jelšah, ko je tam pri kmetih kupoval les za kurjavo. Tudi njegovi morilci so bili namreč obveščevalci s tamkajšnje kurirske postaje, o čemer pričajo ohranjeni dokumenti Okrožnega pooblaščenca Ozne za okrožje Kozje. Ta v svojem poročilu Odseku Ozne za Štajersko in Koroško z dne 13.11.1944 omenja poročilo komandirja TV-stanice 2s Zmaga, v katerem se je med drugim navajalo, da so obveščevalci te kurirske postaje (stanice) »prijeli nekega izdajalca Andreja Mavrina iz Šmarja pri Jelšah in ga sami ubili, ker je narod to zahteval«. Morilci Ane Štefanič in verjetno tudi Andreja Maurina za svoj zločin niso nikoli odgovarjali. Eden od njih, T. R., je postal celo javni tožilec v Kopru. BI njen grob okrasih in na njem prižgali sveče, saj so jim v šoli dejali, da v njem počiva partizanka. Borci so njeno ime hoteli vklesati na spomenik padlim borcem NOB v Ločah, a jim tega Štefaničevi niso dovolili. Anica Štefanič tako še vedno počiva v gozdu na gričku z imenom Gradišče. Za njen grob zdaj skrbijo Štefaničevi iz Zbelovega. Ko sva ga jeseni skupaj s članom komisije za prikrita grobišča Janezom Črnejem obiskala, sva bila ob pogledu nanj prav ganjena, kako lepo je urejen. Čeprav bi zdaj svojci posmrtne ostanke pokojne Ane lahko brez kakšnih ovir prenesli na domače pokopališče, tega ne bodo štorih. Kot pravijo, želijo, da njen grob ostane tam, kjer je, in da bodo zanj še naprej tako lepo skrbeli, kot so skrbeli doslej. Grob obiskujejo tudi najmlajši člani Šte-faničeve družine, ki zagotavljajo, da bodo takrat, ko njihovi starši tega ne bodo več zmogli, skrb zanj prevzeli oni. Kdo SO morilci? Na koncu te pretresljive zgodbe še nekaj besed o morilcih. Kakor so Štefaničevi kasneje izvedeli, so pri umoru Ane sodelovali trije partizanski obveščevalci kurirske postaje v Srževici. To naj bi bih J. F. iz Bohovega pri Ponikvi, L. Z. iz Srževice in T. R. iz oklice Ponikve. Ano naj bi bil ustrelil J. F., kar naj bi mu 44 Demokracija ■ 22/xn ■ 31. maj 2007 ETNOLOGIJA Slovar stare prekmurščine V. M., foto: arhiv Demokracije Založba ZRC je skupaj z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU izdala Slovar stare knjižne prekmurščine, ki ga je več let sestavljal izjemni prekmurski znanstvenik in humanist prof. dr. Vilko Novak. SLOVAR STARE Jfl KNJIŽNE - PREKMURŠČINE Slovenci, živeči na ozemlju med Muro in Rabo, so v ogrski monarhiji razvili svoj knjižni jezik, ki temelji na prekmurskih govorih. Za jezik in kulturo tega območja je bila značilna močna izoliranost od osrednjeslo-venskega ozemlja, hkrati pa nadaljevanje ciril-metodijske tradicije, zato tudi paralele z zahodnoslo-vanskimi jeziki in kajkavščino. V jezikovnem in kulturnem življenju je bilo za ogrske Slovence pomembno obdobje protestantizma, ko so se prvič povezali z osrednjimi slovenskimi območji. Prekmurski protestantski pisci so v dvesto letih izdali vrsto pesmaric, molitveni-kov in različnih nabožnih besedil, močno pa so vplivali tudi na razvoj katoliškega prekmurskega slovstva. Stara knjižna prekmur-ščina je jezik, ki se je na ozemlju med Muro in Rabo uporabljal in razvijal v času od prve knjige v pre-kmurščini (Ferenc Temlin, Mali katechismus, 1715) do leta 1919, ko se je Prekmurje združilo s preostalo Slovenijo v skupni državi. Od 1715 do 1886 Delo pri slovarju stare knjižne prekmurščine je na pobudo akademika Franceta Be-zlaja prevzel prof. dr. Vilko Novak, etnolog, literarni zgodovinar in jezikoslovec, predvsem pa odličen poznavalec prekmurske zgodovine, stare prekmurske književnosti in njenega jezika. Iz starih knjig je izpisoval v letih 1977-1981. Po določenih načelih in izboru virov iz obdobja 1715-1886 je izpisal 25 jezikovno, avtorsko in vsebinsko najznačilnejših del. Zastopani so vsi pomembni avtorji. V izbor je zajeta vsa tematika, ki jo je obravnavala stara prekmurska literatura. Največ je verskih besedil (11), sledijo učbeniki in vzgojne knjige (8), nekaj besedil obravnava zgodovino (2) in ljudske običaje (1); izpisan je tudi časopis Prijatel. Popolno so bila izpisana štiri dela: Temlinov Mali katechi- smus iz leta 1715, Abecedarium szlowenszko iz leta 1725, Severjev Red zvelicsansztva iz leta 1747 in Kiizmičev Vdre krsztsanszke kratki navuk iz leta 1754. Druga dela so bila izpisana delno. 16.000 besed Kartoteka vsebuje 160.000 izpisanih listkov. Redakci- jo gesel - približno 16.000 slovarskih gesel - je v letih 1981-1987 opravil Vilko Novak Leta 1988 je SAZU izdala poskusni snopič, v katerem je bilo objavljenih 124 iztočnic in je doživel lep sprejem. Računalniški vnos besedila je trajal deset let (1996-2006). Slovar stare knjižne prekmurščine obsega 14.880 iztočnic in 2.407 podiztočnic ter je tip zgo-dovinsko-narečnega slovarja. V slovarju so zajete besede in besedne zveze, izpisane iz del prekmurskih piscev 18. in 19. stoletja. Iztočnice so razložene z vzporednicami iz slovenskega knjižnega jezika. Urednica te zahtevne, zajetne (947 strani) in pomembne knjige je Milena Hajnšek Holz. Izdaja slovarja je pomembna za slovensko in primerjalno jeziko-slovj e in j e hkrati spomenik trdoži-vosti in ustvarjalnosti Prekmurcev v težkih geopolitičnih razmerah, v katerih so nekoč živeli. 10 OSEBNOSTI Josef Ressel je bil plodovit izumitelj, najbolj pa je znan po izumu ladijskega vijaka. Leta 1793 se je v češkem mestecu Hrudim rodil Jo-sef Ressel. Njegov oče je bil nemške narodnosti, mati pa je bila Čehinja. Zanimivo je, da Resslova mati kljub svojemu nemškemu možu ni znala nemščine, zato so v družini govorili le češko. Josef je imel starejšega brata in dve mlajši sestri. Osnovno šolanje je končal v domačem mestu, potem pa je kot eden najboljših učencev odšel na gimnazijo v av- strijski Linz. Zakaj prav v Linz in ne v kakšno bližnje mesto ni znano, vsekakor pa je v Linzu šolanje končal z odličnim uspehom. Po končani gimnaziji se je Ressel vrnil na Češko, kajti sprejet je bil na topničarsko šolo v Čeških Budjejovicah. Vendar je bil bodoči izumitelj fizično šibak mladenič, zato se je moral odreči vojaški karieri ne glede na svoj študijski uspeh. Po prekinitvi šolanja na vojaški šoli je odšel na Dunaj, se vpisal na univerzo, in sicer na politehniko. Glede na to, da ni imel denarja, pa se je moral že po nekaj semestrih posloviti od nje. Odločil se je, da si bo kruh služil kot državni uradnik habsburške monarhije. Odločil se je za poklic gozdarja. Uspelo se mu je vpisati na gozdarsko šolo v Mariabrunnu v bližini habsburške prestolnice in glede na svoje dotedanje učne uspehe je dobil celo državno štipendijo. Po končanem študiju je bil Ressel leta 1817 imenovan za gozdarja in sprejet v državno upravo. Višje oblasti so ga poslale službovat na Kranjsko. Glavni izum ladijski vijak Prvih nekaj let je služboval v Krškem in v Ljubljani ter verjetno že takrat začel preizkušati ladijski vijak. Ideja vijaka ni bila nova. Temeljila je na principu Arhimedove vijačnice za črpanje vode. Prav verjetno je bilo tudi, da so ta princip poznali že v starem Egiptu, vsekakor pa je poskuse z njim delal tudi Leonardo da Vinci. Ressla, ki je bil navdušen nad tehniko, je princip ladijskega vijaka navdušil že v študijskih časih. Prvič naj bi ga bil narisal leta 1812, to je v času študija na dunajski univerzi. Med službovanjem na Kranjskem je svojo idejo še izpopolnil in vijak preizkušal na čolnu, ki ga je spuščal po Krki in Ljubljanici. Pri teh poskusih je šlo še za ročno gnan vijak, vijak na parni pogon je prišel na vrsto mnogo kasneje. Leta 1821 je bil Ressel prestavljen na gozdno direkcijo v Trst. Po nekaj letih službovanja se je odločil, da bo svoj izum preizkusil tudi v praksi. Sklenil je, da bo zgradil ladjico na parni pogon, ki jo bo gnal vij ak, nameščen na krmi tik pred krmilom. Nekaj časa se je poigraval tudi z mislijo, da bi vijak namestil na premcu, in v prvi prijavi svojega patenta je to celo vnesel v dokumentacijo, vendar je kasneje prvotno zamisel opustil. Gradnja je bila seveda precejšen podvig, zlasti za človeka, ki ni imel prav veliko denarja. Ressel je bil od doma prej siromašen kot ne. Njegova plača državnega uradnika je bila skromna, kot so bile navadno plače nižjih državnih uslužbencev. Poleg tega je moral skrbeti za številčno družino. S prvo ženo je imel tri otroke, po njeni smrti pa Izumitelj ladijskega vijaka Bogdan Sajovic, foto: arhiv Demokracije Josef Ressel, po rodu Čeh, ki je večinoma deloval na našem ozemlju, je bil zelo plodovit izumitelj. Ni izumil le ladijskega vijaka, ampak je imel kakšnih trideset tehničnih patentov. Ker pa je bil pošten in naiven, so mu večino patentov ukradli. 46 Demokracija • 22/xii • 31. maj 2007 Poslovni neuspehi Ressei si je zamislil, da bo s parnikom, ki ga je poimenoval Civetta, vzpostavil redno potniško linijo med Trstom in Benetkami, ki so bile tedaj še vedno del habsburške monarhije; pravzaprav so bile glavni pomorski arzenal avstrijske vojaške mornarice. Poskušal je zbrati okoli 35 tisoč goldinarjev kapitala, ki bi bil potreben za odprtje nove ladijske linije. A njegov načrt mu je poskušal preprečiti William Morgan, angleški poslovnež, ki si je že prej pridobil pravico za promet med Benetkami in Trstom s parniki. Morgan je bil veliko sposobnejši poslovnež od Ressla. Imel je tudi kup denarja, tako da si je lahko privoščil veliko boljše odvetnike. Končno pa je bil plemiškega rodu in je imel že kot tak veliko boljše zveze od Trsta pa do Dunaja. Sprožil je pravo ofenzivo proti Resslu in bil pri tem uspešen. Sabotiral ga je tudi na druge načine; uspelo mu je recimo prepričati dobavitelja, da je odlašal z dostavo parnega stroja za Resslovo ladjo. Ressei je nato našel drugega dobavitelja parnega stroja, ki pa je bil slabše kakovosti. Zaradi tega je na poskusni vožnji prišlo do manjše nesreče, ko je počila cev. Morganu je prek zvez uspelo spet odložiti Resslov načrt, ker naj Resslovo plovilo ne bi bilo do- volj varno za potnike. Financerji so kmalu dvignili roke od načrta in ta je seveda propadel. Ukradeni patenti Na splošno Ressei nikoli ni imel srečne roke pri iskanju financerjev za svoje poslovne poteze. V svojem življenju je ustvaril kakšnih trideset izumov. A ko je prišlo do tega, da bi jih uresničil tudi v praksi in na podlagi tega kaj zaslužil, se je vedno znova opekel. Že samo to, da je prijavil patente, je stalo precej denarja, saj je moral vsako leto obnoviti svoje pravice in seveda plačati pristojbino. Nekajkrat tega ni zmogel in njegove patentne pravice so ugasnile. Poslovno spretnejši podjetniki so hitro pograbili na ta način proste patente in jih uporabili ter sami zaščitili kot svoje lastne. Dostikrat pa so se z Resslom poslovno povezali, in ko so se seznanili z izumom, so izumitelja izigrali, mu ukradli patent in ga prijavili kot svojega. Zato so šele desetletja po Resslovi smrti izumitelju tudi uradno priznali avtorstvo nekaterih inovacij in izumov, marsikaterega pa mu niso priznali niti do danes. Ressla so leta 1838 prestavili iz gozdarske uprave v vojaško mornarico. Ladje so bile tedaj še vedno večinoma lesene, zato je njegova prestavitev v vojaško mornarico razumljiva. Zanimivo je tudi to, da je bil Ressei kljub vsej svoji tehnični naprednosti nasprotnik železnih ladij. Menil je namreč, da je les boljši material, ki se prilagaja letnim časom, medtem ko je železo poleti vroče, pozimi pa mrzlo, kar škoduje tako zdravju potnikov in mornarjev kot tudi tovoru, ki ga ladja prevaža. Model Resslove ladjice Civetta, ki jo je gnal vijak. Kip Josefa Ressla v njegovem rodnem Hrudimu Preprečena napredovanja Ressei si je z nekaj inovacijami na področju navigacije pa tudi z načrti o pogozdovanju in boljšem izkoriščanju gozdov za potrebe mornarice pridobil nekaj pohval nadrejenih. Vendar je bil tudi v službi tako kot v poslovnem življenju prenaiven oziroma prepošten. Grajal je recimo vladno uredbo, ki je omogočala nenadzorovano izsekavanje na Krasu. Lesni veletrgovci so dragoceni hrast za lepe denarje prodajah v Anglijo in Francijo, za avstrijsko vojaško in trgovsko mornarico pa je lesa manjkalo oziroma jim je ostal le les slabše kakovosti. Kot uradnik je tudi opazil, da je država zmetala na deset tisoče goldinarjev za graditev gozdnih cest in poti, a so bile, potem ko so bile zgrajene, skoraj popolnoma neizkoriščene. Glede na to, da je imel Ressei pri svojem grajanju v bistvu prav, ga seveda niso mogli kar tako nagnati. Po drugi strani pa njegovi nadrejeni niso bili navdušeni, da je nižji uradnik opozarjal na njihove napake ali celo na njihovo domnevno korupcijo. Za graje so se mu zato potuhnjeno maščevali in Resslu preprečevali napredovanje v službi. Z napredovanjem pa je bila povezana tudi plača in Ressei je kljub vsem svojim izumom ostal prej siromašen kot ne. Ressei je večino svojega službovanja preživel v Trstu, Motovunu in Benetkah. Leta 1857 je službeno odšel v Ljubljano, kjer naj bi vodil pogozdovanje močvirnega predela ob mestu. Pri ogledih močvirnega terena je zbolel za malarijo. V noči na deseti oktober 1857 je izumitelj ladijskega vijaka Josef Ressei v ljubljanski bolnišnici umrl. IE ^¡¡a^ 102.1 Çt V A/ MJobota »1:02(537-19« Demokracija ■ 22/xn • 31. maj 2007 tel.: 02/537 1949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/34 51 51 ■ 1 www.rauiu-viVa.com e-mail: viva@radio-viva.com 47 OSEBNOSTI Ressei se je odločil, da bo vijak namestil na krmi pred krmilom. se je znova poročil in imel z drugo ženo še sedem otrok. Velik del plače je torej porabil za preživetje številčne družine. J FÜNFHUNDERT ! SCHULUNG oisTOmuaiiscHE MAT ION ALBAN K I KŽStMN Anf^uil S^Si-.-.^'.'AJr.f.i . ' Avstrijci so izumitelja počastili s tem, da se je pojavil na njihovih bankovcih. ZGODOVINA Rim - duša Zahoda Tekst in foto: Mitja Volčanšek Čeprav je Rim sopomenka za največje in najbolj dolgotrajno cesarstvo v zgodovini, njegov pomen daleč presega politično premoč, kije že zdavnaj minila. Latinska izposojenka imperij je še danes eponim za cesarstvo (glej knjigo Negrija in Hardta). Tako tudi sam izraz cesar izvira iz lastnega imena Gaja Julija Cezarja. Za Slovence pa je verski pomen središča vesoljne Cerkve zajet že v uporabi izvirnega imena Roma v korenu besed, ki označujeta božje poti in obiskovalcev le-teh romarje. Vendar je od nekdanje veličine ostalo bore malo, pravzaprav je politični in vojaški pomen mesto izgubilo v 4. stoletju, torej že za časa cesarja Konstantina, ki je dal sedež svoje države prenesti na bosporsko obalo. Zakaj torej še zmeraj govorimo o »večnem mestu« (Urbs aeterna) in »glavi sveta« (caput mundi)? Rim s svojo tisočletno slavno in hkrati kontroverzno zgodovino predstavlja simbol in ogledalo celotne zahodne civilizacije. Ker bralci o rimskih znamenitostih že veliko vejo in se lahko z Adrio Airways vsak teden odpravijo na ogled italijanske prestolnice, bi na tem mestu predstavil le nekaj spomenikov, ki na simbolni ravni vi tovariši. Grkom naklonjeni bogovi naj bi ga bili, da bi grška prevara uspela, utišali tako, da so nadenj poslali smrtonosne plazilce. Ta umetnina rodoške šole po eni strani priča o dvoumnem odnosu Rimljanov, potomcev trojanskega Eneja, do grške omike. Nad njo so bih hkrati očarani in preplašeni, saj se jim je tuja kultura zdela neprimerna za vojaški narod, ki si je za svoj cilj postavil osvojitev cele zemeljske oble. Sinteza grške in rimske duše, ki je na koncu nastala, pa je bila neverjetno uspešna in jo povzema prav Laokoontov kip. Človek v svoji mogočnosti kljubuje silam narave, okrutnim bogovom; je močan in hkrati nemočen, vdan v usodo, ki vlada vsemu ponazarjajo to čudovito, a strašno zgodovino. Strah pred Grki Med spreho dom po hodnikih Vatikanskih muzejev naletite na eno najlepših marmornih skulptur iz obdobja antike. Gre za upodobitev smrtnega boja trojanskega svečenika Laokoonta in njegovih sinov s kačami. »Timeo Danaos et dona ferentes (Bojim se Danajcev, čeprav prinašajo darove),« naj bi bil po Vergilovem pripovedovanju izdahnil Laokoont ob pogledu na velikanskega lesenega konja, ki so ga pred vrati Troje pustili Odisej 48 Demokracija • 22/XII • 31. maj 2007 vesolju, a tudi neomajen v svojem tragičnem vztrajanju. Gre za čustven, a stoično veličasten boj. V njem se odraža človeška veličina, kakršno je videlo ljudstvo, ki si je ne le podredilo večino znanega sveta, ampak mu je tudi prineslo enotne zakone, moralne vrednote, umetnost in filozofijo. Sla pO krvi Filozofska nevarnost, ki se je širila z egejskih obal in so jo občutili očetje republike ter se je za mnoge s Cezarjem izrodila v oblast enega človeka, se zrcali v Marku Avreliju - cesarju filozofu, kot bi bil pogodu Platonu (njegov kip, ki stoji na Kapitolskem griču, lahko vidite tudi na italijanskih kovancih za petdeset centov). Čeprav se njegova smrt leta 180 ujema z začetkom konca zlate dobe cesarstva, je kali propada (s tem se ne bi strinjal Edward Gibbon, ki je razloge zanj videl v krščanstvu, ki naj bi bilo pomehkužilo nekoč poganske Rimljane) morda najlaže zaznati v verjetno najbolj znanem arhitekturnem čudesu mesta - Koloseju ali Flavijskem amfiteatru (ime nosi po cesarski dinastiji, ki ga je dokončala). S kruhom in igrami so cesarji mirili nezadovoljne, krvi željne množice, ki so se zgrinjale na ogled gladiatorskih iger, množičnih pokolov divjih zveri in prvih kristjanov. Na kraju, ki so ga posvetih številni mučenci vere, zdaj vsako leto na veliki petek papež vodi obred Via crucis oziroma po naše Križev pot. Izguba moralnega kompasa pri Rimljanih je vidna že v nenehnem naslajanju nad temi igrami in najbolje ga predstavlja ta mogočni, delno ohranjeni amfitea-ter. Čeprav je sv. Hieronim šele stoletja kasneje, ko so barbari plenili večno mesto, izdahnil znani: »Quid salvum est si Roma perit? (Kdo se lahko reši, če je Rim pogubljen?)« je bilo pogansko mesto zaradi svojega moralnega razkroja v svojem bistvu mrtvo že veliko prej. Pred Odrešenikom Če bi Rim predstavljal samo politično središče sveta v antiki, bi naša zgodba imela klavrn in prehiter konec. A mesto je s svojo smrtjo na križu Romarski pomen Rima je že stoletja dobro znan tudi Slovencem. (obrnjen z glavo navzdol) posvetil sveti Peter, za njim pa vrsta papežev do današnjega dne. In središče krščanstva, vere ali ideje, če hočete, ki je najbolj zaznamovala Zahod v naslednjih tisoč letih po političnem propadu Rima, se ponaša z nekaterimi od vrhuncev svetovne umetnosti vseh časov. Kar težko bi izbrali le eno takšno umetnino. A središčnost Kristusa za življenje Evrope, njegov klic, ki so ga mnogi prav jasno zaslišali kot poziv, naj spremenijo svoje življenje, odlično nakazuje znamenita Caravaggiova Poklicanost svetega Mateja. Slika, ena najznamenitejših mojstrovin 17. stoletja, se pravzaprav skriva v dokaj neznani cerkvi San Luigi dei Francesi, le par korakov stran od bolj znanega Trga Navona. Da-carja Mateja med preštevanjem denarja zmoti Jezus, klic božanstva spremlja svetloba neznanega izvora, ki Mateja preseneti, da se zdrzne in kasneje zamisli nad svojim početjem. V Mateju se zlahka prepozna slehernik, ki bolj kot z božjimi svoje dneve pod soncem zapolnjuje s svetnimi opravili. Preganjani, a ponosni Rim je zaradi svoje središčnosti v sredozemskem bazenu vabil, da so se vanj priseljevala najrazličnejša ljudstva in verniki. V zgodovini mesta se tako ne prepletata le poganstvo in krščanstvo, ampak je že v 2. stoletju pred Kristusom izpričana navzočnost judovske skupnosti. Današnja sinagoga, ki se ponosno dviga med krščanskimi svetišči, in območje nekdanjega geta, kjer stoji, sta bila priči resničnim tragedijam. Papež Pavel IV. je leta 1555 namreč spoznal, kako »absurdno in neprimerno« je, da kristjani živijoskupaj z Izraelovimi sinovi, zato jim je določil posebno četrt, zunaj katere se niso smeh zadrževati ponoči. Kljub številnim omejitvam (Judje so smeli opravljati le dejavnosti prodaje rabljenih oblačil in izposoje denarja) se je skupnost ohranila in krepila, predvsem s pritokom vernikov z drugih kon- cev Italije, iz Španije (od koder so jih katoliški vladarji izgnali) in vzhodne Evrope. Šele z združitvijo Italije leta 1870 so smeh Jakobovi potomci priti na dan. Izkaz pridobljenih državljanskih pravic je bila postavitev današnje sinagoge. Žal pa je mačehovski odnos do starejših bratov kristjanov, kot je Jude pri svojem obisku rimske sinagoge označil pokojni Janez Pavel II., kmalu zopet stopil v ospredje. Mussolini, antisemit proti svoji volji, kot ga nekateri označujejo, je leta 1938 s sprejetjem rasnih zakonov zapečatil tudi usodo rimskih Judov. Velika večina se jih je namreč izgubila v nemških uničevalnih taboriščih. Oživljena rimska judovska skupnost danes šteje dobrih 13.000 duš. 19 Demokracua • 22/XII • 31. maj 2007 49 BANKA TURISTIČNIH PRILOŽNOSTI SLOVENIJE 20 novosti slovenskega turizma in novih 20.000 EUR za obetavne turistične ideje Inovacije so ključni dejavnik gospodarskega razvoja in uspeha, kar je čedalje očitnejše tudi v turistični dejavnosti. Za razvoj inovativne turistične ponudbe je pomembna vzpostavitev »inovacijam prijaznega« podpornega okolja. V Sloveniji na tem področju potekata dva pomembna projekta Slovenske turistične organizacije (STO), ki spodbujata prehod v novo obdobje slovenskega turizma - turizma, ki temelji na ponudbi ino-vativnih turističnih produktov in storitev. To sta Banka turističnih priložnosti Slovenije (BTPS) in nagrada sejalec. BANKA TURISTIČNIH PRILOŽNOSTI SLOVENIJE Slovenska turistična organizacija Namen BTPS je diskretno povezovanje potencialnih turističnih poslovnih idej in sredstev za njihovo uresničevanje. Obstajata dve vrsti komitentov banke. Komitenti, ki vlagajo idejne pologe, svoje ideje predstavljajo z namenom, da bi jih uresničevali sami ali z morebitnimi partnerji, nekateri pa želijo ideje prodati ali podariti. Komitenti, ki vlagajo energijske pologe, z njimi ponujajo sredstva za uresničevanje idej. Ta lahko zajemajo finančna in materialna sredstva ter znanje in izkušnje. Povezave med komitenti, ki se ob tem porajajo, povečujejo možnosti za hitrejšo in uspešnejšo uresničitev predstavljenih priložnosti slovenskega turizma. Hkrati s projektom BTPS, ki spodbuja prve korake pri uresničevanju idej, četrto leto zapored teče tudi projekt nagrajevanja turističnih novosti, ki so se v preteklosti že uresničile in uspešno zaživele. »Sejalec« je nagrada STO za ustvarjalne in inovativne dosežke v turizmu, ki pripomorejo k večji prepoznavnosti turistične ponudbe Slovenije. Več informacij o obeh projektih je na voljo na spletnih naslovih www.BTPS.si in www.slovenia.info/sejalec. t SEJALEC Slovenska I m i.