ilnl
V	organizaciji Ja mol, kolikor moli — toliko pravico.
Uredništvo in aprava: Ljubljana, poStni predal 290.
Dopisi morajo biti frankira-ni in podpisani ter opremljeni • Štampiljko dotlčne organizacije.
Rokopisi se n« vračajo. Ček. račun 13.562
STROKOVNI ČASOPIS.
Izhaja 10. in 25. dn« ▼ meseca.
Stane posamezna Številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod Din 1.—.
Oglasi po cenika. Telefon Itev. 3478.
Strokovne organizacije in družina.
Toda fcvoia dolžnost je, čkvvek-delavec, da pridobiš novega člana za svobodne strofcovne organizacije, .da okrepiš tako svojo moč.
Delavec je bil, preden še ni bilo strokovnih organizacij, obrtna skupnost s podjetnikom. Velik del delavcev je imelo pri mojstru hrano in stanovanje. Prva naloga strokovnih organizacij je bila, izvleči delavstvo iz te skupnosti.
S tem je začel delavec čutiti, da je tudi človek in ne navadna žival in da je lahko tudi glavar svoje bedne družine.
S pomočjo strokovnih organizacij je bilo delavstvu omogočeno, da je spoznalo samega sebe in si je tako priborilo svojo samostojnost.
Ali družinsko življenje je bilo takrat, ko so bile organizacije še le v povoju, drugačno, kot je sedaj. Delovni čas je bil zelo dolg. Dvanajst in štirinajst ur dnevno je moral de-
Strokovne organizacije so sklepale kolektivne pogodbe in ni bilo malo obratov, kjer se je dosegel že 52 urni delovni teden, a v soboto ob 3. popoldne konec dela.
Povsod, kjer se je dosegel skrajšani delovni čas, se je izkazal dvig delavske duševnosti in zboljšanje moralnega nivoa delavstva. Namesto, da bi se polnile vsled tega gostilne — kakor so podjetniki trdili
—	se je opažalo baš nasprotno. Delavstvo se je začelo zanimati za izlete, prirodo, alpinizem, snovalo je kulturna društva in se izobraževalo. Strokovne organizacije so svojo borbo pravilno označile, da s tem ne izboljšujejo samo materijelnega položaja delavstva, nego tudi duševni. Nasprotniki strokovnega gibanja so sicer še vedno trdili in se to sliši tu-intam še danes, da se privaja delavce preveč na pohlepnost. Delavec pa, ki misli z lastno glavo, zna dobro preudariti, ali so te trditve nasprotnikov pravilne, ako je organiziran.
jejo strokovne organizacije, že zelo redke.
Strokovna organizacija daje svojim članom notranji ponos in kot taki Se umejo krepko upirati vabljivosti alkohola in podobnih zapeljevanj.
Želja, svojim dragim ustvariti življenje čim bolj znosno in prijazno, je mogočna sila stremljenja po višji mezdi.
To stremljenje vzbuja strokovna organizacija v svojih članih in s tem ustvarja družinam znosnejše življenje.
V	urejenem gospodinjstvu organiziranega delavca se udeležuje tudi oče domačih del ter pomaga svoji ženi. In obratno, žena z razumevanjem podpira svojega moža pri vsem. Ona ve, da je sodelovanje njenega moža v strokovni organizaciji častna in življenska dolžnost njih vseh. In tako postaja ona tovarišica svojemu možu.
Ni samo slučaj, da se otroci strokovno organiziranega delavstva iz-
ra sedaj vsak član skrbeti, da bo mlada generacija šla pravo pot, da ne bo zašla v vrste, kjer bi bil kulturni nivo in spoznavanje življenja usmerjeno v napačno smer, ki rodi zopet — suženjstvo.
V	današnji- gospodarski krizi, v dobi neštetih redukcij, racionalizacij, ko preti nastanek gospodstva stroja, je treba, da strokovna organizacija obvlada položaj, da postane stroj hlapec, a ne gospod človeku. Da se to zgodi, mora vsak član skrbeti, da je vsa njegova okolica, vse delavstvo v tovarnah in obratih, v katerih je zaposlen, strokovno organizirano.
Sedaj nastaja nov boj za skrajšanje delovnega časa. Ne več osem-urnik! Ta zahteva postaja stara, nepotrebna. Sedaj velja 6 umi delovni dan. Šest ur delajl Stroji producirajo sedaj že ogromne množine blaga. Ce pa je brezposelnost velika, če so plače nizke, kdo bo kupoval to množino. Zastoj mora nastati na celi črti. Zato šest ur dela. Stroški produkcije
M
M
u
lati delavec, kar se dogaja tudi sedaj tam, kjer še ne poznajo strokovnih organizacij.
Tudi nedeljsko delo je bilo vpeljano. Dasi je cerkev prepovedala nedeljsko delo, mamon tega ni poslušal. Edino strokovne organizacije so bile tista moč, ki so to delo v resnici prepovedale, ali pa, če se že naj dela, se ga mora plačati s 100 do 150%.
Mnogo pritožb je bilo poprej, ko še ni bilo strokovnih organizacij; očetu ni bilo mogoče vzgajati svojih otrok, se z njimi porazgovoriti in poigrati. Tam, kjer so bili v družini majhni otroci, očeta sploh celi teden niso videli. In oče sam jih je videl le samo speče. Zjutraj zgodaj je moral na delo, zvečer pozno se je vračal. Samo v nedeljo popoldan, torej enkrat na teden, so otroci govorili z očetom in oče z njimi.
Zahteva po skrajšanem delovnem času je bil trd boj. Kajti niso bili samo delodajalci temu nasprotni; trdili so, da bo to slabo vplivalo na gospodarstvo, da bodo delavci zahajali preveč v gostilne in se pokvarili, da bodo zato tudi slabše plačani, ker bodo manj časa delali itd. Delavci pa, ker niso nikoli ničesar čitali, ker niso svojega uma bistrili, so bili po veliki večini tudi proti zmanjšanju delovnega časa, češ, da ?a to delajo, ker hočejo zaslužiti. Saj so še tudi sedaj delavci, ki jim ni nič do strokovnih organizacij, ki se ženejo in delajo v akordih, in kjer le morejo, za bore pare, dokazujoč s tem kapitalistom, da delavstvo hoče daljši delovni čas.
Zato je bil boj za skrajšanje delovnega časa tudi častna stran strokovnega delavskega gibanja in zgodovinske važnosti.
Od leta 1894 do svetovne vojne se je delovni čas počasi skrajševal.
Res je, da je kitajski kuli ali sploh delavec, stoječ še globoko v nezavednosti, zelo skromen in zadovoljen z drobtinico in tudi z bičem. Strokovne organizacije pa si ravno pri tem štejejo v čast, da so živalsko zadovoljnost takega kulija spremenile v stremljenje, postati in biti človek.
Strokovne organizacije so si nadele cilj, da dvigajo nivo delavca do višine, da bo delavstvo nosilec svetovne kulture. Raditega je umljivo, da sovražniki delavskega gibanja strokovne organizacije sovražijo in si kajpada štejejo v svojo dolžnost, da svobodne strokovne organizacije obrekujejo, češ, da sejejo nezadovoljstvo. Mi se pa ne zadovoljujemo samo s tem, da bi sejali nezadovoljstvo, nego kažemo pot, kako se lahko delavec iz lastnih moči povzpne višje in premaga obkrožujočo ga bedo.
S skrajšanim delovnim časom, ki je središče delovanja strokovnih organizacij, je obenem tudi družinsko življenje delavca s tem v tesni zvezi. Boljša stanovanja mora imeti delavec, kakor jih ima. In to lahko ima, če bo imel tudi čas zase, da si stanovanja uredi. Strokovne organizacije izobražujejo delavca, da je sposoben nastopiti tudi v občinskem odboru. In s tem je storjen velik korak za zboljšanje delavskih stanovanjskih razmer.
Z zboljšanjem življenskega položaja delavstva se dviga tudi morala delavstva. Vabljivost alkohola, najstrašnejšega sovražnika družinskega življenja, se pobija z odločnostjo in z uspehom. Žalostne slike, ko uboga žena z otroci, ali celo sami otroci na plačilni dan stoje pred vrati gostilne, kjer mož in oče poganja svojo mezdo po grlu, so tam, kjer domu-
obražujejo celo v visokih šolah. Pri teh družinah oče in mati ponavadi ne rečeta:	»Kakor se moram jaz
pretlačiti in prebijati skozi življenje, pa se naj tudi moj otrok.« Ne. Strokovno organizirana oče in mati hočeta, da bo njun otrok živel lažje in boljše življenje. Zato spremljata razvoj svojih otrok z ljubeznijo in s ponosom. Pritrgavata si od ust, samo da bo njuna deca nekaj več, kakor sta ona.
