številka. > za petek: 1* mavca 1895. (v Trstu, v Četrtek zvečer dne 2H februvnrja 189."») Tečaj XX. „■DINOIT" ilhaja po trikrat na teden v Sentili ix-danjih »h torkih, Actptklh m aotsotAll. Zjutranjo iztUnje iz-h »j a ob H. uri zjutraj, »er*rno pit oh 7. ■ri rtfer. — Obojno izdanje MlAnr ; ■a J«>len mate« . f. —.**>, i*T«n AvstrtJ« f. 1,41 tri mMfi. . , 2.60 , . , i M pol lata . . . 5,— ... h t m leto . , . 10.— . . . I« Na naraćbt hrti priložene naročnine se ne jemlje Mir. PoaamiĆne fttevilke ne dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v Iratu po a n ▼<•... iiven Trata po S nr£. Sobotno Tciern* tadanje * Irmtu « n*., izven Trsta S n«. EDINOST Oglasi le rakune po tarifu r petita, ta naMov* i debi', i ni Orkanu ta plaiuje oraatnr, kolikor ol>«"ir* ravadnih Trati«. 1'o'lttiiA oanrtniee iii javnezahrala, de-Tiai'i ottlu-i itd. «i> r:n unajo po pigodki tii dopiai naj ta poiiljajo uredništva ■ lica Ca»erma 4t. 1?. V«ako pi»mo men Siti frankovino, k" aef'aukoTatia a* iprt>iimajo. R kopiti tr«^»je. Olaailo sloventketfa političnega druitvi Nirofnmo, rekUnaoijti m o^Uie ipre-j#iun uitrmvniitvo ulica .Volne pi«-oole kit. 3. II. nad*t. Odprt« reklaraaeije •o proite poštnine. za Primorsko. „r^^/', Shod volilcev na boljunskem polju tint 27. februvmja 1895. (Dalje.) Videli ste in finli, d« so zastopniki vaše krvi vršili svojo dolžnost, zavzemči se pov-sodi in vsikdar za vase dobro; zato pa bo-deUJuuistili več sebi in svojemu sosedu, ako pojdete odločeni dan na volišče, kakor pa da bi sli kopat, na polje. Glejte, da si izvolite poštenih, stalnih in čvrstih volilnih mož (fidueijarjev), ki oddajo potem svoj glas onemu. do katerega imate vi vsi skupaj največ zaupanja in vere. Jeden najvažnijih razlogov razpustu deželnega zbora js bil ta, da so italijanski poslanci sklenili, da v deželnem zboru ni prostora vašemu jeziku, a to dokazuje, da tudi Njegovo Veličanstvo hoče, da is vaš jezik spoituje v zbornici in izven zbornice. Ne pustite se varati pri volitvah, kitfti naši nasprotniki bližali se vam bodo gotovo po starem običaju raznimi lafmi in prevarami. Obrnite se do svojih duhovnikov, koji vas radi pouče in napotijo, kako vam je storiti. Oni so tudi dosedaj radi delali tako, in ravno radi tega so Italijani toli raz-srjeni nanje ter bi jim hoteli zabraniti, da se ne bi smeli mešati v javne posle. A to se ne more dogoditi, kajti tudi duhovniki kot svobodni državljani imajo svoje dolžnosti in »voje pravice. Oni so izišli iz naroda, žive med narodom in morajo delati za istega. Pazite na moje besede in držite jih v spominu; ne dajte se slepiti ! Naši narodni nasprotniki znajo g<< lizati, a naš narod je predober. Izberite prave može in naše žalostno stanje se gotovo poboljša! Poslanci so za to, da vas zagovarjajo, branijo in da za vas delajo. Tudi jaz sem prišel tu sem v ta namen, da čujem vašo sodbo, ali sem storil svojo dolžnost, in da uii poveste, ali imate kako željo, Cim je poslanec dovršil svoj govor, za-orilo je dolgotrajno klicanje in odobravanje. Predsednik F le ga r poživlja zbrane volilce, naj se oglasi, kdor želi kaj predlagati. Za besedo se oglasi veleč. gosp. župnik SteTanutti naglasujć zaslužno delovanje g. Spiučida in tovarišev, zbok česar predlaga nastopno resolucijo: .Udeleženci narodnega shoda na boljunskem polju odobravajo v vsem in povsem postopanje v državnem zboru na Dunaju in deželnem zboru v Poreču v prilog hrvatsko slovenskega ljudstva Istre*. Ta