Štev. 56 Posamezna številka 20 stotin k v Trstu, v toraK *< 1*21 Posamezna številka 20 stotlnk letnik xui izhaja — IzvicmSl ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. frančlška Asiškega 5tev. 20, L nadstropje. — Dopisi aaj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vmUJo. — izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik kensordj lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, poJ teta L 32.— In cen leto L 60.—. — Telefon uredništva In uprave Stcv. 11-57. EDINOST Posamezne 5tevil!:c v Trsti in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokoeti ene kolone (72 mmu — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 stot.. osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L I.—, oglasi dena.nl!i zavodov, mm po L 2, — Mali oglasi po 20 stot. besedd, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pobijajo izključno upravi Edinost!, v Trstu, ulica sv Frančiška Asižkega Štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57 Nehvaležne in zakrknjene ljudstvo vinske pogodbe na podlagi enakosti Nemčije z drugimi državami; vse to pa so po svoji naravi zelo ne* Neprestano dajaš gospodi povoda, dalpod pogojem, da Gornja Slezija ostane se jezi in huduje nad tabo. Hvališ se Pn Nemčiji. Ta predlog so zavezniki sicer, da si izobraženo, da si kulturno, smatrali za nesprejemljiv. Po vzpod* da si razumno, toda še sedaj nisi razu* budi Lloyda Georgea pa so sklenili, da melo da je vse, kar napravijo fašisti, se bo od Nemčije zahtevalo 32 obrokov $lovenei hvaležni. Nikdar jih ni mogoče zadovo* ■Ijiti. Venomer godrnjajo, protestirajo in se na vso moč jezijo. Sezi s spominom V njihovo preteklost, išči v njej, kjer Shočeš, povsod jih boš videl, kako se napravljeno zgolj iz dobrih namenov, rotijo -hi togotijo, kako biieiTo okoli Spoštuj vendar prepričanje bližnjega, sebe in protestirajo. Zc gospodje na Zave j se vendar že enkrat, da živiš se* Dimu j u so se hudo pritoževali in bili daj v kulturnih razmerah! Moralo se večkrat naravnost jezni. Oh, koliko ne« i boš pač vzgajati in izobraževati, mo* jevoije so morali gospodje na Dunaju'ralo 6e boš šolati in učiti, da spoznaš, požreti ratii tega nehvaležnega ljudstva, kako je v novih razmerah nele lastnina bližnjika temveč tudi njegovo mišljenje nedotakljivo. Rotimo Slovence, da krenejo na pra* vo pot. Če bodo šle stvari tako naprej, bodemo prišli ob ves ugled. Naša čast »Bodite pridni, gospodje Vas imajo ras di« so pravili in zatrjevali cesarski na* mestniki in ministri. Toda ves trud in ves napor ministrov je bil, kakor bi zli* val vodo v pesek. Slovenci so bili in so ostali starr srešrjkL ! bo 5la TSfcom žvižgat. Tisti, ki pravijo. Zopet nam prihajajo pritožbe Silno Ja je rdo nizko in brezznačajno, ako nam je neprijetno, da moramo braniti se vdano smehljamo tistemu, ki nas grde lastnosti našega^ ljuostva. keS je t z bi5cm pQ obra^ so v grozni sicer da vdirajo v naso dezco ofcoroze* | zm<>ti 2e enkrat smo izjavili: Dostoj* m oddelki fašistov, da pozgeio tupatam no • gre nad Vse. To je kako hišo. da streljajo nekoliko z re* volverji in vržejo v nase domove tudi kako bombo, toda to niso j-ikaki raz« logi, da bi se obnašali Slovenci nespe* dobno. Dostojno obnašanje gre nad vse. Tista žena iz Štandreža pri Gorici, ki je ležala na porodu in čula, kako hočejo pred barako stoječi fašisti zagnati v stanovanje ročno granato, se pač ne sme razburjati za vsako malenkost. Kam pridemo, če si vzamemo vsako tako drobnarijo k srcu! Sploh opažu j e* mo, da se nnše ljudstvo lovi za samimi malenkostmi. Glavno je vendar, da granata ni priletela na porodno peste* Ijo! Oh, neverno in zakrknjeno ljua* stvo! Kaj bo s tabo, če se ne poboljšaš? Nikdar in nikoli nisi zadovoljno! steber, katerega se morajo vsi Slovenci, kmetje, delavci, učitelji, uradniki trdno oklepati. Če se Slovenci tega ne bodo držali, bodo sami nosili vse posledice. Saj se vendar gospodje že dovolj »časa pritožu* jejo. Gospodje so jasno povedali, da se S:ovenci vedejo preveč izzivalno, da Slovenci radi žalijo, gospodje so rekli, da Slovenci preveč zbadajo in zabavlja* jo. Slovensko ljudstvo mora nehati s svojo zdražbarijo. Slovenski zgagarjl morajo imeti bolj pri srcu red in mir dežele. Kdor moti javni red, težko greši zoper prihodnost Primorske. Zato po* navijamo in kličemo: »Bodite pridni, zakaj gospodje vas imajo radi«. po tri miljarde mesto 42, kakor je bilo sklenjeno v Parizu. Pristojbina od iz* voza bi znašala 30 toda najnižji znesek tega doplačil«, hi moral biti za* jamčen in bi po petih ali šestih letih znašal od 7 do 10 milijard. Glede razli* ke med svoto, ki je bila določena v Pa* rizu in svoto, ki bi jo izdal novi način plačevanja, bi reparaeijska komisija do* bila posebno pooblastilo, da jo lahko določi. Ni gotovo, aH ima nemško odposlan* stvo zadostna pooblastila za podpis takšnega sporazuma. Vsekakor bo pri* hodnja seja jutri, da se Nemcem da priložnost; da sprejmejo ali odklonijo to rešitev. _____ Nemili« Boj meti Rusi in Angleži za gospodstva v Aziji II. Stoletno ru»ke težnje po odprtem morju so postajale v zadnjih letih prod izbruhom svetovne vojne vedno silnejše. Velikansko rusko carstvo je potrebovalo svoboden izhod na morje. V an* gleškem interesu je bilo, da dobi rusko stremljenje duška na taki točki, kjer bi to najmanj škodilo angleškim koristim. Skratka, Angležem je bilo izbirati pri tem med Črnim morjem in Perzijskim zalivom. Zato so končno priznali Ru* som Carigrad. Do tega koraka se je An* glija odločila ne samo zato, da bi odvr* nila rusko stremljenje od svojih morij, temveč pridobiti si je morala dragoceno rusko pomoč v svetovnem spopadu z Nemčijo, ki se je tedaj bližal. Zato se moramo ozreti nekoliko na* zaj v politično življenje Evrope, ki je privedlo Angleže do zveze z Rusijo. Po nemško * francoski vojni 1. 