Proletarci vseh dežel, združite se! Poštnina plačana v gotovini. PRAVICA 61ASHO KOMUNISTIČNE PAKTIJE SEOVENIJB j* XI. — Štev. 101/1 | Ljubljana, četrtek, 87. aprila ~1950 | Izhaja vsak dan razen ob petkih | Mesečna naročnina din 45.— IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE. Demet lot Osvobodilne fronte Reorganizacija vlad LR Srbije in Maikedonije — Tekmovanje po »šahovskem sistemu« Italijanski pairtizani bodo prišli na proslavo 1. maja v Beograd — Dopis iz Avstrijo Cena din 2.— Devet let Osvobodilne fronte poročili verifikacijskih odborov in izvolila Na slavnostni akademiji v Ljubljani je govoril tovariš Ferdo Kozak - . ., _ .. .. . —.—— n Ljubljana. 26. aprila Un• ®s zve2er ob 8. uri je bila v veliki sionski dvorani slavnostna akademija Počastitev 9. obletnice ustanovitve OF. ^Postni govor je imel član Izvršnega Pora OF tovariš Ferdo Kozak, za tem L, 1® orkester Slovenske filharmonije vodstvom dirigenta Boga Leskovica s Jv ^1 pesmi Krešimira Baranoviča jjrrjftom baritonistom Vladimirjem Ruž-lUJoa iz Zagreba, nato pa še »Grlico« Kozine1 ®ri-sti,5a in >Ilovo goro« Marjana Tovariš Ferdo Kozak je v začetku °Jega govora prikazal dobo med obema tei®8’ krizo parlamentarizma v svetu aD Pr?padanje starega sveta v pred-kak s Jugoslaviji. Orisal je položaj, v izH smo dočakali razpad države, Ci?aisto° nekdanjih oblastnikov in okupa-Darh" toh težkih dneh je Komunistična L”1)a pozvala ljudstvo na oboroženi od-Lj' trasla je OF. Nato je tovariš Kozak Kazal vlogo OF v osvobodilni borbi ter °®voboditvi, nakar je nadaljeval: Osvobodilna fronta, danes sestavni del iške fronte Jugoslavije, ne stranka, Pa revolucionarno gibanje slovenskih skih množic pod vodstvom Kotnuni-J^De partije, je z vsem svojim delom lojnih letih, s svojo neposredno ude-tra‘° Tr! izgradnji socializma izpričala !a#st in nujnost svojega obstoja. Nje-sov SVe.*l*m> nepozabnim dejanjem iž ča-je tolike narodnoosvobodilne borbe se Tf, v miru pridružila nepregledna j, a norih, izvršenih na vseh področjih 8V ?®?a življenja. Osvobodilna fronta s ti; .* številnimi množičnimi organiza-dejansko pomeni vsak sleherni h ® n®prestano akcijo, neutrudno zapos-4. aPje ljudskih fizičnih in duhovnih sil. J^nržan marš v jutrišnji dan. Prav tega. je resnično gibanje, v del« j jeseni tek razvoja. Navedel bom samo /3i podatkov, nekaj številk iz lanskega ■ konkretneje osvetlim njeno teht- f' D J?4 'k pomen. Od 879.653 volivnih npr»' ®cev v Ljudski republiki Sloveniji % (jtoojj0 lani članov Osvobodilne fronte Šlan ali 75-29,ff- J"’837 ab 76% tega ki* a se 3e udeležilo prostovoljnega * ®a različnih področjih, in sicer: pri on. JSa4* in komunalnih delih je bilo ^ aTljenih 10.773.082 delovnih ur v , ,“nostj 117,271.000 din: pri gradnjah iJrJtonih objektov 7,285.039 v vredno-21 J'3,994.000 din; pri pogozdovanju 2*1 s.,113 delovnih ur v vrednosti din Pri kmetijstvu 3.683.194 de-5oci i nr T Trednosti 86,832.000 din; v lo, ato°zdrav8tvcnem sektorju 411.798 de-zhi. .ar v vrednosti 4,118.000 din: pri ielJUi.u odpadnega materiala 635.643 Pfjjoto ur v vrednosti 6,350.000 din. Če sea c!®mo k temu še delovne ure, izvr-inn0_ T frontnih brigadah, namreč Pot« ur v vrednosti 112,238.617 din, dobimo naslednje skupno število: leta i1? Prostovoljnega dela, opravljenih toM 49* Je bilo 35.215.424 in sicer v !«ov °Sti 4n2>6fi1-617 d'u. Že ti podatki einit°f-n? Prišni0' kako neizmerno važen bi, 1 j® Osvobodilna fronta v naši bor-*a a .Hroditev novega družbenega reda, 'tftn lw boljših dni našemu delov- dt,)0 , človeku. Pomembno pa je njeno Štev« di v ideološko vzgojnem smislu. i® “jenih knjižnic je okrog 721, čital-tokn i ' tooutni h kotičkov pa 1018. V sen,, '®tn 1949 je bilo organiziranih 638 tnoT^ier. ki se jih je udeležilo 10.770 tez,,to 6602 žen; nadalje 43 političnih u. J®*. 1528 krožkov, 357 predavanj a univerz, ki se jih je udeležilo jjfdi, nadalje drugih javnih pre-itd p1 3®57 s 135.986 obiskovalci itd. koa® raslugi Osvobodilne fronte je bilo tadiJ 49- leta 352 kmečkih delovnih delol8, • 84.284 člani in z 79.302 ha ob-lT. remije, medtem ko je bilo ko-8PuŠ{ 1 4348 1® 38 zadrug. Ne da bi se Še nav -v P°drobnosti, oziroma da bi šir-tila al?l, kaj je Osvobodilna fronta stolpa ndnulem letu za reševanje proble-8ak f delovne sile, koliko je poma-VeČio >1 ®dkupu, kaj je prispevala za Šel j3r°duktivnost dela, in ne da bi pre-Še t0 i1*8 drnga področja, menim, da je to ni- m sem navedel, zadostno gradivo OsvnD T?;no oceno in vrednotenje naše £to>dilne fronte. W/8ln malo poprej govoril o Osvo-8‘banii konti, ki da je revolucionarno iieaofn na^ih ljudskih množic, sem na-Tq v. a Tstavil pripombo, da ni stranka, ^ndnri*-1^ ,ega, ker sem želel čim bolj ,°ien resnični značaj, ki se vča-Som! i. Pozablja, ali pa tudi nft-4il in .. 'rkrivlja. Prav ta značaj ji je rtol.todsk 8 ni°no Tsenarodno. njeno Predgt«^,. •V“UU»1. rrav r teiu niuim« <°®ri>ii Ja neizčrpno zakladnico ljudskih in hnV*'vaL®m času, v vsakem polo-. B® 7,a tisi®, kar nam je to; j a° in za življenje nujno potrebnost vob°do in neodvisnost, za pra-«tovnn aa ,n?^® človeško, narodno in ..0veka '4ostojanstvo, za srečo delovnega - za poglobitev in obenem ures- vrednost. Prav r tem smislu ?toltev 'Čil R®m M— I7“' ''J'*’ razumnem in pieme veku. če tako pojmujemo Osvo *l,točila J roi^a T r°d idočega fjudskeg: *dten, Pravem, razumnem in pleme bodilno fronto, pa se obenem oziramo na današnji dan pc tem, kar je, in tudi deloma po tem, kar je pred nami, seveda ne moremo govoriti o nekakšnih nalogah Osvobodilne fronte, ki da bi jih bila dolžna opraviti v prihodnjosti. To, o čemer bi o priliki današnje obletnice rad spregovoril, je mnogo več kot pa izraža beseda »naloga«. To je Osvobodilne fronte zavest, je njen notranji smisel, z njeno eksistenco potrjeno njeno spoznanje in vera. In tiče se zlasti treh, v problematiki današnjega dne najbolj izrazitih vprašanj. Prvič smo danes v bitki, v pravi, čeprav nekrvavi bitki, ko zgrajuj|mo novi družbeni red. Napori v tej borbi so očitni kakor tudi žrtve in nadčloveški delovni polet našega delovnega človeka. Prijateljev nimamo prida, vsaj ne veliko iskrenih prijateljev. Imamo pa dokaj do nerazsodnosti že afanatiziranih nasprotnikov. Borimo se prav za prav na več frontah hkrati. Kajti tudi zaostalost, ki je nismo sami krivi, je sovražnik in človeške slabosti in nesposobnosti so sovražniki. Da ne bom našteval še drugih. Zdi se, kakor da sta se vročica in napetost partizanskih spopadov v drugi obliki prenesla v ta mirni čas. In kakor je bila zagrizena, nepopustljiva in na vse žrtve pripravljena borba Osvobodilne fronte z okupatorjevimi opričniki in soldatesko pravi zgodovinski čudež, tako so njeni napori za napredek in socializem dejanja, ki jim ni zlepa primere v drugih zemljah. Takrat, v času okupacije smo se osvobajali nasilja tujcev, fašističnega zavojevalca; danes se osvobajamo zaostalosti, nesamostojnosti, grozeče odvisnosti, izkoriščanja človeka po človeku, klavrne dediščine iz preteklosti v materialnem in duhovnem pogledu. V bitki smo in na to resničnost odgovarja Osvobodilna fronta z razvitimi zastavami, z borbenostjo in požrtvovalnostjo iz let narodnoosvobodilne borbe, z zanosom, pogumom in odločnostjo. kar so že od njene ustanovitve sem njene dragocene moralne vrednote. Zdaj velja v minuli vojni priborjeno zmago razviti in napolniti z ustrezajočo vsebino, dati ji v družbenem in političnem pogledu dokončno zoblikovan obraz. In iiokler bo Osvobodilna fronta pod vodstvom Komunistične partije tako živa manifestacija ljudske moči in volje, kot je bila doslej, vemo, da bomo tudi v tej bitki končno dosegli popolno zmago. Naj preidem k drugemu vprašanju. Za časa narodnoosvobodilne borbe se Osvobodilna fronta ni utrdila samo v slovenskih krajih bivše Jugoslavije. Močno se je razmahnila v slovenskem Primorju, v Trstu in njen vpliv je prodrl tudi v kraje, ki so bili že dolga desetletja odtrgani od matične dežele. V mislih imam Slovensko Benečijo in Koroško. Poživitev in utrditev slovenske narodne zavesti v teh krajih je bila neposredna posledica vpliva Osvobodilne fronte. Nato se je razvilo v njih tudi živo osvobodilno gibanje. Tako je zrasla Osvobodilna fronta iz vsa slovenske zemlje in je tudi ostala glasnik njenih nacionalnih zahtev in pravic. Ne samo glasniki Postala je nositeljica dosledne in brezkompromisne borbe za te pravice, borbe, ki ne more prenehati, dokler ne bodo vsa nacionalna vprašanja našega rodu rešena tako, kakor to ustreza dostojanstvu svobodnega, pa čeprav majhnega naroda. Tega dejstva ne morejo zabrisati niti meje, ki so jih slepi in zaslepljeni politiki potegnili po naši zemlji. Omenil sem vse to zaradi tega, ker se je prav v zadnjem času razvnela v slovenskih krajih onstran naše državne meje ostra borba za naš narodni obstanek. Dobro nam znani zatiralci našega rodu. nosilci nacionalnega šovinizma so se po končani vojni sicer, pa še to le deloma, poniglavo umaknili s prizorišča. Toda to je bil samo manever za ustvaritev lažnivega videza. Danes so prešli v nov naskok. In sicer povsod, v Trstu in r.a Goriškem, v Benečiji in na Koroškem. Da, celo v Porabju, kjer je položaj slovenske manjšine slabši, kakor pa le bil v stari predvojni Madžarski. Zopet^ pozi-gajo slovtnske knjige kakor v časih najbolj podivjanega fašizma, zopet rnštio bombe naše kulturne ustanove, zopet napadajo in preganjajo anonimni banditi naše zavedne rojake. To politično jn na_ cionalno teroriziranje ie danes po štiriletni težki voini zoper podivjani fašizem, da nes sredi dvaisetega stoletja očitna era mota za vso Evropo in za ves svet. Toda ml se ne moremo zadovoliiti samo s to platonično ugotovitvijo. Mi se bomo borili za naš rod in ne bomo požrli nobene našemu človeku prizadejane krivice in ponižanja. Naša Osvobodilna fronta se bo obenem z vsemi sredstvi in z vso doslednostjo pri vsaki priliki bila za to. da se dokončno zatre sleherni nacionalni šovinizem, da se kot nečastno znamenje barbarizma izbriše iz spomina razumnega človeka. In ravno v tej njeni volji je obsežena njena velika moralna moč. Duh naše Osvobodilne fronte ne pozna sovraštva do drugih narodov. Narobe! Svoboda za ' », pravica do samostojnega kul-tuii”ga rs^oja, enakopravnost med na- rodi — to so njena načela, ki niso samo izraz njene napredne miselnosti, pač pa tudi dokument visoke srčne kulture. Mi cenimo in spoštujemo nemški in italijanski narod, nimamo nobenih neprijaznih občutij do italijanskega oziroma nemškega človeka, globoko pa preziramo brutalno, podivjano strast šovinizma, pohlep po tuji zemlji in