resolucija se je vsprejela soglasno, oduševljenjem in urnebesnimi živio-klici. Istotako se je odobrila nastopna resolu-sija istega predlagatelja : „Udeleženci narodnega shoda na boljunskem polju, videči, kako večina italijanskih poslancev — dasi zastopajo manjšino naroda — PODLISTEK. Zlatarjevo zlato. Zgodovinska pripovest XVI. veka. bpi.al A. S e n e a. II. Polegel se mu je plamen črnega očesa, ustnice odprl je na pol, zložil osorni obraz v neko blago soglasje, kakor obraz bolnika, kedar mu kane v težko rano blagi balzam. Nemo je človek gledal, gledaje bla/.enost užival. Kakor nemirnemu metulju blodile so mu oči po gorah in doleh. Glej ! na zapadu vidi se Susedgrad nad Savo, kakor planinski orel vrh skale ; nedavno preminol je v njem stari grešnik Tahi. Glej samoborskih stolpov 1 tam kraljuje prelepa gospa Klara Gruberjeva. In dalje ! Sredi zelene gore rudeči se o večernem svitu trdni Okič, gnezdo Baka-čev, kakor rubin v vencu smaragdov. A lam na izhodu tone v sijinej megli beli Sisek, večni svedok hrvaškega junaštva. brezobzirno in brezobrazno postopajo nasproti našim poslancem v deželnem zboru v Poreču, se zgražajo nad takim postopanjem, obsojajo isto najostreje ter prepuščajo bodočim poslancem na svobodno voljo, ali pojdejo v bodoče v deželni zbor ali ne*. Na to seje oglasil župnik laniški, veleč, g. M i k i š a, z nastopno resolucijo : »Visoka c. k. vlada je naprošena, da se pobrine za p o b o 1 j š a n j e š o 1 s k i h o d-n očaje v na Krasn, da se čola v Lanišču povzdigne v dvmaziednico in da gozdne globe določi v kulturne svrhe : za zidanje šol in zidanje cerkve v Lanišču*. Tudi tej resoluciji so pritrdili zborovalci. Za njim se je oglasil veleč. g. župnik Mlakar, da utemelji in predleži nastopno resolucijo : »Udeleženci shoda na boljunskem polju, videči, da je naše ljudstvo v Istri mnogo zaostalo za drugimi v duševnem pogledu — ne po svoji krivdi — poživljajo c. k. vlado, da se pobrine za duševni napredek hrvatskega in slovenskega kmeta v Istri na sledeči način: 1.) Da mu osnuje ljudskih šol v materinem jeziku povsod tam, kjer mu to gre po zakonu ter da vlada prisili nemarne občine, da zidajo šole ; 2.) da se v Pazinu ustanovi učiteljišče s hrvatskim učnim jezikom; 3.) da se osnuje gimnazij v Pazinu a hrvatskim učnim jezikom ; 4.) da se v pojedinih okrajih ustanove obrtni in poljedeljski tečaji*. Ta resolucija je bila vsprejeta, kakor tudi nastopna, predložena in utemeljena po veleč. g. župniku V a n 6 k u : »Narod hrvatski, zbran na boljunskem polju, hoče, da gleđć jezika postane ravno* praven italijanskemu, /.bok česar zahteva, da se da mesto hrvatsko-siovenskeinu jeziku v vseh «. kr. uradih; zahteva, da se namestijo taki uradniki, ki so vešči hrvatskemu in slovenkemu jeziku v besedi in v pismu, tako, da bodo mogli naši ljudje govoriti v svojem jeziku, kakor doma v svoji hiši; nadalje zahteva, da se napisi na tablah vseh javnih oblasti prirede v obeh jezikih.