1871. jc postala Nemčija poKtična velesila in kot J taka politično središče evropske celine. Nemško odposlanstvo Ima za seboj ves nemški narod , .______— BEROLIN, 6. Državni kancelar Feh*I Gospodarska moč nemške države se je renbach je v državnem zboru izjavil, ™ • n^ega m silnega razvoja nem. j . • __.i _ j - ___~__J- ske rrsaiIR,tni<» fiilrr* r»nvo-rflc*r»iltt rtn Cf S&ssija Javljajo iz vstasi /s HELSINGSFORS, 6. rodos toj nega vira, da so brli vstaši ob začetku leta zavzeH mesto Cernigov. Po enomesečnem obleganju so ga bi H boljševiki zopet osvojili. Sedaj pa da je to mesto zopet padlo v roke konjici pro-Liboljševiškega atamana Struka (?) Mo* skva je od 28. februarja dalje brez novic iz Kijeva, ki ga vstaši) tudi oblegajo, kakor se sliši. Člani ukrajinske sovjetske vlade, ki se sedaj nahaja v Harkovu, pravijo, da je vlada ustavila prevoz čet na Kavkaz. Trinajsta so* vjetska armada, ki je bila na Krimu, sc je napotila proti Harkovu. Nekoliko polkov, ki so bili dosedaj ob romunski meji, je bilo poslanih proti Kij Glasovi o revoucionarnem gibanju na vseh koncih in krajih PARIZ, 6. Agencija H a vas je prejela iz Helsmgsforsa sledečo vest: Glasom neke brzojavke iz Petrograda se neredi v Petrogradu nadaljujejo. Krontadski mornarji so se postavili odkrito proti sovjetski vladi. Po vsej Rusiji vlada glo* boko vrenje. Po vesteh iz Moskve se Petrograd nahaja v rokah revolucionar* . .„,. ,. , XT v 1 rr ? * nega odbora, h kateremu ste se pridni* Ameriški hst »New York Herald* zih vsa posadka in vse prebivaj stvo bor posLopa sporazumno s protiboljše* viškim generalom Kozlovskim. Krasin o odnosa jih med Rusijo in m ostalim svetom BEROLIN, 6. Krasin ^e je na svoji poti v London ustavil v Bero Unu. No* vinarjem je izjavil, da bo trgovsko po* godbo z Anglijo podpiral, ako se mu posreči doseči izpremembo nekaterih točk. Italija in Kanada — je dostavil — boste na i brže sledili angleškemu prime* meru. Skandinavske države, Nemčija in Amerika ostanejo za sedaj nevtralne. Rusija bo lahko tudi brez sodelovanja Francije, katere vlada je proti vsakim trgovskim stikom s sovjetsko Rusijo. Kljub temu pa skušajo nekateri francoski agenti stopiti v dotiko z Rusijo. Londonska konferenta Zavezniki se pripravljajo za pohod PARIZ. 6. »Informlation« javlja: Ep angleški batation bo spremljal francoske brigade, ki bodo zavzele Ruhrort Duisburg ir» Dusseldorf. S Francozi bo* do tudi angleški naskočil.} vozovi in a e rop ta ni. da je po mnenju vlade zelo važno, da se nemški odposlanci v Londonu ne o* virajo v svojem delu potom vmešava* nja v njihov posel iz Berolina. Takšno vmešavanje bi znalo imeti hude posle dice. Sporazumno z državnim zborom je vlada dala nemškemu odposlanstvu nalog, naj ne stavi svojega podpisa poc obveze, ki bi jih nemški narod ne mo* gel izpolniti. Ta nalog ni bil iizpremen* jen. Vlada je prepričana, da bo mini ster za zunanje stvari porabil vsa sred* stva, ki bi mu bila pri pogajanjih ko* ristna. Kancelar je zaključil: Naj mi bo dovoljeno reci, da bo nemški narod častno izpolnil obveze ,ki jih njegovo odposlanstvo po naj skrbne j še m pre udarku podpiše; toda ravno tako naj mi bo dovoli eno reči, da bo ves nemški narod podpiral svoje odposlance, ako bi ne mogli podpisati neizvršljivih za* h te v. (Dolgotrajno odobravanje in plo* skanje.) Resno protirevoJucionarno gibanje v Petrogradu HELSINGSFORS. 6. Ruska agencija! »•Union« poroča: Glasom vesti z ruske! meje je zadržanje kronstadskih mor* narjev napravilo na petrograjsko posad* ko globok vtis. Kljub strahovitemu po* stopanju sovjetskih oblastev se petro* grajski delavci nikakor niso pomirili'. Delavci so si izvolili zaseasen revolucio* tlaren odbor. Ta odbor postopa spora* zumno s kronstadtskim: mornarji ter je Izdal ogjevit proglas, v katerem pozi* ia delavstvo vse Rusije, naj napne vse vvoje moči, da strmoglavi sovjetsko vlajdo. Po sestavi novega revolucionarnega ^dbora so kronstadski mornarji začeli napad proti sovjetskim četam, ki drži* io Petrograd in okolico. Mornarji so poskušali vreti v Orinenbaum, kjer je sedaj tretja sovjetska armada dela, ki je bila vsled revolucije mobilizirana. Bili so odbiti. Tedaij je revolucionarni odbor poslal eskadro štirih vojnih Ia* dij, ki se je približala Orinenbaumu in bombardirala sovjetske utrdbe. Kakor poroča neka zritkojavka iz Kronstadta, je moštvo vseh vojnih Ia? dij priznalo oblast nove protiboljševi* ške vlade. Prva je dala zgled oklopnica »Petropavlovsk«, ki je po nalogu revo* fucionarnega odbora aretirala komisar* poroča rešitev potora razsodbe WASHINGTON, 5. New York I Te nald« je posvetil uvodni članek vpraša nju vojne odškodnine. List pravi, d je Llovd Georgeova označba nemški' predlogov točna in da zavezmki po pravici ne zaupajo Nemčiji. Kljub tcniu pa se morajo vendar vprašati, kako bo Nemčija mogla plačati toliko svoto, ne da bi