s hinavskim političnim taktiziranjem prikrivano nasilje. Zoper to bomo zmeraj vodili neizprosen boj in ta boj bo ne samo za nas, pač pa tudi za druge narode znamenje neugonobljivega progresivnega duha. Kot tretjega _ se nameravam dotakniti vprašanja sedanje informbirojevske gonje proti našim vodilnim možem in proti Jugoslaviji sploh. Sicer je to v prvi vrsti stvar Komunistične partije, toda kar se tiče nje, velja v isti meri tudi za Osvobodilno fronto. In potrebno se mi zdi, da spregovori Osvobodilna fronta na svoj praznik o tej stvari. Saj naši prazniki niso kopica praznih, na ta ali oni način zapravljenih ur, pač pa so dnevi treznih premislekov, obračunov in razgledov v prihodnosti. Glede informbiroja se je pri nas že mnogo govorilo in pisalo. Vendar prav, da odgovarjamo na te napade dneva v dan, da neprestano obveščamo naše množice o dejanskem položaja in jim prav z besedami napadalcev predoču-jemo nezaslišano brezumnost njihovega početja. Nemoralen in nizkoten opravek postane propaganda, če se vrši v znamenju gesla, da namen posvečuje sredstva. To pot je šla fašistična propaganda, posebno pa njen znani mojster Gbbbels. Toda žalostno je, in za slehernega spodobnega človeka malo deprimirajoče, ko mora ugotoviti, da je gonja informbirojevskih agentov zoper našo Partijo in našo državo zasenčila celo Gobbelsovo slavo. Žalostno in deprimirajoče zaradi tega, ker je po trpljenju te vojne, po tem krvavem peklu ponovno mogoča tolikšna brezumna zloba, tolika brezčastna laž. Da smo izdajalci interesov delovnega ljudstva, kričijo ti propagandisti, da smo fašisti, da imamo gestapovske agente za vodilne ljudi v državi, in celo, da smo >ojni hujskači. Mi, ki nam je v Sloveniji in v Jugoslaviji vsaka ped zemlje prepojena s krvjo, prelito za svobodo in lepše življenje vsega človeštva, mi, ki objokujemo stotisoče žrtev, ki z nadčloveškimi napori dvigamo iz razvalin zgradbo nove naše domovine, mi, ki si mogoče od vseh narodov na svetu najbolj iskreno in najbolj vroče želimo miru in zopet miru za nas in za vse — mi da ščujemo na novo vojno? Ti informbirojevski agenti so se pa obenem spozabili celo tako daleč, da se vesele udarcev, ki padajo s strani združene reakcije in komunistov povrhu po naši Osvobodilni fronti v Trstu, na Goriškem, v Benečiji in na Koroškem. Da ne zaidem v podrobnosti, bi rad ugotovil samo to, da je tak način propagande, ki ji je izhodišče laž in krotovičenje dejstev, da je taka propaganda delo ljudi brez vesti, brez odgovornosti in tudi brez časti. In da v nas, v naši Osvobodilni fronti samo jekleni zavest, kako neizmerno dragocen je sad njene težke borbe, namreč: narodna svoboda, neodvisnost in suverenost naše države. Ob deveti obletnici njene ustanovitve si moremo želeti samo to, da bo še naprej zvest in požrtvovalen čuvar teh neprecenljivih vrednot, ki nam jamčijo svobodno rast na domačih tleh, kulturnega človeka vredni nivo življenja, samostojno ravnanje s svojo usodo, zlasti pa trdno obrambo zoper nedostojno vsiijivost. Tovariši in tovarišice! Naši vodilni možje so se rodili tako rekoč v krilu narodnoosvobodilne borbe. Z njo so rasli, sinovi so njene krvi in duha. Osvobodilna fronta in njeni predstavniki, to je eno telo in en organizem, enotna volja in enotna smer. To zgodovinsko dejstvo bi že lahko razumel vsakdo, ki količkaj pozna s trpljenjem in krivicami zaznamovano rast naše zemlje. Toda konec konca niso misli drugih za nas odločilne. Slovenska Osvobodilna fronta, sestavni del Ljudske fronte Jugoslavije, brez pridržka zaupa svojemu maršalu Titu — slovenski narod vidi v njem poroštvo za svojo samostojnost, za spoštovanje vseh njegovih pravic, za njegove svetlejše dni v socialistični Jugoslaviji. Naj živi Osvobodilna fronta Slovenije! Naj živi maršal Tito! tvoji predtedttvi.ljudtki potland to prisegli Seji Zveznega sveta je prisostvoval tovariš Tito Za predsednika je bil izvoljen Vladimir Simič Beograd, 26. aprila, (Tanjug). Dance dopoldne ob 9, uri sta oba svet« Ljudske skupščine nadaljevala z delom. Na dnevnem redu 60 bile naslednje točke: poročilo Verifikacijskega odbora In prisega ljudskih poslancev, volitve predsednika, dveh podpredsednikov in treh sekretarjev vsakega sveta. Pri drugi predhodni seji Zveznega eveta je bil navzoč tudi tovariš Tilto. Prihod maršala Tita v dvorano »kupno s i*!ant Politbiroja, Aleksandrom Rankovi-čem, Blagojem Neškovičem in Borisom Kidričem ter člani vlade so ljudski poslanci pozdravili z dolgotrajnim navdušenim ploskanjem. Seji Zveznega sveta je predsedoval ljudski poslanec Djuro Salaj, ki je bil ob konstituiranju verifikacijskega odbora izvoljen za predsednika. Poročevalec verifikacijskega odbora Bosa Cvetica je podala poročilo odbora. Po proučitvi poročila Zvezne volivno komisije in potrditvi kandidatur ter zapisnikov okrajnih volivnih komisij ter ostalega volivnega gradiva je verifikacijski odbor ugotovil, da je bila za volitve ljudskih poslancev v Zvezni svet po vseh volivnih okrajih v državi predložena v potrditev okrajnih volivnih komisij in potrjena 6amo po ena kandidatura razen v volivnih okrajih Dolnji Miholjac, Dijakovo in Imotski v LR Hrvateki, kjer sta bili predloženi v potrditev ter bili potrjeni povsod po dve kandidaturi, da so volitve v Zvezni svet Ljudske skupščine FLRJ dne 26 marca 1950 potekle po vsej državi v miru in redu, da je bilo za volitve ljudskih poslancev v Zvezni 6vet 26. marca 1950 vpisanih v stalne volivne spiske 9,856.501 volivec in da je od tega glasovalo 9,061. 780 volivcev ali 91,94% da je od skupnega števila glasujočih volivcev oddalo svoj glas za kandidate Ljudske fronte 8.449.839 ali 93,25 %, v skrinjico brez liste pa 611.941 ali 6,75%, da so bili vsi izvoljeni kandidati izbrani z absolutno večino glasov v smislu 10. člena zakona o volitvah ljudskih poslancev za Ljudsko skupščino FLRJ, da nikjer ni bilo potrebe po izvajanju ponovnih volitev, da ni nobenega primera, ki bi bil v nasprotju z odredbami 5. in 28. člena zakona o volitvah ljudskih poslancev za Ljudsko skupščino FLRJ, da v zvezi z volitvami in mandati izvoljenih ljudskih poslancev Zveznega sveta ni bila vložena nikakršna pritožba, niti ni bil izrečen ugovor. Na temelju vsega tega je odbor predlagal Svetu, da se vsi mandati razglasijo za veljavne. Verifikacijski odbor je sprejel preko začasnega predsednika Zveznega sveta poročilo, da so ljudski poslanci, ki imajo dva ali več mandatov na prvi 6eji Zveznega sveta dali izjave, katere mandate bodo obdržali, katerih pa 6e odrekajo v korist črvovih namestnikov-. Po pregledu potrjenih kandidatur v teh volivnih okrajih odbor predlaga, da se razglasijo za ljudske poslance Zveznega sveta namesto Josipa Broza Tita v voliv-nem okraju Užice Slobodan Penezič, minister za notranje zadeve vlade LR Srbije, za volivni okraj mesto Split Vicko Krstulovič, minister za pomorstvo vlade FLRJ, za volivni okraj Črnomelj Franc Hočevar, polkovnik JA, za volivni okraj Skoplje I. Naum Naumoveki, predsednik Izvršnega odbora MLO v Skoplju, za volivni okraj Titograd Iko Mirkovič, predsednik Izvršnega odbora MLO v Titogradu, namesto Petra Stamboliča za volivni okraj Zemun Djordje Boškovič, poverjenik za komunalne zadeve pri Glavnem izvršnem odboru AP Vojvodine, namesto Lazarja Koliševskega pa za volivni okraj mesto Skoplje H. Dimče Kccov, univerzitetni profesor iz Skoplja. Ko je poročevalec Bosa Cvetica podala poročilo, je govoril ljudski poslanec Miloš Minič, zatem pa je Zvezni 6vet soglasno 6prejel poročilo verifikacijskega odbora. S tem je bil potrjen mandat vsem ljudskim poslancem, ki so bili izvoljeni na volitvah 26, marca. Po odmoru je skupščina prešla na drugo točko dnevnega reda — zaprisego ljudskih poslancev. Besedilo prisege je bilo razdeljeno med ljudske poslance v štirih uradnih jezikih — srbskem, hrvat-ekem, slovenskem in makedonskem ter se glasi: »Jaz (ime in priimek) prisegam pri svoji časti in ča6ti svojega ljudstva, da bom kot ljudski poslanec v delu Ljudske skupščine FLRJ vedno zastopal svoje ljudstvo in da bom neutrudljivo čuval in branil pridobitve narodnoosvobodilne borbe, graditev socializma in neodvisnost ter državno suverenost FLRJ.« Po zaprisegi je Zvezni svet prežel na volitve predsednika, dveh podpredsednikov in treh sekretarjev Zveznega sveta. Na predlog kluba ljudskih poslancev Ljudske fronte so bili soglasno izvoljeni za predsednika Vladimir Simič, dosedanji predsednik Zveznega sveta Ljudska skupščine, za prvega podpredsednika Franjo Gaii, za drugega podpredsednika Krsto Popivoda, za sekretarje pa Mom-čilo Markovič, Vida Tomšič in Naum Naumovski. V imenu novoizvoljenega predsedstva Zveznega sveta se je predsednik Vladimir Simič ljudskim poslancem zahvalil za izvolitev. Ker je bil s tem izčrpan dnevni red druge predhodne seje Zveznega sveta, je predsednik Vladimir Simič napovedal prvo redno sejo Zveznega eveta za pol ure pozneje, pri čemer bi ta seja obravnavala naslednji dnevni red: Razpravljanje o predlogu glede izprememb in dopolnitev poslovnika Zveznega sveta in volitve stalnih odborov Zveznega sveta. Za predsednika Sveta narodov je bil izvoljen tov. Josip Vidmar Beograd, 26. apr. — Drugi predhodni seji Sveta narodov je predsedoval ljudski poslanec Josip Šestan kot predsednik verifikacijskega odbora. Ljudski poslanec Lidija Šentjurc je podala poročilo verifikacijskega odbora, ki je ugotovil, da 60 bile volitve za Svet narodov Ljudske skupščine FLRJ dne 26. marca 1950 izvedene po vsej državi v miru in redu, da je bilo za volitve ljudskih poslancev v Svet narodov dne 26. marca 1950 vpisanih v stalne volivne spiske 9,856 j01 volivec in da je od tega glasovalo 9,062,170 ljudi ali 91,94%, da je od skupnega števila volivcev, ki so glasovali, oddalo svoje glasove za kandidatno listo Ljudske fronte 8,463.677 ljudi ali 93,40%, v skrinjico brez liste pa 598.493 ali 6,60%, da v zvezi z volitvami in mandati izvoljenih ljudskih poslancev Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ ni bila vložena nobena pritožba, da ni bil dan nikakršen ugovor in da ni nobenega primera, ki bi bil v nasprotju z odredbami čl. 5 zakona o volitvah ljudskih poslancev za Ljudsko skupščino FLRJ, da izvoljeni ljudski pslanci Bebler dr Aleš, Bartič dr. Dušan, Dragič Kristina, Djer- ■» 'rr; * >, />11;; .1- M Taka je danes Nova Gorica manovič Života, Gjorigov Vasil, Grulovič Nikola, Jankez Grga, Milič Milica, Pato-mice Katarina, Perovič Puniša, Ritig dr. Svetozar in Lisverski Naum niso izročili poslanskih poverilnic iz raznih tehničnih razlogov. Zatem je verifikacijski odbor ugotovil iz poročila