* Zatem j« predložil in utemeljil veleč. g. župnik F l e g a r resolucijo, glasečo se: »Udeleženci shoda na Boljunščini izražajo željo, da dobi vsak raožki, dovršivši 24. leto, pravico glasovanja — kakor ima tudi dolžnost služiti cesarja in kralja v vojski — v občinska zastopstva, deželni in državni zbor. Dokler se to ne zgodi, pa želo, da bi kmečke občine volile direktno, kakor volijo meš ani; a že sedaj naj e. kr. vlada ukrene potrebno, da ti volilci kmetskih občin ne bodo volili v mestih, kjer so izpostavljeni vsakojakim napadom, ampak da bodo volili Ali mahoma šinilo mu je ko strela v glavo, glava se je dvignila, lice zmračilo in besne oči zastale so človeku na jednem mestu. Vrh brda Griča dvigajo se temni zidovi, a nad zidovi štiri močne straže, štirje trdni stolpi. Vanje upiral je človek oči, kakor da jih hoče pogledom sežgati. Ta cilj njegove jeze bil je — Zagreb. »Oj da te ne bilo, prokleto krtovo gnezdo ! Kako te je zla sreča vrgla meni na oči, da bodeš v pogubljenje mojemu rodu, da nam bodeš hujše gorje od turških besov! Glej, kako se se ti ubogi šepetelniki (kra-marčki) opasali trdnim zidom, da jim močna j pest ne razruši prodajalnic, ne razsuje popra. Da, da! Tudi to se drži za plemiča, pa ako ! dirne koja močnejša roka v to osje gnezdo, pa evo krika kakor iz žabje zalege; evo i celo na dvor njih »zlate slobode!" Krščan- i ! ske mi sablje, niti uhom ne bi maknol, da j • se turško kopito dotakne te golazni, ni okom j i ne bi bil trenol, da jn Gubec podavil vso to i v selil, primernem za to.* Odobrila se je tudi ta resolucija, na kar je ustal g. Jakob Bure t i <5, kije predložil sledeči resoluciji: »Udeleženci shoda na Boljunščini žele, da se na Boljunščini ustanovi c. k. okrajno sodišče, a dokler se to ne zgodi, da bode prihajal vsaki teden sodni uradnik iz Pazina v Buljim na uradovanje*. „Pozivlje se c. k, vlada, naj se konet'no uredita čepičsko jezero ter cerovsko in tu pij.v ško močvirje, in sicer to v poboljšanje gospodarskega in zdravstvenega stanja dotičnega prebivalstva". Obi; resoluciji bili sti vsprejeti odobravanjem, z dodatkom veleč. g. župnika P i -k u l i e a: „da tudi lupoglavska kaplanija pride pod sodišče boljunsko in pod ces. kr. okra,no glavarstvo v Pazinu". G.Anton J viti, župan iz Gologorice,ja predložil in utemeljil resolucijo, koja se glasi: „Priporoča se c. k. vladi, da uredi in uravna kos ceste „pri Ivančičih' med Ce-revijami in Pazom v dolgosti od 15-16 kilometrov ter cesto (strmino) od polja buljun-skega, do Paza*. Tudi ta resolucija bila je odobrena soglasno. Slednjič se je oglasil g. Ivan Buždon, župan laniški. razluživši kratko in jedrnato nastopno resolucijo: »Priporoča s« c. k. vladi, da bi ali na državne stroške dala izvesti cesto od Lupo-glava preko Lanišda in na dalje, ali pa naj v to svrho podeli izdatno pripomoć". Resolucija je bila vsprejeta soglasno. (Konec prih.) Politiške vesti. Državni zbor. (Poslanska zbornica) Poslanska zbornica je razpravljala včeraj o četrtem poglavju kazenskega zakona: zločinstva in pre greški, tičoči se volitev iu delovanja zastopstev. Temu poglavju so se odločno uprli posl. PacAk, Slama, Purghard, Scheiciier in Pernerstorfer. Zagovarjal pa je to poglavje minister pravosodja grof Schonborn. Poglavje se je vsprejelo. Na to je stavil poslanec Pacak nujni predlog, da je vsebino govorov, izusteuih v državnem in deželnem zboru, odtegniti sodni judika-turi. Utemeljevaje svoj predlog skliceval se je posl. Pacak na dejstvo, da je deželno sodišče praško označilo kot kažnjivo polivalo govorom posl. Gregra in Kovnica radi njih vole-izdajske vsebine. Minister Schthiborn je odgovoril, da je res kažnjivo vsako pritrjevanje govorom, ki po sveji vsebini kršijo kazenski zakon. Pacakov predlog je odklonila zbornica s 106 proti 52 glasovom. ciganijo. Da bi ostali saj ti polži v svojej hišici, da bi svoji na svojem mirovali. Ali seveda! Hoče jim se mojega Medvedgrada, da jim bodo ledja