RjSIiimhj pldoBna v gotovini.
Leto LXXIL, št. 138 a
LJubljana, torek 20. Jurija 1939
Cena Din 1.—
Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inserari do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—.
Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // v Jugoslaviji Din  12.—, za inozemstvo Din 25.—
Slovenski Narod" velja mesečno //     Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO
LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26.
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26   II   CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65;
Stdružnica uprave: Kocenovo ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // OVENJ  GRADEC, Slomškov trg 5    //    Poštna  hranilnica  v  Ljubljani  št. 10.351.
Napetost na Daljnem vzhodu:
Tiencin — preizkušnja angleške odločnosti
V mednarodnih krogih pozorno zasledujejo zadržanje Anglije v sporo z Japonsko — Izid tega spora bo vplival tudi na položaj v Evropi — Zadnji opomin Japoncem
London, 20. junija, e. Na včerajšnji seii vlade se je razpravljalo o represivnih ukrepih, ki naj bi se podvzeli, če Japonska ne opusti svojega sovražnega stališča, ki ga je zavzela. Izdelan je bil podroben načrt. Represalije bi bile v glavnem gospodarske narave, a tudi te bi bile lahko zelo občutne za Japonsko, zlasti zaradi tega, ker bi bilo Japonski, ki je itak že izčrpana od dolgega vojskovanja s Kitajsko, še bolj otežkočeno nadaljnje bojevanje. Seveda pa bi imele gospodarske sankcije še večji učinek, če bi se pridružili tudi Amerika in Francija. Anglija je v najožjih stikih z Zedinjenimi državami m Francijo, ker smatra, da predstavlja stališče Japonske nevarnost za interese vseh velesil na Kitajskem in da incident v Tiencinu služi samo za izgovor za akcijo, katere namen je izločitev vseh teh držav iz Kitajske.
Velika važnost se pripisuje včerajšnji avdienci japonskega poslanika pri lordu Halifaxu. Zatrjujejo, da je Halifax japonskemu veleposlaniku predočil. kakšne posledice bi nastale, če bi Japonska še naprej vztrajala na svoje stališču. Z japonske strani so bili dozdai odklonjeni vsi protesti angleške vlade zaradi kršitve do-godbenih pravic, napadov na angleške državljane in ogražanja angleške posesti. Po pisanju snočnjih listov grozi japonski tisk, da bo v primeru gospodarskih sankcij tokijska vlada smatrala, da ni več vezana na pogodbene obveze, da bi spoštovala angleško imetje na Kitajskem. To bi seveda lahko dovedlo do enakega postopanja napram drugim angleškim koncesijam, kar bi pomenilo odkrit kodflikt med Londonom in Tokijem. Angleška vlada ima pred očmi to možnost, ali po vseh znakih sodeč bo storila vse, kar je v njeni moči. da se ogne takemu odkritemu konfliktu. Nevarnost spopada z Japonsko v i sedanjem  položaju bi postavila angleško I
vlado pred celo vrsto kočljivih vprašani in prizadeta bj bila tudi njena diplomatska akcija v Evropi. Zato londonski listi beležijo kot značilno veliko zanimanje, ki ga kaže sovjetski tisk za angleško-japonski spor. v katerem vidi preizkusni kamen Chamberlainove politike. Zato mislijo, da bo stališče angleške vlade v tem konfliktu vplivalo tudi na izid pogajanj z Rusijo.
Pariz, 20. junija, e. Angleški kolonialni minister Mac Donald ie včeraj prispel iz 2eneve v Pariz, kjer ga je sprejel francoski minister za kolonije Georges Mandel in se z njim del j časa razgovarjal. Ob 13. je Mandel priredil svojemu angleškemu tovarišu na čast obed, kateremu so prisostvovali tudi angleški veleposlanik Phipps in nekateri francoski ministri. Bivanju angleškega kolonialnega ministra pripisujejo precejšen pomen v zvezi z mednarodnim položajem, zlasti pa z dogodki na Daljnem vzhodu. Francoski in angleški minister sta proučila razna vprašanja angleških in francoskih kolonij in bilo je tudi govora o vojaškem sodelovanju Francije in Anglije v primeru eventualnih mednarodnih zapletljajev na Kitajskem.
London, 20. junija, z. Položaj v Tiencinu je vedno bolj kritičen. Angleške oblasti v angleški koncesiji so zasegle vse zaloge blaga, ki se nahajajo v območju koncesije. Zaplemba obsega angleške, kitajske, japonske in trgovske zaloge vseh drugih držav. Za blokirano prebivalstvo koncesij imajo Angleži tako na razpolago 2,700.000 vreč moke, dočim imajo Japonci v tistem delu koncesije, katerega obvladajo, na razpolago samo 800.000 vreč moke. Zaradi tega preti lakota prebivalstvu v japonskem delu koncesije in japonska blokada ni dosegla svojega namena, ko je skušala z blokado zmanjšati dovoz živil v koncesijo.  Angleške  in francoske zaloge
Novi predlogi Moskve
Rusija predlaga razširjenje skupnega jamstva na vse države, ki meje na Nemčijo
London. 20. junija, br. Kakor poroča glasilo bivšega zunanjega ministra Edena »Yorkshirepcst«, je moskovska vlada v svojem odgovoru na zadnje angleško-francoske predloge glede sklenitve vojaškega pakta predložila razširjenje jamstva
za varnost v Evropi. Rusija se zavzema za to, da bi se skupno jamstvo Anglije, Francije in Rusije razširilo na vse države, ki meje na Nemčijo in ki bi mogle biti izpostavljene kakemu napadu s strani Nemčije, V Londonu in Parizu sedaj ta predlog podrobno proučujejo. Značilno je, da se ruski predlog nanaša samo na sosede Nemčije, ne pa tndi na sosede Italije,
London, 20. junija, z. Pogajanja med Anglijo, Francijo in Rusijo za sklenitev pogodbe med tremi velesilami so v zadnjem stadiju in dobro informirani krogi v Londonu pravijo, da bodo ugodno zaklju- I cena ob koncu tega tedna. V odgovornih I krogih vlada glede zadnjih ruskih predlo- *
grov največja diskrecija, kar pa ne pomeni, da so pogajanja prekinjena kakor komentirajo diskrecijo in molk v Berlinu in Rimu. Dejstvo, da je Rusija brez odlašanja predložila svoje zadnje protipredlo-ge vladama v Londonu in Parizu, je dokaz, da hoče tudi Rusija pogajanja čimprej zaključiti. Na to kaže tudi vsebina zadnje ruske note.
Halif ax grozi z ostavko?
London, 20. junija, br. Veliko pozornost je zbudila vest »Sundav Timesa«, da je zunanji minister lord Halifax zagrozil z ostavko, če bi se pogajanja z Rusijo razbila. Lord Halifax je po informacijah lista odločno za to, da se čimprej ugodi ruskim zahtevam in nemudoma sklene pakt z Rusijo, ker smatra, da je to glede na razvoj mednarodnega položaja neobhodno potrebno. Odločen nastop Halifaxa je napravil v vsej javnosti velik vtis.