volivnih komisij in ostalega volivnega gradiva, da so bili vsi ti poslanci pravilno izvoljeni in da ni nobene ovire, da se njihovi mandati ne bi verificirali. Poročilo verifikacijskega odbora Sveta narodov so poslanci soglasno sprejeli. Nato pa so sprejeli verifikacijo mandata Lazarja Kastiča, rudarskega delavca, ki je bil kot namestnik razglašen za poslanca namesto umrlega Laze Stefanoviča. Ljudski poslanci Sveta narodov ao zatem zaprisegli. Na predlog ljudskega poslanca Rade Pehačeka je bil izvoljen za predsednika Sveta narodov Josip Vidmar, ki je bil že predsednik Sveta v prvi Ljudski skupščini. Za podpredsednika sta bila soglasno izvoljena Mitra Mitrovič in Veljko Vlahovič, za sekretarje pa Skender Kule-novič, Jože Horvat to Krste Markov. Svet narodov je zatem »prejel dnevni red za prvo redno zasedanje Sveta narodov druge Ljudske skupščine FLRJ in obravnavanje predloga za izpremembe to dopolnitve poslovnika Sveta narodov, volitve stalnih odborov Sveta, volitve zakonodajnega odbora, volitve odbora za gospodarski plan in finance, mandatno-imunitetnega odbora, upravnega odbora to odbora za prošnje in pritožbe. Včeraj popoldne je bila prva skupna seja obeh svetov Beograd, 26. apr. (Tanjug.) Danes po-, poldne ob 18. uri je bila prva skupna seja obeh 6vetov Ljudske skupščine FLRJ, Sejo je po poslovniku sklicalo predsedstvo1 Prezidija Ljudske skupščine FLRJ in določilo tale dnevni red: Poročilo Prezidija Ljudske skupščine FLRJ. izvolitev novega Prezidija, izjava predsednika vlade Josipa Broza - Tita. REORGANIZACIJA vlad liudskih reoubtik Srbi e in Makedeniie LR SRBIJA Z ukazom Prezidija Ljudske skupščine LR Srbije se opuste ministrtva za elektrogospodarstvo. induštrijlD, komunalne zadeve, rudarstvo in lesno industrijo, u-stanovita pa se Komite za komunalne zadeve in Komite za .lokalno gospodarstvo. Z istim ukazom so ustanovili generalne direkcije za elektrogospodarstvo, za tekstilije, usnje, obutev in prejo, za kovine, za kemično industrijo in za lesno industrijo. Prav tako se s tem ukazom ustanove Sveti za predelovalno industrijo, za eks-traktivno industrijo in energetiko, za kmetijstvo in gozdarstvo, za blagovni promet ter za korhunaltie zadeve in lokalno gospodarstvo. V vladi LR Srbije so nastale tudi osebne spremembe. Za predsednika planske komisije vlade LR Srbije je imenovan Milorad Zorič, dosedanji predsednik LO titovoužiške oblasti; za ministra za delo ljudski poslanec Krsta Filipovič, za ministra za kmetijstvo dosedanji minister za elektrogospodarstvo Dragoslav Mutaso-vič, za ministra-predsednika Komiteja za lokalno gospodarstvo dosedanji pomočnik ministra za notranje zadeve Tihomir Janič, za ministra-predsednika Sveta za predelovalno industrijo dosedanji podpredsednik vlade Voja Lekovič, za ministra-predsednika Sveta za eksratktivno industrijo in energetiko ljudski poslanec Dragi Stamenkovič, za ministra-predsednika Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo dosedanji minister za kmetijstvo Rista Antunovič, za ministra-predsednika Sveta za blagovni promet dosedanji predsednik planske komisije Miloš Minič, za ministra-predsednika Sveta za komunalne zadeve in lokalno gospodarstvo dosedanji minister za delo Spasenija Babovič, za ministra-generalnega direktorja generalne direkcije za premog dosedanji minister za industrijo Bogoljub Stojanovič, za ministra-generalnega direktorja generalne direkcije za elektrogospodarstvo ljudski poslanec Djura Jovanovič, za ministra-generalnega direktorja generalne direkcije za tekstilije, usnje, obutev in predivo dosedanji sekretar Ljudske skupščine LR Srbije Velibor Ljujič, za ministra-generalnega direktorja generalne direkcije za kovine dosedanji pomočnik ministra za industrijo vlade LR Srbije Srbislav An-drejevič in za ministra-generalnega direktorja generalne direkcije za lesno industrijo dosedanji minister za lesno in- dustrijo vlade LR Srbije Petar Relič. LR MAKEDONIJA Prezidij Narodnega sobranja LR Makedonije je izdal ukaz, da se opustita ministrstvo za industrijo in rudarstvo in ministrstvo za elektrogospodarstvo ter ustanove generalne direkcije: za kovinsko industrijo, za nekovine, za kemično industrijo, za industrijo tekstilij in usnja, za prehrambeno industrijo, za lesno industrijo in elektrogospodarstvo. Prezidij ^iarodnega sobranja je izdal tudi ukaz o ustanovitvi Komiteja za'lokalno industrijo in obrt, Komiteja za komunalne zadeve ter Sveta za komunalne zadeve in lokalno industrijo. Za koordiniranje dela organov, ki vodijo posle lokalne industrije in obrti ter komunanle posle, se ustanovi Svet za komunalne zadeve in lokalno industrijo. Svetu načeluje predsednik Sveta, ki je minister vlade LR Makedonije. Prezidij Narodnega sobranja LR Makedonije je izdal tudi ukaz o ustanovitvi Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, Sveta za blagovni promet. Sveta za predelovalno industrijo ter Sveta za energetiko in ekstraktivno industrijo. V zvezi s to reorganizacijo so nastale tudi spremembe v vladi LR Makedonije. Za predsednika Sveta za blagovni promet je imenovan podpredsednik vlade LR Makedonije Nikola Minčev, za ministra-predsednika Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo predsednik MLO v Skoplju in ljudski poslanec Naum Naumovski, za ministra-predsednika Sveta za predelovalno industrijo dosedanji minister za industrijo in rudarstvo Blagoje Popov, za ministra-predsednika Sveta za energetiko in ekstraktivno industrijo dosedanji minister za elektrogospodarstvo Asparub Kanevte, za ministra-predsednika Sveta za komunalne zadeve in lokalno industrijo ljudski poslanec Kamel Sejfula, za predsednika planske komisije dosedanja minister za gradnje Dimče Belovski. za ministra za kmetijstvo ljudski poslanec Mi-Pa klobuke naj čimprej zamenjajo t fcri-glavkami. Preveč imai še klobučarjev v četi, zato so na položaju preveč vidni. V nekaj dneh morajo vsi nositi triglavke,« je ostro dejal bataljonski komisar. »Tudi to se bo uredilo,« je odgovoril četni komisar Jernej. »Čim pride komandir s poti, naj se takoj javi.« Jernej je pozdravil in odšel po stezi med velikimi jelkami v četo, premišljajoč o dobljenih nalogah in navodilih. Vsi v bataljonu so poznali Jerneja, srednje velikega, suhega komisarja. Posebno pa so ga poznali v četi, kjer je bilo največ domačinov, delavcev in kmetov. Domači so mu dejali: naš Jernej. Drugi borci, ki ga pa od prej niso poznali, so mu dejali: komisar Jernej. Vsi so ga poznali iz raznih akcij, borb in dolgih pohodov, ko je vzravnano korakal na čelu čete, zraven prvega mitraljezca. Na političnih urah jih je seznanjal z dogodki v rvetu in doana. Nato j* pregledoval bor o* ter ali »mladinskem sistemu« kakor ga ime nujejo v Predilnici in tkalnici, ker je dala mladina pobudo za »šahovski način« tekmovanja, ni vzbudilo pozornosti samo med tekstilci, temveč v vsakem delovnem človeku Maribora. Vsak želi spoznati novi način tekmovanja. Preteklo leto je zajel mariborske kolektive Sirotano-vičev sistem dela, ki se razlikuje od »šahovskega« v tem, da tekmuje običajno ena brigada za dosego rekordne proizvodnje. »Šahovsko« tekmovanje je nadaljnje razvijanje tekmovalnih oblik. Tu tekmujejo vse brigade hkrati, tako da se vsaka brigada v dvoboju spoprime z vsako določeno brigado, vključeno v tekmovanje. Ta način tekmovanja je zelo enostaven in lahko razumljiv. Zmaga brigade se označi na razpredelnici turnirske table z eno točko, poraz z 0, če pa obe brigadi dosežeta enako število tečk, je remi. Sistem šahovskega načina tekmovanja predvsem krepi kolektivni duh v brigadi. kar se še posebno odraža v medsebojni pomoči, delovni disciplini in požrtvovalni borbi brigad za zmago. Pri vhodu v MTT je vse živo. Delavci prihajajo na popoldansko izmeno. dar hitijo, vsak hoče biti pravočasno na 6vojem mestu, kajti stroji ne smejo čutiti »izmene«, ropotajo in tkejo drobne nitke, kar naprej, kakor bi tudi oni čutili tekmovanje. Tu in tam vidiš grupice delavcev pred turnirskimi deskami, ki so postavljene pri vhodu in vsakem obratu. Ogledujejo rezultate tekmovanja, nestrpno pa čakajo novih rezultatov, ki jih objavljajo vsak dan po eni uri po zvočnikih. Predilnica in tkalnica je napovedala tekmovanje po novem »šahovskem« sistemu Mariborski tekstilni tovarni. Tekmovanje se je pričelo 3. aprila in traja do 29. aprila. Tako tekmuje 24 brigad za naslov najboljše brigade. Hkrati tekmuje 12 brigad enega kolektiva kot reprezentanca proti 12 brigadam drugega kolektiva. Zaradi boljših rezultatov je urejeno tekmovanje tako, da en dan tekmujejo brigade bodisi enega ali drugega podjetja med seboj, naslednji dan pa se spoprimejo brigade obeh podjetij. Pokazalo s« je, da brigade PIT takrat ko tekmujejo med seboj, ne dosegajo dnevnih planov, medtem ko jih presegajo, če tekmujejo z brigadami MTT. Zaradi tega je komisija odločila, da se brigadi tudi v medsebojnem tekmovanju v Na Dolenjskem je ponovni pregled setvenih det nujno potreben Ker je bil prvi pregled pomladanskih del opravljen preveč površno, in ker ga je delno oviralo tudi slabo vreme, se sedaj ljudski odbori in množične organizacije po vaseh pripravljajo na drugi pregled, ki bo v nedeljo. V trebanjskem okraju je ponovni pregled nujno potreben ne samo zato, ker je bil zadnji izvršen premalomamo, ampak predvsem zato, ker se KLO premalo zanimajo za setvena vprašanja, ne vodijo evidence, pa tudi setveni aktivi so premalo delavni. V KLO Dobrniču nimajo tekoče evidence nad posejanimi površinami. Ob zadnjem pregledu so si ustvarili evidenco; sedaj, deset dni po tem, pa pravijo, da je to njihova operativna evidenca, le da je nekoliko več posejanega. Res, da je KLO precej obsežen, toda to nikakor ne more biti izgovor, da niti desetdnevnih poročil ne sestavljajo. Kar se tiče izpolnjevanja plana, kmetje pravijo, da bodo zasejali vse, vendar da toliko zemlje nimajo, kolikor jo je zapisane v katastru. Res, da to drži, da so na primer na ozemlju, ki je v katastru označeno kot njiva — že tretjič sekali smreke. Vendar KLO s tem ne more biti zadovoljen, treba je poiskati še zatajene površine. Sajenje krompirja dokaj slabo napreduje, pravijo, da jih ovira dež. Posadili so 43.6 hektara (po evidenci od 16. aprila) od 128 po planu; verjetno je, da je plan res nekoliko previsok‘dejstvo pa je, da ?o v zadnjih desetih dneh posadili — po mnenju kmetov — še enkrat toliko. Plan setve ovsa so izpolnili okrog 85%, začeli so Novi železniški vagoni na čast 1. maja Delavci tovarne vagonov v Rankovi-čevem bodo izdelali na čast praznika dela 50 20 tonskih vagonov in končali dela pri prvi seriji 30 vagonov po 45 ton. 50 delovnih brigad v tovarni presega plan vsak dan za 25—30%. Med delavci se posebno odlikuje 17 udarnikov. V prvomajskem tekmovanju je delavec Obren Lekič uvedel pomembno racionalizacijo s tem, da je omogočil, da bodo v tovarni izdelovali matrice, ki smo jih do sedaj uvažali iz inozemstva. železniška nesreča na progi Zagreb—Reka Zagreb, 26. aprila. V ponedeljek ob 20 se je pripetila manjša železniška nesreča na progi Zagreb—Reka. Brzovlak št. 1002, ki je odšel iz Zagreba ob 18.55 proti Splitu, je trčil med Karlovcem in Draganičem v neko lokomotivo. Pri tem je_ bil težje poškodovan en uslužbenec, lažjei pa štirje železniški uslužbenci. Od potnikov na bil nihče poškodovan. Preiskava v teku. (Tanjug.) joh opozarjal: Janez, hlače zašij, da ne boš kazal stegna. Lado, čevlje v popravilo, da ne boš hodil bos, Ko je imel politične ure, je sedel med borce ter imel kratek referat. Ker je bil na političnih urah vedno kratek, so ga borci obsipali z najrazličnejšimi vprašanji, in on jim je počasi, preudarno odgovarjal. Jernej je šel s četo v dolino. Nekateri borci so ukali, ko so se približevali domačim hišam, drugi so pa ogledovali lep* vasi, ki so bile zavite v pomladansko cvetje in zelenje. Orožje so imeli čez rame, drugi ** vratom, nekateri pa kar v rokah. Aadretov Peter je kar naprej na čelu čete prepeval »Sredi pušk in bajonetov ...