Ta vpliv strokovnih organizacij na družinske razmere delavstva je sicer indirekten, malokdo se ga zaveda. Vendar je zelo važen. Zakaj le tam, kjer je zavednost, je tudi zahteva po zboljšanju položaja mogoča. S kulturnim dvigom delavstva se utrdijo in dvignejo dobre lastnosti človeštva. In pojem solidarnosti, ki je glavna podlaga strokovnega gibanja, člani pravilno razumejo in to solidarnost tudi dejanski izvajajo. Solidarnost je čut skupnosti sodru-gov. S čutom solidarnosti se pobija egoizem, nagon, ki vidi samo in povsod le lastne interese in samega sebe ter se poganja za njimi na račun sodruga.
Kako plodonosna je zavest solidarnosti, se vidi sijajno pri stavki. Skupna akcija, pri kateri se osebna volja podvrže volji skupnosti, gradi ugodnost za vse. Zaničevanje, ki zadene stavkolomce, ki si hočejo s stavkolomstvom ustvariti posebne ugodnosti, ter tako skupni interes izdajo, je zdrav izraz nravnega občutka, ki je zopet sad strokovno-or-ganizacijske izobrazbe.
Stara generacija, ko je bila mlada, je iskala svoje zabave in krepčila v glavnem po gostilnah.
Današnja mlada generacija se bavi že s športom, s kulturnimi prireditvami, s knjigami itd. To je vpliv strokovne organizacije. Vendar mo-
so sedaj tudi manjši. Zato se brez vsake škode za podjetje lahko upe-lje šesturni delavnik. Množina izdelkov je tako velika, da se le z znižanjem delovnih dni in z znižanjem cen produktov lahko odpravi brezposelnost in gospodarska kriza. In zato bo kljub temu lahko podjetnik živel, kakor živi dandanes, a delavstvo bo imelo boljše mezde in nivo človeštva sploh se bo dvignil na višjo stopnjo.
Komur je do tega, bo stremel, da se to upelje. Kdor pa je za to, da se začne bliskati in grmeti, bo proti temu.
Delavstvo se bo znašlo v enem in drugem položajul
Pozor na volitve delavskih zaupnikov!
Ministrstvo socialne politike je odredilo, da se morajo volitve delavskih zaupnikov izvršiti najpozneje do 28. februarja t. 1.
Torej, stavljen je zadnji rok 28. februar. Do tega dneva se morajo izvršiti vse volitve delavskih zaupnikov.
To je odlok ministra soc. politike, ki je bil te dni izdan za volitve, ki do danes še uiso bile razpisane.
Povsod tam, kjer so bile do danes, ko dobite to okrožnicor volitve ž e r a z p i s a n e, to je, kjer'So odbori že postavljeni in so že vložili prijavo volitev Inšpekciji dela, velja tisti rok, ki je na prijavi označen, čeprav je dan volitev določen šele v mesecu marcu.
Kjer torej še volitve niso razpisane, treba uvesti skrajšani postopek, ker, če bi se tega roka ne držali in bi se kljub temu volitve vršile v marcu, se lahko razveljavijo, če se podjetnik pritoži.
Stavka kovinarjev v Rakovici.
Rakovica je kmečko selo, oddaljeno osem kilometrov od Beograda ob železniški progi za Niš. Vis a vis kolodvorskega poslopja se je zgradila nova in moderno opremljena tvornica aeroplanov. Izdelovali so se tudi motorji za aeroplane. Glavni odjemalec vseh teh izdelkov je bila država.
Do pred pol leta se je v tej tovarni gledalo pred vsem na kvaliteto in precizno izdelavo izdelkov. Za dosego tega je vodstvo tvornice moralo gledati, da si je preskrbelo kar mogoče najinteligentnejši kader pro* fesionistov, ki so za svoje delo prejemali urno plačo.
Nekaj mesecev sem pa je vodstvo tvornice svojo taktiko menjalo, ter je najprvo posamezne delavce nagovarjalo, da naj vzamejo delo v akord. To nagovarjanje in priporočanje akordnega dela pa je imelo svoj gotov cilj. Tudi akordni postavki, ki jih je začetkom vodstvo tvornice dajalo, so imeli samo namen, vzbuditi v delavcu poželjenje po večjem zaslužku pri isti storitvi, ki jo je preje napravil za urno plačo.
Riba je trnek zagrabila. Poskus poslodavca se je posrečil. Med delavci je nastala zavist in želja tekmovanja, kdo bo akordno delo dobil. Nikdo ni več polagal važnosti na temeljno plačo in kako so akordi bazirani. Po vsem tem je sledilo, kar je slediti moralo. Akordne cene niso imele nikake stalnosti. Eno in isto delo je imelo različne cene. Ako je bil delavec mojstrov prijatelj, je dobil več, ako se je pri mojstru zameril, pa je dobil manjšo ceno. Na ta način so se začele menjati tudi akordne cene, poleg tega pa je začela padati preciznost in kvaliteta izdelkov. Kljub temu, da je uprava nastavila veliko število kontrolorjev, ni uspela, da bi dvignila zopet preciznost na prejšnjo stopnjo. Naposled pa je uprava zopet napravila zadnji ne-
Od leta 1925 dalje smo imeli priliko opazovati velike motnje v rednem poslovanju naše rudarske industrije. Ce vzamemo veliko redukcijo rudarjev v letu 1926, potem še ne moremo iz tega sklepati, da je bila temu povod samo kriza v oddaji premoga. Ne! Glavni vzrok temu je bila izvedba racionalizacije dela. Zakaj v med in še celo povojni dobi se je vodil po večini v vseh rudnikih ta-kozvani ><Raubbau». Kopalo se je in kopalo premog, a ni bilo ne časa ne sredstev za nadaljne priprave in odkrivanje.
To se je moralo po prevratu nadomestiti. Iz tega vidika so ti rudniki sprejeli enormno število ljudi. Zakaj bilo je treba zamujeno nado-
Zgodba današnjih dni . . .
Bilo jc v industrijskem 'kraju na deželi. Živel je mlad fant življenje, kakor ga ,pač živijo vsi .proletarci Iz tovarne na cesto, iz ceste zopet v tovarno. Monotono nvu je potekalo to življenje in lepega dne je fant uvidel, da tako ne more dalje in da nikdar ne bo boljše, .pad pa vedno slabše in je šel ter obupal. Do tu je vse v redu in to je tako vsakdanje in samoobsebi razumljivo, da niti omenjali ne ibi, ako bi ne ibilo nekaj drugega.
Fant je ležal v mrtvašnici in nihče se mi zmenil zanj. Oblasti so ipač izvršile svojo dolžnost in vse je bilo pripravljeno za pogreb, kakršen — pravijo — takim pritiče. Niso pa tega mogli gledati njegovi sodelavci, ter so sklenili, da (mu preskrbijo dostojen pogreb. Socialna inštitucija, pri kateri je bil ipoikojnik zavarovan, jim 'je izplačala pogrehnino in iz tega denarja so poleg venca, katerega so mu sami -kupili, (krili ostale stroške. Celo za cerkveni po-igreb so se brigali ti sodelavci, rdečfoarji. Duhovni gospod dotične .fare je naravno zahteval zdravniško izpričevalo. Tega mu faktično niso mogli dati, ker se ni izvršila nikaka obdukcija, pač pa so mu prinesli nekako poluradno izjavo zdravnika imenovanega zavoda, v kateri izjavlja, da ga je že •pred dvema letoma zdravil vsled živčne bolezni in da se mu je ista sedaj gotovo poslabšala, ter je zelo verjetno, da je dejanje izvršil v hipni duševni .zmedenosti. To izjavo je zdravnik podpisal a polnim imenom.
Vendar duševnemu pastirju to še ni zadostovalo. Zahteval je, naj zdravnik pritisne še svoj žig in naj pripomni, da tega ni storil pokojnik po lastni krivdi. Ko se je
smiselni korak, ne da bi se preje pogovorila s svojimi delavci. Čez noč je izdala razglas, da bodo v bodoče delali vsi delavci po komadu, to se pravi, da bodo imeli akordno plačo, brez vsake garantirane temeljne plače.
Kaj se to pravi? Da bodo delavci v bodoče tudi začeli delati na brzo roko, kakor se -izdelujejo ta-kozvani »massenartikli«, ne glede na to, da od take slabe izdelave od-visi mnogokrat človeško življenje.
Kateri pilot naj s pogumom sede v svoj aeroplan, ako bo že v naprej vedel, da so bili strojni deli izvršeni v tej tvornici, kjer delajo delavci pod pritiskom akorda, ter ne polagajo nikake važnosti več ne na preciznost in ne na kvaliteto.
Te vrste industrija je pri nas še mlada, takorekoč v povojih. Temu delavstvu bi bilo treba držati najmanj dvakrat v tednu šolski pouk ter mu obrazložiti, da od kvalitete in preciznosti izdelka odvisi ne samo življenje pilota, ki se je temu stroju zaupal, ampak tudi ugled države napram zunanjemu svetu. Ali je res potrebno, da dobi inozemstvo utis, da naša industrija ne uspeva ter da so njeni izdelki pod vsako kritiko.
Delavstvo razume svojo odgovornost ter ni hotelo takega načina dela izvrševati. Stopilo je v stavko. Naj ga podjetnik ali uprava tvornice prisili, da bo moral pod takimi pogoji delati, potem nedolžne žrtve, ki bodo pri taki izdelavi nastale, ne bodo šle na račun delavstva, ampak na račun tistega, ki brezvestno goni to delavstvo k slabi izdelavi.
