r. Naj vež j i slovenski dnevnik v Združenih državah Vejja zs vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 i Listslovenskihidelavcev y Ameriki. I the United States. Issued every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON; CHELSEA SS7S p usueaeren |I and 1 I 7S'1 Entered as Second dmm Matter, September 21, ims, st the Post Office >t New York, N. ih under Act of Centres* of March j, 18?» NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 16, 1930. — SREDA, 16. JULIJA 1930. ___TELEFON: CHUJIA BTI VOLUME JLUVUL — LETNIK XJLAV11L JOHN MACDONALD PRIZNAL, DAJEPOKRIVEMPRlCAL bivša strežnica videla, kako so mu plačale oblasti v zlatu KOMUNIST NAGOVARJAL OBTOŽENEC STRELJAL NA VOJAKA. NAJ ŠIRI IDEJO SODNIKA Zaprt je v ječi v Brunswick. Pri sebi je imel komunistično čtivo. BRUNSWICK, N J., julija. — Tu so zaprli 4S let starega Harrya Gold, ker je prigovarjal nekemu rojaku naj med tovariii širi nezadovoljstvu ln tako pomaga Širjenju komunističnih Mej. Gold je vzel vojaka k sebi v avtomobila ter mu med potom prigovarjal. da pobegne in svetuje isto tudi drugkn vojakom. Pravil mu je, da delujejo komunisti na to, da dobe premoč nad armad}, mornarico in vlado Med potom tU srečala dilavnega milkarja. kateremu je vojak vse povedal in je ta Oolda aretiral. Pri njem so naJU precej komunističnega BUDIMPEŠTA, Madžarska, 15. julija. — Razsrjen vsled obdolžbe, da je so kri v poneverbe v zvezi s polomom iba>nke, je njen giavni ravnatelj, John Ocrea, izvlekel revolver ter pričel slepo streljati na sodnika. Sodnik in uradniki s3 se poskrili za klopi, rantjen je bil le stenograf, kojega je pogodil z enim strelom. Ko je »porabil vse patrone, je iz-vadil Ocrea iz žepa stekleničico ter izpil vsebino. Sedaj se nahaja v brezupnem stanju v bolnišnici. JE PRIČAL PROTI TOM M00NEY-U BALTIMORE, I 5. julija. — Nova, tajinstvena priča, kakršne se navadno pojavijo v takih slučajih, se je pojavila tudi v slučaju pohablenega John-a MacDonald, ki je priznal« da je po krivem pričal. Pri ča, mlada in preje zaposlena k ot bolniška strežnica, je pripravljena priseči v potrditev Mac-Donaldove izpovedi, da je videla oblasti iz San Fran-< isco plačati znesek v zlatu suhljatemu bivšemu strežniku, za pričevanje, ki je spravilo Mooney-a in Bi Hi ngs-a pred štirinajstimi leti kot morilca v ječo. Priča se je pojavila nenadoma, ko sta bila mlada MacDonaldova advokata pripravljena na potovanje v torek, — ako bi seveda med tem dospela primerna nagrada za nujno delo, — v Californijo s svojim klijentom, ker je governer Young brzojavno preložil obravnavo, dokler se ne izvrše primarne volitve 8. avgusta. Young, ki je odklonil pomilostitev obeh voditeljev pred desetimi dnevi, kandidira za zopetno izvolitev na ta dan. Radi tega odlaša z zaslišanjem MacDonalda, ker bi sicer prišel Mooneyev slučaj v kampanjo. MacDonald in njegovi advokati ter Mooneyevi zagovorniki se s tem odlašanjem ne strinjajo ter hite z zdelanim MacDonaldom na obrežje kolikor morejo. LOS ANGELES, Cal., Governer C. C. Young pospešuje povratek MacDonalda na obalo. V izjavi na državnega pravdnika v Baltimore pravi: Prejel sem brzojav od MacDonaldovega zastopnika z obvestilom, da je podal izjavo pred državnim pravnikom in sicer, da je njegovo pričevanje pri obravnavah Mooneya in Billingsa krivo do najmanjše podrobnosti; da ni videl Mooneya ali Billingsa na prostoru, kjer se je završila eksplozija, da je bilo njegovo identificiranje neresnično; da ni videl niti enega niti drugega, dokler se mu jih ni predstavilo na policijski postaji, kjer se mu je povedalo tudi njuni imeni in da so mu uradniki, ki so preiskavo vodili, naročili naj ju identificira. NOVI UPORI V EGIPTU Mnogo ubitih, ko so nastopile angleške čete. ALEKSANORIJA, 15. julija. — Tu ao izbruhnili včeraj silni nemiri. Množice sc se p-tikale po cestah, zažigale tovorne avtomobile m počenjale druga nasilja. Evropejci so se zatekli v Bourse. Poklicane so bile atigle&ke čete, ki so mnogo ljudi ranile. PAPEŽ SVARI AMERIKO PRED KOMUNISTI Mgr. Ryan v avdijenci. Papež pozna oobro a-meriske razmere. VATICAN CITY. Vatikan, 15. julija. — Papež je svečano, svaril Zdr. države naj pazijo, da se boljševizem ne razširi po Ameriki. Svarilo je izrekel v zasebni avdijenci z Msgr. James H. Ryanom, rektorjem Narodne katoliške uni-vez.tete v Washingt:nu. Izrazil je svoje neprijateljstvo napram boljševizmu ter istočasno pokazal, da pozna razmere v Ameriki. Rekel je: To je baš pravi čas za širjenje boljševizma. Ameriško ljudstvo še ne sluti, kakšen obseg je boljševizem že zavzel, niti ne sluti, kaj to širjenje pomeni. Msgr. Ryan je poudarjal, da je v Ameriki neza^oslenoet res velika, da bo pa imel boljševizem mnogo opravka, predno se vstali. Tukajšnji delavci imajo namreč pa večini svoje domove in celo avtomobile, kar bi morali opustiti, ako se pridružijo boljševikocn. ČASNIKAR KLJUBUJE SODIŠČU Prekršil določbo glede štrajka nogavičarjev. EASTON, Pa.. 15. julija. — Louis F. Budenz, newyorski časnikar, obenem poseben zastopnik cd American Federation of Full-Fashioned Hosiery Workers, je prekršil določbo, ki jo je izdal sodnik R.x C. Stewart v slučaju Kraemer Hosiery Company, da ne sme nagovarjati stavLokazov pri tej tvrdki, da pristopijo k uniji. Budenz je pa navzlic temu prišel pred tvornico ter prigovarjal delavcem, naj se pridružijo federaciji. Pustil se je mirno aretirati ter so ga po zaslišanju izpustili. Delavci so zaštrajkali v protest, ker je vodstvo tvomice odpustilo več delavcev. ki so delovali na to, da stvo-rijo unijD. Lastniki tvornice so iz-poslovali stalno določbo napram delavskemu časnikarju, katero pa imenuje on krivo zapriseženo izjavo. Unija je vložila priziv na vrhovno državno sodišče. OBSTRELIL DVA POLICAJA Streljal je v domnevi, da sta tatova. NEWARK, N. J., 15. julija. — Tu so aretirali paznika pri nekem stav-binskem podjetju, ker je streljal na bližajoča se policaja ter oba ranil. Policaja sta bila poslana v dotič-no smer, ker se je slišalo od tam streljanje. Kd sta pa stopila na o-zemlje podjetja, sta bila sprejeta z več streli. Ranjena sta poklicala pomoč ter so došli tovariši pričeli zadevo preiskovati. Po dolgem iskanju so našli paznika v jarku. Odpeljali so ga na opazovalnid^, kje je zdravnik izjavil, da