F S' HochlobJ. k. k. Hofbibliotbek, - Mr/6JSt Wien, V Gorici, 21. decembra 1883 Tecaj XIII. „Soča" izhaja vsak petek in velja po poŠti prejemana ali v Gor«'i na dom pošiljana: Vse leto.....t'. I 40 Pol leta.......'20 Četvrt leta . . . ,1.1" Pri oznanili!, in t.-ik.i tudi pri ..pi>- t anicah" se plačuje /.a navaiino tristop- uo vs'8to: 8 kr. čp so tiska 1 krat « » " » " 3 ]'. Sav-.Vc.k«. |.» prosi«.-.. Posamozne Stcvilke se dotyvajo po 8 kr. v toliakaniirah v gosposki ulici blizii ..tick kntj:". nn starem trgu in v nmmki ulici icr v Trstu, via Ca- HtM'RIfl, ;i. \U)\>Wi naj so lilagovoljno po§il,jajo urcrinUtvii ..finep-' v Gririci na Travniku 16,1., naiot'iiiiia pa opravnifitvu „S svojo zadafio vest* no izvrievali. Ha men bila nam je narodova korist v gospodarskem, politiftnem in poducncm oziru, na-predek v gmotuih in dusevnih zadevah. C'asti, denar-nega dobiika, hvale nisino tii iskali ni dobili; najbolje placilo nam je, da riaie besede niso bile brez dobrcga uspeha pri narodu, kateremu 80 bile namenjenc. V d n g e g o iiawena razkrivali smo pomaiijklji-vosti v narodovem delovanji, v upravi, Solstvu in splob javnern zivljcnji, Pojasnovali smo, kako bi morale biti reel urejene na podlagi obstojecih drzavnih in vefinih tiaravmh postav, Pri tern nam je svetil in nan je varoval krive poti nauk razodete rcsniee. Bilo nam je za stvar in tie za osebe ali ustanove; pa ker je politicno Sivljenje tesno zvezano z osebami in ustu-novami, morali smo jih vcasih imenovati ali zaznamo-vati. To nam je ttakopalo marsikatero nev&c&iost kot yfato za mh trud. Naj bo. Pri svojcm delovanji imeli sino pred oCini kot m e r i I o : pravico in restiico. Preprt&int euio, da na-rod, ki hofie sreCo u^ivati, mora sloneti na nravni podlagi ; t>ilu, zvijaCa, prekanjenost, la*, slepljenje u-tegne imeti zacasim uspcb, ali stalnega uspclta ne bo-do imel.i ta sr«'ilstva uikoli, ker krivica se namu ka-znuje. Kru velja za poedinega Cloveka, ne zgubi ve-Ija^e gtede Clov»§ke druzbs. V vseli svojib spisih de-lali smo po nujboljem preprifianji; inugoCe, da smo se v kateri n'C'i inotili, ali ptoti prepiioimju nisino zapisali nobvne besede. Vedno smo bili pripravljeni zmoto po-praviti, ako se je vtepla v naS list, in hvalezni smo vsakemu, ki nas opomni na nedostatnosti naSe pisave. Med oseba in osebo, stanoia in stanoin uismo delali razlocka, ampak grajali smo odkritosrCno, kar se nam je zdelo graje viedtio, naj bo kjerkoli, kakor bino tudi hvalo dajali brez razloCka vsakemu, katcre-ga dejatijc se je pokazalo hvale vredno. Na javno mnenje smo ozir jemali in smo je priobCili tudi te-Uaj, kadnr ni bilo brez zmote, in sicer zato, da nam je bila pjiloiuost dana, podufiiti in obrniti javno mnenje na pravo pot. Ako bi bili le dopisnika privatno podufiili o njegovi zmoti in mu besedo odvzeli, bil bi LISTEK en Clovek preobrnen, ali obfiinstvo ostalo bi Se dalje I v zmoti. Javiiemu in splosnemu prodsodku potreben • je javen poduk; mol<5anje v takeut slufiaji po naSum \ mnenji ni na pravem mcstu. I Nikakor pa nismo tako drzni, da bi acbi prila-stovali vse, kar je morda list dobrega stoiil v teku zadnjega leta. Imelt smo vnetih in zvestili porno C* u i k o v, ki so mw podpirali v vaeli naSih prizadeva-njilt. Iz tega se da razmneti, zakaj je Sofia pridobi la srca svojib fiitateljev in zakaj se vedno bolj Siri. Za-jiMiiala je po avojih sodclovalcib iz naroda; narod na-hajal jii sam sebe, izraz svojib potreb in *elj, svojili pravic in nafiel, prizadevanj in trpljenj v Sofii; zato mu je postal list domafi, zato ga tezlco pvifiaknje in Seljuo bore. Presrtno ae torej zahvaljiijemo fiastitim nalim sodelovaleem za njih tmd in naklonjenost na-Semu listu tt^r jih prosimo, naj nam tudi dalje ohra-nijo svojo prijaznost in avojo pomofi. Knaka bvala cfi. gg, n a r o & n i k o m in onim gospodom, ki so razSiijali naS list. Prosimo jili ulju-duo, naj nam o»tanejo zventi tudi uaprej in naj sku-§ajo pridobiti nam so novib uarofinikov, da nam bo mogofie delovati brez dunarno stisko. Dosedanje na-rofinike, ki niso poravnali Se raiunov, prosimo, naj tega ue odlagajo; nove narofinike pa prosimo, da se kmalu oglase in da nam poSljejo na.'oCuino. Prepri-Laui, da na§e besede ne ostanejo brez uspeha, voSfii-mo vsem dt gg. sodelovaleem in narofiaikom vesele praznikc in oni mir, na kateri nas spominjajo visoki prazniki prihodnjega tedna. Kakor smo se do zdaj v prvi visti ozirali na dtmiace, gorijike razmere in potrebe, ue da bi bili prezrli, kar se je v sobednjih dezelah godilo pri naSih slovenskih bratih, h katerimi smo ena dru^ina v stavni avstrijski dr^avi, tako nameravamo delati tudi n apr ej, ker tak delokrog zdi se nam za na§ list najbolj pri-nieren. Na mnoge *elje dodatno z novim letom dotna-cim tudi razne vesti in domafie reel po mogofiosti raz-§irimo. Priporofiamo se slavnemu obfiinstvu, naj nam ohrani svoje zaupanje. katero nam je do zdaj pokazalo, tcr gg. dopisnikom, naj nas pridno podpirajo. Bruiba sv. Mohorja ua Goriskem 1.1884 „Soca* je v 2. gtev. !. 1. govorila o imenitnosti tc prekortstne druzbe ter navdu§evala gospode pover-jenike, da seznanjajo narod z njo ter ga izpodbujajo k pristopu. To je storila „SoCatt sosebno zatad tega, ker se je zadnja leta Stevilo dru^abnikov, ie tudi ne za mnogo, a vender le za nekoliko skrCslo, in ker je tudi v na§i nadgkonji 1.1883 odpadlo 239 udov. Rekli smo, da se mora ta made* zbrisati z Goriikega, in da se gotovo tudi zbriSe, ako vsi gospodje stor6 svojo dol*»ost. In storili so jo, in §e kako! Nifi manj nego 113 3 novib udov je pristopilo, tak«5 da za 1. 