Savez Metalskih Radnika Jugoslavije bo na merodajnih mestih znal povedati, da se v tej tvornici aero-plani ne izdelujejo za to, da se jih potem na sejmih prodaja, ampak je namen, da naj ti izdelki služijo narodnemu gospodarstvu in državi.
mestiti. Poleg tega je pa moderna tehnika v tem času silno napredovala. In tega napredka se je v polni meri poslužila tudi rudarska industrija. Tako je fizična sila delavčeva, spojena z moderno tehniko, na mah dvignila produkcijo in ob enem pa izvršila potrebna pripravljalna dela. Ta maksimum pa je rodil v sebi minimum, in to je bil glavni vzrok redukcije v letu 1926.
Vse nadaljne krize v letu 1927, 1928, 1930, 1931 pa tudi niso pravzaprav nobene prave krize. Zakaj ako pri nas obstoja zastoj v oddaji premoga, se to ne more istovetiti z Nemčijo, Poljsko, Angleško itd. To so namreč izvozne države premoga, medtem ko mi premog uvažamo. Ce
zdravnika za to prosilo, je uničil preje izdano izjavo rekoč: »Jaz sem to storil prostovoljno in z dobrim namenom, da mu omogočim cerkveni pogreb. Sedaj pa ne izdam nikakega izpričevala več, ker me nihče k temu siliti ne more. Če so tako natančni in malenkostni, ne morem jaz zato!«
Razumemo ravnanje zdravnika, ne pa dušnega pastirja, ker vemo, da so že bili enaki slučaji in vendar se jim ni odrekalo cerkvenega pogreba, seveda, tisti niso bili delavci m berači tudi ne ...
Da ni po lastni krivdi?! Čisto gotovo ne. Kakor je proti lastni volji prišel na svet, tako je brez lastne volje tudi šel iz sveta Po krivdi družbe, sistema kot takega pač, se je to zgodilo.
Kot nezakonsko dete se je rodil in kot tak je moral preskusiti vse dobrote, iki jih daje svet takim otrokom nižin. V četrtem letu mu je umrla mati in od tistega časa je bil večinoma pri tujih ljudeh. Čim je nekoliko odrastel, so ga porinili v tovarno in preživljati se je moral z delom svojih otrok Kljub temu, da je imel sorodnike in celo bogate 'sorodnike, ®e niso dosti brigali zanj. Fanit je bil ,prepuščen samemu sebi. Ali je potem čudno, če se je čutil že davno osamljenega, preziranega in skoraj zavrženega, ter si je že pred leti skušal skrajšati to trpljenje. Zapuščen in osamljen si je večkrat iskal utehe tam, kjer bi si je mogel najmanj, to je pri kozarcu. Zato ni čuda, da si tam ni mogel dobiti najboljših prijateljev. Bila je pač družba, ki jo ustvarja vino m tudi izgubljenih žensk dostikrat ni manjkalo. Ker se kot duševno zaostal s kulturnimi organizacijami, katere bi mu .morda vsaj deloma aadomesbovale pogrešano družinsko življenje, ni mogel sprijazniti, mu je ugajal pač milje, katerega smo preje omenili.
danes govorimo o praznovanju ših-tov in reduciranju delavstva pri Trboveljski prem. družbi, ki zaposluje okrog 7500 delavcev, potem ne more biti govora o premogovni krizi v državi, ko vemo, da so vsi ostali rudniki polno zaposleni, ja, in celo taki, ki imajo premog slabše kakovosti, kakor je pa trboveljski.
Poleg vsega tega pa uvažamo pri nas ogromno število ton inozemskega premoga. Angleški si utira carine prosto pot preko Sušaka na naš Jadran, poljsko-češki premog gre po Donavi naravnost v Beograd. No in industrijsko precej razvito Vojvodino pa krmi pečujski premog. Vzemimo naš trboveljski premog, ki je imel prej pred vojno progo Trst— Dunaj, Maribor in Celovec, in še del Madžarske, se mora sedaj lokalizirati samo na Dravsko in del Savske banovine. Dalje že ne pride.
Pa bo kdo vprašal, zakaj ne? Zato, ker je predrag, bo odgovor. To je mogoče. Ali to je trgovska stran trboveljske družbe in njenih odjemalcev. Vendar do gotove meje zanima tudi slovenske rudarje to vprašanje. Zakaj pri lanskih pogajanjih za premogovne nabavke državnim železnicam se je jasno vide-
lo,	da, ko se je bil boj za znižanje premogovnih cen, je minister prometa zahteval, da zniža cene za toliko in toliko. Trboveljska pa na to ni pristala. »Odpovem vsa naročila,« je zagrozil minister. »Nič zato,« je rekla trboveljska in 7500 rudarjev je bilo izprtih in dvakrat toliko ljudi ni vedelo, od česa bo živelo.
Boj je bil končan s sporazumom s Trboveljsko prem. družbo. Za
30.000	ton je dobila manj naročil mesečno, a 6 odst. je morala na cenah popustiti. Tisoč delavcev reducirati, uvesti 4 dnevni delovni tednik, z ostalimi pa storitev dvigniti in 6% zgubo prištediti, je bil odgovor trboveljske na to stran. Minister prometa je prihranil 6% na izdatkih za premog, a rudarji trboveljske pa so morali za to zgubiti 96 delovnih dni a Din 51.—, povprečno Din 4896.— na moža, ali skupno Din 34 milijonov 272.000. Tisoč jih je pa moralo s trebuhom za kruhom.
To je bil efekt borbe med ministrom prometa na eni strani in Trboveljsko družbo na drugi strani, a
Slava kapitalizma se bliža svojemu koncu. V njegovem gospodarstvu se je mnogo spremenilo. Tudi v prejšnjih časih ni predstavljal današnji gospodarski red paradiža; delavci in nastavljenci so bili vedno slabo plačani in njih socijalno stališče je bilo neugodno, toda vendar se je kapitalizem lahko hvalil, češ, da preživlja vse, kar dela, čeprav
In ker je bila tudi služba slaba in je ta družba stala denar, je naravno sem pa tja zašel včasih tudi v kak dolg, poleg tega, da si niti potrebne obleke ni mogel nabaviti. Toda 'kaj bi razpravljali dalje, saj jih je toliko okrog nas, ki živijo enako življenje.
Revež z duševno depresijo, fant, ki bi spadal prej v kak zavod, preden bi se smela nad njim izrekati kaka sodba, je spoznal vse to, obupal nad celim svetom m sam nad seboj, te<r šel in si končal življenje.
In kakor je bil celo življenje ločen od drugih, je moral biti tudi v smrti. Brez zvenenja in brez cerkvenega blagoslova. Kakor pa že rečeno, so mu njegovi sodrugi oskrbeli lep	pogreb.	Nobeno oko ni ostalo	suho,
ko so	ga njegovi najbližji sodelavci,	sami
mladi lantie, med sviranjem žalostinke delavske	godbe,	mesto zvonenja nosili iz
mrtvašnice skozi špalir, ki so ga naredili starejši s prižganimi svečami v rokah.
Za slovo naj bi bilo še to-le: odrekli so ti cerkveni blagoslov. Nič hudega. Zato te pa blagoslavljamo mi vsi, ki smo bili tvoji sodelavci in srno te spremili na zadnji poti. Blagoslavljamo te, ker si bil naš, ker si bil delavec, ki si ustvarjal, ker si MI trpin, ker mi ne delamo razlik in ne izrekamo sodb. • * *
In ko smo odhajali iz pokopališča, je bilo slišati pogrebce, ki so sc pogovarjali, kako lep pogreb je imel. Padlo je pa tudi dosti pikrih besed na naslov onih, kateri so mu hoteli to onemogočiti in so sc izkazali drugače, kaikor uče.
Še to bi dodal: Do tu, do kraj groba je še razlika, notri je ni več, tam boš sod-rug, enak med enakimi, nihče več Te ne bo preziral, ker mati zemlja ljubi vse enako in daje vsem enako. Zato sodrug: Požiraj!
ceho so pa morali plačati slovenski rudarji in slovensko gospodarstvo. Zakaj teh 34 milijonov dinarjev je že precejšnja zguba na gospodarski bilanci Dravske banovine.
In zopet smo pred pogajanji med upravo državnih železnic in lastniki rudnikov v zadevi nabave premoga. Šušlja in govori se, da če ne dobi trboveljska več naročil, slede velike redukcije delavstva. Razni časopisi prinašajo notice, kakor da bi šlo za preseljevanje narodov. Oficijelni krogi Trboveljske družbe to govoričenje tolerirajo. V revirjih pa se plazi kakor mora strah preko rudarskih družin: kaj bo? Vse to se izrablja v jami pri delu. »Le glejte, da boste dovolj leistali, saj veste —«, je navaden pozdrav paznika, ko pride na Ort.