-1 lina organizacija Vas zanima, kaj svežega ponuja slovenski turizem? Želite na »virtualni« potep ali pa bi se do turističnih novosti odpravili z avtom, kolesom, peš? Obiščite spletne strani Sejalec 2007 (www.slovenia.info/sejalec). BTPS deluje s polno paro Poleg velikega števila obiskovalcev spletne strani in novih idejnih pologov je BTPS prejela več zanimivih energijskih pologov, ki zajemajo tako finančna sredstva (Mestna občina Ljubljana in banka Hypo) kot nepremičnine (hiši in travnik v zahodni Sloveniji ter prostori Muzeja predmoderne umetnosti v bližini Geometričnega središča Slovenije). Pred kratkim je prvi komitent prek energijskega pologa BTPS prejel sredstva za izdelavo poslovnega načrta za svojo idejo. Dne 20. maja je bil objavljen tudi energijski polog Mestne občine Koper, ki je za potrebe uresničevanja najboljših idej BTPS na območju te občine namenila 20.000 EUR. Ideje, čakajo vas! Zemljevid Sejalec 2007 V sklopu aktivnosti razpisa Sejalec 2007 se je 20. maja končalo zbiranje prijav. Odzvalo se je 20 slovenskih turističnih ponudnikov in nastala je nova spletna stran s predstavitvami njihovih uspelih turističnih domislic. Poleg zanimivega branja obiskovalce na spletni strani čakata klasičen in »satelitski« interaktivni zemljevid, po katerem lahko od prijave do prijave potujejo prek spleta ali se na raziskovanje prijavljenih novosti odpravijo v prostem času. Na spletni strani je dodana tudi možnost oddaje komentarjev o posameznih novostih, ki bodo v pomoč strokovni komisiji. Ta bo do sredine junija izbirala finaliste, ki bodo nato pripravili podrobne prijave. Da bodo med njimi laže izbrali zmagovalce, bodo člani komisije jeseni vse finaliste obiskali. Slovesna podelitev bo potekala v sklopu Slovenskega turističnega foruma konec leta. Napeto bo vse do razglasitve ... STB Golf Invitational 2007 gostil več kot 50 tujih novinarjev iz 11 držav Pred kratkim je v Arboretumu Volčji potok potekal drugi turnir v golfu, ki ga je za tuje no- STB v golfu pa so se udeležili tudi ugledni vinarje, specializirane za tematiko golfa, pripravila Slovenska turistična organizacija (STO), igralci golfa s strani povabljenih slovenskih STO se je skladu z dobrim odzivom na lanski prvi turnir v golfu, ki je potekal na Bledu, tudi podjetij. Za tiste, ki se nad tem športom šele letos odločila, da povabi tuje novinarje. Povabilu na turnir so se tako odzvali novinarji iz Ve- navdušujejo, je bila organizirana šola golfa like Britanije, Belgije, Nemčije, Avstrije, Nizozemske, Španije, Francije, Finske, Češke, Rusije (demonstracija) na driving rangu Golf igrišča in Italije. Na vabilo se je odzvalo več kot so tujih udeležencev iz 11 držav, drugega turnirja Arboretum Volčji potok. GOLF SUOV6NIAN LJubljana - Golf Cource Arboretum. I8 S2007 TOURIST BOARD Državna sekretarka mag. Andrijana Starina Kosem, aktivna udeleženka turnirja STB v golfu: »V veliko čast in veselje mi je bilo gostiti tako veliko skupino tujih novinarjev v Arboretumu Volčji potok. Številčen odziv vabljenih in odlična organizacija turnirja s strani STO dokazujeta, da Slovenci znamo in zmoremo izkoristiti dane prednosti ne glede na geografsko majhnost v mednarodnem merilu. Ocenjujem, da je v luči skorajšnjega predsedovanja Slovenije EU to zelo pomembno, in si hkrati želim, da bi takšne priložnosti tudi v prihodnje znali izkoristiti za večjo prepoznavnost Slovenije v svetu.« Drugega turnirja STO v golfu se je udeležil tudi generalni direktor Direktorata za turizem mag. Marjan Hribar: »Slovenska igrišča za golf krasi velika raznolikost, kar je temeljna značilnost slovenskega turizma nasploh. Tudi igrišče v Arboretumu Volčji potok je zelo lepo urejeno; na njem se lahko igra konča v treh urah in veseli me, da se imamo v njegovem zavetju priložnost družiti na drugem slovenskem turnirju za golf v organizaciji STO. Čeprav v Sloveniji ne bomo imeli nikoli največjega igrišča za golf, sem prepričan, da bodo tuji golfisti poleg drugih lepot Slovenije z veseljem odigrali tudi kakšno partijo golfa. Kot konkurenčno prednost Slovenije vidim predvsem močno povezanost golfa z drugimi turističnimi produkti.« Direktor Slovenske turistične organizacije mag. Dimitrij Piciga: »To je drugi slovenski turnir v golfu, ki ga je organizirala STO in veseli me, da smo v Sloveniji lahko znova pozdravili tako visoko število udeležencev iz tujine, ki so se jim letos pri igranju golfa pridružili tudi ugledni slovenski igralci golfa. Letošnji turnirje potekal na našemu glavnemu mestu najbližjem golfskem igrišču - igrišču v Arboretumu Volčji potok. Prav to igrišče še posebej odlikuje slikovita pokrajina, ki omogoča kakovostno doživetje tega vse bolj priljubljenega športa v kombinaciji z enkratnostjo narave, tako značilne za Slovenijo.« Slovenija sicer ni destinacija množičnih igrišč za golf, je pa nedvomno destinacija, ki ljubiteljem golfa ponuja možnost igranja na raznolikih igriščih glede težavnosti in narave. Tako se na razmeroma majhnem prostoru od morja pa vse do prekmurskih ravnin vrstijo igrišča za golf in omogočajo kakovostno doživetje tega čedalje bolj priljubljenega športa v kombinaciji z drugo privlačno in raznovrstno turistično ponudbo naše dežele. Zaradi čudovitega naravnega okolja z vsemi svojimi posebnostmi se slovenska igrišča za golf po privlačnosti in zahtevnosti lahko kosajo z igrišči v drugih državah. Že kmalu naj bi jih v Sloveniji zgradili še več, to pa bo pozicijo Slovenije utrdilo kot eno naj privlačnejših evropskih destinacij za golf. RECENZIJE Guardinijev Gospod 1. Celjska Mohorjeva družba Po mnogih letih Gospod, to izredno in trajno vredno delo Romana Guardinija, prihaja v slovensko javnost. Romano Guardini (1885-1968), po rodu Italijan, po izobrazbi Nemec, je bil »državljan dveh duhovnih kraljestev« in je v sebi harmonično združeval romansko jasnost in oblikovno moč ter germansko globino in ponotranjenost. Nadarjeni Guardini se je po kratkotrajni verski krizi in iskanju odločil za študij teologije in ga dokončal z disertacijo o sv. Bonaventuri. Ko so leta 1923 v Berlinu ustanovili stolico za »filozofijo religije in katoliški svetovni nazor«, so za predavatelja povabili prav Guardinija. Plodno je sodeloval do leta 1939, ko so ga pregnali nacisti. Po vojni je o isti temi predaval v Tubingenu in Miinchnu. Napisal je številna filozofsko-teološka dela. Med teološkimi je najznamenitejša knjiga Gospod, v kateri je poglobljeno razmišljal o življenju in osebi Jezusa Kristusa. Knjiga je napisana v razumljivem jeziku in je sestavljena iz sedmih poglavij ter mnogih podpoglavij, kar jo dela zelo berljivo. Delo je odlično prevedla dr. Zmaga Kumer. Zelenomodro Slovenska matica Marisa Madieri se je rodila leta 1938 na Reki. Po eksodusu iz rojstnega mesta se je preselila v Trst ter tam živela in delala do smrti leta 1996. V literarni pripovedi Zelenomodro (1987) je opisala problematiko beguncev (ezulov ali optantov) oziroma povojno izselitev italijanskega prebivalstva iz Dalmacije in Istre v Italijo. Opisuje težavnost begunskega življenja v Trstu ter soočenje s konfliktnostjo ob meji dveh narodov, italijanskega in slovenskega. Zelenomodro je pisateljica napisala z izrazito etično noto, brez opredeljevanja za eno ali drugo stran, brez opravičevanja potez enih ali drugih. Prav na to je posebej poudaril pisec sklepne besede Claudio Magris. Zelenomodro je knjiga, ki nam približa še eno problematiko in posledico nasilja v 20. stoletju. Življenje Mediterana 2. Založba Modrijan Knjiga Pod gladino Mediterana, ki je delo biologa dr. Toma Turka, rednega profesorja za biokemijo na ljubljanski biotehniški fakulteti, bo očarala vse ljubitelje morja, zlasti njegovega živalstva in rastiinstva. V besedi in sliki so predstavljeni prebivalci globin Sredozemskega morja: alge, spužve, ožigalkarji, polži, školjke, raki, morski ježki, zvezde, ribe ... Mnoga od teh morskih bitij so nenavadnih oblik, druga čudovitih barv, tretja so zanimi- 52 va, ker živijo v težko dostopnih življenjskih okoljih. Nekatera izstopajo po svojih nenavadnih prehranjevalnih navadah, druga po načinih razmnoževanja in posebnostih sožitja z drugimi organizmi. Več kot 500 rastlinskih in živalskih vrst je predstavljenih z opisom, s fotografijo, z navedbo življenjskega okolja in sorodnih vrst, še nekajkrat več vrst pa je omenjenih. Knjiga vsebuje poglavje o strupenih živalih, navedeni so narodni parki, zavarovana morska območja, naravni rezervati, akvariji in pomembnejše morske biološke postaje. Dobrodošel bo slovar strokovnih izrazov ter kazali slovenskih in znanstvenih imen. Ljubljanski grad Založba Karantanija Knjiga Zgodba o Ljubljanskem gradu je poljudno zgodovinsko delo, strnjeno v tekoče berljivo zgodbo, s katero se sprehodimo po grajskem griču in njegovi okolici od prazgodovine do danes. Besedilu dajejo sočnost številni citati iz raznih virov, strokovne literature in leposlovja, s čimer je avtorica Vera Šenica Pavletič bralcu še dodatno približala odnos do gradu, družbe in posameznikov v preteklosti. Ljudske štorije j. Kulturno društvo Tojva Kulturno društvo Tojva iz Vrtojbe je izdalo knjigo z naslovom Storje od Šešerjov an To-bink. V njej je Renato Podbersič, duhovnik in kulturnik, objavil 14 narečnih dramatiziranih besedil. Besedila so nastala od leta 1998 ko so v Vrtojbi ustanovili Kulturno društvo Tojva A. D. 1200. Za potrebe društvenih prireditev je začel pisati besedila v vrtojbenskem narečju, skupina noš pa jih je na prireditvah igralsko podajala. Gre za skupino treh parov, oblečenih v praznične noše, ena ženska pa v delovno nošo. Dopolnjuje jih 15 narečnih spevov na znane melodije ljudskih in drugih pesmi, posebej sestavljenih za te priložnosti. Skupina je igre predstavila v Grgarju, Novi Gorici, demokracija • 22/XII • 31. maj 2007 Prvačini, Šempetru in Štandrežu in povsod je bila toplo sprejeta. Pomen iger je tudi, da se predvsem mladi znova naučijo domačega, vrtojbenskega narečja. Na koncu knjige so prikazane vse prireditve društva, druge dejavnosti Šišerjov an Tobink v obdobju 1998-2005 in seveda bogat narečni slovar. Joga Založba Mladinska knjiga Joga uravnoveša telo, duha in duševnost. Z njeno pomočjo smo se sposobni spoprijeti s stresom in ostati sproščeni. Programi vadbe so kratki, učinkoviti in lahko izvedljivi. Z njimi bomo sproščali napetosti, nežno raztezali in trenirali mišice, krepili hrbtenico in ohranjali prožnost. S tem bomo vzpostavljali notranji mir, odpravljali obremenitve in izboljšali koncentracijo. Knjiga Joga nam ponuja uvod v načine vadbe in izčrpen opis navodil za vadbo s številnimi fotografijami posameznih položajev. Dodana zgoščenka (70 minut) vsebuje številne programe vadbe. Filmske melodije * Založba Mladinska knjiga Založba Reader's Digest je izdala komplet petih zgoščenk 101 najlepša filmska melodija. Na prvi, Najlepši filmski hiti, je sedemnajst melodij (od Titanika do Gore Brokeback), na drugi, Poklon zvezdam filma, jih je 21 (od Zgodbe z zahodne strani do Casablance), na tretji, Romantične filmske melodije, jih je prav tako 21 (od Mahogany do Čarovnika iz Oza), na četrti, Nepozabne melodije iz filmov, jih je 20 (od Diplomiranca do Dekleta, ki sem ga ljubil), na peti, Filmski evergrini, pa je 22 skladb (od Rožnatega panterja do Lova za izgubljenim zakladom). V spremljajoči knjižici, ki ima kar 44 strani, so vse skladbe na kratko predstavljene, največ skozi njihove avtorje, od skladateljev do izvajalcev. Kompleta zgoščenk bodo veseli vsi filmofili, predvsem pa ljubitelji spevnih orkestralnih melodij. KULTURA Popotovanje po baroku V. M. Narodna galerija v Ljubljani je izdala prvo mapo Umetnostnega popotovanja z naslovom Barok, ki nas usmerja v 17. in 18. stoletje, kot ju poznamo v naših deželah. Obisk galerije je lahko svojevrstno časovno potovanje. Razstavljene umetnine nam pripovedujejo zanimive zgodbe iz preteklosti, če nam le ne manjka radovednosti, domišljije in kančka potrpežljivosti. S to izhodiščno mislijo so v Narodni galeriji snovali projekt Umetnostno popotovanje, ki so si ga zamislili kot aktivno obliko ogleda stalne zbirke starejše slovenske likovne umetnosti za osnovnošolce zadnje triade. Za takšno doživljanje umetniških del so oblikovali delovno mapo kot neke vrste zemljevid oziroma popotni vodnik, ki naj učence spodbuja k radovednosti. Deset delovnih pol Umetnostno popotovanje so razdelili na posamezne časovne etape - slogovna obdobja. V mapi Umetnostno po- Hans Georg Geiger, Sveti Jurij v boju z zmajem, 1641 potovanje: Barok je zbranih deset delovnih pol, ki napovedujejo deset postaj raziskovalnega potepanja v veliki dvorani Narodne galerije. Itinerar potovanja je zaobjet v obliki raziskovalnih nalog in likovnih ugank Izrezi in ilustracije vodijo do sedemnajst umetnin. Kot je v učbeniku za izbirni predmet umetnostna zgodovina v 7., 8. ali 9. razredu osnovne šole zapisala avtorica prof. dr. Nataša Golob, nam umetniška dela povedo toliko, kolikor jih vprašamo. Tako želijo z vprašanji mlade obiskovalce spodbujati k natančnejšemu opazovanju, primerjanju, podoživljanju, razmišljanju. Vsebina in izpOVed Vprašanja oziroma naloge so zastavljene tekstovno in vizualno ter usmerjajo v ugotavljanje naslikane vsebine kot tudi likovnih značilnosti posamezne umetnine. Avtorska naveza umetnostne zgodovinarke in slikarja, konservatorja-restavratorja se je izkazala za zelo plodno, saj so želeli skozi vse popotovanje prepletati vsebinsko in formalno izpovednost baročnih umetnin. Nalogam in ugankam sledijo na koncu vsake postaje pojasnila in zanimivosti, ki so sestavni del potovalnih vodnikov. Mladim ponujajo nekaj več informacij o ustvarjalcih likovnih del, umetnostnih in kulturnozgodovinskih okoliščinah, iz katerih so se rodili baročna slikarska govorica in značilni motivi. Križanka in razglednica Na koncu mape je dodana nagradna križanka in razglednica s potovanja. Namen prve je, da učenci doma ali v šoh na zabaven način obnovijo usvojene pojme, z razglednico, na kateri so postavljena evalvacijska vprašanja, pa želijo pridobiti povratne informacije o vtisih učencev. Avtorica besedila in urednica je Kristina Preininger, ilustracije in zasnova likovno-opazo-valnih nalog pa je delo Mihe Pirnata. ID Demokracija • 221x11 • 31. maj 2007 53 KULTURA Podeljene baletne nagrade Lucija Horvat, foto: SNG Opera in balet Ljubljana, DBU Nagrado Društva baletnih umetnikov Slovenije (DBUS), ki se imenuje »Lydia Wisiak«, sta za leto 2006 prejela baletni ansambel Opere in baleta Ljubljana ter baletna plesalka Tijuana Križman. dnem tekmovanju na Dunaju. Tudi Alena Medich je predana baletni umetnosti, saj ji podreja vse, zato je bila vključena v predstave ljubljanskega baleta, prejela pa je že tudi nekaj nagrad na tekmovanjih. Leta 2005 je uspešno zastopala Slovenijo na evro-vizijskem tekmovanju mladih plesalcev v Varšavi. Zlata plaketa na letošnjem tekmovanju je vnovični dokaz njenih izjemnih kvalitet, so zapisali v utemeljitvi tokratne nagrade. Prvič P&P Mlakar v utemeljitvi nagrade Pia in Pino Mlakar plesalcu in koreografu Milku Šparembleku je komisija zapisala, da je vodilo in hkrati sporočilo Šparemblekove šest desetletij dolge ustvarjalne poti misel, da se s plesom začne vse in da je balet izhod iz labirinta. Nagrado je prejel ob 60-letnici umetniškega ustvarjanja, ki obsega več kot 130 baletnih koreografij v 45 gledališčih po vsem svetu. Komisija je še zapisala, da njegov opus potrjuje zvesto in spoštljivo vrednotenje njegovih kompleksnih sporočil, izrečeno tako v plesno-baletni kritiki kot v izrazih občudovanja spremljevalcev plesnega gledališča, ter da umetnik občutljivo sledi univerzalnim duhovnim premenam v času in najgloblje uvide dosega z ustvarjanjem imaginarnih svetov. »So-učinek več slogovnih prijemov, ki ustvarja Šparmblekov izvirni izraz, je tako samosvoj, da se ga ni prijela nobena plesnoteoretič-na ali plesnozgodovinska oznaka. Šparemblek je namreč sam postal plesni pojem, njegov ples je preprosto sparemblekovski', njegove inovacije v vrtincu ple-snogledaliških iskanj pa bi lahko poimenovali sparemblekovsko plesno gledališče',« se je še glasila pohvala komisije. Baletni ansambel Opere in baleta Ljubljana zavzetostjo tehnično in umetniško zelo dobro sledili koreogra-fovim ustvarjalnim smernicam. S tem so ustvarili predstavo, ki je gledalce prevzela. V utemeljitvi nagrad je komisija zapisala, da sta domača solista Ana Klašnja kot Julija in Lukas Zuschlag kot Romeo v umetniškem smislu močno prekosila gostujoči par iz tujine, s katerim je koreograf ustvarjal svojo krstno uprizoritev. Tijuana in Alena z oblikovanjem vloge Aurore v baletu Trnuljčica je mlada baletna plesalka Tijuana Križman jasno sporočila, da se na slovenskem baletnem nebu poraja nova zvezda, je menila komisija. Kri-žmanova je za svoj ples prejela že vrsto nagrad doma in v tujini. Letos jim je dodala še grand prix z državnega baletnega tekmovanja in zlato odličje na mednaro- DeMOKRACUA ■ 22/XII ■ 31. maj 2007 Keča Rošker kot predsednica, Magdalena Vrhovec Dedovič, Marina Krasnova, Edi Dežman in Vojko Vidmar. Baletni ansambel prepričal Nagrado so baletnemu ansamblu iz Ljubljane podelili zato, ker je v baletu Romeo in Julija v koreografiji Yourija Vamosa spet predstavil svoje umetniške potenciale, ki pri marsikateri premieri ostanejo skriti in neizkoriščeni. Člani ansambla in solisti so z enako Poleg omenjenih nagrad so na slovesnem baletnem večeru 24. maja v Cankarjevem domu podelili še posebno priznanje DBUS za najobetav-nejšo mlado baletno plesalko, ki jo je prejela Alena Medich. Koreograf Milko Šparemblek je dobil strokovno nagrado za izjemne dosežke s področja koreografije, imenovano po Pii in Pinu Mlakarju, ki so jo letos podelili prvič. V komisiji za nagrade in priznanja DBUS so bili Ljiljana Plesalka Tijuana Križman 54 Koreograf Milko Šparemblek KULTURA Najdba iz 7. stoletja pr. Kr. Na območju Kapiteljske njive nad Novim mestom je strokovna terenska ekipa Dolenjskega muzeja iz Novega mesta odkrila izjemno bogat grob z bronastim nakitom in keramiko iz poznega 7. stoletja pred našim štetjem. Gre za eno najpomembnejših arheoloških odkritij v Sloveniji v zadnjih letih. Pri raziskovanju gomile XIX so našh grob, za katerega arheologi menijo, da je v njem pokopana svečenica iz časa okoh leta 600 pred Kr. V njem se pojavlja nekaj klasičnih najdb obdobja starejše železne dobe. Pokojnici so ob noge položili keramično posodo z okrašenim pokrovom in lončenim vretencem za sukanje preje. Zapestji je imela okrašeni z vo-dima bronastima zapestnicama, v prsnem delu groba so našli šest bronastih sponk, t. i. fibul, v laseh pa je nosila bronaste lasne obsenč-ne obročke. Okoli vratu je imela ogrlico, nanizano iz koščenih in jantarnih jagod. Kar odstopa od Mednarodni festival kitare Glasbena matica Trst in Kosovelov dom Sežana v sodelovanju s Kobilarno Lipica pripravljata že deveti mednarodni festival kitare, ki bo pod vodstvom umetniškega vodje Marka Ferija potekal v lipiški poročni dvorani od 12. do 17. junija. Tako kot vsako leto bo festival raz- Kitaristka Sanja Plohi deljen na kitarsko šolo in večerne koncerte, na katerih se bo