1884 Sttje druzbavna§i mali de*elici 39 4 1 druzabnikov. Ko bi „Soeatt bila hvale laCna, bi khko nekoliko tega velikega napredka pripisovala tudi sebi in svojemu filanku, 6esar pa vender nece, temvefi od srca rada vso hvalo in slavo prepuSCa gg. poverjeaikom, ki niso Salili uobenega truda, da osvetlajo lice sebi in narodu, fiegar zavedni sinovi so. Njo veseli, ako vidi, da dobra stvar napreduje. Iu kako lepo je napredovala, naprcdovala pov-sod, po vseh dekanijah, ne izvzemSi nobene., Se ve ^ ne Dovsod jeduako, v dveb prav malo, v drusib AH res sedanji slovenski rod laie dise, nego njegovi predniki? VeCkrat Citamo v slovenskih (Sasopisih, da na§ sedanji rod, posebno pod TaaiFejevo vlado uekoliko la*e di§3, nego njegovi predniki. Za Kranjce bi utegnilo to deloma veljati; a na Primorskem je vse ravno nasprotno. vefi, v nekaterih pa neprifiakovano. Nazadovalo ni Stevilo Mohoi jevcev, kakor smo rekli, v nobeni dekaniji, paC pa v nekaterih posamifinih krajih. Ta *alostna prikazen naj bi dotifine gospode izpodbudila, da po-dvoj6 .svoj trud in skuSajo vsaj ohrauiti to, kar je, ako ni mogoCe napredovati. Poglejmo zdaj, kako se ima stvar po posamifi-nih dekanijah, ker se nam pri tern pokaze mnogo za-nimivfga in tudi pouCnega. BOLSKA DEKANIJA je napredovala najmanj, pridobila je namrefi samo 4 ude. Ta je tudi jedina, v kateri tu> duhovni glavar ni ob jednem. poverjeuik dru*be, da, tiiti nje ud. Velik razlocek je mej posa-inifuimi duhovnijami. Srpeuica sama ima nad polo-vico vseh udov, namrefi 89 od 166. Na Srpenici je vsak 21. clovek ud druSbe, v ostali dekaniji pa vsak 86. v Logu pa vsak 268. Ko bi hotele vse druge duhovnije posnemati srpeniSko, imela bi bolSka deka-nija 400 udov, a tako jih ima samo 166 (laui 162). Da, da, crez Ljubelj mrzlo piha. LOCNI&a DEKANIJI jp.priraslo lotos 17 udov, ter jih Steje v vsem 224. V Steverjanu poskoi.lo je Stevilo od 13 na 28, v Kozani od 10 na 15, a v St. Martinu jopadlo od 13 ua 8. Ilia! Vzgledua je Fojana 2 28 udi, takodajcoude vsak 16. Clovek Mohorjevee. Da je povsod tako, potem bi lofiniSka dekauija imela 926 udov. Mej briSkimi vasml pogresamo popolnoma | Polenjo iu femU. Pa te dve duUovciji, da. ni slo- Gmotno stanjc sc ni nifi zboljaalo, ker obrtnija popolnoma spi, umno knictijstvo so le polngoma raz-vija, slabe letine in preveliki davki, kteri bo brez potrpljenja pobirajo, pa uboztga kmeta tako tarejo, da si ne v6 veC kam pomagati. DuSevni razvoj, posebno na GoriSkem res vrlo napreduje iu refii moramo, da je sedanji mlajSi rod v slovcnScmi na splo§no tako dobro izobraZen, kakor drugi narodi v svojili jezicih. Vsaka Sola pa stane veliko truda in denara In tudi nas je veliko stalo, predno smo priSli do to omike. — Vsak trud pa je vreden tudi svojega plafiila. — Od visokosolcn do nnjni^jega rokodalskega uCenca, vsakdo se le s tern namcnoin tiudi in ucl, da bi Hi kdaj la?,e vsakdanjega krtiha prislutil. —Kako korist pa imamo mi od imSih slovenskih Sol, ktero po tlori-Skem, Tolminskem in na Krasn vendar v*o nad 30 let obsrojijo ? Ali imamo z zadostno zimnostjo slovon -S^ine kako prednost v javiiem *ivljenji, posebno v dr/uvnih slu^bah, kakor jo imujo drugi avstrijski narodi z znnnostjo svojega materinega jezika'? Pustimo ono Sloveneo, Uteri imajo sredstva, da se lahko viaoko izSolajo, takim je se ve da pot odprta do vsake drlavno sluJSbc, kakor drugim dr*avljanom, in to prednost so imeli (izvzemSi protekeije) tudi haSi predniki. Postava pa no zoliteva za vsako javno slnibo visoke znanosti, ampak imamo samo na Primorskem nad 2 tisofi takih sluJiob, do kterih ima vsak dr2av-Ijan pravico, samo da doknSe zadostno sposobnost sla nj% brez obzira, kako Sole je dovrSil. Te so n. pr. finanfina strata, ktero je posebno ob colnej meji veli-kansko Stevilo, ^endarmerija, rcdorska (policijska) straza v Trstu, potem toliko cesarskih slu*abnikov in nizjih uradnikov pri razuovrstnib oblastyih, zavodih in podjetjih. Kdo pa ima najvecjo prednost pri teh slu2bah? Skoro sami ptujci, ker uradni jezik je povsod le nem-Ski ali lagki, radi Cesar Sloveoec naj si bo v matc-rinScini §e tako izobraScn. ne more priti do tega kruha in Ce je uze kdo v pomanjkanji ptujeev in pod tern pogojem, da se mora v kratkem ptujSfiine nauCiti, sprejet, mu ni vsejedno niC poinagano, ker ptujec ga vedno v imenovanih jezicih prekosuje, vsled Cesar mora ali iz zalosti, ali zai^di intelektualne nesposqb-nosti (kakor jo imenujcjo) izstopiti, ali pa vedno na najnizji stopnji ostati.; In pa — »vrana vrani ne iz-kljuje ofii ltt Zato pa nafdemo pri finanfini stra2i, kjer se Slo-venci vendar Se sprejemajo, malokdaj v^e sivobradega domafiina se zvezdo pod brado (izvz6msi tiste, ki so imeli priliko se popred ptujih jczikov naufiiti). Na- venski, spadate pod dekanijo Kormin in do tja ni §e prodrl glas o Mohorjevi dru^bi. Mehku2na in gniia sapa veje firez Idrijo. Pozor, glavarji t : DEVIKSKA DEKANIJA si je v tern letu nekaj opomogla, pridobtvSi si 79 udov. Morski jug nam tudi ni prijazen veter, raehak je in poln dremeSa. Do zdaj je bila ta dekanija glede §tevila Mohorjevcev zadnja na Gori§kem. Tern bolj nas veseli njen napredek. Zdaj veljii: neprestano naprej, a pod nobeno ceno ne vefi nazaj. V Devinu samem je poraslo Stevilo od 6 na 22, v Kostanjevioi od 11 na 26, v Btestovici od 14 na 24, v Malhinjem od 16 na 30, v Opatjem Sehi od 11 na 20, nasproti pa so v Dobrdobu po odhodu g. vikarja 3 zmrznili. Morobiti se vender najde u-smiljcna roka, ki jih zdrgue zopet v iivljenje. CERKUANSKA DEKANIJA je pomno2i!a §te-vilo svojih udr.v za 69. K temu je najvefi pripomOglo tJerkno samo, ker se je §tcvilo udov podvojilo, od 51 namrefi je poskofiilo na 102. Bakovo pot so pi> §le Ravno, namrefi od 11 na 6. Zavnte kolo! GRNlSKA DEKANIJA hodi uekako srednjo