Tako operira trboveljska družba na dveh straneh. Na eni strani se goni strah pred odpustom rudarjem v mozeg in kri, na drugi strani pa stoji pripravljena za boj z ministrstvom prometa, češ, ako ne udovo-ljiš moji zahtevi, ti vržem toliko in toliko tisoč tvojih državljanov na cesto. To je bojna parola pri prihodnjih pogajanjih.
Mi, ki moramo v prvi vrsti gledati na to, da se naš domači živelj zaposli in preživi na domači zemlji, odločno odsvetujemo, da bi se pri bodočih pogajanjih obravnavalo vse samo iz trgovskega stališča, temveč se mora pred vsem voditi račun o vprašanju eksistence tisočev in ti-sočev naših jugoslovanskih rudarjev in njihovih družin. Zakaj to so naši državljani, kri našega naroda! A kdo je Trboveljska družba? Kam gredo milijoni dobička?
Zato se mora ministrstvo prometa pri bodočih pogajanjih na to ozirati in uvideti, da s takšnim postopanjem, ki ga je napravilo lansko leto, najmanj udari Trboveljsko družbo, temveč svoje lastne državljane in svojo lastno gospodarstvo. Zato zahtevamo, da ministrstvo prometa pri bodočih pogajanjih ne vidi pred seboj samo Trboveljske družbe, temveč da ima pred očmi višji interes svojih državljanov, ki hočejo imeti v svoji domovini delo in kruh.
Dosedanje nepoznanje tega pa je pravi vzrok krize v naši premogovni industriji.
skromno; ali danes se razvijajo razmere drugače in več milijonov ljudi ima absolutno nevzdržljivo in brezmočno stališče. Obstojajo sploh še na podlagi kapitalističnega produkcijskega načina nade, da bi prišli brezposelni do kruha? In če bi se premagala kriza po kratkem ali daljšem času, kako dolgo bi trajale ugodnejše razmere? Ali ne bo izbruhnila po prehodnem trajanju boljših razmer še hujša kriza? Ali ne vidimo že danes mnogo sil na delu, ki morajo (današnjo ali prihodnjo) krizo poostriti, medtem ko le malo sil deluje v smeri oslabljenja iste. Je li mogoče, da se premaga ista na podlagi kapitalizma za daljšo dobo?
Te dni je izšlo v Nemčiji četrtletno poročilo zavoda za raziskovanje konjunktur. Poročilo se peča s produkcijskimi razmerami svetovnega gospodarstva Nemčije. — Vsebina poročila je absolutno pesimistična. V prejšnjih poročilih so se izražale nekake nade, toda to pot si ne upa zavod izraziti niti najmanjšega optimizma. Njegovo poročilo o konjunkturi svetovnega gospodarstva je v vsaki vrstici turobno.
Kdorkoli je dosedaj pisal o obravnavanjih o krizi, si ni upal ceniti števila brezposelnih nad 15 milijonov. Velikanska številka! Vsi naci-jonalni ekonomi so se bali, da bi se prenapeto izrazili, ako bi navedli večje število. No, sedaj prihaja celo urad, zavod, kateri deluje na podlagi uradnih podatkov, v katerih gotovo najrazličnejše države števi* la svojih brezposelnih delavcev in nastavljencev ne pretiravajo ter nam sporoča, da znaša število brezposelnih na svetu 15 do 18 milijonov! Ta
Problem naSe premogovne krize.
Mihevc Nace:
Za kai nam je skrbeti . . .
Sodrug, ali si že tudi za letos plačal članarino za Cankarjevo družbo? Din 20.— ni tak znesek, da bi ga ne zmogel. Cankarjevi družbi pa s tem naravnost pripomoreš, da že lahko računa s stroški za nove knjige, ki morajo biti še lepše od lanskih.
Ne odlašaj! Tudi druge vzpodbujaj! Iz nas samih in iz naše lastne volje nastaja močna Cankarjeva družba, ki je v dveh letih razdala
40.000	knjig.
grozna svinčena teža vleče celo današnjo družbo v prepad.
In tudi kar ta zavod o gospodarski bodočnosti pravi, je ravno tako nerazveseljivo! Ne more poročati o nikaki možnosti oživljenja gospodarstva. Investicije, nova podjetja — to bi bil en tak faktor, ki bi lahko povzročil zboljšanje konjunkture. Sicer je zavod za raziskovanje konjunktur namigaval po investicijah, toda odmeva ni. Vsaj v taki meri ni investicij, da bi se dosegel radikalen prevrat. In če bi prišlo do njih, je današnji produktivni aparat tako spo-polnjen, da bi celo ogromna naročila pripomogla le malemu številu brezposelnih do dela; tudi poznejše velike investicije ne bodo odpravile brezposelnosti, kakor jih zahtevajo strokovne organizacije, nego le omilile. Začasno pa, tako pravi zavod s poudarkom, ni izgleda na odločilne investicije.
Drugi faktor, kateri bi mogel zvišati produkcijo, bi bilo zvišanje kon-zuma. Kako so v tem oziru breznad-ne 'razmere, je splošno znano. Zavod pravi razločno, da ni mogoče pričakovati, da bi se v bližnjem času dvignil konzum. Tako bi ostal še tretji faktor, ki bi določal konjunk-turske razmere: razširjenje izvoza v tuje države. Pa tudi tega ni pričakovati. Zavod si ne dela zato za bližnjo bodočnost nobenih nad. Ne pričakuje nikakega 'izboljšanja, pač pa nadaljno nizko stanje svetovnega gospodarstva! Za časa, ko je izšlo poročilo, je bilo v Nemčiji tri in pol milijona brezposelnih in isti zavod pričakuje, da bo skočilo število nezaposlenih v najkrajšem času na štiri in pol milijona. Število brezposelnih v Nemčiji se je že danes zvišalo za pol milijona in s tem se potrjuje pesimistično prorokovanje zavoda.
Tudi iz drugih držav prihajajo poročila o občutnem porastu brezposelnosti, tako da sc lahko — ne da bi se gledalo vse črno — smatra, da bo število brezposelnosti znašalo v vseh kapitalističnih državah nad dvajset milijonov.
Še nikdar ni bil svet tepen s tako grozno gorjačo. Zavod za raziskovanje konjunktur v Nemčiji, katerega vodijo uradniki, ki bi raje poročali o socijalnem napredku, nam ne le ne dajo nikakega upanja na boljše konjunkture v bližnji bodočnosti, ampak smatrajo sedanjo dobo za malo prikladno glede resnega ozdravljenja gospodarstva/ Omenili smo že, da se je zavod popreje optimistično izražal o gospodarskih razmerah, medtem ko prihaja na podlagi novejših raziskovanj do zaključka, ka-terega dalekosežnost morda niti sam ne more spoznati.
Zavod primerja današnje bolne razmere z onimi okoli leta 1870 v minulem stoletju. Tudi takrat se je pojavila izvanredna kriza, ki je imela za posledico propad mnogih bank in podjetij ter veliko brezposelnost. Tudi takrat je bila industrijska kriza v zvezi z agrarno. Toda produkcijski način kapitalizma se je mogel v oni dobi še rešiti. To se je zgodilo potom odprtja novih trgov v tujih deželah, potom prodiranja kapitala iz Evrope v prekomorske dežele. Zavod za raziskovanje konjunktur piavi upravičeno, da niso več današnje tržne razmere tako raztegljive, da bi se jih smatralo za oka-menele. Kapitalistična ekspanzija ima torej v naših časih zelo trdne meje. Njena možnost glede raztegljivosti je postala potom nakupiče-
nja kapitala velika, toda njena možnost o raztegljivosti postaja radi okamenelosti tržnih razmer zožena. Zavod pravi, da se s tem otežkoča in zavlačuje premaganje krize. Ali nimamo opravila tu z mnogo resnejšo prikaznijo? Stvarna dokazila dejstev potom zavoda so gotovo pravilna. Toda mislimo, da lahko trdimo, da nimamo več opravila samo z gospodarsko krizo konjunkture, ampak da se razprostira pred nami kriza produkcijskega načina.
In pri tem bi bilo mogoče na podlagi današnjega tehničnega napredka hitro zvišati produkcijo. Poročilo omenja tudi, da zaposluje ozir. izkorišča Nemčija le 53% njene kapacitete in zmožnosti proizvajanja. Potrebno je samo kolesa spraviti v pogon, in v Nemčiji bi se lahko dvakrat toliko proizvajalo kakor danes (tudi v drugih državah bi se lahko zvišala produkcija). Istotako je dana možnost, da se agrarna produkcija raztegne. Agrarni pridelki za ljudi bi se zato lahko znatno zvišali, ker se danes pri kmetijstvu poslužujemo večinoma strojev in traktorjev, vsled česar je veliko število vprežne živine postalo nepotrebno, prostrana zemljišča, ki so se uporabljala za produkcijo živil v svrho njih prehrane, so sedaj prosta za produkcijo človeških živil. Dani so vsi predpogoji za zmanjšanje človeške bede.