« Vsa četa mu je zateglo odgovarjala. ženske in dekleta, ki so delale na njivah, so hitele k cesti gledat Jernejevo četo. Ob širokih njivah v Koča vasi je čet* obstala. Komisija je razdeljevala njive agrarnim interesentom. Skupina kmetov je stala ob njivah in ocenjevala njive bivše nemške lastnice Grete. Jernej je ustavil četo, da se odpočije. Nekateri boroi so se razlezli po njivah, okrog deklet, drugi pa so polegli ob njivah ter ogledovali lepo Loško dolino, ki je kipela v pomladnem cvetju. Jernej je pristopil h kmetom iin se zapletel z njimi v razgovor. Vsi so ga poznali in cenili kot pametnega delavca. Kmalu je Fajdigov Lado zaklical: »Gremo naprejI« In zopet se je vila četa med njivami, po kolovoznih poteh, za vasmi V Podcerkovski va*t je četa obetala. Tam to jo čakali vozovi, Boroi so tudi s sajenjem koruze in sončnic. Pri pregledu so našli nekaj ogroženih njiv, ki pa niso bile obdelane že kakih 20 let, in sedaj sami ne vedo, kaj bi s to zemljo naredili. Dobro napredujejo pomladanska dela v vinogradih, predvsem v Zagoricah in drugod. Drugi pregled pomladanskih del bo v tem KLO pokazal, koliko ima vsak kmet dejansko zemlje in tako bo mnogo olajšan celoten potek io zaključek setvenih del. Tudi v Veliki Loki je precejšnje nesorazmerje med krijevnim in okrajnim planom. Približno za 50 ha je »premalo« zemlje. Po po navadi se tudi tu preveč izgovarjajo na slabe katastre, na smreke, ki rastejo na »njivah« itd. Z evidenco tudi tu niso nič na boljšem kot v Dobrniču. Setev krompirja napreduje tu nekoliko bolje in so ga po planu posadili dobro polovico (po evidenci 16. aprila). Pri popisu so našli okrog 6 ha ogroženih površin. Ta zemlja je bila ogrožena predvsem zaradi oomanjkanja delovne sile in gnoja. KLO je poskrbel, da bo tudi ta zemlja obdelana. Setveni aktiv je do sedaj aktivno pomagal le pri pregledu setve, sicer pa se predstavniki množičnih organizacij premalo zanimajo za dnevna vprašanja setve. KLO Veliki Gaber spada med tiste KLO, kjer je ponovni pregled pomladanskih del najbolj potreben. Kmetje ob vsaki priliki zahtevajo, naj se njih zemlja izmeri vsaj približno, kajti niti na okraju, niti na KLO ne vedo točno, koliko je prav za prav zemlje. Našli so 9 ha ogrožene zemlje, za katero pravijo, da ni ogrožena, ker že 5 let ni bila obdelana in se obdelava ne izplača. Je pa to vprašanje, ki ga mora KLO pravilno re-šiti._ Setveni aktiv je tudi tu le bolj na papirju, tajnik KLO pravi, da se sestanki setvenega aktiva sicer vrše. toda do sedaj so množične organizacije pomagale le pri pregledu setve. V KLO je tudi obdelovalna zadruga, ki se prav sedaj bori s precejšnjimi težavami in bi bilo potrebno, da ji KLO in tudi okraj nudita več učinkovite pomoči. podjetju, ki ne doseže dnevnih planov, odbije točka. Rezultati so se od tedaj vidno poboljšali. Za tekmovanje so izdelani plani, tako da je že v naprej " ves čas tekmovanja določen, katera bri’ gada tekmuje s katero in kdaj. Rezultate obeh podjetij pa dostavljajo v **• prti kuverti ocenjevalni komisiji na Ks» Borba, ki jo vodijo brigade med W' boj, je zelo ostra. Ni zajela samo tkalce?, temveč tudi mojstre obeh obratov, naa-mojstre in obratovodje. Kakšen je _ ter movalni polet med delavci nam j«®® kaže primer iz PIT. Tu se je pnWJ ostra borba med mladino in starejšim1 delavci. A Mladina je podaljšala svoj delovni ra* na 9 ur, starejše delavke niso hotel® zaostajati in so si podaljšale delavnik M 10 ur. Na delo so prihajale namesto p« šesti uri zjutraj, kmalu po polnoči, p®* daj se je borba med starimi in nlad1® v PIT izenačila, ker tekmujejo z MU in se skupno borijo za zmago celotnega kolektiva. V začetku tekmovanja je prišlo ® trenj med brigadami obeh obratov. Tajw je PIT ugotovila, da se brigade v Ml* ne držijo predpisanega delovnega časa' Mariborska tekstilna tovarna pa je ton la, da v PIT začnejo z delom P1-*" šesto uro. Vmes je morala komisija, ki je ugotovila napake. V ob® tovarnah so prigade enega podjetja tele ukaniti druge. Izvolili so nadzoru® komisijo, ki nadzoruje delo. Tako j« MTT član komisije iz PIT in obratno. Predpisali 60 strogi 8 umi delov® čas, kajti prednost tega tekmovanja r prav v tem, da dosežejo dnevni pla® 8 urnem delovnem času. Za boljše in pravilnejše ocenjevani* rezultatov v obeh podjetjih je bil izdela® diagram. Na diagramu je prikazan P*® tekmovanja obeh podjetij, stroji in d0®*" ganje dnevnih planov. Tekmovanje po d**' gramu je postavljeno tako, da upošte'''* zmogljivost strojev in število članov t osebno odgovarjaš, ITALIJANSKI PARTIZANI bodo prišli na proslavo l.maja v Beograd {*• i aPr' dopisnik Tanjuga poro- udelo»u maia v Beogradu se bo ti, ^ 13 bivših italijanskih par- slt« j'V|- P,rlPadnikov italijanske pariizan-6( lvi2ije »Italia«, ki 6e je borila v se-viie ro dnoo s vo bo d i 1 n e vojske Jugosla- It»1« • partizanov iz Severne is sk m ^ Partizanskih invalidov. Davi j.t. i. uPlna bivših pripadnikov divizije Dnu 31 s Pai s šestorico invalidov od-_ .a .. ^ma v Jugoslavijo. V Besov St6 ^ bodo pridružili partizani iz •tverne Italije. j. a ^a®l tej skupini je odpravnik po-Jo? ^os ovanakega poslaništva v Rimu * .7,, priredil sinoči v prostorih 1-1] sprejem. Med navzočimi sta divi •• P°v,elinik italijanske partizanske Mar , f^a«, bivši major JA Giuseppe i«. ti' j? komisar te divizije, bivši ma-* JA Carla Cuttolo. vnrM v™6!"1 navzočih partizanov je go-- , btvši komisar divizije Cuttolo, ki je ®eJ drugim dejal: dan os odhodom v Jugoslavijo, prav na je- k’, aPrila, ko v vsej Italiji praznu-s obletnico osvoboditve in vstaje, se dW?°SOln ®P°'nimjamo dneva, ko je naša VojT,a v sestavu narodnoosvobodilne dil« n už°slavije po hudi borbi osvobo-in začela bitko za Novo aa ^“0. Obisk, ki ga bomo napravili, kak ^ priložnost, da bomo videli, tori? *n UTesničene pridobitve te velike ,,j e' frepričan 6em, da bomo lahko z v 7>vo'|ielyom ugotovili, da kri, prelita ^Pbodilni borbi, ni bila zastonj.-ePrav so napadeni z vseh strani — je nadaljeval Cuttolo —, stopajo narodi Jugoslavije hrabro in odločno naprej po isti poti, po kateri so šli, ko so 6e borili za svobodo vsake pedi svoje zemlje.« Ko je omenil poskuse informbirojev-skega vodstva pri Združenju bivših italijanskih partizanov in pritisk, s katerim so katoliške organizacije, posebno v južni Italiji, skušale doseči pri oblasteh, da bi tej skupini bivših italijanskih partizanov onemogočili potovanje v Jugoslavijo, je Cuttolo poudaril, da gredo italijanski antifašisti, ki 60 se borili za Jugoslavijo, s polno pravico v Jugoslavijo, da se bodo prav na kraju prepričali o pravilnosti ljudske oblasti pri graditvi socializma, za kar so se borili tudi italijanski partizani. »Mi, stari italijanski borci iz Jugoslavije — je končal Cuttolo — niti trenutek ne moremo verjeti v umazane klevete in bajke o .izdajstvu’. Prepričani smo, in zato se želimo o tem tudi prepričati, da so jugoslovanski narodi zvesto nadaljevali svojo borbo, ki so jo začeli med vojno za osvoboditev, borbo za zgraditev socialistične Jugoslavije.« Navzoče italijanske partizane in invalide je pozdravil odpravnik poslov jugoslovanskega predstavništva Jože Zemljah. Vsi so toplo pozdravili govor Carla Cuttola, vzklikali maršalu Titu in bratstvu jugoslovanskih narodov z demokratičnimi množicami Italije. Bivši italijanski partizani so še dalj časa ostali v jugoslovanskem poslaništvu, peli jugoslovanske in italijanske partizanske pesmi, plesali kolo in se spominjali trenutkov iz skupne borbe. D o p i s iz Avstrije Pred novimi pega anti za sklenitev avstrijske pogodbe Slovansko-italijanska ljudska fronta Poziva k združitvi proti italijanskemu fašizmu in iredentizmu rof. i' 26. apr. — Dopisnik Tanjuga po-tj‘ovansko-italijanska Ljudska fron-J P^vala delovne ljudi angk)ameriške naj *0, Italijane, Hrvate in Slovence, ‘tali?0 ^Tno združijo v enotni fronti proti W r eTnu fašizmu in iredentizmu ter jjVjll'jor®ovski razbijaški politiki, Po-Md v 0vn6 f)udi te cone, naj branijo skl ° , e ljudske oblasti v jugoslovan-kr4J?|!j *er »e bore za izpolnitev demo-$10 ^ pravic v angloameriški coni ^0r na indonezijskem otoku Amboina Piikarta, 26, apr. Kakor so zvedeli .Associated Pressu, so na otoku Am-. v vzhodni Indoneziji razglasili ne->_ vlSa° državo Južni Molukki. Ta otok ijj *estavu Združenih držav Indonezije, ie,- 7°ku so razglasili neodvisno državo, tl prebivalstvo nezadovoljno s poli-Ojattove vlade. %!