Poštnina plačana v gotovini
Cehkvanl
GLASILO SLOVEN ^^ #/[ A mM mL* SKIH CERKVENIH	if fm AršU MA M E*.
GLASBENIKOV
ŠT. 5, 6	MAJ O 1941-XIX O JUNIJ	LETO 64
Ob zgodovinski premembi
Na letošnji Veliki petek 11. aprila 1941 so Italijanske vojne čete zasedle Ljubijano in del slovenskega ozemlja.
5. maja je bila s Kraljevim odlokom ustanovljena Ljubljanska pokrajina kot nova provinca Italijanskega Kraljestva.
Za vodjo Ljubljanske pokrajine je bil imenovan Visoki K o mi s ar E k scelenca Emil i o G r azioli. Novoimenovani Visoki Komisar je po nastopu svoje službe takoj stopil v stik z raznimi zastopniki našega ljudstva in se je s pravim razumevanjem in vso vnemo zavzel za potrebe naše pokrajine, ki ji je Rim velikodušno dal posebno avtonomno ustavo. Po tej ustavi nam bo ostal ohranjen naš slovenski jezik in bodo obvarovana naša kulturna in etična izročila.
Tako — upamo — se bo tudi naša slovenska cerkvena in svetna glasba mogla istotako še v bodoče s podporo novih oblasti sam ob it no uspešno in plodno razvijati.
Ob 350 letnici smrti Jakoba Petelina-Gallusa.
(1550—1591).
Letos, dne 18. julija, obhajamo 3501etnico< smrti našega slavnega rojaka, enega izmed najpomembnejših in najplodo-vitejših skladateljev svoje dobe, Jakoba Petelina Gallusa. Ob tej priliki sta se ga spomnila in izvajala njegova dela: ljubljanska Glasbena Matica na koncertu 16. junija, ko je matični pevski zbor pod vodstvom g. Mirka Poliča izvajal osem Gallusovih motetov: Pater nos ter, A ve Maria, Laus et perennis gloria, vse tri za 8 glasov v dveh mešanih zborih, V a e nobis za 4 glasni moški zbor, Pueri co-ncinite za 4 glasni ženski zbor, »A d u 1 es c e n t u 1 u s ego sum«, »Planxit David rex Absalom za 4glasni mešani zbor in Alleluia! Cantate Domino! za 12 glasov v treh mešanih zborih; stolni pevski zbor pa je pod vodstvom g. dr. Franca Kimovca na praznik sv. Petra in Pavla pri pontif ikalni maši izdedel Gallusovo štiriglasno- mašo v m i k s o -1 i d i j s k e m tonovskem načinu. Obedve izvajanji sta bili na dostojni višini; zunanje bolj učinkovito je bilo izvajanje matičnega zbora, Gallusov slog sam kot tak pa nam je bolj pristno- podal stolni zbor.
Nam Slovencem in ostalemu svetu je Petelin a-Gallusa odkril pokojni dr. Josip Mantuani z izdajo nekaterih njegovih del in z mnogimi temeljitimi članki v »Cerkvenem Glasbeniku« in drugh listih. Zadnja leta sta o Gallusu v našem listu razpravljala Jožef Zazula in Karel Bezeg, ki oba zagovarjata misel, da se Gallus ni rodil v Ribnici, temveč na Št. Viški gori pri Idriji.
Gallus se je glasbeno izpopolnil v Zwetlu in Melku, bil nekaj let član dvornega pevskega zbora na Dunaju, nato prepotoval Češko im Šlezijo- in stopil L 1579 v Olomucu v službo škofa Stanislava Pawlowskega kot kapelnik. L. 1585 se je preselil v Prago in služboval kot kantor (pevovodja) pri cerkvi sv. Jana na Bregu do svoje smrti 1. 1591.
Gallus je bil kot skladatelj izredno plodovi! Ohranjenih in znanih je 517 njegovih del od 2 do 24 glasov. Njegova 12, 16 in 24 glasna dela so pisana navadno za več deljenih zborov. Poleg maš je zlagal motete in madrigale. Najvažnejše njegovo delo je »Opus musicum«, zbirka 4 glasnih do 24 glasnih motetov za vse liturgične praznike cerkvenega leta.
Gallus je bil svojevrsten genij; združeval je v svojih delih umeten kontrapunkt Nizozemcev, večzborovsko tehniko beneške šole, lahkoto in živost Francozov, slovansko melodioznost, resnost vernega katoličana ter tenkočutnost izobraženega humanista. (Prim. Zgodovina katoliške cerkvene glasbe. Spisala dr. Josip Mantuani in dr. Anton Dolinar. Ljubljana 1938.)
Transkripcijo zborov na letošnji matični proslavi Gallusove 350 letnice so oskrbeli: Matej Hubad, dr. Josip Mantuani, Mirko Polič in Ljudevit Zepič, latinsko mašo, izvajano v stolnici, pa je iz tiskanih glasov priredil dr. Franc Kimovec.
Stanko Premrl:
f Kanonik Janko Barle.
Kakor smo poročali že v 3. in 4. številki »Cerkvenega Glasbenika«, je 18. februarja v Zagrebu preminul naš rojak, kanonik stolnega kapitlja in urednik »Svete Cecilije« msgr. Janko Barle. Hrvatska cerkvena glasba je z njim izgubila enega izmed svojih prvoboriteljev in voditeljev,slovenska
cerkvena glasba svojega velikega prijatelja; Hrvatska in Slovenija pa izredno marljivega in zaslužnega splošno^ kulturnega delavca in pisatelja.
V naslednjih vrstah se hočemo ozreti na njegovo- življenje in delovanje.
® t t
Janko Barle se je rodil 12. marca 1869 v Budanjah na Vipavskem,1 kjer je bil njegov oče učitelj. 2e 1. 1872 je bil oče premeščen v Podzemelj na Belokranjsko in se je z družino tja preselil. Tu je Barle obiskoval tri leta osnovno šolo, četrti razred pa v Novem mestu. Tudi je v Novem mestu posečal nižjo gimnazijo, peti in šesti razred v Karlovcu, sedmi in osmi pa v nadškofijskem semenišču v Zagrebu, kjer je dovršil tudi bogoslovne študije in bil 1. 1892 ordiniran v mašnika. Kot kaplan je služboval v Garešnici ob Uovi v Slavoniji. 1. 1893 je bil premeščen v Zagreb, kjer je sprejel katehezo v raznih šolah in tajniške posle v nadškofijski pisarni pod škofom dr. I. Krapcom in nadškofom dr. A. Bauerjem. Kot arhivar je dobil v nadškofijskem in kapiteljskem arhivu mnogo pobude za zgodovinska raziskovanja. L. 1911 je postal ravnatelj nadškofijske pisarne, nato kanonik stolne cerkve, ravnatelj nadškofijske tiskarne, predsednik Cecilijanskega društva in 1913 urednik »Svete Cecilije«.
S pisateljevanjem se je pričel baviti že v semenišču, kjer so imeli bogo-slovci svoje književno društvo. Kelt Slovenec je pisal najprej v slovenskem jeziku in je napisal od 1. 1886 dalje številne članke, črtice itd.- v Angelčka (23 spisov), v Carniolo (2), Dolenjske novice (8), Dom in Svet (58), Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko- (17), Koledar Družbe sv. Mohorja (6), Letopis Matice Slovenske (3), v Lovca (5), Slovana (2), Slovenca (29), Slovenske več-er-nice (3), Vrtec (102 spisa), Zgodovinski zbornik (1). Med temi spisi jih je mnogo pro-sto pripovednih, mnoga o hrvatskem slovstvu oziroma, hrvatski književnosti, zgodovinskih, narodopisnih iii drugih.