Tudi Egipt se čuti ogroženega
Vznemirjenje zaradi italijanskih ukrepov v vzhodni Afriki
London, 20. junija, br. Zaradi vesti iz Egipta in Sudana o gibanju italijanskih čet, vlada v političnih krogih nič manjše razburjenje kakor zaradi blokade Tienci-na. Vse kaže, da bo Italija v kratkem pričela ustvarjati svoj veliki afriški načrt, po katerem naj bi se vzpostavila zveza med Abesinijo in Tripolisem. 2e dlje časa je narejen načrt za zgradbo ceste iz Gon-
darja v Abesiniji preko Kartuna in Asua-na do Tripolisa. Egipt se čuti ogroženega s strani Libije in z južne strani. Egiptski generalni štab je v sporazuma z poveljstvom angleške vojske v Egiptu pričel utrjevati meje in zbirati čete ob vzhodni ter južni meji Sudana, kjer je nevarnost za vdor največja.
Polom japonske ofenzive v šansiju
Japonci so izgubili lo.ooo mož
Spopad policije v Pešti z narodnimi socialisti
Budimpešta, 20. junija. AA. (Reuter). Včeraj so se na peštanskem pokopališču spopadli madžarski narodni socialisti in policija, čeprav je prepovedano nositi narodno socialistično uniformo, je prišlo 150 narodnih socialistov v uniformah na pogreb nekega svojega tovariša. Policija je posegla vmes in aretirala 28 članov madžarske naramosrcialisticne skupine.
Italijanski manevri v Sredozemskem morju
Neapnlj, 20.
junija, o. Davi so se začeli veliki manevri italijanske vojne mornarice v zapadnem delu Sredozemskega morja. Prva eskadra je sestavljena iz bojnih ladij »Conte di Cavour« in »Julio Cesare«, treh križark tipa »Žara« in 20 torpednih rušil cev. Pri vežbah sodeluje okoli tisoč častnikov in 20.000 podčastnikov in mornarjev.
Evakuacijske vaje v Angliji
London, 20. junija. AA. Danes opoldne so ustavili ves promet v Chelseju, kjer so doslej največje vaje za obrambo pred letalskimi napadi, da preizkusijo učinek svaril pred nevarnostmi letalskih napadov na promet pešcev in vezil. Pet tisoč šolarjev iz 21 šol se je vadilo evaku^renja. Šli so po ulicah in hiteli s svojimi knjigami proti postajam električne železnice. Evakuiranje otrok se je vršilo strog-o po načrtu in so manjše šolarje prepeljali z londonskimi avtobusi do določenih zbirališč, kakor odreja načrt za vojno dobo.
Amnestija za albanske emigrante
Tirana, 20. junija, e. Tiranska vlada je pomilostila vse politične krivce iz časov bivšega režima kralja Zoga in dovolila tudi povratek vsem, ki so zaradi nesoglasja s tem režimom morali pobegniti v inozemstva
živil so tako ogromne, da prebivalstvo koncesij ne bo trpelo pomanjkanja, četudi bi blokada trajala dalje časa. Francoska vlada želi. da bi se konflikt lokaliziral in kmalu likvidiral, ker mora biti pozornost zapadnih demokracij obrnjena na Evropo. Sicer pa je Francija popolnoma solidarna z Anglijo tudi glede položaja na Daljnem vzhodu. Gospodarske represalije, ki jih lahko Anglija uvede proti Japonski, bi Japonsko občutno prizadele. Poveljništvo francoskih m angleških pomorskih sil na Daljnem vzhodu bo imelo skupno konferenco v četrtek v Singapu-ru.
Ari ta zvrača odgovornost na vojaško poveljstvo
Tokio, 20. junija, o. Japonski listi objavljajo senzacionalno vest, da je zunanji minister Arita sporočil angleškemu poslaniku Craigeu, da bi moral protest zaradi blokade v Tiencinu poslati vrhovnemu poveljniku japonske vojske na Kitajskem, ne pa japonski vladi v Tokiu, češ da zunanje ministrstvo ni pristojno za urejevanje vprašanj, ki se tičejo samo poveljstva nad japonskimi vojaškimi silami na severnem Kitajskem.
Francosko-angleška vojaška posvetovanja
Pariz, 20. junija, br. Iz Ženeve je prisrJel davi v Pariz angleški kolonialni minister Malcolm Macdonald. Na letališču ga je sprejel francoski državni podtajnik ministrstva za kolonije Mandel. 2e dopoldne sta imela daljši razgovor. Opoldne je bilo v kolonialnem ministrstvu kosilo, na katero so prišli tudi drugi člani francoske vlade in vrhovni poveljnik francoskih vojnih sil general Gamelin. Popoldne so se razgovori v kolonialnem ministrstvu nada-
Šanghaj, 20. junija, d. Najnovejše japonske ofenzive na južnem delu province šansi se j« udeležilo 30.000 japonskih vojakov. Po šestdnevnih hudih bojih so iz. gubili Japonci 10.000 mož. To je bil najhujši poraz Japoncev v tem bojnem ozemlju in najpomembnejša zmaga Kitajcev na severnem Kitajskem.
Tudi na zapadu province sansi japonska ofenziva ni uspela, čeprav se je spočetka Japoncem na treh krajih posrečilo prekoračiti reko Jangce. Japonci so se morali po srditem kitajskem protinapadu dne 9. junija vrniti končno v svoje izhodne po. sto janke.
Cungking, 20. junija. AA. (Reuter): Do-
ljevali. Kakor zatrjujejo dobro poučeni politični krogi, so se razgovori nanašali na gospodarske in vojaške probleme v kolonijah obeh držav. Posebej sta Mandel in Macdonald govorila o vzajemnih dobavah surovin, kolonialnem trgovinskem prometu in o najtesnejšem vojaškem sodelovanju angleških in francoskih kolonij. Zvečer se je angleški kolonialni minister vrnil v Ženevo.
Telesne preiskave Angležev
Tiencin, 20. junija. AA. (Reuter). Po prvih trenutkih razburjanja se je angleška kolonija v Tiencinu že precej znašla v novem položaju. Glavni predmet razgovorov je še vedno, kaj bo naredila angleška vlada. Vsaka tudi najmanjša vest iz Londona je predmet komentarjev. Potrpljenje Angležev je treba občudovati. Japonci se stalno zabavajo ob preiskavi, ki jo vršijo na cestah. Angleži se morajo postaviti v vrsto ter morajo sleči suknjo, čevlje in mnogokrat celo nogavice. Ako kdo protestira, ga straže takoj postavijo kot zadnjega v vrsto, življenjske potrebščine so se zelo podražile ter obstoja bojazen, da bo nastalo pomanjkanje. Cene so skočile za 50 do 757r. Japonske straže so zaplenile danes neko norveško ladjo, ki pa so jo po peturni preiskavi zopet izpustile.