pot. V tern letu je napredovala za 46 udov. VGrniCah jih je k prej§njim 40 pristopilo 18 novih, v Sv. Kri*ise je Stevilo od 34 pomiioftlo na 43, v Lokavci jpa od 28 na 38. KOBORIDSKA DEKANIJA je dala 68 novih druSabnikov in jih §teje zdaj v vsem 226. V Ko|)ori-^ je ^eviio DOBkofrlo od H M UO, UftlVRoyew ^ sprotno je pa golobradi ptujec v malo mesecih povelj-nik brez obzira, ali je dezeluega jezika zmozen, ail ne. Pri zendarmeriji se pa neee o slovensfiini ne malo ne dosti slisati, ker ucni in uradni jezik je le laski in nemSki, postave in ukazi so le v tistih jezikih tiskani, toraj se Slovenec s cisto sloveuscino, naj jo Se tako dobro zna, ne sprejme. Zato pa ne nahajamo Se 1/s primorskih zandarjev slovenske narodnosti, po-stajne poveljoike pa lahko na prste edne roke seSte-jerao. Nasprotno je pa veStacih, kinobenega dezeluih jezikov ne razuincjo. 0 redarski strati v Trsta Se govoriti ni tieba. GIed6 drugih drzavnih aluiebje samo po sebi umevno, da ne morejo imeti Slovenci nikake prednoati in je m bodo Se dolgo casa imeli, ako se jim ne odpre pot vsaj do zeudarstva ter se jim poda prilika, da se za daljno uradovanje v mateiinScini izobrazijo, ker po obstojecih postavah se te sluibc le odsluzenim zandarskim podoficirjcm podeljujejo. Na tak naCin se bo Se mnogo let godila krivica naSerau narodu, slovenskemu uradovanju in — javni sluibi, kajti ako omonjeoi podoficirji smelo odpravljajo prvo sluzbo brez znanja dezeluega jezika, se jim tudi ne bo mogla zanikati pravica v javne made, ker oni niso sami krivi, ako se jim prilika ne da, ali celo zabranjuje, da bi se za slovensko uradovanje o pra-?em casu pripravili. Iz tega je tedaj razvidno, da so naSi predniki veliko laze dihali, nego disemo mi, ker njim je bilo vse jedno, naj se jim dopiauje v tern ali onein jezi-ku, naj se sprejemajo v javne siuz'oe s tern ali onim jezikom, ker nobenega niso dobro umeli. Ufanim mo-zero pa je bilo Se bolj po volji, ako se je v ptujsclni uradovalo, ker te so se ucili. Alt zdaj t Kako mora biti nasemu kmetu tezko pri srci, ko mora s klobukom pod pazdnho g. fajmo-stra prositi, da ma prebere nemSki ali laSki listic, ki ran ga je oblastvo poslalo, med tern ko zna cela uje-gova druzina dobro slovcnski pisati in brati ? Kako 86 mora milo zdeti sinu, ko vidi lepo oblecenega, v obce spoStovauega in z vsakdanjim kruhom dobro preskrbljenega fioancarja, zandarja, sodnijiskega slugo itd., med tern ko on zaradi nesrecne nemSeme ne more priti do tega kruha, dasiravno je toliko Sol dovr-Sit, kakor oni, in dobro ve\ da je po postavi za tako sloibo sposoben? Kako mora skrivno jecati slovenski mladenic, ce vze po uaMjuSbi do kake zgore omenjenih sluzeb pride, ko vidi, da mu ptujec tako rekoc pied lastnim pragoin zapovedoje ter se svojo Sarzo ponosno po-stopa, ktere pa po postavi, ki zahteva v prvi vrsti znanje dezeluega jezika, Se zasluzil ni ? Ali bi pa naS kmet ne pozabil laze te2ke bu-tare letnih davkov, ako bi mu gospodje, ktere on s krvavimi zulji zivi, spodobno in postavno v njegovem jezika sMili in ako bi bili tudi njegovi lastni otroci pri uzivanji teh davkov delezni? Tedaj zdaj Slovenci Se le tezko diSemo, ko smo duSevno razviti ter spoznamo, da ue uzivamo onih pravic, ktere nam nravna in drzavna postava pri-poznava. NaSi nasprotniki se pa tega veselijo, ker se njih zelja vendar deloma izpolni, ceS: ste hoteli imeti samo slovenske Sole, zdaj pa z vaSo slovenScmo doma ostanite ter prepricajte se, da vam je ptujScina neob-hodno potrebna. Mi sloveuski goriSki mladenicl pa prosimo nase ueutrudljive gg. poslance, kteri so nam se svojim ve-likim trudom pridobili slovenske Sole, da smo se v ajih ljubega materiuega jezika dobro naucili, naj bla- 8 na 11, v Sedlu od 6 na 21, v Breginji od 15 na 24 in oa Livkn od 25 na 33. GORISKI DEKANIJI so prirasli 104 udje. Naj-ve6 novih je dal St. Andrez, kjer je prejSnje Stevilo S3 poraslo na 56, potcm Solkan (od 45 na 64), Rav-nica (od 18 na 30) in Gorenja TrebuSa (od 8 na 15). Mesto Gorica je tega leta izgubilo 23 udov. Pri le-toSnji nabiri je uze bolehal ueutrudui — zdaj uze po-kojni vg. poverjenik. Bog se mu usmili duSi I ST. PETERSKA DEKANIJA je biia uze pred leti storila vso svojo doiznost, a tudi Ietos ni zaostala, pridobila si je namrec Se 110 uovih Mohorjevcev. Pred vserai je treba pohvaliti vas GradiSce, ki je lani imela 1 samega uda, a Ietos jih Steje 24. Prej je bila mej zadnjimi vasmi, samo dve (Pouikve iu Pliskavica) ste bili Se slabSi, zdaj pa se mora imenovati uzorna, ker v njej je vsak 19. elovek Mohorjevec. Pa tudi ueka-teie druge duhovnije so se mocoo povzdignile, tako na pr. Prvadina od 26 na 70, Mireu od 50 na 68, RenCe od 26 na 37, Vrtojba od 48 na 58. Gabrije pa so od svojih prejSojih 15 izgubile 3. Pa zakaj ? KANALSKA DEKANIJA je storila velik korak v napredku, Stevilo udov jej je od 239 posko5ilo na 360, torej jih ima 121 veC mimo lani. Skoro vse duhovnije so napredovale, tako na pr. Kanal od 85 ua 105, Marija Celj od 14 na 43, Kal od 11 na 28, Avce od 12 na 25, Rocinj od 14 na 25, Banjsice od 28 na 42, Lokovec od 9 na 15, Gorenje Polje od 3 pa ar PJava oa gYojega jedJnega uda gicer um iz^u- govolijo Se dalje potruditi se, da nam odprejo pred , ko mogofie pot do zgore imenovanih sluzeb, kjer si | bomo mogli tudi v nasem jeziku vsakdanjega kruha , pristuzlti! lav, Citalniea je zaCela buditi se po dolgem spanji, da nam je nupravila to in to vese-lieo, da sum se dobro imeli, da steje veC udov, da smo zopet; zdruzeni, da se ljubimo brez ra/.loCka stanu, rokovb-aiji in brezrokoviCarji. PoroCal vain bodem, ako so kedo ta past bogato ozwi'i, ako kdo dobi sreC-ko /.a 100.000 gold, ua loteriji. Take In cnakc reCi vain boCein v pribodnjem letu poroCati. Z& letos vam, dragi domovinci, ki ste po svetu in doma, odkritosrCno in iz piavega srea vosCim sreCeu konec starega in vesel zaCetek uovega leta 1884. in cenjeni „Sofiirt pa 1000 novih uaroemkov. Kanalcc. modrost le z molCanjein ter uima niti jedrie besede za otr..., ampak je treba njegovo menenje §e le !po-seba izzivati: zas opa le.sam sebe in v^sedanjih raCzf-merah ni za naSega zastopnika — torej 2eliirib, riiaj odstopi svoje mesto v tern oziru VredriejSemu mo2u, ki z naini du§evho in gmotno Cuti in trpi ter se bbde naScga zaupanja vrediiega skazdvab S Tolminskega, 17. decembra. — Namenjeu sem bil, ta dopis ^e v zadnjo „8oCo" poslati, pa nisem mogel poizvedeti do Casa meuenja svojih tova-risev. Zdaj sem prepriCan, da so tudi drugi uCitelji mojega misljeuja. Predzadnja „SoCa" nas je iznenadila z vestjo, da je nas vrli zastopnik, g. Likar, odlo^ilj zastopstvo v okraj. sol. svCtu. V poslauem opraviCuje svoj izstop z malo, pa pomeuljivimi bosedami: „Dobro prepnCan 0 nasih razmerah, v kterih ni mogoCe i:a§ih potreb uspesno zastopati, sem za boljse spoznal, odstopiti." — Da je g. Likar dobro preprican 0 ua§(h razmerah, smo videli ze leta 1879., ko je pri tadanji uCiteljski konfereuciji v priCo najnicrodajniSih oseb pogumno in nekako proroSko razlagal, kake neugode Csikajo uCi-telje in kako bi se nioralo vse drugaCe za nje skrbeti, da bodo mogli zadostovati svoji nalogi. Drugi uCitelji takrat nismo se vse prav tako hudo mislili in tako daleC videli; a zdaj smo vsak dan bolj preverjeni, da je imel g. L. prav ter da smo pod kapom. V tern oziru je g. L. od tistega Casa mnoga deloval iu ker je imel posleduji 2 leti lzkljuCijivo le s Solslomi zadevanii opraviti, je 0 vseh uasih in sol-skih razmerah do z\vega prepnCan, zato pa je kot ncustraSeu zastopuik vsakemu povedal, kar mu je ti-kalo: pravieo in resuico. Resnica pa 2e po pregovoru rada in prerada oCi kolje, in to tern bolj, Ce jo pove uCitelj, katererau se se zdaj se tako opraviCena be-sedanasproti drugim stanovom vpredrznost in prevze-tnost steje. Da se se 0 sedauji nasi in solski tolikanj va^ni in tezavni nalogi najraerodajniSi razlogi nasega zastopnika uCitelja po hlapCevsko zavraCajo iu potem zavraCbe javno med ljudstvom pouavljajo, to gotovo ni v korist solstvu, niti dotiCnim v 6ast in zaslugo. G. L. je bil neustra§en, izvrsten in uepristransk zagovotnik, pa tudi praviCen nasprotuik. Tacega zastopnika nam je neobhodno potreba; zato nam je zelo 2al, da je odstopil; a vendar mu z ozirom na raz-mere ta Cin odobravamo ter mn popolno zaupamo, ker je zato odstopil, ker se je naveliCal le sam metati bob v steno. , Kedor veduo gleda svojim soudom le v obraz, kako bi jiw bolj ustregel; kedor ved«a skazu|e svojo Z Bolskega, 12. decembra. (Kr«e,m odyec* I) KrCme so dobrc za svoj nameb; to v6 vm% V kfjS-mab, pravijo, je tudi lepo Liyenje: ipalc jira jaz, ni? sem poseben.prijatelj. Tudi bi ne ^loval, Cebirijih stevilo nekoliko zniz-ali in taico pijav.Cevanje vsaj ne-kaj omejili. Nedavno mi je pravil kmet: wOStirji bbgatijo, mi pa bozamo I" „Sami ste tega kriyi", odgoyprini^u jaz, „zakaj jim toliko nbsite --• nranit?'? NajboljSi pomoCek zoper pijanCevanje je tedaj ferepka^ mojipa volja. Vendar bi raenda tudf to nekaj od^azll^ 4e bi bile vejo na higah bolj reake. I^ako bi 8B,to dalo doscCi? Cujte, kako si pomagajo v tern ppgledu na dalnjem severji. V Kodanji je bil sktenil meBtni zustop, da m ima omejiti pijanCevanje. Kaj stori tedaj V Izmej 1850 kreem, ki jib je fitelo glavno mesto Danije, da jih za-preti 1050. Lastnikom zaprtih kriem da'nagrado po 300 kron; ostalim krCmarjem pa na to poviSa letno davSCino od CO kron na 300. KakSen uspch je imela ta doloCba, dotiCui list (4. febr. 1. 1883.) ne pov6; gotovo pa ta pripomofiek ni rilab \ dosego onega namenci. Modroet—lepa last-nost I r T-n. Iz Rifemberka, dne 18. decembra 1883. r Da so posestva v miSih krajih in nasi dezidisploh tako zudol/ciia, krive so v prvi vrsti slabs letine. Pa vendar bi se ue bilo kmetovalcu tako slabo godilo, da bi bil le nekoliko pravega kredita imel. Brez kre-dita, v silnib stiskub, z eksckutorjera vaako 0xt leta pred vrati, pasti jo moral ubogi kmet in tudi posestnik v roke odor 11 li 0 v, iz katorih se mu ni bilo drugaco izmuzniti, nego nagemu, ker v onih ro-kah moralo je obtiCati vse, kar je Stel svojeca, Ni inoj uaiiion, opisovati srecbtva, katerili se poaUizujejo nasi odcruhi, da pripravijo onega, katcri je oil tako nesreCen, priti jim v kramplje, ob vse, kar ima* B»j so in v obCe zuana, in tudi e. k. sodnije zaCele so zasledovati to gnle pijavke. Bog daj, da bi jib oatro kazni zadele in da bi se v prihodnjo,, ako no pobolj-suli, saj kazni bati. , Da bi se bilo osnovale pred kakimi 15 ati $Q leti novo z e m 1 j i s C n e k n j i g e in s teni;odprl kredit posestniku, ohranil bi bil marsikdo naSih so-dezclauov svoje imetje, katero mu je Slq na boben. Letos, Ce tudi nekoliko prepozno, pa hvala Bogu vendar enkrat, priSla je tudi na§a oj)6ina na vrsto, da se ji izdeiujejo omeujene zemljiSCne kojige, kar v nasi obCini, obstojeCi iz oddelkov Rifemberg, Prese-rjc, Vrh, Pedrevo itd., ni prav lahka stvar. Kdor v6, kako zamotana so bila premo^enja na§e qbfiine v go-riskih javnih ktijiguh, koliko zemljiSdjebHo fern vpi-sanih na ime takib, ki jih niso nikdar posedovali, kako malo so se tukajSnji posestniki brigali, da bi stara, na veC obstojeCa bremeua zbrisali, pritrdi mi, da je bilo omenjeno dclozareste&ivne. Toda neutrud^jive-mu prizadevaoju gospoda okrajnega-ntSega ^odnika Demonte-ja, katcri je osebno dotiCno koinisijo vodil, se imamo zabvaliti, da so bile