varna pred medvedom; hoče jim se Kraljevega broda, da morejo se svojo kramarijo v Primorje, tudi Ornomerca in Hudega Bitka jim se hoče — ali polahko, mestna gospoda! Zato vašo široko in visoko voljo črno vam odmerim, hudo vas nnklustim — groba mi očetovega, to storim, ali naj se ne zovem več „Stepko Gre gorjanec*. Dolgo so blodile take misli po Gregor-janoevej glavi, dvigale se in pojemale kakor valovi hitre reke. Že se je nagibalo solnee k oki. Ni prošlo dve minuti, a na gorskoj cesti pojavila .i'a se dva vilo različna potnika. Haztrgano boso človeče, ogrneno sil kasinu plaščem a Različne vesti. Janez Nepomuk ikof trialki izdal je krasen pastirski list za ta sveti čas Siiride-setdanskega posta. Nekoliko poglavitnih misli j iz te lepe škofove poslanice do vernikov priobčimo tudi mi v jednem prihodnjih iidanj. Pepelnica. Pri kraju je doba labkoživja in brezbrižnega rajanja. Cerkev resnobno o-pominja vernike na premišljanje konca vseh umrjočih bitij, poživlja jih k treznemu delu za vsakdanji kruh. Toda žalibog, le malo je v Trstu pravih vernikov, ki so pohiteli po predpnstnem rajanju v cerkev, da se skesajo, otresejo pred cerkvenim pragom z nog prah plešišč in se lotijo takoj resnobnega dela. Nasprotno pa si videl včeraj vse dopoludne še mnogo našemljenih pijancev, ki so tuleč dajali duška svoji žalosti za minolem »prekrasnim pustom*, prizadevši mnogo opravila — stražarjem. e • * Kakor o pravem »kotzu" med nižjimi slojevi ljudstva letos ni bilo niti govora, tako je tudi gospoda opustila svoj tradicijonalni ,korzo" na pepelnico. Šetališie pri sv. Andreju bilo je včeraj popolnoma izumrlo. Prilično veliko število ljudij pa jt* hitelo po stari navadi k sv. Ivanu in v Skedenj, da prisostvuje »sežiganju pusta*. Toda ne v jednem ne v drugem kraju niso vršili te »duhovite" šege; le pri sv. Mariji Magdaleni Gornji sežgali so našemljenega slamnatega »moža*. Kdor pa je že prihitel v okolico, ustavil se je v koji gostilni pri čaši pristnega terana, — ako je imel še kaj cvenka v žepu. Naši »bogi okoličanski gostilničarji imeli so letos le skromen dobiček. Po pogrebu nadvojvode Albrehta. Sinoć je bil na Dunaju dvorni obed, katerega so se udeležili : Nj Vel. naš cesar in kralj, nemški cesar, tuji knezi, maršal Martinez Campos, nemški odposlanik in spremstva. Nemški cesar odpotoval je ob 8. uri v Bero! i n, vladarja sta se o slovesu objela iu poljubila dvakrat. Princ Arnulf Havarski vrnil se je v Mouakovo, vojvoda Aosta pa v Rim. Sedemdesetletnica. Gospod 1 v n n N a v-rat i I, slovenski pisatelj, starosta sloveti, kluba na Dunaju, predsednik »podpornega društva za slov. velikošolce na Dunaju" c. in kr. rav. predstejnik pri najvišjem sodišču itd. bude 4. sušca t. 1. v „Slovaiski Besedi* na Dunaju I. Wallncrstr. 'J, slavil svojo sedemdesetletnico. Iz posebne prijaznosti bodo sodelovali; Gospića Miuka Hesler-jeva, gosp. Vekoslar Vavpotič in gg. pevci slavu, akad, društva. »Slovenija", g. dr. M, Murko bode imel slavn. govor. V sporedu so skladbe : A. For-sterja, dr. G. Ipavca, dr. B. Ipavca, A. Nedveda, H. Volariča, V. Vavpotiča, II. Satlnerjn. Slavnost priredi slov. klub. Začetek točno ob 8. zvečer. pokrito širokim pletenim klobukom, cepetalo je prek brda, vod6 na uzdi kljuse, na katerem se je zibal debel siv gospod, črno po duhovniško oblečen in pod črno kučmo — hrvaški kronist, zagrebški kanonik Anton Vramec.. „Vidim li zdravo! Dober večer, admo-ilum reverende amice !