Vpliv na pariško borzo
Pariz. 20. junija o. Pariška borza je danes reagirala na dogodke v Tiencinu s splošno baisse. Tečaji skoro vseh vrednostnih papirjev so znatno padli, največ pa delnice Sueške družbe. Nekateri trdijo, da bi Rusija morda hotela izkoristiti položaj ter zahtevati razširjenje jamstev tudi na Zunanjo Mongolijo, kar bi pomenilo pritegnitev Francije m Anglije v nevarno igro na Daljnem vzhodu.
bro obveščeni tuji opazovalci v Cungkingu razpravljajo o možnosti skorajšnjega konca vojne na Kitajskem in pri tem upoštevajo naslednje možnosti: 1. mir po kompromisni rešitvi, 2. japonsko zavojevanje Kitajske in 3. umik japonske vojske iz Kitajske. V primeru, če bi prva možnost odpadla, mUlijo, da bo Japonska poskušala jeseni končati vojno z veliko ofenzivo, pri kateri bo uporabila vse oborožene sile. ki jih ima na razpolago. Iz gotovih razlogov pa nekateri mislijo, da Japonska tega nc bo storila, razen v primeru, če bi bila pre pričana, da bi propadli v*, i napori za dosego miru s kompromisom.
potttlent opornik
Gotska teorija ie vedno strašit
Znano je, da je pred leti igrala v hrvatski javnosti vlogo teorija, da Hrvati prav za prav niso Slovani, marveč (Jermani, češ da M po njih žilah pretaka germanska kri starih Gotov. Za to teorijo, ki je v res-nih znanstvenih krogih vzbujala samo posmeh, se je zavzemal celo predsednik odlične kulturne ustanove profesor Filip Lu-kas, da ne govorimo o drugih mani pomembnih osebnostih hrvatskega javnega življenja. Hrvatska narodna jasnost je to teorijo, dasi so jo podpirali z vso vnemo gotovi krogi, z ogorčenjem odklonila. In tako je ta teorija polagoma zapadla pozab-nosti. iVo, v zadnjem času se je pojavila znova, toda v drugi obliki. Dr. Hamm namreč v posebni studiji dokazuje, da ie hrvatska glagolica, ki so jo doslej smatrali za najstarejše slovansko pismo, samo posnetek pisave, ki je bila sredi IV. stoletja po Kr. sestavi jena za germanski narod (ioto\\ Hrvatska glagolica je baje nastala na podlagi gotskega in rimskega alfabeta Izmed 37 gotskih črk je baje 2# gotskega in 5 runskega izvora. To dr. Hammovo dokazovanje bo brez dvoma znova oživela teorijo, da so Hrvati gotskega porekla, torej niso pravi in pristni Slo\-ani. Franko\ci in vsi oni, ki bi radi Hrvate oddvojili od ostalih Slovanov, .to dobili novo kost, na kateri bodo, o tem smo prepričani, jeli takoj glodati.
Angleški katoliki in sovjetska Rusija
Pretežna večina angleške javnosti sc z največjo vnemo zavzema za to, da bi Anglija čim prej sklenila s sovjetsko Rusijo vojaško zvezo. Edini nasprotniki tej zvezi v Angliji so katoliki Njih glasilo »The Catholic Times« je te dni objavilo proti tej zvezi oster članek pod naslovom »Opustite \sako vez z hre/božniško diktaturo«. V tem članku je pisano doslovno: »Katoliki se ne morejo boriti za so\'jetsko st\ar. Zdi sc, da hoče britanska vlada skleniti vojaško zvezo s sovjetsko Rusijo. Da ne bo prekasno, protestiramo proti tej zvezi mi katoliki Velike Britanije in izjavljamo, da nočemo biti povezani z ateistično diktaturo. Časi hinavščine in slepomišenja so prešli. Ako hoče angleška vlada osnovati »koalicijo miroljubnih narodov«, potem je sovjetska Rusija zadnja država, na katero se sme obrniti. Odkrit cilj Mosk\e je svetovna revolucija. Moskva snuje na razvalinah civilizacije po vojni svoje načrte, ki bi ji naj omogočili izgraditi svojo pošast no nad-državo. Angleški katoliki se ne bodo borili kot zavezniki brezbožne diktature.« —
Prepozno besan je
Zagrebška »Nova riječ« je objavila poučen dopis u Slovaške, iz katerega posnemamo: »Končno smo zvedeli, kako so se spreminjali načrti glede Slovaške. Prvi načrt je bil, da s Čehi skupaj pridemo pod protektorat. Ta načrt so opustili, ker bi enaka usoda preveč zbližala sprte brate. Drugi načrt je bil, da bi Slo\aško razdelili med Madžarsko in Poljsko. Končno se je odločilo, da moramo še nekaj od svojega telesa plačati Madžarom. A sicer da ostanemo, kar se našega okleščenega ostanka tiče: niti na nebu, niti na zemlji. Že v tem kratkem času naše »neodvisnosti* občuti narod velikansko razliko med sedanjostjo in med življenjem v okviru bivše češkoslovaške republike. Vsak to občuti na svojem žepu. Dvajsetletno blagostanje v Češkoslovaški nam je danes nedosegljiv sen. A poleg tega ječi pol milijona našega naroda pod madžarskim jarmom. Zato se javlja besno sovraštvo proti Madžarom, ki nam v svoji megalomaniji ie vedno groze, da se bodo še vzpostavile rte-je »krone sv. Štefana*. V dveh ozirih je nastalo temeljito iztreznjenje. Dočim so prej v Hlinkovi stranki smatrali za največjo srečo, ko bo zadnji češki uradnik odtel iz Slovaške, piše sedaj glavno glasilo te stranke »Slovak« že čisto drugače. Češko kulturno delo, srečna gospodarska z\eza med bogato industrijsko Češko in poljedelsko Slovaško, vse to se primerja z današnjico in se prihaja do presenetljivih zaključkov. Bolje, mnogo bolje je bilo takrat. Izhajajo članki s pobudo, da bi se razmerje napram Čehom podvrglo reviziji. Oni so nam vendar najbližji bratje— Bratje* ki sedaj enako trpe. Ej, drugače bi bđo, ako bi mi bili v pravem času pametni! ht ako bi se kljub temu udarec spustil na maše glave, bi vsaj drug drugega ne obtoževali .. .*
Novi zaščitniki Italije
Vatikan, 20. junija. AA. Havas: »O&ser-vatore Romano« poroča, da je sv. oče proglasil sv. FrančiSka Asiškega in sv. Katarino Siensko za zaščitnika Italije,
Borzna poročila«
CurOi, 20. Junija. Beograd IG.—. Paste 11.7525, London 20.77, New Tork 443.5030, Bruselj 75.45, MIlan 23.34, Amsterdam 235.75, Berlin 177.«), Praga, 15.02, Varšava 83*2. Sofija 5.40, Bukarešta &J0s
Poplave na češkem
Praga, 20. junija, e. Zaradi silnih nalivov so nastale na Češkem in Moravskem velike poplave in večina rek je prestopila bregove. Voda stoji ponekod 2 do 4 m visoko. V Senori je voda porušila 17 hiš. Mnogo vasi je popolnoma poplavljenih in odrezanih od ostalega sveta. Dozdaj so poplave zahtevale dve človeški žrtvi. Včeraj je ponovno besnelo silno neurje nad Moravsko Šlezijo.
Praga, 20. junija. AA. Nalivi v zadnjih dneh so povzročili v velikem delu Češke in Moravske velike poplave. Dva otroka sta utonila.
Angleško prekooceansko letalo zgorelo
London, 20. junija. AA. Letalo družbe Imperial Airways« »Conemara^, eno od štirih velikih letal, namenjenih za prekooceanski promet, je včeraj zgorelo v bližini pristanišča Southampton, ko je črpalo bencin za poskusni polet. Na letalu je bilo več mehanikov in inženirjev, ki so izjavili, da je za časa. ko so črpali bencin, nastala nenadoma eksplozija. Morali so poskakdti takoj z letala, ki je bilo v par sekundah vse v plamenu. Ko so skakali z letala v vodo, je bil en mehanik ranjen, 4 so se rešili brez poškodb, šesti pa je našel smrt v plamenih.
Letalo »Conemara« je imelo 4 motorje ter je tehtalo 20 ton. Prostora je imelo za 24 potnikov ter je bilo namenjeno za prekooceanski promet.