pozvedbe Se ne v'3 mesecih dokOnCane, Ce tudi smo vsi mislili, da se na leto zavleCejo. Delal je oraenjeni gosp. dodnik s pO-sebno natauCnostjo od zora do poziuvmiCi in Se 0 praznikib si ni privosCil potrebuega pofiitka, S poseb-no priljudnostjo poduCeval je ljudstvo 0 veljavi m vazuOsti zemipsCaih knjig; z 2ivimi batvami slikal. jim je slabe hasledke nemarnosti glede* prepiso'vanja iniz-brisanja hipotek; z eno besedo, vedel se je ne le kot ptavi sodnik, ampak kot skrbni oCe svojega okraja. Uijudnost njegova ogrela je hvalezna srea vseh tU-kajsujib posestnikov. V sredi obCiuskega zastopa udelezil se je slo-vesue sv. ma§e, katera je bila 0 priliki pbroda :vzVi-§ene na§e cesariCine. Po svetem opravilu podal se je v obCinsko pisarnico, kjer so bili zbrani zupau in'vsi starasine, in v Cisto slovenskcm govoru spodbujal je zbrane k zvestobi do nasega prasvitlega vladarjai'in do vladarske hi§e sploh. DotiCni nazdrav bil je1 spre-jet z uavdusenimi Sivioklici. Tudi 0 priliki pogreba enega izmed zaupnikov komisije bil je medspreiiilje-valci iu ua grobu vzdihnil je: bodi inu zomljica lahka I Ni Cuda torej, da nam ostane gospod sodnik v blagem spominu in da so pii odhodu staraiine in zaupuiki in drugi posestniki, kateri so bdi prisli po-slovit se od njega, hvaleznega srea zaupili mu groran i 2ivio I iu izrazili zeljo, da bi ga Bog §0 mnogo let ohranil na Celu nasega sodtiijskega okraja in da bi nam on ohranil svoje ljubeznjivo tiobrohotuOBt, Bog ga iWi \ _______ Eznad „svetokrizke" gore, 20. dec. Prazniki se blizajo,; zato denar poiskujejo in kokoSi zniaujku-jejo. V Sturjah so jih mnogo pokradli in sekoga za narod nraogozasMnega moza so za precejSnjo svoto denara olajSali. Dosihmal niso dobili Se nobenega onih postenjakov. Onde je tudi hi5n na prodaj, ki se proda za vse, za vsako rabo, ali le za Solo se ne odda. Prcvzvigeni nazori 0 Soli in obSnej koristi! V Ajdov-SSini postavijo Lavricu spomenik in pripraviju krasen vodomet na sredi.trga Na Otelci je oni dan goj-zdarski cava] strelcu-tatu tako posvetil, da brie ko ne, ne bode vec" kaSe pihal. Na Dolu imajo uze se-zidano in pokrito Solo za letosse na snSilu. V Lo-kavci se je bojda covo zupanstvo s Pali-jem uze po-godilo za nove zvonove. To zupanstvo je tudi na druge straw deiavno! Nekateri to Se vedno sanjajo 0 smrti svojega prcslavnega ,kopitarja\ Skriljanom bolj ugajajo — kakor se vidi — uciteljice nego uCi-telji. Pri Rebku zboiujejo; pri nLahaK pa rujno vince popivajo! Dobravci mislijo na to delati, da ne bi ved poilljali svojih otrok v preoddaljeno Solo v Kril Velikozabeljci s Kiizein tekmujejo. Prihodnji Kriiki iupan bi utegnil iz njih castne srede iziti. Oni se tudi dobro zavedajo, imajo bralno druStvo in so pri volitvah §e najboij zastopani. I mi? Iznad naSe naravne opazovalnice ogledujemo si nebo in zemljo iu kar je n» njej! _____________ S Krasa, 17. deccmbra. „V drulbi je moS, napredek*. Tako je zacel g. dopboik od ta javljati y St. 96. „Ediuostitt zborovanje uciteljskega druStva t Nabreiini dne 22. novembra i. 1. fit, druStva imajo vzvisen namen, buditi in po-uCevati. A nrav druStva preveLkrat pogreSajo prepo-trebno slogo, brez katere se blizajo propAdu. Koliko cltalnic spi v neslogi in koliko druStev je ona zarao-rila 1 Sezansko*komensko uciteljsko drnStvo je Se mla-do, ? pravih rokah, a noge se preveS odstranjujejo. Ne5em s tern polemizirati, ko javim, da tudi to druStvo ni brez osebnostij, kajti zalostno spricevalo je to, da od 40 kraSkih uciteljskih mo6ij jih je priSIo ome-njenega dne k zborovanju le 13 (trinajst), dasi je bil Blep daau. To ni veliko Stevilo iz naSega uelliSCnega okolisa. G. ucitelji, oklenite se ter slozno delujte v Wagor naSega roda; zbirajte se v druStvu v veejcm Stevilu, naj je vodi kdor hofie, da le castno stopate po kraskem svetu. Gospod dopisnik poudarja med drugim spojenje slovenskih uciteljskih druStev v jeduo glavuo se se-decern v Ljubljani. Ako se to zedinjenje ne doseze, zdruzijo se pa primorski ucitelji v jedno glavno druStvo se sedezem V Gorici Posledoje bilo bi najbolje, kajti s tem o-jac'lo bi se uciteljsivo na Priinorskem ter bi v btatski slogi ustricno napredovalo s kranjskimi ucitelji. Imelo bi druStvo na svojih tleh lasten organ „Soiott, katera bi lehko postala tedniSko glasilo primorskih uciteljev in Skit, s katerim bi se uspeSneje braniio proti tujim navalom. Kamen do kamna palaca, Sloga druistvom zadacal S Krasa, v 17. dan gradna t 1. — Bridke tuge, bolecine, Duhomorni trop skrbi, Zalovanje grenko mine, Potok solz se posuSi, Te pomena polne besede bile so mi v mislih, gredocemu na pokopaliSCe, ko sem spremljai do hlad-nega groba svojega prijateija I v a n a B r S d a k a. A kar sem pricakoval, nisem doeakal, namreL nagrobnega govora. G. govornika je zalovanje in jok urarlega navzocih sorodnikov tako uzalostilo, da je moral govor ostaviti. Naj mi bode toraj dovoljeno, da jaz nekaj izpregovorim o ranjkem prijatelji. Po-rodil se je bil Ivan Brscak v Avberji na Krasa. Ve-selje do uciteljskega atanu, katero je ze v mladosti kazal, nagnilo ga je, da je vstopil na pripravnico za ueiteljiSca na Proseku. Ta je izvrSil Solo z dobiim uspehooi. Na to je stopil na kopersko uciteljice, katero je koncal tudi dobro. Ako pomislimo, kake zapreke mora tisti dijak gled6 nemSCine ta premagovati, kateri ni obiskoval kake srednje Sole, ne bodemo se eudili, da jih mnogo ravno radi tega izostane. Tu je treba dijaku, ki je priSel iz narodne Sole, vsestranske marljivosti. Banjki se je tudi zasobno mnogo ucil, sa-mo da bi dosegel svoj smoter. ZapustivSi uaiteljiSfie uciteljeval je v Velik»h Zabljah, na Vatovljab in slednjie v Stijakn. Ta se je mnogo trudil