Zdi se pa, da je tudi kapitalistom prešla volja, da bi dvignili produkcijo, ker pripoznajo brezupno gospodarstvo. Poročilo zavoda predbaci-va denarnim zavodom, da so kredite v svrho sanacije gospodarstva s previsoko obrestno mero onemogočili. Zavod opozarja tudi, da bo zelo težko prevladati evropsko krizo, ker ni pričakovati v poslednjih letih nikakega denarnega dotoka iz Amerike, kateri je bil dosedaj pač precejšen.
Zavod za raziskovanje konjunktur nam riše turobno sliko gospodarstva. Iz nje razvidimo tudi odmev gole resnice, da imamo opravila s krizo načina produkcije. Iz tega sledi: kriza v letu 1870 je bila lahko premagana na podlagi kapitalizma
—	z ekspanzijo kapitala v prekomorske dežele. Sedanja kriza se lahko sicer začasno zaduši na podlagi kapitalizma, toda stalno jo za-morejo premagati edino le organizirani delavci in nastavljenci. Strokovne organizacije se ne bodo smele zadovoljiti samo s stremljenjem po zboljšanju plač, temveč bodo morale poseči v gospodarstvo ter v zboljšanje načina produkcije. Skrbimo za njih enakost in za njih moč!
Pri nas nimamo zavoda za proučevanje konjunktur. Imamo pa Industrijsko zbornico, ki se s tem peča, ki pa to vprašanje na bolj enostaven način rešuje:
Peča se predvsem z demontira-njem delavskih socijalnih inštitucij in pa z redukcijami plač. S tem hočejo rešiti industrijsko krizo.
Mi bi lahko navedli nešteto takih slučajev, vendar pa radi pomanjkanja prostora ne bomo. Pač pa hočemo omeniti samo dva slučaja:
V	Kranju tovarna usnja reducira plače za 10%, češ 'nahajamo se v krizi«. Isto podjetje ima pa tudi tovarno čevljev, ki pa je tudi v krizi. Kako naj ne bo v krizi, če se delavcem plače reducirajo za 10%. Torej kupna moč je reducirana za 10%. To je namreč za enkrat, kaj še pride, tega ne vemo.
Se bolj nekonsekventno je neko podjetje lesne industrije v Bohinjski Bistrici. Pred nekaj tedni je dobil ta podjetnik večje naročilo. Navadno se dela v tem podjetju 12 ur dnevno. Prišlo pa je večje naročilo in to bo trajalo tri mesece. Ker pa je dobava nujna, se delovni čas podaljša na 14 ur dnevno. Delavci so pa plačani od ure. Podjetnik jim je tedaj rekel: »Sedaj boste pa preveč zaslužili, ker boste imeli toliko ur. Tega pa sedanja lesna kriza ne prenese in vam ne morem več plačati kakor dosedaj, ko ste delali samo 12 ur.«
Ali ni to imenitno reševanje industrijske krize!?
Zakaj nam je treba tedaj skrbeti?
Za prebujenje strokovnih organi* zacij iz sedanje letargije!
Novi člani Delavskega sodišča
pri socialnem zavarovanju v Ljubljani.
Minister socialne politike in narodnega zdravja je z odlokom z dne 17. januarja 1931 imenoval naslednje začasne prisednike in namestnike v sodišče Delavskega zavarovanja v Ljubljani:
1. Začasni prisedniki:
1. Avšič Drago, trgovski pomočnik v Mostah pri Ljubljani;
2. Bratina Alojzij, delavec v Ljubljani;
3. Bricelj Niko, mizar v Ljubljani;
4. Golmajer Metod, tipograf v Ljubljani;
5. Jemc Franc, tobačni delavec na Ilovici;
6. Knific Anton, papirn. delavec v Medvodah;
7. Mrzlikar Franc, tesar, Ljubljana;
8. Repar Josip, monter v Ljubljani;
9. Ropret Ivan, železostrugar v Ljubljani;
10. Rutar Joža, privatni nameščenec v Ljubljani;
11. Accetto Valentin, zidar, mojster v Ljubljani;
12. Bahovec Joža, trgovec v Ljubljani;
13. Curk Matko, stavbenik v Ljubljani;
14. Ferenc Ferdo, klepar v Ljubljani;
15. Florjančič Ignac, ravnatelj pivovarne »Union« v Ljubljani;
16. Inž. Remec Vladimir, industrialec v Ljubljani;
17. Rojina Anton, industrijalec v Ljubljani;
18. Tomšič Anton, krojač v Ljubljani;
19. Žan Ivan, mesar v Ljubljani;
20. Hrovatin Maks, tiskarnar v Ljubljani.
2.	Začasni namestniki prisednikov:
1.	Goršič Josip, strojarski delavec na Mivki v Ljubljani;
2. Gradišnik Ignac, tovarn, delavec v Ljubljani;
3. Hojan Ivan, žagar v Ljubljani;
4. Jančič Franc, kem. delavec v Mostah pri Ljubljani;
5. Jurca Simon, pek. pomočnik v Ljubljani;
6. Krušič Rudolf, ključavničarski pomočnik v Ljubljani;
7. Sotlar Henrik, papirn. delavec v Vevčah;
8. Zemljič Joško, uradnik v Ljubljani;
9. Zupan Rajko, natakar v Ljubljani;
10. Vrhovec Janez, kovaški delavec v Ljubljani;
11. Florjančič Stanko, trgovec v Ljubljani;
12. Gologranc Konrad, stavbenik v Gaberju pri Celju;
13. Inž. Hribar Boris, industrijalec v Ljubljani;
14. Kersnič Ivan, krojač v Ljubljani;
15. Ložar Jernej, krojač v Ljubljani;
16. Dr. Pavlin Ciril, generalni tajnik papirnic v Medvodah;
17. Pivec Rupert, ravnatelj tovarne v Mariboru;
18. Dr. Rekar Ernest, industrijalec na Jesenicah;
19. Vrečar Ivan, mizar v Spod. Domžalah;
20. Zupančič Franc, čevljar v Ljubljani.
V	zmislu zakona o socialnem zavarovanju obstoja Delavsko sodišče iz polovice delodajalcev in polovice delojemalcev ter sodnika-predsedni-ka. Istotako so deljeni po polovici namestniki. K obravnavam se vabita dva zastopnika delojemalcev in delodajalcev po vrstnem redu, če je mogoče. Sodišče rešuje pritožbe delavcev, ki se pritožujejo zoper odloke Okrožnega ali Osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
STROKOVNI VESTNIK.
KOVINARJI.
Kovinarii.
V Dravski banovini postaja kriza v kovinski industriji z vsakim dnem občutnejša. Brezposelnost dnevno narašča. Delavci vsak dan v strahu pričakujejo, kedaj jim bo podjetnik naznanil, da so odpuščeni vsled pomanjkanja dela. Sredstev za preživljanje družin primanjkuje, kar bo povzročilo tudi zastoj v drugih panogah.
V raznih krajih pa podjetniki skušajo to satuacijo izrabiti in napovedujejo znižanje mezd.
Ljubljana. Strojne tovarne in livarne že precej časa delajo s krajšankn delovnim časom. Precejšnje število delavcev pa je bilo tudi reduciranih. Na kako izboljšanje še dolgo ni misliti.
»JugometaJaja« je odpustila 20 delavcev, a oni, ki so še ostali, delajo že nekaj časa samo po štiri ure na dam
»Jugosteyr« je v sredi novembra 1. 1. odpustil skoraj vse delavce ter še ni nikakega izgleda, da bi se začelo zopet obratovati.
Škofja Loka. Podjetje »Mlinostav« je vsled konkurza z obratovanjem popolnoma prenehalo. Delavci so bili odpuščeni, ne da bi prejeli zasluženo plačilo.
Štore. V našem kraju se delavstva po- j lašča obup. Nekaj dni delamo, potem se nas pa pošlje za nedoločen čas na dopust. To se prakticira že od meseca decembra
1.	1. Ker je delavstvo včlanjeno pri bratovskih skladnicaih, ni vsled tega zavarovano proti brezposelnosti ter nima pravice do brezposelne podpore pri Borzi dela.
Celje. V Westnovi tovarni sc dela samo po štiri dni v tednu. Manjše redukcije so na dnevnem redu.
V Cinkarni obratujeta samo še dve peči. Delavstvo je zbegano, ker se slišijo govorice, da bo najbržc obrat popolnoma ustavljen.
Žreče. Tu se je reduciralo skoro polovico delavcev, a kljub temu dela še vedno primanjkuje. Normalno smo dobili za 40% državnih naročil, sedaj so tudi ta izostala.
Muta. Vsled pomanjkanja naročil se tudi pri nas obeta reduciranje delavcev. Nekaj jih je bilo že odpuščenih; ti so vložili prošnje za brezposelno podporo pri mariborski Borzi dela, vendar dosedaj še niso dobili nikakc rešitve.
Lesce. Pri nas je nekaj delavcev že več kot pol leta ona brezplačnem dopustu. Vodstvo tovarne pa je sporočilo kalšbervariil-ccm in kovačem, da bo moralo znižati akordne cene, čeprav ni dosedaj še odpovedalo sklenjene kolektivne .pogodbe. Delavstvo postaja nervozno. Intervencije ne pomagajo nič.