Rimski demanti o aretaciji II *d oglja
Rim, 20. junija, e. Italijanski listi zavračajo  kot   smešno   vest londonskega »Evening Standarda*, po kateri naj bi nastal  med načelnikom generalnega  štaba 1 maršalom Badogliom in italijansko vlado ; spor, češ da se Badoglio ne strinja s po- ! litiko italijanske vlade. Italijanski tisk na- j glasa, da ni niti vredno demantirati takih ! vesti, a smatra za potrebno, protestirati proti pisanju poljskih listov, ki niso samo : ponatisnili te vesti, temveč so celo obja- i vili, da je bil maršal Badoglio aretiran. 1
Podaljšanje vojaškega roka na Nizozemskem
Haag. 20. junija. AA. (DNB). Po dolgi debati je parlament sprejel novi vojaški zakon, ki vlado pooblašča, da poviša vojaški rok na dve leti. Na predlog socialnih demokratov je zakon dobil dopolnilo, da bo v veljavi do 1. 1944. Vojni minister je v svojem ekspozeju poudaril, da bo novi zakon znatno zboljšal varnost meje v kritičnih časih. Vlada se bo zatekla k pooblastilom navedenega zakona samo v potrebi. Glede končne določitve vojaškega roka — sodijo, da bo trajal 17 mesecev — ni dal vojni minister nobene izjave. Poudaril je samo to, da je vlada dala zadnje čase znatno utrditi obmejne in obrežne utrdbe.
Francoski pogoji za izročitev španskega zlata
Pariz, 20. junija, o. Zunanji minister Bonnet je sprejel povodom španske de-marše španskega poslanika v Parizu, ki zahteva izročitev španskega zlata, shranjenega v Franciji. Bonnet je odgovoril španskemu poslaniku, da bo zlato izročeno šele tedaj, ko bodo končani procesi, ki so jih pričele razne francoske banke proti španski vladi in ko bo španska vlada izjavila svojo pripravljenost, da bo prevzela del stroškov, ki jih je imela Francija za vzdrževanje španskih beguncev na svojem ozemlju.
Egiptski zunanji minister v Ankari
Ankara, 20. junija. AA Predsednik republike Ismet Ineni je sprejel včeraj v Jalovi v avdienco egiptskega ministra za zunanje zadeve. Popoldne sta egitski in turški zunanji minister odpotovala iz Jalove v Ankaro, kamor sta prispela danes dopoldne.
Listi obširno komentirajo obisk egiptskega zunanjega ministra in pravijo med drugim, da je minister pripotoval v Turčijo v družbi strokovnjakov za mednarodno pravo, kar spravljajo v zvezo z možnostjo sklenitve važnega političnega dogovora.
Stran 2
»SLOVENSKI N A R O Dc, torek, 20. junija 1939.
Naš tujski promet
Nazadovanje tujskega prometa v Mariboru, Ptuju« Celju« Rdencih in drugod, napredek v Rog. Slatini in Dobrni
Maribor, 19. junija Razmerje med tujskim prometom v Sloveniji in med tujskim prometom v vsej državi je ostalo v preteklem letu nespremenjeno, kakor ugotavlja publikacija Tujsko-prometne zveze v Mariboru ki je izšla te dni pred občnim zborom zveze. Glede dotoka inozemskih turistov se je celo zbolj-šalo v korist Slovenije. Od skupno 1,007.001 turistov s skupno 5,479.461 nočninami v vsej državi, odpade na Slovenijo v preteklem letu 197.793 turistov z 1.067.162 noč-ninami, torej petina celotnega tujskega prometa v naši državi. Na podlagi cenitve turističnega odseka ministrstva za trgovino ter industrijo je imela torej Slovenija v preteklem letu od tujskega prometa okoli 200 milijonov din dohodkov. Na domače turiste odpade 125 milijt.nov din na inozemske pa okoli 75 milijonov din. Te številke, ki ho kalkulirane samo na podla gi podatkov iz uradno proglašenih turističnih krajev, jasno pričajo o eminentni važnosti tujskega prometa za gospodarstvo Slovenije.
Splošni porast tujskega prometa v Slo veniji pa ni bil enakomerno razdeljen na posamezne turistične predele v Sloveniji Pomembni politični dogodki v sosedstvu so seveda predvsem prizadeli obmejne kraje. Slej ko prej pa predstavljajo najvažnejši tujskoprometni činitelj zveznega področja naša zdravilišča.
Tako je bilo n. pr. v Rogaški Slatini 1. 1936 7.274 goltov, naslednje leto 7.696, leta 193S pa 8.101. V Dobrni je bilo 1. 1936 3.384 gostov, naslednje leto 3.654, 1. 1938 pa 3.940. V Radencih je bilo 1. 1936 1855 gostov, to število pa je padlo potem 1. 1937 na 1725, 1. 1938 celo na 1551. Padec se opaža v tem zdravilišču tudi pri nočninah, katerih je biIo_1936 in 1937 preko 23.000. leta 1938 pa 17.367. V Rimskem vrelcu pa &o imeli 1. 1936 komaj 19S gostov, katerih število se je dvignilo naslednje leto na 245, 1. 1938 pa na 359.
Naše največje zdravilišče Rogaška Slatina beleži torej v preteklem letu porast gostov za več kakor 5r/c. število nočnin je nekoliko nazadovalo. To je pripisati predvsem izostanku avstrijskih gostov v predse zoni, delno tudi slabemu vremenu v glavni sezoni. Med inozemskimi prebivalci je padlo število avstrijskih gostov od 557 1. 1937 na 305 v preteklem letu, torej kar za 45/ć, pač pa se je število gostov iz Nemčije več ko podvojilo. Nadalje je naraslo število madžarskih gostov za 53%, prav tako tudi število gostov iz Italije število gostov iz Grčije je sicer tudi poraslo, vendar pa še daleč ne doseza števila grških gostov v prejšnjih letih. To je posledica strogih deviznih predpisov ter omejitev za potovanje grških turistov v inozemstvo.
Lep stalen napredek kaže v zadnjih letih zdravilišče Dobrna pri Celju in sicer tako glede števila gostov, kakor tudi glede števila nočnin. Število inozemskih obiskovalcev je sicer zaradi izpadka avstrijskih gostov nazadovalo, pač pa jc tem bolj naraslo število domačih gostov.
V zdravilišču Radencih je število gostov in nočnin padlo. To je nedvomno v zvezi z e^.pimiranim obmejnim položajem po priključitvi Avstrije, saj je nazadovalo Število avstrijskih gostov napram letu 1937 za več ko 50%, pač pa je naraslo število gostov iz Madžarske, Italije in Nemčije.
Ostali turistični kraji področja Tujsko-prometne zveze v Mariboru so bili kolikor toliko izpostavljeni posledicam mednarodnega položaja. Tujski promet v Mariboru, Celju in Ptuju je nazadoval. To je posledica dejatva, da je tujski promet iz bivše Avstrije po priključitvi k Nemčiji za nekaj mesecev sploh izostal. Izletniški promet iz bližnjih predelov meje, ki predstav-
ljajo v našem obmejnem tujskem prometu izredno važno postavko, je znatno nazadoval. S tem je bi) v največji meri prizadet Maribor, v manjši meri tudi Ptuj in Pelje.