glede cerkvenega in narodnega petja. Da^iximel1 pevci bIi2e' hodil Je trfcrat na teden v srediSdnovas vadit jih v petji. A pravto upljivalo ie na marljivega ueitelja tako slabo, da je jel bolehati. bvetova ma je c. kr. okrajni zdravnik, naj gre v Gorjansko se zdravit na distejSi vzduh. ^el je tudi ~ a nemila smrt vzela mu je v II. dan dec. kratko in bolecme polno zivljeoje na veliko zalost njegove soproge is rodbine. j«=bu«c Pogieb bil je v cetrtek, v 13. dan grudna me-feca popo^4p?, yo.ele|ilo se ga Je nwogo liudstva— a z veliko zalostjo moraiu izreCi, da je bilo malo uclteijev prisotnih. Ne veai, kaj je bilo temu uzrok. Krsto (trugo) so spremljali Itirje gg. duhovuiki, ki so se tudi trudili, da je bil sprevod zelo lep, in veteranska godba iz Maihnjega, ki je kaj mtlo in na-tancuo svirala zalostne stopaje. Cast godcem! A po-sebe mi je omeniti c. g. Muzetica, vikarja girjanske-ga. ki je bolnika v bolezai veCkrat obiskoval ter ga tolazil. Dalje so bili prifiujofii fid. gg. Fr. Hebat, vi-kar in uciteij na Voj§eiei, Fr. Ceket, vikar v Stijaku, iu Ant. Kozelj, duhovea v Skopem, ki so biii dosli umrlemu zadnjo cast hkazat. — 0 tej priliki pokazali so cestiti gg. duhovuiki, da jim je mar ointka in napredek naroda, ter da ho-4ejo z nanu delovati v isti smoter. V to pa Bog po-mozi. Iz Istre, Id. dec. — Hotel sem zadnj;c pove-dati, kako je z nasimi naroduimi braluimi dtu§tvi, ker to bi se vjemalo s kaimLskimi razmerami, kakor jih opisujejo uze omenjeui ^SoCiiii" claoki. Prcd Ietom imel je eel st,dnyski okraj jedno bralno drustvo Podgradom, a se to bilo je la za ura-dnike, na narod se ni misliio. Bavuokar je miiiolo leto dni, odkar se je ustanovila fittakica v Brezovici, far-nej vasi podgradakega okraja, kjer se je bil osuoval pozneje tudi tabor. Ali to ni toliko v sorodu z „Na-predkom na Kanalskem,* kohkor preosnovano bralno drustvo Podgradom, vsrediSei okraja. K temu druStvu pristopila je skoro vsa iuteligencija celega okraja. Ni v okraji za narod koliclcaj unet&ga, omikanega clo-veka, ki bi ne bil pristopil k drustvn, ki bo sredi§cno narodno ognjiSie celemu okraju. V druStvu so zdru-zeni duhovni, ucitelji, utadniki in druga gospoda. To je gotovo dobro in posnemanja vredno, — le Skoda, da vseh skupaj ni veliko Stevilo, a tukajSnjim razme-ram odgovarjajoCe. Saj je vsem znano, kako redke so tukaj duhovnije, §e redkeje Sole in nic bolje ni 3 drugim omikauim svetom. Koliko zdatnejSe bs bilo tako druStvo n. pr. na Kanalskem I Tain je 1G duhovnikov, 9 uciteljev, vec nardduih urodnikov in mnogo drugih odlicaih, izobra -zenih mOz, kateri vsi naj bi se zdra&li — po naSem zgledu — v uarodno citalnico v Kanali*. S takimi zdruzenimi mocni bi druStvo ozivelo, ploduuosuo bi delovalo, ter sirilo omiko po celem okraji, da bi bilo veselje. Tako sredisce bi gotovo biagodejno uplivalo in v kratkem bi Kanalsko o^ivdo. Iz srediSea bi do-bivala vsa druga druStva, — katcrih ustauovitev je nujna potreba, — potrebne podpore, da bi uspeSno delovala v duSevno in gmotno narodovo sreco. Utegnilo bi se oporekati, da druStvo, cegar udje so raztreseni po celem okraji, ne bi moglo uspe-Sno delovati; a da ta izgovor je ueveljaveu, pokazalo je naSe druStvo Podgradom due 25. nov. se sijajno yeselico. Takega narodnega dueva ta kraj Se ni do-zivel. Kar sam ni mogel, to so pripomogli zuuauji udje. Piclo Stuvilo domiCih udov pomnoziio se je z obilnitn Steviiom doShh iz celega okraja. Pri veseiici je sodeloval pevski zbor brezoviske fiitainice, tako da smo doziveli lep veCer, katerega so priredile moCi iz celega okraja. Ako se bode tako napredovalo, kakor se je pricaio, smeli bodo staviti nas okraj v izgled ne ie kaualskemu, marvec Se mnogo drugim na Slo-venskem. TolSko za danes v resea pretres rodoljubom na Kanalskem in drugod, kjer narodua sveta naSa stvar Se spi, da jo zbude! Dubica V ESOSIli, 12. decembra. — Sprejaii, draga „Soca", nekoiiko vistic iz prej tu^ue, sedaj pa svobodne Bosne. Dobro pozuam okolico dubieko; zato hocem po svojih slabih moceh nekoiiko porocati 0 tukajSnjih razrnerah in navadah, da bote veieli, kako se ravnati, ako bi hotel kdo sem se uaseliti. Slovenci so se do sedaj Se prav malo oglasili za tukajSnjo na-seiitev; prebojeci so, prepocasni. le poprasujejo, kako je tam; celo Turkov se boje, kar pa je neumno; uazadoje zamudijo pravi cas in dobijo ie, kar drugim ostane. Veliko bolj se Hrvati Granicarji pobrigajo za boljSo prihod-nost; naselili so se sem brzo po puntu in so posedh boljSe kraje. S prva se ve da jim je Slo hudo, ker niso imeli denarja; ali sedaj se hvalijo, da jim gre dnbro, da jim ne manjka ni kruha ni pecenke. NajveC dobiCka jim donaSa svinjereja, nekteri imajo do 100 praSicev, ktere paaejo leto in dan, tudi v zimi morajo led in sneg premetavati. One, ki jih debelijo za prodaj, krmijo s koruzo in maloui (bucamt). Neki bli^oji seljak mi fe pravil, da j«h je letos 22 prodal za 500 gld. in da 50 jih pase cez zimo. Vsako nedeljo jih prizenejo na stotiue na trg v Dubico. Dragi niso; nardebelejSi pride do 40 gl. Tudi peceu-ka ni draga, ktera je vsako nedeljo tu ua prodaj; oka (blizu dva stara fanta) take meso — slaume ve-lja 50 kr. PraSifie narbolj redijo po ravnih, po hribih pa ovce in koze. Ker je dobra paSa, imajo dosti mieka; ako bi znaii, naiedili bi lahko tudi dosti masia iu sira, kar pa le po malem iu Se to slabo delajo. Veu-dar vse drago prodajo; ua trga se turcmi kar pulijo za maslo iu sir, Kq bi zuuli boljSe narediti, Se dtaze bi prodajali svoje izdelke. Sedaj postavim je mleko po 20 kr. liter, maslo po 2 gl. oka (2 stara funta), sir (ki pa je bolj le skuta) po 40 kr. oka in ga celo s Priedora vozijo v Dubico. UpraSanje: zakaj so tnlekarski pridelki tako dragi ? odgovorim: pi-vic" zarad novednosti tukajStyega ljudstva, ki ne zna z ziviuo prav ravnati, ki ne na-pravi dosti krnie. Sena ni dosti za toliko zivine, ko-likor je v Dubici redijo; slatna je slaba, ker vecidel le pSenico sejejo; koruzuo ulanio pust'jo po po!ji; da jo 2ivina polomi iu poliodi. Detelje ali drugih krmskih rastlin uobeden ne seje. DtugiL imajo til tako navado in tako obracajo, da le po leti krave teletijo, zato je po zimi mleka malo. Tretjic: turcin ne siiie od pre-stca ni6 uziti, zato mora le maslo kupovati. Ker so ljudje nevedni, zato Se iz tega, kar imajo mleka, ne znajo napraviti dobrega masia ali sira. Tukaj imajo navado, da v&e leto le pasejo; pa bi bilo boljSe, da bi zivitso bolj v hlevu imeli iu de-teljo aejali; potem bi lahko tudi nekoiiko zeinljo gno-jiii. Sedaj ne gnojijo nic. Nekdo mi je pravil, da drugod po Bosni bolje skrbijo xa zboljSanje zemlje, n. p. v Travniku. Tam mora celo gnoj kupovati, kdor ga sam nima. Tukaj je po nekterih krajih tako dobra zemlja, da bi celo Skodovalo zitu gtiojifci. Neki dahnatiuec, ki je zw povsod po Bonni hodil iu ae je sledojid tukaj naselil, mi je pravil, da ni nikjer v Bosni tako dobre zemlje, ko tu. Tukaj okolo Dubice sejejo veCidel le koruzo, pSonico in oves. To pogla-yitue pruielke najvec prodajo. Na jesea pridojo ladije iz Siseka po pSeuico in oves, pomladi pa po koruzo, Ajde ne sejejo skoro nic, so 0110 le pomladi, da jo potem vroCiua posusi. Krompirja in flzola sadijo prav malo; krompir je sedaj po G kr. oka in se ta le s HtvaSkega priuesejo. (Konec pride.) Dostavek. G. dttpisnik, sloveuski naseljeuec v Bosni, s Tolminskega doma, pridjal je dopisu, kate-rega konec prinesemo prihodnji'c, sledeie sprejuljeval-no pismo: „Slavuo uredniStvo! Sprejmite ta slabo skovani dopis v svoj list. Ako je predolg, prese te ga na dva kosa, samo da se ne bo ktcil. Kakor vi-dite, je polen pogreSkov; slovnice se nisem ucil, tudi pisati dobro nejnorem. Ta je moj prvi dopis v VaS list iz Bosne. Ze pred dvema letoma smn'Se doma na Tolminskem edeu narudii, pa ui zugludai bolega due, ker nisem imel maike za pisino. Pa kje bo kmet-ski sm pri 18 letih imel uovcu? Dal Dag tukaj v Bosni bolje, hotel bi ne le pisati, uego tudi hat na-rociti. Tedaj za zdaj z Bogom, da ste mi zdravi, g. ureduikl Bozic Valentin'1. — Refii moranio, da sta nas pismo in dopis jako iznenadila, ker piicata o bi-strounmosti uaSih ljutlij, ki brez prave, redue sole s6 svojim umom iu marijivostjo pridejo do toliko zaved-nosti in zdravega spoznaaja ter samosvestega delovauja. Da bi naSi mladenici imeli pnliko lzuriti se po dobro osuovanih Solan, kaki mozjo bi postali v slavo in kinc naroda, v strah in strasilo nasprotuikom. Naj bi se dobil med uasiini cc. gg. narofiuiki blag elovek, ki bi hotel svoj list odstopiti temu uaseljeueu, ki bi mu bd gotovo hvaiezen za lepi uovoletni dar. Ur. Politicni pregled. Tudi gosposka zbornica praznuje. 18. t. m. je imela zadnjo sejo, v kateri so se obw.vnavali potom nujnosti nacrti postavc 0 pobirauji dav-fcov za prvo cetrtletje 1884, postave 0 vojaS-kih uoviucik za 1. 1884 in postave 0 podaljsa-nji izjemniii sodisc v Daluiaciji. Po dupoluiluili volitvah v raziicne odseke izjavi grof Taaffe v imenu cesarjevem, da je zborovauje prelozeuo do 22. januarja priiiodiijega leta. Kuez Jurij Lobkovic, kateri je odiozil podpredseduistvo v drzavnem zboru, imenovan je dedui ciau gospo-ske zbornice. Zadnjo soboto zvecer imeli so delavci pri Dunaji v Fiorisdorfu zborovanje, kjer so se vr-sila prav zivahna razpravljauja 0 deiavskempo-iozaji. Kot viadui zastopnik je bil pri oiiem zborovanji navzoo policy ski koneipist B'ranc Hlu-bek, katerega so tisti vecer uirtvega nasli v ulici, kjer je stauoval, ne prav dalec od hise, kjer so delavci zborovali. Nekdo ga je ustreiil. Sumljiv tega hudodelstva je neki kruhonosec Schatfhauser, kateri je ze s stiriini somisienci v zaporu. Viada je razpisala 1000 gold, nagrade onemu, kateri bi pravega hudodeluika uazuanil ali pripomogel, da bi se nasel. V Trstu vrsila se je te dui redka slavuost. Pred 19. leti zacela se je napravljati nova luka, ki je stala uad U milijouov gl. Dne 19. t. in. polozil se je slovesno zaduji kamea temu delu v prico miaisti-a Piao-ta, ki je prisel navlasti za to y Trst. V ponedeljek je priSelo v hrvaskem saboru vnovi6 zborovanje po izjemnera stanji. Predsed-nik je prieel sejo s pregledom dogodkov po zad-nji seji. Omenjal je odstop grofa PejaSevica, kraljevi komisarjat pod baronom Ramberg-om, iinenovanje novega bana in vstop krajinskih po-slancev. Predsednik Krestic govoril je jako mir-no in stvarno. Vojnovie prediaga, da se sestavi odsek, kateri bi imel preiskovati, se je li z i-menovanjem kraljevega konusarja prelomila na-godba z Madjari. Nato je §la postarem obidaji posebna deputaeija po novega bana, kateri je razvil svoj program. Pravi, da bode temelj nje-govemu poslovanju zakon, kateri urejuje razmere med Ogersko in Hrvatsko, ter da bo spoStoval pravice, katere so bile posebej podeljene Krajini. Razen uprave in pravosodja se bo posebno o-ziral na gospodarstvo dezele. V zboru so t?i vecje strankc: StarCevicjanci, zmirua in neod-visna stranka. Zadnja objavila je v Pozoru svoj program, katcrcga vscbina je, da bi postala Hr-vatska tako odvisna od Ogerske, kakor Ogcrska od Avstrije, ter zahtcva, naj se Ileka in Dal-macija zdruziti s Hrvatsko. — Zadnja seja v sredo je bila tako burna, da jo je moral predsednik zakljueiti, Nadrobniu porocil o tej seji nimamo se. Nemski cesarjcviu je bil v llimu slovcsno sprejet. 17. t. in. zvcficr bil je s kraljcm pri svecanosti, prircjcn? po mcstncm zastopu na Ka-pitolu, kamor je bilo nad 1000 oseb povabljc-nih. Gcsarjevie je izrazil zupami svojc obeudo-vanje o krasni razsvctljavi in sijajncm sprcjcmu. Drugi dan je obiskal sv. oceta, pri katcrcm se je eez pol ure iimdil. Tudi tii je bil sijajno sprejet. Kaj je iskal cesarjevid pn pnpezi? To vprasanje razinotrujc se po vsoh easopisih in vcndar nikdo ne zna pravuga odgovora. Domace stvari. Dr. Jo2ei' Tonkli, goriSkega dezelncga gla-varja namestuik in dtzavni poslaucc, odiikovan jc od Kjeg. Vel. prssvitloga cesarja z redom zelcznc krone tretje vrste, s katenm jo zdruzeno dedno vitestvo. Gotovo vzbudi odlikovanje boritelja za naSe uarodne pravice veselje po eeli dezeli in zunaj nje. Odlikovanje. Nj. Vel. presvitli cesar podelil je naSemu rojaku, g. Fraucu H a f n e r j u, bivsemu profesorju na goriSki viSji gtmnaziji in sedanjemu vodji drzavue gimnazije v Pazinu, vitelki kriz Franc Joze-fovega r«joa radi njegovih zaslug na polji poduka in odgoje. Oestitamo! Andrej Komel pi. Socebranski, rodom Sol-kancc, stotmk prve vrsie v pespoiku nadvojvoda Ka-rol it 3, zdsj v Kromerizi (Kremsier) na Moravskcm, odwljeu je od Kjegovega Velicaustva prcsvitlega cesarja za niajorsko lokalno s!u2bo. Ta vest razveseli gotovo vce nase rojake, ki poznajo g. ma-jorja kot plemenilcga naiodm-ga tnoza in vojaSkega pisatelja, posebno pa Solkance, njegove oije domaciu-ce. S SoCinih bregov kliceiuo vrlemu rodoljubu pre-srCui: na zdar ! Slovenska narodna citalnica v Gorici imela je preteklo soboto, 15. t. in., ob 7. uri zveeer svoj leto§oji redni ob<5ni zbor. Iz odborovega poroSila bilo je posneti, da je Citalnica v preteklem letu napredo-vala v muogem oziru. FinanCno njeno statije se je zdatno zboljSalo; stevilo dru§tve«ikov je nekoliko po-skofiilo; veseliee in zabave prirejale so se v obilnem itevilu in so zele splo§no priznanje; pevski zbor se je na novo obudil io sicer kot meSani zbor, pri ka-terem sodeluje 6 gospodiCin pevkinj in 20 gospodov pevcev. Citalnica je v teku leto zgubila dva odlidna uda: knezonad§kofa dr. Androja Gollmayra in deZelne soduije svctovalca Antona Gonupa, kateiih slovesnega pogreba se je udeleziia. Prisotna je bila pri vhodu novoimenovanega knezonadskofa goi iSkega, dr. Alojz ija Zorna, katerenm se je tudi po posebni deputaciji po-klonila. V znamenje zalovanja po umrlih sodru§tvenikih so cltalnicarji na predseduikov poziv ustali; porocilo o preprijaznem sprejemu, s katerim je uovi knezo-nad§kof CitalniCno deputacijo razveselil, vzelo se je navduieno na znanje in enoglasuo bil je novi knez izvoljen castni ud goriSke citalnice. RaCun za preteklo in proracun a. bodoce druStveno leto vzel se je na znanje in odbrali so se trije udje, ki racune pregledajo. Biv§emu odboru, posebno neutrudljivemu g. pevovodji, pevkinjam in pevcem izrekel je obcui zbor svoje priznanje in zahvalo. Za prihodnje leto izvoljen je bil predsednik g. Jakojp Cebular^ denavnifif. dr. Fr, Kos, tajuik g, lyo Pirjevec. Odbor ostal je z majhnimi premembami v svoji lanski sestavi. 17. t. m. imel je odbor prvo sejo, v kateri je zaccl svoje delovanje; izvolil j»; veseliCni odsek in deputacijo, ki izrofii pievzvisi'nemu novemu castnenm udu diploino, ter je razdelil nekatera opra-vila med posamezne odbornike. Nadejamo se, da bo letos v eitalniei prijetno zivljenje in da bo prihodnje leto eitalniei castuo in poaosno. Bog dajf Slovensko bralno in podporno druitvo v Gorici iuielo je prutcklo nodeljo, 16. t. m., zopet zanimivo predavanje in Iep skupai vecer. G. profesor Julij pi. KI e i n in a y r govoril jo z vzviSeno in nav-du§eno besedo o ienstvu, njegovein poklici, hiSnem delovanji in inogofineni uplivu na razvoj naroda, po-sebe slovcuskega. Obilno zastopani 2enski spol iu mnogi drustveniki, ki so bili zbraiti, poshi§ali so go-voroika prnv zvesto celo do konca, potein so mu pa ploskali, da je bilo veselje. G. predseduik Fr. PovSe se zahvali govorniku v imcnu navzocih 2cnsk ter iz-razi nado, da se bodo lepe besede tudi v dejanji iz-polnovale. Mejui grof g. Anton Obizzi imel je kra-tek govor, v katerem je prav gorko priporoeal, naj se Udtuuovi pokojniuska zadruga. DtuStveni pevci so prcj in poslej lepo prupevali iti ozivljali skupno bi-vanje. Prihodnjo nedeljo, 2a, t. m., od 7. uri zve-Cer bo zopet predavanje. Podpredsednik dr. G r e-g o r e i 6 bo govoril o bo2i6nih jaslicali. Drustvenike uljiidno vabimo, da se udele26 tega veAera v velikem Stevilu. Drugo nedeljo, 30. t, m., ob 2 urah popoldne bo imelo podporno druStvo v svojili prostorih svoj letni o b e it i z b o r. Pred obcuiin zborom se bodo dru2ili Casiiiki. Itacun za 1. 1883. in proracun za 1. 1881. sta razpolozena v druStveni pisarniei, kjer si jib drustveniki IiiIiko ogledajo. Konec preteklega npraviiega leta (30. nov. 1883) inudo je druStvo v hrauiluici in blagajuici mid 1000 gl. Prihodnjo nedeljo, 23. t. m., ob 2 urah popoldne razlagal bo g. predsednik druStvenikom, ki so s tern vabijeni, da se po mogofiosti zbcrejo v druStvu, kuku bi se dala pri nas ustanoviti p o k o j n i n s k a z a d r u g u. Uodoljiibiio drustvenike, katere stvar za* liitua, prosnuo, naj se zbeio v obilnem stevilu. Duhovske zadeve. — C. g. Andrej ^ni-dnrciC, vikar v Gradncm, oskrboval bo /.upnijo Slo-vrensko, dokler ne bo iuienovan nov zupnik. — Ime-novaim zupnija r a z p i s a n a je do 21. januarja bo-docega letu. — Jutre,- v soboto, podeli milostljivi kne-zonadskof v svoji domaci kapeli ob 8. uri zajutra tu» kajsnjim bogo.slovceni prvega in drugega leta tonsuro iu stir nizje reiiove. De^elna blagajnica cpusti se, kakor sli§imo, po nasvttu letoSnjega tiuauCucga odseka v dez. zboru in se zdrussi z dr^avno blagajnico v Gorici. Poverjeni§tvo epopi«