poleg mednarodno priznanih virtuozov predstavilo tudi šest mladih kitaristov. Med sodelujočimi mojstri kitare velja omeniti Francozinjo Gaelle Šolal. Tudi za letošnji festival velja med mladimi precej zanimanja, saj so že zapolnili predvidenih Napovednik dogodkov ČETRTEK,bi.5-2007 Bronasta zapestnica iz 7. stol. pr. Kr. drugih najdb, je bronast scepter, predmet, za katerega domnevajo, da označuje njen visoki položaj v družbi, mogoče celo kultni predmet. Po dosedanjih dognanjih je scepter neke vrste žezlo, nekakšna ropotulja, žvenkljača. Na njem so obešene kovinske ploščice, tudi ena v obliki konja, ki so ob tresljajih zvončkljale. Uporabljali naj bi ga bih pri obredih; ali je bil dodatno ovešen z okraski organskega izvora, pa ne vedo, saj se niso ohranili, enako kot se v agresivni dolenjski ilovici niso ohranile kosti. Na ženski spol pokojnice sklepajo le po značilnem nakitu in lončenem vretencu. L. H. 19.00 Slovensko mladinsko gledališče: B. Strauss: Ena in druga 20.00 MGL: Petr Zelenka: Zgodbe vsakdanje norosti 20.00 MGL: Kurt Weill, Bertold Brecht: Hrepenenja 21.00 Križanke: Maksim Mrvica, klavir (Hrvaška) - klasična glasba, pop PETEK, 1.6.2007_ 19.00 Slovensko mladinsko gledališče: LVisconti: Somrak bogov 20.00 MGL: Petr Zelenka: Zgodbe vsakdanje norosti 20.00 SNG Drama: Jean Genet: Služkinji 20.00 Križanke: Leningrad Cowboys (Finska) - rokenrol 20.30 Slovensko mladinsko gledališče: Jan Decorte: Visoka pesem PONEDELJEK, 4- 6.2007_ 19.30 SNG Drama: Danes Zaje: Medeja 20.00 MGL: Petr Zelenka: Zgodbe vsakdanje norosti 20.00 SNG Drama: Vasilij V. Sigarev: Ahasver TOREK, 5- 6.2007_ 19.30 SNG Drama: Danes Zaje: Medeja 21.00 Mestni muzej Ljubljana: Vasmlne 20-00 MGL: Petr Zelenka: Z9odbe Hugonnet (Francija): Drugi - sodobni ples vsakdanje norosti 12 mest kitarske šole. Udeleženci prihajajo iz Slovenije, zamejstva in ZDA. Francozinja Gaelle Šolal bo skupaj z Vero Ogrizovič iz Srbije, Američanom Andrewom Zoh-nom in Kanadčanom Jeffreyem McFaddnom vodila delavnice kitarske šole. Vsak od udeležencev bo imel namreč na voljo več individualnih lekcij z različnimi učitelji, v šolnino pa je vštet tudi abonma 9. mednarodnega festivala kitare oziroma prost vstop na vse večerne koncerte. Koncertno dogajanje letošnjega festivala kitare bosta v torek, 12. junija, ob 20.30 uri odprla slovenski in italijanski kitarist Timi Krajnc in Marco de Biasi. Do sobote se bodo v poročni dvorani v večernih urah zvrstili še koncerti Solalove, Slovenke Sanje Plohi, Vere Ogrizovič, dua Spiritoso ter kitarista Donata D'Antonia in flavtista Vannija Montanarija iz Italije. Nedeljsko dogajanje bodo s koncertom poživili učenci letošnje kitarske šole, že dan prej pa bo v Lipici zanimivo predavanje o klasični kitari. L. H. SOBOTA, 2.6.2007 10.00 Slovenski etnografski muzej: Druženje z Indijancem iz plemena Navaho in izdelovanje lokov in puščic 19.30 Šentjakobsko gledališče: J. Jacobs, W. Casey: Briljantina - muzikal 21.00 Mestni muzej Ljubljana: Yasmine Hugonnet (Francija): Drugi - sodobni ples NEDELJA, 3.6.2007_ 18.00 Slovensko mladinsko gledališče: A. Dumas, S. Fišer: Kraljica Margot 20.00 SNG Drama: Jean Genet: Služkinji 20.15 Cankarjev dom: Peter Brôtzmann Chicago Tentet-džez SREDA, 6.6.2007_ 19.30 SNG Drama: Ivo Svetina: Ojdip v Korintu 20.00 MGL: Denise Chalem: Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje 20.00 SNG Drama: Barbara N. Kolenc: Molière. Gostuje Muzeum Ljubljana. RADldT ZELENI VAL 93.1 & S7.0 Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.0.0., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Demokracija ■ 22/xn ■ 31. maj 2007 55 Veter, ki trese ječmen Monika Maljevič Irec Damien se pripravlja na študij medicine v Londonu, med tem ko se njegov brat bojuje za samostojnost dežele. Kmalu se tudi Damien pridruži upornikom. Ko Damien vidi grozote, ki jih delajo britanski vojaki, se tudi sam pridruži upornikom, toda kmalu se ne more več iztrgati iz začaranega kroga krutega nasilja, ki Irsko vodi v državljansko vojno, v kateri se na nasprotni strani znajde tudi njegov brat. Film, ki temelji na resničnih dogodkih, je v Cannesu prejel zlato palmo za najboljši film. Irska 1920: podeželski delavci se združijo in ustanovijo prostovoljne gverilske enote, da bi se spopadli z neusmiljenimi britanskimi vodi, ki naj bi ustavili irski poskus osamosvojitve. Damien, ki ga vodita globok občutek dolžnosti in ljubezen do domovine, opusti vzhajajočo kariero zdravnika in se pridruži bratu Teddyju v nevarnem in nasilnem boju za svobodo. Ko drzna taktika borcev za svobodo Britance pripelje do zloma, se obe strani končno dogovorita za premirje, ki bi končalo prelivanje krvi. Kljub navidezni zmagi pa izbruhne državljanska vojna in družine, ki so se bojevale z ramo ob rami, se znajdejo na nasprotnih straneh kot zapriseženi sovražniki, njihova vdanost pa je na odločilni preizkušnji. Skupina mladeničev na irskem podeželju igra hurling. Damien, mladi zdravnik, se odpravlja službovat v londonsko bolnišnico. Po igri se gre z nekaj mladeniči poslovit na Peggyjino kmetijo. Ko se poslavlja od družine, pride na dvorišče skupina britanskih plačancev in mladeniče obtoži, da igrajo igre, ki so jih britanske oblasti prepovedale. Peggyjin vnuk Micheail se na zaslišanje odzove v irščini in s tem razbesni poveljnika. Ker ne poklekne, ga vojak udari. Micheail udari nazaj, zato ga zvežejo in na silo odvedejo v skedenj, drugim pa naročijo, naj se slečejo. Vojaki se vrnejo iz skednja s krvjo na rokah. Ko odidejo, mladeniči ugotovijo, da so Micheaila pretepli do smrti. The Wind That Shakes the Barley Režija: Ken Loach Scenarij: Paul Laverty Produkcija: Rebecca O'Brien Igrajo: Cillian Murphy, Liam Cunningham, Padraic Delaney, Gerard Kearney, William Ruane Premiera: 31.5.2007 Distribucija: Blitz Film & Video Distribution Po njegovem pogrebu, na katerem domačinka zapoje pesem Veter, ki trese ječmen, prijatelji prepričujejo Damiena, naj ostane in se jim pridruži v boju proti Britancem. Damien ne verjame, da bi lahko dobili vojno le s palicami za hurling, in odide na vlak Na postaji čuvaj enoti britanskih vojakov ne dovoli, da bi stopili na vlak Irski sindikati so se dogovorili, da britanski vojski ne bodo zagotavljali transportnih storitev. Besni poveljnik pokliče strojevodjo, a ta noče voziti vlaka. Izbruhne pretep. Damien med oddaljevanjem vlaka ostane na peronu pri okrvavljenem čuvaju. Damien se odreče meščanski zdravniški karieri in se zaobljubi Irski republikanski armadi. Njegovi tovariši so zadovoljni, da je ostal in se jim pridružil. Prostovoljci se najprej izurijo, nato pa kot leteča kolona napadajo policijske barake in iz njih kradejo orožje. Nekaj dni kasneje v bar, kjer je tudi nekaj irskih prostovoljcev, vstopijo štirje britanski plačanci ter jih začnejo preiskovati in poniževati. Medtem ko odidejo v zadnjo sobo, uporniki dobijo nekaj ukradenih pušk, vdrejo k njim v sobo in jih postrelijo. Britanci odgovorijo z brutalnimi hišnimi preiskavami po vsej vasi. Naslednje jutro vojaki napadejo upornike v njihovem gozdnem skrivališču. Aretirajo jih in jih zaprejo v celice v barakah. Damien ugotovi, da je strojevodja Dan že v celici. Teddyja razkrinkajo, čeprav se Damien sprva pogumno dela, da je to on. Teddyja okrutno mučijo in ga v bolečinah pošljejo nazaj v celico. Damien zaupa Danu, da je Teddyjev brat. Damiena zaslišijo. Zahteva, naj ga obravnavajo kot političnega zapornika. Poudari, da so Irci pravkar z veliko večino glasovali za neodvisnost od Britanije. Vojak, ki ga muči, ukaže kolegu, naj ga ustreli. A ta nima krogle. Dameinu napo-vejo usmrtitev ob zori... iS Demokracija • 22/xii • 1550. maj 2007 Naročniki Večera lahko revijo naročite po telefonu 02 23 53 326, 02 23 53 322 ali 02 23 53 427 in po e-pošti narocnina@vecer.com. Plačilo bo po položnici za Večer. AVTOMOBILIZEM U?50-9FU Kompromis, ki je všeč Evropi Tekst in foto: Miha Dovč, SAGA Institute Ford S-max 2,0 TDCi titanium Trenutno je S-max morda najbolj zaželen Fordov model. Res jim je uspel veliki met z avtomobilom, ki ima prostornost enoprostorske-ga vozila, videz mačke v preži in vozne lastnosti športne limuzine. Avto, ki se ponaša z nazivom evropski avto leta, že sam po sebi ne more biti slab izdelek. Z današnjim dnem ima še enega privrženca več. Nove dimenzije Kvalitete eno-prostorcev so veliko prostora v notranjosti, višje sedenje in s tem boljši pregled iz vozila. Teh lastnosti pa ne moremo TEHNIČNI PODATKI FORDS-MAX 2,0 TDCI TITANIUM vrsta motorja turbodizelski, štirivaljni, vrstni, 4 ventili na valj prostornina v ccm 1.997 moč v kW (KM) pri vrt./min 103(140) pri 4.000 največji navor v Nm pri vrt./min 320 (340) pri 1.750 menjalnik ročni, šeststopenjski pogon na sprednji kolesi mere (dolžina x širina x višina) v mm 4.768x1.884x1.610 medosna razdalja v mm 2.850 prtljažnik v litrih 1.051 -2.000 masa praznega vozila (nosilnost) v kg 1.677(758) največja hitrost v km/h 196 pospešek 0-100 km/h v s 10,2 1/flH I poraba (po normah EU) v 1/100 km 8,1/5,4/6,4 poraba na testu v 1/100 km 7,8 ■ j cena vozila v EUR 27.801 1 ■ ¡1 I I pripisati športnim avtomobilom. Časi se spreminjajo in izdelujejo se avtomobili, ki ustrezajo željam kar najširšega kroga kupcev. Vse naštete lastnosti se stikajo v ime S-max. Je manj enoprostorski od večjega brata galaxyja, vendar še vedno dovolj prostoren za povprečnega kupca enoprostorca. V notranjosti je kljub manjši višini vozila dovolj 'zraka', optično pa ga poveča steklena streha vozila. Prostora je dovolj za pet oseb tako pri nogah kot v ramenskem delu. Vseh pet potnikov razvajajo pilotski' sedeži z bočnim oprijemom. Mlade družine bodo pozdravile tri vpetja Isofix na zadnji klopi. In 58 Demokracija • 22/xii • 31. maj 2007 AVTOMOBILIZEM Novici tudi če bo zadnja klop rezervirana za tri malčke, je bojazen, da bo zmanjkalo prostora v prtljažniku, povsem odveč. V osnovi meri dobrih 1000 litrov, vendar ga lahko s premikanjem sedežev druge vrste še malenkostno povečamo. Glede prostornosti si negativne točke zasluži le pomanjkanje odlagalnih mest. Že res, da je vozniku in spredaj vozečemu se sopotniku na voljo kar nekaj predalov, med katerimi sta dva celo hlajena, vendar odlagalnih mest za mobilnik, denarnico in druge pomembne pripomočke primanjkuje. Glede na velikost vozila bi jih lahko bilo več. Visok sredinski greben med prednjima sedeža daje občutek športne utesnjenosti. Izdelavni materiali so večinoma okusno izbrani in kakovostno obdelani, le srebrna plastika na sredinski kon-zoli bi lahko bila za odtenek boljše kakovosti. V usnje odeta volanski obroč in prestavna ročica pa lepo sedeta v voznikovo dlan. Volanski obroč je izdatno nastavljiv in v kombinaciji z električno pomičnim sedežem daje možnost, da si voznik svoj delovni prostor zlahka prikroji po svojih željah. Privlačen Kot sem že omenil, zunanja bočna linija spominja na prežečo mačko, saj se streha v zadnjem delu vozila malenkostno spusti. Vidi se, da je Ford v zlahti' z Jaguarjem. V kombinaciji s 17-palčnimi platišči iz lahke litine, ki je del serijske opreme titanium, je S-max tudi na zunaj dovolj nevsakdanji avto, da se bodo mimoidoči ozirali za vami. Vozne lastnosti so pregovorno odlične. Kljub enoprostorski zasnovi vozila, kar vključuje večjo težo in zaradi same višine tudi višje težišče, se dvomi o suverenosti podvozja in vzmetenja ob prvem hitreje od-peljanem ovinku razblinijo kot milni mehurček. Vendar ta dinamika še zdaleč ne posega v udobje. Občutek na volanu je tudi ob hitreje odpeljanih ovinldh vselej dober in predvidljiv, hkrati pa ni nikakršnega stresanja. Odličen kompromis med športno-stjo in udobjem. Vendar se tudi na avtocestah S-max suvereno obnese. Piš vetra je dobro zadušen in na splošno je karoserija dobro zvočno izolirana. Vendar si v tem poglavju Ford zasluži majhno grajo. Kljub najbogatejšemu paketu opreme tempomat ni serijski. So pa zato parkirni senzorji spredaj in zadaj, aktivni žarometi, glasovni nadzor in samodejna ročna zavora lajšali vožnjo in jo delali varnejšo. O dvopodročni klimatski napravi, avdiosistemu s komandami na volanu in potovalnem računalniku pa tako ali tako ni vredno izgubljati besed. Motor je znan dvolitrski štirivaljnik, podprt s turbinskim polnilnikom, ki razvije 140 KM. Idealen partner za vožnjo, vendar je odločno dražji od podobno zmogljivega bencinskega brata. Poraba se je kljub dinamični vožnji gibala pod osmimi litri, kar je izvrsten podatek. Dirkaškim očetom je na voljo še agregat iz focusa ST. Ford je s predstavitvijo S-maxa začel orati ledino v t. i. razredu športnih enoprostorcev. Za zdaj konkurenca še nima pravega odgovora, vendar ob čedalje večji priljubljenosti po vsej Evropi nikakor ne bodo stali križem rok. Do takrat lahko S-max povsem mirno počiva na zasluženih lovorikah. IE FIAT BRAVO Naslednik modela stilo po novem ali starem nosi javnosti znano ime - bravo. Želje po obujanju lepih spominov na preteklost pa ne nosi le ime, temveč tudi vrnitev hišnega logotipa, ki je krasil izdelke iz Torina med letoma 1931 in 1968. Kot smo že vajeni, so pri naših sosedih uporabili preizkušen recept in stavili na ljubezen na prvi pogled. Privlačno in kompaktno postavo zaznamujejo mehke linije s prepoznavnim sprednjim delom po zgledu grande punta. Športno-elegantno telo meri 434 centimetrov v dolžino, večje dimenzije so seveda v prid prostornosti v potniški kabini in hkrati v prtljažnem prostoru s 400-litrskim volumnom. Na seznamu ponudbe pogonskih agregatov so se poleg para 1,9-litrskih dizelskih motorjev (120 in 150 KM) pojavili še novodobni, nadvse zanimivi bencinski štirivaljniki, ki se začnejo in končajo pri prostornini 1,4 litra (z močmi 90,120 in 150 KM). Za osnovno izvedenko je pri nas treba odšteti 12.610, za najcenejšo dizelsko pa 15.950 evrov. SEAT ALTEA FREETRACK Španski družinski avanturist je prvi serijski SUV znamke Seat, ki bo na voljo kupcem v letošnjih poletnih mesecih. Ponaša se s karoserijo, ki je v primerjavi z običajno alteo XL nekoliko širša in hkrati dodatno odmaknjena od vozne podlage (+40 mm). Običajna odbijača so nadomestili z veliko bolj robustnima črnima odbijačema v povezavi z enako obarvano bočno zaščito vseh štirih blatnikov. Altea freetrack počiva na 17-palčnih kolesih. Zaradi uporabe stalnega štirikolesnega pogona ne ponuja le videza 'off-road', temveč omogoča tudi bolj suveren izlet po brezpotjih. Moč pogonskega agregata se prenaša na vsa štiri kolesa prek sklopke Haldex. Pri izbiri pogonskega agregata imajo potencialni kupci dve možnosti; lahko se odločijo za že znani bencinski motor (2,0 TFSI / 200 KM), varčnejšim kupcem pa so namenili 2,0-litrskega TDI s 170 KM. Demokracija • 22/xn • 31. maj 2007 59 IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vpisujemo v programe: JEZICA SPSŠB, Na produ 2, Ljubljana; tel.: 01 537 13 88 - prometni tehnik (PTI).voznik, učitelj vožnje - pridobitev vozniškega dovoljenja: A, B, C, D, E kat. SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA BEŽIGRAD LJUBLJANA ZNANOST IN TEHNIKA Pametni patentirajo Aleš Kocjan, foto: arhiv Demokracije Patentiranje zamisli in izumov je v svetu že dolga časa običajna praksa, v zadnjih letih pa se čedalje bolj uveljavlja tudi pri nas. Na slednje kaže vsako leto večje število patentov, ki jih prijavimo Slovenci. Po definiciji je patent izključna pravica fizične ali pravne osebe za izum, ki je inovati-ven, edinstven in industrijsko uporaben. Slednje pomeni, da mora biti izum nekaj res novega in hkrati tudi uporabnega. Zanimivo je, da če hočete svoj izum zavarovati, za to ne zadostuje, da ga patentirate samo enkrat ali samo v eni državi. Po pravilih, ki veljajo pri zavarovanju intelektualne lastnine, patent velja le na tistem območju, kjer ima ustanova, kateri prijavite patent, svoje pristojnosti. Ce hočete torej doseči, da vašega izuma ne bo neupravičeno uporabljal nihče na svetu, ga morate prijaviti na toliko uradih oziroma v državah, da boste ozemeljsko pokrili ves svet. Enotnega postopka za varovanje izuma s patentom v vseh državah sveta namreč po besedah dr. Bi-serke Strel, ki vodi slovenski Urad za varstvo intelektualne lastnine, ni. »Načeloma se patentne prijave vlagajo v vsaki državi posebej. Kljub temu na podlagi medna- rodnih sporazumov obstaja tudi nekaj poti, prek katerih je mogoče opraviti del celotnega postopka na enem mestu. Ena izmed takšnih poti je Sporazum o sodelovanju na področju patentov (PCT), ki omogoča vložitev mednarodne patentne prijave za 137 držav članic, njegovih podpisnic. Prednost tega sporazuma je, da se osnovni ali formalni postopek izvede na enem mestu, slaba stran pa je ta, da rezultat tega postopka ni patent, temveč objavljena patentna prijava, na podlagi katere je treba pridobiti patentno varstvo v vsaki državi posebej,« pravi Strelova. Drug podoben sporazum je Evropska patentna konvencija, ki jo je do zdaj podpisalo 32 držav članic. »Na podlagi te konvencije Evropski patentni urad podeljuje evropske patente, pri čemer pa gre za en postopek od prijave, objave do podelitve patenta. Vendar je tudi tu za vsako državo, v kateri želimo pridobiti patentno varstvo, treba patent vpisati v register patentov,« pravi Strelova. Število vlog raste V Sloveniji za področje patentov, kot pove že ime, skrbi Urad za intelektualno lastnino. Ustanovljen je bil leta 1991 z ustavnim zakonom za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Urad je najprej sodil pod ministrstvo za znanost in tehnologijo, od leta 1994 pa sodi pod ministrstvo za gospodarstvo. Urad opravlja večino nalog s področja varovanja intelektualne lastnine. Vodi vse postopke za podelitev patenta in dodatnih varstvenih certifikatov, registracijo topografij polprevo-dniških vezij, modelov (gre za podelitev pravice, s katero se lahko zavaruje zunanji videz izdelka), znamk (logotipov in podobno) in geografskih označb z izjemo Eden znamenitejših patentov je patent za motor z notranjim zgorevanjem, ki ga je leta 1892 patentiral Rudolf Diesel. 