( teF dogodku je zastopnik indone-r,u * vojske izjavil, da na otoku Amboi-1 nobenih indonezijskih čet, temveč to vinjo nizozemske, za katere pravi, da er)«tno vmešane v to zadevo. VjJj!0'* Amboin je okrog 2000 milj ričj,, ■? °d Djakarte. Na celotnem pod-hivai Tnžnih Molukkov živi 120.000 pre-Cevi od teh jih ima Amboina 40.000. ®elgije proti vrnitvi Leopolda C(;0rj?selj. 26. apr. (Tanjug.) Politbi B Belgije je objavil sporočilo ith.,8 Poslanico Leopo.da III. in razv jen * Poslanico Lcopo,„„ .... Ji, krize, V sporočilu je rečeno, cijj. krščansko 6ocialna, liberalna in šota u ,na 6tranka pripravljene, da na tc-kraljeve poslanice pristanejo na Ndn*Uni1 ,e Prav7 da se strinjajo z Leo-j v° vrnitvijo. j * ®Prememba v stališču socialistov it r.ečeno v poročilu CK KP Belgije — Up v*ledica pritiska iz ZDA, ki hočejo način preprečiti razdor med ■ eksponenti v Belgiji. Sporočilo 1^'* ta pristanek sramotno kapitu-ttrjv. voddj socialistične stranke in Ge-federacije belgijskih delavcev ter tiv« pdelavskega razreda, Na koncu po-ljudj .fhiro CK KP Belgije delovne titvj' s® bore proti Leopoldovi vr- Prva seja novega ljudskega odbora v Bujah Koper, 26, apr. — Dopisnik Tanjuga poroča: Na seji novoizvoljenega okrajnega ljudskega odbora v Bujah (jugoslovanska cona STO) je Anton Gori podal- politični referat, v katerem je med drugim poročal, da že samo odstotek udeležbe na volitvah zgovorno priča o privrženosti ljudskih množic jugoslovanske cone STO ljudskpdemokratičnemu gibanju. Dejstvo, da je na volitvah sodelovalo 97,25% volivcev, od katerih je 91,27% glasovalo za Slovansko-italijansko Ljudsko fronto, jasno dokazuje, da se ljudske množice okraja Buje ne boje nobenih izzivanj tržaške reakcije in Vidalijevih informbirojskih frakcionašev. Na seji so izvolili izvršni odbor ljudskega odbora okraja Buje, Prav gotovo je danes malo vprašanj, ki bi jih avstrijska propaganda mogla tako dolgo, v takem obsegu in tako uspešno izkoriščati, kakor vprašanje avstrijske mirovne pogodbe. Vse politične stranke, predstavniki javnega, političnega in gospodarskega življenja, tisk in radio, vsi vlečejo na dan vedno znova vprašanje avstrijske mirovne pogodbe in ob vsaki priliki, vsaki notranji težavi ali neuspehu valijo krivdo na zasedbo in zasedbene sile. Hkrati pa drug drugega obkladajo z vzdevki »agenti tuje sile«. Tako kakoT skušajo komunisti in levi socialisti, katerih centrala je Moskva, prepričati javno mnenje, da je edinole Žapad kriv, ker do mirovne pogodbe ni prišlo, pa nasprotno vodstvi socialdemokratov in Ljudske stranke, najtesneje povezani z Zapadom, trdita, da je samo Sovjetska zveza odgovorna za vse dosedanje neuspehe več kot triletnih po-gajanj. Avstrijski človek pa se je že dokopal do spoznanja, da je sklenitev mirovne pogodbe odvisna od vseh mogočih čini-teljev, samo ne od avstrijskega ljudstva. Avstrija je osvobojena, vendar pa že peto leto zasedena. Zavezniki so prišli kot osvoboditelji, v deželi pa so ostali kot okupatorji. Ostali bodo vse dotlej, dokler ne bo podpisana mirovna pogodba. Ker so pa vse štiri sile priznale Avstrijo kot žrtev, kot državo, ki z zavezniki nikoli ni bila v vojnem stanju, zato se ta pogodba ne imenuje mirovna, marveč državna. Tako nekako premišljuje državljan druge avstrijske republike. Toda vse to mu ni v uteho. Niti prepričanje, ki si ga je pridobil, zahvaljujoč politiki vseh avstrijskih strank s Kompartijo vred, da Avstrija nd nikdar prostovoljno pristopila k »tretjemu Reichu«, marveč da je bila s strani nacistov sedem let okupirana. Niti trditev velikih štirih, da so Avstrijo osvobodili, ne pa zasedli Predsednik madžarske republike Szakasits podal ostavko Budimpešta, 26. aprila. (Tanjug.) Davi je madžarski tisk objavil kratko uradno sporočilo, da je predsednik madžarske republike Arpad Szakasits podal ostavko na svoj položaj. V treh vrsticah je obvestil o tem predsednika skupščine in navedel kot vzrok za ostavko »slabo zdravje«. Sporočilo dodaja, da bo nacionalna fronta neodvisnosti predlagala za Sza-kasitsevega naslednika sedanjega ministra za zunanjo trgovino, člana Politbiroja Partije madžarskih delovnih ljudi Sandorja Ronaya. Komisija Organizacije ZN za Človečanske pravice je sprejela člen o svobodi vollvne pravice le bi] ,lsaT Jernej je bil sin vdove. Ko i »la* • ^ majhen, je izgubil očeta. sta imela kočo v »trmi rebri, fa Žag Ue delal na žagi kot cirkularist T«lj, g ’ Kadar so »tarejši delavci obupa-lin':., '.nikdar ne bo bolje za delavca, c** (j.^Spvarjal: Bo, bo6te videli. Ko-i ' kj f® večne harmonije. Delavec j* ven 16 kB nekje z Gorenjske doma, Žonil »voje: češ, harmonija Wrrala vladati med delavci in kapita- '"»ti. ,Pa bo dobro. Revolucije pa ni Ko je potem »Ve- e sam° škoduje. Ko je p-®sj: ^ odšel iz doline, je dejal Jer- * *Voi°' Vcndar je odšel enkrat od nas sWj0 . Prokleto harmonijo. Samo za 0 kitr-J6 .d na žagi. Žabam naj govori j, °ndi med delavci in kapitalisti. delavci »o ga imeli radi. V 1 ' Kaci i,nicl 60 !me'i dnevno sestan- • Posta*1! ,e i® Pa Jevnej vračal z dela, "riČil L °k njivah in na dvoriščih ter Ko • om dogodke v svetu. 4i» nii»lei? Pertizanih prvič slišal reglja-ril j7ezov, je dejal tovarišem: Tako , Ačev kakor bi pela cirkularka na r l®ri d • Domači boroi pa so mu /Atile „,eja'; »Jernej, slišiš, pa so glasni zeinj.T ,u'arii. In kako ti ,vragi rijejo ie v!° tedni stali na Poljanah, 6 bod* Toč kov Vinko: »Jernej, či-Pa žage v dolini vo vojni?« «o P' Inu i® odgovoril: »Čigave neki, »Kd naše.« 50 kile pa prepisane?« ga je ^ »a v Kolačev Filip, ki je a očetovo zemljo. ►Kdaj? Saj jih New York, 26. apr. — Dopisnik Tanjuga poroča: Jugoslovanski delegat v komisiji za človečanske pravice Jevremovič je nasprotoval na včerajšnji popoldanski diskusiji o vprašanju izvajanja mednarodnega pakta o človečanskih pravicah, bi bil sprejet »am pakt, izjavljajoč, da se Nehru v Pakistanu Karači, 26. apr. — Reuter poroča, da je predsednik indijske vlade Pandit Nehru odšel na dvodnevni obisk v Pakistan, Med bivanjem v Karačiju bo razpravljal s pakistanskimi državniki o izvedbi pred kratkim sklenjenega iindijsko-pakistan-skega sporazuma o manjšinah. Bogomolov — namestnik Višinskega Moskva, 26. apr. (Tanjug.) Tase poroča, da je bil s sklepom sovjetske vlade imenovan dosedanji veleposlanik ZSSR v Franciji Bogomolov za namestnika ministra za zunanje zadeve ZSSR. Za veleposlanika ZSSR v Franciji je imenovan A. P. Pavlov, ki je bil razrešen dosedanje dolžnosti kot izredni in opolnomočeni poslanik ZSSR v Belgiji in Luksemburgu. vsak dan prepisujemo, Kaj vprašuješ take stvari,« mu je odvrnil Jernej. Cela četa se je glasno smejala. »Kaj pa grofovske gozdove tudi prepisujemo?« je vprašal Fajdigov Lado. »Tudi,« je bil odgovor. Vte te misli so tega dne Jerneju rojile po glavi. Preden je razporedil četo, je na kratko dejal borcem: »Tovariši — fantje, držati moramo. Za nami so ljudje, vasi, žage, njive, za nami leži rojstna dolina.« Borci eo ga poslušali in se molče razlezli v strelski vreti po grmovju. V bližini je tiho godrnjal Andretov Peter: »Ko bd moj pokojni oče vedel, kje bom jaz maja meseca dvainštiridesetega, zakričal bi, zakaj pa še ni Jakoba zraven, pa Janeza, zakaj se skupaj ne držite?! Zakaj niste v eni četi: Ti, Peter, boš odgovarjal za mlajše brate, a?l« »Nič ne bi rekel, samo klel bi Italijane in čikal cele dneve in noči,« ga je zavrnil Filip ter si zavezoval čevlje. Komisar Jernej je počasi lezel od grma do grma ter se ustavljal pri borcih. »Dobro se zakloni,« je prigovarjal enemu, drugemu je zopet dejal: »Kaj stojiš ob grmu, lezi na tla?l« Medtem se je že na levem krilu razvnela borba. Puške so se oglašale poredkoma. Zaregljale so strojnice na obeh straneh. »Jernej, danes so pa precej glasni tile cirkularji,« ga je ogovoril Fajdigov Lado, ki je stal v gostem drenovem grmovju in opazoval, kako se razvija borba na levem krilu. Za grmovjem je prisopihal vodnik druge čete, rekoči »tMi urno onkraj rebra. ne more sprejemati obveznosti o nečem, kar še ni določeno. Jevremovič je poudaril, da se ne more razpravljati o ukrepih, kako bi izpolnili odredbe pakta, ko odredbe same še niso določene. Doslej j« komisija sprejela šele polovic© členov pakta. 0 tem vprašanju je sprejela komisija sklep, da se začne pakt izvajati v ponedeljek, 1. maja, ko bodo sprejeli dokončne sklepe, nakar bi nadaljevali diskusijo o besedilu pakta. Na popoldankei seji je komisija razpravljala in izglasovala 18. člen pakta, ki govori o svobodi volitev. Razpravljali so o vprašanju, pod kakšnimi pogoji je dovoljena omejitev svobodnih volitev. Po ameriški resoluciji se more svoboda volitev omejiti na temelju zakona, v interesu javnega reda in varnosti. Predstavnik Francije je predlagal amandman, po katerem se more svoboda volitev omejiti na temelju gornjih načel, topa samo v demokratični družbi in demokratičnem redu. Jugoslovanska delegacija je podprla francoski amandman. Ko je bil francoski amandman odklonjen z 8 proti 6 glasovom, 6e je jugoslovanski predstavnik s še dvema drugima delegatoma vzdržal glasovanja 18. člena pakta. Zasedli smo tudi vrh, da ras ne obkolijo.« Jernej je zopet obstal pri brinovem grmovju. Gledal je pokrajino okrog sebe, te nepregledne notranjske gmajne. V daljavi so bili vidni obrisi sivega Nanosa. 6once je enakomerno grelo. Nebo je bilo brez slehernega oblačka. Tudi običajne burje ni bilo, burje, ki zavije vedno čez notranjske gmajne, ki se izgubljajo v vznožjih temnih gozdov. Ti se vlečejo kot razrušene stene med gornjo Pivko ter Cerkniško in Loško dolino. V bližini je zašumelo. Jerneja je zadel košček železa. Bil je tako majhen, da se nekoč, ko je kakšen talk košček železa letel okrog cirkularja na žagi, še zmenil ni zanj... Zgrabil se je za prsa in počasi klecnil, naslonil se je na široki brinov grm. Počasi mu je kri kapljala, rosila skozi goste veje brinovega grma na pravkar zrasli trpotec. Obrnil se je in se še enkrat ozrl proti dolini, ki je bila vsa v svoji pomladi in zelenju. Nad domačimi hribi je zagledal vrh otožne Račne gore, ki se je dvigala iz dolgih gmajn in borštov. Potem je vse zaplesalo okrog njega. Zdelo se mu je, da aliSi znani glas škrtajočih oarkularjev na žagi, čete so vzdržale naval in skoraj do konca julija dvainštiridesetega leta je bil osvobojen ta lepi predel Notranjske, Italijanski čeladarji pa so se vračali po nepreglednih gmajnah nazaj v svoje izhodiščne postojanke. Med brinovim grmovjem in cvetočim drevjem so nesli domači borci padlega, priljubljenega in hrabrega komisarja Jerneja. Težko iim je bilo, da so g« ljubili. Matevž Hace, Stvarnost je namreč preveč očitna. Ta je v čtirijezičnih osebnih izkaznicah, v demarkacijskih črtah, ki dele Avstrijo na štiri dele, v dejstvu, da se pogajanja vlečejo že več kot tri leta. Zlasti pa v dajatvah, ki jih mora delovni človek plačevati na račun zasedbe. (Od 1945. do 1949. leta je Avstrija plačala za zasedbene stroške 5.300,000.000 šilingov. Pravijo, da bi s to vsoto lahko zgradili 100.000 modemih stanovanj.) Dalje v tem, da imajo v zasedbenih področjih glavno besedo okupacijske sile, tako v političnem, kakor tudi v gospodarskem življenju. Pred tedni je tisk objavil poročilo o protestu avstrijske javnosti v zvezi s transakcijo rudnika magnezita Radhen-teim. Ameriška družba, ki je lastnik rudnika, je prodala rudnik za 9,000.000 dolarjev dirugi