Svoje v hrvatskem jeziku napisane stvari je pa priobčeval v Bogoslovni smotri, Farmacevtn-om Vjesniku, Katoličkom listu, Koledarju »Danica«, »Liječ-ničkom Vjesniku, Obzoru, Prosvjeti, Sveti Ceciliji, Vjesniku arheološkog društva, Vjesniku hrvatsko-slavonsko-dalmatinskog zemaljskog arhiva, Vitezovicu in v posebnih knjigah.3 Med temi so spisi o- zvonovih hrvatskih cerkva, prirod-o-pisni, o zgodovini zdravstva, o zgodovini likovne umetnosti, tehnološki, glasbeni, splošno zgodovinski in drugi. Največje Barletoiv-o- delo je »Po-vijest turo-p-oljskih župa«. Še marsikaj bi lahko navedli o- tem Barletovem delu. Pa bodi dovolj!
Oglejmo si ga še kot urednika »Svete Cecilije«. Tu si je stekel posebno velike zasluge s požrtvovalnim delom od 1. 1913 dalje do svoje smrti.
»Sveta Cecilija« je pričela izhajati 1. 1807. Urejevala in izdajala sta jo prvih šest let zagrebški katehet in poznejši sanio-borski župnik Milan Zjalič in kaplan Mirko Novak. Glasbene priloge pa urejuje ves čas do- danes profesor Franjo Dugan, sedanji rektor Muzičke akademije v Zagrebu. Hrvatje so pričeli z reformo cerkvene glasbe precej pozneje kot Slovenci, ki smo že 1. 1877 ustanovili Cecilijansko društvo- in orglarsko šolo- in 1. 1878 začeli izdajati »Cerkveni Glasbenik«. A četudi nekoliko kasneje, so- se Hrvatje vrgli na to pre-poitrebn-o delo z vso vnemo. Tudi so kmalu nato ustanovili svoje »Cecilijino
1	Vas in župnija Budanje leži nekoliko- v bregu nad glavno cesto med Vipavo in Šturijami oziroma Ajdovščino v vznožju Čavna, Nanosovega soseda. Pod Budanjami leži vipavska lepa in prostorna Marijina božjepotna cerkev v Logu, nad njimi pa vodi starodavna cesta na Col in od tam proti Idriji, druga preko Logatca v Ljubljano.
2	Navajamo po dr. Mantuanijevem članku »Janko Barle« v »Času« 1928/29, 9. 10. Tam so vsi Barletovi slovenski spisi navedeni imenoma.
3	Te spise navaja dr. Veli mir Deželic v »Povjesti pl. opčine T u r o p o 1 j e«, II. zv.
društvo«. Jankota Barleta najdemo v prvih letih kot podpredsednika, potem pa je od 1. 1911 ves čas do smrti — torej 30 let — predsedoval Cec. društvu, vodil sestanke, seje, občne z,bore, opravil marsikatero mašo ob takih prilikah, organiziral, bodril, navduševal, mnogo pisal in z vsem srcem in z vsemi močmi pomagal pri razvoju hrvatske cerkvene glasbe v duhu cerkvenih določil in v duhu hrvatskega naroda.
Izmed njegovih mnogoštevilnih razprav, člankov in raznovrstnih spisov, izišlih v Sveti Ceciliji, omenjam samo nekatere: t dr. Gustavu in dr. Benjaminu Ipavcu (istočasno 1. 1909 je izšla v Ljubljani v založbi Katoliške tiskarne knjižica »Ipavci«, prilog k zgodovini slovenske glasbe), Orgulje u Zagrebu i njegovoj okolici p rije sto godi na (1919), Zupnici graditelji orgulja. (1913), Crkveni pjevači i glasbenici u Varaždinu god. 1808, C r k v e n e p j e s m e o. Nikolaja K r a j a č e v i č a, C r k v e n e p j e s m e, f H a r t m a n v o n An d e r L a h n - H o c h b r u(n n, + Mihael Haller (1915), monografija »P a v -linska p j e s m a r i c a iz god. 1644«, Petar Griesbacher, Matej H u b a d (1916), O s k r s n u č e po s t a r o m z a g r e b a č k o m obredu, Vatroslav Lisinski (1919), Josip Štolcer (1920), Božidar Ši-rola, Dva nepoznata zagrebačka zvonolijevca (1922), Ta zvezda, ta je izešla, Sadjarske pjesme iz god. 1802 (1925), Izkorespondencije G jure Eisenhutha (ta hrvatski skladatelj je imel stike tudi z našim Gerbičem, Valento, Foersterjem, Nollijem; Barle navaja razna njih pisma Eisenhuthu), t Antom Foerster (1926), P e deseta godišnjica Cecilijina društva za ljubljanski! b i s k u -p i j u, Božične igre u J u ž n o j Srbiji (1927), t F r a n j i S e r a f i n u Vil h aru, Dr. Josip Mantuani, f Mate Meršič-Miloradič, t Walther E d m u n d Ehrenhof er-Zirm, t F e r d o Heferer, graditelj orgulja, f Vjekoslav Klaič, Martin Bore nič, Andventska popijevka »Ptičice gore stajaju« (1928), Oskar Dev, Dr. M. Murko: Velika zbirka slovenskih narodnih p e s m i z melodijami (1929), t Dom A n d r e M o c q u e r e a u , »R a z -petnik« u župi sv. g i m u n a u Markaševcu, Fran j o M e d -r i c k y , Zagrebački graditelj orgulja Franjo Saibler (1930), f Milan Zjalič4, Franjo p 1. Luoič, Novi Kantual in priručni k za orguljaše (1931), Prvi nastop glazbenog društva »S k 1 a d n o g 1 a s j e«, d a n a š n j o g »V i j e n c a« u zagrebačkom s j e -m en i št u, f Oskar Dev (1932), f Dr. Josip Mantuani, f Dragu t i n D o m j a n i č (1933), Vaclav Vlastimil Hausmann in njegova c r k v e n a p j e s m a r i c a,, Povodom Gallusovega koncerta u Zagrebu5, t P. H u g ol i n Sattner, t Msgr. Franjo bulic, Poziv za utemeljen je orgul jaške škole i nabavu orgulja (podpisani so: Dugan, Hajdukovič, Barle in Lučič), t Kralj Aleksandar I, Hrvatski crkveni Kantual, Franjo Ksaver Kuhao (prigodo m stote godišnjice njegova rodjenja (1934), Adventska popijevka »J a g e r na, lovu shaja«, Zagrebačko crkveno glazbeno društvo god. 1872, Jedan list Vatroslava Lisi 11-skoga, Franjo Dugan s t. (povodom njegove 60 letnice, obširna razprava) (1935), M r v i c e iz hrvatske glazbene p ovije sti, Biskup
4	Milan Zjalič je ob Barletovi 60 letnici napisal članek o Barletu in ga hotel utihotapiti v Sveto Cecilijo. Barle pa je spis konfisciral in Zjaliča še okregal; rekel mu je, da spis lahko objavi šele po njegovi smrti. Pa je Zjalič prej umrl in tako 11111 je Barle napisal nekrolog.
5	Pri Gallusovem koncertu, ki ga je priredila Glasbena Matica ljubljanska v zagrebški stolnici, je Barle imel govor.
M. Vrh ovac i pučko crkveno pjevanje (1937), Poročilo o občnem zboru C e c. društva u Zagrebu 22. novembra 1937 (1938). Poleg teh in še drugih spisov je Barle v Sveti Ceciliji stalno- poročal razne zanimive glasbene vesti iz Jugoslavije in inozemstva, podajal vsebino naših in tujih glasbenih listov, prinašal vesti o cecilijanskem gibanju itd.