60 Demokracija • 22/xu • 31. maj 2007 ZNANOST IN TEHNIKA Ali ste vedeli... ...da je Alexander Graham Bell 14. februarja 1876 zaprosil za patent za telefon le nekaj ur pred Elishem Greyem. Če bi s svojo prijavo čakal še en dan, bi danes za izumitelja telefona veljal Elisha Grey. ... da je brajlico, pisavo za slepe, leta 1821 izumil dvanajstletni francoski fantič Louis Braille. Zamisel zanjo je dobil, ko jim je v šoli nekdanji vojak pokazal svoj izum »nočne pisave«, kije z izbočenimi pikami omogočala vojakom prebiranje vojaških sporočil tudi v temi. ... da je sendvič leta 1762 izumil angleški politik John Montagu, četrti grof Sandwich. Nekega dne je med igranjem kart postal lačen. Da mu ne bi bilo treba zapustiti igralne mize, je ukazal služabniku, naj mu prinese nekaj rezin mesa in kruha. Meso je potem naložil med kruh in ob metanju kart zadevo veselo pospravil. ...da sta patent za prve kavbojke iz modrega džinsa dobila leta 1837 lastnik trgovine z mešanim blagom Levi Strauss in krojač Jacob Davis. Prvotne kavbojke, ki so bile zasnovane kot delovna obleka, so bile izdelane iz indigo modrega ali rjavega bombaža. tistih, ki se nanašajo na kmetijske pridelke, živila in vina. Prav tako urad vodi večino postopkov na področju avtorskega prava, pristojen je za pripravo zakonodaje s področja intelektualne lastnine, deluje pa tudi kot poravnalno telo za reševanje sporov med delodajalci in delojemalci v sporih, ki se nanašajo na intelektualno lastnino. Kot pravi Strelova, urad vsekakor upravičuje svoj obstoj, saj se Slovenci v zadnjih letih dokaj pogosto odločamo za zavarovanje svojih zamisli. Na slednje po njenih besedah kažejo tudi statistični podatki, ki jih je za leto 2005 zbral Evropski patentni urad. Slovenci na 11. mestu Ti po datki Slovenijo s 185 patentnimi prijavami na milijon prebivalcev uvrščajo na enajsto mesto med 30 članicami te organizacije. »Slednje pomeni, da po številu prijavljenih in podeljenih patentov sodimo v zgornjo polovico evropskih držav. Če pa bi obstajali tudi podatki o izumih, za katere patentne prijave niso bile vložene, bi bilo naše me- Dr. Biserka Strel sto še nekoliko boljše. Poleg tega se moramo zavedati, da je mogoče patentirati le del izumov, ki so vezani na rešitve tehničnih problemov. Izumi so lahko tudi na drugih področjih, vendar jih statistike ne zajemajo,« pravi Strelova. Po njenih besedah se število prošenj in podeljenih patentov vsako leto povečuje. »To je predvsem posledica ozaveščenosti ljudi o pravicah intelektualne industrijske lastnine ter poznavanja njenih pravnih, ekonomskih in poslovnih vidikov. To sta po moje ključna dejavnika, ki vplivata na število zahtev za podelitev patenta,« še pravi Strelova. Hkrati priznava, da na uradu pogrešajo prijave patentov iz akademske sfere in inštitutov; teh ni veliko. To se po njenih besedah odraža tudi na številu prijav s področja t. i. visokih tehnologij, kjer je Slovenija uvrščena precej niže, kot si glede na svoje raziskovalno-razvojne potenciale zasluži. Lahko bi torej rekli, da smo Slovenci miselno iznajdljiv narod, zdi pa se, da tega ne znamo vedno primerno uveljaviti. Podatki o naraščanju potrebe po zavarovanju intelektualne lastnine pa vendarle kažejo, da se stanje na tem področju izboljšuje. ID NAJBOLJŠI GLASBENI ZA VSO SLO^NUO I02.4,103.7 RADIO CENTER RADIO ^^CENTER Demokracija • 22/xu • 31. maj 2007 61 ŠPORT Dvainpetdesetletni spektakel Kristijan Stranščak, foto: arhiv Demokracije Liga prvakov, prej imenovana pokal državnih prvakov, verjetno najpomembnejše ekipno tekmovanje v Evropi, ima za sabo dolgo zgodovino, več sprememb, predvsem pa veliko zanimivih nogometnih predstav. sta se uvrstili v četrtfinale in so vse do finala igrala po sistemu na izpadanje. V sezoni 1997/98 je bilo že 6 štiričlanskih skupin, uspešnejše države pa so imele pravico do dveh predstavnikov. V četrtfinale se je uvrstilo vseh 6 zmagovalcev skupin ter še najboljša dva drugouvrščena. Takšen sistem se je zaradi ne najboljše preglednosti obdržal le dve sezoni, že v sezoni 1999/2000 so ligo razširili na 8 štiričlanskih skupin. Po dve najboljši moštvi iz vsake skupine sta se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, kjer so jih razdelili v 4 štiričlanske skupine, po dva najboljša predstavnika iz vsake skupine pa sta se uvrstila v četrtfinale. Od te sezone dalje se lahko iz najuspešnejših držav kar štirje predstavniki uvrstijo v ligo prvakov. omenjeni časopis oziroma njegov glavni urednik Gabriel Hanot navijal za turnir, na katerem bi nastopili najboljši klubi iz državnih prvenstev. Rečeno, storjeno. Sprva se je igralo samo ob sredah zvečer. Povabljenih je bilo 16 najboljših klubov. Prva tekma novega tekmovanja se je končala z izidom 3 proti 3, odigrana pa je bila v Lizboni med Sporting Clu-be de Portugal in FK Partizan. Na povratni tekmi v Beogradu so zmagali Jugoslovani s 5 : 2. Po nekaj začetnih tekmah je pokroviteljstvo nad pokalom prevzela UEFA. Do leta 1991 se je tekmovanje imenovalo pokal državnih prvakov, saj so moštva (državni prvaki) vse do konca igrala po sistemu na izpadanje. V sezoni 1991/92 se je najboljših 8 moštev razdelilo v dve skupini po 4 moštva, ki so igrala po dvo-krožnem ligaškem sistemu vsako z vsakim, najboljši moštvi pa sta se pomerili v velikem finalu. Takšen sistem se je obdržal do sezone 1993/94, s tem da sta se samo v tej sezoni po dve najboljši moštvi iz vsake skupine uvrstili v polfinale. V naslednji sezoni se je najboljših 16 moštev razdelilo v 4 štiričlanske skupine, po dve najboljši moštvi iz vsake skupine pa Ponosni predsednik AC Milana Berlusconi in dvakratni strelec finala Inzaghi Letošnji finale je bil toliko bolj pričakovan zaradi »maščevanja« AC Milana Liverpoolu za zgodovinski poraz izpred dveh let na verjetno eni najbolj razburljivih tekem v vsej nogometni zgodovini. Dolga zgodovina Verjetno naj pomembnejše ekipno tekmovanje v Evropi je dobilo blagoslov samo mesec dni po prvem kongresu UEFA, ki je 2. marca 1955 potekal na Dunaju. Zanimivo je, da pobuda za pokal, takrat se je imenoval pokal Evrope (pokal državnih prvakov), ni prišla iz vrst UEFA, pač pa francoskega športnega časopisa L'Equipe. Medtem ko se je UEFA zavzemala za tekmovanje, v katerem bi nastopale nacionalne ekipe evropskih držav, je WEBXJY TICKETS FOR THE CHAMPIONS IN Karta za finale do 9.000 evrov 62 Demokracija • 22/xii • 31. maj 2007 igrati vsega devet tekem, v sezoni 2002-2003 pa je AC Milan, ki je moral odigrati tudi tretji krog kvalifikacij za vstop v ligo prvakov, odigral neverjetnih devetnajst tekem! Zaradi velikih kritik največjih klubov so funkcionarji nogometne organizacije v letu 2003-2004 sicer sprejeli nekaj manjših sprememb, vendar mora prvak kljub temu v eni sezoni še vedno odigrati 13 tekem. Milanu uspelo maščevanje Letošnji finale je potekal na stadionu OACA Spyro Louis v Atenah pred 63.800 gledalci, v njem pa sta se spopadla italijanski Milan in angleški Liverpool. Po ne preveč atraktivni igri so se zmage veselili nogometaši Milana, ki se jim je na ta način Liverpoolu uspelo maščevati za poraz pred dvema letoma v Carigradu, ko so po enajstmetrovkah izgubili praktično že dobljeno tekmo, na kateri so vodili s 3 proti o. Za zmago v Atenah sta bila tokrat najzaslužnejša Filippo Inzaghi, ki je dosegel dva zadetka, in sreča. Ta je bila tokrat povsem na strani Italijanov. Ne samo zaradi zelo srečnega prvega zadetka Inzaghija, ampak tudi zaradi dejstva, da so bili Angleži boljši tekmec, imeli so več priložnosti, brazilskega vratarja Milana Dido pa jim je uspelo premagati le v končnici, ko je bilo že prepozno. Kot odlična se je pokazala ideja novega predsednika Evropske nogometne zveze Michela Platinija, da se vrne tradicija vročitve pokala na tribuni, kot je bilo to včasih, in ne na igrišču, saj pravi, da se nogomet igra zaradi publike. In resnično daje vrnitev te tradicije poseben čar sklepnemu delu lige prvakov. iS Moderna doba lige prvakov V zadnjih petnajstih letih lige prvakov so prevladovali španski klubi s petimi zmagami. Tri je osvojil Real Madrid, dve pa Barcelona. Sledijo jim italijanski klubi s štirimi zmagami - tremi Milana, šteto skupaj z zadnjo, in z eno Juventusa. Dobro se je odrezal tudi nemški in angleški nogomet s po dvema zmagama, Kaka, najboljši strelec lige prvakov po eno zmago pa imajo Francija, Nizozemska in Portugalska. Moderna dobra je prinesla tudi negodovanje klubov zlasti zaradi preveč tekem, posledične preutrujenosti igralcev in poškodb. Vsi večji klubi oziroma klubi, ki želijo dosegati vrhunske rezultate, morajo tako imeti dobesedno dve postavi, ki sta sposobni v vsakem trenutku stopiti na igrišče. Pogosto igralce rotirajo po načinu »turn over«, kjer tekme, ki ne odločajo o ničemer, igrajo igralci, ki drugače ne pridejo do priložnosti, kadar so pomembnejše tekme, pa igrajo prve postave. Precejšnjo natrpanost tekmovanja kažejo tudi podatki o odigranih tekmah nekoč in danes. Tako je bilo treba po starem načinu turnirja oziroma pokalu državnih prvakov za osvojitev prestižnega pokala od- Esad Babačič Žal se moja napoved, da bo Liverpoolu uspelo premagati Milan, ni uresničila. Prav tako se moram strinjati z besedami svojega dobrega prijatelja, kije hladno ugotovil, da so bili Italijani boljši. esda so imeli tudi precej sreče, saj so zadeli iz prekinitve, r^ potem ko se je žoga po naključju odbila od izjemnega In-^zaghija in presenetila vratarja Liverpoola. Prav Pippo je bil ključni mož finala, ki je bil narejen za igralca njegovega kova. Sicer ne preveč simpatičen igralec, ki živi od nasprotnikovih napak, je na koncu dokazal, daje vreden Milanove devetke. Navijači Liverpoola se nad takšnim razpletom seveda zgražajo, saj ne morejo verjeti, da jih je potopil igralec sumljivih kvalitet, a z izjemnim nosom za gol. Izgovarjajo se na živčnost svojih igralcev in tradicionalno destruktivnost Italijanov, ki so še enkrat zmagali v grdi in negledljivi tekmi. Pri tem pa pozabljajo, da tudi sami niso naredili nič takšnega, s čimer bi lahko premagali ne preveč zanesljivo obrambo rosso-nerov. Pippo je počel tisto, kar je od nekdaj znal najbolje. Dilema okrog tega, ali je drugi zadetek dosegel po naključju ali pa je hotel streljati natančno tako, je seveda nepotrebna. Tudi če je Pippo žogo zadel s peto in je ta zato šla po tleh prav pod pazduhami vratarja Reine, ki je sicer odlično odreagiral, je to le posledica njegovega ubijalskega instinkta. Pippo je premalo priljubljen, da bi mu nogometna javnost priznala genialnost in ga kovala v zvezde. Prav zaradi tega je Inzaghijeva zmaga še toliko slajša, lahko bi celo rekli, da je bil ta finale njegov. Tako negotovega Milana že dolgo nismo videli, pa kljub temu Liverpoolu ni uspelo prvemu načeti njegove mreže. Na drugi strani so imeli Italijani nekaj izjemnih posameznikov, ki so znali počakati na svoj trenutek in zanesljivo dokončati zgodbo. Kaka je igralec z drugega planeta in nekaj njegovih bleskov je vneslo nemir v nasprotnikove vrste. Pirlo je tehničar, kakršnega redko srečamo, in Milan brez njega ne bi bil tako močan, kot je. Umazane posle je opravil Gatuso, ki nam je predstavil vse čare italijanskega nogometa, vključno z valjanjem in drugimi metodami za zavlačevanje. Nedvomno bi bilo vse drugače, če bi prvi povedel Liverpool, toda to nikakor ni opravičilo za bledo predstavo. Naj se sliši še tako obešenjaško, toda Milan je bil zrel za poraz in samo Liverpool je kriv, da se to ni zgodilo. Na najelitnejši dirki v sezoni formule 1 za VN MONAKA v Monte Carlu sta bila najboljša McLar-nova dirkača. Zmagal je Fernando Alonso, Lewis Hamilton pa je bil drugi. Tretji je bil Felipe Massa v Ferrariju. Telovadec MITJA PETKOVŠEK je na svetovnem gimnastičnem pokalu v Moskvi prvič po letu dni priznal premoč tekmecu. Ugnal ga je Francoz Yann Cucherat, ki mu je po koncu tekmovanja športno priznal, daje bil boljši od njega. DeMOKRACUA ■ 22/XII ■ 31. maj 2007 63 KRONIKA Zapor in izgon Bogdan Sajovic, foto: Marko Feist, Bor Slana Slovaški državljan Zoltan Varady je bil spoznan za krivega umora Elizabete Osredkar. Izrekli so mu trinajst let zapora in deset let izgona po prestani kazni. Sodba, ki še ni pravnomočna, je bila zaradi groženj z bombo izrečena pozno zvečer. Z obsodbo se je končalo sojenje 21-letnemu slovaškemu državljanu Zoltanu Varadyju, ki mu je obtožnica očitala, da je decembra 2004 umoril Elizabeto Osredkar iz Ljubljane. Sodišče mu je odmerilo trinajst let zapora in izgon iz naše države po izpustu iz zapora. Sodba še ni pravnomočna, saj se bo obramba nanjo nedvomno pritožila. Pokojna Elizabeta Osredkar je bila nekoč lastnica hiše za Bežigradom, ki jo je oddajala v najem. Pravzaprav je v najem oddajala posamezne sobe v njej. Njene stranke so bih večinoma siromašni tujci iz različnih držav, ki so v našo državo prišli v želji po boljšem zaslužku. Med njimi je bil tudi tedaj 19-letni Zoltan Varady, slovaški državljan romskega rodu. Nekaj mesecev je kot podnajemnik živel v hiši Osredkarjeve v Ljubljani. V tistih mesecih naj bi se bil s hišno lastnico, čeprav je slednja imela dolgoletnega partnerja, zapletel celo v intimno razmerje. Decembra pa se je to razmerje očitno ohladilo. Osredkarjeva naj bi bila po končanem razmerju Slovaku odpovedala tudi stanovanje in od njega zahtevala, da se mora takoj izseliti. Zapor in izgon Šestindvajsetega decembra 2004 se tedaj 41-letna Osredkarjeva nenadoma ni več oglašala na mobilni telefon. Iz- kazalo se je, da je bila umorjena. Hkrati je izginil tudi njen osebni avtomobil. Varady se je tistega dne namreč z njenim avtomobilom odpeljal proti Štajerski z namenom, da se vrne v rodno Slovaško. Pri Pesnici se je zapletel v manjšo prometno nesrečo. Ker ni bilo ranjenih, skupila jo je le pločevina avtomobila, ki ga je vozil Varady, so ga policisti le popisali in spustili. Natvezil jim je namreč, da mu je avto posodila lastnica, da je hotel do Maribora k nekim rojakom, nato pa bi se vrnil v Ljubljano. Policisti so prav površno preverili njegovo zgodbo, če so to sploh storili, in ga po postopku pustili naprej. Varady je tako brez težav prišel nazaj v svojo domovino, medtem pa je bil tukaj obtožen kot krivec za umor Osredkarjeve. V skladu sporazumom med članicami Evropske unije so slo- vaške oblasti Varadyja na podlagi dokazov in zahteve iz Slovenije prijele in ga lani izročile naši državi. Letos januarja se je začel sodni proces, ki je trajal dobre štiri mesece. Obramba je dokazovala, da obtoženi ni imel nobenega razloga, da bi ubil Osredkarjevo, in zahtevala oprostitev. Obtoženi je poskušal dokazati, da se je na Slovaško odpravil zato, da bi si tam pridobil potrebno dokumentacijo. Z Osredkarjevo naj bi se namreč po njegovem zatrjevanju poročila. Tožilstvo pa je vztrajalo, da je Va-rady morilec Osredkarjeve in zahtevalo štirinajst let zapora (za tovrstno dejanje je zagrožena kazen do petnajst let) ter še desetletni izgon iz naše države po prestani kazni, kar je po naši zakonodaji največ, za kolikor lahko tujca izženemo. Sodišče je izreklo nekoliko nižjo kazen, trinajst let zapora, potrdilo pa stransko kazen o izgonu. 13 64 Demokracija ■ 22/xn ■ 31. maj 2007 EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1612 Kisovec www.eiektroprom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 storitve 03-56-57-150 Onemogočili prekupčevalce Na območju Ljutomera in Murske Sobote so razgnali skupino prekupčevalcev z mamili. ELEKTROPROM Že 40 ' z vami! * elektroinstalacije » strojne instalacije » projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij » geodetske storitve * daljinsko ogrevanje z lesno biomaso * kabelsko komunikacijski sistemi » grafitne ščetke » trgovine EVJ Center ■ delovni stroji in nizke gradnje ■ bar Sedmica lokalna televizija ETV http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 Na območju Murske Sobote in Ljutomera so v drugi polovici lanskega leta možje postave na podlagi informacij zaznali, da se je na tamkajšnji narkomanski sceni pojavila skupina, ki odvisnike preskrbuje z mamili. Policisti in predvsem kriminalisti so tako po večmesečni preiskavi dognali, da je v kupčijo z belo smrtjo vpletenih šest oseb. Vsi so moški, 32-letnik in 36-letnik z območja Murske Sobote, štirje pa so Ljutomerčani, stari od 23 do 36 let. Preiskava je dognala, da so mamila kupovali od »grosis-tov« v Mariboru in Ljubljani. Tako pridobljeno drogo so nato prepakirali v majhne odmerke in jih prodajali na drobno odvisnikom v svoji okolici. Sestavili so majhno mrežo, v kateri je bilo še ducat oseb, ki so jim pomagale pri prodaji. Aprila so kriminalisti zbrali dovolj dokazov proti šestim prekupčevalcem, da je zadeva dozorela za akcijo. Osumili so jih dvainštiridesetih kaznivih dejanj v zvezi s prodajo mamil in še enega omogočanja uživanja mamil. Pri vsej šesterici so na domačih naslovih opravili hišne preiskave. Zasegli so elektronske tehtnice, pripomočke za pakiranje, mobilnike, in kar je najpomembnejše, petindvajset gramov heroina ter dober kilogram marihuane. Tri najbolj obremenjene prekupčevalce so privedli k preiskovalnemu sodniku, ta pa je po zaslišanju dva izpustil, enega pa do sojenja poslal v pripor. B. S. GORELI AVTOMOBILI Goreča guma je bila vzrok za požar, ki je povzročil precejšnjo gmotno škodo. V zgodnjih jutranjih urah je po avtocesti iz Ljubljane proti Primorski 27-letni Latvijec vozil vlačilec s prikolico za prevoz avtomobilov, na njej pa je bilo naloženih devet novih peugeotov 207. V bližini izvoza za Brezovico se je vnelo eno od zadnjih koles na prikolici. Vzrok požara je bila pregreta guma. Požar se je z goreče gume kmalu razširil po avtomobilih na prikolici. Še preden ga je poklicnim gasilcem iz Ljubljane uspelo pogasiti, je zgorelo šest avtomobilov, trije pa so bili dobro ožgani. Škode je za sto štirideset tisoč evrov. PONAREJENI STOTAKI V nekem celjskem lokalu so se ustavili trije mladeniči. Pijačo so popili in eden med njimi je poskušal plačati z bankovcem za sto evrov. Natakarica pa je opazila, daje bankovec ponarejen. Zahtevala je pravega in mladenič je nato zapitek plačal s pravim. Kljub temu je poklicala policijo in ta je v bližini lokala ujela tri komaj polnoletne hrvaške državljane. Med identificiranjem seje eden pognal v beg in med njim odvrgel več ponarejenih bankovcev za sto evrov, a so ga po nekaj sto metrih policisti ujeli. Trem Hrvatom so začasno vzeli prostost, bankovci pa naj bi izvirali z območja hrvaškega glavnega mesta. Demokracija • 22/XII '31. maj 2007 Kronika 1 Kronika 2 osrednja informativna oddaja Tv program RTS lahko spremlja"? preko oddajnikov r i MeljsVen S 9 (Maribor m okolica). K 09 (Ptuji r 35 iCeje tr oKoiicai <67m Si kana! RUMENO »Al1 lepše od Urške bilo ni nobene...« Urška Bačovnik. Tako hitro kot se je pojavila v javnosti, tako hi-tro j o j e Slovenij a vzlj ubila. Spre-mljevalka Janeza Janše je pred nedavnim v reviji Jana prvič govorila o sebi in svojem odnosu z Janšo ter poskrbela, da so izvodi pošli kot sveže žemljice. Slovence in Slovenke pač zanima, kaj ima povedati mlada zdravnica, ki spremlja predsednika vlade. Vstop med znane ljudi je Urško prikrajšal za zasebnost, vendar sama pravi, da se zdaj z mediji ne obremenjuje več. Osvojila je tudi že veliko protokolarnih pravil in s tem povezano vedenje. Pravzaprav daje vtis, da ji je protokol že od nekdaj blizu. In kdo je ženska, ki je tako pozitivno zaznamovala politično sfero in povzročila, da predsednik vlade kar žari od sreče?! Še ne tridesetletna Urška Bačovnik, doma iz Šentilja pri Velenju, je po poklicu zdravnica. Čeprav je šele na začetku svoje poklicne poti, pravi, da si brez svojega poklica sebe ne zna več predstavljati. Poleg tega se lahko pohvali s številnimi konjički ter z njimi povezanimi podvigi in uspehi. Med njimi prav gotovo izstopa alpinizem. Urška ima za sabo številne plezalske preizkušnje, tudi osvajanje andskih šestiso-čakov. Prav ljubezen do gora jo je združila z Janezom Janšo in rodila se je nova ljubezen. Ker oba zelo rada hodita v hribe, si tam privoščita preživljanje skupnih trenutkov in sprostitev po naporni službi. Pravijo, da za vsakim uspešnim moškim stoji ženska. Če je povrh še tako privlačna in prijetna, kot je Urška, je to za moškega še bolje. Priznati moramo, da ima predsednik Janša izjemen okus. Vsekakor jima privoščimo vse najlepše in čim manj nadležnih bliskavic. Premierjeva partnerica je osvojila slovenska srca. Oda sendviču Najboljši šanson V studiu 14 Radia Slovenija je 17. maja potekal Festival slovenskega šansona 2007. Naziv zmagovalca si je pripel Marko Boh s šansonom Oda sendviču. Na letošnji razpis, s katerim je 1. program Radia Slovenija povabil k sodelovanju še neuveljavljene pa tudi znane avtorje in izvajalce, je prispelo 41 del. Med njimi je strokovna komisija izbrala 12 šansonov, na festivalu pa so jih predstavili: Anžej Dežan, Tulio Furlanič, Katarina Avbar, Marko Boh in skupina Samo za to priložnost, Gal in Galeristi, Lidija Kodrič, Andraž Hribar, Vesna Zornik in Ivan Arnšek, Same babe, Romana Krajnčan, Lado & Dohtarji ter Dean Semolič. Heidi, Hans in Franz 66 Marko Boh Strokovna komisija, ki so jo sestavljali pesnik Ervin Fritz, prevajalec in radijski urednik Andrej Arko, skladatelj in aranžer Jure Robežnik ter skladatelj in glasbeni producent Žiga Stanič, je med 12 šansoni kot najboljšega izbrala skladbo Oda sendviču v izvedbi Marka Boha in skupine Samo za to priložnost. Zmagovalci so dobili denarno nagrado v višini tisoč evrov in snemalne ure v studiu Radia Slovenija. Pridružujemo se čestitkam zmagovalcu. Manekenka Heidi Klum rada podeljuje imena. Tako je tudi njeno oprsje dobilo posebno ime oziroma dve. 3 3-letna manekenka je razkrila, daje svojima svetovno znanima dojkama dala tipični nemški imeni Hans in Franz. Iz spoštovanja do domovine, pravi. »O tem smo se šalili že kar nekaj časa, približno 12 let. Začelo se je zato, ker sem iz Nemčije, ljudje pa se vedno delajo norca iz Nemcev, kajne? Ko sem začela z ma-nekensko kariero, sem večkrat rekla: To so nemške prsi, ena je Hans, druga je Franz,« pojasnjuje Heidi. Mati treh otrok, ki je poročena s temnopoltim pevcem Sealom, še dodaja, da se ne bo nikoli izstradala, kot to počnejo mnoge mlajše manekenke. »Za modne revije sem bila vedno preveč okrogla. Očitno nisem videti dovolj čedna za na modno stezo. Druge punce so višje in bolj suhe, tako da to ni zame. Demokracija • 22/ra ■ 31. maj 2007 RUMENO Andrej Marušič: najbolj simpatičen Najbolj simpatična Slovenca 2007 Nedavno je bila sklepna prireditev projekta Adam in Eva z napako, ki so ga ustvarjalci televizije Paprika pripravili že šestič. Občinstvo je za najbolj simpatičnega Slovenca izbralo psihologa in psihiatra dr. Andreja Marušiča, predstavniki medijev pa voditeljico Petro Kerčmar kot najbolj simpatično Slovenko. V vlogi voditeljskega para sta se na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma tudi tokrat predstavila Ajša Šunjič in Mark Žitnik, ki sta gonilni sili omenjenega projekta in televizije. Ker je bil dogodek v znamenju muz, so odrsko sceno ves čas krasila dekleta v belem spodnjem perilu, za glasbeno poživitev pa so poskrbele ta čas najpopularnejše dame domače zabavne glasbe. Tudi letos so se v tedenskih oddajah predstavile številne zanimive osebnosti z različnih področij. Na sklepni prireditvi pa so se znova predstavili tisti, ki so v preteklem obdobju prejeli največ glasov ljudi. Kot prvi se je predstavil minister za šolstvo in šport Milan Zver, za njim je na oder stopila voditeljica Katarina Stoja-novič, kot tretjega so izbrali psihologa in psihiatra dr. Andreja Marušiča, ob koncu pa sta se predstavila še poslanec SNS Sašo Peče in fotograf Arne Hodalič. Po vnovičnem glasovanju je, kot že rečeno, zmagal Petra Kercmar: primorski zdravnik Andrej Marušič. naJbolj simpatična Ne sprašujte Dase V teh dneh čedalje bolj priljubljeni in nadvse šarmantni brkati pevec Lepi Dasa predstavlja svojo novo skladbo z naslovom Ne sprašuj. V pesmi Dasa sporoča ženskam, naj ga ne spreminjajo, saj ni tak, da bi se kateri pustil spremeniti. »Bodi hvaležna za to, kar imaš, ker lohk se to-lažm z drugo, saj me poznaš ... Naj te ne zanima zgodovina, raje si nalijva čistega vina, nisem jasnoviden, da bi vidu naprej. Važno je, kaj imava zdej,« je refren pesmi, ki se nekaterim zdi precej šovinistična, vendar Lepi Dasa zagotavlja, da tako pravijo samo nepozorni poslušalci: »Velikokrat sem že ponovil, da si o ženskah mislim vse najboljše, da sem resnično njihov veliki občudovalec, zato so namigovanja, da bi lahko pel pesem, ki je do žensk žaljiva, povsem iz trte izvita. Pesem Ne sprašuj je pravzaprav navodilo, kako naj ženska ravna z menoj, če bi rada, da bi bil tudi jaz resnično zadovoljen v razmerju. Kajti žal sem opazil, da se ženske vame zaljubijo zaradi nekaterih mojih lastnosti, ki pa bi jih zelo hitro rade spremenile.