* kliknol je Gregorjanec,, skočil na noge in pohitel starcu niz brdo naproti. »Glej redko sreče inojej greš-nej hiši I A kaj jo tebo, prečistili gospod in prijatelj, napotilo, da se v mraku potikaš na kljastu po gori ni iščeš ni"j«ga medvedjega gnezda! Kvo solnce zahaja, tud^ rosa je že pala, a večerni hlad škodi tvojej s i vej glavi. Vrh tega so tod haramije, (vojnik hrvaške narodne vojske), ki so uskočili od banov vojske, ter bi lahko poljubili tvoj zlati križ, ali ga tudi pridržali v sveti spomin! —* (Dalje prib.) Vabilo na veliko dramatično prodotavo, ki jo priredi dramatični odsek .Tržaškega 8okola* dne 3. inarcija 1895, v svojih prostorih (ogel via Farneto in via Araalia). Igrala se bode „Požigalčeva hći•, resna igra v petih dejanjih. Začetrk točno «>b 8. uri zvečer. Cene: Ustopnina za člane 30 nvč.; za nečlane SO nvč.; sedeži v prvem redu 30 nvč ; v drugem redu 20 nvč. ; in v tretjem redu 10 nvč. Pred predstavo in med dejanji igrala bode godba e. kr. peš-polka Hi)!ienl'ihe-Schilliiigstur9t. Po igri svobodna zabava. Potre«. iSinofi okolo 5. ure občutiti je bil v Trstu lahak potres. Trajal je kake tri sekunde ; škode ni provzročil nikakoršne. Zopet zapreko v železniškem prometu Tukajšnje prometno nadzornistvo južne železnice objavilo je včeraj ta-le razglas : .Ker ud noči na včeraj med Rakekom in Posto-jino neprestano močno sneži, nakopičil se je sneg na železniški progi — na onih krajih, kjer ga burja ne pometa sproti — nad 80 cm. viaoko. Vsled tega je železniški promet za sedaj nemogoč ter se je včeraj popoludne moral popolnoma obustaviti na progi Ljub-ljana-Sv. Peter. Sedaj (o poludne dne 27. februvarja) Se vedno sneži, toda ne več tako gosto. Nadejati se je torej, da bodo že nocoj zopet mogli voziti osebni vlaki, ako poleže burja in se sploh obrne vreme na boljše. Tovorni promet pa ostiin« obustavljen. Med Trstom in Sv. Petrom lteko promet ni pretrgan, isto tako vozijo na progi Nabrežina-Koriniu vsi vlaki, kakor navadno.* No, ta nadeja si. nadzorništva se ni vres-ničila; sinoć namreč vzdignila se je ljuta burja, ki je brila vso noć in se tudi do danes ni še polegla. Celo v Trstu naletaval je vso noč droben sneg ; iz tega moremo sklepati, kakšno je bilo vreme dalje gori proti Severe. Prometno nadzorniStvo naprosilo je torej poštni ravnateljstvi na Dunaju in v Gradcu, da odpošlje ti v Trst namen jeno pošto preko Pontebe in Vidina na Laškem. Istatako napotuje se pošta iz Trata proti .Severu preko Vidma-Pontebe. Iz Mootara nam pišejo : Da je pokojni nadvojvoda Albreht ljubil in čislnl isterske Slovence, kakor Slovence sploh, služi naj v dokaz mod mnogimi drugimi tudi naslednja do-godbica. Lansko poletje došel je visoki gospod v Mostar nadzorovat tukajšnjo posadko. Pred divno okrašenim deželnim hotelom »Neretva* čakala ga je pisana množica noč in dan da vidi junaka, ki se je proslavil na bojišču 1 Hercegovec, kakor tudi ves narod jugoslav-janski, nič. tako neči,sla, kot osebno hrabrost. In že saino radi tega pridobil si je mahom .carski ainiža* (stric) naklonjenost in ljubezen domačincev. — Pred hotelom stal je i naš slovenski junak (istrski slovenec) g. Pero J„ iz buzetske okolice. Široka prsa dičile so mu svetinje — med temi dve srebrni za hrabrost, mala in velika. Visoki gospod ga je takoj zapazil in mu milostno po rami udaril, vprašavši ga, od kje je in kako si ju pridobil veliko srebrno svetinjo za hrabrost. Komu je Pero povedal, da je bil v Bosni leta 1878., ga j nadvojvoda pohvalil, mu še enkrat milostno po rami udaril, mu dal dva cekina in mu rekel : ,Da, da, tvoji rojaki so vsikdar zvesti vojaki", — Mislim, da nekaj velja pohvala iz ust vojskovodje, ki je imel priložnost spoznavati np.