družbi. Avstrijska vlada je to pogodbo potrdila, kljub temu, da Avstrija ni dobila nikakršne odškodnine. Pred dnevi je Izšlo poročilo, ki pravi, da eo avstrijski delavci industrije stekla ostro protestirali, ker v ameriškem zasedbenem področju grade nove steklarne. Ne glede na to, da je dosedanja avstrijska industrija stekla dovolj močna, da krije ne samo domače potrebe, ampak tudi izvozne zahteve. Ameriški kapital, zahvaljujoč zasedbi in vplivu, ki ga ima v Avstriji, gradi nove steklarne, v katerih bo zaposlil ceneno delovno silo, tkzv. »razseljene osebe« in uničil domačo industrijo. Podobno je tudi z rudnikom sljude St Andraž na Koroškem. Ze nekolikokrat je moral ustaviti obratovanje zaradi pomanjkanja potrebnih kreditov im dolga v znesku 3,000.000 šilingov. V resnici pa zato, ker je to največji rudnik sljude v sTedmji in zapadnii Evropi in zato premočen konkurent inozemskim rudnikom. Zaradi tega mora Avstrija letno plačati milijon in pol dolarjev za uvoz sljude iz Indije, dasiravno bi lahko ne samo krila domače potrebe, ampak sljudo v velikih količinah tudi izvažala. Itd. To 60 posledice ne samo zasedbe, marveč sploh vpliva zapadmih zasedbenih sil na avstrijsko gospodarstvo. Podobno je v sovjetskem zasedbenem področju. Morda ne tako izrazito, kakor v zapadmih področjih, ker je sovjetska zasedbena cona revma na industriji. Na Gradiščanskem in v Spodnji Avstriji prevladuje sovjetska družba USIA, ki ima v rokah vsa tista podjetja in obrate, ki so na temelju sklepov Potsdamske konference pripadli kot nemška imovina Sovjetski zvezi. Takoj po vojni je USIA imela na avstrijsko gospodarstvo večji vpliv. Danes, ko so se gospodarske razmere e pomočjo kreditov zapadmih držav navidez ustalile, pa vsa ta podjetja niso več tako rentabilna. Na lanskoletni kon- Zi6ter6dorfa, katerega 66 odstotkov proizvodnje ali milijon ton nafte na leto bo tudi po sklenitvi mirovne pogodbe še naprej v rokah Sovjetske zveze. Zasedbena področja pa ne dajejo zasedbenim silam samo večje ah manjše gospodarske koristi. Znano je, da skušajo zasedbene sile v območju 6vojega področja vplivati tudi na politični razvoj. Dejstvo je, da je prav v zapadnih področjih neonacizem — ki se ga v Avstriji ne sni« podcenjevati, najprvo začel dvigati glavo in se prav tam najbolj razvija. Prav tako je znano, da skušajo sovjetske okupacijske oblasti z več ali manj nepopularnimi ukrepi pridobiti Kompartiji čim večji ugled in avtoriteto. V večini primerov se jim to ne posreči. Vendar vse to ni bistvenega pomena v vprašanju sklenitve mirovne pogodbe. Še manj pa so to glavni motivi, ki ovirajo podpis pogodbe z Avstrijo. Tuji tisk večkrat piše, da so glavni motivi, ki so dosedaj onemogočili napredek v triletnih pogajanjih, predvsem političnega značaja, zlasti razvoj mednarodnega političnega položaja, in vo-jaško-strateški interesi. Sodeč po avstrijski desničarski in levičarski propagandi bi to moralo veljati. Kajti tako eni kakor drugi — kljub temu, da vedno znova dopovedujejo javnosti, kako so baje strašno zainteresirani na tem, da okupacijske eile čimprej odidejo — vedno znova poudarjajo važnost Avstrije v mednarodnem življenju ali pomen te države za varstvo in krepitev demokracije. Skoraj ni dneva, da ne bi desničarski in drugi reakcionarni tisk omenjal »rdeče nevarnosti«, pri tem pa poudarjal, da je Avstrija »mostišče Zapada«, »branik zapadne demokracije in civilizacije«, kakor tudi »nevarnosti, ki Avstriji grozi s strani ljudskih demokracij«. Hkraiti s tem pa odkrito namiguje, da so zapadne eile, zlasti pa ZDA, tiste, ki bodo onemogočile kakršen kola poskus, da bi Avstrijo spremenili v ljud-eko-demokratično državo, ki so poklicane, da branijo sedanjo ureditev avstrijske države. V vsem tem ee vidi bojazen avstrijske buTžoazije pred delovnimi množicami, bojazen, da bi mogli brez zunanje oborožene pomoči ustaviti zakonit razvoj v državi. Toda informbirojevci v Avstriji vsega tega ne vidijo in nočejo videti. Oni s svoje strani širijo strah pred neonacizmom ter trdijo, da je edino prisotnost sovjetske zasedbene 6ile garant, ki lahko zavre nadaljnji razvoj reakcije in nacizma. Skratka, polni nevere v lastne sile in sile ljudstva, prilagajajo na avstrijske razmere informbirojevsko »teorijo« o možnosti revolucije in napredka ferenei v Parizu so predstavniki ZDA (samo s pomočjo ruskih bajonetov. kot nadoknado za to nemško imovino Sovjetski zvezi namesto prvotnih 100 ponudili 150 milijonov dolarjev. (Plačala jih bo tako Avstrija.) Sovjetska zveza je na to pristala, zato pa odstopila Slovensko Koroško. Tako bo ta nemška imovina po podpisu mirovne pogodbe v večjem delu pripadla Avstriji. Z izjemo Avstrijskemu delovnemu ljudstvu pa je jasno, da je zasedba ne samo skrajno nedemokratična, ampak tudi, da predstavlja resno oviro za demokratizacijo države. Zato vsi avstrijski demokrati vsak dan glasneje zahtevajo konec okupacije ter popolno samostojnost in neodvisnost države. —o. 'fefaA&HoLCi Mo 9tqqyT Ljubljanski telovadci in drsalna šola so nastopili v tast 9. obletnice OF Ljubljanska telovadna društva so v torek 25. aprila svečer priredila v telovadnici na Taboru sveCano akademijo v proslavitev a. obletnloe OF. Številni fledaloi, med katerimi eo bili tudi zastopniki ljudske oblasti in fizkulturnth forumov, so z navdušenjem sledili lepi izvedbi obširnega programa. Posamezne tobke so izvajali telovadni oddelki ljubljanskih društev in drsalna šola. Nekateri nastopi so bili dobro pripravljeni, posebno proste vaje od katerih je bila večina smiselno sestavljena. Ena izmed najefektnejših točk je bil nastop pionirk TD Ljubljana I. s cvetnimi loki. V orodni telovadbi so se posebno uveljavili mladinci TD Ljubljana I medtem ko vrsta Slanov ljubljanskih društev na bradlji ni okazala posebnih prvin, razen Longvke in aneža. dh prv: odli&K črno izvedla svoje vaje. Nogometna tekma mestnih reprezentanc Beograd : Ljubljana Danes bo na Stadionu Odreda v osviru obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte, nogometna tekma med mestnima reprezentancama Beograda in Ljubljane. Ker so nogometaši Ljubljane v zelo dobri formi, je za Izid tekme izredno zanimanje po vsej driavl. Reprezentanca Ljnbljane bo nastopila v naslednji postavi: Segala, Medved. Rupar, Plskar. Lesjak, ertot, Kroupa, Pavleti. Kumar. Keršan, Plaznik, rezerve: Sočan, Ukmar, Pllej. Bizjak, Berginc, Hacler. Reprez. Beograda Je prispela s večernim vlakom, zato bo njena postava objavljena preko zvočnika na samem Stadionu. Tekma bo ob 1C.30. Pertot, bjavljei u. Tekn Prvomajske kolesarske tekme Prvi maj, praznik delavskega razreda bodo slovenski kolesarji praznovali s prvo »zvezno dirko«, ki se bo izvajala dva dni, to Je JO. t. m. in 1. maja. Organizirajo Jo z SS skup no s KZS. , , Kakor znano, ao kolesarji lansko leto tekmovali v etapni dirki od Pulja do Beograda, letos pa »e bo etapna dirka »L maj« vozila le tri dni s startom in ciljem v Beogradu. Slovensko ekipo, ki bo vozila na tej dirki sestavljajo: Orajzer. Polak, PodmUJsčak, Rozman. Perne In Godnič. Na prvomajski »zvezni dirki« pa bodo prvi dan vozili iz Maribora v Celje, iz Ljubljane na Jesenice in iz Ljubljane skozi Logatec ter Idrijo v Ajdovščino. Naslednji dan, 1. maja pa bodo dirkači privozili v Ljubljano iz Ajdovščine, iz Celja in s Jesenic. Njih skupni cilj bo pred Narodnim domom. Popoldne 1. maja bo ob 14. uri nastop vseh udeležencev »zvezne dirke« na ocenjevalni dirki (kriterium) v Ljubljani. Tekmovalo 8e bo v krogu: Cankarjeve, Prešernove. Šubičeve in Beethovnove ulice. Mladina in člani bodo vozili v Izločevalni dirki, to Je na vsakem krogu bo odpadel zadnji skozi eilj vozeči dirkač. Ce bo v skupini nad 5« udeležencev. bosta na vsakem krogu odpadla po dva. »Zvezna dirka« bo ob vsakem, medtem ko bo krlterljska le ob lepem vremen d. Akademija ŠD Ljubljana v Operi Športno društvo Ljubljana priredi v nedeljo 80. aprila v zvezi s prvomajskimi proslavami fizkultumo akademijo. Poleg telovadnih točk bo spored obsegal nastop drsalne ekipe pod vodstvom Falmetove in Lajovica. Akademija bo v Operi ob 10.30. Predprodaja vstopnic od danes naprej v pisarni Odreda., Tavčarjeva ulica 11. Prvomajska akademija v Celju Mestni telovadni odbor v Celju priredi v soboto 27. aprila ob 19.30 v Ljudskem gledališču svečano telovadno akademijo v proslavo 1. maja. V prvem delu akademijo bo tekmovanje med mesti: Ljubljano. Mariborom, Trbovljam in Celjem. V posameznih točkah, v drugem delu akademije nastopili telovadci: TD Ljubljane I., TD Hrastnik. TD Železničar Maribor in TD Celje. Telovadna društva bodo zastopali najboljši telovadci, kar kaže, da bo borba za prvo mesto zanimiva in ostra. Ker v Celju že dolgo ni bilo take akademije, vlada med ljudstvom veliko zanimanje, posebno še zato, ker bodo imeli priliko, da vidiio telovadce drugih mest. —ič POSEBEN VLAK ODREDA ZA ZAGREB Vodstvo nogometnega kluba Odred organizira posebni vlak za obisk nogometne tekme med Metalcem in Odredom, ki bo v nedeljo 39. aprila v Zagrebu. Predprodaja vozovnle je danes ves dopoldne v pisarni Odreda, Tavčarjeva 11. Mednarodni šport Drobny zmagovalec turnirja v Rimu Rim. 26. aprila. Danes je bil v Rimu finale mednarodnega teniškega turnirja. Zmar gal je Drobny, (Egipt), ki jo premagal Američana Talberta s 6:4, 6:3. 7:9. 6:2. Žensko prvenstvo si je osvojila Gussie (Italija) z zmago nad Currie (Anglija) s 6:4 in 6:2. Kolesarska dirka po Maroku Marrakcš. 