pri tem propadla, Se le ko bo to vprašanje rešeno, se bo lahko razprav* lialo, ali je bolje nastopata proti Nem čiji s silo aH pa io skušati prepričati : besedo. List ne verjame, da bi napove* dana pristna sredstva imela zaželjen uspeh, ter misli, da bi se potom razsodbe prišlo še do najboljše rešitve. .Nemci stavili nove predloge PARIZ, 7. Posebni poročevalec agen eiie Havas javlja iz Londona: London ska konfernca je stopila v odločilno dobo. Nemško odposlanstvo je včeraj popoldne i^rročilo nove predloge, ki jih zavezniki skrbno proučujejo. Prva seja je bila v Downmg Streetu m [je trajala od 19 do 21'30. Ob 22'30 je začela nova seja. Razprava o novih nemških ponud* bah traja dalje. Nemška podjetnost v inozemstvu LONDON, 6. »Times« jc izvedel, da je en član družine Stinnes kupil kovi* narske delavnice v Castiglionu za 1,500.000 funtov. List vprašuje nemške odposlance na londonski konferenci, ka* ia baltiškega brodovja Kusinina in me* J**«^™ ™ ^ "umsiu Kornere, fcnega poveljnika v Kronsradtu Vasice* k5> ^tte ogromne opera* va. Moštvo je prosilo vse častnike, n^j! ^da. Možnost nemškega na, ostanejo na svojem mestu, ter je poza*! prlo vse politične komisarje in člane Zavezniki le obračajo pariške sklepe... vseh komunističnih odborov. Z druge PARIZ, 7. Druga seja vrhovnega sve* strani pa se javlja, da je sovjetska vla*|ta, ki se je začela ob 2230, je bila za= da izdala odlok s podpisom Lenina in kij učena nekaj hipov pred polnoči. Za* Trockega, s katerim se vsi častniki bal* vezniki so se končno sporazumeli, v ka* tiskega brodovja stavijo izven zakona Danski list »Politiken« je objavil o terem zmislu bodo jutri lahko sprejeli nove predloge nemškega odposlanstva. i rotiboljševiški vstaji sledeče podatke: | Na prvi popoldanski seji so zavezniki Število upornih mornarjev znaša pri*! razpravljali o predlogih tajnika nemške* bližno 40.000 mož. Estonska vlada je ga finančnega ministrstva Schroderja. obveščena, da je grad v Kronstadtu v Po teh predlogih bi Nemčija sprejela lokah revolucionarnega odbora. Po zavezniške obroke za prvih pet let s drugih vesteh bi pa bil tudi Petrograd tem, da bi se po tem roku nadaljni že v oblasti tega odbora. Povsod v Ru* obroki lahko izpremenili, pristojbina na nji vlada močno vrenje. Nadaljna po* izvoz bi se zvišala od 12%' na 30%, iz* ročila, ki jih je razposlal kronstadski dalo bi se mednarodno posojilo 8 mi* revolucionarni odbor, pravijo, da ta od* lijard mark v zlatu, sklenile bi se trgo* Anglija Za rešitev egiptovskega vprašanja KAIRO, 6. Maršal Allemby je dne 26. februarja sporočil sultanu odlok, da naj se imenuje sultanovo odposlanstvo, ki bo šlo v London, da bo zahtevalo, naj se dosedanji protektorat odpravi in nadomesti z novo uredbo, ki bo v ar o* vala zakonite koristi Anglije in drugih držav ter zadovoljevala egiptovsko ljudstvo. •__ Grilca Gunntfcfis poklican v London ATENE, 6. Grški ministrski pred* sednik Kalogeropulos, ki je v Londonu kot grški zastopnik na londonski kon* ferenci, je povabil ministra Gunnarisfa, naj pride nemudoma v London. Misli se, da je to povabilo v zvezi z nadaljevan 'ijem pogajanj o grškem vprašanju. Službo ministrskega predsednika bo začasno opravljal finančni minister Pa* pad&kis. Zbornica za nekoliko časa ne bo imela sej. ___ Oirs^a Ogrska ne da Avstriji Zapadne Ogrske BUDIMPEŠTA. 6. Minister za zuna* nje zadeve Gratz je v odgovoru na neko vprašanje o Zapadni Ogrski izjavil, da mu ni nič znanega o* tem, da bi bila konferenca poslanikov sklenila le ne* znatno izpremembo meje med Ogrsko in Avstrijo. Ta sklep bi bil v nasprotju z izjavami, ki jih vsetnije nota, 3 katero je bila mir. pogodba, poslana Ogrski, kakor tudi z noto posl. konf., ki je bila ogrski vladi poslana v mesecu januarju. Odcepitev zapadne Ogrske bi povzro* čila popolno gospodarsko propast nje prebivalstva, ker bi Ogrska bila v tem slučaju prisiljena zapreti Avstriji svoje meje. Minister je zaključil rekoč, da upa, da se mu bo morda vendar posre* čilo se z Avstiijo sporazumeti. Češkoslovaška Rojstni daa predsednika Mas&rka PRAGA, 7. Zdravje predsednika Ma*aryka se je v toliko z-boijšalo, da jc dane« v ponedeljek prilikom svojega 71. rojstnega dneva bil v stanu sprejeti diplomatski zbo-r.pTedsedaiks. zbornice ia senata ter predsednika vlade. Pogajanja taed četkoslova&ko in Avstrijo FRAGA, 7, Češk-G slovaška minister za trgovino Hotovec je imel z avstrijskim ministrom Heindelom pogovor o pogajanjih za sklenitev trgovinske pogodbe med ČeškcalcvaSko In Avstrijo. Razne komisije za-finejo svoje delo dne 17. t, ai. na Dunaju in v Pragi. Semeni vzorcev \ Pragi PRAGA, 7. Semenj vzorcev bo zaključen Jutri. Sklenile «0 se »tcvilne kupčije. Galicija je namčila mnego poljedelskih strojev, Romunska volnenih in koženib izdelkov, Avstrija toaletno blago, Jugoslavija obutev, kemijske isdeike in aluminijeve priprave in DaDska alektričae svetilko« ške industrije tako povzdignila, da se je nemška samozavest izpremenila v brez* mejno ošabnost in nadutost. Vladajoči razredi v sosedni Avstro * Ogrski so bili Nemci, ki so tudi to državo podredili vsenemskemu stremljenju po svetovnem nadfvladju. Takozvano politično ravno* ves je Evrope je ta kompaktna nemška sila zrušila. Francija se je po L 1871. vkljub za tedanje razmere zelo visoki vi dežno se je Angliji vojna sijajno iz* plačala. Zakaj obe silni državi, ki sta ogro/ale njene politične in gospodarsko pridobitve v Aziji in Afriki sta ležali na tleh, strti v prah. To je bil tako idealen položaj, o katerem ne bi se bilo ob za* četku svetovne vojne 1. 