je popolnoma zdrav. Izgovarjal se je, da je streljal v domneui, da se mu bližata dva tatova, kot se je to že na večer zgodilo in je že tedaj streljal. Predsednik podjetja je izpovedal, da vlomilci že večkrat obiskali prostor. Sedanji paznik je bil v službi šele četrti dan. HOOVER SKRAJŠAL SVOJ ZLETNA ZAPAD Opustil bo obisk držav pacifične obale. WASHINGTON, D. C., 15. julija. Predsed. Hoover se je za trdno odločil za izlet na zapad to poletje, ak:> se ne pojavijo kake izvanred-ne ovire. Upa odpotovati kakorhitro bo senat odgoden. Izlet bo precej krajši kot se je prvotno nameravalo. Glasom novega načrta odpade obisk držav California, Oregon, Washington in naj-brže tudi Colorado. Mislil je odpotovati že v drugi polovici tega meseca, a je moral vsled podaljšanja zasedanja senata odložiti na kasneje. PET RUDARJEV ZGORELO -w- Ko so jih našli, so morali pričeti gasiti gozdni požar. COLFAX, Cal., 15. julija. — Pet rudarjev je zajel ogenj v Glen j Placer Mine ter so izvlekli njihova i trupla iz rova, v katerem so delali, j Zadušili so se vsled plina in vročine. Takoj ko so izvlekli trupla, so morali rešilci pričeti gabiti ogenj, ki se je razširil iz rova na bližnji gozd. 120 OSEB UTONILO V KOREJI LONDON, Anglija, 15. julija. — Iz Tokija se poroča, da je utonilo v nedeljo v Koreji 120 oseb. Mnoge se pogreša, med temi petdeset svečenikov, ko je zemlja zasula svetišče. 25.000 MAZACEV NA PROTOKOLU sedaj se nahaja na seznamu zdravniškega oddelka več kot petin-dvajsettisoč zdravniških mazačev. Tozadevne podatke se je zbralo tekom zadnjih šest mesecev. Vsak mazač ima v seznamu svoj življenjepis, predmet, s katerim goljufa ljudstvo in način, kako spravlja svoj izdelek v promet. OBE DRŽAVI PODPISALI MORNARIŠKI DOGOVOR Pričakuje se, da bosta obe državi podpisali mornariški dogovor. PARIZ, Francija, 15. julija. — Med Francijo in Italijo bo prišl) do razpravljanja glede mornariških 1 omejitev, ker sta se obe državi zavezali, da ne bosta gradili novih ladij do prihodnjega 31. decembra. Tozadevna pogajanja med Brian -dom in italijan. minitrom Gran-dijem so bila prekinjena vsled* Mus-solinijevih bojevitih gov;rov po Italiji. ŠEST UTONILO, KO SE JE ČOLN PREVRNIL Edini preživeli pripoveduje o strašni noči. BOSTON, 15. julija. — Ribiška ladja St. Rita je pripeljala sem Badena Garceau, sina uglednega tukajšnjega advokata, ki se je skupno s šestimi prijatelji udeležil izleta v čolnu. Čoln se je prevrnil v zalivu Massachusetts. Garceau je edini preživeli. Povedal je, da so se peljali kakih pet milj ter se nato vrnili. Na potu nazaj jih je zajel val ter čoln prevrnil. Oprijeli so se čolna. Na moji strani je bil še tovariš Hill. Po kratkem se je polastila panika Ga-rachea, ki se je dvakrat potopil. Skočil sem obakrat za njim in ga rešil. Ha se je potopil tretjič, se je oprijel Blowerja. Skočil sem za njima in posrečilo se mi je rešiti Blowerja, dočim je Garachea odneslo in je utonil. Po daljšem času smo ostali še Hall. Miss Munsell in jaz. Kmalu je pa dekle onemogla in zlezlo v vodo, a jo je Hali rešil. Kasneje sta oba popustila ter sem ju oba skušal rešiti. Konečno je pa Hali popustil in izginil v temni vodi. Dekle je vzdržalo do šest in pol zjutraj, nakar je tudi ona izginila. Mene so pobrali ribiči okrog devete ure zjutraj. MEHIKA ZVIŠA UVOZNE PRISTOJBINE Nova carina stopi takoj v veljavo. MEXICO CITY, Mehika, 14. julija. — Vlada je zvišala uvozno pristojbino za različne predmete, v prvi vrsti na pšenico. Tozadevna odločba stopi takoj v veljavo. Odlok je v odgovor Združenim državam, ki so zvišale pristojbino za uvoz mehiškega blaga sem. 500 V BOJU PROTI GOZDNE-MU POŽARU BEND, Ore., 14. julija. — Kakih 500 mož se je zbralo, da pogase c gen j, ki divja v smrekovem gozdu deset milj severno od Bend. Požar se je razširil že preko več kot 4000 akrov gozda. 300 VOJAKOV UBITIH V N1KARAGV1 Posluževali so se eksplozivne municije. MEXICO CITY, Mehika, 15. julija. — Pedro Zapeda, tukajšnji zastopnik vodje nikaraških vstašev Sandina, poroča, da so imeli ameriški mornariški vojaki in nikara-ški vojaki težke izgube. Glasom pore čila, ki ga je prinesel poseben sel, se je vršilo sedemnajst spopadov med vsta.ši in združenimi ameriškimi mornariškimi in nikaraškimi vojaki. Do konca junija je bilo ubitih tristo in ranjenih petsto združenih vojakov, dočim imajo vsta'.i le štiritrideset mrtvih in petin-osemdeset ranjenih. Zapeda zatrjuje, da so se posluževale združene čete eksplozivne municije, ki je prizadejala ranjenim in mrtvim vstašem grozne rane. Sandino je zaplenil 19.000 takih patron, katere uporablja sedaj proti združenim četam ter obžaluje to nečloveško potrebo. SREČEN MEHIŠKI KMET Pri oranju naletel na lonec, vreden $50,000. MAGDALENA, Mehika, 15. julija. Obub:>žan kmet Crescendo Avila. kateremu je podarila mehiška vlada na podlagi tozadevnih postav malo kmetijo, je pričel danes prvič orati svojo zemljo. Pri tem je naletel na loneo poln zlata. Zaklad je vreden $50,000 ter obstoja iz španskih zlatnikov, ki so bili najbrže zakopani še predno je postala Mehika republika. PROSLAVA, KATERE SE JE VDELE2ILO 70 MILJONOV V Madras«, Indija, so praznovali Mohamedanci svoj veliki praznik "Bakrid" pred tako imenovano "Veliko mosejo". Ceni se, da se je udeležilo preko sedemdeset milijonov ljudi. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete nase banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poŠtah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas izdanih potrdilih. '.Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez zamude časa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaja nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali Ur. V Jugoslavijo V Italijo Din 500 .................. 1000 ____________ 2500 _______________ 5000 ............... ~ 10,000 _______________ |0 . 9 9.35 Lir 100 . 9 18.50 M 200 .. 9 46.00 n 300 . 9 91.00 » 500 . 9181.00 *r 1000 9 5.75 911.20 $16.80 927.40 954.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. j Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinar jih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom s po razumete glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter sa pristojbino 75 centov. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW TORS, N. X. Telephone Barclay 0380 — 0881 m mm NEW YORK, WEDNESDAY. JULY 16, 193« m Otfts N&fodA U CospoqUiac) FIim of m w. wt of ibom Terfc city. If. Y. Q Lil VABOD1 4T4N «f Up Wmmwf) Issued KTtry Day JBteepcSundays and Holidays. BLOYKKP DAILY k O. I. & ft* calo iMo «■(]« bit j* Sjp ytoadc ft pol leta Ca četrt leta Za Krr Yoxk ta 4 Za pol feta--- Za moaemstro aa celo leto____#7.00 Za ppi leta —..............tS-30 Startna kosa. V Zalogu je umrla pa kratki bolezni v 34. letu starosti Marija Gra-dlškova, rojena Robida. — V Šoštanju je umrl gostilničar Ignac Naraks, star 62 let. Pred kratkim je umrl posestnik na Pobrežju Josip Nendl, star 67 let. V Št. Pavlu pri Preboldu je zatis-leto-----97.00' ^ ve • * , . ■ i i. :: ' Tat iz celjske bolnice In osnovne povedal vojno z Anglijo ter trdil, da m* Ij<> prihodnji u- , J . i i ftiolo aretiran. borožeui spopad razvil V svetovno katastrofo ter v go-| Mariborska (policija je aretirala .vpociarski konkurenčni boj. |Frcd dnevi zaradi prepovedanega ; povracka 51-letnega trgovskega Bernliardi je bil mognče najbolj izraziti tip j>oliti- potnika Franja ot^repca, rodom iz k a, ki pozna le moi-. Za nje-;, ui prišla vpoštev izguba I Spodnje Hudinje pri Celju. Ko so -i »i •« •• i- • r^ • • i-i i mu ^ PO^ciji nekoliko natančne- eloveskih življenj. Zanj je veljala le ena stvar: | je izprašeVali vestr lje priSpeia tja — Pod vsakim pogojna preimigati sovražnika ter f ^ja tiiahca celj^ mestoe po-. . ' ; licije ki tje zasledovala Otorepca ža- ga napraviti nezmožni m, i • • . - . - »- . . I cerkve sv. Save v Celju visoke sla- val a nek si jo Belgije ter istočasno tudi zasedenje gotove-. . '' ^ 1 dovnice opeke in drugega gradbe- ga dela Francije ter Doverja za najmanj x>etdeset l<$t. j nega mat^rijaia. z zgradbo samo ki , . . - i- i i-- i je poverjena stavbnemu podjetju Nikdar niso pogosteje navajali Bernhardija kot rav-!JcakiiJ ^ ^ pričel v kratkepi no tekom vojnih let. Imenovali sta ga francoski ministrski predsednik (iemenceart in angleški, David Lloyd George, da ne omenimo ameriškega predsednika, Woodrow Wilsona. Kar je zahteval nemški general, so zahtevali tudi francoski in angleški militarist! kot "program najmanjše potrebe". Dve utopljenki v Dravi. Zelezničarjevo ženo Al. Krempl, ki je jpred kratkim izginila od doma, so našli na obrežju Drave v občini Obrež pri Središču. Mož je spoznal v utopljenki svojo žen:. Ne-srelnica je težko bolehala na živ-I cih. — Uradnik železniške tajne poli-! cije, Lrjze Bovec, je pred kratkim : ekrog 6. zjutraj ribaril blizu Hal- Treba pa je pribiti kot dejstvo, da je Bernhardt prvi j baerthove tovarne v Kopališki uii-priporoeil uporabo strupenih plinov v svetovni vojni in ci m cPazil v valovih blizu obrežja , , . , ... . . i truplo, skočil v vodo in potegnil na 4* je vodstvo nemške armade sledilo temu nasvetu. j sliho _ Rešilna pt>_ . .. . ! , . i - t i staja jo je odpeljala v bolnico. Gre Mkdo mu ne more zanikati žalostne slave, da je bil za 20_lekno stanko Rajtmaaer lz oče U]K>rabe Strupenih plinov v svetovni vojni. j Pragerskega, ki je bila uslužbena , pri Marjeti Skok v Maistrovi ulici Militarizem je tako internaeijonalen kot kapitalizem in imperijalizein. Avtomobilska nezgoda v Slovenj- eradcu. Bernhardi ni bil vsled tega posebna prusko-neniška! V avto Franca Časa se je pri k:- | lodvorski restavraciji zaletela ne-! ka mala deklica. Avto jo je podrl Označiti ga moramo kot tipičnega zastopnika brutal-'na tla ter * *ezavfestna obležala, ., ....... , vendar so po prevozu v bolnici u- * uasmie politike, ki je prav posebno vzevela v prusko- gotQVm, da aiima nobenih poškodb. mški varijeteti. -1 fc- | Nogo si je zlomil. Bernhardi je mrtev, — a Bernhardi j i kot taki žive naprej! Strupeni plini kot vojno orožje bi prišli gotovo preje ali pozneje, tudi brez Bernharija. ali sploh posamezna prikazen. Črkoslikanski 16-letni Stavka v tovarni Derwutchek. Delavstvo opekarne Franca Der- ke, kar pa so delavci odklonili ter vajenec j Zinko Jankovič je dopoldne v delavnici na Resljevi cesti 4, prekladal j neke zaboje. Pri tem mu -je večji j leseni zaboj zdrsnil ob životu na tla, ga podrl ter mu zlomil levo nogo v stegnu. wuscheka v Lajteršbergu pri Marije bilo že celo letošnjo sezono gibanju, češ, da ima merde. s katerimi ne mo-. Zadnja leta je imelo de-kdekUvuo pogodbo, ka teza iotos Derwuschek očpo-in ni hotel ženiti nove. Pre-so se vršilla končna po-med tovarnarjem, ki ga je egov odvetnik dr. Elan-In med delavsko organizacijo. I sta se udeležila tudi za Delavske zbornice Kopač fcapoaktare De-Čeb ter >V * M K Ne vem, ali si moral prejinje ča-š« ea'cati, kadar si imel v kavarni h«-stane* Ne vem, ali si prejšnje ease v obče moral čakati, kadar si imel sestanek. Dandanes je pa tako. d ji moral. Opravičil Unamo za to »a prebitek: naglico velemesta, ki nas sili. da pridemo prepozno; drugi ženske tn moške, ki nas ne silijo a kaj hočete, dandanes smo z ?vr-Uibo še manj natančni kakor s cascm. Ta reč je čisto vzajemna < love k pa* pri zadnjem srečanju i. ma poguma, da bi odkrito in po- it-no rekel: — Srčece, jutri se ne vulrva več Moja ljubezen do tebe K ugasnila Jaz ljubim menjavo ' uit pa. kakor je dotičniku ali do-ticnici i mer*. Zmeniš se zopet za se-s, t ar.sk — morda le iz navade — čeprav se veš, da je tvoja izncvera pred durtni Ne maraš i am" tega, dt bi ' ga" — "Jo** — že danes u-ži-iU; m ne pomisliš, da bo razočaranje večje od radosti vsega dne, ko se človek veseli na sestanek, ali tudi le radn;«? četrt ure. ko se spominja nanj Čakanje utegne počasi pripraviti človeka v blaznost. Čakalnice so podobne mučilnicam, kavarne čakalnicam. In vendar so ljudje, ki znajo neverjetno potrpežljivo čakati. Angel — vsaj v tem pogledu je bila tudi "ona". Pogled nje-! nlb >ci, s katerimi je pri vstopu v i k.;varno obletela goste, jo je takoj i/dal. da ima sestanek. "Njega" ic j ni bilo Isbrala si je sedel blizd j vhoda in oči so ji napeto visele na i vrtiln.h vratih. Čakala je.... { A vrtilna vrata utegnejo biti ne- , vaslišano podla. Vrtilna vrata kar j bruhajo ljudi — pa navadno take, j ki niso pravi. Prihajali so drugi.j sami drugi Kmalu sem si "ga '.alsko naslikal, kakšen je. kakšen mora biti .Sleherno našlo vplamene-nie njenih oči, kadar je