25. aprila. (AFP). V šesti etapi kolesarske dirke po Maroku Taroudant — M ar rake? je prvi prispel na cilj Franooz Andrč Bruie, za njim pa njegov rojak De-ledda. Klasifikacija je naslednja: Brule 7 ur, 21 minut, 45 sekund, Deledda 7 ur 23 minut 25 sekund. Pontet isti čas. Bizzi isti čas. Dos Reis 7 ur 28 minut 57 sekund. Moreira 7 ur 41 minut 46 sekund. Moujica isti čas. Charotn isti čas. Renier 7 ur 44 minut, 11 sekund, Bertocchi isti čas. Državno nogometno prvenstvo PARTIZAN : LOKOMOTIVA 4:1 (1:0) Zvezana košarkaška liga Partizan : Železničar 31:23 (13:11) Slovenska nogometna liga Proleter (Koper) : Miličnik Danes ob 10. uri na Stadionu ob Tyrševi cesti Stran 4 »Ljudska prama*, 27., aprila 1950 Blev. S A H V BUDIMPEŠTI VODI BOLESLAVSKI V sedmem kolu turnirja kandidatur za svetovno prvenstvo je Szabo premagal Flo-hra, partije Smislov — Kotov, Stahllierjr — Llllenthal. Bronsteln — Boleslavskl ln Kereg — Najdorf pa so ge končale neodloJeno. Rezultati osmesca kola: Boleslavskl — Kotov 1:0, Na.idorf — Szabo rcmls, Flohr — Smislov remls. Llllenthal — Keres remls in Bronsteln — Stahlber* (1:1. Stanje po osmem kolu: Boleslavskl 5 in pol, Keres 5, StahSberz ln Bronsteln 4 in Sl, Najdorf 4, Kotov. Smislov in Szabo 3 pol ter Flohr in Llllenthal 3. MEDNARODNI TURNIR V ZAGREBU Zagreb, 26. apr. V nedeljo se jo začel v Zagrebu mednarodni Šahovski turnir, na katerem sodeluje 16 najboljših Sahistov LB Hr-vatsk« in 2 avstrijska mojstra Lambert in Polda, ki sta pred kratkim zastopala Avstrijo v borbi mod Jugoslovansko in avstrijsko roTirezeTitanoo. Od domačih mojstrov sodelujejo na turnirju Kabaj, Šubarič, Filipčič. Kalabar (Osjek), mojstrski kandidati Horvat, Bertok, Kradij (Karlovac), Udovčič, Damjanovič in Bouert ter prvokategorniki Jerman (Timok), Sarič (Knin), dr. Lioul in Bogate« (Slavonski Brod). V pFrom kolu jo najbolj presemelll mojster Filipčič z mnago nad avstrijskim reprezentantom Lambertom. Izid prvega kola: Filipčič — Lambert 1:0, Jerman — Bogateč remls. Kalabar — Damjanovič 0:1, Bertok — Kindij 1:0, Borič — Dr. Licul 0:1. Drugo partije »o bile prekinjeno. Kratke vesti Pred dnevi je bila ustanovljena Šahovska sekcija elektrarne Doblar. Njen predsednik je postal ing. Janez Jakše, tajnik pa Peter Falatov. ki je ob te.i priliki odigral simultanko. Sekcija ima dobro povezavo s Tolminom, JA, in sekcijo DES Kanal. Tudj. elektro gospodarska šola bo organizirala svojo sekcijo. Brzopotezno moštveno prvenstvo LTJŠK-a so oswjUi Elektrotehniki in Medicinci. ki so nabrali po 33 in pol točk, slede ekipa Slavistov in Glasbenikov 30 in pol. Gradbeniki I. 26 in pol, Geodeti 23 in pol, Strojniki 21 in pol. Metalurgi 20 in pol, Aprromomi 14 in pol. Gradbeniki 12 točk. Ekipa j« štela 6 igralcev. -DNEVNE Vfim Obvestilo] Planinska zveza Slovenije v Ljubljani ima novo telefonsko številko 45-53. Kliče so jo lahko dnevno od T—14 in od 17.80 do 19. — Planinska zveza Slovenije. KUD »Ivan Rob« priredi proslavo obletnice OF v petek, 28. aprila oh 29. uri v dvorani Doma gospodarskih učenk na Karlovški oesti 22. 3544 Društvo esperantistov, Ljubljana,, priredi v četrtek 27. aprila ob 20. uri v društvenih prostorih družabni večer. Vabljeni SlAni in prijatelji. 2545 »PUTNIK obvešča vse potnike, H. potujejo 29. t. m. v Maribor oziroma v Celje. Aa s« lahko peljejo s Putnikovimi avtobusi z odhodom ob 14. uri izpred Potnika. Ljubljana. Zdravniško dežurno službo t Celju ima danes in jutri do 8 zjutraj dr. Čerin Josip, Cankarjeva 9. tel. 219. TEKMOVANJE HARMONIKARJEV vseh kategorij in skupin se bo vršilo v ne- ........................... Ljubljana. RADIO -SMEDUlSČE- DRA.MA - LJUBLJANA Četrtek, 27. ob 14: Kreft: »Krajnski komedijanti*. Izven. — Ob 20: Kraigher: »Školjka«. Zaklj. predstava za sindikate. Petek, 23. ob 20: Kraigher: »školjka«. Zaklj. predstava za sindikat univerze. OPERA - LJUBLJANA Petek, 23. ob 20: Verdi: »Traviata«. Zaključena predstava ob Tednu cestnega prome* ta. Gostovanje Ondine Otte. Sobota, 29. ob 20: Verdi: »Trubadur«. Zaključena predstava za Litostroj. Za sindikalno predstavo Calderon: »Dama-žkrat«. ki bo v soboto 29. aprila ob 20 v dramskem gledališču, pridejo na vrsto naslednje sindikalne podružnice: Tekstilci: številka 1. 2, S, 4, 5. 6; 7: 10 in 11. Vse podružnice sindikata Poštnih. Kmečkih in Rečnih delavcev in uslužbencev v Ljubljani. Bone za nakup gledaliških vstopnio dvignite v petek. 28. aprila med 10. in 12. uro na KSS-u, foba št. 6. Vstopnico na izdane bone dvignite naslednjega dne med 8. in 10. uro v Operi. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Četrtek. 27. ob 20: Levstik-Sorni »Martin Krpan«. Samo za odrasle. Petek, 28. zaprto. Sobota. 29. ob 17: Levstik-Sorn: »Martin-Kr- pan«. Predprodaja vstopnio eno uro pred predstavo pri blagajni Mestnega lutkovnega gledališča na Sv. Jakoba trgu. KUD »IVAN ROB« Dom kulture v Hrenovi ulici Četrtak, 27. aprila ob 20: Gogolj: »Ženitev«. Premiera. Sobota, 29. aprila ob 16: Gogolj: »Ženitev«. I. repriza. V okviru tekmovaaja Igralskih skupin kul tumo-umotniških društev mesta Ljubljana. LJUDSKO GLEDALIŠČE - CELJE Četrtek, 27. aprila: Fr. Schiller: »Kovarstvo in ljubezen«. Petek, 28. aprila: Fr. Schiller: »Kovarstvo in ljubezen«. Sobota, 29. aprila: Fr. Schiller: »Kovarstvo in ljubezen«. Vsakokrat zvečer ob 20. uri-Nedelja, 30. aprila ob 15, in 19: M. Pucova: Ogenj in pepel«. Vse predstave na gostovanju v Slovenski Bistrici. Ob priliki gostovanja obiščejo člani Ljudskega gledališča delovne kolektive zadruge »Vinoise«; tovarne »Impol« in »Tovarne sanitetnega materiala« z recitacijami Cankarjevih in Prešernovih del. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 29. aprila ob 19:30: Hella Vuoltjoki: »Zone na Niskavuoriju«. Nedelja. 30. aprila ob 14.30: B. Nušič: »Gospa ministrica«. — Ob 19.30: Hella Vuolijotki: »Zone na Niskavuoriju«. Dnevni spored s« četrtek 27. april« Poročila ob 12.30, 15.00, 19.00, 22.00 in 23.30 — 8.00 Pesmi borbe in dela — 8.15 27. april — 8.30 Iirra pihalni orkester Radia Ljubljana p. v. Z. Ažmana — 9.00 Tri leta petletke — 11.90 Koncert' slovenske popularne glasbe. Sodelujejo: sopranistka Vilma Bukovčeva, tenorist Rudolf Franci in basist Ladko Korošec, igra Orkester Radia Ljubljana p. ▼. Filipa Bernarda —> 12.40 Zabavni zvoki — 13.00 Oddaja isa pionirje: Kurirček — 13.45 Želeli ste — poslu&ajtel — 15.10 Glasbena medigra — 15.15 Vasja Ocvirk: Listi it mojega partizanskega dnevnika — 16.15 Jugo* slovanska lahi^ glasba — 16.30 Prenos nogometne tekme med reprezentanco Beograda in Ljubljano — 18.00 Slovenske popujarn* skladbe — 19-15 I* slovenske simfonične glasbe — Marjan Matkovič; Trojica (slušna igra) — 21.00 Lahka narodna glasba — 21.30 Skladba Bojana Adamiča igra Zabavni orkester Radia Ljubljana p. v. Mihe Gunzka. pojet* Jelka in Miško — 22.15 Zabavna in plesna glasba — 33.35 Zaključek oddaje. Dnevni spored za petek 28 aprila Poročila ob 6J5. 7, 12.30, 15. 19, 22 in 23.80 — 6.00 Budnice — 6.03 Jutranja telovadba — 6.30—8.00 Pisan glasbeni spored — 11.30 Šolska ura za vlije razrede sederaletk in nižje razreda gimnazij — Jože Pahor: Stroj in delavski razred — 12.000 Veder opoldanski spored — 12.40 Popularni koncert. Sodeluje sopranistka Ivica Bric, pri klavirju Marjan Vodopiveo — 14.00 Poslušajmo Vaški kvintet — 14.30 Jezikovni pogovori — 14.40 Orkestralna glasba mojstrov romantike — 15.10—15.30 Koncert basista Friderika Lupše, pri klavirju Dana Perušek — 17.30 Šolska ura za višje razrede sedemletk in nižje razrede gimnazij — Jože Pahor: Stroj in delavski razred — 18.00 Edvard Grieg: Koncert za klavir in orkester v a-molu — 18.30 Ivan Cankar: Hlapci (odlomek) — 18.50 Glasbena medigra — 19.15 Skladbe jugoslovanskih avtorjev Izvaja violinistka Nada Jevdjenijevič-Brandlova, pri klavirju Ksenij* Ogrin (Prenos iz Maribora) — 20,00 Predavanje za izobraževalne tečaje: V Selu ustanavljajo KDZ — 20.20 Poje moški zbor KTTD-a »Hinko Smrekar« p. v. Albina Lajovica — 20.50 Kreditno vprašanje in vprašanje realizacije storilnih dni v KDZ — 21.00 Pester večerni koncert skladb Benjamina Ipavca. Sodeluje baritonist Milan Janov«:,fev, pri klavirju Rado Simoniti — 22.15 Večerni spored — 22.45 Komorna ura Dela W. A. Mozarta — 23.35 Zaključek oddaje. —VESTI IZ MARIBORA— NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR Četrtek, 27- aprila ob 20: Smetana: Prodana nevesta. Red LMS-1. Petek. 28. aprila: Zaprto. (Generalka). Sobota. 29. aprila ob 20: Božič: Umik. Izven. ZABAVNO GLEDALIŠČE MARIBOR (V Narodnem gledališču) Nedelja. 30. aprila ob 16: I. program 8. predstava Dežurstvo lekarn: V četrtek 27. aprila III, mestna lekarna. Trg Rdeče armade 3. VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje dne 26. aprila ob 7. uri: Evropa je še nadalje pod vplivom dotoka polarno arktičnega zraka, ki povzroča v Angliji, Franciji, Nemčiji in v Alpah ohladitve, spremenljivo oblačnost in padavine. Zaradi tega se nam obeta še nadalje nestalno vreme z pogostimi plohami in ohladitvami v nočnem času. Noooj je deževalo v pretežnih delih Slovenije, a v Planici in na Jezerskem je zapadlo 3 cm snega. Najnižja temperatura je bila minus 4 stopinje C v Planici. Vremenska napoved za četrtek 27. aprila: Spremenljiva oblačnost s krajevnimi plohami po vsej Sloveniji. Temperatura ponoči plus 2 stopinji C. čez dan se bo dvignila na plus 10 stopinj C. V proslavo 9. obletnice Osvobodilne fronte predvaja kino »UNION« slovenski umetniški film »NA SVOJI ZEMLJU Scenarij: Ciril Kosmač — Režija: Franc Štiglic — V glavni vlogi-: Lojze Potokar in Stane Sever C OBVESTILA ) V» ................... 11.11 OPOZORILO potnikom, ki nameravajo potovati po železnici g popusti (prevoznimi olajšavami) Direkcija za železnice opozarja vse sindikalne podružnice in druge Organizacij« ZSJ Ljudsko mladino Jugoslavije, fizknltuine in vbe ostale organizacije ter šolska vodstva, ki so upravičeni do popusta za skupinska potovanja in šolske ekskurzije, na naslednje: 1. Vse skupine od 20 do 50 oseb se morajo prijaviti vstopnim postajam najpozneje 48 ur pred nameravanim postavanjem (priporoča see tudi prej), 2. Vse skupine od 50 oseb naprej se morajo prijaviti vstopnim postajam do najpozneje 8 dni pred nameravanim potovanjem, šolske ekskurzije od 20 oseb dalje, pa 8 dni. 3. Organizatorji teh skupinskih potovanj ali ekskurzij naj se za vsa potrebna, pejaa-nila obračajo poprej na vstopne postaje zaradi pojasnil o predpisanih prijavah, objavah, šolskih dovoljenjih itd. 4. Vsa šolska vodstva opozarjamo, da smejo dovoljevati šolske ekskurzije samo po odrejenem načrtu in programu šole — Iz pro-svetno-poitčnih, kulturnih (ali fizknjlturnih) razlogov. Kot dijaki veljajo samo osebe, ki nimajo lastnega zaslužka, niti niso »talno Saposlemi kot delavol, nameščenci ali uslužbenci. Za vsako šolsko ekskurzijo Jp potrebno najmanj 10 dijakov, ki jo mora spremljati en učitelj-profesor ali predavatelj. E vsakimi nadaljnjimi 10 dijakl-učenci pa te lahko vozi j*> en profesor-učiteli (predavatelj), ne po pomožno osebje. Šolske ekskurzij* se ob sobotah in nedeljah ne bodo dovoljevale. Osebe, ki uporabljajo take popuste, naj imajo vselej na potovanjih pri sebi ustrezne izkaznice, ki so za to predpiesne, sicer »e jim vozne olajšave ne bodo pri-soav&le-Opozarjamo, da se bodo vsa skupinski potovanja. ki ne bodo prijavljena v roku? brezpogojno odklanjala. Pripominjamo, da so vodje skupin odgovorni za vso nastalo škodo, ki bi jo povzročili udeleženci skupin na vozovih ali opremi, kakor tudi, do morajo vsi udeleženci upor števaii predpise o redu in osebni varnosti na železnici. — Direkcija za železnice Ljubljana. ODREDBA o obratovanju prodajaln v dneh 30. aprila ln 1. ln i. maja 1950 v Ljubljani Dne 30. aprila t. 1. obratujejo pc-odajalne tako kot sicer ob nedeljah, le prodajalne kruha obratujejo vse kot ob delavnikih dopoldne. V dneh 1- in 2. maja t. 1. obratujejo mlekarne, trafike in prodajalne kruha tako kot ob nedeljah. Prodajalne sadja in zelenjavo obratujejo samo na Vodnikovem ln Pogačarjevem trgu od 7—11. Vse ostale prodajalne so zaprte. Otroške restavracije obratujejo ob navedenih dneh tako kot ob nedeljah. ENOLETNA KNJIŽNIČARSKA ŠOLA Ministrstvo za znanost ln kulturo in Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije bosta v jeseni t. 1. organizirala enoletno knjižničarsko šolo. Pogoji za sprejem v enoletno šolo so: 1. Osem razredov gimnazije z maturo. 