1914. sanjalo niti najbolj optimističnemu angleškemu šovinistu. Ta brezskrbnost pa je bila kratko* trajna. Boljseviška vladavina, ki se je iz* kazala tako radodarna napram vsem obrobnim narodom nekdanje carske Ru» sije, se je polagoma utrdilo. Premagala je vse domače in tuje sovražnike ter se začela uveljavljati tudi v svetovni poli; tiki. Zo dve leti se bori ruska boljseviška vlada, da bi jo zapadne vlasti pripoznale. Toda Francija, ki jo skrbe pred vsen\ carističnemu režimu posojene miljarde, je odkrita in neizprosna sovražnica so* vjetske vlade. Toda veliko nevarnejša je Rusiji Anglija s svojim bolj prikritim rovarenjem proti nekdanji zaveznici. Anglija je zopet vodnica vseh protiru* skih stremljenj v Evropi in Aziji. SleJj koprej je njen smoter Kusijo kolikor možno oslabiti in razkosati ter jo napra* viti za vse večne čase neškodljivo. Toda tudi sedanja Rusija je začela ka* zati zobe Angliji. Po neizmernih izgu* bah, ki jih je Rusija pretrpela v s ve* tovni vojni in v dobrih dveh letih me* ščanske vojne, se je pričela dvigati. Xr jc* vojni odškodnini gospodarsko kmalu o*jni številni domači in tuji sovražniki so 0 slovenski družini slmmffi iszik!! pomogla. Začela pa je iskati tudi bojne? ga zaveznika proti še vedno grozeči neni^ ški nevarnosti in našla ga jc v Rusiji. Slovanska politika Rusije na Balkanu je ohladilo prijateljsko razmerje med njo in podonavsko monarhijo. In v !. 1892. je prišlo do formalne zve* ze med Francijo in Rusijo. Politično ravnovesje Evrope je bilo zopet vzoo* stavljeno. Angleška jc spočetka skoraj brezbriž* no prisostvovala naraščanju nemške siie na evropski celini. Toda polagoma so Nemci v svoji nadutosti začeli dražiti tudi angleške živce. Ko je Španija v voj* ni z Združenimi državami izgubila svoje zadnje kolonije, je Nemčija kupila od nje Karolinško otočje. O priliki bokser* ske vstaje na Kitajskem je Nemčija prav krepko povzdignila svoj glas ter zahtevala gospodarske in vojaške kon* cesiie v družbi ostalih velesil. V an= gleško*burski vojni so nemška javnost kakor tudi nemški oficiclni krogi simpa* tizirali z Buri. Istočasno so Nemci širili svojo propagando na turškem vzhodu ter izpodrivali ugled Anglije. L. 1903. je dobila Nemčija od Turčije dovoljenje 2a gradnjo bagdadske železnice, ki se ie imela podaljšati do Indije. Istočasno temi dogodki so Nemci pričeli z gradnjo vojnih ladij v velikanskem ob* segu. Po nesrečni vojni z Japonsko je bila Rusija tako oslabljena, da se je politično ravnovesje v Evropi vnovič premaknilo v nemške korist. Ta položaj je »Nemčija izrabila proti Franciji s tem, da se je vmešala v francoske maročanske zadc* ve. Francija, ki je smatrala tedaj M a* roko že za svojo kolonijo, se je komaj izognila vojni. Prišlo je do znamenite konference v AJgesirasu. Nemčija je tu doživela diplomatičen poraz, ker je ime* la Francija Italijo in Anglijo na svoji strani. Zadržanje Nemčije jc bilo po tej konferenci Še bolj grozeče Li se obra* čalo očito proti Angliji. Zato se je An* gleška 1. 1907., kakor smo že omenili, nogodila z Rusijo v perzijskem vpra* šanju ter se tako približala dvozvezi med Francijo in Rusijo, iz katere se je razvil trosporazum ali takozvana ententa, ki je bila protiutež trozvezi aH pravzaprav osrednjima državama. In v tem spora* zumu je Rusija pridobila dovoljenje o? bch zaveznic za uresničenje svojih stremljenj v Črnem morju. Toda svetovna vojna je zrušila cari* stično Rusijo z njenim odkritim impe* rialističnim programom. Revolucija je tu* di pometla z vso zapadno politiko Ru* sije. Angliji je bil deloma po godu tak* šen konec njene nekdanje tekmovalke v Aziji, zakaj padla jc obveznost glede Carigrada. Ko pa jc vojna končala s popolnim porazom Nemčiie, je bila Anglija rešena vseh velikih skrbi za nekaj časa. Na* jo prisilili, da se je oborožila. In danes moremo trditi, da razpolaga z največjo vojaško silo v Evropi. Kdor ima moč, ima tudi spoštovanje. In Anglija se jc začela pogajati z Rusijo in po dolgem kolebanju utegne priti v kratim do obnove trgovskih zvez, uc ne pride kaj novega vmes. Rusi so že zagrozili Angležem, da jih bodo potipali tam, kjer jih največ boli, t. j. v Indiji, če ne pride do miru. In da sc Angleži prepričajo, da n:so te gro/nje prazne, so preplavili Indijo z boljševl* škimi agitatorji. Boljševiško gibanje pa grozi že samo na sebi, da pomete z an* gleškim gospodstvom. Sicer pa ima Ru* sija na razpolago velike armade, ki jih bodo indijski narodi z navdušenjem sprejeli v boju proti angleški gospodi. Pred kratkim so Rusi sklenili s Per* zijo dogovor, po katerem so se odpove* dali vsem političnim m gospodarskim predpravicatm, ki jih je imela tam Rusi* ja po znani pogodbi iz 1. 