V gornji Savinjski in Logarski dolini je tujski promet tudi nekoliko nazadoval glede števila nočnin. To je pripisati predvsem precej nestalnemu vremenu v glavni sezoni in pe slabemu stanju cest v tem predelu ki ne dovoljuje še večjega razmaha mo-toturističnega prometa. Edmo Ljubno ob Savinji beleži naraščanje števila gostov in nočnin.
Pa tudi obisk turistov v raznih planinskih turističnih postojankah je trpe! v preteklem letu zaradi že navedenih splošnih razmer \n tudi zaradi nestalnega vremena. Prizadeto je bilo predv»»em naše Pohorje. V planinskih postojankah je bila posebno slnba zimska sezona. Pohorski dom pa kaže izredno lep napredek tako glede števila gostov kakor tudi glede števila nočnin. Tudi novi Pohorski dom na Pohorju se je zelo lepo uveljavil. Nova avtomobilska cesta na Pohorju je v glavnem izgrajena Že do Sv. Areha. Ta pridobitev bo nedvomno v bodoče zelo ugodno vplivala na tujski promet na našem Pohorju. Nekateri ne-znatnejSi turistični kraji na tem področju izkazujejo nepričakovan lep napredek, kar je zelo značilno za splošne prilike in težkoče. s katerimi se je moral boriti naš tujski promet v preteklem letu, prav posebno pa na cksponiranem obmejnem področju.
pregled tujskega prometa
V nedeljo je bil v Beogradu 16. redni občni zbor delničarjev »Putnika« in ob tej priliki je bilo podano pregledno poročilo o razvoju našega tujskega prometa lani.
Lani je bilo 13.5% več domačih gostov kakor predlanskim, vendar pa število gostov iz leta 1935 še ni bilo doseženo. Stalno napredovanje kaže število dni, ki so jih preživeli domači in tuji gosti pri nas. Od 1933 do 1938 znaša porast teh dni 24.6%. Tujski promet iz klirinških držav je bil v zadnjih petih letih mnogo večji, kakor iz neklirinških, in sicer za 467.2%.
Lani je naraslo število domačih in tujih gostov. Pač pa je bilo lani nekoliko manj nočnin inozemskih gostov. Skupno je lani obiskalo našo državo 1,007.001 gost, proti 907.935 predlanskim. Večina gostov je bila iz naše države in sicer 719.ol0, inozemcev pa 87.391. Skupno število nočnin znaša 5,479.000. Iz klirinških držav je prispelo 236.790 gostov, iz neklirinških pa 50.601.
Dohodki so znašali lani 1.089.000.000, predlanskim pa 961.7 milijona din. Od leta 1933 do konca lanskega leta so znašali skupni dohodki turizma 5.155,400.000 din. Od te vsote odpade na domače turiste 60.80%, ostanek pa na inozemce. Lani smo imeli od inozemskih gostov 384.5 milijona din dohodkov, od naših gostov pa 282.4 milijona din.
Največ domačih gostov je bilo v dravski banovini, na drugem mestu je savska banovina in na tretjem Beograd. Od leta 1933 do 1938 je bilo inozemskih gostov v naši državi 978.981 več ali 35.3% kakor naših v inozemstvu. Zato je znašal prebitek lani od tujskega prometa v naši državi 101.6 milijona din.
Propaganda Putnika je bila lani precej živahna. Izdanih je bilo brošur, prospektov ter sploh propagandnih publikacij 911.000 komadov. Konstituiran je bil upravni odbor Putnika. Predsednik je Josip Cugmue, podpredsednik dr. Ivo Tartaglia in predsednik nadzornega odbora dr. S. Milačić.
•Itruški tečaj Pedagoške centrale
od al. do 26. avgusta v Maribora
Maribor, 19. junija Marljivo in zaslužno je kulturno delo Pedagoške centrale v Mariboru. Tudi letos organizira Pedagoška centrala v Mariboru svoj tradicionalni pedagoški tečaj, h kateremu se vsako leto zberejo v lepem številu naši obmejni učitelji. Letošnji V. počitniški pedagoški tečaj bo od 21. do 28. avgusta. Prof. dr. Žgeč, dr. V. dmid in dipl. fil. Zaje bodo predavali o pomenu psihološkega raziskovanja in študija otrok za učitelje, o kliničnem opazovanju učencev, o psiholoških popisnicah, testiranju in slovenski reviziji testov.
O skupinskem delu v šolskem pouku bo predaval prof. šilih, o tihi zaposlitvi učencev V. Majhen, o vprašanju naše mladinske književnosti ter o spisju v sodobni ljudski šoli A. žerjav, o vprašanju igralskega
udejstvovanja šolskega otroka E. Smasek, o izbranih poglavjih iz modernega slovni-škega pouka D. Glinskova, o vlogi učitelja pri zboljšanju domače vzgoje V. Čopič, o problematiki učnega načrta za ljudsko šolo E. Vrane, o podrobnih učnih načrtih J. Kontler, o pregledu zapadno evropskega šolstva dr. V. Brunien.
Tečaj bo v slavnostni dvorani državne učiteljske Sole v Mariboru. Pričel se bo v ponedeljek 21. avgusta ob 8. Priglasnina za tečaj je 20 din. Udeleženci naj sporoče s prijavo tudi morebitne želje glede hrane in stanovanja Pedagoški centrali v Mariboru, drž. učiteljska šola, najkasneje do 1-avgusta 1.1.
Upati je, da se bo nase obmejno učitelj-stvo tudi letošnjega tečaja udeležilo v velikem številu.
Spor zaradi slik pred sodiščem
Zanimiva zgodba o Pistor j evih slikata
Maribor, 19. junija . Mali kazenski senat mariborskega okrož- [ nega sodišča je dopoldne obravnaval neobičajno zadevo. Na zatožni klopi sta sedela vdova po pokojnem akademskem slikarju 73-letna Ana Pistorjeva iz Vuze-nice ter njen sin Odoaker Pistor, star 37 let, in sicer zarad obtožbe, da sta ližno pričala in da sta mariborskega odvetnika dr. Frana Tomšiča lažno ovadila odvetniški zbornici v Ljubljani z namenom, da bi se začelo proti njemu disciplinsko postopanje.
Ozadje te zadeve je v smislu obtožnice naslednje:
Dne 10. maja 1.1928 je umrl na svojem posestvu v Vuzenici slikar Oskar Pistor, mož obtožene Ane Pistorjeve in oče Odoa-kerja Pistorja. Pokojni Oskar Pistor je zapustil mnogo svojih slik, od katerih pa je bilo 35 zastavljenih v zastavljalnici Pavle Rem v Mariboru. Po smrti svojega moža se Je Ana Pistorjeva zglaslla pri odvetniku dr. P. Tomšiču v Mariboru, ki Je bil največji upnik, s prošnjo, naj ji posodi denar za rešitev 35 slik, ki so bile v zastavljalnici. Dr. Tomšič je Ani Pistorjevt ustregel in jI dne 23. maja 1928 posodil 6452 din. S to vsoto so bile zastavljene slike rešene iz zastavljalnice. Par dni zatem je dr. Tomšič Ani Pistorjevt zopet po-podft 3S00 dtot ki JJli je unpraMla, za prvo
silo po moževi smrti. V pisarni dr. Tomšiča se je sestavila nato pismena izjava, v smislu katere potrjuje Ana Pistorjeva, da je od dr. Tomšiča prejela kot posojilo navedene zneske, zakar mu je Ana Pistorjeva zastavila dotične slike. Obenem je Ana Pistorjeva podpisala izjavo, da se ima ves dolg kriti v prvi vrsti iz izkupička za slike.