»Sveta Cecilija« se je pod Barletovim uredništvom razvila v jako ugleden glasbeni list, ki je dobil priznanje in pohvalo- doma kakor tudi v tujini. Poleg strogo cerkvenoglasbenih vprašanj, n. pr. o cerkveni glasbi vo-bče, oi koralu, orglah, orglarskih mojstrih in orglanju6, o cerkvenoglasbenih določilih, o hrvatskih cerkvenih pesmih in pesmaricah, o cerkvenih glasbenikih itd., je prinašala tudi splošne glasbene članke, n. pr. o- pevskem pouku, o koncertih, o narodnih pesmih hrvatskih, srbskih, slovenskih, istrskih, bosenskoherce-govskih, makedonskih, o bolgarski, poljski, angleški glasbi (o tej posebno mnogo, stalno), o zgodovini glasbe, o zgodovini gosli, o Hrvatskem glasbenem zavodu, o narodnih instrumentih, o komorni glasbi v Zagrebu, o učiteljih violončela v Zagrebu, o orke-stralni glasbi v Zagrebu, o- starih glasbenih rokopisih, o glasbenikih sploh, in podajala pregled o- svetovnih glasbenih dogodkih. Njeni sotrudniki niso bili le Hrvatje-: Andres, Andrič, Dobro-nič, Dočkal, Dugan, Canjuga, Goglia, Ivšič, Ko-kot, Ko-lb, Lučič, Matačič, Prep-rek, Š pol j ar, Široia, Strohal, Taclik, Pavelič, Pleteš, Zaniuovic, Šafranek-Kavič, Žgane, Vidakovie, Židovec in drugi, temveč tudi Srbi: Hristič, Manojlo-vič, Šijački, Bolgara: Belcev, Bersenjev, Čeh: Cichlar-Nehajev, Poljaka: Cybulski, Zalo-wski, Lužiški Srb: Krawc-Sehneider, Rus: Orlov, Nemci: Drenkwe-lder, Ehrenho-fer-Zirm, Robert, Danec Paulsen in končno še Slovenci: Mantuani, Sattner, Lajovic, Mlinar-Cigale, Lovšin, Seljak, Vodopivec, Dev, Pahor (v prilogah: Ho-chreiter, Klemenčič, Premrl, Sattner). Ferjančičevo »Tradicijonalno psalmodijo« je Sveta Cecilija prinesla v prevodu, ponatisnila pa v izvirniku Premrlov članek v Cerk. Glasbeniku »Hrvatski Kantual«.
Barle se je za Sveto Cecilijo- izredno žrtvoval. Kljub malemu številu naročnikov in neprestanim gmotnim neprilikam, ki se je list z njimi boril,7 ni pustil, da bi list prenehal. Zbiral je darove, ki so tudi nekaj zalegli, mnogo; pa je tudi iz svojega prispeval in kril primanjkljaje. Naslove naročnikov za odpošiljanje lista je večinoma pisal lastnoročno... 0 malem številu naročenih hrvatskih župnih cerkva je pa le se-m ter tja po-tožil. Leta 1926 jih je bilo-naročenih na »Sveto Cecilijo« samo 242 hrvatskih cerkva poleg ostalih naročnikov. L. 1936 je urednik na občnem zboru Cec. društva zopet potožil o-majhnem zanimanju hrvatskih cerkva in škofij za cerkveno glasbo in list. Prosil je tudi, naj ga razrešijo uredništva in predsedništva. »Jaz, sem svoje dal,« je rekel, »pa prosim slavni občni zbor, da danes poskrbi za mojega naslednika.« Istotako je prosil za razrešenje 1. 1937 in 1938. Pa. ga niso razrešili. Vlekel je še naprej. Dali so mu pač nekaj odbornikov v pomoč, a glavno težo je le moral še vedno nositi sam. Zato- ni čudno-, ako- je list zadnji dve leti začel prihajati na svetlo nekoliko- kasno in nekaj kratov v zmanjšanem obsegu. Barle se je pri delu za »Sveto Cecilijo« izčrpal...
Za njegove pisateljske zasluge ga je Zagrebška akademija znanosti in umetnosti izvolila 1. 1921 za svojega dopisnega člana.
8 L. 193'2 so ustanovili v Zagrebu glasbeno šolo »P o 1 y h i m n i a«, ki ima tudi orgelski oddelek, ki ga vodi prof. Franjo Dugan. Zadnja leta se je v listu vedno bolj naglašala potreba po lastni, samostojni orglarski šoli. Začasno pa so na prosvetno ministrstvo pošiljali vloge, da bi se na drž. učiteljiščih zopet uvedel pouk v orglah.
7 Liist »Sveta Cecilija« je sploh težko izhajal. Pred njim so bili že nekateri drugi, ki so kmalu prenehali: »Cugšvertova Sv. Cecilija«, »Gusle«, »Glazbeni Vijesnik«, »Pjevački vjesnik«. Nobeden ni vzdržal 10 let. »Sveta Cecilija« (Barletova) pa je s 6. zvezkom letnika 1940 dovršila 34. letnik.
Barle pa ni bil samo požrtvovalen organizator ter temeljit in neumoren pisatelj-učenjak, temveč tudi gostoljuben družabnik. Njegov dom v Zagrebu na Kaptolu št. 1 je bil zbirališče zagrebških glasbenikov in književnikov, kakor tudi zatočišče Slovencev. Z mnogimi Slovenci ga je vezalo dolgoletno prisrčno prijateljstvo.
Četudi je živel pretežno dobo svojega življenja med brati Hrvati, je ostal zaveden in pravi Slovenec. V Slovenijo je rad prihajal, predvsem v Šmihel pri Novem mestu, kjer so bivali njegovi starši, ki so umrli v visoki starosti. V Novem mestu živi njegov brat Gustav, predsednik okrožnega sodišča, v Šmihelu pa njegova sestra Marica, učiteljica v pokoju. Tudi v Ljubljano je rad prihajal, posebno rad k Matičnim koncertom, ko so izvajali Sattnerjeva dela; istotako je prišel z Duganom poslušat Sattnerjevo opero Tajdo. Vsako leto se je udeleževal sestanka novomeških dijakov in je ob takih prilikah opravil sv. mašo. Lansko leto se je tak sestanek vršil v Ljubljani. Janko Barle seveda ni izostal in je tudi maševal tovarišem pred sestankom.
Barleta so vsi spoštovali: Hrvatje in Slovenci. Zagreb ga je ves poznal in visoko cenil. Tudi Ljubljani je bil toliko drag, da mu je ljubljanska Glasbena Matica ob njegovi 70 letnici I. 1939 priredila v Zagrebu slavnostni koncert.
Blagi, plemeniti, neumorno delavni mož je našel svoj zadnji zemeljski počitek na zagrebškem Mirogoju, kjer so ga 20. februarja slovesno pokopali v kanoniški arkadi.
Sklepam z besedami, ki jih je o pokojnem Janku Barletu napisal njegov prijatelj, pesnik Fran jo Neubauer v Slovencu 1. marca 1941:
»Ljubil je slovensko domovino, delal za drugo domovino Hrvatsko, zd?j uživa Boga v tretji, nebeški domovini.«
Gospod urednik!
Mislim, da smeva povedati javnosti, kar sva med seboj govorila. Saj si mi rekel: Pa napiši še en članek o tem! Dobro, pa ga napišimo! Tri stvari so-, o katerih sva govorila.
1.	Solo-petje v cerkvi. Povedal sem o tem že svoje mnenje. In dr. Merliar je v zadnji številki povedal isto misel, kardinal Bertram pa v tej številki ravno tako pravi: da ni primerno za cerkev, če en glas preveč v ospredje sili. Preveč spominja to na koncert, kjer hoče solo-pevec pokazati, kako lep in krepak glas ima in mu poslušavci ploskajo. Kar je samo po sebi umevno v dvorani, to je manj primerno v cerkvi, kjer naj gre vsa čast Bogu, ne pevcem ali pevcu. Toda če hočemo, da pevci ne bodo peli toliko solo-spevov, jih skladatelji ne smejo zlagati. Pevci pač pojejo, kakor je zloženo. — Ti praviš: »Nekateri v tem oziru res pretiravajo in ne delajo prav. A vsak »šolo« se skladatelju ne more zabraniti.« (Tega tudi jaz ne trdim.) »Ni pa treba, da solo-spev poje samo en pevec, marveč ga lahko pojejo in naj ga res pojejo vsi pevci istega glasu.« Tako, praviš, da si Ti prakticira.1 na šenklavškem koru. — Glej, na to jaz nisem mislil in drugi menda tudi ne! Ta misel mi ugaja in naj bi jo sprejeli tudi drugi ter enako prakticirali. S tem ni rečeno, da ne sme nikoli en sam pevec peti. Le če je tega preveč, ni prijetno in spodbudno, ker napravlja vtis, kakor bi se hotel kdo nekako »producirati«, skazovati.