1907. Pripo* 'znali so popolno 'neodvisnost Perzije. S to diplomatično potezo so si prido' bili prijateljstvo te velike azijske de* žele ter zadali iudirektno Angležem ob« čuten diplomatičen {udarce. Nekaj po* dobnega so storili tudi na Kitajskem. Sploh so si pridobili prijateljstvo in naklonjenost vseh po evropskem irnpcrias lizmu tlačenih narodov v Aziji. Ta ve» liki plus v ruski azijski! pol kiki tvori v angleški politični bilanci zeio občuten minus. Vsekakor si je Rusija pripravila ugo* den teren za svoj nastop proti angleški sili v Aziji, za slučaj, da bi bila vsled gospodarskega in vojaškega pritiska v Evropi prisiljena iskati svojo rešitev v drugi smeri. Ruske čete do sedaj niso še prekora? čile svojih meja v Aziji, toda ni izklju* čeno, da se utegne tudi to zgoditi. Zopet krožijo glasovi o novi pomlas danski ofenzivi zapadnih vlasti proti boljševiški Rusiji. Će se bodo te govo* rice uresničile, tedaj bomo brez dvoma prisostvovali velikemu spopadu Anglije in Rusije v Aziji. Rusko vojaštvo bi bilo v tem slučaju dobrodošla pomoč indij* skemu in perzijskemu ljudstvu, ki ječi pod angleško pestjo. Usoda bolj še viške Ru>iie bi se tedaj odločevala na daljnih azijskih bojižčih. Vendar pa se bodo Angleži takrat 5o bržkone premislili in ne bodo tvegali tako nevarne igre, v kateri bi utegnili mnogo izgubiti. Zakaj tišče jo še drugo težke skrbi razen ruskih. Zato bodo za* padne vlasti rajši pripcznale sovjetsko vlado in Anglija bo z mirovno politiko potolažila sedanje voditelje ruskega nap roda. Odločilni boj med Angleži in Rusi za gospodstvo v Aziji se lx> odločevat v bolj oddaljeni, neznani bodočnosti. Važna pojasnila za volitve V predstojećem reklamaeljskćm po* —glede voli tekih imenikov za stopanju volitve v rimsko poslansko zbornico v novoanektiranem ozemlju bi se utegnila pojaviti razna vprašanja, tičoča se do* movinske pravice. 1. Uradoma so se imeli vpisati v vo* liiske imenike samo tisti, ki so rojeni na našem ozemlju in imajo i u domovin* ko pravico že od časa 24. 5. 1915 in ne Ziiolj radi svoje javne službe. Domovinska pravica, ki izvira iz tak* šne službe, se označuje posebno v tr* žaških dcmovnicjih kot pravica iz § 10 novele k domovinskemu zakonu. Ugo* tovil sem, da tržaški statistični urad rabi to označbo (»ex § 10«) ne samo za domovnice javnih uslužbencev samih, nego tudi za domovnice njihovih otrok, To je pa popolnoma zgrešeno in neza^ konito. Opozoril sem na to g. ravnatelja tržaškega statističnega urada, a tre^ ba je opozoriti na to voliice po vsem ozemlju, ker je prav lahko mogoče, da so v eni ali drugi občini izpustili sinove javnih vslužbeneev, češ da je tudi nji* hova domovinska pravica le »ex $ 10«? a kar je še hujše, utegnilo bi se tudi zgoditi, da bodo odklanjali reklamacijo za vpis sinov javnih vslužbeneev, če£ da je njihova domovinska pravica gla>? som priložene domovnice zgolj ex § 10, oziroma, da bodo na podlagi takih do* movnic ugajali reklamacijam za Lzbri^ Stran 11» »EDiiNOSIV u. rSu ■■ n Demalc vesli Mi lu Italijani Pod atslovcm »Mi m Slovaađc odgcvarja glarllo tukajšnjih republikancev v svojem zadnjem iadacju na n?ša izvajanja, kjer eroo cbrazlciUi rarlo^e. radi katerih crno mi na sirani žiaiijan&ke ljudsko stranke v fecrbi za svobodno ic-lcJ Odgovarja nara mirno in stvarno, kar je redio. v sedanji** ča^ih tako podivjanih političnih iu ec-cialnih bojev. Saj p.ica ta. način polemike, da je še ljudi blage volje, ki &tre?niyo po velikem cilju icirno^a sciitja ia<>d človekom in človekom, narodom: in naređeni. S posebnim zadoščenjem ?mc Čitali cdstavek, kjer »Ernanclpaaionc« lojalno pri-£.a<_va. da imamo mi svoje posebne razloge aa to, tla v vpralaaju svobodne ižcli» ecglašumo z italijanske Ijuds'4? stranke. S tem priraava, da smo prL&i-ljerii v tc po v£am dosedanjem postopanju z natim ŠjlsLvcm. Lojalucst za tcjalaosrt! Tudi mi verujemo zatrdilu, da tukajšnji repabličani turo iz strankar-rkih ali volilnih razlogov za tc, da naj jugoslavenski državljani Italije uživajo enake pravice in no&l-! ic enake dolžnosti z drugimi državljani, marveč da je to zahteva v njihovem 'programu, ker mi-ilijo, da bi bilo mimo soživeije ia sodelovanje obeli ple-n?en na tem ozemlja le v blagor Italije ia iiaiijan-ikega naroda. — cEmancipazkjie« piSe: *Z Giu-iepcc M*. hi Nikoiajera Toiumase« veruje- r~v tudi m?, da je med Siovani in Italijani možno trdno prijateljstvo, oprto na skupne interese. Zato b" danes — ko sn>o dosegli ovoje narodno ujedinje. nje — hoteli, da bi ce v ta namen (za prijateljstvo s Savani) zavzele vse stranke, ki jim je blagor Italija rta r.a srcu. Žal pa, da temu ni iakc.« Krcp-kt-jšega argumenta za svoj nazer ni Oftc^a »Eman-clpazaone« poslaii v boj, nego je v sklicevanju na Mazzinija Ln Tomarea: velikega Italijana in velikega Dalmatinca - Jugoalovena Masziaija, tnra n&v-. - f-rAr dušenem« bcritelfu ra svobrde Italije in ujedinje. pogcue — vpišejo v volibke imemke,|a.c Mazzinij«. U g* je po nje- gcvi muli — dne 10. marca 1872 — slavi'o vse Ca-periene proti njihovemu Vpi&u. ^ Uorfs-e hi proslavljalo njegovo nesebičnost, sauic-V ostalem govorijo zakonovc določbe zatajevanje, njegev idealizem in njegove z?slu£e za Italij-. : Marziniju, temu dahu, kake r jih je le rnolo sinov javnih vskižbcncev. Proti takemu postopanju bi se pa moralo nastopiti z odločnim protestom. Otroci javnih vslužbencev imajo namreč svojo domovinsko pravico v oh-eini, v kateri jo je imel njihov oCc kot javni vslužbenec za časa njihovega roj-stva. Ta. njihova domovinska pravica izvira po jasni zakon ovi določbi ne iz javne službe nego iz rojstva. Res je, da se v primeru očetovfc premestitve na dru^o službeno mesto preminja njihova domovinska pravica ž njegovo \Ted, ali to samo, če očeta premestijo prea njihovo polnoletnostjo. Ce