vstopil kak drugi, mi je izdalo, da je v nečem podoben "njemu". V vsakem razora rananem /pogledu sem znova bral kako drugačen mora biti "on". Ti dojmi so se pomalem zbrali v "njegovo * sliko. Da je zdaj vstopil, bi "ga" bil takoj fpeznal. — A ni ga bilo še vedno ne. Ona je bila že popili* svojo kavo. pojedla nekaj- koščkov torte in pregledala vse mc,-E.azine. Magazincv je vse premalo za take. ki čakajo. In tako ji je po aveh urah mirnega čakanja, mene bi bilo v tem času že razneslo. v*-nd£rie postalo dolgčas. Kaj stori človek, če mu je dolgčas? Koketirati začne. Ona je delala to s sigurnostjo, kakoršno ima samo ženska, ki čaka moškega. Kaj se ji je pa moglo zgoditi? Igrala se je, zdaj s svojimi dražestmi, zdaj s svojo verižico. Vsakih pet minut je rafi- PRODAM — ALI DAM V NAJEM lepa poslopja tik ob tlakovani cesti. Tudi nekaj prasaih lotov jc naprodaj. Imam tudi lepe »obe za spati In tudi hrano se dobi, ter lepo dvorano za razne prireditve, oddaljeno samo 2« milj is Chicago. Rc-jakom se priporočam, da se oglasijo pri meni. Frank &polpx, 143 Wood St. (JUxmoor), Harvey, lil. Tel. 1673 Harvey.* ŠTUDIJA O ČAKANJU nirano izpremeniia položaj, pre-, križala noge, naela telo in spet popustila ter prebirala verižico kakor molek. Štela je biserčke. Na ža-k>it ni poznala možnosti premutaci-je, tako da se je kmalu naveličala tega igrackanja. Tedaj je pnila na vrsto ročna torbica. Človek ne sluti, za kaj vve jt prostora v laki ročui torbici, za vse dnevne potrebščine, za vse skrivnosti, da včasih za vso dekletovo balo. Pokazala se je skladnica slik: zarumeneiih fotografij, ki so jo kazale še nedolžnega otroka;— več razglednic "bodoče" filmske zvezde, porednih fotografij z obaie in osladmh sejmarskih snetkov. Držala jih je tako. da sem jih moral videti Človeku je itak dolgčas širnemu glodati slike. S pismi je drugače, takrat bi bil pogosto rad sam. In res se je zdaj pokazal, iz tiste torbice sveženj pisem. LJubavnih* pisem Ravnala je z njimi bolj skrivnostno kakor s slikami, a do* vo'ila mi je. da sem smel škiliti nanje. Različnost pisav mi je tasoi povedala, da ljubi .zpremembo. cia jo mora 1-ubiti. Nekaj pisem je bilo celo s strojem pisanih. Zakaj pa ne° Pisalni si roj daje pismu sicer zelo stvaren značaj, a pisava in tudi izraz sta bolj točna. Težje jc kaj napak razmeti. Prebrala jih je po vrsti — Bog ve kolikokrat je' že tako napravila? Zelo razburljiva niso mogla biti — o rem je pričal nedolžni, skoro ravnodušni iz-laz njenega obličja. Zatrdila ljubezni, ranli očitki. Kaj pa pišemo dandanes dekletu, ki ga mislimo jutri pustiti na cedilu?! Med tem sc bile minile 4 ure. Nobene skrivnosti ni bilo vec. ne v njeni duši, ne v ročni torbici, da je ne bi poznal. Njega pa še vedno ni bilo. Drugi dan je spet čakala — to pot pa mene. PODELJEVANJE NASLOVOV NA DEBELO KRALJEVE URE Nedavno se je v Berlinu začela razprava proti pustolovcema W1I-chelmu in Friedrichu. ki sta prodajala akademske in druge naslove' kar na debelo, ter pri tem zaslužila mastne denarje. V razpravi proti obema pustolovcema so prišle na dan zanimive stvari, ki datirajo še iz leta 1919. V njuni družbi je bil takrat tudi neki dr. Freytag, ki je ustanovil ta koz »ran o "duhovno državo", ki sicer ni obsegala nobenega sveta in ni imela nobenih meja, pač pa je bila temelj za Freytagove sleparije. To državo je dr. Freytag imenoval uprav fantastično, in sicer Aran-Uran. V takratni dobi politične in socijalne zmešnjave je bilo mogoče, da so ljudje famozne-« mu pustolovcu šli na limanice i.i i mu za podeljevanje dozdevnih mi- *' VRTNARSTVO Gojitev cvetlic na oknih in bolko nib. 4. Peri večkrat raz listja prah. ki je največji škodljivec sobnim rastlinam. 5. Ne trpi vode v lončnih podstavkih, se se nateče vsled preobil- > nega zalivanja, ker se zemlja ski- 1. Pred presajanjem operi čisto stare cvetlične lonce zunaj in znotraj, nova pa namakaj v vodi vsaj 24 ur prej. Največkrat imajo lonci majhne luknje, zate jih pri tej priliki povečaj. 2, Rastline s tankimi koreninami sa Četrt ure po zalivanju izprazni n. pr. begonje, acaleje, posadi v ( vodo iz podstavkov. Ne zalivaj, ika-lahfco zemljo s srednje debelimi dar je v loncih zemlja še dovolj n. pr. pelagenije, fuksije, posadi v vlažna, ampak po potrebi, srednje težko; z debelimi in mes- J 6. Pogosto prerahljaj zemeljsko natimi koreninami n. pr. palme, skorjo, ki se dela na površju čebulnice pa posadi v težko zemljo. Pri posajanju postavi na luknjo v lončku košček črepinje in nekoliko drobnih kamenčkov zaradi odtoka vode. Ne napolni pa lončkov z zemljo do vrha, ampak do 2 cm pod robom, da ob zalivanju ne vha-ja voda čez. 7. Lončke s cvetlicami, zlasti na južnih legah, postavi v zabojčke. da se korenine ne spečejo in ne ; poginejo. Praznine v zaocjčkih med j lončki napolni s šoto. Tudi pod j lončke položi primerno plast šote. 1 da posrka odvisno vodi. ki teče iz ' lončkov ob zalivanjd, da ne curiji pc zidu in na ulico ter da :o vsled 3. Zalivaj proti večeru s presta- papilarnosti polagoma spet oddaja no, na solncu ogreti vodo. Ako ta-, zemlji v lončkih, ke nimaš, prilij mrzli vodi nekoliko vroče. ZrHjj le toliko, da napolniš vrhnjo praznino od 2 cm v lončku. Ob t 8. Cvetlice večkrat presadi, ne poslužuj se pa prevelikih lončkov Z gnojenjem jako pospešiš ras: in cvet. Gnoji pa le vsakih 3 do 14 veliki vročini zalivaj tudi zjutraj.' dni, ker je prepogosto gnojen:*- ZAHVALA Ker vem. da ni bilo še nobenega glasu od tukaj, Kennedy. N. Y., presim, priafciite to zahvalo. Tukaj je kakih 20 Slovencev in vsi so zapo-ltai v gozdu, ali gospodje delodajalci pravijo, da to delo ne bo dolgo, toraj ne vem, kaj bo potem. Poročati imam tudi žalostne ve>t, da se je tukaj ponesrečil z avtomobile m rojak Johan Stemberger, dama iz Zatolč pri Ilirski Bistrici, star 36 let. V Ameriki .je bil kakih 16 let. Tukaj zapušča sestro in v starem kraju pa brata, dve sestri in oieia. Zopet en žalosten slučaj, ker po- škodljivo. Ako gnojiš z gnojnico, vzemi en dal na 5 delov vode: ce te nimaš, razstopi 2 gr vrtnega u-metnega gnojila v enem litru vode. Močnejša raztopina uduši korenine. Ravnokar presajenim in bol-' nim cvetlicam je pa gnojenje škodljivo. 9. Cvetlice — prijateljice solnca — postavi na južna okna. druge na vzhodna in zahodna in senčne pa ni severna. 