šega ljudstva zvestobo ''o cesarja ua krvavih bojiščih Italije! Ljubljansko pismo, pisano na pustni torek 1895: Oficijelni del letošnjega predpusta bo že končan, predno objame to pismo inje pritisna k sebi tiskarski stroj Dolenčeve tiskarne, a to me ne moti, da bi vam ga ne pisal, — iz naSe, letošnjo zimo eminentno — ,bele" Ljubljane 1 — Letošnji predpust in pa letošnja zima sta meni, gospod urednik, izvanredno po godu; na jedni strani polno burk in različne zabave, na drugi polno ledu (za mrzle po-kladke !) in še več snega za pristne nežno-bele — kepe, s katerimi se človek — zlasti zvečer, če ga spanec prime", — nebeško zabava in hladi 1 . . . . In tako je torej bilo! „In iluici jubilo" stopal sem minulega petka večer iz Valvasorjeve kavarne domov. Na glavnem trgu gorelo je še par Aurovih svetilk, in od jedne teh blestel mi je nasproti narodne gostilne samonemški napi* „Nordpol* in več družili tacih napisov. Kranjski Slovenci smo — šiuentano pohlevne duše, in sama deviška nedolžnost nas je pred na- sprotnikom, doma, kakor zunaj doma! — A, pardon I v spanji in pri vinu (a le doma za pečjo!) smo .korajžni" in se .nobenega ne bojimo* ! . . . Hahaha I Tako je bilo ta petek večer. Že sem hotel pobrati par kep, da bi bil ometal vie tiste neumne napise, pa dejal sem sam pri sebi: Oemu to ? Saj s kepanjt m si nakoplješ le sovraštvo in ne l ubezni (pa zadnjič sem si vender ravno pri kepanji pridobil — ljubezen, ki mi še zdaj zdravi srce!), in zato sera šel proti domu, v zavesti, da nisem niti pred letošnjim pustom niti v pustu ničesar pregrešil, ne proti ljudem ne proti svoji časti in obljubi, pač pa sem imel resno voljo — in jo imam se danes! — stopiti v sv. zakon in v božjem imenu naložiti nase jarm njegovih dolžnostij, saj mi je srce težilo in mi še teži po idejalu, ki sem ga bil našel oni dan zvečer baš pri — nežnih kepah ! . . . Ali — ta petek, gospod urednik, ta petek I . . . Zastonj sem upal in se bal, Slovo sem strahu upu dal, Src6 je mirno, srečno — ni, Nazaj si strah in up želi! . . . Grom in strela! pardon: sneg in zima, sum hotel reči. Kaj vse bi bilo pri nas na Kranjskem vredno kepati, in trdih, južnih kep vredno, gospod urednik! ... Će me kavarnarski posel razžali, opustim enkrat za vselej kavarno in udarim s tem (seveda — brez kepe!) kavarnarja, da trdo občuti, . . . in če me napade krčmar z ura izanim perilom, in se nad me vrže s polnim jezikom kakor iztradau pes na oglojetio kost, potem sem duvelj .žilast", odbiti ga, a če so v nšrodu ljudje, ki mu mesto hvaležnosti izkazujejo nečast, potem so vredni, da se jih postavi v sneg pred prag in če so stopnjice blizu, vrže tudi po stopnjicah doli, pa brez „kepauja*, ter jim tako da to, česar so najbolj vredni — mrzlih pokladkov ! — Finale : Dame volijo! . . . Godbe zadnji zvoki donć po dvorani, ćetrta četvorka je končana, še ena promenada . . . natakar plačam! . . . . Na svidenje, gospod urednik — v prihodnjem predpustu, če me do tedaj ue doleti — sors pulveris ! . . . . S u m e g o. Letošnja zima In mraz. S Kranjskega se nam poroča dne 26. februvarja: Med tem, ko smo imeli blizu 8 dni občuten mraz in meglo, nastalo je včeraj in v nedeljo nekoliko južno vreme, in sedaj, ko