tja pa premestijo šele, ko so otroci polnoletni, sc domovinska pravica otrok ne menja in ostaja ista, ki so jo imeli ob rojstvu. Ženina domovinska pravica se na pri« mer tuds ravna po moževi, brez ozira na to, ali moževa izvira iz javne službe ali iz drugega naslova, in brez ozira^na ženino nedoletnost aH polnoletnost. To* da tudi glede ženine domovinske pra* vice priznava zakon kot poseben naslov možitev; nc razteza torej na ženo eno* stavno istega naslova, ki ga ima mo2 za svojo domovinsko pravico. Potemtakem je jasno, da § 10 v do= movnicah sinov javnih vshižbencev ni na mestu. Zahtevati je, da se takim potrdi domovinska pravica ne iz nas 10* \-a § 10 nego iz naslova rojstva; da se torej taki — če imajo druge zakonite pogoje — vpišejo v volibke imenike,, £ oziroma da se zavrnejo reklamacije na* o volilni pravici in o pridobivanju itali* janskega državljanstva (z ozirom na janskega aneksijo našega ozemlja) dovolj jasno. Izključeni so, kolikor se tiče domovin? rodila ilalijaaika mati, nc aerc cčilcu rJhče, da ni bil dober in zve.-1 Itali'an zate, ker je v mnogih epirih in Havah govoril svojemu narodu: veličina IZIUJUCCIII 5U, ** tvejc bcdocueaH fe na sirani Slovenstva! In Niko-1 ske pravice, samo osn, ki so JO pridobili £ Tommaseo. rSk m šibenčanu, ki je izvršil! v anekttranem-ozemlju se e po Z4. d. 1915. ali zgolj po svoji javni službi, to* rej po svoji, ne pa po službi svojega očeta. nauke v Italiji, kjer jc deloval kot publicist fn pi-salrlj, ki jc rriaal neštevilo dragocenih del v italijanskem jeziku ia » tem neizmerno atel italijansko literature; ki je velik d«?l svoicga življenja, preživel v Italiji, ki je bil araiišljen'k in tVeoree Mazzinija, za ideale; ki je v Italiji, v Flor en ci — leta 1874., dve leti sa MarzirJiem .— tudi umrl: temu velike'iau Jugoslovemi oač r.e bo nikdo hct\=! Končno je treba opozoriti še na rfe deče. Desetletno bivanje se za pridobiš tev pravice do sprejema v občinsko ZaveZO šteje šele od polnoletnosti. V | podtikr.ti ^^.štva rroM ItaUU ali italijanskeonu primeru ZOpetne izselitve IZ nove domo^ I arodo, ,!£IIKincipazirne'- r iSe dalje: »Če ^EtKnosi« vinske cbčine je treba uveljaviti to res in iskreno smatra ra*ijatc,:rrjvc med obema plc-pra\nCO najdalje V treh letih; ta pravica! meacina ra potrebno, ti mofjlia delovati ua »\-ojem jc bilo iaanc, da jo bil vnet Lah in bi kar hi?;ma prežel k Nar. cbrani itd.? 1 OUastvu na anaafe. Včeraj sem se podal na mestni magitirat, da plačam davek na dvokolo za ickoće leto. Stvar je bila r.alahko odpravljena. Uradnik mi je izročil priprosto marke iz aluminija, ki naj jo pribijem na kolo in zahteval deset lir, ki tora mu Jih takoj cdjtc!. Nato sem cdšc-3. Vprašam pa cblantvr;: Zakaj mi ni;o dali kakega pismenega potrdila, da seni z&ree plačal davek? Ako se mar-k«, s kolesa zgubi ali pa če mi jc kdc cdneco, o čim nuj se izkaze.*.! pri oblasivu, ko me p dirja ? Zakaj na obla&tvu ne vodijo vsaj zapisnika c vplačilih? Uradnik me ni vprašal ne pc iaieuu, nc po poklicu in no sianovanjul Ali no ve cblasivc, da bo \iaka diuga kleparska delavnica postala majhna tovarna za izdelovanja takih mark, ki pa ne bedo s'ialc deset, ampak morda Ic pet lir in še manji. — Tržaški delavec. iz Roječe. Kakcr pada pod. bruieno koso krepkega. kosca cvet in suha trava, take pada ^ pod krnic smrtnot ko/._> v brezmejno večnost mdado in etarc. Preselila ce je v večnost pc kratki bolezni in šta pc plačilo za s%*cja dobra dela rojančanom priljubljena, dobro^nana, bogcljubna narodna ga-Joatpana vdova Peric stava 58 let U ulice Vsri-nclaj 5Ci). Rer, kratki fic dnevi življenja za na5, hitro nam zTjnc določeni čas. Bog ji daj večni mi? in pokej in večna luč naj j! svetil Nasvider.jc nad zvezdairil — Sorojak. Učit*l^tv6 ecdaeja okr^a Vipava sc v^bi na važen «rtanovski sestanek dno 10. t. m. v Vipavo c3j 10. uri dop. v hotelu lAdrija«. Pogovoriti sc hočemo o napovedani deielri učit. konferenci, na kateri so bodo sklepal* za učitcijstvo in 5o!o zrio važno zadeve.____ ii trlsikega ii¥ilewlst Otrok se J« našel. V nedeljo popoldan sc je iz-prchajal g. M«M TaHl po ftozdu na Tr^teniku. V gc^du ie naSel 7-lctnc deklico, ki jo zgrešila pot preti domu. G. TalH ae jo usmilil d^kHc-3 ter jo odpeljal v stanovanje svojega prijatelja Koban?, v ulici Giu'ia it. 14, čsirio n?dslrcpje. Dcklica, ki jc najbrž o hči kakega železničarja, je oblečena v svetlo - modro &bkkoc. Kdor pogreša dcklico, naj se obrne ria gorio men je ni naslov, m rljepsni! sžanl napsdi m tovsrno da bi morali mi položiti na žrtvenik svoje narodno dčstofansivo in »rojo čast, svoj obstanek, sroj« Cž/cdno zivljeiijelJ Ali priheja res stre?eei»Ie? V sHbotni številk« soic cpozoriK v uvodniku, kako rta začela -Era Nuova < m »P^ceolo« prilivati nikoliko vode v penečo £« kjpo strasti- Zaželela ata, da bodi konec podivjanira bojem z razdevanjem in uničevanjem viti, četudi to ni izrecno v zakonu do^ stin. ^ n£s ia g^i v umih raj ločeno. Dosedanja domovinska občina g^tejčih čutđtvih! Eno naj ie ne zahteva cd nar: pa, ki bi bila s pridobitvijo domovinske ''----" —1 — —:——1— pravice po desetletnem bivanju nienega pripadnika v novi občini razbremenjen na, laliko uveljavlja pravico do spreje* ma v to občino še polnih pet Ilet po nie= govl zopetni izselitvi iz te občine, ozi* roma po njegovi smrti. 