Guštaaj. Ravnateljstvo je obvestilo za upmke, da bo odpustilo 30 delavcev T, odpust utemeljuje s tem, da nima naroči] /.auprukj so .intervenirali, da naj vodstvi pri odpustu upošteva socijalni položaj svo Jih delavcev, ter naj sc prvo odpuste tisti .	doma	kako	posestvo. Intervencij
Te bila brezuspešna. Županstvo občine Gu štanj je radi tega interveniralo pri Bansk upravi. Delavstvo bo pa razpravljalo o na stalem položaju v nedeljo 8. t. m.
Maribor. Tu pri nas imamo jako velilo število brezposelnih kovinarjev vseh strok Dnevno oblegajo Borzo dela, da bi dobil kje kako delo, ali dosedaj je bilo skoro vsi zaman.
Moste, Pri nas smo obratne zaupniki že izvolili, ter je bita lista S. M. R. J. so glasno izvoljena. Nikakega izgleda ni p< boljši konjunkturi dela.
Položaj kovinarjev na Jesenicah.
Radi vprašanja nove kolektivne po godbe je nastalo nejasno stanje. Prvotno ji podjetje pritiskalo na nujno rešitev novegi delovnega reda, sedaj pa, ko je protipred log predložen podjetju za nov delovni red se stvar ne zgane več z mesta; kaj namerava podjetje s tem, je zaenkrat nejasno Isto je iz vprašanjem nove kolektivne po godbe odnosno novimi direktnimi akordi Znano nam je le, da podjetje dela sicer n« tem, kdaj pa bo prišlo do kake razprav« t vsem tem, pa trenotno nimamo nobene jas nosti.^ Vsem organiziranim kovinarjem bod naglasen o kratko v informacijo, da je fcc mir P*ed viharjem. Držite disciplino in budite solidarnost, nahajamo se v dneh težkal preizkušenj; več o vsem pa se bo poročale na javnem shodu dne 15. februarja dopoldan ob 9. uri v Delavskem domu na Savi,
Na istem shodu bo tudi poročano o stanju Bratovskih skladnic, starostnem zavarovanju in o položaju krajevne bratovske skladnice in bolniške blagajne ter osohito c zobozdravstvenem fondu.
Na tem shodu bo poročal sodrug Šober, podpredsednik glavne Bratovske skladnice iz Zagorja ter člani krajevnega upravnega odbora .rn član glavnega upravnega odbora sodrug Kemperle Blaž.
Istočasno obveščamo vse delegate krajevne Bratovske skladnice K. I. D., da se ■vrši v nedeljo, dne 22. februarja 1931 dopoldan v Delavskem domu na Savi v srednji dvorani (vhod iz dvorišča Kino Radio; krajevna skupščina Bratovske skladnice KID ter naj se vsi delegati SMRJ te skupščine točno udeleže. Člani SMRJ kot delegati imamo ob 8. uri v veliki dvorana Delavskega doma predkonferenco; pridite vsi točno in zanesljivo!
Predsednike sekcij opozarjamo na to obvestilo, ker osebnih vabil ne bomo izdajali.
O sohi to pa opocz-arjamo vse delavstvo na shod, ki se bo vršil dne 15. februarja, da se istega udeleže vsi, ker če ne bo udeležba polna, s« shod tudi sedaj ne bo vršil. To
bod,i kratko opozorilo. Upravni odbor.
RUDARJI.
Rudarfi.
V nedeljo dne 25. (an. t 1. se fe vršila v Zagorju seja načelstva in nadzorstva Zveze rudarjev Jugoslavije. Na tej seji se je podalo poslovno in računsko poročilo za leto 1930. Pri tem se je ugotovil lep razvoj in napredek tako v članstvu kakor v prometu, ki ie znašal nad Din 150.000.
Pri peti točki dnevnega reda »sklicanje kongresa« v smislu čl. 8 zvezinih pravil, se ie sklenilo, da se ima vršiti m. redni kongres Z. R. J. v Trbovljah dne 12. eprila v Delavskem domu ob 9. uri dopoldne.
Dnevni red:
1. Otvoritev kongresa.
2. Verifikacija mandatov.
3. Poročilo uprave in nadzorstva.
4. Volitev nove uprave.
5. Organizacija in taktika.
6. Socialna zaščita radarjev.
7. Prosti predlogi.
V smislu čl. 8. zvezinih pravil točka 4 imajo sedaj podruž. Z. R. J. na svojih občnih zborih izvoliti delegate za kongres. Na 200 članov pride 1 delegat. Ostanek nad 200 da zopet 1 delegata. Manjšine pod 50 članov se vežejo. To odredi centrala z okrožnico.
Zato se poživljajo vse podružnice, da v smislu čL 8. točka 6 zvezinih pravil, do-pošljejo zvezini upravi najkasneje 6 tednov pred vršitvijo kongresa svoje predloge, da jih zamore potem Zveza v strokovnem glasila »Delavec« 1 mesec pred vršitvijo kongresa objaviti.	Vodstvo.
Trboveljska družba je odpovedala pogodbo in reducira delavstvo.
Izgleda, da prihaja nad rudarje katastrofa, ki ji' najbrže ni primere v zgodovini. Naši rudarji, že itak vedno najslabše plačami pred, med in ,po vojni vsled svoje razredne (nezavednosti, ki že nad eno leto Santo delno delajo in so že zbog tega gospodarsko popolnoma izčrpani, njihove družine lačne, skoro brez obleke, stoje pred tem, da sc jim že itak nceksistenčne plače reducirajo, a njih same pa vrže na ceste v lakoio — obup.
Tako smo dobili na eni strani poročilo, da je Trboveljska družba z dnem 28. januarja odpovedala obstoječo kolektivno pogodbo, sklenjeno med njo in zastopniki delavstva dne 21. okt. 1929. Ker je v pogodbi določen 6 mesečni odpovedni rolk, obstoja sedanje stanje še do 28. julija 1931.
Na drugi strani simo pa zopet poročilo dobili, da je Trboveljska družba v rudniku Senovo pni Raihenburgu z dnem 31. jan1, t.
I. odpovedala službo 235 rudarjem. Do najmanjšega se namerava obrat skrčiti v Hudi jami in ne ve se še, v koliko se misli redukcijo delavstva izvesti v Trbovljah, Zagorju, in Kočevju.
Istotako je svinčena družba v Mežici zopet nekaj rudarjev reducirala, in to kljub temu, da s« dela samo 5 dni tedensko.
Vsemogočni g. Jakil v Knmelju je vrgel na cesto, oziroma je poslal n;a večen dopust 85 rudarjev, a nadaljnim še grozi.
To je plačilo sužnjem kapitala, ki so ustvarili Trboveljski, mežiški in J akilovi družbi ogromne milijone, a sami sebi pa pogin na cesti.
G,g., vi ustvarjate iz človeka volka in ne vteno, če je to dobro za Vas?
Volitve v II. skupino rudarske zadruge so razpisane.
Rudarsko glavarstvo v Ljubljani je na podlagi odloka ministrstva za socialno politiko v Beogradu z dne 10, jan. t. 1. St. br. 980 razpisalo tudi volitve za zaupnike v
II. skupino rudarske zadruge, katere se imajo vršiti dne 15. iebruarja t. 1.
Obvestilo.
Odbor podružnice Z. R. J. v Zagorju je na svoji seji z dnem 25. jan. t. 1. sklenil, da se ima vršili redni letni občni zbor podružnice v nedeljo, dne 22. februarja oib 3. uri popoldne v dvorani Zadružnega doma na Lokah z običajnim dnevnim redom1.
Članstvo podružnice se tem potom po-izivljc, da se tega občnega zbora visak ‘do zadnjega udeleži.	Vodstvo,
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
Kranj.
Vse članstvo obveščamo, da se vrši redni letni občni zbor Splošne delavske zveze Jugoslavije, podružnice Kranj, v nedeljo, dne 22. iebruarja t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v gostilni pri »Felnarji« s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo odbora o dosedanjem delovanju organizacije.
2. Poročilo saveznega tajnika o delovanju saveza,
3. Volitve odbora in nadzorstva.
4. Raznoterosti.
Dolžnost slehernega člana je, da se občnega zbora sigurno udeleži. Sprejemajo se tudi novi člani.
Vsem podružnicam S. D. Z. J.
Naš član Anton Lukšič je izgubil svojo člansko legitimacijo, ki je trdo vezana in ima centralno številko 9403 in je vplačanih markic V. razreda do konca februarja tega leta. Če bi se kdo pri kateri izmed naših podružnic pojavil s to legitimacijo, prosimo, da se mu legitimacija odvzame in pošlje tajništvu v Ljubljano.
Tajništvo S. D. Z. J. Ljubljana.
Hrastnik. Zahvala. Zahvaljujem se vsem sodrugem in scdružicam v steklarni za naklonjeno mi podpemo v času moje bolezni.
Karl Veretnak, steklar.
Nove redukcije delavstva v papirnici.
V	papirnici v Medvodah-Goričanah se namerava odpustiti 80 delavcev.