« Noče se spremeniti! Kakšno bo vreme 6 dni? Vremenska napoved za 6 dni vnaprej! infc TV \ / Prva slovenska televizija s šestdnevno vremensko napovedjo. ponedeljek torek sreda JuL JU* četrtek petek sobota Info TV je slovenska televizija, ki celodnevno predvaja poročila vsakih 15 minut. V naših informativnih oddajah lahko spremljate tako dogajanje doma kot po svetu. Info TV lahko sprejemate samo preko kabelskih sistemov. Program je popolnoma brezplačen. Za več informacij pokličite vašega kabelskega operaterja. Vremenska napoved za 6 dni je na sporedu v novicah, ki so 15 minut do in 15 minut čez vsako polno uro. Vremensko napoved "6 dni" najdete tudi na Mobitelovem mobilnem portalu Planet (Info/Vreme). Naročnik oglasa info TV, d.o.o.. Novo mesto Demokracija ■ 22/xn ■ 31. maj 2007 TV-KULOAR Zamolčana Gotenica Magični gledalec V času komunističnega režima je bilo zaprto območje Gotenice in Kočevske Reke prepovedana tema. 0 tem je pripovedoval dokumentarec na TVS. Dokumentarni film na nacionalki z naslovom Gotenica - skrivnostni kraj zamolčane zgodovine se je spopadel s še eno prepovedano temo nekdanjega komunističnega režima. Gre za nekdaj strogo varovano območje na Kočevskem, ki je merilo okoli dvesto kvadratnih kilometrov in se o njem v javnosti ni govorilo, zasebno pa le šepetaje. Gotenica ni bila kak majhen kraj. Pred drugo svetovno vojno je bila to velika vas, ena največjih, če en celo največja na Kočevskem. Štela je kakšnih petsto prebivalcev večinoma nemške narodnosti, t. i. Kočevarjev, potomcev kolonistov, ki so bili v te kraje naseljeni v davnem 14. stoletju. Kakšna četrtina vašča-nov pa je bila slovenskega rodu. Nemško prebivalstvo je bilo v prvih mesecih po razdelitvi Kraljevine Jugoslavije leta 1941 po dogovoru med Nemčijo in Italijo izseljenih in preseljenih v Zasavje, po vojni pa so bili, kolikor niso pobegnili, večinoma izgnani iz Jugoslavije. Po vojni naj bi bila v Gotenici nastala velika živinorejska farma, kot nekakšen model novega socialističnega kmetijstva, a leta 1949 ji je bila namenjena druga vloga. V času jugoslovanskega spora s Sovjetsko zvezo naj bi bil maršal Tito ukazal, da se po republikah ustanovijo nekakšni skrivni štabi, od koder naj bi v primeru sovjetskega vdora jugoslovanski komunisti vodih partizansko bojevanje. Zal avtorji niso povedali, kje naj bi druge nekdanje republike ustanovile podobne centre kot v Gotenici. Maršalov ukaz je izkoristil vodja slovenske Udbe Ivan Maček Matija in tako je nastalo zaprto območje, ki ga je poznal le ozek krog navišjih slovenskih komunističnih voditeljev. Vse je bilo tako skrivnostno, da je območje od jugoslovanskega vrha menda videl le maršal Tito, ki mu seveda ni bilo dobro reči ne, če je kaj ukazal. Oven 21.3.-20.4. Dvojčka 22.5-21.6 A drugim visokim jugoslovanskim funkcionarjem in niti vojski ogleda niso dovolili. Gotenica je bila očitno prvenstveno zastraševalne narave. V prvi vrsti za slovensko javnost. Ljudski glas je vedel povedati, šepetaje seveda, da je ta ah oni zataval na omenjeno območje in izginil. Ta glas je tudi vedel, naj bi bilo tam nekakšno taborišče za najhujše nasprotnike režima, ki nikoli več ne bodo prišli na svobodo. Še celo to, naj bi bili tam še desetletja po vojni zaprti nemški vojni ujetniki. A vse to se je izkazalo za neresnično, ko je bilo območje po spremembi režima vsaj delno odprto za javnost. Po drugi strani pa naj bi bilo to območje grožnja Jugoslaviji, češ da bodo slovenski komunisti od tam vodih odpor, če bi prišlo do razdora. Seveda je bil tudi to larifari, saj vodstvu slovenske partije nikoli ni zares padlo na pamet, da bi se Slovenija odcepila. Šlo je le za zavarovanje pozicij vodstva slovenske partije. Res pa je ob osamosvojitvi Slovenije Gotenica odigrala pomembno vlogo. Tam se je skladiščilo orožje, ki je bilo nato uporabljeno v osamosvojitveni vojni. Tam so se urile enote, ki so v vojni odigrale najvidnejšo vlogo in tam je nastal zametek kasnejše Slovenske vojske, ki je v vojni nato zmagala. Graditelji Gotenice zagotovo niso računali, da bo njihovo nekdanje zaprto območje v bistvu pripomoglo k razsulu Jugoslavije. (H Rak 22.6.-21.7 Lev 22.7.-21.8. HOROSKOP V tednu, ki prihaja, boste zelo zaposleni in imeli boste cel kup skrbi. Zelo primerno bo, če se boste na to dobo pripravili in poklicali na pomoč nekoga, ki obvlada sceno. Življenje je lahko zelo zanimivo in poučno, če ste odprti za poduk vseh vrst. Nekoga boste močno pretresli s svojo iznajdljivostjo in vas bo začel občudovati. Prelepo bo, ko se boste po dolgem času srečali s prijatelji in se poveselili. Malo se boste zamislili nad početjem svojega kolega v službi - opozorite ga! Zabaval vas bo način, kako se bodo obračali na vas v službi. Potem boste ugotovili, da vas je nekdo, ki je želel ostati anonimen, zelo pohvalil in poslal celo posebno priporočilo vašemu nadrejenemu. Konec tedna bo presenetljivo miren. Lepi dnevi vas bodo ta teden tako močno vabili v naravo, da se ne boste mogli upirati. Podali se boste na kratek, vendar dolgo zaželen sprehod po bližnjih travnikih. Na soncu si boste napolnili baterije in uspeh na delovnem mestu je zagotovljen. Zabavalo vas bo število prijetnih opravkov v tem tednu. Življenje se bo kmalu začelo urejati in veliko dela boste imeli samo s pripravami na zabavo, ki jo načrtujete za konec tedna. Podite pripravljeni, da povabljeni ne bodo mogli priti vsi. Preklapljanje z enega delovnega mesta na drugega bo tistim devicam, ki so zamenjale službo, povzročalo nemalo preglavic. Druge pa bodo živele po ustaljenem ritmu in imele prijeten konec tedna, še posebej če ga ne bodo preživele doma. Potreben bo temeljit premislek pred odločitvijo, ki je tako pomembna, da določa vse življenje. Če he gre drugače, se o zadevi posvetujte s starši ali z dobrimi prijatelji, skratka z ljudmi, ki jim lahko zaupate. Pomagali vam bodo. Presenetila vas bo ljubezenska izjava nekoga, od katerega česa takega niti v sanjah ne bi pričakovali. Bodite trdni in ne popustite takoj, vzemite si čas za premislek. Dejansko vam bo to zelo laskalo in dvignilo vašo samozavest, ki je na psu. Veliko dela boste imeli, a projekt, ki ga končujete, se bo zelo dobro iztekel in lahko si boste privoščili kratek oddih. Odločitev pa ne sprejemajte prehitro, raje vse premislite in poslušajte svoje občutke, ki imajo vedno prav. Finančno bo čaš zelo ugoden. Devica 22.8.-21.9. Tehtnica 22.9.-22.10. Škorpijon 23.10.-21.11. Strelec 22.11.-20.12 Razmišljali boste o svojih delih in nikakor ne boste mogli razumeti, kako ste v nekaterih okoliščinah lahko tako ravnali. Predelali boste vse za nazaj in ugotovili, da bi lahko na neko situacijo, ki se je slabo razpletla, vplivali bolje. Kozorog 21.12-19.1. Vodnar 20.1.-18.2 Imeli boste veliko dela, sicer pa se boste veselili prihodnjih dni in vse bo tako, kot ste si želeli. Lepi dnevi bodo prinesli tudi zelo prijetno počutje in razpoloženje. Dnevi bodo kakor nalašč za lepe spomine na pretekla leta. Konec tedna bo umirjen. Sonce, voda, zrak, svoboda - to bo vaše geslo ta teden. Privoščili si boste podaljšan konec tedna v naravi. Pri nastanitvi boste imeli nekaj manjših težav, ki pa "'k' bodo z veliko dobre volje povsem ob- 19.2.-20.3 vladljive in nedolžne. 68 Demokracija ■ 22/xii ■ 31. maj 2007 ¿aoioMS KRIŽANKA KOVAČ (EKSPRE-SIVNO) VELIKA PRIREDITEV DEŽEVNIK POPRAV-LIALEC EVROPSKI VELETOK Doma nad oblaki. Nagradna igra Adrie Airways: 2 x povratna vozovnica!* Adriine ugodne si lahko na www.adria.si ali pokličete na 080 13 00. niso vključene SESTAVIL: MIRAN ERCEG SLIKARSKA DEŠČICA VULKANSKA RUDNINA SLIKARKA VOVKOVA LADKO KOROŠEC SKUPINA SUDANSKIH ČRNCEV KRA| V SUDANU {IZ ČRK REL) BREZREPA DVOŽIVKA FR. KNJIŽ. (JULES) SUROV. ZA IZDELKE DOMACINSH VOJAK V AFRIKI POKLON, DARILO VNUK REŽISER BEK NAZAROV GESLO PSEVDONIM PESNIKA IGRALKA DAGOVERJEVA BARVA KOŽE, POLT PRIPADNIK KRUJEV LITERAT HANSSON DRŽAVA V ZDA POLITI-ČARKA PERONOVA IZDELOVALEC ČOKOLADE STOPNJA TANKOSTI SVILENE NITI TUJE ŽENSKO IME GENERALNI SEKRETAR OZN (KOFI) ROMAN EMILA ZOLAJA EICA, CIMA SPANSKI PISATELJ (MATEO) NENARAVEN DOGODEK, ČUDEŽ PLAČILNO SREDSTVO IGRALKA IZ PRIŠTINE (MELIHANT) REKA V JANEZ ERŽEN LOSCILO BOGINJA IZIDA JEMEC FRNIKOLA svpz VRTAČASTIM DNOM JOKANJE ZNOJ EDEN OD STARŠEV, OČE BOJAN ADAMIČ CIGAN HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA ZADNJA IN PRVA ČRKA RTV SEVERNI ŠPANIJI ILJA ERENBORE ZNAK ZA OSTANEK BLAZINJAK BREZ NASLONJALA MADŽARSKI KNJIŽEVNIK (SANDOR) TV VODITELJICA VONTOVA ALJOSA ŽORGA I GALAN, OTOMAN, RESAVA, ENOROG, NEVERA, AJ CIN, KAKADU, LI, NATO, ANATEMA, LEA, OK, RORA, EKSOT, IVO, AMA, STRIGA, LOS, MAV, ENOS, HORT, ELAM, ISTEIE, NN, LINA, NTOKO, SIJ, AJKA, AIL, ANICA, AER, HA, NANAK Nagrajenca 20. številke 1. nagrada: JURIJ ZUPANC Javor 5/a, 1261 Ljubljana Dobrunje 2.nagrada: Dobitnikoma čestitamo in ju hkrati prosimo, da nam pošljejta svojo davčno številko. Nagradi 1. nagrada: povratna letalska vozovnica na Adriini redni liniji Ljubljana-Rim 2. nagrada: povratna letalska vozovnica na Adriini redni liniji Ljubljana-Munchen Pravila nagradne igre so objavljena na spletni strani j i Nagradno križanko izrežite 1 in najpozneje do 7.6.1007 1 poiijite na naš naslov: Demokracija, p.p. 431s, 1001 Ljubljana. Demokracija • 221x11 ■ 31. maj 2007 69 KRONIKA ČASA VČERAJ, DANES, JUTRI... > 28.5.1641 so v Ljubljani krstili slovenskega plemiča, znanstvenika, polihistorja, topogra-fa in založnika Janeza Vajkarda Valvasorja. > 28.5.1908 se je rodil angleški pisatelj in novinar lan Fleming. Zaslovel je z vohunskimi kriminalnimi romani, katerih junak je James Bond, agent britanske tajne službe 007. > 28.5.1945 so na škofjeloški grad pripeljali okoli 1.500 gorenjskih domobrancev, vrnjenih izVetrinja na Koroškem. Nekaj sto so jih slovenski partizani mučili in pobili v gradu in bližnji okolici, večino drugih pa so odpeljali v Kočevski rog. > 29.5.1991 sta predstavnika Evropske skupnosti Jacques Delors in Jacques Santer ob obisku pri predsedniku ZIS Anteju Markoviču v Beogradu podprla enotno Jugoslavijo. > 29.5.1993 so nasledniki slovenskih komunistov, sedanji Socialni demokrati, znova spremenili ime, tokrat v Združena lista socialnih demokratov (ZLSD). > 30.5.1991 so Demosove stranke na Kongresnem trgu v Ljubljani organizirale veliko zborovanje, na katerem so obsodili ravnanje JLA ob poskusu zavzetja učnega centra Teritorialne obrambe. Sodelovanje na zborovanju so odpovedale takratne opozicijske stranke. > 31.5.1945 so Angleži slovenskim partizanom izročili zadnji transport domobrancev, ki so se po koncu vojne umaknili na avstrijsko stran v Vetrinj na Koroškem. Zvečer so v taborišču, kjer so praktično ostali smo še civilisti, prebrali ukaz, da jih odpeljejo drugam. > 31.5.1988 so slovenski varnostni organi aretirali Janeza Janšo, Ivana Borštnerja in Davida Tasiča. Aretirane so izročili preiskovalnim in sodnim organom JLA. > 1.6.1907 je Dramatično društvo v Trstu sklenilo ustanoviti Slovensko gledališče. > 1.6.1991 je načelnikTO Janez Slapar ukazal načrt Kamen - 3A, ki je predvideval, da mejne prehode z Italijo, Avstrijo in Madžarsko zase-deta slovenska TO in obmejna milica. > 2.6.1846 je pripeljal prvi vlak iz Gradca v Maribor. Odprta je bila proga Gradec-Šen-tilj—Maribor—Celje. Ko so progo podaljšali do Ljubljane, je leta 1849 prvi vlak pripeljal tudi v današnje glavno mesto Slovenije. > 2.6.1942 so Italijani generala Leona Ru-pnika imenovali za ljubljanskega župana. > 2.6.1953 je bila v Westminstrski opatiji v Londonu okronana britanska kraljica Elizabeta II. > 2.6.1991 so slovesno prisegli vojaški naborniki v učnih centrih na Igu in v Pekrah. > 3.6.1988 so na pobudo Igorja Bavčarja ustanovili Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki se je kasneje preimenoval v Odbor za varstvo človekovih pravic. > 3.6.2006 je črnogorska skupščina razglasila samostojnost Črne gore. 70 POGLED NAZAJ (OD 28.5. DO 4.6.) Edvard Beneš Edvard Beneš, eden glavnih ustanoviteljev medvojne Češkoslovaške, se je rodil 28. maja 1884. Po študiju v Pragi, Parizu in Dijonu je bil profesor sociologije v Pragi. Leta 1915 je odšel v Pariz in se kot goreč narodnjak pridružil Ma-saryku v boju za neodvisnost Češke. brtnih nalog dopuščala posegati po dekorativnih, pozneje celo klasicističnih oblikah, K sodelovanju na fakulteti je povabil dva takrat najuglednejša slovenska arhitekta - Fabi-anija in Plečnika. Plečnik je povabilo sprejel, vendar je zaradi različnih nazorov kmalu prišlo do razcepa. Na fakulteti za arhitekturo sta zato skoraj popolnoma ločeno delovali dve šoli, vendar je Plečnikova uživala večji ugled. Vurnik je ostal predstojnik do upokojitve leta 1957, potem pa seje z občutkom, da mu delajo krivico, umaknil v domačo Radovljico. Slovenska legija Po razpadu Avstro-Ogrske je leta 1918 postal minister za zunanje zadeve novoustanovljene Češkoslovaške in vodil njeno delegacijo na pariški mirovni konferenci. Poskušal je okrepiti mlado državo s sporazumom z Romunijo in Jugoslavijo, podpiral je vstop ZSSR v Društvo narodov in 1935 sklenil z njo sporazum o medsebojni pomoči. Istega leta je postal predsednik države. Po sporazumu v Miinchnu, ko je Češkoslovaška izgubila Sudete, je oktobra 1938 odstopil. Med 2. svetovno vojno je bil v Londonu predsednik češkoslovaške vlade v izgnanstvu. Po koncu vojne se je vrnil v domovino in spet postal njen predsednik. Po prevratu, s katerim so 1948 komunisti prevzeli oblast, je odstopil in kmalu nato umrl. Pionir slovenske arhitekture Arhitekt Ivan Vurnik, ki se je 1 .junija 1884 rodil v Radovljici, je bil poleg Fabianija in Plečnika pionir in utemeljitelj moderne arhitekture na Slovenskem. Imel je osrednjo vlogo pri ustanavljanju arhitekturnega oddelka na ljubljanski univerzi. S svojim arhitekturnim in urbanističnim opusom je izoblikoval dve podobi modernizma: ekspresionistično, sprva pod ohlapno oznako »narodne romantike« ali »narodnega sloga«, in funkcionalistično. Kljub nekaterim pogumnim načrtom in izvedbam je pripadal zmerni funkcionalistični smeri, ki mu je v oblikovanju umetnostnoo- DeMOKRACIJA • 22/XII • 31. maj 2007 Ustanovni sestanek ilegalne vojaške organizacije Slovenske legije, ki je delovala v letih 1941-1943, je bil 29. maja 1941 v Ljubljani. Po nekem viru je bilo v nekaj mesecih v Slovenski legiji že okoli 5.000 zapriseženih članov. Povezani so bili v trojke, ki so se vezale v roje, ti v desetine in desetine v čete, čete pa so se povezale v bataljone. Tako zgrajen sistem Slovenske legije je še pred koncem leta prepletel Ljubljansko pokrajino, ustanovili pa so že odbore za Gorenjsko, Štajersko s Prekmurjem in Primorsko. Potem ko so komunisti razglasili za izdajalce vse, ki se jim v odporu proti okupatorju niso podredili, se je Slovenska legija začela obveščevalno in propagandno bojevati proti OF. Precej njenih članov se je v drugi polovici leta 1942, po ustanovitvi vaških straž, vključilo vanje. Komandanta Slovenske legije za Ljubljano Fortunata Majdiča je 25. avgusta 1942 usmrtila Varnostno-obveščevalna služba OF. Po kapitulaciji Italije 1943 je vodstvo Slovenske legije pomagalo pri organizaciji Slovenskega domobranstva in ukazalo svojim članom, naj se vključijo v domobranske enote. ye \ «i,,'.- J »V4 J» «S "v1- k* # si t & XN 1 %< y C^JI J? - * v v v*, v v7 - \s * v ODZIVI IN MNENJA 93.8 FM G • RENC Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. št. 19/71 Popoln nadzor in slovenska cenzura (1) Spoštovani gospod Silvan Štokelj, čestitam Vam za dobro napisan članek v Pismih bralcev v reviji Demokracija dne 10. 5. 2007 z naslovom: Popoln nadzor in slovenska cenzura. Kar je najpomembnejše, je to, da pišete resnico in ne laži, kakršne pišeta novinarja glasila Dobro jutro Iztok Lipovšek in Maja Vovk, za katera vsi vemo, da sta dobra propagandna stroja prenovljenih komunistov. Škoda le, da novinarja tega sploh ne skrivata in z debelimi lažmi še kar nadaljujeta. Upata si kritizirati Janševo vlado, ki se je prva lotila odkrivanja lum-parij šestdesetletne dobe kriminala, ki davkoplačevalce drago stane. Tudi predsednika države, tako zdajšnji kot nekdanji, sta vedela za vse te nepravilnosti, a sta jih znala spretno pometati pod preprogo. Pod zdajšnjo vlado pa se je ta preproga dvignila in pod njo močno zaudarja, kar danes občuti že vsak osnovnošolček. Komunistom in njihovim pomagačem seveda to ni po volji, saj so zabredli v godljo, iz katere ne morejo več, zato se še kar naprej branijo z lažmi. Krasti namreč ne morejo več, ker jim je ta vlada prerezala vrv, na katero so bih vsi navezani. Zato sploh ni čudno, da se nič vreden novinarski sindikat tako razburja. Reveži, saj vas razumemo, da trpite ... Naj povem, da sem na Dobro jutro Iztoku Lipovšku in Maji Vovk napisala, da nimata mandata za laganje. Ko sta pisala o kraji Drnovškovih računalnikov, je malo manjkalo, da ne bi bil tudi za to kriv Janša, a je policija tatova vendarle odkrila. Zato sem v omenjenem pismu svetovala g. Lipovšku, naj se opraviči, vendar ni bilo nobenega odziva niti opravičila, kar je s strani tako nekorektnih novinarjev povsem normalno. Upajmo, da bo takih novinarjev čedalje manj, saj se s tolikimi lažmi ne morejo več braniti. Ana Osterman, Kranj št. 20/10 Protikomunizem kot figov list (1) Prizadevni Pavel Ferluga v rubriki Pogledi (Demokracija, št. 20,2007) ni navedel dosledno naslova članka, ki ga komentira in smo ga objavili na naši spletni strani. Pravi naslov članka je: »Protikomunizem« kot figov list. Torej z navednicami, kar pomeni, da ne gre za pravega, temveč le za taktični in tudi lažni protikomunizem. Prav ta vsebinski odtenek pa je bistvo omenjenega RADI O BREŽICE na 88,9 in 95,9 MHz članka. S Ferlugo nimamo namena začenjati kake polemike o tem, kdo je »bolj titovski kot Tito« (prevzeto po udbovski frazi bolj papeški kot papež). Radi pa bi opozorili na njegovo napako, ko navaja ime Stanko namesto Janko Premrl. Stanko Premrl, Jankov stric, je bil duhovnik in cerkveni skladatelj. Opozorili bi radi tudi na to, da smo na našem spletu objavili dovolj argumentov, iz katerih izhaja, da so bili poleg Janka Premrla likvidirani tudi številni drugi partizani, med njimi legendarni komandant Stane in prav tako legendarni Ferdo Kravanja pa tudi komunist in velik domoljub Jože Srebrnič ... Po drugi strani pa smo izrazili tudi vse razumevanje do razmer, v katerih so se znašli domobranski borci. Do razmer, ki so bile posledica komunističnega terorja nad podeželskim prebivalstvom ter so se mu domobranski fantje in možje odločno uprli. Kdor ima iskren namen razumeti, pač razume. Pregovor pa pravi: Ni večjega slepca od tistega, ki noče videti! Janko Turk, Goriški panterji št. 20/19 Ni potrebe po črnem fondu (1) To je za Demokracijo med drugim rekel dr. Miha Brejc, evropski poslanec, med letoma 1990-1993 direktor VIS, predhodnice Sove. Slovenija očitno nima težav le s predsednikom države, ki prestopa okvire svoje funkcije, ampak poleg njega tudi s ptiči. Ko je bil Drnovšek še predsednik vlade, je leta 1993 neopravičeno odstavil Miho Brejca. Verjetno so računali, da bo intriga Demokracija • 22/XII • 31. maj 2007 uspela, zato je obljubljeno opravičilo zaradi neutemeljenosti obtožbe tudi izostalo. Očitno je šlo za mnogo več. Naslednje leto so v aferi Depala vas odstavili še obrambnega ministra. Dr. Brejc je uvedel strog nadzor nad sredstvi posebnega fonda, po njegovi zamenjavi pa se do leta 2003 sploh ni vodila evidenca sredstev. Nočni ptič je imel torej pooblastila za skrite dejavnosti, da bi nomenklaturi služil tako kot v časih enoumja. Navadni ljudje pa tudi neposvečeni politiki so tavali v temi, da bi druga stran nadaljevala z