4. V gornjem se govori samo o onih, ki lasti političnih dru^ornialjcnikov. V nede jsko svoji SO se imeli uradoma vpisati v volilske Številki je »Piccoio. posnel glavne misli iz naietfa imenike, o onih torej, ki so postali z aneksijo po rojstvu in domovinski pravici eamiobsebi, kakor bi se juristično reklo: ipso iure, ali kakor se nekam ne* točno pravi v dotičnih zakonovih doToč* bah: di pieno diritto italijanski držav* ljani. Od teh bi se bili smeli izpustiti iz ime s nikov samo tisti, ki so že op tirali v zm'slu mirovne pogodba za drugo dr« žavo, na primer tisti Slovenci, ki bi sc bili odločili za državo svoje narodnosti in za izselitev iz našega ozemlja v njo. Treba je pa povdariti, da se opcija ne izraža na kakršenkoli način, na primer samo z bivanjem v dotični državi ali z izražanjem svojih simpatij za njo aii podobno. Opciia je marveč formalen čin, Id more imeti pravne posledice, če se izvrši v predpisani obHki nasproti pristojnemu oblastvu. članka, ne da bi kaj pripomnil, ali č«rau opotekaj., Ali fmeiro morda to dejstvo 'smatrati ktrt ugoden j inak, da to sc gospoda res nekoliko streznili?! j čas. bi bil žo res. Y Floriano Beazzar. Mino!i teden so pokopali 19-letncga mladeniča, ki «o ga zločinsko umorili socialisti v Kanfanaru, ko se >e vračal z itlrta V; Pulu Umerili to £a, ker bil faSist in eo ga trali za sokrivega za vse požige, ki eo upepeliii v Itaiird ckrrg dvajset delavclcih domov. Faiistt to mu priredili krasen fsogreb In v*e meSoansko časopisje je hvalile pokojnega Beuzzarja za idealnega Italijana. Nek dnevnik je eelo zapisal besede: »Bil je mladenič, ki ni nikdar zatajil svojega prepričanja ia svojega italijanstva.« Vse to bi bila odobravali, ko bi ne ve-deli, prvič, da sta cče in mati pokojnika goriška Slovcnca, drugič, da je pekojnik govoril s stariši slovenski, tretjič, cla se je pisal do pred kratkim Cvciko Bavčar in čeitrtič, da jo bil do lani navduien pripadnik eloveneke^a rodu. Kaj naj mislimo o pokojniku? Ne damo carii icvssmo ker so v niej usinžbeni delav- ci, bi so vpisani v zvezi boJavnlLov, ali lalislov. 1921. . SS0 . 428 . 330 o 2185 . 65S . 1760 . 1990 . o 440 . 452 • 430 . 69 . 412 . 373 Tuja valslž b« trž^^kem trjej V Ti ^u, dne 7. marca i921. Neprepcuitene krone 4.50— 5.— nvstrijsico-nemSke kron ? 4.25— 1.73 ceškoslova^!^ hrone...... , ^ 34.--50 dinarji 74.50— 7SV leji ■•••«••••>)•«••• 35--o5.i/0 rr.zrl.c '«4.---1150 dok?rJi ....••••••■••> 26.70— 26 90 francoski franki •••»•••*»> Il>5.-196.— švicarski irarJd •••••••••• 4o2--451.— engleski funti papirnati 105 50 106.— angiešld fimtr, 2lc\l ....... .116.--117.— rubli 11.--13.— nanoleoni ••••*»*«•••• • 92.- 94 — ZA ti&Ko&m sxy\D — Trnovo - Bistrica, IL iz-kaz L 4,806'—. Živeli!!! — Dva nevedošla trpina v Tri tu po Baco^-cu L 50'—. Skupna svota do danes L 14.S79'—; Dinarjev 40'—. V Tr»tu, dne 8. mite* . URADNICA iiuc acbico pri «lubri Puncd+ U pod :Rcsaas na upra\*ni«lvo, (3:7* INVALID ve«č slovenskega in oe«iškc^R £« ' etopiU v službo ia »iccr /.a vratarja ali č;rtaj.« ali kaj dodobnega. Naslov pri upra\aiil\u. (2341 GOSPODIČNA (bivša pi- »rniška moč) Liai jcna v živanju, i55e prknerne sbi.be. Pisa-' -t - •• ni?tvo ped »Gcričankaa. (373) 2ULETNA feofcpodična žeii znanja z bogati;.'. J-brim «?op-"cdom, P^nndS« pc-.I ^Taj^ostM na pravnišivo. pili HIŠICA v krami leji mesta te preda, ccca ugodna. Ul. Madennina 4 II. od 15—16. (370J PETNADSTROPNA bi5a sc preda i-a L I60.0t- ) v.J. Madocnina 4 U. NOV VOZ, trpežen in lahek so p-. Flisko.ic.i Stev. 21. (3<>6I t Po kratici in mučni bolezni v 59. letu svoje dobe je zdihnilii svojo blago dušo 300 DEBELIH HRASTOV, za vsako uporabo, iirni na predaj Fran Krbe, Goče šU 3i Vr?a\J. __1^3} ŽGANJ2 ca drobno in debelo, pooebao pristen elivorcc, dobite v žganjarm, f.lica Trento 18. Fran Szolik, lastnik. 3J DVA >UZARS£A POMOČNIKA sprejme v trajno delo, Franc Čelan, Postojna. zapustivši v naj glob okejši žalosti svoje hčere Josip i no por. Jevšfick, Amalijo por. Fwk, Mafijo vdovo Brs^c, svaka Franca, Josipa in vnuke. Pogreb predrage pokojnice sc bode vršil v torek, cb 14 poix>ldne iz hiše ža* losri Rojan Venmeliis št. Trst, 7. marca 1921. (210) Veliko pogrsbno podjetje Capellsn Corso V. E 111.45 mM le sto m ntmim »Sne M is in Med tsm sorlireni burgundcc 20 h! kabernet-črno 15 hI. dfaiiue v Sermu, p. Paite-lsirti -mm mijjfMff Podpisani izrekamo svojo naji-krenejšo zakvalo vsem, ki so na katerikoli način pcin^Jali naši c> \\ llača poiovf2».o et no. POSTELJA ce odda poštenemu mt^kemu, Via Sčcrccla S. Piči r o 35, vrata 2. 3? 4 LJUBLJANSKI vc-iič po najniiii ejni preda Galič, SeLtfcfontanc 23. Tečaji: V Trctu, dne 7, mare: Jadranska banka • 9 • e . C">5UljCil Daltnetf2 .•••»••*. Gerolimicn Libera Triesiina o... o«. Lloyd •.••e.oece..9<**9a Luskino ««*••••<> M rtinollcli Oceania Pretnuda ••••o*. Tripcovicli .0...«e. Anspelca Cement Dalmsilc Cement Spalato ....»••«••**• POD L 13 TC K T UJI (75) Kolikor £-e speminja, sta vedno v rporu. .Mati mu jc umrla zjedaj, oce iijc-iov pa j z bil čuden človek. Pehal rs- je ramo za denar, da bi skvj pieskrhel crečo ia boljše življenje, neg-o je bilo njegove. In delal jc, luir eo jo zmislil, ob napornem delu in lovu za «rečo. — Mi -pa mislil, da sreče ni treba iskati, marveč da prihaja Eama, ako jo čakaš \strajno na istem mesiu! — mu jc Sinila rllno v ker »e jc -srdii tudi na njeja, ki mu je s t ni dem preskrbe! brezdelno življenje. Spcn^Lij«! ca je. kako cče ni hotel prižijati sveč za Boiič, in kako ce jc prepiral ts pokojno materjo, svojo zc:'-c-, ker jc nekcč v Ja^cdnjakn razsula po hiii slanic ei hotela priiciiti -badnjake na o^cjiS-čc rckSi: -Naj ss v«, da jc Božič ludi za ms\i — In poten*, kake £9 je oče rozcrdil, 2e,pDve-' dal, naj pcmetejo slamo, a bežičaa jiclena razs-eče-;-o, k ca* zapovedovati, a v v.akom ki a ju, kamer prihaja, ga epoilujejo in zavidajo. Še le mnojc kasacjc videl Stanko, da ni tako in razumel jo materine eok/C, iii £o mu bile leda; •zagcaetne in sc včaeih j«zilj i=iciako kakor rje-gave^a očeta. Spominjal se je tudi tega, kako je mati položila v , ki to eo nanizale nad izvirkom reke, a mrzla aera je rapala b'«do luč v ^jjo-fceke Mersko sedlo in na vodo. Neke ladijce »o se tiho in komaj csvetijeae odtipkale doli po reki in Stanko jih je gled&I ? naveza, železnega mostu, naklonjen na ledene ograjo, opa;** ječ sc nu Sumu velikega vrtinca, ki £a je z njim metavala zemlja. A v srcu mu je pOilajalo vediio iužneje in težje, črn «bolj jo peražčal dan, ker ee> fo mcral odločite za kat, a ni vedel, k^Lci Njemu se je zdelo. Čutil cc je cramljenega in bednega Jcr jcl obžalovati »vejo žalcr.tao m!axlo«t Cn evojo dobroto, ker se je tam sebi ide-1 jeko dober in da je radi svoje mehkote tcliko nesrečen. Vsa d-.lina co je napolnila 25 jutranjo sveUobo, a ddnji rje del in vrhunci zadrdeli cd močnih sclnčnih žarkev. Roki ste nr ji na ledeni ograji otrpnili in vzravnal ae j® z vadihom ter zagl-ida!, kako je c I .-o pobarvana, ograja, vsa popihana iz rtziičnimi napiii obiskovalcev lega Čarobnega in samatcc^a ■vT-aica. Mnogi pregovore, mne^a nepoznana knenft ro bila napisana tu, in. zač«l jc gledati topo in Čitati, nc bi kaj mislil, kakor da čita napite na rk5-čah na grob ju-. Bil je 4u tudi neki stih ocT nepoznanega, mu pc. cnika; Oj rijeko, etani, -stani, Znades li tuga čio je? ■Kad ml»di ginu dani, Odnesi ž srce moje! (A. KržUtič.} — Kriletič!... To r,c tisti 9k!onjcr.i tn zamišljena pexiMk, ki ga ie večkrat arcčvaal na Gradcu in nje. tfovih sa^Ktolh ^prehajaHičih ob morju, kjer uživa al3 trpi vdeđ iepete prirede in tajnosii življenja. — Kako> lepo je to povedane: ko minevajo dnevi nziadersti, odnesi tudi srce moje! Koliko encata.-?-aođti, moči m toploto v teh dveh stihih! In epooiinjal ea je nje^oveaa plemerite^a obraza ki je, sličea onemu cručcuikov Iti asketov davnih deb, aijaJ t>d zanesa in dobrote. (Dalje.) SLUŽKINJO za liavamo in hii^ to isčc. Via icrre bianca 21. IV. BJeker.__377 DUHOVNIK na dežeii išče gospodinj?. Fo-nudbe •pc^d =J. S.a na upravniiivo. 376 VDOVA z otrc-kcn±, želi tnanj?. z gorpedom 45 - 50 let. Lo rssno penudibe v italijanskem in neir,-jeziku ped iLcizka* na upravnšštvo. 378 OTOKOV A TRGOVINA sprejm« dečka iz i>citene družine za raznovrstna dela. KOVAČ nekoliko izučen v mehaniki, z nt koliko ^olcvkie, želi v^togiti kot družabnik ali p* »pr&j-rne kako £talno alužeo. Reflektira na službo objavljeno pod c Vodna moč«. Naslov pri uprav-niStvu. 379 MALA mebKrsrut »obica v bližini uL Ccrcmeo, ss isZč. Ponudbe pod aJu^osIovenac* na uprav-niStvc. __350 SLU2SO iščena ket ccbarica, tudi provizerično. Marija Knez, Piacza Lccntrdo du Vinci 2, vrata 11. in tudi veo rd lepe zimsko ki^ (belic in rumenic). Kupujem tuui k:že lis^c, vider, tiihujev itd. po najvišjih cenah. Za večje množin j pridem osebno na lice nifsta. Pišite takoj ra U. Trst« Ifm (Stadion) &t. tdv S. »asSs^e^ia mM® KmetifililSi strojem m " KRASNO STANOVANJE v Opatiji odstopi e predajo pahiutva treh aci>, filatovirja iti kuhinje. PcjasrJla v vili rArtemls«, Milan. 383 LROJAčNiCA Avfiusl Štular. uL S. Francesco D'Asaisi £L 34, III. a^d. j* cdh:a dobro^nan« krojačnfca v Trst«. 395 ZLATO in srebrne krone plač3ai več kot dmji kupci. Alberi Povh, urar, Mazzici 46 (v bližini drvenega trga). 25 ŽGANJARNA F. Pečenko v Trstu, uL Scala Bel-veder* 5t. 1, prodaja na drobno in debelo pri-sLna vipavska \-ina in teran, razno žganje in sladke mešanic« po zmernih cenah. Priporoča S3 sL občinstvu. 4 France Kavčič iz 5L Vida pri Vipavi bo piod*j«!l ii« sejsi 14. aa>rca t. 1. potb>m proetovoUae iavae dražbe vse svoje kmetijske strej« In orodje, kukou kosilai siroj, velike travniške grablje, ročao ndaii?-eicc, elfijcorezsic«, Seckov 3 kmctijalM vo» zove a veo opravo 1» ve2 rečnega orodja. (20t^ p'a£a vsdno pes* c nt. več ne^o vsak drugi — kupec, edinole — ^Isfsif P«!Wh# trgovina Pigzza Ga-riba-dl «t. 3. tel. 3-29

S si dovoljujemo ob tej ptiiiki op zoriti Z! Icenj. gg. trgovce In go t-lničarje na g izredno ugoden nakup I ČEŠKE STEKIEHIHE! tcklenicc Ir. koisrcl z,i svetilke ceneh UBIRALEC m popravljalec glatovu jev in harmonijev Andrej Pečar, Trst, ul. Ccroneo 1, V. 333 Cilindri, raznovrstne vino, pivo in žgsnjc. Sipe, raznovrstne s^ In druga kuhlnjslu posod«, vse pa konki:.. DEBIASIO A DOMENIŠ 165 Trst, VU Coroneo 13, tel. 12-34 bi taueumas Bgsiraif, Celje, Mtm% Kotar, Kranj, l]u&- ________________________ DUBU, Marmor, Mm t Opatija, lm}m, sprejema uloge m hrtiniTite^kRjlžlce, žiro m M viole m najasofinejiliiii pogoji, j Split, taft. Mm mm, f rstf ©len. ww Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji I posSoune z«2Sz^tnl u^jitni RraJI v tu- in inozemstvu ^ si^iit^siimif 8a«ii»i!inii!SMiiiHiii HPii ii