2. Starost od 18 do 30 let. Obis-kovaloi šole bodo prejemali štipendije. Po zaključenem šolanju bodo nastavljeni v ljudskih knjižnicah večjih mest in okrajnih središč. Prijave sprejema Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije. Miklošičeva 7, do 10. maja t. 1. REPUBLIŠKA ZVEZA KMETIJSKIH ZADRUG se je preselila Iz sedanjih prostorov na Miklošičevi cesti 6 v Beethovnovo ulico 4-III. nadstropje. Telefonske številke so naslednje: Predsednik 33-02 Pom predsednika 33-14 Sekretar 38-20' Odd. za instruktažo in statis. 20-21 Računovodstvo 21-05 Likvidacija podjetij RZKZ 35-88 Garaža 37-33 Republiška zveza kmetijskih zadrug Bethovnova ulica 4-III. nadstropje LETALSKI MITING V PTUJU Aeroklub »Žarko Majcen« Maribor priredi 27. aprila v Hajdini pri Ptuju (Koroščev mlin) letalski miting s pričetkom ob 14.30. Vabimo delovno ljudstvo in vse ljubitelje letalstva, da si ogledajo spretnost naših letalcev, ki s svojilni uspehi dajejo dostojni odgovor vsem klevetnikom naše socialistične domovine in vzgajajo kader naši armadi, zvestemu čuvarju naših meja in mirne izgradnje. Sodelujejo motorna m jadralna letala, padalci in modelarji. Krajevni odbor Zvez« borcev Črnuč« pri Ljubljani priredi I. maja 1950 svečano •proslavo ‘4 naslovom »PARTIZANSKI DAN« • celodnevnim sporedom: Ob 9: Odkritja spomenika 43 padlim borcem NOB. Ob 10: Otvoritev razstave zgodorvineio- dokumentarnega materiala i* NOB. Ob 10.30: Strelsko tekmovanje družin ln poeti inčev. Ob 14: Kulturna prireditev SKUD »Janka Premrla Vojka«. Po končanem sporedu bo »Partizansko vo-sdje« s prosto zabavo, plesom, postrežbo jedil In pijač. Vabijo vse organizacije ZB, ostale množične organizacije in delovne kolektive, da se naže svečanosti, proslave in veselja polnoštevilno udeleže. Vabljene vse krajevne strelske družine pri ZB, da pravočasno prijavijo strelce za nagradno tekmovanje. Za prevoz poskrbljeno na redni avtobusni progi Ljubljana—Črnuče, odhod iz Ljubljane ■vsako uro ob pol in vrnitev ob urah. Vožnje Ljubljana—Črnuče po normalnem voznem redu odpadejo. RAZPIS CESTNE DIRKE X. MO AMZ priredi 1. maja 1950 ob 16. uri cestne dirke na progi Ježica—Ljubljana. 2. Proga je dolga 5 km. 3. Tekmovanje ee vrši po Športnem pravilniku Avto-moto zveze Jugoslavije in FICM-a. 4. Vodstvo in vsi vozači se morajo ravnati po pravilih. 5. Vozila in vozači morajo biti opremljeni po predpisih mednarod. pravilnika FICM-a. V nasprotnem primeru jim ne bo dovoljen start. 6. Pravico do tekmovanja imajo vsi verificirani člani LT. pripadniki JA ln NM. 7. Prijave vozačev sprejema pisarna MO AMZ Miklošičev,* 5, Izključno do 29. aprila 1950 do 10. ur« dopoldne. Kasnejše prijave se ne bodo upoštevale. 8. Kategorije: motorji do 125 ccm motorji do 250 ccm motorji do 350 ccm motorji do 500 ccm prikolice do 750 ccm prikolice do 1200 ccm avtomobili do 1000 ccm avtomobili nad 1000 ccm 9. Tehnični pregled strojev in razdelitev startnih številk kakor tudi dodeljevanje'goriva bo v nedeljo 39. aprila 1950 od 9—12 na dvorišču pri Figovcu. 10. Vsa vozila morajo biti opremljena spredaj z eno in ob straneh z dveina tablicama, elipsaste oblike premer 23 X 28 cm (črna bar- ve). 11. Pred startom morajo biti vsi vozači v parku na Ježici do 15. uri nakar bo izveden pozdravni krog vseh vozačev. 12. Vsi tekmovalci se morajo pokonvati vodstvom prireditve. Eventualni protesti morajo biti vloženi 15 minut tx> končani tekmi tehničnemu vodstvu. 13. Vsi prestopki bodo kaznovani po disciplinskem pravilniku Avto-moto zveze, Jugoslavije 14. Gorivo bo bencin, ki je trenutno v prodaji. Spectelnih goriv in maziv se ne bo izdajalo. 15. Tekmovanje se vrši ob vsakem vremenu. 16. Vsi vozači morajo biti zavarovani pri DOZ-u. Nezavarovani vozači ne bodo prepuščeni na start. 17. Prireditelj si pridržuje* pravico sprememb izdanih propozicij. Uprava MO AMZ Ljubljana PROSLAVA V BOLNICI »FRANJI« Dne 7. maja bo v bolnici »Franji« pri Cerknem proslava 5. obletnice, ko so ranjenci in osebje odšli iz bolnice v Gorico. Vse bivšs ranjence, osebje in svojce umrlih v bolnici »Franji« obveščamo, da bodo vozili kamioni s kolodvora Škofja Loka ob 7.30 za udeleence z Dolenjske. Štajerske in Gorenjske, s Primorskega pa po redni avtobusni progi. Proslava se bo pričela ob 10. uri v bolnici. Nastopajo: rudniška godba iz Idrije, pozdravni govori. Gorenjski vokalni kvintet, folklorna skupina Tiskanine iz Kranja. Čriček in Pavla in recitatorji. Popoldne bo v Logu veliko manifestacij-sko zborovanje, združeno s kulturnim in zabavnim programom. Prevoz in prehrana je zagotovljena vsem udeležencem, ki so bodo prijavili do 30. aprila Okrajnemu odboru Zveze vojaških vojnih Invalidov, Kranj, — Prireditveni odbor. -PRESKRBA—— DELITEV ŽIVILSKIH NAKAZNIC ZA MESEC MAJ Sodjetjem, uradom in ustanovam MMJgL ana lokalnega značaju ln uličnim P® nlkom , Narodna tianka FLRJ podružnica Ml . (( ijaaa-mesto bo dolila živilske nakazo mesec maj spredaj omenjenim (raiMo .j, množičnim organizacijam, proraAonsiani ... novam RLO-jev OBLO-a in 01/) a okolica), v petek 18. aprila od ulične poverjenika pa od 17—:18.) — £ banka FLRJ podružnic« «1 Ljubljan«-«* DELITEV ŽIVILSKIH NAKAZNIC ZA MESEC MAJ | na področju OLO LJubUana-okoUct , Narodna banka FLRJ podružnica Ijana, Miklošičeva c. 10, bo delila nakaznice za meseo maj 1950 podi ustanovam zveznega in republiškega jej; na območju OLO LjubUtoa-«kolica T 28. aprila. , Podjetjem in ustanovam lokalnega J® ,t in krajevnim ljudskim odborom se boo lile živilsk« nakaznic« v soboto 29. »I* od 8-11.30. KONCERTI Pričetek koncertnega nastopa tria v petek je ob pol 8. url zvečer. piani odpotovati se isti večer v ? stopijo: plesalka Carmen Gomez, ® Juan Gomez in pianist Manuel MascotK j, Opozarjamo na današnji večer Pe£Xrt-folklore, katerega izvaja beograjsko snw « sko kulturno društvo Krsmanovic. odličen prav tako tudi folklora, ki jala svojo plese ob spremljevi orkesw»«j na armije. Vstopnice v Knjigarni Ljubljanske študente opozarjamo, da yv4. petek ob 20. uri v veliki filharmonični ^ rani nastop pevskewa zbora in folklor® «,„j grajske univerze. Začetek ob 20. uri-in folklora uživata; doma in v tujini stoves. . „ Cf Godalni orkester SKUD »Ivan Cankar* 3. Ije priredi v petek 28. aprila ob 20. up \-5. cert v Domu ljudske prosvete v Ceuu rodni dom). Predprodaja vstopnic ▼ “gl beni šoli v Celju. -K 110- __________________________ zemlji«, Obzornik 42, Predstave ob_l*ljt LJUBLJANA UNION: Slov. film 19 in 21. MOSKVA: FrancTfilm }V°}* bezaii«. Črnogorski mes. 6. Predstave^ 15, 17, 19 tu 21. - SLOGA: PoijsfciJK »Prepovedane pesmi«. Filmske navO'Hf Predstave ob 15, 17, 1» in 21. — TBl&^i Sovj. film »Kamemiti ervet«. srbski ® nik 24. Predstave ob lfi, 18 in 20. — SJfV Francoski film »Domovinai. Nauk 'nT .fj nika 3. Predstavi ob 18 in 20. -- Vfji STROJ: zaprto. — Sporočamo, da 8. maja dalje redne kinopredstave tuoi nedeljah zvečer ob 20.15. Obiskovalce % zarjama, da med predvajanjem ted“ vstop ni dovoljen. :.u MARIBOR: PARTIZAN: Sovjetski »Konstantin Zaslonov«. Obzornik UDARNIK: Češki film »Slutnja«. Fi!®1 novosti 5. . mjI CELJE METROPOL: Češki film »M kril«, hrvaški pregled 10. — DOM: -'p, slovanski film »Zgodba o tvornioi«. nov. 8. . til' KAMNIK: Jugoslovanski dokumentarni mi »Iz nove Jugoslavije«. Tednik. PTUJ: Jugoslovanski film »Zastava«- K-film 20. oktober. SEŽANA: švedski film »Tuja luka«. ski mesečnik 22. . (* j KOČEVJE: Nemški film »Ni prostor* i ljubezen«. Fizkultura 9. .jh? ROGAŠKA SLATINA: Angleški film ta«. Bosanski mesečnik 24. -OGLASI- KUPIMO vse izvode strokovnih knjig »Spiel und Arbelt« in n.iim sorodnih fot Poslati ali prinesti na naslov: Gla bor Ljudske tehnike — Elektrostrojn* jj, za. Ljubljana, Celovška 23, j ŽIVILSKA KNJIŽICA na ime Kova« V. < IZLM. je bila 25. t. m. pomotoma mesariji Ljudske milice pri Sv. J«-»Jj! Osebo, ki jo je vzela, prosim, da K..js; na odsek za notranje zadeve Ljubu jjj! | okolica. n( DRUŽINSKO STANOVANJE V BEOGR^ (centralna kurjava) zamenjam za lih-1 no v Ljubljani, Ponudbe na ogl »Ljudski pravici«. . Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Dušan Bolo — Naslov aie^e štva: Kopitarjeva 6 — Uprava: Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva in aP„eet 52-61 do 52-65 — Telefon naiočninskega oddelka 30-30 — Telefon ogte50 oddelka 36-85 —■ štev. ček. računa 604-90601-0 au»m»g igre, prosto gibanje .tekanje, Vaje ne smejo biti naporne in dolže'^ di ne enolične, ker te utrujajo. NaP ^ je dolgo pripravljanje enih in i^fLajJ za prireditev, na kateri potem na5'0^. samo posamezniki, a ostali gledajo^ u stopi vsega razreda, vse šole z labSnie a vendar lepimi vajami, katerih ,vr*,,u * sme trajati največ 10 telovadnih “ jj enem šolskem letu. Narava sama d®' -je, išče gibalne vaje: teki, hoja, skalf^c« plezanje, meti, predvsem pa vsetn0^ igre z žogo. Po štirih letih šolani®, tene sme biti nikogar, ki se v šols^to lesnovzgojni uri ne bi naučil tefll plavati in skočiti v vodo. ,( V takih pravilnih telesnovzgojnib ?t\t, bodo po vsakem sedenju mišice op. ^ pljuča se bodo prezračila, krvni ob*0* \t živahnejši. Okrepčana presnova y.($ boljšala prebavo in tek. Otroci ne %i' j več »nervozni« in trmasti, tudi lerl. jut bo manj. Pri večini se bo prebui11 ^ samozavesti in dobili bodo voljo *® * večje telesne pa tudi ostale šolske he. Po 10. letu starosti bo ta ml® ^ prežeta s pravim fizkultumim duho^1’f. glede na to, ali je bolj ali manj eV> jena ali pa slabotna. Tedaj bo po čim večjem fizkulturnem udejstvuj izpopolnila v fizkultumih orgam2®,. v in društvih.. Fizkultura se bo ra^lgi«1 širino v dobro ljudstva. Z vsako«® „j-uro telesnega gibanja se bo kmalu z" j* šalo število iz slabih drž nastalih ljencev. Dvignilo se bo število popo* pff sposobnih mladeničev in mladenk P[' ^ hodu v poklice, a tudi naša 8«®“ jet® mladina bo telesno sposobnejša z fiji' težavnih študij. Manjša bo tudi u ^ vost med mlado inteligenco. ;