2.	V zadnjem svojem članku sem rekel, da naši skladatelji skladajo preveč in premalo. Preveč je takrat, kadar ni lepo. Ker imamo lepih skladb
Janez Kalan:

veliko, ni treba, da se število skladb množi z noivimi nelepimi, da nelepe potem odrivajo lepe. Posebno je nepotrebno, na besedilo, na katero že imamo lepe skladbe, skladati manj lepe. Ni torej vse, kar kdo zloži, tudi za objavo. Ko bi nam skladb manjkalo-, bi bila vsaka dobra, samo da za silo ustreza pravilom cerkvene glasbe; ker imamo pa že toliko- lepih, naj bi se pa objavljale le resnično lepe.
Manjka nam pa — sem rekel — poljudnih pesmi za razne praznike — razen božiča in velike noči — ki bi šle ljudem v ušesa, da bi jih peli tudi doma. Rekel si mi, gospod urednik, da naj Ti naznanim, katerih takih pesmi pogrešam, pa naj dobim zanje kakega pesnika in jih bodo naši skladatelji uglasbili. Na to' Ti odgovarjam: Jaz ne poznam glasbene literature tako kakor Ti; Ti sam boš najbolj vedel presoditi, kaj že imamo in česa še nimamo, in prosim Te, da bi Ti sam preskrbel, česar v tem še potrebujemo. Jaz samo čutim potrebo po takih pesmih, ker je moja mati — kakor sem enkrat že povedal — za vsak praznik znala in pela primerno pesem; a te pesmi so že zastarele. Da pa ljudje tudi doma pojejo svete pesmi, je gotovo lepo in velike važnosti, da bolj živo s cerkvijo žive. Kristjan naj ne bo samo v cerkvi kristjan, ampak tudi doma. in povsod. Znano je, da so v Riharjevem času njegovo pesem, ki so jo v nedeljo slišali v cerkvi, med tednom že peli po hišah in po- polju. Ker ne živim med ljudstvom, ne vem, koliko zdaj še pojejo po domovih in po polju; bojim se pa, da je nabožna pesem med ljudstvom zelo utihnila, kar je velika škoda. Kjer radi pojejo lepe pesmi, tam so dobri ljudje. Zato skladatelji poleg strogo- umetnih, bolj težkih pesmi skrbite tudi za take, ki se jih ljudje lahko privadijo!
3. Še eno misel imam, ki bi jo bilo- dobro v življenje spraviti. Kadar poslušam petje, želim tudi razumeti, kar pojejo-. A kolikokrat razumem samo posamezne besede, celote pa ne. In vselej mi je težko, če ne morem razumeti, kaj pojejo-. Če pa poslušavci ne razumejo, kar slišijo-, potem je petje le »zavoljo lepšega«, za okrasek b-ožje službe. Saj za okrasek mora biti, a n e samo okrasek, marveč tudi za spodbudo. Spodbuda pa je mogoča samo, če petje razumemo. Saj besedilo pesmi je navadno zelo- lepo in spodbudno, je prava molitev. In še lepši kakor navadna molitev, ker je poetična,, ker nas močno dviga k Bogu. V cerkvenih pesmih so- izražene najlepše verske misli, prošnje, želje in občutki. Ali ni škoda, če gre-doi te pobožne misli, prošnje in občutki mimo nas ali preko naših glav, ne da bi užgali naša srca?
Mnogi naših obiskovalcev cerkva se silno slabo- udeležujejo božje službe. Iz knjižice ne berejo, rožnega venca ne molijo — kaj pa delajo? Stoje ali sede in čakajo, kdaj bo konec. Liturgično- gibanje giblje in deluje na to, da bi se verniki bolj živo udeleževali božje službe, bolj sodelovali z mašniko-m pri oltarju. Načinov, kako to soudeleževanje doseči, je več. En način, ki bi ne bil neprimeren, bi bil ta, da bi ljudje — če že sami ne pojejo (ljudsko petje) — v duhu spremljali petje na koru. Petje je kolikor toliko prilagodeno sv. daritvi. Besedilo, kakor že rečeno, je lepoi, pobožno-, spodbudno, duha in srce povzdigujoče. Čisto primerna in prav lepa molitev. Molitev in premišljevanje. Kajti poje se počasneje, kakor se moli, in med petjem so presledki. Zato- se da sveto besedilo dobro premišljevati. Verniki navadno nimajo premišljevalnih knjig. Zbirka svetih pesmi nudi prav lepo snov za premišljevanje. Melodija lepim mislim daje še močan poudarek in vzbuja v premišljevavcu najsvetejše občutke.
Zato mislim, da bi bilo koristno-, ko bi izdali pesmi, ki se po naših cerkvah navadno pojejoi, za ljudstvo v posebni zbirki brez not. V Nemčiji ima vsaka škofija svoj »Gebet- und Ge-sangbuch«, v katerem so- vse pesmi, ki se po tamošnjih cerkvah pojejo-. Seveda jih vse ljudstvo tudi res poje. Ker tam je ljudsko petje splošno v navadi; zborno petje je izjema: pri Iatin-
škili mašah in ob posebnih prilikah. A premišljevati je še lažje, če človek petje samo posluša, kakor če tudi poje. Ker pri petju mora misliti tudi na to, kako bo pel; pri poslušanju pa lahko premišljuje samo to, kaj se poje.
Težava je samo v tem, ker imamo pri nas toliko- pesmi, ki se pojejo, da je težko vse v tako zbirko spraviti. Na Nemškem imajo pesmi veliko- manj, in tiste, ki jih imajo, so nekako- »kanonizirane«: te in nobene druge! Pri nas je pa število cerkvenih pesmi neomejeno-.
A to ni zadosten razlog, da bi se taka zbirka ne mogla ali ne smela izdati. Jaz sem eno zbirko že enkrat izdal — z naslovom: »Poj-tek — ki obsega 190 pesmi. (Drugo pa z naslovom »Prepevajte!«, ki ima 120 narodnih pesmi.) A še prej je izdal Lavrencij Herg, stolni prost lavantinski, »Venec cerkvenih pesmi«, ki ima, če se ne motim, kakih 900 pesmi.
Taka zbirka je torej mogoča. Le bolj praktično- bi se morala uporabiti. Da bi jo ljudje — vsaj tisti, ki drugega ne molijo- — rabili, petje na koru v duhu spremljali, s pevci vred molili in Boga častili. V ta namen pa bi bilo potrebno, da se v vsaki cerkvi izobesijo številke onih pesmi, ki jih bodo tisti dan peli. Tako tablo s številkami za ljudsko- petje po- nekaterih cerkvah že imajo, kakor jih v Nemčiji po vseh cerkvah že davno imajoi. A tam, kakor rečeno, je z malo izjemami vse cerkveno petje ljudsko-. Pri nas pa kaže, da bo večina našega petja v cerkvi še vedno umetnega ali zbornega — in tudi za to petje bi bila potrebna zbirka in številka onih pesmi, ki se bodo kak dan pele.1
Če bi se dodalo tej zbirki še nekaj kratkih masnih molitev, bi bil to kar čeden mo-litvenik — vsaj za tiste, ki drugega molitvenika nimajo ali sploh nič ne molijo. Kajti žalostno- je gledati po cerkvi toliko- ljudi, ki ne vedo-, kaj bi med sv. mašo počeli, ki prisostvujejo sv. daritvi samo telesno. Morda bi jih vendar svete pesmi, ko bi jih ne samo- poslušali, ampak tudi razumeli, kaj zanimale in morda tudi malo ogrele, jim kako pobožno misel v glavi vzbudile in kak svet občutek v srcu užgale.
Ce liturgično gibanje skuša vernike bolj k sodelovanju pri božji službi pritegniti, bi bil tudi to en način sodelovanja. Če je Cerkev pri božji službi petje uvedla, ni mislila, da naj bi bilo to samo za olepšanje božje službe, ampak tudi v spodbudo vernikom. To pač more biti le potem, če ljudje petje ne samo poslušajo, temveč tudi razumejo-. Cerkveno petje naj se kar najbolj izrabi v duhovni prid vernikov!