10. Česar ne veš vprašaj pri vrtnarju, ki te drage volje pouči. Na obisk v staro domovino »more potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedrxavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče Izlete: Po FRANCOSKI progi s parnikom "lie de France" preko Havre: ČETRTI POLETNI IZLET dne 1. avgusta 1930 Nadaljni izleti po isti progi in z istim parnikom: 12. septembra ..... PRVI JESENSKI IZLET 12. decembra......VELIKI BOŽIČNI IZLET Po COSULICH progi prek® Trsta prvi poletni izlet s parnikom 4 VULCANIA" dne !. avgusta Nadaljni izleti po isti progi: 2. septembra — "VULCANIA 2«. novembra-"SATl'KNIA" 8. oktobra — "VULCANIA" 10. decembra—'»VLLCAN1A" Za cene, za pojasnila in navodila glede pot;i;h listov, vizejev. per-mitov itd . pišite na najstarejšo slovensko tvrdko. preko katere so že sto in sto-tisoči potovali v popolnem zadovolj tvu. Vsled 40 l^tne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro m solidno postrežbo in pa. kar je najvažneje. da boste o vsem točno in pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK «2 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 0380 "t Angleški kralj ima skoro tisoč ur. ki so vse fotografirane in zabeležene v posebnem uradnem seznamu Maja meseca pridejo kraljevski urarji iz stare londonske tvrd-ke snažit vse te ure in zamudijo s tem dva meseca časa. 50 nastav-Ijencev skrbi vse leto za redno navijanje in ima posebno veliko posla s pričetkom poletnega časa, ko morajo pomakniti vse kazalce za eno uro naprej. Največja ura je nad vrati Wmdsorskega grada: vestno služi nad 100 let in je slišati njeno zvonenje ob lepem vremenu več kilometrov okoli. Izmed zgodovinskih ur je najbolj zanimiva tista, ki jo je podaril krvoločni Henry Vin. lepi Ani Boleyn ob poroki. Lepo kraljico so poeneje ob-glaviii. ker je vohal ljubosumni kralj povsod veleizdajo. V Buck-Inghamski palači je ura v obliki glave zamorke, darilo Ludovika XIV. Eno oko kaže ure, drugo minute. Posebnost zbirke je "simpatična ura" slavnega mojstra Ber-gueta. Lahko se priklopi na vsako drugo uro in takoj brezhibno pokaže za koliko ta zaostaja ali prehiteva pravi čas. nistrskih služb in uradniških mest k°jni ni bU pri ncbenem društvu, v tej fantastični državi nudili ve- zato smo moraU nabixat pri roja' like zneske. Dr. Freytag. ki je bil5 *** pro3te PrisPevk^ za J*>ereb namazan z vsemi mašili, je pustil1 Darovali P° *10: tiskati tudi lasten denar. Bankovci sc se imenovali Aranov zasilni denar. Besedilo je bilo angleško, francosko in nemško, čuditi pa se ie. da proti temu postopanju ni nastopilo državno pravdništvo. Razlagati bi se dalo to z dejstvom, da je takrat v prvih časih nemške in- stan in Frank Bevec. Po $6: Joseph Ulj an. Po $5: Frank Malovec; Henrik and Mary Poklar; Tony Iskra; Johan Ulj an; Louis Ulj an; George Smith; Johan Kovačič; Josef Smerdelj; Jakob Fabijan: Johan Spetič; Tony Ličan; Frank Spetič; flacije cela vrsta tvrdk za lastno Joe Trebec^ Tony Harijc. porabo pustila tiskati zasilne ban- Po 541 Tony Zendy-kovce, da je lahko plačevala osob- Po ** Paulina Fabec; Tony Roje ia tekoče račune. Seveda so te jlih: Johan Intihar. tvrdke kasneje te bankovce za-j Po«: Martin Vičič; Johan Rcz-■m en j ale za protivrednost. Dr. Frey-j m*11- ^^ Vklic: Josef Fe- tag je obljubil, da bo bankovce za- liks Shavcer; John Jančič; menjal 1. aprila 1. 1922., čeprav tega namena nikdar ni imel. Izmazal se je na ta način, da se je pustil zapreti v umobolnico. Freytagova trabanta sta bila takrat sedanja obtoženca Wilchelm in Friedrich. Oba sta bila mnenja, da se iz kritičnega položaja najboljše izmažeta, če se tudi pustita zapreti v blaznico. Med preiskavo in tudi pri razpravi sta simulirala blaznost. Sodišče pa jima ni ver- John Jančič; Vin-cenc Tomšič; Frank Kaluža; Anton Novak; Ferdinand Mlakar; Henrik Cigoj; Frank Debevc; Johan Tomažič; John Ulj an; Tony Markovič; Johan Maslo; Andy Se-stan; Mike Iskra; Frank Cek; Joe Kocijančič; Karol Roth; Mary Bra-delj; Frank Kcnestabo; Steve Hribar; Joe Božič; Mike Jaksetič. Po $1.50: Andy Zuzek; Frank Krašovec. Po $1: Frank Skerlj; Frank Zam- BREZPLACNl POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se tele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski soli štv. 127 East 41. cesta v petek zjutraj od 1«. do 12., soba štv. 368, ali pa v imndeljek tn sreda ob S. do S., soba 413 V GALLSPACHU RAZSAJA JUSTIF1KACIJA ONESVEŠČE-LEGAR NEGA MORILCA SEZNAM AKtANZlRANlfl KONCERTOV. 30. avgusta: Oirard, Ohio. 21. septembra: Cleveland, O., SND. 12. oktobra: Cleveland, O.-New-burg. Naslov: Svetosar R. Banovec, «42 National Ave„ Milwaukee, Wis. ■NHRSirtlfflManei murna I * imajo velik uspeh jelo. Proces je namreč pokazal, daM ponja; Joe Bcsttfančič; Johan Ce-J,* njune sleparije niso bile posledice! lin; Frank Celin; Matija Prime; atoloških motivov in da sta prav dobro vedela, kaj delata. Lopova sta prodala naslov dvornega lekarnarja za Črno goro za 50,000 mark, za razne akademske naslove pa sta zahtevala 100 do 200,000 mark. Naslov komercijal-nega svetnika je veljal 'malenkost' 30 do 80,000 mark. Cenejša sta bila z doktorati ameriških in indiji skih univerz, ki sta jih prodajala za "bagatelo" 10,000 mark. Wil-chem je bil obsojen na 8 mesecev, Friedrich pa na leto dni ječe. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati r stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznib drugia stvareh. Vsled naše dolgo-: letne izkušnje Vam mi zamoremo' dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parrnke. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permitjiz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče SAKSER STATE BANK SS COKTIANDT STKEET NEW XQU, N. X. posluje y*ak delavpik od 8.30 dop. do popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak do 7. w Jery ®erlot; Frank Nadah; Matevž Simšič; John Batišta: Johan Valenčič; Anton Uljančič; Pokie Valenčič; Anton Ličan; Anton Tur-šič; Jakob Frank; Frank Sugo; Frank Jaksetič; Joseph Zadnik; G lan Tular; Johan Prime; Andy Brne: Chan Farles; Tbny Iskra; Johan Walker; Steave Vik; Vinko Prosen; Frank Novak; Tony Mar-tinčič; Johan Gornik; Joe Simšič; Tony Placar; Joe Ternovc; Joe Petelin; Frank Stanes; Johan Gra-har; Johan Sravet; Tony Kovač; Karol Kregar; Louis Skarl; Johan Rolih; Tony Simšič; Jbhn Fabec; Joe Stefančič; Mary Debevc; Joe i leta«, Laurič; Jery Martmčič; Frank Prosen; Tony Smith; Frank Vičič; Joe Mihelič; Johan Sales; Johan Kaaus; Tony Žareč an; Frank Kxayc, Joe Dolgan; Tony Tomšič. Po 80c: Frank Derenčan. Po 50c: Mike Stemberger; Louis Mikoletič; Frank Derencin; Tomaš Jaksetič; Mary Skerl. Toraj se lep9 zahvalim vsem darovalcem In tudi njegovi sestri, ker je prišla is Verone. Pa In darovala lep venec ter njeni prijateljici, Mrs. Trator in vsem, ki so bili na pogrebu. Lepa hvala nosUcstn in tudi Mate^ Miklich, ker je dal svoj avtomobil na raspolago sa nabiranje s pokojnega. In Iwig nabiralca y m r. p. i in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoto-vanjem in oni, ki potujejo preko Nev Yorka je najbolje, da v prošnji označijo na/ se jim pošlje na Barge Qtfiee, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniško posta**, ki Je stopila ▼ veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev kvotni vizeji se izdajajo prosilcem, ki imajo kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanav, možje a-meršškib državljank, ki so se po 1. Junija 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prvo polovice kvote. Do druge polovice pO so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 2L leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postavko pri-pnioeni w to deseto sa stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na in zanesljivo Kakcr 7nano, se e nedavno vriil proces proti slovitemu berlinskemu profesorju dr. Lazarusu. ki je očLtal čudodelnemu zdravniku v Gallspachu, Zeileisu. da je mazae, / češ. da njegov način zdravljen a bolnikom nikakor ne koristi, pač pa škoduje. Večina bolnikov si je po mnenju dr. Lazarusu samo do-mišljevala. da je okrevala. Dr. Lazarus je Zeileisu tudi očitai. da so higijenske naprave in razmere v Gallspachu neznosne in da mora s le j k. op rej izbruhniti kaka epidemija. Seveda ni temu nihče veroval in vsakdo je smatral dr. Lazarusa samo za črnogleda. Toda pokazalo .>e je, da je imel berlinski profesor prav. V Gallspachu je sedaj res izoruhnila epidemija. Gre za trebušni legar in dosedaj so moraii ' v bolnico v WeLs prepeljati 19 žrtev legarja. Da pacijenta sta že u- ( mrla, bati pa se je, da bo ne- i varna kužna bolezen zahtevala še žrtev. Oblasti dosedaj še niso ukreniie ničesar, da zajezijo nenadno epidemijo. Gospod Zeileis sam za higijenske naprave v malem kraju nima nobenega smisla niti časa. Svoj eas izrabi za to, da dnevno diagno-s-ticira najmanj par sto bolnikov. Tudi mestni očetje v Gallspachu so bili dosedaj v tem pogledu po- i polnoma brezbrižni. Njim je bilo ' glavno, da so prihajali tujci v, Gallspach in puščali tam denar, za njih presknbo, odnosno name-ščenje pa se ni nihče brigal. Upati je, da bodo sedaj oblasti vendarle posegle vmes. V Roenu v Franciji so justifici-rali morilca iz naslade, ladijskega delavca Verdiera. Mož je bil lani v marcu zaradi posilstva neke 3 letne deklice, ki jo je nito zadavil v posteiji. obsojen na smrt. Ker je predsednik republike pomilosčenje odklonil, so te dni morilca justi-ficirali. Pred juslifikacijo je bil Vtrdiere pri maš., nato je spil kozarček žgauja in pokadil cigareto. Bil je do zadnjega hladnokrven in dejal je. da hoče umreti kc: mož. Ko so ga pripeljali pod giljotino, se je onesvestil. Onesv^jčenega s o privezali k giljotini in minuto kasneje je bila justifikaera izvršena. SAMOMOR MATERE IN HČERKE NA DUNAJU NAJVEČJI CIRKUS NA SVETU BAKSER STATE BANK Ml« Y> V Evropi je največje cirkuško in menežarijsko podjetje Hagenbec-kovo v Hamburgu, velik je tuai cirkus Krone; največji cirkus na svetu pa je podjetje bratov Ring-lingov v Ameriki. Cirkus je bil u-stanovljen leta 1884. Ko sta brata začela, sta imela 27 m dolg šotor, 22 konj in 11 voz. Drugih živali nista imela. Kako ogromno je nujno podjetje napredovalo, je najbolj razvidno iz statistike sedanjega cirkusa. Podjetje zaposluje sedaj 1600 oseb, ima 735 konj, okoli 1000 domačih živali in divjih zveri ter za potovanja približno 100 dvojnih vagonov. Pri podjetju so nastavljeni živinozdravniki. zobozdravniki, odvetniki, detektivi, potujoči u-čiteljl za 60 otrok, ki tudi spadajo k cirkuškemu osob ju itd. V šotor-ju je prostora za 15.000 oseb, vsako leto pa poseti cirkuške predstave 4 milijone ljudi. Na leto. je 400 predstav, pri katerih ink&sira podjetje 6 milijonov dolarjev. Dunaj je kakor ostala velemesta dan za dnem pozorišče neštetin tragedij, zločinov in nesreč. Med tragedije zadnjih tednov spada tudi skupna smrt matere in hčerke, ki so ju našli v torek zjutraj mrtvi v stanovanju v okraju Ehamgasse. Zastrupili sta se bili s plinom. Gre za 63 letno Marijo Dwon-kovo in njeno 19ktno hčerko Tere-zo, pomožno delavko. Vsi poizkusi, da bi ju rešili, so ostali brezuspe-ini. V stanovanju so bili namreč odprti trije plinski petelini in bilo je očividno, da sta nesrečnici morali že dalje časa vdihavati strupeni plin. Nekateri sosedje zatrjujejo, da sta šli mati in hčerka zaradi bede skupno v smrt, drugi pa pravijo, da se že dalje časa nista razumeli. To je ugotovila tudi policija. Dekle je namreč imelo fanta, s katerim mati ni bila zadovoljna. Zato sta se često prepirali. Hčerka se jc hotela že letos v maju zastrupiti, pa so ji še pravočasno rešili življenje. Vse kaže, da je sedaj nesrečna mladenka sklenila, da si konča življenje, zakaj pa je odprla plin, ko je bila ž njo v stanovanju tudi mati, ni znano. CENA DR. KERK0VEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo UDKHJSH ULOV ENE W>IW) S2.— KNJIGARNI 'GLAS MARODA IllRABVfr NEW YORK, WEDNESDAY, JULY If. 193« LABQB8T ILOTXHB DAILY ft» C. B. POGREŠANI DOKUMENT komah a Življenja. Z« Glas Naroda priredil G. P. ~ mT ■ » ^..w. «1 evanJe.) Dvaindvajseto poglavje. Ir! Maka Riechert je šel s svojim pa Jcetom do trgovine, kjer je bil usluž-ben. Spotoma pa si je pogosto rekel: — Ce le ni moja mati prodala star papir! Neobičajno skrben izraz Je ležal na njegovem, drugače tako veselem obrazu. Prosil je gospodarja, če sme takoj oditi domov ter prinesti materi podarjene stvari. Principal mu je to dovoli. — Vrniti pa se moras takoj, Maks, kajti danes je sobota ter moraš raznašatl še dosti stvari' — Da, goopod principal, podvizal se bom, — Je rekel Maks, prijel rvoj paket ter se odstranil. MJegova mati Je ravnokar prala. Vrgel ji je paket pod nogi. — Tukaj imaš vse gorite in dobre stvari. Povej mi naj prvo č* si že prodala stari papir? Mati ai je obrisala milo z rok ter razvezala predivo. v katerem je bil zavit paket. Ne še, Maks, kajti varčevati moram še par dni, da bo teža gotova. Maks je olajšano vzdihnil ter sedel na stol. — Hvala Bogu, mati, kaj ti imel sem že velik strah, da si prodala. — Zakaj pa, Maks? To Je predolga povest, mati. Sedaj nimam časa. ker moram takoj oditi v trgovino. Danes »večer pa ti bom povedal vse. To se boš čudila vsem lepim stvarem, katere mi je podarila gospodična Alving! Mati se Je čudiia ter bila vsa srečna. Maks pa se je dvignil. Miti je vzdihxiila. — Ali si lačen? Ali nisi dobil kruha v vili Berndt? To sem, mati a tako strašno sem bil razburjen in tudi paket je Ml zelo težak Sedaj sem zopet lačen. Mati mu je odrezala kos kruha ter namazala nanj nekoliko margarina. — Tukaj imai, Maks. Sedaj pa gloj, da se izgubiš na delo! — Da. mati, z Bogom, vendar pa ne prodajte stvari. N>ti en listek ne sme priti proč, kajti vse je skrajne važnosti! Mati se Je smejala ter ga pogladila po glavi. — Velik šaljivec si! — Ne, mati, še nikdar v svojem življenju nisem bil tako resen kot sem sedaj. Obljubi mi. da ne izgubiš nikake stvari! — No, dobro. Obljubljam ti! — Potem Je vse dobro. Z Bogom, mati! Maka Je odhitel zopet v prodajalno. Tam je bil zelo ročen, a do večera nI imel nobenega miru Kakor hitro so zaprli prodajalno je pohitel naglo domov. Ko so večerjali, je sedel Maks k materi ter ji pripovedoval, kaij je dačivel v vili Dermit. — Vidiš mati, ko je gospodična Alving, ki je pravi angelj. govorila meni o dokumentu, sem si mislil: — če le ni mati prodala papirja! Mati Je pozorno »poslušala, nato pa Je rekla z majaje z glavo: - Kaj ima opraviti to s to zadevo? Maks se Je potrkal po čelu. — Ali ne zapazi.*, mati? — Ne. No, jaz sem natančno preiskal listnico. Tedaj pa sem našel, da je bila na eni strani pre pa rana ter zopet zašita. Razparal sem zopet, siv ter našel med futeraJom in usnjem ves preperel papir. Tega papirja ni-.>em več utaknll noter, temveč le sašil odprtino. Vzel sem ven papir ter ga pogledal. Popisan je bil v nekem tujem jeziku. Vrgel sem proč list med starino ter si rekel, naj izgleda listnica loot nova. VidtU. mati, ta papir je bil dragoceni dokument, radi katerega si je gospodična Alving skoro osmodila prste Jutri prinesem list zopet gospodični Alving. Črni gospodični se bom pri tem izogrul, kajti drugače bo vrgla v ogenj še tt> Sel bom k gospodični Alving, ko bo sama ter ji rekel: — Ne jokajte se več. Tukaj je dokument. Mogoče bom dobil celo nagrado. Maks je molčal, kajti dolgi govor ga je nekoliko utrudil. Nato pa je privlekel kup starega papirja. Mati mu je pomagala iskati. Kos za kosom sta skrbno obrnila in končno je vzkliknil Maks: — Tukaj je, mati. poznam takoj po barvi. Daj mi hitro svojo ko-verto. Utaknil bom noter dokument, da se ne raztrga. Majhno razpoko lina ie zgoraj Mati Je poiskala v omari kuverto, katero je kupila pred več leti. Vzela Je ven kuverto ter jo dala sinu. On Je utaknil dokument noter. — Kje pa je moja stara listnica? — Emil jo ima med svojimi igračami. Maka je poiskal. Vzdihaje je utaknil noter, kar je imel dosedaj v svoji novi listnici. — Ona druga je bila dosti lepša, in tej presneto črni ženski ni bilo treba vreči Jo v ogenj. Jaz bi jo povsem lahko rabil. Paano Je položil kuverto in druge svoje listine v staro listnico. Nato sta šla mati in sin počivat. Oba sta bila trudna od dnevnega dela Triindvajseto poglavje. Oert Herfuri je dospel medtem v Long-vilUe ter se napotil k pastorju občine. " I ■ Mala cerkev je bila medtem ie davno zgrajena in nov dušni pastor je stopil na mesto prejšnjega. Oert mu Je pripovedoval natančno kaj ga je privedlo semkaj ter ga prosil podpore pri njegovih poizvedovanjih, kajti vse cerkvene knjige m aJtti & zgoreli. V njegovi občini »je pogosto manjako potrebnih listin, ki Jih ni bilo mogoče preskrbeti. Tak zapleten slučaj pa se mu nI it pripetil. Rekel je, da mu bo z veseljem rad pomagal. Hiša, katero je zapustila Miss Brown nekemu konvenUi, je še obstajala. V njej stanuje par starih dam. Vse se počutijo zelo izvrstno ter eiave spomin ženske, ki jim tje zapustila tako prijetno bivališče. Sedaj se je spomnil! V hiši iivi tudi stara služabnica Miss Brown, ki je bila btara kakih trkleaet !et, ko je gosj*xUnja umrla. Se stol, katerega je ponudila Gertu. — Sedite, prosim, ter vprašajte! Sedel je njej nasproti proti oknu. — Imenujem se Gert Herfurt ter bi vas rad vprašal, če se še spominjate mojih starišev? Starka je poskočila pokonci kot mlada deklica. — Kaj? Ali čujem prav? Vi ste mali Gert Herfurt, katerega sem zibala na svojih rokah? Gert se je nasmehnil. — Tega se ne morem spomniti, a jaz sem na vsak način oni, katerega mislite. Betty Flead je padla zopet na stol ter sklenila roki. — Tako velik in lep gospod je postal mali Gert! Pravzaprav ni ni-kako čudo, kajti vaši stariši so bili najlepši ljudje! Brez matere pa ste morali vzrasti! Kako žal mi je bilo! Vas in vašega dragega očeta sem pogosto tbiskala. Takrat sta stanovala v župnišču. Ali se tega ne spominjate več? — Žalibog ne, Miss Flead! — No torej. Bili ste komaj stari deset let, ko ste odšli s svojim očetom, takoj po velikem požaru. Ali se spominjate vendar tega, kako je treščila strela v našo cerkev? — Tega nisem še pozabil! Pokimala je. — Kaj takega ni lahko pozabiti tako hitro. Povejte mi sedaj, kako še godi vašemu očetu? — Umrl je pred dvemi meseci! — Umrl! Tak postaven in lep mož! O, Mr. Gert, vse ženske so se ozirale za njim. On pa ni pogledal nobene, razven vašo krasno mater. Bila je pravi angelj, raditega je morala umreti tako zgodaj! Kljub temu pa ni vaš oče pogledal nikake druge. Tako zelo jo je ljubil. Meni se vedno zdi, da je ostal odsvit te sreče v teh zidovih, kajti v tej hiši stanujejo le srečni in zadovoljni ljudje. Moja mrtva Miss Brown in jaz sva si ogrevali srce ob tej sreči. Prevelika je bila, da bi mogla trajati dolgo časa. Kratko leto — in vsega je bilo konec. Miss Flead si ie obrisala s predpasnikom oči, ki so i i mstale mo- POZOR, ROJAKI Is našteva na lista, katerega im razvidno, Vam Je naročnina pošla. Ne Aa- ' kajte toraj, da sa Vsa spominja, temveč obnovite najtočnin* ad direktna, ali pa pri enea čila naših zastopnikov. Kretanje Parnikov %— Shipping News — SX kre. (Dalje prihodnjič.) DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa v«i Slovenci v vali okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar Ban Francisco, Jacob T^nsMn COLORADO Denver, J. Bchutts Pueblo, Peter Culls, John Qerm. Frank Janesh, A. Baftlč. Bali da, Louis Costello. Walsenburg, U. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis. Louis Bfin'«"i ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Blish, J. Bevčlč. Mrs. F. Laurich, Andre« Splllar. Cicero, J. Fabip^. Jolict, A. Anzelc, Mary Bamblcia. J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Angnsttn North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch. Summit, J. Horvath. Waukegan. Frank Petkovšek in Jo±s Zelene. KANSAS Glrard. Agnes Močnik. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Cerne. KltzmWer, Ft. Vodcpivoe MICHIGAN Calumet. U. F. Kobe Detroit, Frank Stular. Ant. Ja-nezlch. MINNESOTA Chlsholmn. Frank Oonftc. Frank PucelJ. Ely. Jos. J. Peshel. rr tekula. Eveleth, Louis Gouts. Gilbert, Louis Vessel Hlbbing, John Povše Virginia, Frartk Hrvatlch. Sheboygan. Johr Zorman. West Allls. Frank Skok. MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup. M. 1L Panlan Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Broderlck. . _ NEW YORK Gowanda. Karl Bternlsha. Little Falls. Frank Masla. OHIO Barberton, John Balant, Joe Hltl Cleveland. Anton Bobek. Chaa Karlinger, Anton Slmclch, Math. Slapnlk. Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nagods. Lorain. Louis Balant in J. Kumie Niles. Frank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar. Youngs town, Anton KJkelj. OREGON Oregon City. J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge. Frank Jakfla. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavsc. Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Bresovee, V. Ro~ vanšek. Crafton, Fr. Mschek Export, G. Prsnč. Louis Zupančič, A. SkerU. Farrell. Jerry Okorn. Forest City. Math. Kamin, Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Rank It- rwi^haAfc, Irwin, Mike Panahek. Johnstown, John Polane, Martin Korosheta. Krayn, Ant. Tauielj. Luzerne, Frank Bailor?«, Manor, Ft. Demshar. Meadow Lands. J. Koprlviek. Midway John 2ust. Moon Fun, Fr. PodmlUsk. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arb in U. Jakobich. J Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading J. Pexdtre. Steelton, A. Hren. Unity Sta. in okolico. J. SkerU, rr. Bchifrer. West Newton, Joseph Jovaa Wffloek. J PetsrnsL UTAH Helper. Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Ivai WISCONSIN Milwaukee. Joseph Tratnik in Jos. Corsn. Radna in okoltad, Frank Louis 1 r. 17. Julija: Berlin. Boulogne intn ž?ur Mer Ure- Rock 18. julija: Paris. Havre Westernland, Cherbourg, Aritwer-pen Stajendam. Rotterdam, Boulogne ■ur M*r 19. julija: Minnelonka. Ch^rte.urj C<>D"e Biancanum, Napnll, Genova 23. julija: Maureiania Cherbourg Europa, Cherbourg. I'.remen George Washington, Cherbourg, Bremen Albert Ba'.lin. Cherbourg. Hamburg 25. julija: France. Havre Homeric, Cherbourg Rotterdam. Uuul'^ne Sur Mer. Rotterdam Ruma, Napoli. Genova 26. Julija: Republic, Cherbourg. Bremen Helgeniand. Cherbourg, Aritwt»rpen Minnekahdu, Boulogne Sur Mer St. Louis, Cherbourg. Hamburg 30. julija: Aquitania, Cherbourg America. Cherbourg. Bremen New York, Cherbourg. Hamburg 31. Julija: Dresden, Cherbourg, Bremen 1. avgusta: lie de Franfe, Havre Vulcanic, T rut Bremen, Ch«-rt>ourg, Bremen Olympic. Cherbourg Permian«!, Cherbourg. Ant-.vcrpen Voleiidam, Buulogiif Sur Mer. Itot- tcrdam 2. avgusta: Levtatliun, Ch«r.__.urg Minnewaf-ka, Chei bourg 5. avgusta: Hermgaria, Clu-llxifg 6. avgusta: President Harding. Cherbourg. Bre-men Deutschland, Cherbourg. Hamburg 7. avgusta: Columbus, Cherbourg, Jirem^n E. avgusta: Majestic, Cherbourg I1\ mpic. Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Augustu«. Nai*>!i. Genova 23. avgusta: Miiinekahda, Boulogne Sur Mer 25. avgusta: Reliance. Cherbourg, Hamburg 27. avgusta: il»- de France, Havre Berengarla. Cherbourg Columbus Cherbourg, Bremen America. Cherbourg, Bremen N^-tv Voik, Cherbourg. Hamburg 28. avgusta: Oresderi. Cberbourg. Prt-nivn 29. avgusta: Kurnpii, I'htrV'urs. liremen Majestic. Cherbourg r^nnUn'l. Cherbourg. Antwerpen Yolendam. Boulogtie Sur Met. !£«.(-teriii.rrt 30. avgusta: Kepublic, Cherbourg Bremen St !>>uis. Cherbourg, li.tmburK Conte iiiancatnanu. Nui««ii. Genova 6 DNI PREKO OCEANA j Nsjki ajSa tn najbolj ugodna n«i aa | ootevanio nt ogromnih oarnlkih: PARIS 18. julija; 16. augusta n P. M.I i 1 A. M.I FRANCE 25. julija; 20. augusta (7 P. M > (7 P. M. > He de Franee 1. aui».; 27. aug. 11 P. M.) (Opoldne) Najkrajla pot po tciacnicl. Viua. Jo t posebni kabini a ▼aeinl sirarni ml adobDOwtl — Pijača tn slavna fraocoaka kuhinja, larodno nlske eone VpraSaJto kateregakoli pooblaMaaaga ageata FRENCH LINE 1» iTATE STItKCT NIW YORK, N. V. Ve eliki POLETNI IZLETI V DOMOVINO Pridružite se poletnih izletov, katere priredi WHITE STAR LINE. Stotine vaših rojakov bo navzočih. OLYMPIC vyL' * iz NEW YORKA 1. avgusta Spremlja g. Vladimir Grigoroff, član new-yorskega urada MAJESTIC mnjl^ij 1 IV- iz NEW YORKA 8. avgusta Spremljajo potniški izvedenci od White Star Line Vi znate po preteklih skušnjah, kako prijetni so ti izleti v domovino. WHITE STAR LINE zna urediti, da se čutite domače. HOMERIC - 25. julija OLYMPIC - 22. avgusta MAJESTIC - 29. avgusta (Največji parnik na svetu) Za popolna pojasnila vprašajte naše dobre zastopnike ali — WHITE STAR LINE International Mercantile Marine Co. NEW YORK CITY No. 1 BROADWAY ZASTONJ Pošljite po naše lepo ilustrovane knjižnice. Vsak zastopnik izda putrdilo *t croto, katero je prejel. Zastopnlkt rojakom toplo priporočamo. Naročnina sa "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.. za ftttri mesece $2.; za četrt lets $130. New York City je $7. celo leto Naročnina lo teto. Evropo je $7. aa ca- POZIV! V«i naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista.