Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Dolnja Lendava, 1. julija 1934. Štev. 26. Cena 1 Din. Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom 8 Din. 50 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. polož nice 11806 Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p. Popüst po dogovori. Neobdelano pole. Leta mi neva jo, mladina gor rasté, stari postanjüjemo. — Tak čüjemo po sveti, povsod, dostakrat i tak je. Tüdi v Slov. Krajini je tak. Stari rod bo žo spat, i novi vzeme v roke delo. Da pa bo znao delati, se na delo mora pripraviti. Prva Priprava za delo je pa spoznanje toga dela. Ki ne pozna svojega dela, toga obseg, namen, njegova sredstva, težave i trüde pri zvršavanji njegovom i končno sada, šteri se mora dosegnoti, nikdar ne bo znao delati. Vsaki mora poznati svoje delo. Mladina Slov. Krajine tüdi mora poznati svoje delo, ki jo čaka v njenom krili. To delo je sledeče: 1. Prevnogo trüda so prestali dühovni delavci po sveti i tüdi v Slov. Krajini, da so dühovno živlenje vernoga lüdstva podignoli. Pri nas celo na višino, do štere ne sega nieden kraj v našoj državi. To dühovno živlenje gordržati i razvijati je dužnost mladine, ki se je povsetila dühovniš-komi stani. Oster cerkveni düh, düh zatajüvanja, düh, ki Prenese vse nezahvalnosti i vsa ponižanja, düh popolne žrtve bo samo mogoči v zdajšnjih vero slabečih prilikaj, ohraniti tisto narodi, ka so njemi spravili trüdi starih. Bog je te blagoslovo, ar so iskali samo njega. Ščista novi svet se je odpro zdaj na nas i zato ščista nova mora biti tüdi tista dühovna moč, ki bo mogla düše občuvati nevere i je okrepiti pa spopolniti v dü-hovnom živlenji. Moč prvih glasnikov vere, moč apoštolov, evangelistov i mantrnikov se mora vkoreniti v dühovniškoj mladini naše dobe, da bo ta znala düše voditi h Kristuši. Do te moči pa pela samo edna pot: tesna zdrüžitev z Kristušom. To pomeni globoko, svetilko dühovno živlenje. Povana pobožnost zdajšnje žalostne razmere, gda na vsakom vogli najdemo že tüdi med prostim narodom never-nike, nikdar ne bo mogla na bolše spremeniti. 2. Socialne razmere so po celom sveti Žalostne, v našem kraji pa slabe že od nekda. Gda je naš narod bio ešče bole premožen i tüdi bole veren, níšče ne mislo na to, da bi se brigo za stalno preskrbo siromakov. Siromak i bogatec, kmet i arendaš, občina i kodiš so se razmeli. Od gladi nišče ne vmro i na cesti tüdi ne. Ali zdaj, gda so se vezi med Bogom i njegovim stvorenjom zrahlale, gda v siromaki vnogi ne vidijo svojega bližnjega, nego samo breme nepotrebno, zdaj mora mladina z odprem srcom stopiti k vsakšemi trpečemi i njemi nüditi pomoč. Z ódpr-tim srcom; ki nema dnes den odprtoga srca, ne spada med lüdi. Oprto srce je dejanska lübezen do trpečega bližnjega. Gučati ali pisati odc lübezni do bližnjega ne reši socialnoga pitanja. Guč i pisava je samo kazalo poti, kama se naj obrnemo z čütečim srcom. Delati se mora za trpeče, za vse trpeče, naj te že trpijo krivice, naj te že trpijo pomenkanje, naj te že ne dobijo dela, štero njim ide, naj te že nemajo človeka dostojnoga preživlajo. Podpirati mora mladina prizadevanje, štero išče pomoč siromakom. Takše je pri nas med drügim briga za Postavitev Doma sv. Frančiška. Ki ma dühovno živlenje, on že ma Odprto srce za siromake. Da če nema odprtoga srca do siromakov, je vsa njegova pobožnost skažlivost. Dühovniška mladina z svojim notrašnjim, globokim dühovnim živlenjom najde vsikdar pota za pomoč siromakom že po svojem pozvanji. Svecka mladina pa samo te bo rešiteo socialnoga pitanja, če si izposodi Kristušovo srce, njegovo lübeče, smileno i pravično srce. Brez toga zablodi v komunizem, ki je najvekša sebičnost na sveti i najvekši sovražnik proti lübezni do bližnjega, ar bližnjega nikak ne pozna. Če tak mislimo na celi svet ali samo’ na Slov. Krajino, moramo povdariti edno i isto, najmre: samo globoko svetniško živlenje dühovniške i praktično krščansko živlenje svecke mladine bo rešilo svet i Slov. Krajino tüdi ne nači. Mladina pod tov ednov zastavov kat. akcije, to je goreči mladi dühovnik i globoko veren mladi svecki inteligent roko v roki naj stopita naprej pa sta prinesla blaženstvo na svet. V Slov. Krajino tüdi. Ne klubi, ne organizacije, ne drüštva, ne stranke, nego samo i jedino iz globočine vere izvirajoče versko — ka-ritativno delo more zastaviti pot vali nevere i sovraštva, ki se kota po sveti i tüdi že v Slov. Krajini. Če mladino napuni globoka vera i velika lübezen do bližnjega, potem so rešena politična, prosvetna, jezikoslovna, delavska i ostala vsa pitanja, lüdi Pokrajinska Slov. Krajine. Nedelska šola. IV. Moč kapitala. Strašna je moč kapitala! Etak moramo razmiti to reč: Bogatec, kapitalist spozna, ka se v njegovoj državi na leto lejko oda deset milijonov metrov pšenice. Cena je za meter 100 dinarov. „Krasno bi zaslüžoˮ, misli kapitalist, „če bi jaz pridelao pšenico meter po — 60 Din. To pšenico bi tržo po 99 Din, včasi bi jo odao, ar bi bio falejši od drügih producentov i bi meo pri vsakom metri 39 Din. dobička, pri deset milijonovˮ centih, ali metrih deset milionkrat 39 Din, vküper 390,000.000 dinarov. Samo v ednom leti". Ka napravi zdaj te kapitalist? Vzeme v slüžbo šolane lüdij, šteri njemi napravijo načrt, ali plan, kak naj dela, ka bi resan zaslüžo v ednom leti 390 milijonov dinarov. „S stroji morate delati", bodo pravili šolani svetovalci, „ar kem več strojov dela, tem falejši je pov. Delo stroja je vsikdar falejše, kak delo lüdi". Pa se začne boj za — dobiček. Tovarna za stroje dobi naročilo i v par mesecaj so naročeni stroji na mesti. Jezeri delavcov so vrženi na cesto, mesto teh delajo — stroji. Do jeseni je na trgi kapitalistova pšenica, štera njega košta samo 60 Din za meter, oda jo pa po 99, zato pa v najkračišem časi vtekne v svoj žep že naprej izračunani dobiček: 390 milijonov dinarov. Kak se pa godi na cesto vrženim delavcom, šteri so prle na tom velkom posestvi oráli, sejali, želi, mlatiti? Za te se ne briga dosta naš kapitalist, on ma najmre ravno zadosta skrbi zavolo naprej določenoga dobička. Brezposelni delavci so prepüščeni sami sebi, hodijo od Petra do Pavla, se ponüjajo i prosjačijo za delo, ali podporo. Nekaj časa so istina brez slüžbe, ali siromak se hitro znajde. Na poli nema dela, zato prime lopato i kramp, pa se Pogodi za delavca na cesti, na štreko v kakšoj fabriki. Cele mesece je stradao on i njegova drüžina, ali zdaj, kda je hvala Bogi pali pri deli, je tihi, miren i zadovolen, prosi dobroga Boga, naj ne sfali dela. Med tem se pa naš kapitalist pripravla za novo gospodarsko leto, štero naj prinese novih 390 milijonov dinarov. Ali nekaj — nepričaküvanoga se zgodi. Drügi kapitalist, šteri je tüdi pameten i velki prijateo dobička, zvoha kak dobro ide njegovomi sosedi, te se tüdi odloči za spodoben »kšeft", nasledüje svojega soseda. Tüdi on vrže svoje »drage" delavce na cesto, küpi si stroje i v jeseni ma na trgi deset milijonov metrov pšenice, štera ga košta 60 dinarov za meter. Par milijončkov več, ali menje dobička toga drügoga kapitalista ne moti, on samo to žele ka bi meo dobiček kim prle v žepi, zato ponüdi meter svoje pšenice po 98 Din. Te prvi bi rad meo svoje stare küpce, zato popüsti ceno na 97 Din. Drügi kapitalist je prestrašen, popüsti celo dva dinara pri metri i ponüja svojo pšenico po 95 Din. Tak ide to handlanje, dokeč ne prideta dol s cenov na 80 Din. Na konci pa spoznala oba, ka sta nespametna, če eden drügomi delata škodo. Zglihta se, ka ne data pšenice pod 90 Din za meter i po toj ceni resan odata celo zalogo, to je 20 milijonov metrov. Država ma ne te način za edno leto pšenice naprej v skladiščih mlinov i tržcov, šteri so vložili svoje peneze v pšenico, ar znajo, ka jé prava cena 100 Din, zato pa pri vsakom metri zaslüžijo 10 Din., če ne več. Vse dobro, ali kaj bo zdaj s tistimi malimi Posestniki, kmeti, šteri delajo z Točnim delom, z delavci, ne pa s stroji? Prvo leto ešče za silo shajajo, ne dajo svojega silja na trg. Plačati morajo dačo, küpiti obüteo, obleč, to je istina, ali mislijo: izposodim si peneze na krajši čas, ali vzemem na dug. Plačam itak lejko, ar mam pšenico, štera bo mela prle ali sledkar dobro ceno... Čakajo, čakajo do prišestne jeseni, pa debelo gledajo: ne dragša: falejša je pšenica! Zdaj že tej menši kmetje morajo odati zalogo, ar posojila ne dobijo, trgovec pa tüdi ne da na vüp nikaj blaga... Morajo odati pšenico po takšoj ceni, kak ravno što šče plačati. Brez izjeme vsi čütijo, ka se nekaj strašnoga pripravla, njuv pov nema nikše prave cene, ka skoro zobston delajo. Ar ma trg že za celo leto naprej pšenico, so srečni, če dobijo za svoje silje 70 Din. za eden meter, to se pravi, ka majo pri vsakom metri 30 Din. zgübe. Ta zgüba se more pokriti, ali tak, ka kmet ponüca svojo gotovine, — če je pa nema, no potem se porodi — kmečki dug. Od leta do leta je slabše za kmeta. Ne more si inači pomagati: zniža plačo hlapci, dekli, prisili svojo nedoraslo deco, naj opravi to, kaj so v bolših časih opravlali pošteno plačani Odrasli delavci. Pride den, kda sploj ne more plačati hlapca i deklo, tüdi on, mali kmetič meče delavce na cesto. Brezposelnih je vsikdar več, lüdij, šteri bi lejko küpüvali, vsikdar menje, cene idejo za silo dol, pa itak ne morejo dobiti küpca za svoje blago ne kmetje, ne trgovci, ar lüdje kratkomalo nemajo penez. Vse more Stradati, vse mora v nesrečo, samo zato, ar sta si dva pametniva kapitalista zaželela kem vekši dobiček. Pali vidimo: dobiček, — žela po kem vekšem dobički — je rodio krizo, štero ne more vstaviti trplenje siromaka, ne joč lačne dece, ne pamet poštenih lüdij. Kapital i kapitalist, šteriva sta povzročila nesrečo, se ne geneta, dokeč prihajajo novi milijoni, dokeč Prihaja dobiček. Se zna, ka tüdi kapitalist se ne bo smejao brez konca i kraja. Njega tüdi prime i drapne kriza. V nedelo Povemo: kak. Pisma naših z tüjine Buenos Aires, Argentina. Prečastiti gospod urednik! Blagovoli sprejeti nekaj posebnih novic iz Argentine. Že v 1. 1930. sam Vam poročao od romanja Slovencov i Hrvatom v veliko romarske mesto Ljuhan k materi Milosti Bože, štero ste tüdi opisali v Mar. listi. Pošilam Vam nekaj slik. Vsako leto sam se vdeležo sküpnoga romanja z brati Hrvati pod vodstvom preč. g. Ruskoviča, frančiškana, kak de Vam na sliki razvidno. V meseci decembri preminočega leta smo pa že meli Slovenci svojega voditela, preč. g. Jožefa Kastelica izseljeniškoga dühovnika, Slovenca. Vdeležilo se nas je okoli 1000. G. Kastelic so celo preskrbeli, da je spevao pri slüžbi božoj slovenski pevski zbor. Tüdi mi Prekmurci, oboje veroizpovedi, smo se zdrüžili v precejšnom števili. Preč. g. pater Ruskovič, ki dobro poznajo Prekmurje i prekmurski narod, kak tüdi Vas i več dühovnikov z Varaždina, so Prekmurce posebi pohvalili. Kak je razvidno s slike, so naprej stoječi po večini Prekmurci, v sredi pa gospod pater Ruskovič. Slika kaže odhod iz cerkve 1. 1932. To je v Argentini najvekša romarska cerkev, kama romajo vsakšo nedelo jezeri i jezeri vernikov. Nekaj posebno važnoga je za nas prekmurske Slovence širjenje Novin i M. lista, štero se skoro Čisto iztrebi od nas. Jaz sam se za to dosta zanimao i sam mogeo izostati iz vrst naročnikov zavolo nesreče i nezdravja. Mogeo bi püstiti tüjino i priti domo — a zdaj se je moje stanje nekelko zbogšalo. Dosta bi bilo naročnikov, samo plačnikov ne. Kriza je tüdi zakrivila, ka nega stalnoga dela. Priporočao bi pa vsem domačim, ki majo svoje v tüjini, naj bi bili vsi naročniki Novin i Marijinoga lista i naj vsaki mesec sküpno pošlejo svojim v tüjino Novine i Mar. list, naše domače glasilo. Tak jih že pošila več drügih. Kelko haska napravijo z dobrim čtenjom svojim v tüjini, to se ne da povedati! Ešče več haska pa napravijo samim sebi. Zakaj? Gda dobi sin, hči, brat, sestra, mož, žena domače čtenje do rok, se ne odrine z dobre poti, veže ga dosta dobrih spominov, da se bo Ogibao slabi poti, da de znao svoj težko zaslüženi denarček prihraniti. Več bodo mislili na vas doma, znali bodo zakaj so šli v tüji svet — šli so iskat pomoči, zato da bi si pomagali, Vas rešili nevole i se tak enkrat veselo lehko vrnili k svojim v domovino. Telko sada bi rodilo naše domače glasilo, či bi bio vsaki izseljenec čitalec domačih novin. Ki pa majo svojce na stalnom deli, pa naročite na njüv naslov i plačajte. Vaši svojci Vam gotovo ne povrnejo samo naročnino, liki Vam bodo poslali ešče več... Zdao se je nam dostim Slovencom poznani Anton Klekl iz Krajne (sorodnik vlč. g. Klekl Jožefa) z Ka-tarinov Mülič z Dokležovja v cerkvi Nebovzete bi. D. M. na Avellanedi. Na svadbi je bilo veselo po domačoj krščanskoj navadi, spevale so se Marijine pesmi. Pomenljivo je, da smo se vsi zdrüžili i stopili v drüštvo živ. rožnoga Venca. Da bi bilo dosta takši nasledüvalcov tüdi med drügimi mladoženci. Mogoče vam je znano, da bo v glavnom mesti Argentine, Buenos Airesi letos meseca oktobra svetovni euharistični kongres. Računa se, da bo prišlo milijon romarov. Vsi narodje, ki so naseljeni v Argentini, se že pripravlajo, da kembole posvetijo to veliko versko slavnost. Horvate organizirajo P. Bruskovič i drügi hrvatski gospodje. Nas Slovence pa, šterih nas je okoli 25 jezero v Argentini, iz Slov. Krajine 1000, zbirajo izseljeniški dühovnik preč. g. Kastelec Jožef i za nas izdajajo list »Duhovno življenje". Oni so nastavili tüdi Pripravlalni odbor za euharistični kongres, šteri skrbi,' da se vsi Slovenci vdeležije te lepe verske slavnosti, ki so v Argentini. Za Slovence v Slov. Krajini skrbira jaz i je vabim jaz na kongres. Prosim Vas, objavite v M. List ali v Novinaj, naj njihovi domači pišejo svojim izseljencom v Argentino, ka se brez izjeme vsi zdrüžijo pri kongresi z lüblenim Jezušom v olt. Svestvi. Z velikim veseljom pa Pričaküjemo vas, gospod urednik i vse drüge gospode, ki bi se mogli vdeležiti te dalešnje romarske poti. Vas prisrčno 2 NOVINE 1. julija 1934. Pričaküjemo, vse, ka potrebüjete pripravimo i vas z obilnim blagoslovom, zadovolstvom sprevodimo k vrnitvi v domovino. Ozmec Franc, Almafuerte 151, Avellaneda, Buenos Aires, doma z Melinec. — Lepa hvala za slike, poročilo i vso lübezen. Bomo vnogo molili, da bo slava Jezušova v Olt. Svestvi močno narasla po euharističnom kongresi v Buenos Airesi. Vsi pozdravleni. — Vrednik. NEDELA. Jezušovo Srce, oméhči naša srca na smilenost do Tébe i tvojih düševnih i telovnih sirot! Nedela po Risalaj Šesta. Evangelium Sv. Marka VIÍi. Vu onom vremeni: Gda bi vnožina velika bila z Jezušom, i ne bi mejla kaj jesti, prizvajoči Vučenike veli njim: milo mi je nad vnožinov, ar Ovo že tri dni trpijo z menom, i nemajo, ka bi jeli: či odpüstim nje. lačne k njihovim hižam, pomenkajo na poti: ar so niki med njimi zdaleka prišli. I odgovorili so njemi Vučenicke njegovi: odket bi što nje mogo eti nasiti s krühom vu püstini? i pitao je nje: keliko krühov mate? šteri so pravili: sedem. I zapovedao je vnožini doli sejati na zemlo. I vzemši sedem krühov, i hvalo davši vloino je: i dao je Vučenikom svojim, da bi pred nje djali, i djali so pred vnožino. 