Združene papirnice so že lansko leto odpustile okrog 140 delavcev; v zadnjem času pa je podjetje v Goričanah odpovedalo .ponovno »krog 80 delavcem službo. Delavstvo s stinahom vprašuje, kaj naj to pomeni in se upravičeno čudi krizi, o kateri podjetje govori, ko se vendar .ve, dia vsa naša industrija v državi producira letno komaj okrog 25.000 ton papirja, poraibi pa se ga letno nad 50,000 ton, Ali rje cena našemu papirju res tako visoka in kvaliteta tako slaba, da ne more konkurirati z inozemskim, kateri krije domalega vso našo po-raibo? Saj se še tega ipapirja, ki se doma izdela, .porabi je.d:va 20%. Res čudno, da si domača industrija ne more osvojiti domačega trga, ko vendar vemo, da so papirniški delavci v inozemstvu najmanj še enkrat bolje plačani kakor pri nas in je polog tega uvoz inozemskega papirja podražen še z zaščitno carino.
Sama se pri tem položaju vriva misel, da tu igra glavno vlogo velik dobiček, od katerega naši podjetniki nočejo odstopiti.
Delavstvo se je na sestanku dne 25. m. m, v Medvodah o predstoječi katastrofi posvetovalo in sklenilo:	1. da se nemudoma
skličejo na razgovor delavski zaupniki, zastopniki strok, organizacij in zastopniki podjetja, kjer naj zastopniki podjetja obrazložijo razloge, ki so dovedli podjetje do usodne namere, odpustiti delavstvo; 2. ali je mišljena odpoved le kot začasen dopust ali stalen odpust.
Delavstvo predlaga, da v slučaju, če bi se redukcijo res nameravalo izvesti, vodstvo podjetja ta svoj namen opusti in naj se skrajša delovni čas, odpravi čezurno delo, delavstvo pa, ki je sedaj pri papirnem stroju, dodeli k drugim delom, da se tako prebredejo časi slabe konjunkture.
Krščanska ljubezen do bližnjega.
Lep dokaz za to ljubezen smo doživeli dne 27. jan. 1931 v Tržiču. Krščanska strokovna zveza je vabila S. D. Z. J., podr. v Tržiču, 7,a skupen nastop pri volitvah za obratne zaupnike, na kar je hi la podružnica takoj pripravljena s predlogom, da ima krščanska strokovna zveza 7 mandatov in
S.	D. Z. J. 9. Na sestanku smo se glede mandatov skoro sporazumeli, ampak pri sestavi liste so se pogajanja razbila, ker de -legatje krščanske strokovne zveze niso soglašali z našim predlogom, da bi kandidiral naš glavni zaupnik Stegnar Rok. Za vzrok so navedli, da morajo poslušati delavstvo, kar se je drugi dan takoj pokazalo. Med njimi je bil tudi mlad neorganiziran človek, osebni ne prijatelj glavnega zaupnika. Jerman se je hvalil po tovarni, da sta on in Strupi vendarle toliko naredila, da se je glavnemu zaupniku stolček spodnesel. Tl trije kar ne morejo pozabiti, da je ukinjena tovarniška veselica ter da bo šel denar sedaj v starostni fond tovarniškega podpornega društva. Obžalovanja vredna delavska zavednost teh treh. Toliko za danes. Pika.
Ustanovni občni zbor podružnice Splošne
delavske zveze Jug. v Oplotnici.
V	nedeljo 1. februarja se je vršil pni nas ustanovni pbčni /.bor naše strokovne organizacije. Tudi kamnolomski delavci smo spoznali nujno potrebo strokovne organizacije in se zato organizirajmo in pridružujemo k ostalim borcem za svoje pravice.
Predsednik pripravljalnega odbora sodr. Ravnjak -je otvoril .občni zbor s pozdravom na vse navzoče in poročal, da je banska uprava v Ljubljani potrdila naša .pravila. Poročal je dalje, da je do sedaj pristopilo 66 članov, ki so vsi plačali pristopnino in redno plačujejo tedensko članarino. Predlaga ustanovitev organizacije, kar so navzoči člani tudi sogla.sno sklenili.
Tajnik saveza sodr. Jakomin je pozdravil navzoče v imenu vse,ga pri Splošni delavski zvezi organiziranega delavstva, izrazil zadovoljstvo, da je tudi delavstvo v Oplotnici spoznalo važnost delavske strokovne organizacije in napravilo prvi .korak za svojo zaščito in pravico. Nato je v daljšem govoru orisal težke razmere, v katerih delavstvo živi in naloge strokovnih organizacij in članov napram svoji strokovni organizaciji. Delavstvo se mora zavedati, .da so sami dotičen faktor, ki je v stanu, te mizeir-ne razmere izboljšati, če so močno in solidarno strnjeni v strokovnih, zadružnih in kulturnih delavskih organizacijah.
Po .volitvah odbora, ki je bil soglasno izvoljen, je občni zbor soglasno razpravljal o težkem položaju delavcev Čezlaskega kamnoloma. Podjetje je namreč 1. januarja 1931 odpustilo 35 delavcev, in sicer brez vsake službene odpovedi. Sklenilo sc je, da se radi tega odpusta pri podjetju intervenira. Delavstvo je za to, da se delovni čas skrajša za dve uri na dan, da tako ostane več delavstva pri zaslužku. V kolikor pa so redukcije neizbežne, naj se reducira predvsem boljše situirane. Vsekakor pa je potreiba, da podjetje službo z zakonitim rokom odpove, oziroma plača odpovedni rok. Organizacija je v tem oziru že napravila potrebne korake.
Prav tako smo razpravljali o volitvah obratnih zaupnikov in sklenili, da se tudi v kamnolomu volitve izvedejo. Sestavila se je kandidatna lista, ki jo .je delavstvo soglasno odobrilo.
Po teh važnih razpravah je predsednik, sodr, Ravnjak, zaključil občni zbor.
Delavstvo pozivamo, naj svojo organizacijo, ki so jo ustanovili, drži močno, sle-
herni delavec naj bo dober, zaveden in požrtvovalen član, ker tedaj bo organizacija mogla .uspešno braniti pravice delavstva.
Redukcija plač v Pollakovih podjetjih.
Znana tovarna usnja in druKih usnjarskih izdelkov »Pollak« v Ljubljani, Kranju in na Vrhniki je napovedala v vseh teh krajih 10-odstotno znižanje plač. Ni naš namen, da se danes s to stvarjo podrobneje bavinio, vendar konstatiramo, da so prav v teh podjetjih usnjarske industrije bile plače že dosedaj med najslabšimi. Poleg tega te plače dosegajo komaj nekaj nad polovico predvojne plače v usnjarski industriji.
Tudi v to, s čimer podjietje zagovarja znižanje plač, se ne bomo spuščali; rečemo le to, da je podjetje zlasti v vojnem času kakor tudi po vojni imelo zlate čase konjunkture. Z znižavamjetn plač se podjetje iz krize n« bo izmotalo.
Delavstvo je seveda preplašeno in razburjeno, kar mu pa koristiti ne more. Sedaj bi seveda bila dobra močna strokovna organizacija, toda prav te delavstvo nima. Mi smo mnogo in mnogokrat opozarjali delavstvo, naj se organizira, naj bo v pripravljenosti; toda naš glas je bilt glas vpijočega v puščavi. Ni pa še vse izgubljeno. Delavci, naj Vas saj ta migljaj s kolom zdrami. Organizirajte se! V obrambo za svoje golo in bedno življenje!
Kriza zajela tudi »Sladkogorsko« tovarno lepenke in papirja.
Kriza je zajela tudi tovarno v Sladkem vrhu. Tovarna, ki je zadnja leta obratovala v polnem obsegu in s polno paro, kar naenkrat nima odjemalcev za svoje izdelke. Zaloge, zlasti lepenke, se kopičijo, vsled česar je začelo podjetje obratovanje omejevati. Redukcij delavstva za sediaj še ni napovedalo, pač pa se je skrajšal delovni čas in sicer tako, da bo vse delavstvo izmenoma po en teden v mesecu praznovalo. Razumljivo je, da bo dtlavstvo vsled tega občutno prizadeto, ker je s skromnim zaslužkom že pri polni zaposlitvi takorekoč životarilo. Priznamo pa, da je način, s katerim se skuša te težke čase prebresti, to je s skrajšanjem delovnega časa za vse enakomerno, socijalno dober in pravičen.
Delavstvo s skrbjo opazuje uničujoče delo gospodarske krize, ker to krizo najbolj baš ono občuti. Saj se vsa bremena vali na njega. V bedi, lakoti, mrazu, slabo oblečeni, prenašajo ti mučeniki vse katastrofalne posledice kapitalističnega gospodarstva., ki je vzrok vseh kriz in bede.
Drugod je delavstvo vsaj za silo obvarovano pred lakoto, z brezposelnim zavarovanjem. Pa pri nas? Delavstvo, strni se okrog svojih organizacij, udlejstvujl se v delavskem gibanju, da se te bo smatralo za enakovrednega človeka, da se bo' v slučaju brezposelnosti imelo obzir vsaj do tvojih nedolžnih otrok in- jih obvarovalo pred lakoto.