Ali hočemo tako zbirko izdati? — Kaj pravite?
Stanko Premrl:
f Josip Kenda.
Zopet smo izgubili enega izmed naših skladateljev: Josipa Kenda, javnega notarja na Brdu pri Lukovici, ki je 26. februarja umrl na posledicah težke bolezni v ljubljanski bolnišnici.
Dasi se je širši javnosti kot skladatelj predstavil šele v zrelejših letih, je pa svoje delo zastavil tem bolj krepko, vneto- in plodno ter obogatil našo glasbo z mnogimi pomembnimi cerkvenimi in svetnimi skladbami.
1 To je težka zadeva; določiti namreč vedno naprej čisto natančno, kaj se bo pelo. Se pač večkrat primeri, da je treba iz tega ali onega vzroka kaj spremeniti. Pesmarica, ki bi obsegala vse pesmi, ki se danes po naših lvorih pojo, bi bila izredno obsežna. Zato sem mnenja, da bo ta tretji predlog g. prelata Kalana težko izvedljiv. — Urednik.
Naš list »Cerkveni Glasbenik«, ki ga je pokojni Kenda z veseljem prebiral in pri njem sodeloval, se čuti dolžnega, posvetiti mu ob smrti hvaležno spominsko besedo.
* * *
Josip Kenda je bil rojen 5. marca 1880 v Ajdovščini na Vipavskem kot sin zdravnika dr. Kende, ki je bil v dijaških letih član pevskega kvarteta goriškega skladatelja Kocijančiča, in kot sin matere, ki je prav dobro igrala klavir. Z očetom, ki je bil prestavljen v Kastav, je šel tja; pozneje pa v Vipavo ter tam obiskoval ljudsko šolo. Gimnazijo je posečal v Št. Pavlu na Koroškem, Novem mestu in v Pulju. Maturiral je v Novem mestu, pravo je študiral na praški univerzi.
Ko je bil star 13 let, mu je oče dal na izbero-, da se, uči klavir ali gosli. Odločil se je za gosli, kar pa je pozneje obžaloval. Gosli ga je posebno- o velikih počitnicah poučeval vipavski rojak profesor Anton De-kleva, ki mu je hkrati vcepil neizbrisno ljubezen do prave, plemenite glasbe in ga naučil prezirati plehko. Študij na goslih je pozneje opustil, ko so se mu gosli nekoč v dežju na poštnem vozu zmočile in pokvarile. Kot gimnazijec je bil nekaj kratov član pevskih kvartetov, ki jih je sam vodil. V Pragi je glasbeno- precej pridobil s poslušanjem oper in koncerto-v. Nekaj let nato se je nekako- izgubil in živel bedno življenje. Po končanih študijah se je posvetil notarskemu poklicu in ga izvrševal kot notarski kandidat v Kostanjevici, Mokronogu, Kozjem. Ptuju, Mariboru, Sežani, Žužemberku; ko-t substitut v Vel. Laščah in končno kot samostojen notar 20 let v Cerknici in na Brdu.
Tudi v svojem notarskem poklicu glasbe ni opustil. Ta žila je bila v njem toliko živa in močna, da je vedno silila na dan in se z leti oglašala celo vedno bolj in bolj.
V Kostanjevici je 1. 1911 ustanovil moški zbor, v Mokronogu 1. 1913 pevski kvintet in preprost godalni kvartet. Takrat je zložil dva pevska kvinteta in priredil nekaj skladb za godala in petje. Na Štajerskem je zložil več stvari za petje in kitaro, v Sežani en moški zbor. Po- vojni je v Žužemberku ustanovil mešani pevski zbor, v Cerknici pevski kvintet, v Luko-vici pa tamburaški orkester- in pevski kvartet. Tamburaški orkester v Lukovici je igral njegove priredbe narodnih pesmi. Njegove pevske in glasbene ustanovitve soi se po kratkem življenju večinoma razbile; ostalo- pa je povsod nekaj, na čemer so potem lahko- drugi naprej delali.
Zlagati je pričel že pred vojno-, večinoma samospeve s kitaro; po vojni je prirejal pesmi za instrumentalni kvartet in zbo-r ter ustvaril tudi nekaj lastnih zborovskih skladb. Temeljito in z vso dušo pa se je lotil skladanja nekako pred desetimi leti. Doslej v skladanju samouk, ki si je prisvojil zadevno znanje samo iz učnih knjižic zbirke Goeschen in iz Lo-bejeve knjige o skladanju, je stopil zdaj v stik s skladatelji in nosil svoje skladbe v pregled, posebno rad piscu teh vrst in prof. Tomcu. V stiku ž njima je mnogo pridobil in vidno napredoval. V »Cerkv. Glasbeniku« so izšle njegove sledeče skladbe: 1. 1932 Svet, 1. 1933 Po- povzdigovanju, 1. 1935 Tebe Marija hvalimo in 1. 1939 V Zakramentu. Sam je izdal 1. 1935 Dva nabožna dekliška zbora, 1. 1938 Slovensko mašo, 1. 1940 Mašo za mladino. V rokopisu pa. je ostalo še precej njegovih cerkvenih skladb, n. pr. Križev teden, Dvigaj se pesem, Videl sem vodo, Naš majski klic, ki ga prinašamo v današnji glasbeni prilogi, več masnih, božičnih (narodnih prirejenih), sv. Jožef, itd.
Svetne skladbe je izdal sledeče: 1. 1936 Šentjanževo (moški zbor), 1. 1938 Zapuščeni (moški zbor) in Kaj tak žalosten, tih in zamišljen? (mešani zbo-r in bariton), 1. 1939 Valček za tamburaški zbor in Sonat i no za gosli in klavir, 1. 1941 »Lesica«, mladinski oz. ženski zbor
in solo-glas. »Zbori« so 1. 1933 objavili njegovo »Pesem o- pelinu (mešani zbor), »P e v e c« pa dvoglasni mladinski zbor »Petelin in p u t k a« (letnik 1933/34). V zadnjih letih svojega življenja je zložil baročno- suito za klavir, en godalni kvartet in dva stavka drugega godalnega kvarteta ter nekaj obsežnih balad in legend, ki se je v njih posebno- izkazal. Vse to je ostalo v rokopisih kakor tudi še več drugih manjših skladb. Vseh njegovih del je približno 150.
Kendove skladbe očitujejo samoraslost in odločnost v izrazu, so- pretežno diat-onične in se bolj ali manj opirajo- na klasične vzore; v nekaterih opažamo precejšno samostojnost v glasovih. Ako bi še živel, bi brez, dv-oma še mnogo lepega in dobrega zložil.
Pokojni Kenda je bil tudi nekoliko- pesnika. Že kot dijak je začel pesni-kovati, večinoma satirične in humo-ristične pesmi, ki so nekatere tudi izšle v puljskem dijaškem listu in pozneje v satiričnih in humo-rističnih listih. Udej-stvoval se je tudi kot novinar. Za »Cerkveni Glasbenik« je I. 1933 napisal članek »Tri slovenske pesmi o- sv. Peregrinu iz, 18. stoletja«.
Pokopan leži pri Sv. Križu na Ljubljanskem polju. Pri pogrebu so mu razni ljubljanski pevci in učenci o-rglarske š-ole zapeli v slovoi tri žalostinke: »Vigred se povrne«, »Človek glej« in »Blagor mu«. Njegovim svojcem: go-spe soprogi, sinovoma in hčerki kakor tudi g. bratu profesorju izrekamo- naj-iskrenejše sožalje. Našemu dragemu pokojnemu notarju in skladatelju pa želimo sladek odpočitek pri Bogu.
Anton G rum:
Slavje sv. Vlaha (Blaža) v Stonu.