1 meli so malo ribic, i one je blagoslovo, i zapovedao je pred nje djati. I jeli so, i nasitili so se, i nabrali so z ostanjenoga drlinja sedem košarov. Bilo ji je pa, ki so jeli, okoli štiri jezero; i odpüsto je nje. * Dnes najdemo Gospoda v püstini z velkov množinov lüstva, štera za njim vre, njega nasledüje, njegovo božo reč poslüša, ar čüti, ka je on vučiteo i vodnik naše düše, našega živlenja! Ali veliko navdüšenje naroda obimle lakota, glad, onemoglost, püstina... Krüh njim je potrebne, ali püstina ga nema i ne zmore. Zato njim ga da Bogi Bog da klico, rast, setev i žetev i živlenje. To so velke skrivnosti bože. „Koliko krűha mate?ˮ... „Odgovorijo:ˮ „Sedemˮ. Jezuš vzeme krűh, ga blagoslovi, porazdeli. Vzemejo i jejo i se nasitijo vsi... Nerazumlivo, ali bože dejstvo je. Velika Skrivnost božega dela. Občüdüjemo Boga, kda nam klice büdi, davle rast i žetev, ar velko i čüdovito je njegovo delo, občüdüjemo ga, kda blagoslovi 7 kolačkov i se množina nasiti i hvali Boga. Veliki i zmožen je Gospod Bog v vsem svojem deli! „Daj nam dnes naš vsakdanešnji krűh...ˮ molimo te, Gospod, ki hraniš ftičke, skrbiš za lelije, hrani i skrbi ešče za nas. „Vse oči se obračajo na tebe, Gospod, Ti jim davleš hrano ob pravom časi, odpiraš svojo dobrotlivo roko i vse napunjavaš s svojim sv. blagoslovom . . .“ Ps. 144. 15. Potrebno nam je tüdi jesti i piti, ar s toga izvirajo živlenske moči, ka lejko svoje dužnosti spunjavamo i se zveličamo. „Ne živimo zato, ka bi jeli, nego jemo zato, ka živimoˮ, pravi stara modrost! To je boža vola i to je krščansko načelo v tom pitanji! Jesti i piti mi more biti tüdi boža i sveta reč, ar v tom tüdi vidira volo božo! Zato piše sv. apoštol Paveo: „Če jete ali pijete . . . delajte vse Bogi na diko!ˮ 1. Kor. 10. 31. Te navuk nam davle denešnji sveti evangelium i navuk nam potr-java pelda Jezuša Kristuša samoga i pelda i vzgled več jezerne množine. Jesti i piti je tüdi potrebno, ali to moremo delati tüdi Bogi na diko i sebi na telovni i düševni hasek, ne pa na kvár i pógibelnost, Bogi pa na žalost! Živlenje je boži dar i to eden najvekših i svetejših; gordržanje i ohranitev živlenja potom prehrane nam bodi tüdi vsikdar sveta; sveta pa je, če je zmernost v jestvini i v pitvini! Našim v Argentini. Predragi! V nebi se pripravlajo na veliko slavnost. Sin Boži bo stopo na svet, kak negda v Bethlehemi. Spre-v odijo ga vsi angel je na zemlo, na srečno zemlo Argentine v Buenos Airesi. Tü vas roboti ino trpi jezero düš iz Slov. Krajine. Nebeski gost vas bo obiskao, k šteromi bodo vsi narodje sveta pošilali svoje sini i svoje hčeri, da ga v njihovom imeni molijo, pozdravijo, zahvalijo i se napunijo z njegovim smilenjom i vsemi njegovimi dari. Bodite pastirje pri njegovom prihodi! Pastirje bethlehemski. V priprostosti svojega srca obiščite kak oni z živov verov Jezuša v Oltarskom Svestvi pri Euharističnom kongresi. Molite ga I Prosite ga: smilenja odpüščenja, blagoslova, dela, mira, milosti za sebe i za nas! Jezuš naj bo središče med nami i vami! V njem i po njem bodimo vsi zdrüženi! Vi molite za nas! Mi bomo za vas. Najvekše veselje s tem Spravite nam, svojim domačim, če zvemo od vas, da ste bili pri Jezuši, da ste se pomirili ž njim, da ste obüdili od nas dobleno vero v njega i lübezen do njega. Spravišče Olt. Svestva ali euharistični kongres naj pripela vse naše izseljence v Argentini v Jezušovo Srce! To je naša žela, naša jedina prošnja i naše najvekše veselje. Vsi bodite pri sv. prečiščavanji po dobroj spovedi. Te naš glas naj se poslühne! Argentinski izseljenci z celim srcom mislijo na vas: Vüš/ dragi domači. Dari v naravi od 29. aprila do 15. junija za Dom sv. Frančiška v Soboti. kolač krűha so darüvali: N. Črensovci, Kolenko Ivan, Črensovci, Zver r. Horvat Sabo Ana Trnje, Godina Marija dovica, D. Bistrica, N. Črensovci, Hozjan Marija, Kavaš Mihal, Maučec Kata, Raduha Marija 3 kolače, Copot Jula iz Odranci, Ščap Ana Beltinci, Vogrinčič Marija Bakovci, Bratkovič Roza pol kolača, Bakovci. Žito dano: V Bakovcih: 15 kg žita za kokoši, v Turnišči 13 kg žita, Preč. gosp. Bakan Štefan, ekspozit na Hotizi, mešano žito za kokoši. Melo i otrobe so darüvali: Iz Bakovec 25 kg bele mele, N. N. Turnišče 8 kg, g. Hartner M. Sobota 100 kg, N. N. M. Sobota 1 vreče otrobov, Horvat Janoš iz Bakovec 20 kg otrobov. Drügi dari: N. Črensovci 1 kad skvašene repe, 4 kokoši, 10 belic; Copot Jula Odranci, vrhnje i kisilak, N. N. 2 1 mleka, g. Benko Josip, nar. poslanec 10 kg masti, 10 kg govedine, 10 kg teletine. Iz Bakovec 2½ 1 olja, 2½ kg masti, 100 belic, mil. g. kanonik Szlepecz 1½ kg prave prežgane kave i dve foringi, preč. g. Bakan Štefan, ekspozit, Hotiza 1 kad zelja, 1 kad repe; N. N. M. Sobota 3 košare krumpilna, šalato i špinačo večkrat, 2 tanjera, 1 šalico s tanjerekom-; N. N. 1 pribor, 2 brisači; Ana Kozar Krog, petržeo; ga. Faflikova Sobota, stari divan; hotel Bac M. Sobota, veje za grah i grajšček, gdč. Šankal, M. Sobota 3 piceke. Titan Franc, Krog, preskrbo stole i klopi pri odprtimi kühinje, Borovič Štefan, kmečki dečko, en den tesar-skoga dela, N. dečko z Kroga valek za testo, možar, grable, kramp, rasoje, korito, kmico, krničico, sekerico i ščapje za grah. Bencek Franc z Satahovec hrastov škafec, Horvat Ivan, velemlinar na Müri poleg hrašenskoga broda bükovo desko. Gremij trgovcov v Soboti je darüvao 1 motiko za ograček, 2 navadni motiki, 2 lopati, 2 emajliranivi vedri, 2 skledi za mujvati i 2 stojala za teve skledi vu vrednosti 304 Din. Pohištvo, jedilno šker, posodo, drva, slamo, svinje, zrnje, krumple je poskrbo Dom sv. Frančiška z nabranih penez. Penezne dare pri drügoj priliki objavimo. Od 29. aprila do 15. junija je kühinja Doma sv. Frančiška dala brezplačno: 52 obeda, 20 zajtr-kov, 10 večeri i 12 prenočil. Vsem, ki so nam posodili stole, klopi, posodo, šker, vsem, ki so dvo- rni pri prvom obedi, — kak Boroviči, Ferenčič i Mataji z Kroga, Gradiščarom i Pertoci Jožiji z Rakičana — vsem, ki so nam dali foringo i opravili kakšekoli delo, vsem, ki so nam dali dare i kazali v kakšemkoli formi naklonjenost, se z Jezušovim Srcom zahvalimo i prosimo toga blagoslov na nje i vse njihove. Z ednim pa prosimo vse, štere bo pot pelala v Soboto, naj obiščejo Dom sv. Frančiška, Križova 4. Tü smejo tüdi pitat, če bi sestre kaj potrebüvao za kühnjo siromakov. Potrebüjejo najmre ešče dosta. Odbor „Doma sv. Frančiška.“ Zlate düše! Lačne düše! Ki ma srce, naj pomaga! Iz pisma edne naše delavke v Franciji svojemi brati. ...Slednjo nedelo v aprili je bilo tű na Montagne prvo sv. obhajilo. O, da bi Ti vido, kak je bilo lepo. Do poudneva sem ne mogla biti navzoča, ar so mi posli ne dopüščali. Odvečera sem pa bila pri večernicaj. Vseh prvoobhajancov je bilo okoli dvanajst. Letos je šče prej to dosta bilo, ar je fara jako mala. Cerkev je bila vsa v rožaj. Deca so sedela naprej pri oltari. Najprle so bile slovesne večernice, štere je meo č. g. dekan. Te je meo tüdi za prvoobhajance lepi govor. Nato je bila procesija — po cerkvi. Dečki so šli naprej z gorečimi svečicami, za njimi deklice. Nato g. župnik. Lüdje so pa med tem časom molili. Deca so Šla pred Marijin oltar, se tam zročili svojoj nebeskoj Materi v varstvo i sami zas-pevali lepo Marijino pesem. Lejko si misliš, kak mi je bilo v tom časi pri srci! Misli so mi odromale nazaj na tisti moj presrečen den — den prvoga sv. obkajila. Skuze so mi prišle v oči. Mislila sem, kak srečni ste ví deca. Doma ste. Mi pa daleč od doma... Po večernici so ešče deca zaspevala pred farofom gg. dühovnikom lepo pesem. Kak so lüdje bili genjeni. Ništernim so prišle skuze v oči. Jaz sem se pa zmislila na Slomškove reči, štere So njemi zaistino prišle iz srca: „Oh blažena leta nedolžnih otrokˮ. Kak globoka vsebina je v tej rečaj... Značilno pa je to: že edno nedelo naprej so gg. dühovniki prosili vse svoje vernike, naj molijo za to deco. Tü so tüdi verni lüdje i ne samo neverni. Šteri je veren, je zaistinsko,ne samo na pol... Dragi brat! Sam Bog ti naj plača tvoj trüd, šteroga si meo, kda si mi preskrbo prestavo grehov, za izpitavanje düšne vesti, v francozščino. Na te način sem se mogla na risalsko soboto s pajdašicov lepo spovedati. Na risalsko nedelo pa biti pri sv. obhajili. Doma sem se lekaj nikdar nej tak skrbno Pripravlala kak sem se tű, da vredno prejmem Jezuša v svoje srce. Kak mirno i srečno sem se počütiš tisti den... V tüjini, bridkoj i delešnjoj, šče komaj more človek v vsoj globini spoznati, kak srečna je düša tista, v šteroj prebiva Jezuš. On sam nam da pravo tolažbo i velko düševno moč. Takši dnevi so naši srečni — nad vse srečni dnevi. Zatogavolo se tüdi nemrem svojim starišom zahvaliti, da so me tak lepo i v krščanskom dühi vzgajali... Pa kak sem čtela v Novinaj zdaj pred kratkim v uvodnom članki, tak zaistino ništerni Živijo. Žalostno ali istinsko je, ka Vnogi naši lüdje zanemarjajo svoje verske dužnosti i pozabijo na vse lepe navuke, štere so doma čüli. Zgodi se tüdi, ka je' šteri doma dober bio, tü se pa pogübi. Ništerni so pa ne dobro vzgojeni. 1 tű se za njüvo düšno živlenje níšče dosta ne briga, sam pa šče menje. Tü je vsaki sam sebi prepüščeni. Či pa ide k sv. meši, pa predge ne razmi. Zato bi jako dobro bilo, či bi si vsaki naš delavec i vsaka naša de-lavka naročila na naše krščanske liste, pisane v jeziki kak je včila njüva lastna mati se prekrižati i moliti Očanaš. Žalostno, preci žalostno pa je to: kak dugo so že naši lüdje tű v Franciji, pa se je ešče od našij domačij dühovnikov níšče ne pobrigao, ka bi našim delavcom preskrbo bar prestavo grehov, za izpitavanje düšne vesti, na francoški jezik. Kama ležej bi se naši lüdje tű spovedavali! Vsaki pa, šteri ide z domi kamašte v tüjino, bi mogeo iti prle k domačemi, ali g. plivanoši, ali g. kaplani, ka bi tű dobo potrebnij navukov i tanačov. Hvala, dragi brat, ka si mi preskrbo prestavo, štero bi morao dobiti vsakši naš delavec v roke------ Jako potrebno pa je, da bi šo vsaki delavec, šteri bi že znao nikelko francuški, k g. plivanoši tiste fare, v šteroj je i dela. To bi njemi mogla biti prva skrb, ka bi se spoznao z g. dühovnikom, kama hodi k sv. meši. Vej so tej dühovniki vsi jako dobri pa radi spunijo vsako želo tistoga, šteri išče pri njij pomoči. Samo či je to v njüvoj moči. Tak de se s tebom pogučavao, kak či bi ti bio oča. Ne bežati pred dühovnikom! Liki vsi k njemi, ar se dosta naših lüdi pogübi v tüjini. Ne trbej nasledüvati tiste Francoze, šteri živejo tak, kak či bi Boga ne bilo i v nedelo delajo bole kak drüge dneve. Naši lüdje naj po-snemajo živlenje tistih Francozov, šteri so zaistinsko verni. I či do tak živeli, ne de njim trbelo biti sram zavolo njüvoga živlenja — ne pred svojimi starišami, šče menje pa pred Bogom! Pripomba. Med starejšimi dühovniki ne ve níšče francozki, ar so se inda mesto francozščine včili nemščine. Gospod dekan Jerič je že lani poslao v tiskarno prestavo grehov za izpitavanje düšne vesti na francozki jezik, pa ešče dozdáj snopiči ne izišli. Smo se ponüdili, pa se znova ponüdimo vsem, ki znajo francozki, naj napravijo to prestavo i mi jo dragevole objavimo v Marijinom listi. — Vrednik. Misijoni. Doktor — dühovnik — misijonar. Püšpek Prvost je v svojem misijoni v Ranguni v Indiji posveto za dühovnika dr. Patrika Donoghuea. Novomešnik je potomce angloindijske drüžine, bio je doktor, a ponüdo se je misojonarom v pomoč i bio pri njih 5 let. Nazadnje je odišeo v bogoslovje v Penang na Maliki. Novi misijonar bo dosta dobroga včino v Rauguni, zato ka zna indijski jezik, birmanski i kitajski. Rešüvati posküsi. Lazaristi iz Kianfa so dozdáj zobston posküšali rešiti misijonara Anzeltna, šteroga so 24. dec. odpelali ropari. Pred nedavnim so dobili listek od zgrablenoga misijonara, gde gosp. Anzelm poroča, da je betežen i da ma plüča zvužgana. Roparje prosijo velko odküpnino, a zdaj se niti ž njimi pogajati ne da. Mandžurija. V pristanišče Dairen so prišli novi 4 dühovniki i eden brat i so prevzeli prefekturo Iian. Vsi so kapucinci iz Tirolskoga. — Na misijonsko postajo Tejkaton sta vdrla dva razbojnika, pobrala nekaj penez i vmorila misijonara Emila Chareta pa njegovoga slüžabnika. Mandžurske i japonske oblasti zasledüjejo morilce. Tcentu. Prokletstvo opija. V ednoj, bogatoj drüžini v Tcentűji so meli ráj dečke kak pa deklice. Zadnje tri hčeri so mrle pri sestrah. Prva je mrla kak kristjanka včasi, kak je prišla, drüga je Vmrla vsa pohablena zavolo očovago krutoga ravnanja, tretja je ostala doma i dvorila oči i 13 letnomi brati, šteriva sta zmerom kadila opij. Cele noči je mogla gor biti, pucati pipe i je pa napunjavati. Nazadnje jo je mati vso v krvi prinesla k sestram, štere so jo ne mogle več rešiti. — V zavetišče so sprejele sestre malo robinjo, štero je pregnala gospodarja. »Ka pa ti je", jo je pitala sestra, gda je zatrdjavala, ka je ne lačna i ka jo nikaj ne boli »Obleka se me je prijela i me boli . . .“ Sestra jo je preiskala i zapazila, da je deklica vsa opečena. Njena gospodarica se je napita opija i se zabavala s tem, da je svojo malo žrtev žgala z gorečov svecov. — Opij je čemer i se dela iz makovih zelenih glavic. Boncovo spreobrnenje. Franciškanke so se spoznale z 89 let starim boncom, šteri je bio glühi. Bonc je poganski dühovnik. Vsakši tjeden so ga pohodita, i njemi gučale od Gospoda Jezuša, od Njegovoga neskončnoga smilenja i on je nje komaj čakao. S sestrami sta hodili tüdi dve kristjanki, šteri sta meli jako močen glas i sta ga včile. Pa se je starček zmislo, ka bi sestram vrno obisk. Sestre so ga slovesno sprijale i ga vodita po zavodi. Šteo se je pá na vsaki način vdeležiti sv. meše. Iz kapele je prišeo 1. julija 1934. NOVINE 3 navdüšeni, a ves zdelani. Dobo je dober obed, a slabost ga je ešče izda držala. Kristjanki sta povedali sestram, da je starček dobro povučen v svetoj veri i da bi ga včasi krstili. Bonc je te napravo izpit iz katekizmuša i bio prerojeni v krstnoj vodi. Sam je povedao, ka je to bio najlepši den njegovoga živlenja. Nova kapela. Sestre v vikariati Sutcinen so dobile novo kapelo, štera njim je v najvekše veselje. Prve dni se je zgodila velka nesreča. Vlomilec je vdro v tabernakl, odneso ciborij i lunulo z Najsvetejšim Svestvom. Čez nekaj dni je stopo neki kitajski dühovnik mimo male trgovine, pa je zagledao v okni lepo zlato lunulo, vstopi i jo küpi. Lunula je tista okrogla posodica, kama se dene sveta hoštija, štero vidimo skoz glažovine manstrance i jo molimo, ar je sam Gospod Jezuš Kristuš skrit pod tov podobov krüha. Kak skrbi Bog za svoje ovčice! Za nekaj dni se njim je posrečilo najti tüdi ciborij. Bio je v vojašnici 8 dni, poganski vojaki so ga z velkim veseljom vrnili, ar so se bojali maščevanja krščanskoga Boga. Srezki načelnik, g. Dr. Trstenjak odide. Po slüžbenoj potrebčini je premeščen nas Srezki načelnik g. Dr. Trstenjak v Split. Na njegovo mesto pride g. Dr. Krtina. Gda nas g. dr. Trstenjak zapüsti, se njemi iz globočine srca zahvalüjemo za troje: 1) da je s svojim krščanskim živlenjom kazao nam dober zgled i s tem pridobio tű na meji ugled državnoj oblasti v nedoglednoj visini med našim krščanskomislečim narodom; 2) ar je poštüvao zakone i v okviri zakona brano pravico vsakoga državlana, i 3) ar je s svojim pravičnim, plemenitim, sirokosrčnim, pravim dejanska nacionalnim čütenjom i delovanjom najkrepkej vtrdo narodno-državno zavest v našem srezi. Gda se njemi za vse to odkrito zahvalüjemo i njemi želemo prav srečno pot i puno blagoslova na novom mesti, pozdravlamonovoga g. srezkoga načelnika i ga prosimo, da si zbere isto pot, ki si jo je zbrao njegov prednik g. dr. Trstenjak, da toga začeto delo raste i doraste državi i narodi v najvekše dobro. I se popolnoma vűpamo, da tak bo. Politični pregled. Narodna skupščina. Zglasan je zakon, šteri je odpravo fideikomis. Proti je glasao samo g. poslanec Pavlič. On je najmre zahtevao, da se deo tistoga peneza, šteroga prinesejo takse pri odpravi fideikomisa, obrne na podporo vseučilišča v Ljubljani. A njegov predlog je bio odbit. Zglasao se tüdi zakon od zvünsodnoga postopanja. Törsko. Türčijo je obiskao perzijski šah, to je vladar Peržije. Bio je jako slovesno sprejet. Med Peržijov, Türčijov, Afganistanom i Irakom se sklepa vojaška zveza. En deo Ažije je s tem prišeo vküp, ki sega že tüdi do drügoga, do Japonske. Kajti Türčija narača svoje bojne ladje na Japonskom. Litva. Woldemaras, bivši predsednik,je z pomočjov vojske šteo vničiti vlado, a ta ga je premagala i obsodila na 12 letno vozo. Sestanek zvunešnjih ministrov Male Zveze. Vršo se je v Bukarešti. Po spravišči so objavleni sledeči sklepi: Mala Zveza: 1) včini vse, da se raz-orožitvena konferenca zaklüči s pogodbov, štera bo vezala vse države; 2) bo delala za mir; 3) z vsemi državami za gospodarsko obnovitev Europe; obžalüvanja vredno je pa, če Madjarska sama sebe izklüči od sodelovala; 4) ne dovoli, da bi se Habsburžani povrnoli; 5) v miri šče živeti z vsemi državami, posebno pa s sosedi i z Polskov; 6) z zadovol-stvom vzeme na znanje, da so se ponovili diplomatski odnošaji med Rusijov z edne strani i z Romunijov pa Čehoslovačkov z drüge strani; 7) da bodo vse države, štere so balkanski pakt podpisale, sodelüvale, se vzeme z zadovolstvom na znanje; 8) odobrio se sklepi gospodarskoga sveta Male Zveze; 9) Prišestna seja bo meseca septembra v Ženevi. Brazilija. Sprejeta je nova ustava, štera da Cerkvi popolno sloboščino. V ustavi se glasi, da so se poslanci z vüpanjom na Boga zbrali, ki je vretina vse dobrote i tak Zglasajo ustavo vsem podanikom na hasek. Ta pot je prava pot. Tlačiti bi jo mogle vse države i vsi narodi. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Dolnja Lendava. Slovo od sreskoga načelnika. Te dneve je zišeo glas, da so g. lendavski sreski načelnik, dr. Trstenjak Alojzij premeščeni iz Dolje Lendave v Split. Ta premestitev je zbüdila pri ogromnoj večini lüstva celoga sreza velko žalüvanje. Z gospodom načel-nikom zgübi naš srez pravičnoga i poštenoga uradnika. Posebno važno je to dnesden, kda si vsakši šče državne zakone razlagati po svoje. Oni so pa brez pogleda na desno ali levo po zakoni vsakomi nalagali dužnosti pa tüdi davali pravice, štere nam zakonidoločajo. Zato se je za njihovoga načelovanja v srezi zavüpanje do oblasti i državni zakonov močno vtrdilo. Za volo svoje pravičnosti so bili pri lüstvi globoko prilübleni. V g. dr. Trstenjaki smo imeli tistoga, povedali bi, očo, ki naj bi začelo tiste rane, štere so vnogi s svojim nerazumevanjom nas i naši prilik zasekali med nas i brate prek Müre. Gospod načelnik, kda se od nas postavite, se vam za vašo pravičnost i lübezen iz vsega svojega srca Zahvaljüjemo in Vam Želemo na Vašem novom mesti zadovolnost i boži blagoslov na Vaša prizadevanja za pravičnost. Novi sreski načelnik. Na mesto premeščenoga sreskoga načelnika so prišli v Lendavo g. dr. Krtina. Novoga g. načelnika prosimo, naj bodo po zakonaj pravični i naj blagolovijo zarazmeti upravičene žele i potrebčine našega lüstva, štere nešterni dozdaj neso šteli zarazmeti i mi jim bomo za pravičnost i naklonjenost vračali zavüpanje, poštüvanje i lübezen. Ar jih poznamo, se jih z vüpanjom oklenemo. Pri nas se je ustanovio za našo mladino Marijin vrtec, tak za slovensko deco, kak za vogrsko. Ravnotak se je ustanovila Slovenska Marijina drüžba za dekle i dečke. Glas. Od več strani čüjemo, ka se Prebivalstvo lendavskoga sreza potegüje i zavzema za drügo mesto javnoga kr. notara v Lendavi, kak je to tüdi včinolo Prebivalstvo sobočkoga sreza. Vzroki i razlogi so prilično isti, ar je v srezi veliki broj prebivalstva,mnogo posla i uradnih potov, štera eden komaj zvršava. Če bi pa bili dve mesti kr. javnega notara, bi se pa lüstvi leži podvorilo. Mi smo mišlenja, ka bi to bilo za naše lüstvo dobro i koristne, zato Ureditev te zadeve priporočamo novoizvoljenim občinskim odborom, ka žele lüstva upoštevajo i podpirajo Pritožba i priziv. Lista javnoga kr. notara dr. Peterlina je vložila proti občinskim volitvam pritožbo i priziv. Drügi občinski odbori so prisegli i prevzeli svoje posle. Te tjeden se je začela že pri nas žetev. Alojzijovo. Svetek sv. Alojzija, zaščitnika mladine, je naša mladina preprosto, pa tem bole iskreno posvetila. Skoro vsa šolska deca so te den pristopila k sv. obhajilo lendavske dece. Duga ves. Nesreča je doletala Matajovo drüžino. Žena i mati Mataj Elizabeta sta süšile seno, pri obračanji je žena stopila na kačo, ki jo je vjela. Ženi je začelo božno gračüvati, tak ka je komaj prišla domo i je še tisti den mrla. Doktor je dognao, ka njoj je zaostalo srce. od straha i od toga je mogla mreti. Zapüšča 4 male dece. Srimaško i žalostno drüžino naj Bog potolaži i pomaga. Lendavske gorice. S čresnje je spadnola Lešnjekova Mariča. Pri padci je dobila močne poškodbe tak, ka je mogla iskati zdravniške pomoči. Zdaj je že zvün vekše nevarnosti. Dobrovnik. Lüdem,ki želejo slüžbena mesta. V Dobrovniki se lejko zglasi pri gospodi kaplani edna ženska oseba, štera je lejko starejša, bo tam dobila dobro slüžbo. Edna vučitelska drüžina rabi eno moč. Šteje tri člane. Plača 100 Din. s hranov in stanovanjom. Plača bo povišana, če si oseba več zaslüži. Dela ne bo preveč, poštenost pa zahtevamo na vsaki način. Če poštenost pride, ne bo nikdar obžalüvala mesta. Naš človek primarij v Kőszegi. Dr. Vukan Franc, doma iz Tišine, sin skromnoga kmetovalca, dnes operater v splošnoj bolnici v Szombathelji, je povablen za operater-primarija v Kő-szeg. Da so ga povabili na to častno mesto, ne da bi razpisali konkurz, kak je to navada, je to priznanje dr. Vukani. Ne to tak malenkostna stvar dnes, kda se trgajo lüdje tüdi za slaba mesta. Zato njemi Želemo mnogo sreče, ar znamo, da je naš dober rojak. — Dr. Vukan je hodo v šolo na Tišini. Vučiteo ga je spoznao* za posebno nadarjenoga, i si je prizadevao doseči pri tistokratnom preč. g. kanoniki dr. Ivanóczyji, da spravi dečka v gimnazijo, česa starši ne bi zamogli. To se je zgodilo; končao je gimnazijo v Kőszegi z odlikov, takisto medicinsko fakulteto s posebnim priznanjom v Budapešti. Taki na to je dobo mesto prvoga asistenta na kirurgičnom oddelki na univerzi v Debreceni. Polog drügoga pa se je odliküvao s svojimi povsem samostojnimi razpravami, ki so jih objavili zdravniški listi v raznih državah. Tüdi kak predavateo je preseneto svoje kolege na kirurgičnih kongresaj. Kak nam je znano, je dr. Vukan zdaj najmlajši operater-primarij na Vogrskom, star je komaj 33 let. Tak lehko Pričaküjemo od njega še mnogo novoga v tolažbo bolnikov i v ponos svojega rojstnoga kraja. — Dr. Vukan je sestranec mil. g. prelata i kanonika dr. Rogač Franca. Njegov vučiteo je bio g. Antauer Eugen, Zdajšnji šolski upraviteo na Tišini. - Iz srca Čestitamo. V 1. razred gimnazije v Soboti se je spisalo nad sto dijakov. Pretežna večina je iz Slov. Krajine. Nesreče. V Sobočko bolnišnico so sprejeti: Cvetko Marija, roj. Horvat, dninarica iz Bunčan, ki je dne 16. VI. cepala drva, pri šterom deli njej je poleno zletelo v desno stran obraza pa jo poškodüvalo. — Vöröš Štefan (doma iz Prosenjakovec 43, star 60 let, evang. vere, posestnik) ki je vozo domo seno, je spadno tak nesrečno z voza, da si je roko zvino. — Panker Ana, dninarica iz Prosenjakovec 75, stara 32 let, štera je kopala pesek pa se pri kopanji edna plast na njo porüšila, prevrgla imenüvano, i si je ta pri padci zlomila desno roko v sklepi. — Ozvatič Helena, 10 let stara, doma iz Čekečke vasi 33, si močno potukla levo nogo, gda je spadnola z čresnje. — Drvarič Marija, žena maloga posestnika iz Novih Beznovec 6, stara 54 let, je po nesreči spadnola z lipe i si zlomila desno nogo. — Sever Alojz, Žandarmerijski podnarednik v Apačah št. 2. se je selo i je pri prekladanji svojega kovčega z vagona na postaji v Gor. Radgoni tak nesrečno spadno, da si je zlomo dve rebri. Delo je iskalo v Soboti na borzi dela od 11--20. junija 60 moškov i 55 žensk. — Vršo se je tüdi oster pregled po inšpektori na borzi dela Preminoči tjeden. Je vüpanje za 5 razred gimnazije v Soboti ? Jé. To pa zato, ar velika požrtvovalnost sprevaja celo delo ne samo pri nabiranji podpisov, nego predvsem v pokloni g. profesorov i občine M. Sobota. Profesorski zbor je skleno, da bo brezplačno včio v 5 razredi k leti, občina M. Sobota pa bo ostale stroške pokrila. Vse hvale vredno. Beltinci. Vmro je Balažic Matjaš, mož naše vrle širitelice, Ščap Ane. Naj vživa mir pri Srci Jezušovom. — Z poda je spadnola Škafar Jožefa žena, Ana, pa si je močno vrazila roko.. Krog. 22. junija je.pri nas gorelo. Vužgala se je oslica slame pri Meolic Jožefi. Ogenj je vöprišo brš- čas po deci. Gasilskomi drüštvi ide hvala, ka se je ogenj ne dale širio. — Več naših mladih je v Franciji, šteri ne dajo nikšega znamenja od sebe. Trno žalostno je to. Rešena tožba. Tratnjek Štefan, Sabo Velimir, Franko Geza i Graj Andraš, vsi iz G. Bistrice, zastopani po Dr. Janko Pikuši, odvetniki v D. Lendavi, so tožili šol. upravitela Železnik Oroslava za razžalenje časti zavolo uradnih poročil, ki ga zastopao Dr. Marijan Stupica, odvetnik v D. Lendavi. Tožbo so tožitelje pri prizivnom sodišči zgübili i bili obsojeni na povračilo vseh stroškov tožencove obrambe. Agrarnim interesentom. Ki neste plačali arende od agrarne zemle za leto 1932 i 1933, ste jo dužni do oktobra meseca plačati, ovak zgübite zemlo. Tak je oblast razglasila. V lendavskem srezi je okroglo 160 jezero dinarov zaostanka, v sobočkom pa samo 7000 dinarov. Na podporo Novin je poslala Gorenčič Terezija iz Zagreba 10 Din. Bog plačaj. Črensovci. Na župnišči so se dogotovili popravki, ki so bili jako potrebni. Že davna žela se je spunila, da sta shrambi dobile okna, da je stranišče dobilo odvajalne cevi z jamov i da se je stüdenec popravo: Spodnji del farofa je tüdi silno potrebüvao osüšitve. Smrt najstarejše ženske. V Nedelici je mrla 106 let stara Šömen Orša. Starica je bila 67 let dovica i vživala trdno zdravje. Pred kratkim je spadnola i te spadaj je povzročo smrt starice Jezuš njej bodi tolažba. Novine so naraste za komadov: 4 v Franciji, 1 v Mostjah, 1 v Beltincih, 1 v Gomilici, 1 v Trnji. Sküpno za 8 komadov. Bogojina. Našega g. plebanoša je nikak zatožo financom, ka bi nekše takse mogli plačati. Ztožo jih pa ne, ar finance to ne briga, na koga glasajo pri občinskih volitvaj g. plebanoš i na koga ne. Širitelje! Kak to številko do rok dobite, idite od hiše do hiše i povsod priporoča na drügo polovico leta naše krščanske Novine. Koštajo samo 12 Din., do novoga leta. To pa žesiromaktüdi zmore.-Vrednik. Občni zbor agrarne zadruge. Vršo se je na Ivanje v najlepšem redi. Za tajnika je zvoljen Žižek Joško iz G. Bistrice, za blagajnika pa Hanc Štefan, dozdajšnji tajnik, ki je Zednim tüdi Zadružni logar. Občni zbor je obiskao tüdi Dr. Štupica Marijan odvetnik iz Lendave, ki je razložo članom, kak se odplačüje agrarna zemla po tistih, ki so jo pred stalnim zakonom küpili. Oproščeni zrelostnoga izpita. Na r. gimnaziji v Maribori so zavolo dobroga včenja štirje oproščeni zrelostnoga izpita, ka njim ga je ne trbelo delati. Med temi 4 Dijaki sta dva sina Slov. Krajine: Sapač iz Skakovec i Cvetko iz Trnja. Čestitamo. PO DRŽAVI. Vmro lübiteo mladine. V Maribori je vmro goreči frančiškan O. Potočnik Paveo, ki je kak negda sv. Ivan Bosko, zbirao po Maribori zapüščeno mladino i skrbo za njo. Srce Jezušovo bodi njemi plačnik. Nesreče. V rüdniki Sisevac so čemerni plini dva rüdara vmorili, — Smrtno je ponesrečo Nikoljančič Vekoslav letalski poročnik prí Belgradi. — Na Rakovniki je pri po-biranji lipovoga cveta spadno z lipe i se bujo 13 letni Hribar Alojz. Šparanje na železnici. Minister za železnice je odpravo brezplačno vožnjo v salonskih vagonaj i režijske vozovnice, na štere se je plačüvalo samo 10% voznine. Toča je napravila velikanske kvare po Sloveniji, posebno v okolici Ormoža, gde je pobila svetoznane „jeruzalemske gorice i gde je strela vmorila tri lüdi. — V Dalmaciji i na Hrvatskom Primorji je toča napravili 15 milijonov Din. kvara, . 4 NOVINE 1. julija 1934. OKOLI PO SVETI. Grozno bitje. V Toulousi Parizi i drügih mestaj na Francozkom je pri drüštvi narodne mladine nastalo takše bitje med tov i komunisti, da je 700 lüdi ranjenih. Süše. V Angliji i na Čehoslovaškom je tak velika süša, da zmenküje pitna voda. V Franciji je zavolo vročine i süše silje slabo i so se vužgale šume. Kitajska. Naj se povodni ne ponovijo, kopa jarke poldrügi milijon lüdi i dela bore. Nesreče. V državi Sansalvador v jüžnoj Ameriki je viher vničo veliko pokrajino. Vmorjenih je 4000 lüdi. Petero dece je porodila v Kanadi neka ženska. Vse so deklice i zdrave. Starši so dobili vnogo pozdravov i tüdi vnogo darov iz vseh krajov. Hüdobija na viški. V Mehiki je general Cardelas držo spravišče proti katoličanjskoj Materi Cerkvi. Naj hüdodelnik pokaže svoje sovraštvo do Cerkve, je to spravišče obdržao v katoličanskoj cerkvi i jo s tem oskruno. Orgle za pet organistov. V Sidneji v Australiji so postavili orgule, štere majo 140 sprememb i 10.000 žvegeo. Či ščejo z celimi orgulami orglati, more k njim sesti pet kantorov. Dalnovidno gledališče. V Blackpolei na Irskom odprejo v kratkom gledališče, štero ma to posebne, da potom elektrike „Zelenˮ celo predstavo odda v 100 km oddaljeni London. Tak do z Londona lehko brez vseh stroškov navzoči pri igri na Irskom. Celi den so ga pokapali. Na Japonskom so pokopali admirala Togo. Pokopa se vdeležilo 1 milijon lüdi i je trpo od zore do sunčnega zahoda. Najmenši lüdje na sveti. Gamiza Everard, preiskovalec starin v Mehiki, je najšo ostanke starin: mrtva tela, hiže, šker, orožje, nikdašnjega naroda, ki je po goraj Mehike prebivao. Narod je bio jako izobražen, meo fino tkano obleko iz kaktusovih niti, za orožje lok i strlice, hiže so pa bile samo en meter visike, ar so lüdje meli samo 80 em visine. Dozdaj so mislili, da so bili najmenši lüdje Bambutijci v Srednjoj Afriki, šteri so meli 145 em višine, a nova odkritja so to mišlenje zdaj vrgla. Delphi ponovlen. Pri starih poganskih Grkaj je mesto Delphi (čti Delfi) bilo jako znamenito, tü so meli najmre svetišče proroküvanj, kama so romali poganje vseh grčkih pa še drügih držav, da bi zvédli prišestne reči, štere njim prorokinje bodo naznanile. Se zna, ka prorokinja ne mogla bodočnosti sigurno naznaniti, včasih pa je li trofila, ar poznala prilike pitajočega i ar so zmes meli prste tüdi hüdi dühovje. Največkrat pa je odgovorila tak, da je odgovor meo dva pomena. Na priliko: vojak jo je pitao, ki je šo v boj, či se povrne nazaj ali pa ne? Odgovorila je: odideš, povrne! se, ne merješ v boji. Pomeni dvoje: odideš, povrneš se ? ne. Merješ v boji. To je eden pomen. Ali pa: odideš, povrneš se, ne merješ v boji. To pa drügi. Zadela je, če je prišo nazaj pa če je vmro. Grčka vlada to staro mesto bo ponovila, ar bo tű zidala razne zavode za shrambo Starin, hotele i drüge zidine, naj se izletniki v kem vekšem broji zbirajo na njegovih starinskih tleh. Ladja, štera se ne more potopiti. Nemška vojna ladja „Záhringen“ je tak napravlena, da čeravno ma na jezere lükenj že, se ne more potopiti. Nemci so jo na čüden način zgradili. Ma stroje, ki jo gonijo, nema pa na sebi mornarov. To pa zato, ar je ta ladja za to narejena, naj se vči nemško mornarištvo pri strelanji na njo, na pravo strelanje. Vse je že prelük-njena, večkrat se je vužgala, a potopiti se ne more. Dve milijardi kil kave je vničeno v Braziliji samo zato, naj kavi cena ne spadne. A ka so milijoni v tom časi glad trpeli, níšče ne mislo na to. Je to krščanstvo ? Nemška mladina protestira. V Homburgi ob Saari je šest jezero mladencom, ki so v kat. drüštvaj organizirani, govorilo proti Hitleri i vladi, a: krška versko sloboščino. OD NAŠIH V TÜJINI. S. Bethlehem. Vučitelski izpit. Ciffer Franc je napravo vučitelski izpit za Srednje šole. — Zdalo sta se v ev. cerkvi Mőrec Karol z Gubič Almov i Šiftar Karol z Kaepel Margetov. — Operacija je prestao Gomboc Franc i se počüti že dobro. — Novo trgovino je odpro Ozvatič Štefan. — Mladoga Slovenca so ranjenoga najšli na cesti, 22 leti staroga Emila Bencaka, šteroga je v povozo nekši automobil. Mladenca so najšli štirje dečki i ga spravili v špitao, gde leži že brez nevarnosti. (Am. Slov. Glas.) Buenos Aires. Letos meseca oktobra se bo vršo v Buenos Airesi 32. svetovni evharistični kongres. Bo nekaj posebnoga. Slovenci so tüdi nastavili svoj poseben odbor za pripravo na te velikanski kongres, v šterom je tüdi sin Slov. Krajine, Ozmec Franc iz Melinec. Buenos Aires je veliko 3 miljonsko mesto, štero z grozovitov naglicov narašča. Pozdrav pošila: Friškič Irma, Saumeray, Francija, iz Veščice, celoj Slov. Krajini, svojim domačim, materi, sestram, brati, babici, prijatelica!!! i vsem žele zdravje. Zahvalüje se, ka redno dobiva naše liste. Tri leta je že tam, dobroga je malo Vidla, brezposelnih pa jako dosta, ka je žalostno. — (Naročnina zhaša na leto za vse naše liste 100 Din. Tak je ešče duga 46 Din. Vr.) PREKOSNICE. V zverinjeki. Tumač; te oroslan je tak močen, ka bi naednok dva bika raztrgao. En gospod: Sé jako vtegüjejo, ka bi rad vido oroslana. Tumač: Prosim, pazite, ka vas ne raztrgne. Pri zdravniki. Betežnik: Prosim vas, g. doktor, dajte mi svet, ka naj delam, da se pošteno vö vzračim i to za fal peneze! Doktor: Vračite se s postom. Sladoledaš. Gost: Včeraj sam dve mühi najšo v vašem sladoledi. Sladoledaš: Zdaj nega niedne, ar sem je dve vüri metao vö i do zadnje zmetao. Službena naznanila. Na osnovi po ministrstvu trgovine in industrije, Osrednje uprave za mere in dragoceno kovine v Beogradu z dne 7. III. 1934. št. 1082. odobrenega delavnega programa za pregled in žigosanje sodov v Murski Soboti meseca julija dne 12. in 13. VU. „ avgusta „ 13. in 14. VIII. „ septemb. „ 12. in 13. IX. Na banovinski vinarski in Sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto dne 15. septembra t. 1. Šola je dvoletna ter ima internat za 60 gojencov in 58 ha veliko posestvo z vsemi kmetijskimi panogami. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Kmečki sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, imajo pri sprejemu prednost. Sprejme se tudi nekaj eksternistov, ki stanüjejo izven zavoda. Mesečna vzdrževalnina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša od 251- do nájveč 300'- Din. Prošnje za sprejem (kolek D. 5.) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 20. julija t. 1. ter priložiti: krstni list, domovnico, odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; obvezno izjavo starišev, odnosno varuha, da bodo krili stroške šolanja. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov, ki refiektirajo na znižanje mesečne vzdrževalnine in žele banovinsko stipendijo ali stipendijo srezkega kmetijskega„ odbora, morajo priložiti tudi premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega stanja staršev, odnosno varuha. Taki Prosilci naj zaprosijo istočasno za odgovarjajočo stipendijo pri svojem srezkem kmetijskem odboru. Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo. Gospodarstvo. Kmet, poslüšaj ... 1 Malara poznate vsi. Njegova meštrija je, ka olepša stene v hiži i zvün hiže. Malar mora poznati farbe, mora znati, kak se dela z muštrami, ali slovenski povedano — z vzorci; malar mora znati — kak se zračunajo stroški, ka ne bi preveč računao, ali premalo, kda se pogaja' z gospodarom hiše. Malo mora znati? Nikdar ne bi vüpali kaj takšega trditi. Ravno naopak : brez prilične roke i brez šolane glave nega vrednoga slikarskoga delavca, ešče menje — majstra. Pa tüdi ma delo naš slikar, preden postane — detič, pomočnik, ali majster?! Tri do štiri leta se vči pri majstri v obrtnoj šoli; — več let hodi od majstra do majstra, od mesta do mesta (varaša), dokeč lepi den pove: lejko začnem delo na svojo roko. Kak pa kmet? Istina je, ka je vsaka prazna glava dobra za kmeta? Navadno se tak pravi, ka za kmeta, za delavca, je vse dobro i za takše pozvanje je vsaka glava — primerna. Zakaj ? Jeli je istina, ka oseo bi tüdi lejko prijeo za plüg, ali za drügo šker kmetskoga delavca, če bi njemi Bog roke dao namesto prednjih nog? Ne verjemo! Kajti istina je bila, istina je, istina bo, ka ravno kmetski stan mora meti prav dosta v glavi i v rokaj, če bi rad zaslüžo to, samo poštüvanja vredno ime. Kmet mora poznati zemlo i načine, kak se z zemlov pametno ravna. Kmet mora poznati dugo vrsto živali i način, kak se toj ali onoj živali podvori v zdravji, v betegi, v sreči ino v nesreči. Kmet mora poznati kmetsko šker, razmiti se more pri vremeni, pri mlekarstva on mora poznati trg, dužnosti i pravice državlana, občinara, kotrige te, ali one fare. Velko omaro bi lejko napunili s knigami v šterih se opisüje, kaj vse bi morao znati količkaj vreden kmet. I kak spretna mora biti roka kmeta, kmetice_! Ka vse morejo spretno opraviti kmečke roke, od te vučenosti bi pali lejko napisali debele knige. I zdaj pitamo; je li mamo naprave, gde bi se naš mladi kmečki rod tak skrbno i dobro pripravleno izobražüvao, kak na peldo bodi djano — malarje ? Ima kmétska mladina svojo kmetijsko šolo, gde bi pod vodstvom pravih strokovnjakov tedensko po sedem vör rasla v telovnoj i düševnoj moči? Ma naša kmetska mladina organizacije, štere po potrebi i zdravoj pameti v časi počitka jačijo lübezen i razumevanje do njuvoga bodočega pozvanja? Mamo gde kakše zakone, šteri bi branili kmetsko mladino proti nesramnomi i nepotrebnomi izkoriščati? Delavcev tovarni dela na den 8 vör. Lejko tüdi več, ali za vsako vöro prek toga časa njemi ide dvojna plača. Če ga prime beteg, ma zobston zdravnika, vrastvo, odprta je za njega pot v dobro opremlene bolnišnice. Kmečki hlapec, kmečki sin, delata 15 vör na den pa tüdi več brezi povekšane plače, brezi zavarovanja proti betegi i nesreči. Tak se godi kotrigam tistoga stana, šteri je po svojoj moči i vrednosti dela prvi v Jugoslaviji med vsemi stanovi. Što je kriv ka je tak? Samo kmetje sami, ar so takši kak tisti velki neroden kamen, šteroga vrže viher z gore i zdaj čaka: kda pride nova velka i divja sila, štera ga premekne s svojega staroga, že navajenoga mesta. Kmet se straši vsake novotarije; mirno prenaša, ka okoli njega se vse pašči, raste, on sam pa prosjači od Poncija do Pilata, naj za Boga miloga zagvišno püstijo njegovo komaj doraslo dete, kda je 12 let staro, od aprila do novembra iz šole . . . Zvvolo dela, paše . . . Zna mo za vés, gde od novembra do dnes nega vučitela i 120 zdravih, pametnih kmečkih malčkov „včiˮ edina ženska Učna moč. Mislite, ka se šteri kmet v toj vési gene ? Ne. Kmeti je tak tüdi dobro. Kmet zametavle ešče tisto malo porcijo izobrazbe, štero bi lejko spravo svojemi deteti po milosti i dobroti tistih stanov, šterim je skoro vseedno, kelko zna, ali ne zna kmečki sin. Dobro je tak? Pametno je tak? Lejko pri tom ostane? Ne. Ar neizobraženi kmečki narod si ne ve pomagati, pa njemi tüdi dobrosrčni lüdje iz drügih stanov ne morejo pomagati. Samo izobraženomi človeki lejko kaj dopoveš, ga lejko zdrüžiš, zbereš v organizacijo, štera bode mela moč i pamet za brambo proti izkoriščevalcom. Nikdar pa ne mislimo na to, ka bi vzgojili kmečki stan, šteri samo sebe pozna. Ne, ar kmet sam, brez drügih stanov je slabič. Od drügih stanov zapüščeni kmet bi z divjov naglicov leto nazaj na tisto stopnjo živlenja, štero je meo prvi človek na toj zemli. Samo zato se nam ide, ka bi ojačili kmečki stan i prek njega našo kmečko državo. Den za dnevom čtemo v razni novinaj, kakša nevarnost je za našo i drüge po bojni nastale države, agitacija Vogrov. Mislite, ka bi se što brigao za laži plačanih agitatorov s preka, če bi meli izobražen kmečki stan? Zagvišno ne, ar izobražen človek dobro zna: če je lejko živo naš kmet i delavec pod tihinskov oblastjov, stokrat Ieži shaja pod svojov strehov. Izobraženomi kmeti zobston lažejo, ka je dnešnja sükešina samo zato nastanola, ar so razdrobili velko Avstro-Vogrsko državo; on najmre zna, ka so Vzroki dosta vekši i dale ležeči. Izobraženomi človeki naj pravi agitator, ka v povrnitvi pod prejšnjo oblast je rešitev iz tiske, te se bode smejao i pravo: zakaj bi ravno mi šli pod oblast tüjinca, zakaj pa ne on pod našo? Ar izobražen človek vidi na svoje oči — naj se samo poda na pot od Lendave do Cankove, komi sliši oblast: Vogrom ali Slovencem. Rešitev od strupa tüjinske agitacije je ne v zapiranji meje, ešče menje v razširjanji laži od prekmurskoga madjaronstva, nego v povekšanji kmečke izobrazbe, posebno pa v takšoj vreditvi našega domačega živlenja, štera vreditev kmeti i delavci da vse, kaj je potrebno za človeka vredno živlenje. Za takše živlenje bi se bili. Kmetič, zato smo pisali zadnjo nedelo: odpri oči . . . i zato pišemo dnes: poslüšaj. Kovačova Julika. Cene Cena zrnja raste.Pšenica 116—130 Din meter, kukorice pa 82—83 Din. Cena živine: jünci, biki prvovrstni 3.50—4, drü-govrstni 3—3.50, tretjevrstni 2—3 Din; telice 3—4.50 Din., krave prvovrstne 3—4, drügovrst-ne 2.50—3, tretjevrstne 2—2.50 Din. vse na živo vago po kili. Konji za Klanje 300—1000 Din. falat, za vprego 1000—3500 Din. falat. Svinje debele na živo vago 6—7 Din., projniki 5—6 Din. na živo vago. Na mrtvo vago 8.50—9 Din. kita. Prasci 8 tjednov stari 75—150 Din. komad. Vreme. Toplejše, spremenlivo. Pošta. Grah Jožef, Douziers, Francija. Sprejeli smo 114.50 Din. Iz toga 67 Din spisali na poravnavo staroga duga na 1. 1932—33. Višek pa spisali Sestri za prišestno leto. Prosimo odgovora, na koj je Višek poslani. Horvat Franc, Bogojina. Sprejeli izkaz naročnikov brez označbe hišnih številk. Te številke mi po priliki naznani i tüdi naslov tistoga širitela, ki ti pomaga. Dva zdaj z lejkotov opravita pa šče eden sam tüdi. Vsem. Zaostano naročnino pošlite taki, ar je v tiskarni velika potreboča,delavcov nemoremo izplačati. -Kerec Alojz, Joulzi par Attichy, Francija. Lani smo dobili naročnino, letos ešče nikaj ne. Če si poslao, dáj gor iskati, ar smo mi nej sprejeli. BANKA BARUCH 15, Rue Lafayette, PARIS odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxèlles; Francija: št. 1117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66; Ned.Dienst;Luksenburg: št. 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošlemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 24—4 Širitelje ite od hiše do hiše i pišite gor naročnike za drügo polovico leta. Naročnina samo 12 Din. Novine izhaialo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.