vam pišem te vrste, sneži zopet prav — po burji, da imamo zopet blizu črevelj svežega snega. Promet bodo zopet povsod oviran. Ljudem pa primanjkuje drv in premoga! Zasaflen morilec ? Včeraj zjutraj prijeli so stražarji v žgatyeriji v hiši št. 1 v ulici Harriera 24letnega težaka Franja Krtu-ja iz Storij pri Sežani, stanujučega v ulici M»yo-lica hšt. 4, ker je na sumu, da je umoril nesrečnega Hlaška. Krtu je priznal na poli-cijskem ravnateljstvu svetovalcu g. Budinu, da je bil v dotični družbi, ki je napadla Blaška, taji pa, da bi ga bil on vbodel z nožem. Krtu se je spri z Blaškom baje že pred nekolikimi dnevi; možno je torej, da se je hotel maščevati nad njim. Krtu je opraskan po licu — bržkone se je branil ubogi Blaško — in njegova srajca je okrvavljena. Ob 2i/i uri po polunoči prišla sta stariša pok. Blaška v bolnišnico. Žalost ubogih starcev bila je nepopisna. Srce pretresujoč prizor pa je bil, ko je okolo 3. ure po polunoči prišla Blaškova žena k postelji umorjenega svojega soproga. Uboga žena zabavala se je do te ure, nič zlega sluteča, na javnem plesu v gledališču. Strašen konec zabave! — Tudi Avgusta (Jerina, prijatelja pok. Blaške, ki je prihitel branit ga proti napadalcem, pridržali so v zaporu. Pevske vaje v društvu „Kolo" se prično v suboto zvečer ob 8 uri v ulici Donotast. I. II. nadstr., v prostorih izobraževalnega društva. Policijsko. Včeraj zjutraj prijeli ho stražarji na Corsu 18letnega kamenoseka Ivana B. in 20letnega zidarja Ivana M, ker sta pijana razgrajala po ulicah. Odvedli so ju v zapor, da premišljujeta o postu. — Spretan tat ukradel je čevljarju Alojziju Frauzinu, stanujočeinu v ulici danita, na Atjuedottu žepno uro, vredno 10 gld., težaku Arturu Piškurju, stanujočeinu v ulici delle Acqu pa nek drug uzmovič v žganjeriji v hiši št. 8 ulice Crosada zimsko suknjo, vredno 18 gld. — Organi policijskega komisarijata v ulici Scnssa zaprli so 31 letnega dninarja Miho S. i/. Trsta, kei je na sumil, da je ukradel braiyevki Antoniji Ferluga voziček, vreden 10 gld. Loterijske številko izžrebane dne 27. t. m.: Brno 63, 48, 85, 20, 68. Inomust 85, 48, 67, 84, 64. Gospodarsko. Slovensko p o a o j i 1 n i s t v o. Spisal I v a n L a p « j ne. Popred kakor nemški kmetje so znali češki kmetje razlagati si sanje egiptovskega Jožefa; t. j, v dobrih časih varčevati za slabe čase. Že v 18. stoletji in menda se poprej so imeli kmetje po čeških vaseh in trgih navado, da so žito v dobrih letih ali pa sploh v jeseni shranjevali, da so ga imeli za slabe čase in za setev. Nekov del svojih pridelkov morali so „založiti" v skupnih Mitnicah in shrambah, v katere so morali tudi graščaki nekaj doprinašati. Prve češke posojilnice na Češkem, Moravskem in Šleskem so bile torej žitne, a ne denarne založnice, ki so bile last vseh zemljiških posestnikov dotične vasi. To shranjevanje žita je bilo začetkoma prostovoljno, pozneje pa za cesarja Jožefa ukazano. To je trajalo morebiti skoro do polovice tega stoletja. Iz teh žitnih zakladov, ki so prišli kmalu pod državno nadzorstvo, izcimili so se polagoma denarni zavodi. Žita je namreč večkrat preostajalo, prodali so ga, denar pa shranjevali. In kakor je bilo žito občna (občinska, vaška) last, tako tudi za žito skupljeni novci, katere so začeli mesto žita — ne podarjati, marveč posojevati Na ta način so nastale sredi tega stoletja in pozneje češke „gospoderske založny*. Žnjiini se je začelo pečati tudi zakonodavstvo, osobito deželni zbor, da so se te starodavne češke posojilnice uredile v duhu časa in po jednakomernem zakonitem potu. Najprvo se je več teh malih založnic, ki s > bile po vaseh razstresene, združilo v okrajne založnice, ki so bile in so še nadzorovane po deželnem odboru; pozneje so se uredile v zmislu zadružnega zakona ali pa prelevile celo v čisto nove zadruge po Scliul-zejevem ali liaitfeisenovem sistemu. liazen „gospodarskih založen* so se pa istočasno, kakor na Nemškem, tudi na Češkem snovale samostojne posojilnice za drugo ljudstvo, (zemljiški posestniki so jih že imeli) za meščane, rokodelce, trgovce i. t. d. Te so bile osnovane največ po Schulzejevih navodili. Njih število je bilo že pred 20 leti jako veliko, ko so so snovale še kot društva, ko ni bilo še sedanjega ugodnega zadružnega zakona. Te posojilnice so zvali .občanske (meščanske) založny'; imele so menda svoje sedeže največ po mestih, trgih in obrtnih krajih. Kot tretja pa slabše zastopana vrsta čeških posojilnic bi bile one inale .založne" iz novejše dobe, katere imajo običajno naslov .sporitelni a u verni apotek". Te se le v tem od onih razločujejo, da so sprejele bolj Kaiffeisenova načela, da n. pr. izključno le na zadolžnice posojujejo, kar so sicer tudi starejše „gospodarske založne" delale. Kakor imamo Slovenci svojo „Zvezo*1, tako imajo Čehi svojo „Jednoto založen v ČechAch, na Morave a ve Slezsku", ki izdaje jednako našemu .Letopisu" statistiko čeških posojilnic in ki jih podučuje in menda nekoliko tudi po svojih uradnikih nadzoruje. K tej .Jednoti" plačujejo jednako slovenskim posojilnicam posamezne .založne" na leto 5 -100 gld. po tem, kakor so večje ali manjše. Iz najnovejše statistike (za 1. 1892.) posnemamo, da je vseh čeških založnic, (leta 1892. bilo v omenjenih deželah češke krone 680 (vmes tudi 1 na Dunaji), ki so imele 266.095 članov. (Dalje prili.) Najnovejše vesti. Dunaj 2H. Nemški cesarje imenoval cesarja K ran a Josipa pruskim feldmaršalom. In-siuije so se izročile včeraj avstrijskemu cesarju. Catanzaro (mesto v Italiji) >8. Noki mladi duhovnik je ustrelil iz samokresa na škofa, ranivši ga težko. Berolin 27. V državnem zboru so razpravljali o obrtnih odnošajih delavk in o predlogih proti naseljevanju Židov. Poslanec Koetter je rekel, da Židje škodujejo vsemu pridobinskemu življenja. Sleparstva o kon-kurzih je zapisati na račun Židov. Posl. Binderwald je rekel, da Židje povspesujejo nenaravnost. Govornik je tudi naglašal, kako pogubno vpliva veliko število Židov pri čas-ništvu. TrgovInaK« braojavha. Zu'ilrap jita. PS«tiloa r.n spomlad 8 45 «4H Ptnnioa 7.ii jeaon 1895 6 89 do «.90 0»«« ta »pomlad ti.02 fl.OS Iti za aporalad 5 39 5-40 Koru« za maj- ju ii i ri'21 622. PAmiie* no»n o.I 7S kil. f. «'55—« 63, od 73 kil. f. II fiO fl-66. o-l sC kil. (. H «5-6-70 o.l 81 kit. f. «70-K 75, o.l sa kil. for 6-75—6 80. IpJrnon « 4 > 8 20 : |>roRo 5 milo bolje. Prag*. Centrifuga! nori, po.itavljen t Trst in n carino vred, odpuSil jatev p-eeoj f. 28 25- -29 Febr. Avg, f. 29.50--.— Coiicaatć zu februar-inare 2J.50 —• —. Cel v.irm za febr 30 75. V glavah (sodih) 7m febi uvar 30 75 Vreme : sneg. Havra. Kavh Mmit.n gooanka in menjačnira, izdavatelj in lastnik liniu PMtnit<>ur Autrioliien1" Dunaj, IV., Fiviritenatrasio 27 Naslov za teli gram.': Hirdlin^binih, M'ieii. Lastnik politično druitve ,Edinout*. — izdavatelj iu adgavorui uradnik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolanc v Trstu.