indoktrinacijo. Ljubezen do ptičev neguje tudi Drnovšek, ko postane predsednik države. Za direktorj a protikorupcij -ske komisije predlaga še iz Depale vasi zaslužnega kriminalista Draga Kosa. Za predsednika je bil to pravi človek, neodvisen od opozicije, zato pa toliko bolj koristen za kontinuiteto. Ko se je z volitvami leta 2004 začela razpletati tranzicija, je črni ptič pomagal pri ustvarjanju novih zapletov. Afere, ki niso imele utemeljitve, so bile kljub temu uporabljene za zaviranje sprememb. Izjave le preko mojega trupla ali zaustavljanje desnice so se po vnovičnem prevzemu oblasti spremenile v dejanja. Kljub odstavitvi direktorja Visa pa se je divje lastninjenje Hita le ustavilo, a prvo »žrtev« afere je deset let kasneje predsednik države pomilostil. Tudi afera Depala vas bo nekoč osvedje-na. Predsednik države sicer ne bo priznal napake, saj je bil namen za nomenklaturo dosežen, bo pa morda nočni ptič v bolj normalnih razmerah pripomogel k resnici. Čeprav je vlada poskušala raziskati nepravilnosti in sanirati stanje v Sovi brez javnosti, je nasprotnikom uspelo ustvariti afero, da bi javnost obrnili proti sanatorjem. Očitno nezakonitost ni problematična, problem so še vedno tisti, ki se spuščajo v nepisana pravila nomenklature. A vsem glavnim ► 71 ODZIVI IN MNENJA ► akterjem je prav gotovo jasno, da pri tej aferi ni problem le Sova, ampak vztrajno dopuščanje več desetletne indoktrinacije. A dosegli so žal kratkoročni cilj: upočasnili so vladni projekt ekonomskih in družbenih reform. Ernest Pušnik, Hrušica Afera Sova Ko je Slovenija prestopila iz totalitarnega komunističnega sistema v demokratičnega leta 1991, sem mislil, da se bo začelo čiščenje, takšno, kot ga zdaj vidimo v primeru Sove. Ko pa so tedaj najvišje funkcije v državi zasedli komunisti, kot so Kučan, Drnovšek, Potrč in drugi, je bilo mojega optimizma konec. Vedeti moramo, da so komunisti prišli na oblast s terorjem in z lažmi. Teror so opustili, ker živimo v drugačnih časih, z lažmi pa še nadaljujejo. Navedel bom nekaj primerov, ki se jih spominjam. Finančnik Elana je javno dejal, da so tovarišu Kučanu dali okrog štiristo tisoč tedanjih nemških mark, nekaj v darilih, nekaj v denarju. Ko so ga soočili z njegovo izjavo, je dejal, da ni avtorizirana. Tovariš major Mitja ni Mitja, ki se je podpisal na seznam mučenih in likvidiranih oseb, gospod oziroma tovariš Podbregar ne pozna lastnega podpisa na naročilu letalske karte, plačane iz nezakonitega črnega fonda - in še bi lahko našteval. Zato komunistom ne verjamem! Vemo, kakšnim ideološkim preverjanjem so bili podvrženi vsi tisti, ki so zasedali določene funkcije, še posebej tisti na visokih položajih. Natančno vemo, da so bili stoodstotno na liniji partije, ki se je posluževala najbolj umazanih reči, od šikaniranja do mučenja in ubijanja nedolžnih ljudi. Takšne rabote prej omenjenih oseb niso ovirale, saj so bile na vrhu piramide. Zato se njihovim besedam, da so demokrati, samo nasmehnem. Zame je najbolj žalostno, da jim je uspelo toliko ljudi s slabo skritimi lažmi prepričati, da jih volijo na volitvah. Za to krivim tudi medije, ki niso resnično in korektno obveščali ljudi. Ko sedaj po televiziji gledam dogodke v zvezi s Sovo, se sprašujem, ah je to mogoče. Ah je mogoče, da naš predsednik drža- 72 RADIČ 196,4 MHz Slovenj gorice Trg osvoboditve 5,2230 Lenart, tel: 02/729 02 20,720 73 24, fax: 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio@ radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.radiorsg.si RAmApMEV 97.2, 99.5, 103.7, 106,2 Mhz UKV, STEREO, RDS ve na vprašanje ljudem, ki so odkrili nezakonit črni fond, odgovori, da so komisija za obrekovanje? Niti besede pa o tem, ali ta fond obstaja ali ne. In potem še doda, da je tem ljudem na Sovi zaupal ter da so dobro in pošteno delali. Tako je dejal tudi za takratnega poslanca Cirila Pucka, ki je izdal svoje volivce in omogočil tako pokvarjenemu človeku, da je sestavil vlado, vlado, ki je marsikaj skrivala pred svojimi volivci. Momčilo Bužanin, Pivka Ostanki duha Dzeržinskega Pred sedemdesetimi leti so se slovenski komunistični veljaki vračali iz ruskih političnih šol, kjer so se usposabljali za prevzem in nato ohranitev oblasti. Kaže, da so bili slovenski slušatelji med boljšimi, saj jih je v njihovi krvoločnosti miril celo sam Stalin. V prakso so vnašali naslednja temeljna načela te razvpite komunistične mednarodne šole. Najprej je bilo treba počakati začetek vojne; v največji zmedi, napetosti in strahu vabiti ljudi k uporu, ki ga je organizirala in vodila samo partija; treba je bilo določiti izdajalce (nasprotnike komunizma), jih aretirati, zapirati in sistematično odstranjevati; zapleniti njihovo premoženje; hkrati pa ves čas uporabljati bučno propagando, v kateri naj bo čim vreč partijskih gesel (tudi laži, zavajanja, groženj); svoje napake pripisovati nasprotnikom in uporabljati vrsto trikov, vse v korist partije, ne pa naroda. Tako so komunisti izpeljali revolucijo in pozneje še državljansko vojno. Naslednjih petdeset let pa so z znanimi metodami ohranjali oblast. Danes se vzorci njihovega delovanja bistveno ne razlikujejo, so le DeMOKRACUA • 221X11 • 31. maj 2007 prilagojeni novim razmeram. Pri odkritju kakršne koli nezakonitosti se branijo tako, da svoje napake pripisujejo svojim nasprotnikom (sedaj vladi). Načrtno ustvarjajo politične napetosti, medsebojna obtoževanja, nezaupanje (govorijo o revščini, lakoti, prenizkih plačah, o previsokih davkih, o mizerni so-ciali, o metanju delavcev na cesto, o krivdi vlade, njenega predsednika, veliko se jih nostalgično spominja zlatih starih časov, nekateri pa kar naravnost in ogorčeno odklanjajo in preklinjajo celoten zahodni demokratični sistem). Ustvarjajo razmere, v katerih je mogoče zanetiti politične spopade in tako še bolj dehti Slovence na prave in neprave. Svoje ideološke nasprotnike bi najraje odstranili, tako kot jih je med vojno VOS, pa se zaradi evropskih manir tega ne upajo. Njihova moč je v "kalni vodi", zato se bojijo urejenih razmer. V primeru Sove prihajajo na dan skoraj vse njihove specialnosti: urejanje skritih in nezakonitih razmer želijo prekvalificirati v obračunavanje, v brskanje po Sovinih arhivih, v uničenje Sove, v ustvarjanje velikanske škode, v jemanje ugleda Sloveniji. Enako velja za medije. Poznavalci razmer vedo, da so mediji bih in so še vedno njihovo glavno orožje, čeprav na vso moč zatrjujejo nasprotno. Učinkovitost in uspešnost današnjih postkomunistov dovolj nazorno potrjuje, da je znanje iz ruskih šol še močno živo in zasidrano globoko v naši zavesti. Ne gre toliko za stanje duha, kot zelo rad poudarja utrujeni predsednik Drnovšek, bolj gre za "ostanke duha Feliksa Edmundoviča Dzeržinskega". Gre za okužbo s starim sistemom, ki je še vedno nismo preboleli. Ive A. Stanič, Kočevska Reka Dan razvoja Slovenije Za prvomajske praznike so več dni potekale javne polemike o delu, plačah, pravicah delavcev in vlogi socialne države. Vse te teme so pomembne, a vendarle niso edine in tudi ne ključne za prihodnost Slovenije. Vsi ti dejavniki so neposredno odvisni od makroekonomskih kazalnikov in podjetniških spodbud. Žal mnogi že na začetku in brez premisleka rečejo reformam NE. Taka miselnost je lahko na srednji in dolgi rok pogubna. Nihče ne sme na podlagi svojih privilegijev in svojega položaja počivati na lovorikah. Tu imam v mislih predvsem sindikate, ki so v prvomajskih dnevih bolj malo razmišljali o prihodnosti Slovenije, primerjalnih prednostih slovenskega delavca, njegovemu razvoju in priložnostih zanj. Sindikati morajo izhajati iz poslovanja, upoštevati razvojne usmeritve in raven razvitosti podjetij ter splošno gospodarsko klimo v državi. Takrat bodo lahko uspešno zastopali pravice delavcev in jim dodali razvojni element. Kritika je usmerjena tudi na mnoge delodajalce, ki se premalo zavedajo pomena usposabljanja, saj le-to povečuje konkurenčno sposobnost naše delovne sile, večjo zaposljivost in primerno dodano vrednost. Vse to neposredno prispeva k fleksibilnosti trga dela. Stalni razvoj kadrov, karierni načrti, vloga inovacij v podjetjih, prestrukturiranje v donosne panoge so teme, ki bi morale zanimati delavce, delodajalce, sindikate, državo. Ključno vlogo pri tem ima seveda izobraževalni sistem. Ob regionalni pokritosti z ustrezno klimo po razvojnem preboju ter vodilu, da lokalnim idejam damo globalne priložnosti, so cilji ure- ODZIVI IN MNENJA/TAKO MISLIM sničljivi. Cilji pa so blaginja za vse, trajnostno vodena politika na vseh ravneh, konkurenčnost, zasuk demografskih trendov in sproščeno okolje za podjetništvo in družino. V zadnjem času se kaže velik napredek in odgovorno ravnanje za uresničitev teh ciljev. Potruditi se je treba pri mobilizaciji inovatorjev in razvojnih strategov po vsej državi. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023 je kot naročena za to. Slovenski narod je delaven, doseči pa moramo, da se bo vsak delavec čutil kot del razvojnega procesa in prihodnosti Slovenije. Moj predlog je, da poimenujemo en dan v letu dan razvoja Slovenije. V sklopu tega dneva (morda tudi tedna) bi se vsi državljani s svojimi idejami, predlogi, pogledi in razmišljanji identificirali kot narod prihodnosti in Slovenija kot država blaginje za vse. Povezani v idejah in njihovi realizaciji smo najmočnejši! Dajmo potencialu naroda priložnost! Marko Šiška, Ljubljana Ateistična šola Gre za vprašanje o Bogu. Razprava o njem ne bi bila kratkočasna, tudi če ne bi nespametni pravičniki človekove potrebe po Bogu kakor koli zlorabljali. Nekdo je pred časom zatrdil, da je človekova potreba po Bogu porojena iz nevednosti in strahu pred neznanim, da so vero privzgajali z najbolj nasilnimi sredstvi, tudi s pobijanjem, da je Slovenija uboga zaradi restavriranja cerkvenih »vrednot«, ki da je pod papeško krono skupaj z vso njeno nazadnjaško navlako ... Vse to naj bi pomenilo uničenje najžlah-tnejših pridobitev človeštva, kot fMPsW-VÂL Radio Alpski val www.alpskival.nef 105 3811 886 (053811 674 so kontracepcija, splav, raziskave matičnih celic ... V svojem modrovanju postavlja celo vprašanje: Kdo pa je Stvarnika ustvaril? Ah ni to contradictio in terminis? Po njegovo se morda celo približujemo odgovoru na vprašanje o nastanku snovi in je že skrajni čas, da se soočimo z realnostjo. In če začnemo od zadaj: tudi če bi kakor koli odkrili nastanek snovi ah morda pramate-rije iz najbolj oddaljene preteklosti vesoljstva, bi vendarle prišli do spoznanja, da je snov nastala prav tako iz neke »predsnovi«. Tako bi šlo v nedogled in bi nastanek prve celice še vedno ostal nepojasnjen. Sploh pa se duh ni mogel roditi iz snovi. Tudi človek je edinstveno bitje, ki je neprimerljivo z vsemi drugimi zaradi samozavedanja in zaradi zavedanja o svetu okoli sebe ... Mar ni pri vprašanju izvora materije oziroma človeka na sploh ateizem v zadregi: s čisto racionalnega stališča je torej laže verjeti v Boga kot ne. Kaj torej reči o vprašanju (ne)bivanja Boga? Vedno znova slišimo, da ni nobenih dokazov o njegovem obstoju, toda če nečesa ni mogoče dokazati, da je, še ni rečeno, da ni, in obratno; tudi o neobstoju Boga ni dokazov v kakor koli sprejemljivem smislu. Prav te dni me je neka študentka prosila, naj vendarle postrežem z nekim dokazom. Že iz samega filozofskega razmišljanja sklepam na bivanje Boga ah Prabiti. Na koncu jezika imam I. Newtonov zakon: vsako telo vztraja v stanju mirovanja ah enakomernega gibanja, če nanj ne deluje nobena sila oziroma če je rezultanta sil, ki na telo delujejo, enaka nič. In sprašujem se, kdo ah kaj je dal ali dalo prvi impulz za gibanje nebesnih teles, kajti ko so se začela gibati, se gibljejo dalje. Zakaj? Ker jih pri gibanju nič ne ovira. Prav pri tem smo prisiljeni pomisliti na neki nematerialni Pravzrok gibanja, ki mu pravimo Bog. Skrbi pa me (ali nas) to, da nekatere oblije mrzel pot, ker Slovenijo vodijo ljudje, ki so drugačnega filozofskega prepričanja, čeprav ima vsak državljan pravico do svojega prepričanja. Tu gre za vprašanje strpnosti, če je že nekoga strah lastnih državljanov, ki drugače mislijo, delujejo pa v okviru demokracije. Rimski Ho-rac je dejal: »Vse ima svoje meje, Kaj je parafa? Marija Vodišek Parafa je beseda grškega izvora; poznajo jo vsi jeziki in vsi pišoči, ali kakor bi rekel Mrkaič, funkcionalno pismeni ljudje. Parafa je skrajšan podpis, običajno sestavljen iz začetnic imena in priimka podpisnika. Lahko je tudi stenografski podpis. Vsi, ki smo kdaj delali bodisi v kakšnem uradu ali podjetju, vemo, da so šefi poleg celotnega podpisa pogosto uporabljali parafo, ki je bila navadno videti kot čačka. Da parafa ni dvakrat enaka, ampak se v kakšni podrobnosti razlikuje od prejšnje ali naslednje, je znano vsakomur. Še podpis z imenom in priimkom ni nikoli zrcalna slika prvega. Sedaj pa se Iztok Podbregar, predzadnji direktor Sove, izgovarja prav na neprepoznavnost svoje parafe. Beden izgovor človeka, ki je v vseh poosamosvojitvenih letih kot zaupen človek levega bloka opravljal pomembne funkcije. Izmikanje z najrazličnejšimi izgovori in laži so tipični za t. i. leve nedotakljivce. Sicer pa, je kaj čudno, če se tako obnašajo zaupniki predsednika države Janeza Drnovška, saj so njegovi odgovori in reakcije prav takšni in nevredni najvišjega predstavnika države. Enako nestrpno in žaljivo, kot je Drnovšek odgovarjal novinarju Vladimirju Vodušku, se je odzval tudi na vprašanja novinarke POP TV Špele Šipek. To niso odgovori, to so bodisi samohvala ali pa napadi na vlado oz. pozicijo. Vladno komisijo za nadzor v Sovi, ustanovi, je bila dolga leta pod Drnovškovim nadzorom, imenuje komisija za obrekovanje. Dolgo se je državljanom kazal kot skromen, nezahteven človek, sedaj pa smo ga lahko spoznah kot človeka, podobnega rimskim ah srednjeveškim vsemogočnim, nezmotljivim in od višje sile navdahnjenim vladarjem. Vse dokazane kršitve v Sovi je v vseh svojih odgovorih zreduciral na poskus diskreditacije njega in njegovih sodelavcev. Kako bo komentiral obstoj ilegalnega podjetja Sove Webs, d. o. o., prek katerega je agencija poslovala? Za boljše razumevanje vsega, kar se je vsa leta Drnovškovega vladnega in državnega predsedovanja dogajalo, se moramo vrniti v čas parlamentarnih vohtev leta 1996. Volitve je dobila pomladna stran, v parlamentu pa je pri glasovanju o mandatarju poslanec SKD Ciril Pucko izdal svojo stranko, PRESTOPIL na levo stran in s tem dal Drnovšku manjkajoči glas. Kaj vse se je pred tem dogajalo s Cirilom Puckom in okrog njega, lahko preberemo v njegovi pretresljivi izjavi, ki nosi naslov: Sokrajani, sosedje, moji vohvci, državljani. Nobena mafija, ne italijanska ne ameriška ne ruska, ne more delovati bolj pokvarjeno in zločinsko, kot deluje, prepričana sem, še vedno slovenska. Žaradi tega je edino prav, da sedanja pohtična oblast razkrije sleherno »vzporedno oblast«. Če se Slovenija ne bo sedaj rešila usedlin 60-letnega delovanja komunizma, se ne bo nikoli. Kučanova izjava v zvezi z odkritjem nezakonitega delovanja Sove, da si Janša poskuša podrediti sodstvo, je le ena njegovih običajnih floskul, ki pove vse o njem! ki jih ne smeš prekoračiti ne na to ne na ono stran«. Svetovni nazor ni znanost, tako kot trikotnik ne more biti okrogel, pač pa pomeni odločitev za tisto, kar se nam zdi verjetneje. Znanost dopolnjuje vero in obstaja možnost, da bo tisto, kar se nam Demokracija • 22/xn • 31. maj 2007 danes zdi nadnaravno, čez čas (morda!) pojasnjeno. In kaj bi bilo s tem doseženo? Nič drugega kot preselitev neznank v globljo davnino oziroma pojav novih vprašanj. Na podlagi vsega povedanega se le bolj splača biti veren. Ali? Ivan Kepic, Dragomelj 73 LJUDJE Politični semafor Vnaprejšnji sodnik čeprav je predsednik komisije, ki bo preiskovala nakup oklepnikov patria, Milan M. Cvikl na uvodni tiskovni konferenci, ki jo je sklical ob začetku dela komisije, zatrdil, da se v preiskavo nakupa ne podaja z vnaprej napisanim poročilom, je že na tiskovni konferenci na dolgo in široko razlagal, kaj vse naj bi bilo pri nakupu narobe. Vladna koalicija je torej imela prav, ko je trdila, da Cvikl ni najbolj verodostojna oseba za vodenje komisije. Za boljše odnose Na obisku v hrvaškem saboru se je pretekli teden mudila delegacija slovenskega parlamentarnega odbora za evropske zadeve. Člani odbora so s hrvaškimi poslanci razpravljali predvsem o odprtih vprašanjih med Hrvaško in Slovenijo. Kot je na srečanju podaril član odbora Anton Kokalj iz NSi, želi Slovenija Hrvaško in druge države JV Evrope čim prej videti v EU, poudaril pa je tudi, da referendum o vstopu Hrvaške v EU ni slovenski politični cilj. Ne popušča Minister Gregor Virant je eden boljših ministrov v Janševi vladi. Slednje dokazuje tudi pri pogajanjih s sindikati, kjer mu je z večino sindikatov javnega sektorja že uspelo doseči dogovor o novi kolektivni pogodbi. Še dodaten plus si zasluži za to, ker ne privoli v izsiljevanje policijskega sindikata, ki edini nasprotuje kolektivni pogodbi in poskuša višje plače izsiliti z grožnjo o stavki. Če hočejo imeti stavko, pa naj jo imajo! V. d. direktorice STA Vlada je pretekli teden sprejela sklep, s katerim je s položaja direktorice Slovenske tiskovne agencije (STA) razrešila Lidijo Pavlovčič. Do izvolitve novega direktorja oziroma direktorice bo to delo opravljala dosedanja svetovalka za odnose z javnostmi v kabinetu predsednika vlade Alenka Pau-lin. Valentin Hajdinjak, tiskovni predstavnik vlade, je dejal, da je vlada pri razrešitvi izkoristila 9. člen akta o ustanovitvi STA, ki ji daje pravico, da kadar koli zamenja njenega direktorja, razlogov za zamenjavo pa ni želel pojasniti. Paulinova se je v slovenski javnosti prvič pojavila leta 2000, ko se je včlanila v SDS in postala svetovalka poslanske skupine te stranke v parlamentu. V času vlade Andreja Bajuka je vodila vladni urad za informiranje, po volitvah pa je v SDS skrbela za odnose z javnostmi. Februarja 2004 je odstopila kot tiskovna predstavnica (nekateri so namigovali, naj bi bila v sporu s predsednikom stranke in z nekaterimi strankinimi poslanci, kar pa ni držalo), potem pa se je pojavila kot nosilka liste Stranke mladih Slovenije na evropskih volitvah leta 2004. Po volitvah je Paulinova postala tiskovna predstavnica KD Group, pred nastopom zdajšnje službe v STA pa je delala v vladi kot svetovalka za odnose z javnostmi. A. K. RADIO UNIV0X 107.5 MHz e-mail: info@univox.si 74 Demokracija • 22/XII • 31. maj 2007 -w-^ k n j i g a r n a Demokracija NAROČILNICA NAROČILO (označite z x): □ Tone Kuntner: Mati Slovenija 9,18 EUR / 2.200,00 SIT □ Dušan S. Lajovic: Med svobodo in rdečo zvezdo 25,87 EUR / 6.200,00 SIT □ Milan Zver: 100 let socialdemokracije 9,18 EUR / 2.200,00 SIT □ Albert Svetina: Od osvobodilnega boja do banditizma 27,95 EUR / 6.700,00 SIT □ Janez Janša: Okopi 9,18 EUR / 2.200,00 SIT □ Janez Janša: Premiki 9,18 EUR / 2.200,00 SIT □ Jaklič in Toplak: Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili 20,82 EUR / 4.990,00 SIT □ Cijan, Toplak, Dubrovnik (ur.): Državna ureditev Republike Slovenije 35,46 EUR / 8.500,00 SIT □ Viktor Miklavčič: Pričevanja 20,44 EUR / 4.900,00 SIT □ NOVO Matjaž Klemenčič, Vladimir Klemenčič: Prizadevanja koroških Slovencev za narodnostni obstoj po drugi svetovni vojni 32,00 EUR / 7.668,48 SIT □ NOVO si|vin Eiletz: Skrivnost komiterne 23,96 EUR / 5.741,77 SIT □ Jan F.Triska: Pozabljena fronta prve svetovne vojne 22,95 EUR / 5.500,00 SIT □ M. Zaje, F. Kozina, F. Dejak: Ušli so smrti 16,29 EUR / 3.906,00 SIT □ Vasja Klavora: Predel 1809 28,07 EUR / 6.727,00 SIT □ Tomaž Butkovič: Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogrske 22,95 EUR / 5.500,00 SIT □ Jože Dežman: Moč preživetja 27,16 EUR / 6.510,00 SIT □ Jože Hubad: Dolga slovenska pot v svobodno Evropo 4,13 EUR / 990,00 SIT □ Andrej Capuder, Bogdan Kladnik: Slovenija brez meja 45,27 EUR /10.850,00 SIT □ Jože Dežman, Marjan Linas: Med kljukastim križem in rdečo zvezdo 20,82 EUR / 4.991,00 SIT □ Jože Dežman: S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe 27,16 EUR / 6.510,00 SIT □ A. Elste, M. Koschat, H. Filipič: Nacistična Avstrija na zatožni klopi 22,11 EUR / 5.300,00 SIT □ Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945,1. 4,52 EUR / 1.085,00 SIT □ Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, II. 4,52 EUR / 1.085,00 SIT □ Tamara Griesser-Pečar: Stanislav Lenič, življenjepis iz zapora 18,56 EUR / 4.449,00 SIT □ Eiletz: Zgodovina neke kolaboracije: Boljševiki in Nemci 1914-1918 27,94 EUR / 6.696,00 SIT □ Andrej Rahten: Pozabljeni slovenski premier 17,65 EUR / 4.232,00 SIT □ Dieter Blumenwitz: Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941-1946) 16,02 EUR / 3.840,00 SIT □ Vasja Klavora: Koraki skozi meglo 26,95 EUR / 6.460,00 SIT □ Milan Zver: Demokracija v klasični slovenski politični misli 18,36 EUR / 4.400,00 SIT □ Tita Kovač Artemis: Baron Janez Vajkard Valvasor 12,51 EUR / 3,000,00 SIT □ Ive A. Stanič: V objemu osvoboditeljev 10,43 EUR / 2.500,00 SIT □ Jože Žemljic: Življenje je večna borba 8,34 EUR / 2.000,00 SIT Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, p.p. 4315, 1000 Ljubljana ali na faks 01 2300661. Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8,5% DDV. Obvestilo potrošnikom: Cene so preračunane po tečaju zamenjave: 1 EUR = 239,64 SIT.. Ob naročilu 2 (dveh) knjig: darilo lonček "Demokracija" 3 (treh) knjig: darilo lonček + kapa "Demokracija" 4 (štirih) in več knjig: darilo lonček + kapa "Demokracija" + knjiga (po našem izboru) Ime in priimek (ime podjetja): Datum naročila: Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Podpis in Žig naročnika (samo pravne osebe): Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: □ NE □ DA ID za DDV: -w-^ k n i i g a r n a Demokracija www.demokracija.si Nova obzorja d. o .o., Komenskega 11, Ljubljana NOKIA Takoj pridem, samo še avto parkiram, Fantje, petek je. Kje ste? Popravljam pipo! Pridem. GOVORI Z VSEMI NAENKRAT! Predstavljamo vam novo storitev Pritisni in govori s katero se lahko kot po "vvalkie-talkieju" v promocijskem obdobju brezplačno pogovarjate z več sogovorniki hkrati. www.mobitel.si/PG Končujemo reklamo. Pridem čez pol ure. Še preden Jure popravi pipo. Stavim! Ej, jaz sem na rentgenu. Ne sprašujte... Uuu, kakšna sestra... Demokracijapriloga m * rj l. * * \ M - H i iF w mt IILIZEM nzicije kazalo Demokracija priloga • 31. maj 2007 UVODNIK loooteg Nič več zelenci Aleš Kocjan 4 Konec slovenske avtomobilske tranzicije Kadar Slovenijo obišče kakšen pomemben tuj gost in ga novinarji vprašajo, kaj je v naši državi najprej opazil, velikokrat dobijo odgovor: lepo zeleno pokrajino in nenavadno veliko število dobrih avtomobilov. 6 Zmogljivi in poceni V poplavi avtomobilskih ponudb smo se odločili predstaviti vozila, katerih cena ne presega 13 tisoč evrov. Izbira avtomobilov tega cenovnega razreda pa je kljub nižjim cenam več kot raznolika. io Novice 12 Čedalje bogatejša ponudba Konkurenca na področju avtomobilskega zavarovanja je posebej močna, zavarovalnicam pa je tovrstno zavarovanje predvsem idealna priložnost za sklenitev drugih premoženjskih in osebnih zavarovanj oziroma za pridobitev zavarovanca z vsemi zavarovanji. 14 Bencinarali dizel -stvarokusa Demokracija, p.p. 4315, Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI Tel.: 01/23 00 660 (uredništvo), urednlk@dennokracija.si; Faks: 01/23 00 661 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec Urednik priloge: Aleš Kocjan Tehnični urednik: Bojan Jovan Novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnlk, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Mitja Volčanšek, Ana Miillner, Peter Avsenlk Lektoriranje: Joža Gruden Fotografija: Gregor Pohleven, Bor Slana, IStockphoto Fotografija na naslovnici: Renault media (Bruno Barbey/ Magnum) Direktor: Andrej Lasbaher Do avtomobila imamo ljudje zelo različen odnos. Nekateri ga imajo za statusni simbol, ki naj bi že navzven kazal njihovo gmotno stanje in položaj v družbi, drugi ga imajo le za prevozno sredstvo, tretji v njem vidijo umetnost in podobno. Vsem pa je skupno to, da si brez avtomobila danes življenja ne moremo več predstavljati. Hiter ritem življenja, pogoste migracije in velike razdalje pač zahtevajo, da ga imamo, pa če nam je to prav ah ne. Slovenci smo, kar se tiče avtomobilov, v podobnem položaju kot vse vzhodne države, kjer je od druge svetovne vojne naprej vladal komunizem. Zaradi načela, da je treba podpirati domačo industrijo in da je slabo vse, kar prihaja iz nevarnega zahodnega kapitalizma (v resnici pa zato, ker je komunistična oblast morala poskrbeti, da je naše avtomobile pač nekdo kupil), smo se bih dolga leta prisiljeni voziti v avtomobilih domače izdelave. To so bili večinoma Zastavini modeli, ki so bih razviti bodisi v kragu-jevski Zastavi, bodisi je bila licenca zanje kupljena v tujini. Vozil zahodnih izdelovalcev je bilo malo, ker so bile uvozne dajatve zanje visoke, sam uvoz pa tako zapleten, da se njihov nakup preprosto ni izplačal. Po osamosvojitvi leta 1991 se je v Sloveniji zgodilo podobno kot po vseh drugih nekdaj socialističnih državah. Slovenci, navajeni avtomobilov, ki niso bih čudo tehnike, smo planili na zahodne avtomobile. Njihova prodaja se je drastično povečala, kot gobe po dežju so rasli novi avtomobilski saloni, servisi in vse drugo, kar s seboj prinaša avtomobilska industrija. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je ta trend le še povečal. Tako se je po odpravi nekaterih administrativnih ovir in carin, kar je prinesel enoten evropski trg, v zadnjem času pri nas precej povečalo število rabljenih vozil iz tujine. Gre predvsem za znamke, kot so Audi, BMW in Volvo, ki so v tujini še vedno cenejše kot pri nas. Nad slednjim so lahko seveda najmanj navdušeni slovenski trgovci, saj jim takšni nakupi odžirajo prodajo, z njo pa tudi zaslužek. Poleg tega jih še dodatno pesti dejstvo, da se po nekaj letih trend rasti prodaje (čeprav slednja še vedno rahlo narašča) počasi umirja. Slovenci namreč avtomobilov ne kupujemo več zaradi prevelikih oči, kot se je to zaradi pomanjkanja ponudbe dogajalo takoj po osamosvojitvi, ampak bolj zato, ker je to bodisi nuja, bodisi najbolj ekonomično. Tudi zato bi lahko rekli, da slovenski kupci postajamo čedalje bolj zreli in izkušeni, zato nam trgovci ne morejo več prodati vsega, kar želijo. Slednjega se zavedajo tudi sami, zato ne preseneča, da so nas v zadnjih letih dobesedno zasuli z najrazličnejšimi oglasi, popusti in akcijami. Nekje recimo poleg avtomobila dajo 1.000 litrov bencina. Drugje vam obljubljajo brezplačno servisiranje in vzdrževanje avtomobila najmanj pet let, nekje vam dajo zraven najrazličnejšo opremo. Še malo, pa vam bodo, kot so to nekoč počeli v ZDA z jugoslovanskimi yugi, zato, da boste kupih denimo mercedesa, dali še romunsko dacio. Kar tako, kot da bi dobili obesek za ključe. Seveda je tako tudi prav, saj kaže, da smo postali razvito tržno gospodarstvo, kjer zmaga najboljši in najboljše. Časi, ko so nam vsiljevali, kaj moramo kupiti, so hvala bogu nepreklicno za nami. E 1)f.mok«aci.ia prh ;Mfi/ I -./ RENAULT Dobrodošli v tovarni REVOZ Novo mesto Bienvenue à l'Usine REVOZ de Novo mesto Proizvodnja - Unité de production . Renault Clio WI3KÈÊÊÊÈÊÈÈÈEÊÈÈÊÈ Demokracija priloga • 31. maj 2007 AVTOMOBILI DO 13.000 EVROV Zmogljivi in poceni Ana Müllner V poplavi avtomobilskih ponudb smo se odločili predstaviti vozila, katerih cena ne presega 13 tisoč evrov. Izbira v tem cenovnem razredu pa je kljub nižjim cenam več kot raznolika. Kupovanje oziroma menjavanje jeklenega konjička verjetno še nikoli ni bila tako težka naloga kot danes. Če niste zagrizen privrženec le ene avtomobilske znamke, ki ji ostajate zvesti leta ali celo desetletja, vam lahko nakup novega avtomobila povzroči nemalo sivih las. Ne samo da je ponudba osebnih vozil bogatejša kot kadar koli, temveč je treba v zakup vzeti tudi to, da danes prav vsi avtomobili dosegajo številne varnostne in tehnične standarde. Tako vozila iz nižjega cenovnega razreda prav v ničemer ne zaostajajo za svojimi večjimi in dražjimi tekmeci. Tokrat bomo pod drobnogled vzeli avtomobile, katerih cena brez dodatne opreme ne presega 13 tisoč evrov, ker pa je ponudba tudi v tem cenovnem razredu izjemno raznolika, bomo predstavili vozila znamk Renault, Honda, Toyota, Fiat, Citroën in Dacia. FRANCOSKE USPEŠNICE Renault clio je zadnja leta eden najbolje prodajanih avtomobilov tako v Sloveniji kot tudi po Evropi. Ena njegovih najbolj prepoznavnih značilnosti je vsekakor zunanjost; zunanje linije clia so namreč izrisane v obliki kapljice vode. Oblikovalci so želeli ustvariti naravno in tekočo linijo, ki lepo osvetljuje boke in zunanji del karoserije, rdeča nit zunanjega dizajna se nadaljuje v notranjosti vozila. Dinamične lastnosti clia temeljijo na izjemnih me- hanskih storitvah; sodobni in zmogljivi motorji omogočajo odlične pospeške tudi pri nizkih vrtljajih in za nameček porabijo malo goriva. Izbirate lahko med osnovnim modelom in različico clio storia, cene osnovnega modela pa se začnejo pri 9. 250 evrih. Ena večjih Renaultovih prodajnih uspešnic je zagotovo tudi twin-go, ki je zaradi svoje majhnosti najbolj iskan v velikih mestih. Videz pogosto vara; čeprav je twingo na prvi pogled izredno majhen, se ponaša s prostorno in prilagodljivo notranjostjo, ki je prav presenetljiva za vozila tega razreda. Imate raje več potniškega ah več prtljažnega prostora? Zadnjo klop lahko spustite naprej ali nazaj ali pa jo popolnoma zložite in tako pridobite 1096 litrov dodatne prostornine. Renault je že predstavil nov, nadgrajen model twinga, ki bo kmalu prišel v prodajne salone v Sloveniji, kjer se bo postavil ob bok starejšemu bratu. Cene slednjega se začnejo pri 7.500 evrih. OZAVEŠČENA HONDA Okoljsko med najbolj ozaveščenimi avtomobilskimi podjetji je vsekakor Honda, ki je v Deželi vzhajajočega sonca v svet kot ena prvih začela pošiljati t. i. hibride. Sprva so bili dosegljivi le okoljsko naravnanim posameznikom z globoko denarnico, sedaj v Hondi cene svojih hibridov iz leta v leto nižajo in obljubljajo, da bodo vozila, ki v ozračje spuščajo občutno manj Renault clio je že nekaj let eden najbolje prodajanih avtomobilov pri nas, verjetno tudi zaradi cene. 0EMOKRACÍJA PRILOGA -31. maj 2007 AVTOMOBILI DO 13.000 EVROV plinov, kmalu enako dostopna kot tista s standardnim „onasneže-valskim" motorjem. Med slednje spada tudi honda jazz, ki s svojimi merami (3845-1675-1525) poskrbi, dajo lahko imamo za mestnega malčka, po drugi strani pa za prostoren avto za manjše družine. S pomočjo petstopenjskega ročnega menjalnika doseže 100 km/uro v pičlih 12,9 sekunde, njena končna hitrost pa naj bi bila 170 km/uro. Dodatna dobra lastnost Hondinega malčka sta po besedah uporabnikov predvsem prilagodljiva notranjost in prostornost. Za osnovni model boste odšteli 12.980 evrov. »Kupovanje oziroma menjavanje jeklenega konjička verjetno še nikoli ni bila tako težka naloga kot danes. Če niste zagrizen privrženec le ene avtomobilske znamke, vam lahko nakup novega avtomobila povzroči nemalo sivih las.« VELIKI MALI „Veliki mali" so v Toyoti poimenovali enega svojih paradnih konj yaris. Skeptiki bi rekli, da se lahko v 3,75 metra dolgem malčku dobro počuti le kak „mali" Japonec. To trditev je na laž postavil že prvi yaris, ko je v Evropi postal prodajna uspešnica in je dokazal, da lahko ponudi dovolj prostora nad glavami tudi visokim Evropejcem. Pet zvezdic za varnost na testu EuroNCap pa že nekaj časa ni več zadosten prodajni argument, zato se v Toyoti radi pohvalijo s tem, da je yaris na omenjenem testu zbral vseh 35 točk, kar do sedaj ni uspelo še nobenemu manjšemu avtomobilu. Osnovni model s tremi vrati je lahko vaš za 9.360 evrov. Ford ka na voljo v treh različicah: ka collection, ka fresh in streetka, cene za osnovni model s tremi vrati pa se začnejo pri 9.114 evrih. MESTNI PRVAKI Bogat izbor vozil nižjega cenovnega razreda ponujajo pri Citroenu, kjer imajo za manj zahtevne na zalogi tri modele; Cl, C2 in C3. Prvi v vrsti majhnih mestnih avtomobilčkov C1 je s svojo nenavadno zunanjostjo deležen številnih radovednih pogledov, zaradi izbuljenih sprednjih žarometov pa je bil že deležen opazk o „robotski" zunanjosti. Kljub temu je v notranjosti dovolj prostora za udobno sedenje štirih potnikov, bencinski 3-valjni motor pa porabi 6,4 litra bencina na 100 kilometrov. Citroenov Cl je med uporabniki priljubljen predvsem zaradi cene, ki se začne pri 7.780 evrih in tako ostaja eden najcenejših majhnih avtomobilov na našem trgu. USPEŠNA DACIA Avtomobilska znamka Dacia, ki deluje pod okriljem francoskega Renaulta, si je obstanek na zahtevnem avtomobilskem trgu zagotovila s svojim loganom, ki je bil sprva namenjen finančno šibkejšim trgom in državam s slabše razvitim cestnim omrežjem (največjo prodajo je dosegel v Romuniji). Vseeno pa lo-gan oblikovno sploh ni videti kot plod varčevalnih ukrepov, saj se ponaša s skladnostjo, ki jo mu zavida marsikatera limuzina višjega cenovnega razreda. Logan je pravzaprav prvi avtomobil srednjega razreda, ki stane toliko kot vozila nižjega razreda in ga mirne vesti lahko uvrstimo med družinske avtomobile. Vozne lastnosti, motor, zmogljivost in poraba prav nič ne zaostajajo za dražjimi tekmeci, zato je logan že nekaj časa prodajno uspešen tudi v drugih državah. Pri tem je njegova nizka cena - za osnovni model logan 1.4 se začne pri 6.950 evrih - še dodaten plus. (H Honda jazz NIČ NE IZSTOPA ... tako kot ford ka, trdijo Fordovi predstavniki. Tega malčka po njihovih besedah odlikujejo predvsem svežina in dinamičnost. Izbirate lahko med štirinajstimi različnimi barvami, ne glede na svojo barvno preferenco pa boste s kajem na cesti vsekakor opaženi. Vsi modeli forda ka so opremljeni s preklopnimi prednjimi sedeži, ogrevanim zadnjim steklom in servovolanom. Za zaščito skrbijo serijsko nameščene voznikova in sovoznikova zračna blazina, bočne ojačitve, protidrsni sedeži in blokada motorja. Njegov razpoznavni znak je značilen zaobljeni videz, bogat izbor opreme pa vsakemu kupcu ponuja možnost individualizacije vozila. Fordov malček je Dacia logan iKlDV 2644] jO) JAZZ 02 Ljudje vse več govorijo. Vklopite funkcijo videoklic na svojem novem UMTS mobitelu, pokličite kogarkoli, ki ga že ima, in brezplačno klepetajte v nedogled. Če se s sogovornikom ne želite gledati, preprosto vklopite slušalke in mobitel pospravite v žep. Vaše roke bodo proste... dokler ne boste potrebovali dežnika. Pogovor z uporabo vldeoklica v omrežju Mobitel GSM/UMTS je v promocijskem času popolnoma brezplačen. Z UMTS mobiteli je pogovor lahko brezplačen. Brez dodatne naročnine. Mobitel d.d.. 1537 Ljubljana Publicis + Ajax Studio, fotolfiMiBjc, D. Arrlgler Demokracija PRILOGA r 31. maj 2007 NOVICE Novice Aleš Kocjan NOVI TWINGO ČEZ NEKAJ DNI Renualtove avtohiše po Sloveniji naj bi v prihodnjih dneh začele s prodajo novega twinga. Cena avtomobila še ni znana, izdelovali pa naj bi ga samo v novomeškem Re-vozu. Proizvodnja twinga se je začela že v aprilu, konec istega meseca pa so vozilo predstavili tudi javnosti. Kot je na tiskovni konferenci ob tej priložnosti dejal predsednik uprave Revoza Marcel Brouiller, se je v projekt proizvodnje novega twinga vključila celotna tovarna, za potrebe proizvodnje pa so od decembra lani zaposlili 700 novih delavcev. Pri tem so po njegovih besedah veliko pozornosti posvetili izobraževanju in spretnosti pri delu ter gibanju, saj novi avtomobil zahteva drugačno motoriko. Twingo je osmi model Renaulta, ki ga izdelujejo v Revozu. Projekt je za Revoz posebnost, saj je novomeška tovarna prvič sama poskrbela za zagon proizvodnje novega modela. Vozila iz Revoza so v veliki meri namenjena evropskemu trgu. Največji del jih izvozijo v Francijo, sledijo pa ji Velika Britanija, Španija, Italija in Nemčija. Sloveniji namenjajo 2,6 odstotka vozil. Zadnji proizvodni rekord so dosegli v letu 2005, ko so skupaj izdelali 178.000 vozil, je izpostavil Brouiller. Sedaj v Novem mestu letno izdelajo 210.000 vozil. VOLKSWAGNI NAJBOLJŠI SLUŽBENI AVTOMOBILI Special! zirana revija Firmenauto in združenje Dekra sta pred kratkim podelila priznanja za najboljši službeni avtomobili leta 2007. Najuspe-šnješi je bil koncem Volkswagen, ki je osvojil kar šest prvih mest. Pred slovesno podelitvijo priznanj v Bad Göggingu je več kot 150 vodij voznih parkov dva dneva preizkušalo 70 različnih modelov vozil. Pri tem so na več kot 1.900 testnih vožnjah prevozili okrog 50.000 kilometrov. V razredu kompaktnih vozil so testni vozniki na Novi twingo prvo mesto postavili novi golf variant, v kategoriji alternativnih pogonov pa so izbrali model touran eco fuel. Pri terenskih vozilih in v zgornjem razredu sta zmagala Audijeva modela Q7 oz. A8. Škoda je žirijo prepričala v razredu malih vozil in enoprostorcev z modeloma fabia oz. roomster. Škodi fabii je uspelo doseči celo prvo mesto tako v skupni oceni kot v kategoriji uvoženih vozil. LAND ROVER PRENAVLJA DRUŽINSKI PROGRAM Podjetje Land Rover je nedavno sporočilo, da je začelo s prenovo svojega najbolj znanega modela range rover. Z njim naj bi v podjetju začeli prenavljati večji del svoje družine vozil. Sprememb bodo tako deležni discovery, freelander, najverjetneje pa tudi legendarni defender. Največja novost prihodnjega terenskega vozila naj bi bila nosilna konstrukcija, ki naj bi bila narejena iz aluminija, s katerim bi lahko pri masi vozila privarčevali tudi do 400 kilogramov. Lahki materiali in inovativne tehnologije spajanja, tudi z lepilom (kot pri jaguarju XJ), naj bi se odrazili tudi pri ceni, ki naj bi se dvignila nad 100.000 britanskih funtov. No, odgovorni pri Land Roverju zagotavljajo, da dvig ne bo tako velik. Land Rover bo prenovil svoje terence. KONEC LJUBEZNI Peti največji izdelovalec avtomobilov na svetu DaimlerChrysler je sredi maja objavil novico, da je nemško-ameriškega avtomobilskega zakona med Daimlerjem in Chrysler-jem konec. Koncem naj bi bil Chryslerja, ki mu je prinašal samo izgubo, prodal zasebnemu investicijskemu skladu Cerberus Capital management. Za 80,1-odstotni delež bo Daimler iztržil 5,5 milijarde evrov, preostali delež pa bo obdržal. S prodajo naj bi se spremenilo tudi ime velikana; preimenoval naj bi se v Daimlerja, o čemer pa morajo odločali delničarji na skupščini. Prvi mož Cerberusa John W. Snow je ob tem poudaril, da je posel znak zaupanja v Chryslerja, ki je za družbama General Motors in Ford Motor tretji največji izdelovalec avtomobilov v ZDA. "Verjamemo, da bo Cerberus Chryslerju dal dober dom," je poudaril. Posel sta ameriško-nemški velikan in Cerberus sklenila po skoraj dveh mesecih pogajanj med DaimlerChryslerjem in številnimi družbami, ki so se zanimale za nakup Chryslerja. Za Chryslerja se je potegoval tudi ameriški milijarder Kirk Kerkorian, ki je zanj prek svoje družbe Tracinda v začetku aprila ponudil 4,5 milijarde dolarjev v gotovini. Demokhacuapriloga ■ 31. maj 2007 NOVICE ZA KVALITETO NAMESTO KVANTITETE Da nekaterih stvari ne morete kupiti, vsaj ne takoj, čeprav imate na računu goro denarja, dokazuje znamenito italijansko podjetje Ferrari. Podjetje se je namreč odločilo, da bo kljub velikim pritiskom kupcev proizvodnjo ohranilo v takšnem obsegu, kot poteka sedaj. Tako bodo morali kupci na novega ferrarija še vedno čakati vsaj dve leti, kolikor je že nekaj časa običajna čakalna vrsta za tega prestižnega jeklenega konjička. Italijani namreč prisegajo na majhno proizvodnjo, saj se bojijo, da bi v nasprotnem primeru izgubili dobro ime. Tako tudi nočejo slediti Porscheju, ki na leto izdela že okoli 100.000 vozil, na avtomobil iz njihove proizvodnje pa se čaka »le« še tri do šest mesecev. Zares neučakane poskušajo v Ferrariju potolažiti tako, da jim do dobave novega vozila priskrbijo rabljena vozila. Tako so rabljeni ferrariji danes že skoraj tako iskano blago kot novi. bencina. Toyota je svoj prvi hibridni avtomobil, prius, predstavila pred 10 leti. Od takrat je po svetu prodala okoli 300.000 hibridnih avtomobilov, do leta 2010 pa jih namerava letno prodati milijon. NISSAN TIIDA Nissan Europe je pred kratkim objavil, da bo prodaja vozila tiida v Evropi stekla junija 2007. Med pripravo strategije za načrtovanje prodaje vozila tiida je Nissan podrobno preučil posamezne evropske trge in pri tem določil države, v katerih je veliko število lojalnih kupcev vozil almera in primera, ki so zainteresirani za nakup podobnega vozila v prihodnosti. Tiida bo zato na voljo na tistih trgih, kjer je veliko povpraševanje po tovrstnih modelih. Mednje prištevamo: baltske države, Bolgarijo, Hrvaško, Ciper, Češko, Finsko, Grčijo, Madžarsko, Irsko, Malto, Poljsko, Romunijo, Rusijo, Slovaško, Slovenijo in Ukrajino. V sklopu strategije za prodajo vozil bo Nissan v naslednji fazi preučil možnosti za predstavitev tega modela tudi na preostalih evropskih trgih. Ime tiida izhaja iz besede v japonskem dialektu in pomeni »nenehno spreminjajoča se plima«. Ta model se bo s cenovnega vidika uvrščal med vozili NOTE in QASHQAI. Pritegnil bo kupce, ki stremijo za nekoliko bolj konvencionalnim tipom vozila in na prvo mesto postavljajo klasične vrednote, kot so udobje, prostorna notranjost in preprosta uporaba. Ferrari prisega na tradicijo. TOYOTA PREDSTAVILA LUKSUZNI HIBRID Japonski avtomo bilski izdelovalec Toyota je pred kratkim javnosti predstavil nov model hibridnega avtomobila luksuzne znamke lexus, ki so ga poimenovali za najbolj dovršen hibridni avtomobil doslej. Lexus LS, kakor se imenuje avtomobil, je ta čas na voljo le kupcem na Japonskem, že ta mesec pa naj bi ga ponudili v 37 državah Evrope, Severne Amerike in Azije. Čeprav gre za najdražji hibridni avtomobil, zanj bo treba odšteti 124.000 dolarjev, v Toyoti načrtujejo, da jih bodo letos prodati 7.000, od tega 4.000 na domačem trgu, do leta 2010 pa želi Toyota svojo proizvodnjo modelov hibridnih avtomobilov podvojiti. Hibridni avtomobili so varčni z bencinom, saj združujejo delovanje bencinskega in električnega motorja. Zanimanje zanje narašča zaradi okoljske ozaveščenosti pa tudi zaradi naraščajočih cen Nissanova tiida IZBERI ESC Po vsej Evropski uniji se je sredi maja začela kampanja z naslovom Izberite ESC, ki želi voznike opozoriti na prednosti elektronskega sistema stabilnosti (ESC). Kampanja, ki jo vodi Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA) pod pokroviteljstvom evropske komisije, opozarja voznike, naj pri nakupu novega avtomobila ob zunanjih okraskih več pozornosti namenijo tudi aktivni varnosti, ki jo pooseblja ESC. Raziskave so namreč pokazale, da bi ESC, če bi bil nameščen v vsa vozila, v 20 odstotkih preprečil nesreče z najhujšimi posledicami in tako na leto po Evropi rešil na tisoče življenj. ESC, ki je bil prvič predstavljen pred desetimi leti, deluje tako, da elektronika na podlagi podatkov posebnih tipal v delčku sekunde samodejno zavre posamezno kolo vozila in tako prepreči, da bi vozilo začelo zanašati. BMW BI KUPIL VOLVA Iz avtomobilskega koncema BMW so v javnost pricurljale novice, naj bi v podjetju razmišljali o tem, da bi od Forda odkupili avtomobilsko znamko Volvo. Kako resna so ta razmišljanja, ni znano, jasno pa je, da nakup ne bo poceni. Volvo ima namreč pri Fordu posebno mesto, saj njegove dosežke na področju varnosti s pridom izkorišča za razvoj varnosti pri drugih avtomobilih. Na drugi strani bi BMW volva rad postavil ob bok svoji znamki mini, s katero naj bi imela tovarna velike načrte. 10 Demokracija ikh.ix;a -31. maj 2007 AVTOMOBILSKA ZAVAROVANJA Čedalje bogatejša ponudba Vida Kocjan Konkurenca na področju avtomobilskega zavarovanja je posebej močna, zavarovalnicam pa je tovrstno zavarovanje predvsem idealna priložnost za sklenitev premoženjskih in osebnih zavarovanj oziroma za pridobitev zavarovanca z vsemi zavarovanji. Sklenitev avtomobilskega zavarovanja je za imetnike avtomobilov kar precejšen finančni zalogaj. Enkrat letno je treba namreč za polno zavarovanje odšteti od 600 do 1.000 evrov. Pri tem ločimo obvezno zavarovanje in dopolnilno, bolj znano kot kasko zavarovanje. Čeprav so v nekaterih zavarovalnicah, med drugim v Zavarovalnici Maribor, prepričani, da cena zavarovanja ni in ne sme biti edino merilo ob odločitvi za sklenitev zavarovanja, večina lastnikov jeklenih konjičkov gleda prav to. V omenjeni zavarovalnici pravijo, da do velikih razlik prihaja predvsem pri izplačilu odškodnin, ko lahko »poceni« zavarovanje postane »nesramno drago«. Ob tem pa je treba tudi opozoriti, da so pri obeh oblikah avtomobilskega zavarovanja (tako pri obveznem kot pri kasku) pomembne dodane vrednosti, ki jih ponuja posamezna zavarovalnica. To smo ugotovili tudi sami, ko smo prek spletnih strani posameznih zavarovalnic poskušali izračunati premije zavarovanja za določeno znamko avtomobila. Zavarovalnice ponujajo veliko možnosti, med drugim so razlike, če zavarovanje sklenemo prek interneta, in v načinu plačila (v gotovini ali na obroke), zato se nam je zazdelo, da ne bi bilo pošteno, če bi objavljali podatke o posameznih zavarovalnicah in morebiti s tem kateri od njih naredili poslovno škodo. Zato priporočamo, da vsak posameznik ob odločitvi za sklenitev zavarovanja osebno pregleda ponudbe na internetu, saj vsi ponujajo tudi informativne izračune in podrobna pojasnila, ali pa - če tega niso vešči, obiščejo zavarovalnice. Vsekakor je pametno, da si vzamemo čas za to, pregledamo vse ponudbe in se nato odločimo za zavarovanje pri zavarovalnici, ki je za nas najugodnejša. To je skoraj edini nasvet, ki ga za to področje lahko zapišemo brez tveganja očitkov. POMEMBNO HITRO IZPLAČILO Po raziskavah Zavarovalniškega monitorja se največ zavarovancev za sklenitev zavarovanja odloča na podlagi izkušenj s hitrim izplačilom odškodnin. Zato je zelo pomembna kakovost ponudbe, v katero pa ne sodi samo ugodna cena zavarovanja, temveč predvsem hitrost pri Zavarovanja lahko vsaj delno ublažijo posledice nesreč. izplačilu odškodnine in »vsebina« zavarovanja - tisto torej, kar zavarovanje ponuja. V tem segmentu je bila na primer Zavarovalnica Maribor, ki se je odzvala povabilu za sodelovanje pri pripravi tega članka (Zavarovalnici Tilia in AdriaticSlovenica nam nista posredovali podatkov), po Zavarovalniškem monitorju odlično ocenjena. Na ugled zavarovalnice v splošni in poslovni javnosti zelo vpliva tudi kakovost ponudbe. NAČINI ZAVAROVANJA Cene pri obveznem avtomobilskem zavarovanju so odvisne od moči motorja (kilovatov), števila potniških sedežev, namembnosti vozila (kombinirano vozilo, osebno vozilo ...), lastnika vozila (pri pravnih osebah je potrebno praviloma 20-odsto- Zavarovalnice so zgovorne predvsem pri vprašanju o ponudbi in drugačnosti, glede finančnih izidov nekoliko manj. tno doplačilo premije) in tudi od odločitve zavarovanca, ali bo sklenil dodatno prostovoljno zavarovanje za voznika brez izkušenj (doplačilo praviloma znaša 20 odstotkov premije). Pri kasko zavarovanju so cene odvisne od vrednosti vozila, ki ga zavarovalnice zavarujejo, in od izbranega paketa kasko zavarovanja. Teh je več, naštejmo le nekatere, ki jih na primer ponuja Zavarovalnica Maribor: super polno kasko zavarovanje, polno kasko zavarovanje, pri katerem je mogoče še doplačilo za zavarovanje posameznih škod in dodatne opreme, naprav ter vseh drugih predmetov, ki so v vozilu, fleksi kasko zavarovanje, pri katerem zavarovanec sam izbere, katere nevarnosti avtomobilskega kaska želi imeti zavarovane, pa mini kasko zavarovanje, ki je namenje- Zavarovalnica z več kot 100-letno tradicijo je vodilna v Sloveniji. Demokracija friukia • 31. maj 2007 AVTOMOBILSKA ZAVAROVANJA no zavarovanju vozil, starejših od štirih let po prvi registraciji, delno kasko zavarovanje, kjer zavarovanci h kasku kot tudi k obveznemu zavarovanju priključijo delne kasko kombinacije (nalet živali, razbitje in poškodovanje stekel in podobno). Podobna zavarovanja imajo tudi druge zavarovalnice. PODRAŽITEV ZA ZDAJ NE BO Zavarovalnice smo vprašali, ali načrtujejo podražitve zavarovanj, saj se bodo zaradi uskladitve z evropsko direktivo minimalne zavarovalne vsote za obvezno avtomobilsko zavarovanje v naslednjih letih znatno povišale, kar je bilo pričakovano že vse od vstopa Slovenije v EU. Zavarovalno vsoto za avtomobilsko zavarovanje, ki danes znaša milijon evrov, bodo morali slovenski zavarovalnicami po sprejetju sprememb zakona o obveznih zavarovanjih do konca leta 2008 povišati na 2,5 milijona. Zavarovalnica Maribor nam je odgovorila, »da ta čas ne načrtujejo podražitev«. Teh ne načrtujejo niti v zavarovalnici Generali, kjer pravijo, da so, čeprav so na slovenskem trgu avtomobilskih zavarovanj med najcenejšimi ponudniki, v posameznih primerih najcenejši - lahko tudi do 30 odstotkov cenejši od konkurence. V tej zavarovalnici prav tako ne načrtujejo sprememb po uvedbi prej omenjene uskladitve zavarovalne vsote z evropsko direktivo. Tudi v Zavarovalnici Triglav ta čas ne načrtujejo dviga cen avtomobilskih zavarovanj. Tako pri Zavarovalnici Maribor kot v Triglavu so poudarili »ta čas«, kar pa ne pomeni, da podražitev po uskladitvi zavarovalne vsote z evropsko direktivo ne bo. IZPLAČANE ŠKODE Zavarovalnice smo vprašali še, koliko škod iz avtomobilskih zavarovanj izplačajo zavarovancem. Zavarovalnica Maribor nam je sporočila, da je v celotnem znesku izplačanih škod delež škod na področju obveznih avtomobilskih zavarovanj 56-odstoten, na področju kasko zavarovanj pa 44-odstoten. Iz zavarovalnice Generali smo dobili odgovor, da so se prijavljene škode gibale v okviru pričakovanj, natančnega zneska izplačil pa nam niso zaupali. Poudarili so izboljšanje škodnih rezultatov, kar naj bi bil rezultat vrste ukrepov na zavarovalno-tehničnem področju, sprejetih v preteklih letih, k temu pa je med drugim pripomogla akcija cenejših avtomobilskih zavarovanj za izkušene in varne voznike. »Na področju škodnega dogajanja v preteklem poslovnem letu nismo beležili posebnosti,« so še dodali. Zavarovalnica Triglav je na letni ravni iz škod za avtomobilski kasko izplačala nekaj več kot 110 tisoč evrov, za avtomobilske odgovornosti pa tretjino ali 37.000 evrov. SKRIVNOSTNI 0 DOBIČKIH Zanimalo nas je tudi, kakšen poslovni izid imajo zavarovalnice na področju tovrstnega zavarovanja. Avtomobilska zavarovanja za zavarovalnice niso donosna, trdijo v Zavarovalnici Maribor in dodajajo, da je v zadnjih letih predvsem pri kasko zavarovanjih opazno povečanje števila škod in višine izplačil odškodnin, zato kasko zavarovanja prinašajo izgubo. V zavarovalnici Generali pa pravijo, da so bili v letu 2006 uspešni na področju trženja avtomobilskih zavarovanj, kjer so z uspešno marketinško akcijo, namenjeno varnim in izkušenim voznikom, dosegli več kot 107-odstotno rast prihodkov na področju obveznega avtomobilskega zavarovanja in več kot 80-odstotno rast v segmentu kasko zavarovanj. Poslovni rezultat je primerljiv s stanjem tega zavarovanja v Sloveniji. V Triglavu pravijo, »da se poslovni izid zavarovalnice na področju obveznega avtomobilskega zavarovanja v zadnjih letih giblje v okviru načrtovanega z rahlo pozitivnim trendom v letu 2006«. PREDNOSTI IN SLABOSTI Omenjene zavarovalnice smo tudi vprašali, v čem je prednost njihove zavarovalnice na tem področju oziroma kaj imajo oni, drugi pa ne. Na to vprašanje so nam vse obširno odgovorile. Tako nam je mag. Natalija Postružnik, direktorica službe za odnose z javnostmi v Zavarovalnici Maribor, sporočila, da vsako leto svojim zavarovancem (tako obstoječim kot potencialnim) ponudijo novosti bodisi v obliki novih zavarovanj, bodisi v obliki nadgradnje obstoječih zavarovanj. Njihova največja prednost je v hitrem načinu popravila in izplačila škode. Novosti je še več, vendar je tu premalo prostora, da bi našteli vse. Omenimo naj le, da so kot prva zavarovalnica poškodovancem v prometnih nesrečah ponudili tudi storitev "denar na roko", s pomočjo katerega poškodovanci prejmejo odškodnino v najkrajšem času - v večini primerov že isti oziroma naslednji delovni dan po oddaji celotne zdravniške dokumentacije. V zavarovalnici Generali pravijo, da so bili na trgu avtomobilskih zavarovanj prvi, ki so uvedli popuste za lastnike vozil glede na njihove vozniške izkušnje in s tem nižje zavarovalne premije za izkušene voznike. V letu 2007 so prvi v Sloveniji uvedli dodatni popust glede na škodno dogajanje. Novosti je še več, v zavarovalnici pa poudarjajo, da se vedno znova trudijo uvajati številne inovativne produkte in prodajne poti, ki jih stranke odlično sprejemajo in jih od njih tudi pričakujejo, razvijajo pa predvsem zavarovalne produkte in storitve, pisane na kožo vsakemu posamezniku. Tudi v Zavarovalnici Triglav pravijo, da stalno uvajajo novosti na tem področju. Tako so v letu 2006 celovito prenovili ponudbo tovrstnih zavarovanj, hkrati pa trgu ponudili 5 novih paketov zavarovanj, s katerimi so želeli oblikovati optimalno zavarovanje za prav vsako vozilo in vsakega voznika, ali kot je zapisano v oglasnih sporočilih, za vsak žep in vsako vozilo. Novi paketi so bili med zavarovanci zelo dobro sprejeti, kar se odraža v povečanem številu in strukturi sklenjenih avtomobilskih zavarovanj. SPET DENAR O tem, koliko denarja zbere zavarovalnica iz naslova avtomobilskih zavarovanj, si je upala odgovoriti le zavarovalnica Generali. Dejali so, da so v letu 2006 iz tega naslova zbrali za 42,08 milijona evrov obračunanih premij, kar je za 33,8 odstotka več kot v letu pred tem. Tako so v letu 2006 tudi s pomočjo uspešne akcije s cenejšimi zavarovanji dosegli okrog 3-odstotni tržni delež. Slednje pa pomeni, da so v letu 2006 postali največja tuja zavarovalnica v Sloveniji. 19 Natalija Postružnik, direktorica službe za stike z javnostmi v Zavarovalnici Maribor KË^BÈÊÈÊÊÊi Demokracija priloga -31. maj 2007 BENCINAR PROTI DIZLU Bencinar ali dizel - stvar okusa Peter Avsenik Ko kupujemo jeklene konjičke, včasih že vemo, kakšnega si želimo in zakaj. Če pa se o tem še odločamo, je eno prvih vprašanj, ali naj kupimo avtomobil na bencinski ali na dizelski pogon. Vsak ima svoje prednosti in slabosti. Bistveni kriterij pri nakupu prvega ali drugega je število letno prevoženih kilometrov. Če je teh manj kot 20 tisoč in če so razdalje kratke, se bolj splača nakup avtomobila z bencinskim motorjem, če pa so daljše in če prevozimo več kilometrov, kupimo dizelskega. Slednji naj bi načeloma sicer imeli manjšo porabo goriva, vendar potrebujejo več časa, da se ogrejejo na delovno temperaturo. To je med 5 in 6 km vožnje, medtem ko je pri bencinskem motorju ta razdalja 1,5 km. A najprej nekaj besed o srcu vsakega avtomobila - motorju. Pri jeklenih konjičkih so to motorji z notranjim zgorevanjem. NOTRANJE ZGOREVANJE Motor z notranjim zgorevanjem je toplotni stroj, v katerem se notranja energija goriva pretvarja v mehansko. Značilno za takšen motorje, da gorivo zgori v delovnem prostoru motorja, ki je največkrat valjaste oblike. Delovanje motorja vedno poteka v več koralah ali taktih. Plinski delovni krožni proces, ki je temelj delovanja motorja, poteka v sledečem zaporedju: stiskanje delovne snovi, segrevanje, raztegovanje ali ekspanzija delovne snovi in končno vračanje delovne snovi na izhodiščno stanje. Delovna snov je v vseh primerih zrak s primešanim gorivom. Pri motorjih z notranjim zgorevanjem se prvi trije procesi opravijo v stroju, zadnji pa je proces ohlajanja delovne snovi, ki se opravi v atmosferi. Koristni del krožnega procesa je zgorevanje goriva v zraku delovnega prostora stroja. Sproščena toplotna energija povzroči močno povečanje tlaka in temperature. Zaradi nastale tlačne razlike med delovnim prostorom in okolico se bat v valju začne premikati in opravljati mehansko delo, čemur pravimo delovni takt. Za nepretrgano delovanje motorja je treba opraviti tudi zamenjavo zraka, večji učinek motorja pa dosežemo s stiskanjem zraka pred zgorevanjem. Temperature delovne snovi so višje kot temperature stene valja. Kljub visokim temperaturam in visokim tlakom so problemi pri motorjih z notranjim zgorevanjem manjši kot pri toplotnih turbinskih strojih, saj je mogoče stene valjev hladiti z vodo ali z okoliškim zrakom. Višje temperature delovne snovi pa pomenijo boljši izkoristek. Motorje z notranjim zgorevanjem delimo na dvotaktne in štiri-taktne. Manjši motorji so skoraj izključno štiritaktni, dvotaktni so ■UP wm Bencinski motor je močnejši, vendar porabi več goriva. Dizelski motor najhitreje prepoznate po tem, da nima svečk. Na prvi pogled enaka, a vendar tako različna nekateri večji, počasi tekoči - denimo ladijski motorji. Skupna značilnost je samovžig goriva, ki ga visokotlačna črpalka vbrizga skozi šobo v stisnjen vroč zrak v obdobju, ko je zrak v valju motorja najbolj stisnjen. Dvotaktni in štiritaktni motor se razlikujeta po načinu dotoka svežega zraka in odstranjevanja dimnih plinov iz valja. Dvotaktni motorji so zelo enostavni in zaradi majhnega števila delov tudi zelo zanesljivi, kar je ključno za njihovo uporabo - na primer na ladjah. Poleg tega dvotaktni batni motor ne potrebuje ventilov, ker je pri vsakem obratu en delovni takt; pri štiritaktnem motorju je delovni takt le vsak drugi obrat, zato je moč dvotaktnega motorja za enako velikost skoraj dvakrat večja. Pomanjkljivost je v tem, da se zrak in izpušni plini nekoliko mešajo. Zaradi ostanka dimnih plinov v valju je količina goriva, ki zgori v vsakem delovnem taktu, zmanjšana. Zaradi tega moč dvotaktnega motorja ni natanko dvakrat večja kot pri enako velikem štiritaktnem motorju. O GORIVIH Namenimo še nekaj besed gorivu. Pri bencinu gre za mešanico ogljikovodikov. Uporablja se kot gorivo za pogon motorjev z notranjim zgorevanjem, pridobiva pa se z destilacijo surove nafte. Pomembna lastnost pri uporabi bencina je oktansko število; če je to število manjše, kot ga je predpisal izdelovalec motorja, pride do samovžiga goriva, motor pa zato ne deluje več optimalno. Danes se porabi največ bencina z oktanskim številom 95, to število pa se povečuje z dodajanjem primesi. Nekoč so dodajali svinec, ki je težka strupena kovina, danes pa dodajajo druge primesi, ki se lahko izločijo iz izpušnih plinov. Prednost bencina pred mnogimi drugimi gorivi je njegova energetska vrednost na kilogram. Dizelski motor ima na drugi strani višje kompresijsko razmerje kot bencinski. Medtem ko je pri običajnem bencinskem to do 9 : 1, je pri dizelskih motorjih mogoče stisniti zrak, ki je brez goriva, do razmerja 22 : 1. Visoko kompresijsko razmerje je potrebno zato, da se v valjih stisnjeni zrak ogreje za samodejni vžig goriva, na drugi strani pa je termodinamski delovni krožni proces ugodnejši. PRIMERJAVE Glavne prednosti turbodizelskih motorjev v primerjavi z bencinskimi so načeloma manjša poraba, nekoliko ce- Demokracija priloga • 31. maj 2007 BENCINAR PROTI DIZLU Touareg nejše gorivo, velik navor in lažja prodaja rabljenega za višjo ceno. So pa dražji tako pri nakupu kot tudi za vzdrževanje. Pozimi se kasneje ogrejejo, zaradi turbine pa je treba biti pazljiv pri vožnji z neogretim in zelo ogretim motorjem. Poleg prej navedenih kriterijev o smotrnosti kupovanja avtomobila na dizelski pogon velja omeniti še nepisano pravilo, ki določa ekonomske razloge za njegov nakup. Če se ob nakupu višja cena slednjih pokrije v dveh Odločitev za bencinski ali dizelski motor je stvar tehtnega premisleka. letih, je nakup gospodaren, sicer pa ne. Če je avtomobil na dizelski pogon od bencinskega dražji za 1.200 evrov, je treba v dveh letih prevoziti med 45 in 50 tisoč kilometri ah več, da je nakup ekonomsko upravičen. Strokovnjaki avtomobilom na bencinski pogon pripisujejo tudi večjo odzivnost. Nekateri opozarjajo na ne povsem zanemarljiv kriterij - občutljivost na kakovost goriva. Pri dizelskih motorjih naj bi bilo zaradi slabega goriva več možnosti za njegove okvare in tudi za čudno »obnašanje« avtomobila (denimo nenaden pospešek ali zaviranje). PRI NAS VODI BENCIN Ali Slovenci kupujemo avtomobile na dizelski ali na bencinski pogon? Poklicali smo nekaj prodajaln avtomobilov in izvedeli, da so slednji v precejšnji prednosti. Vodja logistike v avtohiši Moste nam je zaupal, da je pri njih od devetsto prodanih vozil okoli 60 odstotkov takšnih na bencinski pogon. Še več bencinskih avtomobilov po besedah Gorazda Dreva prodajo v avtohiši Klemenčič - okoli 65 odstotkov. Dve tretjini »bencinarjev« Dizelski motorji proizvedejo več navora, kar pride prav zlasti pri večjih naporih. prodajo tudi v avtohiši Rutar. Le Barbara Mesec iz avtohiše Seliškar je dejala, da je prodaja enih in drugih podobna, pri čemer nekateri dizelski modeli šele prihajajo v prodajo. Pred nakupom avtomobila se je torej treba vprašati, koliko kilometrov letno prevozimo in kako pazimo na svoje vozilo. Seveda pa so poleg zmogljivosti in maloprodajne cene pomembni tudi servisni stroški, razlika v ceni in porabi goriva ter stroški registracije avtomobila. Pri nas še vedno prisegamo na jeklene konjičke z bencinskim pogonom. Verjetno nas od nakupa dizelskih odvrne višja začetna cena. Vendarle je odločitev za enega ah drugega stvar tehtnega premisleka, koliko se bomo vozili in kako ga bomo vzdrževali. Sam nakup je pri avtomobilih marsikdaj še najmanjši strošek iS DIZELSKI MOTOR BENCINSKI MOTOR Velik In težak Lahek in manjših dimenzij Teže se ogreje. Hitro se ogreje. Ne doseže visoke temperature. Dosega višje temperature. Je hrupen. Če so izpušni plini dobro pridušeni, je tišji. Ni primeren: za veliko število vrtljajev. Lahko obratuje z velikim številom vrtljajev. Počasi pospešuje. Hitro pospešuje. Potrebna je večja moč, da ga zaženemo. Hitro ga spravimo v pogon. Je zelo občutljiv na nečistočo goriva. Je manj občutljiv na nečistočo goriva. Daljša življenjska doba Krajša življenjska doba Večja ekonomičnost Manjša ekonomičnost Višja nakupna cena in dražje vzdrževanje Nižja nakupna cena Cenejše gorivo Dražje gorivo + DARILO Albert Svetina OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA Nekdanji Mačkov pomočnik opisuje svojo razburljivo življenjsko pot. Slikovito predstavlja delovanje Ozne. 367 strani, 27,95 EUR / 6.700,00 SIT. Cene so preračunane po tečaju zamenjave: 1 EUR = 239,64 SIT. Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naročnik. Vse cene so z DDV. *OB NAROČILU KNJIGE VAM PODARIMO DARILO V VREDNOSTI 10,02 EUR / 2.400,00 SIT. Naročila sprejemamo na telefon 01/ 23 00 666 ali po e-pošti knjigarna@demokracija.si k n i i 2 a r n a Demokracija