Od 10. do 24. Junija 1928 je priredila Ana Pistorjeva v Mariboru razstavo slik svojega pokojnega moža. Z izkupičkom za prodane slike bi morala po dogovoru plačati terjatve dr. Tomšiča, česar pa ni storila. Ker na ponovne opomine ni ničesar plačala, je dr. Tomšič zoper Ano Pistor-jevo vložil tožbo in je prišlo končno do poravnave, v smislu katere je Pistorjeva dne 24. marca 1933 priznala celoten dolg dr. Tomšiču v znesku 34.330 din.
Dr. Tomšič Je medtem Pistorjevt na njeno prošnjo izročil par slik za razne razstave, ki Jih pa bi morala Pistorjeva dr. Tomšiču vrniti. Tega tudi ni storila m je naposled dr. Tomšič po pravni poti predlagal rubež slik. V zadevnem postopanju Je Ana Pistorjeva trdna, da so slike rodbinska last, tn Je vložila proti dr. Tomšiču izločitveno tožbo. Prt razpravi dne 9. Junija 1937 pred okrožnim sodiščem v Mariboru Je pod prisego izpovedala, da dotičnih slik, Id jih je s pomočjo posojila rešila is
zastavljalnice, dr. Tomšiču ni zastavila niti
tedaj niti pozneje, temveč mu jih je dala le shraniti. Isto je ponovila tudi pri sodišču v Marenbergu. Tudi sin Odoaker Pistor je pred sodiščem dne 6. maja 1936 Izpovedal, da so slike rodbinska last. Ana tn Odoaker Pistor sta končno dne 8. oktobra 1936 ovadila dr. Tomšiča pri odvetniški zbornici v Ljubljani, da je prekršil svojo službeno dolžnost.
Dr. Tomšič je zadevo prijavil državnemu tožilstvu in tako sta se Ana in Odoaker Pistor znašla na zatožni klopi. Ana Pistorjeva je bila obsojena na mesec in 5 dni zapora in 600 din globe, v primeru neiztirjivosti na nadaljnjih 10 dni zapora, Odoaker Pistor pa na mesec in 5 dni zapora ter 1200 din globe, v primeru neiatir-ljivostt globe na nadaljnjih 20 dni zapora. Obe kazni sta bili izrečeni nepogojno.
Za varnost prometa
Nujna prošnja ieleznliki upravi
Gornja Radgona, 1°. junija Na križišču železniške proge in banovinske ceste, ki vodi iz Gornie Radgone proti Slatini Radenci v bližini tako zvane črešnjevske opekarne, se je pripetil v soboto 17. junija popoldne karambol, ki je skoro zahteval tri človeške žrtve, v nedeljo 18. junija pa bi na istem mestu skoro zavozil tovorni avto, ki vozi na progi Maribor—Gornja Radgona—Slatina Radenci, v večerni vlak.
V soboto okrog 16. je privozil iz Gornje Radgone v smeri proti Slatini Radenci s svojim osebnim avtom trgovec Alojzij Fidler iz Gornje Radgone v spremstvu svojega sina in hčerke v času, ko je prihajal popoldanski vlak iz Radencev. Na omenjenem križišču je ves teren dokaj nepregleden in silno nevaren za vozače. Od leta 1926, odkar so bile ukinjene zapornice, se je primerilo na tem mestu že nešteto nesreč, ki so zahtevale v nekaterih primerih tudi človeške žrtve. Tudi g. Fidler
ni opazil prihajajočega vlaka, pri prevozu čez progo ps je zadela v zadnji del avtomobila lokomotiva prihajajočega osebnega vlaka ter ga prevrnila. Zadnji del avtomobila je precej poškodovan, dočim so potniki odnesli zdravo kožo, vendar pa precej strahu.
V nedeljo bi skoro doletela ista usoda na tem mestu mariborski avtobus, ki je vozil iz Gornje Radgone proti Radencem in sicer ob času. ko je odhajal večerni vlak iz Gornje Radgone proti Radencem. Le prisebnosti izkušenega šoferja g. Avgusta Vezjaka gre zasluga, da ni bilo nesreče, ker je v zadnjem hipu zavrl avtobus ter krenil ob stran ceste, kjer se teren dviguje. V nevarnosti je bilo 15 potnikov.
Ponovno *mo že pozvali železniško upravo, naj vrne zapornice, ki so bile pred leti odstranjene, da se preprečijo v bodoče nesreče, zlasti ker je bilo pomnoženo število vlakov.
Velik uspeh »Jezičnega dohtarJa«
Odlične kvalitete ptujske gledališke skupine
Maribor, 19. junija V soboto zvečer je bila v polni dvorani Ljudske univerze predstava burke o >Je-zičnem dohtarju. Med udeleženci je bilo največ dijaške mladine, ki je prispela k predstavi ptujske gledališke skupine v rekordnem številu. Navzoče je pozdravil vodja skupine g. P. Žižek in v svojih izvajanjih očrtal posebnosti igre članov te skupine, ki je žela na svoji sedanji turneji po večjih krajih vzdolž severne meje velik uspeh.
Tudi v Mariboru so Igralci te skupine, ki izvršuje v Ptuju veliko kulturno poslanstvo, prijetno presenetili z metodo ia stopnjo svojega kvalitetnega odrskega pri-
kazovanja ter ustvarjanja. Sodelujoči so '% izpričali odlike, ki ne zaostajajo v ničemer I za kvaliteto poklicnih odrskih ustvarjalcev naših gledališč. Njihova igra je bila vseskozi pretehtano zasnovana ter vešče izvedena. Podajanje je bilo iskreno, uravnovešeno, tako da ni bilo niti v najtežjih situacijah opaziti nobene neuglajenosti ali neokretnosti.
Režiser F. Žižek je občinstvo prepričal o tem, kako je mogoče z najneznatnejšimi. najskromnejsimi odrskimi sredstvi doseči izredno močne odrske učinke.
Ptujska gledališka skupina je zaslužila priznanje mariborskega občinsva. Želimo jo videti še večkrat.
Mariborske in
— x'jot v Sofijo. Sokol Maribor-matica paziva svoje članstvo, ki se hoče udeležiti zleta v Sofiji, da se najkasneje do 21. junija do 20. ure prijavi v društveni pisarni v Sokolskem domu na Aleksandrovi cesti. Vsak naj prinese s seboj tudi sokolsko legitimacijo in znesek za zletno značko in sicer netelovadcl 76. telovadci 60 in naraščaj 28 din. Vložiti je tudi denar za zamenjavo, največ 3000 din. Zdravo. Uprava Sokola-Matice.
— Napredovanja v učiteljski službi. V 9. pol. skupino so napredovali: Ljudmila Skrbinšek, Fram, Antonija Betrijani, Tez, no, Ivan Lovše, Maribor Avgust Kopriva, Sp. Polskava. V 6. skupino: Frančiška Predan, Majšperk Rudolf Golob, Mežica, Ernest Vrane, Studenci, Ivan Kovic, Polj-čane, Anton Metlika, Slov. Bistrica, Edvard' Kovačič, Sv. Marjeta, Ana Lapajne, Kamilica, Alfonz Cajlhofer, Cven, Vlado Porekar in Slavko Stopar Ljutomer, Josip Misle J, Kamni ca, Ivan Rihter štrigo_ va, Miroslav Počkaj, Radmirje, Angela Tomažič, Guštanj, Marija Jerovšek Murska Sobota. Crnko Draše, Jarenina; v 7. skupino: Alma Stefanciosa, Studenci. El-za Lokaj, Puconci, Karel zolger, Sv. Anton (Dravograd), Dušica Kaura, Kuse Otilija Zidar, Mežica; v 8 skupino: Ma. tilda Martinčič, Sv. Duh (Ljutomer), Lju-boslava Berce, Križevci, Cirila Korosak, Vučja vas Marija Kačač, Laporje, Leopold Zlatic, Sv. Benedikt, Ana Stražar, Llmbus, Berta Jursič, Sv. Miklavž; v 9. skupino': Alojzija Praunseis, Podova, Fran Lovrec, Cirkovd, Marija Rajko. Muta, Ivana Velnar, Andrejci, Franica Volčjak, Hoče. Zlatko Zei, Maribor, Leandra Vo-kač, Zg. Polskava. Viktor Kreuh. Stogov. ci, Marija Jurca, Dev. Mar. v Brezju, Ivan Belec štrigova. Marija Sila, Prevalje, Jožica Starec, črna. V 10. skupino: Elizabeta 6pes Maribor, Zofija Bregar, Murska Sobota, V. 11. skupino: Alojzij škrabl Brezno, Ivan Stropnik, Kapela, Janko Jordan, Sv. Jurij Emanuel Golar Križevci, Edvard Golob, Mala Nedelja, Stanko Hinterlechner Stogovci, Albin Žižek, St. Ilj, Franc Kerhlanko, Sv. Jakob, Bogdan Tušek, Dobrovci, Rudolf Kabolt, Preva, lje Andrej Žmavc, Sv. Trojica v Slov. gor., Jožef Kmetec Sv. Marjeta, Zofija Germek, Sv. Lovrenc, Viljem Fatur, Prevalje, Josip Maraj, Sv. Lovrenc, Franc Pajtler Tišina. Maks Lorbek. Selnica, Emil Ozmec, Kotlje, Mihael Vahen. Kap-la, Rihard German, Muta, Adolf Cernec, Prevalje  Miljutin Arko, Rernšnlk,
— Siničičeva gre v Ljubljano. Gdč. Via. da Simčdčeva, ki je večkrat gostovala na mariborskem odru, je za prihodnje leto angažirana pri ljubljanski drami.
— Lep uspeh so želi mariborski gledališki igralci s »Partijo šahac, ki so jo uprizorili pri Sv. Lovrencu na Pohorju.
— Protituberkulozni dispanzer, ki je nameščen v zgradbi OUZD, dobi v smislu odločitve posebne komisije, ki se je mudila te dni v Mariboru, nove prostore izven poslopja OTJZD.
_ Bravo SK železničar! V nedeljo je
bila v Čakovcu prijateljska nogometna tekma med starima rtvaloma SK Železničarjem ln čakovečkim SK. Oba nasprotnika sta nastopila v najmočnejših postavah. Tekma je bila zelo živahna ter je skoro sličila prvenstveni tekmi. Mariborčani so bili tehnično boljši nasprotniki tw so zasluženo zmagali v razmerju r>:2 (3:0).
— GTaškl nogometa« v Marthorn. V nedeljo 25. junija gostuje v Mariboru GAK, ki bo odigral proti SK Rapidu prijateljsko nogometno tekmo. Istočasno pridejo v Ma. ribor lahkoatleti in teniška ekipa GAK, ki bodo preizkusili svoje moči proti Rapidu.
_ Osebna vest. Prt apelacij skem sodišču
v Ljubljani je napravil sodniški izpit sodni pripravnik dr. Fran Derenčin iz Maribora Čestitamo!
— Iz davčne oprave. Davčna uprava za mesto Maribor poziva davčne obvezane«, naj vložijo do 1. jubja prijavo za znižanje specialnega prispevka v fond narodne
1 ffrrt/^ftt ju aiosr m nHr—^ti- otroke do
novice
starosti 21 let in ne do 14 let, kakor je biio razglašeno. Obenem opozarja davčne obveznike, ki nimajo otrok, naj to prijavijo, da se izognejo zakonskim posledicam.
— Maturantom mariborskega učiteljica iz L 1924, 15. letnico bomo praznovali v ponedeljek 3 julija in ne, kakor je bilo javljeno prvotno! (Ob 8. maša v franč. cerkvi za rajne profesorje in sošolce, nato zakuska v Nar. domu, ob 10.12 v Limbuš k Robiču. Pridite vsi!)
— Smrtna kosa. Upokojeni finančni komisar Franc Repo lusk, star 62 let, je umri na O reškem nabrežju 3. — V Betnavski 18 je umrla zasebnica Marija Falconetti, £ tara 76 let. Žalujočim naše sožalje!
— Mariborske tržne cene. Na mariborskem trgu so v smislu poročila mestnega tržnega nadzorstva veljavne sledeče cene: Meso: govedina 6 do 12, teletina 8 do 12, svinjsko meso s kostmi 12 do 13. svinjsko meso izluščeno 13 do 14, slanina 12 do 13, salo 13 do 15 din za kg. Zelenjava: krompir 0.75 do 1.25, čebula 6, če=en 8 do 10, kumarice 2 do 6, karfiola 1 do 6, hren 8 do 10, buče 2 do 6, paradižniki 12, fižol v stročju 10 do 12, grah v stročju 2 do 4, luščeni grah 5. Sadje: jabolka 6 do 10 dalmatinske hruške 8, slive 8 do 12, Črešnje 4 do 8, liter 1.50 do 3, črnioe 2 do 3, grozdičje 3, jagode 8 do 12, liter 4 do 10. žito: (za liter) pšenica, rž 1.75, Ječmen 1.50, koruza 125 do 150, oves 1 do 1.25, proso 1.75, ajda 1.25 do 1.50, proseno pšeno 3.50, fižol 2 do 3. Ribe: mrene 9 do 10, belice 8 do 9, mor. ske ribe 11 do 18. Mlečni izdelki: smetana 7.50 do 10, mleko 1.50 do 2, surovo maslo 24, čajno maslo 28 do 32, domači sir 8 do 10. Perutnina: kokoši 18 do 28, par piščancev 20 do 60, gosi 25 do 30, purani 45 do 50, race 15 do 20. Krma: sladko seno za 100 kg din 60. kislo seno 45, o tava 60, lucerna 55 do 60, pšenična sla. ma 40.
— Upravni odbor Podpornega društva žel. del. in uslužbencev v Mariboru sklicuje za nedeljo 9. julija t. 1. ob 8. zjutraj redni letni občni zbor z dnevnim redom: 1. otvoritev in čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. poročilo upravnega odbora: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika: 3. poročilo revizorjev; 4. določitev višine prispevkov in podpor; 5. sklepanje o pravočasno predloženih sku_ pinskih predlogih; 6- ■prememba pravil: 7. sklepanje o nalaganju in uporabi društvene imovine; 8. izvolitev upravnega in nadzornega odbora; 9. slučajnosti. Občni zbor se vrši v dvorani Sokoljega doma v Mariboru, Aleksandrova cesta Štev. 5 (prej Union).
— Kopica nezgod. Brezobziren kolesar je povozil 71etnega Albina Vampla iz Levstikove ulice, ki je obležal s poškodbami po vsem telesu. — Z motorja je padel trgovec in posestnik Roman Zajelšnik od Sv. Jerneja pri Loč ah. Ima hude poškodbe po obrazu in levem kolenu. — S telovad. nega orodja je padel telovadni učitelj Ivan Boh iz Loške ulice. Obležal je s poškodovano hrbtenico. — S hleva je padla na cementna tla in si nalomila več reber SSietna 1« meč na dninarica Marija Mere iz Trčove pri Kosakih. Slična usoda je doletela tudi 431etnega kmečkega dninarja Antona Koma ca. Padel je h hleva, kjer je prenočeval, ter obležal na cementnih tleh g poškodbami po vsem telesu. — V nos se Je ustrelil po nesrečnem naključju 14_ letni Maks Kranjc iz GoČeve pri So. Marjeti ob Pernici. — Pri podiranju stare bukve se je ponesrečil 571etni dninar Ka-rol Volmajer iz Kaple pri Dravogradu. Obležal je z zlomljeno levo nogo. — Nežna avtomobllist je povozil v št. Janžu na Dravskem polju 481etno prevžitkarico Rozo Drevenšek iz Gereče vasi. Revi ca ima občutne poškodbe po vsem telesu. — Na križišču Aleksandrove ceste in Cafove ulice sta trčila skupaj motocikllst Maks Ruži c iz Nove vasi in avto tvrdke Opel. Avto ima precej poškodovano karoserijo, pri motorju pa Je upognjeno vse nosilno ogrodje. — S kolesa je padia zzletna sJusV
Sem ozek, tanek, vitek kakor jelka, a jutri vam predstavil bom de belka.
kinja Ana Nahtigal iz Trdinove ulice 7. Ima poškodbe po glavi Vse poškodovanec so prepeljali v bolnico.
— PobrtHMie novice. V stanovanje Marije Petrovič v Lovski ulici se je splazil neznan zl.kovec. Odnesel je velik zavitek, v katerem je bila obleka in perilo. Tatinskemu zlikovcu so že na sledu.
— Z nožem nad sina. V Vodnikovi ulici na Teznem so imeli razburljivo noč. Domači so se ipričkali. V prepiru je segel oče po nožu in zabodel z njim v hrbet svojega nezakonskega sina 18letnega Franca Slodnjaka, ki ro ga morali prepeljati v bolnico. Orožniki se pečajo a to zadevo.
— Prekrižani računi. Mariborska policija je temeljito prekrižala račune čevljarskemu pomočniku Dušanu Novakoviču iz Beograda. Novakovič, ki ga beograjska ter zagrebška policija dobro poznata, je prišel oči vi dno v Maribor zaradi teera. da bi kot spreten žepar organiziral žeparske podvige za časa Mariborskega tedna. Imel pa je smolo. Ko se je pojavil v trgovini g. Burazina v Ulici 10 oktobra, kjer je »zbiral« neko blago ln pri tem stlač 1 pori svojo -sukno 6 m raznega blaga, je opazil njegov nakano Burazdnov pomočnik. Poklicali so stražnika, ki je Novakoviča od. vedel na policijo, kjer so se kmalu prepričali, da imajo v svojih rokah nevarnega vlomilca, kleparja in žtparja. Novako-v.ča so izročili v tukajšnje sodne zapore.
— Nočno lekarniško službo imata lako. či teden Vidmarjeva lekarna pri Sv. Are-hu na Glavnem trgu in Savostova lekar na na Kralja Petra trgu.
— Iz policijske »lužbe. K banski up
v Ljubljani  je premeščen  pripravnik g. Jože Zaje. Od banske uprave pa je pei ščen k  predstojništvu  tukajšnje m policije policijski pristav g. Cin' Fkdšak.
— Bazne — drobne. Kolo je izginilo iz pred  kavarne  na  Grajskem  trgu Milošu Polenku iz Sp. Dobrave 27. Kolo, znamke NSU brez evid. številke, je vredno 1900 din. — Temeljito racijo je izvršila policija po mestu in na periferiji  Polovila je šest sumljrvcev, ki jih je deloma odpremlla v domovinske občine, deloma pa pridržala v tuk. zaporih. — Na poti v šolo je padla l31etna    vin.čar jeva    hčerka Elizabeta flturm iz Bukovcev pri Zg. Polskavl ln si zlomila levico. — Težka betonska cev je padla na nogo 201etnemu Adolfu žiž ku iz Vojašniške ulice 3 ter mu jo zmečkala. — Gad je pičil 121etno posestnikov© hčerko Angelo Eferlovo od Zg. Kunerote. Dobila je hude otekline na nopfi. Vsj pa škodovanci    so -""e zatekli v marin« splošno bolnico.
— Poravnalno postopanje proti Hubertu Komauerju, trgovcu v Mariboru, je končano.
Smrtna nesreča z motociklom
Radenci. 19. junija Na vožnji čez Kapelo s<: je na ovinku pri Slatini Radenci smrtno ponesrečil Kari Stever iz Črncev v apački kotlini. Sele pred 4 dnevi si je nabavil novo motorno kolo, s katerim je v nedeljo hotel napraviti daljšo poskusno vožnjo preko Slov. goric in Kapele do zdravilišča Slatina Radenci in nazaj. Na ovinku proti Radencem mu je na mokri, z gramozom posuti ce*ti spodrsnilo in padel je tako nesrečno, da >i je razbil lobanjo. Nezavestnega ao prepeljali v bolnišnico v Murski Soboti.
Iz Ptuja
— Ogenj je izbruhnil v gospodarskem pos-Iopju pose&rtnika Franca Žnidariča pri Sv. Marku. Poleg poslopja je zgorela tudi delavnica, ker se peča ZnidariČ z mizarstvom. Rešiti niso mogli niti vse živine in je zgorelo eno tele in več svinj. Škode jc okrog 30.000 din. Kako je ogenj nastal, ni znano.
— Sprejemni izpiti na drž. realni gimnaziji bodo 24. t. m. ob 8. dopoldne. Prošnje za sprejemni izpit, kolkovane z 10 din s priloženim rojstnim in krstnim listom ter spričevalom o dovršeni ljudski Soli, naj se predlože ravnateljstvu gimnazije do 23. t. m.
Iz Gornje Radgone
— Velika gasilska slavnost na Ščavnici. V nedeljo 18. t. m. je imela mlada gasilska četa na .sčavnici veliko slavnost. Dogradila je svoj gasilski dom, ki je bil sta* vesno otvorjen, obenem je bila blagoslovljena tudi nova motorna brizgalna.
— Radiomotnje. Ze ponovno smo opozar jali na pritožbe tukajšnjih radijskih naročnikov zaradi neprestanih motenj- V zadnjem času pa se Sc celo dogaja, da je prav v opoldanskih urah. ko se vrstijo redna poročila domačih postaj, električni tok če-stokrat prekinjen ter nimaS nikakega sprejema.
Iz ijotornera
_ R*«veijjB*rfJ>B* dradfcha lovišča. Banska uprava je razveljavila dražbo občinskega lovišča občine Razkrizje. Poro ali smo te, da Je bila proti tej draSbi vložena pritožba po občini Raskrižje. Odlok o razveljavi dra*be lovišča se sklicuje na to, da predstavnik družbe, ki Je dražil, ni imel predpisanega pooblastila ter da vam družba na dan dražbe se ni imela lovakih kart. Dražba lenrišČa Je bila % Januarja, dofcirn ponovna dražba ni iajqpiaaaa.