ŽIVILCI.
Peki.
Obljubljeno znižanje cen kruhu se je izvedlo kakor se je že dolgo govorilo. Si-cjiT je banska uprava pri tozadevnih pogajanjih naletela na hud' odpor, vendar pa se je kljub temu predvideno znižanje cen kruhu izvedlo. Posledice tega znižanja so se pa že jele v jako grozeči obliki kazati v nekaterih krajih.
Delavstvo se pri takih in sličnih vprašanjih življenskega pomena sploh ne vpraša. ali bo sploh še moglo živeti, oziroma se ga ne zaščiti. In tako mora vso pezo odplačevati delavstvo.
Pri tej priliki naj omenimo, <la se je predvidevala že v mesecu oktobru sestava nove uredbe o odpiranjb im zapiranju trgovin in obratov, zadnji moment pa je bila tozadevna anketa odpovedana in tako je še danes in tako bo tudi v bodoče.
Nasprotno pa beležimo, da je ban v Splitu prepovedal vsako nočno delo v pekarnah, kar je gotovo korak naprej v stremljenju pekovskih pomočnikov. Mi pa moramo ugotoviti, dasi vedno dokazujemo, da je nočno delo škodljivo in nehigijenično, da se obratno za nas nikdo ne zmeni, niti za prošnje in predloge niti za intervencije, nego gonijo samo eno pesem: »Vse delamo v zgubo« in »Hudič nas bo vzel«.
Pričakovali smo in še pričakujemo, da nam vsaj banska uprava v tem oziru pomaga in skuša izboljšati naše razmere v toliko, da bi mogli živeti po človeško. V takih primerih bi se morala uporabiti avtoriteta državnih oblasti kot odločilna. Pač se nam priznava, da smo hlapci Jerneji, ali pomagati nam ne morejo, ker bi potem sami premalo imveli.
Za vsako malenkost je treba prehoditi dblgo trnjevo pot, ki je za nas delavce še posebno krvava in grenka, a ponavadi tudi brezuspešna in treba je mnogo poguma, kdor hoče na takšno Kalvarijo.
Sodrugi! Zato pa je potrebno, da sprevidite vsi, da mi vsi trpimo In nihče nam ne more pomagati, ako si ne bomo pomagali sami. Vsi sodlrugi, agitirajte in pridobivajte člane, ker vsi moramo biti ena družina; drugače ne bo uspehov. Hlapci Jerneji, vi spadate k nam in nikamor drugam, tu pri nas je vaše mesto.
Pomnite, da je samo v slogi moč!
Pivovarji Ljubljana.
Dne 27. januarja 1931 se je vršil občni zbor ZŽDJ podružnica pivovarjev v Ljubljani v prostorih Reinighausa v Šiški.
Predsednik podružnice s. Cankar je otvoril občni zbor ter pozdravil vse navzoče ter v kratkih in jedrnatih besedah pre-dočil delo organizacije v preteklem letu, ki sicer ni bilo tako plodonosno kakor bi zahtevali interesi in potrebe delavstva,
MIMI Bill II 11SMBMMMMWHIMHI,! WWHB8BB1
Izšla je letos 2. številka kulturne delavske revije »Svoboda«. Vsebina
2,	številke je izborna.
Zato, sodrug, če je še nimaš, naroči. Din 3.— mesečno zmoreš in se jih izplača žrtvovati.
Članek:	Kaj	je	marksizem? je izvr-
sten. Ruski roman Pantelejeva »Uro« se nadaljuje. Mile Klopčičeva pesem o iabriki ie lepa. Gog-Štukelj ima Vaga-bundove beležke, v katerih je smeih in globoka misel. Ivanušorva črtica »Zimska romanca« je dobro pisana. Tone Čufar poje pesem: Iz jeseniške fabrike. Cvetko Kristan piše o šolstvu in ljudski izobrazbi na novem Dunaju (s slikami). Nato slede pregledi - knjig in knižnic, društvenega življenja, dramatike, del. športa in drugo.
Resnično, resnično sodrug! Bodi naročnik »Svobode«! Delajmo, kakor delajo sodrugi v drugih deželah.
vendar je organizacija kakor tudi odbor storil vse, da so se tudi preteklo leto sezonske doklade izplačale 30% na temeljne plače.
Blagajnik s. Snoj je pojasnil, da poročilo o blagajni in denarnem prometu izostane, ker je policijska uprava lani z aretacijo prejšnjega blagajnika zaplenila blagajniško knjigo in markice ter radi tega ne more podati izčrpnega poročila in se blagajniško poročilo preloži na prihodnji občni zbor.
Tajnik s. Rihteršič je podal kratko tajniško poročilo. Za kontrolo je poročal s. Nebec ter predlagal, da se da absolutorij, kar je bilo soglasno sprejeto.
Novi odbor, ki je bil nato izvoljen, je sledeč:	Predsednik Cankar Ivan; tajnik
Rlhtaršič Luka; podpredsednik Farčnik Fr.; blagajnik Snoj Stefan; odborniki: Štrukelj Egon, Korčak Ana, Kleindienst Tomo, Dimc Fran; kontrola: Pobeško Ivan, Šinigoj Jos.
Upamo, da bo novoizvoljeni odbor razumel svojo nalogo, katero si je naložil za bodoče delo. Dolžnost nas članov pa je, da mu gremo v vsakem slučaju, ko zahteva solidarnost, na roko! Zato, sodVugi, vsi na delo, da bomo letos dosegli to, kar smo prošlo leto zamudili. Saj je žalostno, ako se ob koncu leta ozremo nazaj in vidimo, da kljub vsemu ne moremo pokazati nobenih vidnih uspehov. Sodrugi, vsi morate biti strokovno organizirani, vsi do zadnjega!
Takoj sedaj morate vsi pokazati voljo za delo v organizaciji, saj to je vaša krušna mati; ona vas varuje pred vsakim zlom in vas vodi ..k cilju, k izboljšanju vašega življenja.
Na'dnevnem redu je bila tudi volitev kandidatov za obratne zaupnike. Delavstvo pivovarne »Union« ima pravico voliti šest obratnih zaupnikov in si je izvolilo iz svoje srede kot kandidate sodruge, ki bodo z vso odločnostjo in budno pazili na izvršitev zakona o zaščiti delavcev v tovarni. Ko bo kandidatna lista obratnih zaupnikov definitivno potrjena, jo bomo priobčili.
Ob zaključku občnega zbora jo še sodr. Skofic poročal o projektu novega zakona o zavarovanju delavcev, iz katerega je sklepati, da bo ta novi zakon, ako pride v veljavo, delavstvu mnogo odvzel.
Radi tega je bil že tudi vložen protest, vendar o končnem rezultatu še ni nobenih poročil.
Živilci.
Dne 25. januarja 1931 se je vršila v Celju plenarna seja Zveze živilskih delavcev Jugoslavije, na kateri se je razpravljalo v prvi vrsti o pripravah kakor tudi o dnevnem redu za bližajoči se kongres, ki se bo vršil 1. marca 1931 v Delavski zbornici v Ljubljani.
Na seji je bila sprejeta resolucija, v kateri se povdarja, da je nujno potrebno, da se čim preje upostavijo zveze z ostalimi savezi živilcev v državi, kar je predpogoj za naše potujoče člane, kateri se navadno ne morejo poslužiti podpor drugih sorodnih savezov, ker niso v zvezi z našim. Da se doseže sporazum in določi skupen pravilnik, se bo sklicala tozadevna konferenca, ki se bo vršila v Beogradu in je želeti, da bi se dosegel popoln sporazum, ki je nam vsem nujno potreben. Dalje se je sklenilo, da se intervenira pri banski u-pravi za sklicanje ankete za‘sestavo nove uredbe, ki je nujno potrebna z ozirom na pekovske pomočnike, ki sedaj po stari u-redbi nimajo nobene zaščite predi izkoriščanjem mojstrov, zadnji čas pa še posebno radi znižanja plač pomočnikom kot posledica znižanja cen kruhu. Dalje se je kon-statirala nujna potreba, da se zopet upo-stavi Inšpekcija dela v Mariboru, ki je bila ukinjena iu so postali nekateri podjetniki tako drzni, da mora tudi banska uprava uvideti, da ni Inšpekcija dela nikak luksus, ako zastopa interese delavstva. Saj mi imamo iste pravice kakor naši mojstri, dolžnosti pa neprimerno večje.
Plenarna seja se je zaključila s pozivom na vse sodruge za enotno in solidarno delo v organizaciji in med delavstvom.
Razno.
Novi večerni tečaji za knjigovodstvo, računstvo in nemščino se otvorijo na Že«*-skem učiteljišču v Ljubljani, Resljeva cesta (privatni učni tečaji). Pojasnila daje šolski sluga (ves dan) in Delavska zbornica _ v uradnih urah (od 8. do 14. ure). — Ukovin a Din 10. — tedensko.
Izdaja konzorcij »Delavcat. Predstavnik Ivan Vuk, Llubljana. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Maribora. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru.