IfmetUsht skladl In kmctljshi odborl. Zakon za pospeševanje kmetijstva, ki je izšel v beogradskih »Službenih Novinah« 21. septembra tega leta ter je s tem dnevom stopil v veljavo in dobil obvezno moč, vsebuje obsežen program, kako treba pospeševati kmetijstvo v korist celokupnega prebivalstva in države, kakor tudi v korist poedincev. — Zakon odrejuje organe za pospeševanje kmetijstva, in sicer na sedežu vlaide v Beogradu, v posameznih oblastih (sedaj banovinah) in v posameznih okrajih, ter predpisuje način, kako se mora njihovo delovanje vršiti med prebivalstvom. Nato vsebuje predpise in navodila za pospeševanje gojenja rastlin (žitaric, industrijskih in trgovinskih rastlin, rastlin za živalsko krmo, za pospeševanje vrtnarstva, vinogradniStva, sadjarstva in travništva), kakor tudi za pospeševanje živinoreje in za pospeševanje razpečavanja kmetijskih pridelkov. Ker je denar potreben za vsako stvar in vsak program, da se more izvršiti, je tudi potreben za izvedbo zakona za pospeševanje kmetijstva. Zato ta zakon določa ustanovitev potrebnih kmetijskih skladov: državnih, oblastnih (banovinskih) in občinskih. Državni kmetijski sklad. V državni kmetijski sklad se stekajo: 1. Taksa za živinozdravniško pregledovanje živali na obmejnih postajah, po odbitku takse za živinozdravnika po pravilniku ministrstva za poljedelstvo. 2. Vse denarne kazni za prekršitve zakonov kmetijskega značaja, omenjenih v tem zakonu, kakor je v teh zakonih posebej izvedeno. 3. Čisti dohodek od državnih posestev In naprav, ki jih uporablja ministrstvo za poljedelstvo. 4. Čisti dobodek državne razredne loterije po odbitku dela, ki pripada po zakonu ministrstvu za trgovino in invalidskemu fondu. 5. Poslovnina, ki se pobira ob izvozu blaga in ki se bo uredila tako, da je mogoče pričakovati na leto kot dohorlek aajmanj 4 nvilijone zlatih dinarjev. Oblast~l (bancvlnski) sklad. V oblastni (banovinski) sklad se stckajo: 1. Poloviea dobodkov od živinskih potnih listov vseh občin (mest) v ob- moSju oblasti (druga polovica ostane za obCinski kmetijski sklad). 2. Čisti dohodek oblastnih kmetijskih posestev, razsadnikov in podobnih naprav. 3. Vsaj 15 odstotkov vseh rednih izdatkov, določenih s proračunom oblasti. Z oblastnim kmetijskim skladom razpolaga pristojni organ oblastne samouprave (banovine) po sklepih oblastnega kmetijskega odbora. - ¦ Občinski sklad. ~" ^ V obCinski kmetijski sklad se stekajo: 1. Polovica dohodkov od živinskih potnih listov iz občinskega območja, in sicer občinskih taks za izdajanje živinskih potnih listov in za prenos opredelitvene pravice. Višino teh taks predpisuje minister za poljedelstvo v soglasnosti s finančnim ministrom. 2. Čisti dohodek od pašnine občinskih pašnikov. 3. Čisti dohodek občinskih razsadnikov. ^ 4. Dohodek od merice občinsklh postaj za čiščenje semenja. 5. Vsaj 10 odstotkov vseb. rednih proraCunskih izdatkov. Izključujejo se izredne investicije občine (mesta). To se nanaša na mesto, v katerih je kmetovalcev manj kot 30 odstotkov vsega prebivalstva, pri čemur se smatra za kmetovalca vsak davčni zavezanec, ki mu izvira obdavčeni dohodek pretežno iz kmetovalstva. V mestih, kjer je 30 do 50 odstotkov kmetovalcev, odredi veliki župan (ban, inšpektor) na predlog mestnega zastopa, kolik odstotek je treba trajno uvrstiti v letni proračun mesta za mestni krhetijski sklad. Mesta z več kot 50 odstotki kmetovalcev morajo uvrstiti v svoj vsakoletni proračun isti odstotek kakor kmečke občine. Siromašnim občinam in me.-stom sme veliki župan (ban) na predlog občinskega zastopa znižati prispevek njih proračunov za kmetijski sklad pod 10 odstotkov. Zoper odločbo velikega župana (bana) je dovoljena pritožba na ministra za poljedelstvo, ki odloči o njej sporazumno z ministrom za notranja dcla in z ministrom za finance. ("?. Drugi dobodki. Z občinskim kmetijskim skladom razpolaga občinski zastop na predlog občinskega kmetiiskesra odbora in o- krajnega kmetijskega odbora, ki ju odobruje srezki načelnik. Če je treba izdatka v korist vsega okraja (sreza), na primer za okrajno drevesnico, za postajo za čiščenje semenja itd., sklene o tem namesto občinskih zastopov okrajni kmetijski od> bor. Taki sklepi okrajnega kmetijskega odbora imajo prednost pred sklepi občinskega zastopa toliko, da se morajo pokriti ti izdatki v prvi vrsti in sorazmerno iz vseh občinskih kmetijskih skladov v razmerju njih obveznega prispevka po točki 5 tega paragrafa. Še le ko se pokrijejo ti skupni izdatki, se smejo uporabiti preostala sredstva poedinih občin za izvajanje sklepov občinskih kmetijskih odborov. Občinski in okrajni kmetijski odborU Za zastopanje koristi kmetijstva predvideva zakon kmetijske odbore: občinske, sreske in oblastne (banovinske). O občinskih kmetijskih odborih smo razpravljali v zadnji številki »Slovenskega Gospodarja« ter opozorili na njihovo važnost. Kar se tiče sre8kega (okrajnega) kmetijskega odbora, se tako sestavi: Vsak občinski kmetijski odbois izvoli v sreski kmetijski odbor po enega člana in enega namestnika. Kjer bl presegalo število članov sreskega kmetijskega odbora po tej izvolitvi 20 čla* nov, tam mora pristojni organ oblastne samouprave (banovinske uprave) zložiti občine po številu prebivalstva tako, da izvoli več občin skupno enega odbornika in da jih je potem vseh sku« paj 20. Razen tega sme poslati vsaka" zveza kmetijskih zadružnih naprav ali poljedelskih društev, ki imajo na ozemlju sreza vsaj pet zadrug, po enega zastopnika kot posvetovalnega člana. —• Sreski kmetijski referent je poročevalec odbora. Odbor se sestaja redno po dvakrat na leto. Njegovi sklepi so polnoveljavni, če prisostvuje seji vsaj tretjina občinskih odposlancev. Temu odboru je razpravljati o vseh vprašanjih kmetijskega značaja v sreskem območju, zlasti o onih predlogih, ki se mu poSiljajo. Sreski kmetijski odbor mora setaviti vsako leto proračun za skupne sreske naprave, ki ima, kakor smo zgoraj omenili, to prednost, da se morajo njegovi izdatki pokriti v prvi vrsti in sorazmerno iz vseh občinskih skladov. Oblastnl (banovinski) odbor. Oblastni (banovinski) kmetiski afy bor pa »e t&ko gestavi; Vsak ar.--M kmetijski odbor izvoli izmed sebe v obLastni kmetijski odbor največ dva člana in enega namestnika. Temu odboru predseduje vrhovni predstavnik oblastne samouprave (banovinske uprave). Odbor se sestaja vsaj dvakrat na leto. Sklepi so pravnoveljavni, če prisostvuje seji vsaj tretjina vseh sreskih odposlancev. Temu odboru je razpravljati o vseh vprašanjih kmetijskega značaja, zlasti o predlogih občinskih in sreskih kmetijskih odborov, ki se mu vpošljejo. Za izvršitev svojega programa mora ablastni kmetijski odbor sestaviti vsako leto proračun prejemkov in izdatkov oblastnega kmetijskega sklada ter ga predložiti v odobritev ministrstvu j_a poljedelstvo. Važnost volitev v občinske kmetijske odbore. Iz delokroga kmetijskih odborov se yfdi njihov veliki pomen, pa tudi po^aen volitev v te odbore, osobito volitev ža občinske kmetijske odbore, iz kojih sredine se volijo sreski kmetijski odbori, ki potem pošljejo svoje odposlance v oblastni (banovinski) kmetijski odbor. Že v zadnji številki smo opozorili na važnost volitve v občinski kmetijski odbor, ki se po tem zakonu izvr ši tako, da se izmed vsakega občinske ga zastopa izvoli odbor treh do petih oseb in dva namestnika. Kakšni bodo občinski kmetijski odbori, takšni bodo okrajni ln banovinski. Ker se po tem zakonu 10 odstotkov vseh občinskih proračunov in 15 odstotkov banovinskega proračuna steka v občinske kmetijske sklade, odnosno v banovinski kmetijski sklad, je izredno velike važnosti, kateri možje bodo razpolagali s temi denarnimi sredstvi. Že v zadnji številki smo zaklicali in danes ponavljamo ta klic: Kmetje pozor! Občinski odborniki in župani, volite v občinske kmetijske odbore samo takšne može, ki so v vsakem oziru značajni, zvesti načelom našega ljudstva, sposobni in delavni!