Že 8 dni pred začetkom pravih slavno-sti v čast mestnemu in župnemu patronu sv. Vlahu oznanjajo- zvonovi vseh stonskih cerkva, da se bliža največje slavje celega leta. Staro in mlado se veseli in željno- pričakuje tega dne. Dan 3. februarja je praznik, ki s ponosom navdaja vsakega pripadnika svojedobne slavne dubrovniške republike, h kateri je spadal i Ston kot največje in "najvažnejše mesto- na Pelješcu. Neverjetno je, kako se je kult, ki se je začel gojiti v 14. stoletju, ko- je dubrovniška republika izbrala sv. Vlaha svojim patrono-m, do današnjega dne ohranil tako neokrnjen. Smelo trdim, da je stara tradicija malokje v svetu ostala tako- nespremenjena kakor ravno- v Dubrovniku in Stonu. Vsi običaji in ceremonije se vrše še danes prav na isti poimp-ozni način kot v srednjem veku. Naravnost čudo pa je, da je kip sv. Vlaha, ki je bil vzidan v glavni jugovzhodni stonski obrambni stolp leta 1333., ko- je Ston prešel v last Dubrovnika, še danes tako nepoškodovan in izvrstno ohranjen, kot bi mesto ne bilo nikdar oblegano- in napadano od sovražnikov!
Preobširno bi bilo opisovati postanek in razvoj St-o-na, ki ima še danes z Dubrovnikom iste kulturne in gospodarske težnje in deli z njim isto usodo, zato preidimo na slavje.
Sko-ro istodobno, ko prvič zado-nijo zvonovi v čast sv. Vlahu, izvoli slavnostni odbor, kateremu predsedujeta gg. dekan in občinski načelnik, 2 »festa-njula« (ceremonijara) za dob-o- slavno-sti. Fe-stanjula sta člana najodličnejših rodbin, a njihova naloga je, da točno* po starih predpisih vodita in nadzorujeta po-tek slavno-sti, ki so v ozki zvezi s cerkveno- proslavo-.
2. februarja popoldne ob 2. uri gresta festanjula na, čelu mestne godbe in zbranega občinstva do čuvarja zastave sv. Vlaha — gospoda dekana. Na trkanje se odpro vrata župnišča, starejši festanjul se pokloni cerkvenemu dostojanstveniku in ga zaprosi, da mu izroči belo, z rdečim robom obrobljeno zastavo s podobo sv. Vlaha v sredini. Med izročanjem zastave zaigra g-o-dba koračnico,
a ljudstvo gologlavo prisostvuje tej ceremoniji. Nato- se v strnjenih vrstah napoti slavnostni sprevod — na čelu seveda festanjula v salonskih oblekah in z belimi rokavicami ter gg. dekan in občinski načelnik — dol zidanega podstavka za drog sredi glavnega trga. Zastavo sv. Vlaha nosi na srebrni tasi livriran občinski sluga. Dospevši do slavnostnega mesta, blagoslovi g. dekan zastavo. Festanjul v izbranih besedah drži slavnostni govor, v katerem zlasti podčrtava pomen današnje slavnosti za vsakega Dubro-včana ali Stonjana, pa naj se nahaja v domovini, v tujini ali na širnem oceanu. Omenja, da Republika kot taka ne obstoji več, ali njen duh in vera njihovih prednikov je vedno še ista, kot je bila za časa, ko so Hrvatje postali člani rimskokatoliške Cerkve. Zato vzkliknimo, kot so vzklikali naši očetje v davnih vekih: »Zivio sveti Vlaho, živio Ston!« Kot bi zabučalo morje, tako odmevajo živio-vzkliki, a godba zaigra veselo poskočnico.
Medtem se dviga in razvije zastava sv. Vlaha, simbol Republike, na 20 m visokem drogu! Zdajci zagrmijo streli iz možnarjev, zvonovi se oglasijo v vseh stenskih cerkvah, godba neumorno igra hrvatske koračnice (Oj Hrvati, U boj, u boj, Vila Velebita itd.), a narod vedrega lica pohiti pred župno cerkev sv. Vlaha, ki je danes celo na zunanji strani odeta v lovorjeve vence in giilande.
Sredi cerkve je postavljen katafalk, okrašen z najlepšimi preprogami, od ornamentalnih hrvatskih do dragocenih perzijskih. Na katafalku stoji kip sv. Vlaha, a pred njim na posebnih nosilih svetnikove relikvije: glava, roka in noga; vsi drobci teh svetinj so vdelani v čisto srebro. Tu se klanja in moli ves Ston in okolica. Cerkev je slavnostno razsvetljena, a raz kor se razlega pesem sv. Vlaha:
Vla-ho svoj ol-tar po - di-že, o - dasvud bol-ni te - ci - te
7			
4	f-—•—'——p—— *— —	—, ,—»—	*-*—8—«—m--H
i bra - ni - te - lju ne - močnih za - vjetne da - re no - si - te!
Ko podeli svečenik množici blagoslov, se napoti procesija iz župne cerkve k podružnici Imena Jezusovega, ki leži pod Minčeto, da prevzame tamkaj 2 banderi in ju prenese pred glavno cerkev. Podružnični banderi se poklonita župnemu, nakar se vrača procesija mimo občine, ki je danes prazničnoi ozalj-šana, do omenjene župne cerkve. Na trgu pred vhodom v cerkev se ustavi množica, a zastavonoše, ki so zato posebno izvežbani, vihte eden za drugim svojo zastavo z mojstrskimi kretnjami preko glave, da tako izkažejo1 sv. Vlahu svoje spoštovanje. Zastavonoša vihti zastavo najprej trikrat na desno, potem trikrat na levo, a nazadnje se pokloni z njo naravnost pred cerkvenim portalom, nakar jo postavi v stojalo, ki je ovito v lovorjevoi zelenje. Pri tem pozdravnem vihtenju zastave mora zastavonoša paziti, da je v vsaki kretnji zastava vedno popolnoma razvita, kar ni tako lahko-, kot se vidi, zlasti tedaj, če le malo piha veter.
Po tem divnem prizoru se vršijo- v cerkvi slovesne vespere. Duhovniki intonirajo in o-dpojo psalme 109, 110, 111, 112, 115 in 116, nakar cerkveni zbor zapoje figuralno himno sv. Vlaha »Blistavi grade nebeški«. Po blagoslovu po rimskem obredu se deli vernikom blagoslov sv. Vlaha z dvema prižganima in v polkrogu zavitima svečama (ta blagoslov nazivlje narod »grličanje«), nato pa dajejo- poljubljati svetnikove relikvije.
0,b 7. uri zvečer je svečana serenada. in obhod po mestnih ulicah, ki so lepo razsvetljene in preprežene z girlandami. Vsaka hiša, okna in balkoni so okrašeni s hrvatskimi trobojnicami ali slikami sv. Vlaha. Godba zaigra po tri komade pred župnikovim stanovanjem in pred občino. Godbi se pridružujejo cerkveni zvonovi in pokanje možnarjev ter pištol, ki odmevajo v temno noč.
Dne 3. februarja je praznik sv. Vlaha. Ob 6. uri zjutraj je budnica: godba, zvonovi in streli prebudijo vsakega zaspanca. Mnogi hite na ulice, drugi pa odpirajo okna, da čujejo vesele koračnice. Vse se veseli tega dne, vse si čestita: »Zivio- sveti Vlaho!«
Ob 8. uri zjutraj se napotijo gg. festanjula, mestni dekan in načelnik občine v spremstvu godbe in številnega občinstva v Mali Ston, ki je oddaljen 1.5 km, da spremijo zastave in bandera sosednih župnij in podružnic do župne cerkve v Stonu. Kako krasen pogled na . to- pisano- množico — kako lepe so dalmatinske narodne noše!
Zastave in bandera sosednih vasi (15 po številu) so rdeče barve, a v sredi imajo zlat križ. Vsak zastavonoša se pokloni festanjuloma in spremstvu ter jim stiska desnico: »Čestitam svetega Vlaha!« ali pa: »Na zdravi je, sveti Vlaho!« Ko se uredijo te zastave, krene povorka proti Stonu. Kmetski fantje, ki spremljajo množico-, streljajo- venomer z velikimi pištolami, tako zvanimi tromboni, ki grmijo kot mali možnarji. Čim se približa povorka mestu, zagrmi jo še možnarji in zapojo zvonovi v pozdrav novo-došlim zastavam. Pred cerkvijo sv. Vlaha se poklonijo sv. Vlahu zaporedoma vse zastave. Zastavonoše kar tekmujejo med seboj, kdo bo lepše izvedel tradicionalno- vihtenje svoje zastave, ki je bila že gori opisana, nato- pa jih stavijo- v določena stojala. Med tem pozdravljanjem godba igra brez prenehanja, ljudstvo pa vsako bravurno kretanje zastav burno aklamira.
Ob 10. uri se vrši v cerkvi sv. Vlaha svečana služba božja z asistenco, ki jo poje go-spo-d župnik ali dekan stenski. Po sv. maši se razvrsti veličastna procesija: Glavno bandero sv. Vlaha, šolska mladina, cerkveni pevci, duhovniki z relikvijami sv. Vlaha, okoli njih festanjula in obč. zastopniki s prižganimi svečami (torčami), za njimi zastopniki raznih uradov (občine, davkarije, so-d-nije, žandarmerije, pomorske finance, so-lane i. t. d.), njih pa sledi nešteta množica moških in žensk. Ko izidejo iz cerkve duhovni s svetnikovimi relikvijami, zagrmijo hkrati vsi možnarji in tromboni, zapojo- vsi mestni zvonovi in godba. Nato into-nirajo duhovniki ljudsko- himno sv. Vlaha, ki jo nadaljuje v mogočnem unisonu cerkveni zbor z vso ljudsko množico:
Via-ho svoj ol-tar po - di-že, o - dasvud bol-ni te - ci - te
s*: x ? t ? i [ ; ; ; r. > : _ ;;
i bra-ni-te - lju ne - močnih	za-vjetne da - re no-si-te!
Po končani procesiji se deli v cerkvi zopet blagoslov sv. Vlaha in ljudstvo se klanja ter moli pri svetnikovem kipu. S tem je dopoldanska cerkvena svečanost končana.
Popoldne ob 2. uri spremljajo festanjula, svečeniki in ljudstvo- z godbo vse okoliške zastave do mesta, ki deli Ston od Malega Stona. Tu se ob sviranju godbe še enkrat poklonijo zastave matičnemu banderu. Ni treba posebej poudarjati, da tudi to pot streljajo topiči in pištole ter zvonijo zvonovi. Po- končanem slovesu se vrača povorka v mesto.
Ob 6. uri zvečer snamejo zastavo sv. Vlaha z droga sredi trga na isli slovesni način, kakor so jo prejšnji dan izvesili. Prisotna sta gg. festanjula, dekan in obč. načelnik, godba ter polno občinstva. Ko se snema zastava, zagrmijo zopet možnarji, a godba zasvira pozdrav sv. Vlahu. Zloženo: zastavo izročita festanjula gospodu dekanu, ki obljubi, da jo bo čuval kot največjo svetinjo do drugoletnih svečanosti. Ob klicanju »Zivio sv. Vlaho« in »Zivio Ston« konča-vajo za to leto oficielne ceremonije, ki so- točen posnetek dubrovniških slav-nosti, samo da so mnogo manjšega obsega.
I.	m a n u a 1:
1.	Principal 8'
2.	Rog 8'
3.	Gamba 8'
4.	Oktava 4'
5.	Cevna.flavta 4'
6.	Mikstura 22/a'
II.	m anu al:
7.	Violinski principal 8'
8.	Burdon 8'
9.	Vox coelestis 8' 10. Flauto traverso 4'
Nove orgle.
Šmartin v Tuhinjski dolini.
11.	Piccolo 2'
12.	Oboa 8' 12. Treniolo
Pedal:
13.	Subbas 16'
14.	Piano 16'
15.	Oktavbas 8'
16.	Fagot 16'
Zveze: Man. II—I Supokt. II-I
Subokt. II—I Supokt. I
I—ped.
II—ped. Supokt. I—ped.
Zbiralniki: p, mf, f, tutti Posebej: generaltutti Gen. crescendo Prosta kombinacija Avtomatična ped. mena
Orgle je izdelal in cvetni teden postavil F r. J e n k o. Ogledal sem si jih še v delavnici. — Ohranjena je stara baročna omara in prenovljena, ohranjenih je tudi nekaj malega še poraimih starih piščali. Pnevmatika deluje brezhibno. Intonacija se v delavnici ne sme nikdar dognati do konca, saj se končno mora ravnati po prostoru, v katerem orgle stoje. Ta šele pokaže natančno, kakšen mora vsak register biti, da bo v tem določenem prostoru najbolje učinkoval. Vendar je pa tudi že delavnica pokazala plemenito izrazitost posameznih registrov, pokazala, da je moči vezati najrazličnejše registre v vedno nove, značilne kombinacije, celo take, ki so po dosedanji rabi prav za prav kar nemogoče. Tako odlična intonacija pomaga sicer nekoliko romantično usmerjeni dispoziciji do potrebnih praktičnih uspehov. Iznajdljiv organist bo zato vedno mogel dobiti zveze, ki bodo igranje prijetno pestro poživljale. Vse hvale je vredna misel oboo iz II. manuala kombinirati v pedal — kot fagot 16', ki pedal dela mnogo izrazitejšega in vse orgle mogočnejše. Tremolo je dober za oboo, ker iz nje naredi neke vrste vox humano. Za druge registre, dasi ga po svetu mnogo delajo, se bo pa mogel le prav redko rabiti. — Posameznih registrov ne bom ocenjeval, samo to naj povem, da je posebno izvrsten violinski principal — svetel, brez rezi; prijetna in za vse porabila, nevsiljivo, komaj zaznavno valujoča vox coelestis, zelo prikupna oboa, piccolo na moč dragocen ne le za II. manual, ampak za vse orgle; in še voljni burdon in žvižgajoča ko slavec gostoleča cevna flavta. Zbiralniki so dobro sestavljeni. — Skušnja tehle let je pokazala, da bi bil zelo poraben še zbiralnik, ki bi vseboval vse registre v vseh klaviaturah v normalni legi in zveze brez suboktave II—I. Tako bi se dobil pleno, ki bi bil zelo enak svetlemu, lahnemu plenu starih dobrih baročnih orgel. Saj si ga vsak organist po potrebi mimogrede lahko sam sestavi — zlasti s prosto kombinacijo. Če ga ima pa že kar pripravljenega, ga pa še laže rabi.
Župnija je izvrstnih — slišimo — orgel vesela — in sicer po vsej pravici.
Leskovica nad Škofje- Loko.
I. m a n u a 1:
8.	Fugara 4'
9.	Piccolo 2'
Subokt. II—I
1.	Principal 8'
2.	Gamba 8'
3.	Salicional 8'
4.	Cevna flavta 4'
5.	Mikstura 22/3
10.	Subbas 16'
11.	Piano 16'
12.	Burdcnal 8'
Pedal:
Supokt. I Supokt. II
I—ped.
II—ped.
Zbiralniki: p, mf, f, tutti
II. m an u a 1:
6.	Burdon 8'
7.	Vox coelestis 8'
Zveze: Man. II—I Supokt. II—I
Prosta kombinacija Avtom. ped. mena Gen. crescendo
Orgle so delo F r. J e n k a. Ogledal sem si jili tudi še v delavnici. Zelo prijeten, poraben instrument, pa naj bo za spremljanje petja ali za samostojno igranje. Posebne hvale je vredna svetla, značilna, na vso moč porabila fugara 4' v II. manualu, ki izvrstno nadomešča kar več registrov, vsak register pa, ki se z njim zveze, na svoj način osvetli in oplemeniti. Prav tako živahni piccolo, ki poživlja kakor vesel otroški smeh v hiši. Orglice bodo svojemu namenu izvrstno služile.	Dr. Fr. Kimovec.
Koncerti v Ljubljani. 9. marca se je vršil koncert viškega moškega zbora »Edinost« pod vodstvom g. Cirila Oblaka. Zbor je odpel 18 pesmi in pokazal napredek. — 10. marca je bil koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice. Dela Vivaldija, Corellija, Bacha, Roussela, Lhotke, Jurija Gregorca in Debussyja je izvajal godalni orkester pod vodstvom prof. L. M. Škerjanca. Sodelovali sta na dveh klavirjih Božena Črnivec-Šaplja in Silva Hrašovec. Koncert je prav dobro uspel. — 14. marca je Društvo prijateljev G o 1 n i k a priredilo Akademijo. Z glasbenimi točkami so sodelovali: pianistka Dora Gusičeva iz Zagreba, operna pevka Valerija Heybalova, profesorji: Marjan Lipovšek, Leon Pfeifer, Karlo Rupel, dr. Danilo Švara in komorni orkester Glasbene akademije. Ostali del akademije je bil izpolnjen z recitacijami in solospevi. Akademija je prav lepo uspela. — 15. marca je koncertiralo pevsko društvo K r a k o v o - Trnovo in zapelo pod vodstvom g. Josipa Hanca pester venec zborov slovenskih skladateljev. — Izredno lep in mojstrsko dovršen je bil koncert Poltronierijevega godalnega kvarteta (Poltronieri, Capri, Alessandri in Valisi), ki je to pot že drugič nastopil v Ljubljani. Izvajal je Haydnov kvartet op. 76, Verdijev v e-molu in Dvorakov op. 96. Na koncu je dodal še pet skladb. Poltronierijev kvartet nudi najvišje, kar je mogoče v tej sestavi nuditi. — 23. marca se je vršil pevski koncert pevskih zborov ljubljanskih meščanskih in srednjih šol. Njih nastopi so bili kar po vrsti dobri in razveseljivi; nekateri, n. pr. II. meščanska šola, IV. moška realna gimnazija in državno učiteljišče, so se posebno odlikovali. Občinstvo pa je za to ze.lo uspelo in plemenito — za zimsko pomoč ljubljanskim revežem namenjeno — prireditev pokazalo žal premalo zanimanja. — 31. marca je Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« priredilo v stolnici duhovni koncert. V prvem delu so bili izvajani do sedaj pri nas širši javnosti še nepoznani moteti hrvatskega starejšega skladatelja Ivana Lukačiča (1574—1648)1, ki so jih izvajali solisti: Korenčanova,
1 Ivana Lukačiča, ki je bil frančiškan in regensehori v splitski stolnici, je našel in ga v stilski kritični izdaji z odlično in temeljito študijo vred obelodanil docent za muzikologijo na zagrebški univerzi dr. Dragan Plamenac.
Koncertna poročila
Kristanova, Ložarjeva, Virškova, Dolničar, Kos, Lupša in Sladoljev-Zolič deloma posamič, deloma v duetu, deloma v zboru. V živahnem, deloma baročno kontrapunktičnem slogu zloženi moteti, spremljani z orglami, so napravili jako ugoden vtis. Kot pevca-solista sta posebno ugajala Lupša in Sladoljev. Na orglah je motete točno in s primerno registracijo spremljal pevovodja Radko Simoniti, ki je v drugem delu pred velikim oltarjem vodil izvajanje slavne Palestrinove šestglasne maše »Missa Papae Marcelli«. Zbor »Ljubljane« se je za to večje in ne lahko izvajanje skrbno pripravil in se zopet pojavil kot upoštevanja vreden in važen koncertni pevski zbor. Napredek, ki se je izvršil pri zboru pod sedanjim izvrstnim pevovodjem, je očividen in priznanja vreden. So sicer še nekatere pomanjkljivosti, a z vztrajno vajo in resnim zavzetjem celokupnega zbora bodo uspehi gotovo vedno boljši. Koncert je bil prav dobro obiskan. — 28. marca se je vršila javna produkcija gojencev Srednje glasbene šole in slušateljev Glasbene akademije. Izvajane so bile solo-pevske, klavirske in violinske točke ,z lepimi uspehi. — Prvi koncert po veliki noči je dne 12. maja priredil violinist Uroš Prevoršek. Igral je starejše in novejše italijanske skladatelje, od naših pa po eno delo Škerjanea, Sama Hubada in svoje. Na klavirju ga je spremljal prof. L. M. škerjanc. Dosegla sta zelo lep uspeh. — Izredno uspel koncert moramo imenovati koncert profesorja Glasbene akademije Jana Š 1 a i s a s spremljevalcem Antonom T r o s t o m , rektorjem Glasbene Akademije. Vršil se je 16. maja. Izvedla sta začuda lepo in visoko umetniško tri sonate za gosli in klavir: Corellijevo v D-duru št. 1, Beethovnovo v F-duru, op. 24, in Janačkovo. — Ljubljanska Filharmonija je priredila 19. maja XVI. simfonični koncert. Izvajana so bila sledeča dela: Corellijev Concerto grosso op. 6 (del Natale), Škerjančeva II. simfonija v h-molu (prva javna izvedba), Glazunov Violinski koncert v a-molu, op. 82, s solistom docentom Karlom Rupelnom ter Beethovnova V. simfonija v c-molu. Kot dirigent celovečernega simfoničnega koncerta je prvič nastopil g. Samo Hubad in dosegel na splošno dokaj lep uspeh. Premalo pripravljena pa je še bila Beethovnova simfonija. — 26. maja nam je altistinja ga. Franja Golobova pripravila zanimiv in prijeten večer pesmi in arij. Na sporedu je imela po šest italijanskih in slovenskih pesmi ter operne arije. Spremljal jo je pianist docent Marjan Lipovšek. —• Zelo dobro in povsem uspelo se je predstavil našemu občinstvu mladi violinist Miran Viher na koncertu 6. junija. Izvajal je Corellija, Mozarta, Respighija, Škerjanea, Paganinija v Szimanov-skega priredbi in lastno skladbo »Perpetuum mobile«. Violinista je izvrstno spremljal g. Marjan Lipovšek. — 16. junija je bil koncert Pevskega zbora in orkestralnega društva Glasbene Matice. Pevski zbor je pod vodstvom gospoda Mirka Poliča izvedel 8 Gallusovih motetov, orkester pa je igral Concerto da chiesa starejšega italijanskega skladatelja E. F. dall'Abaco, Lajovčevo Pesem jeseni in škerjančev Koncert za klavir in orkester (prva izvedba). Klavirski del je, krasno in vzorno odigral rektor Anton Trost. Dirigiral je prof. L. M. Škerjanc in dosegel v vseh treh skladbah prodoren in popoln uspeh. Tudi njegov koncert je sam kot tak odlično delo, v čast naši glasbi. — 30. junija je prvič v Ljubljani k o n c e r t i r a 1 »Trio i t a 1 i a n o«, ki ga sestavljajo: Alfredo Casella (klavir), Alberto Poitro-nieri (gosli), Ar turo Bonucci (čelo). Izvajali so Vivaldija in Clementija v Casselejevi priredbi, Casellejevo sonato in Pizettijev Trio. Vsi trije izvajalci so resnični mojstri in se zlivajo v dovršeno ensambelsko enoto. — Glasbena akademija skupno z Glasbeno srednjo šolo je priredila ob sklepu šolskega leta pet prav dobro uspelih produkcij. Med njimi je bila četrta orgelska. Sklepne produkcije sta priredila tudi Glasbena Matica in »Sloga«. — 4. julija je bil koncert »Ljubljanskega Zvona«. Društveni mešani in moški zbor sta nastopila pod vodstvom Doreta Matula z raznimi slovenskimi skladbami in dosegla lep uspeh. Gospa Vidalijeva pa je zapela tri samospeve ob spremljanju dr. Sama Lovšeta. — 7. julija je koncertiral italijanski trio Sassoli (harfa),
Tassinari (flavta), Sabatini (viola in viola d'amore). Njih nastop je nudil prav zanimive, večinoma italijanske skladbe v zelo dobri izvedbi. — 10. julija popoldne so na Kongresnem trgu pred nunsko cerkvijo k o n c e r t i r a 1 i solisti K r. Rimske opere: tenorist Benjamin G i g 1 i, sopranistke : Marija C a n i g 1 i a, Marija Huder, Tina Macchia, mezzosopranistka M e d e r a Limberti in baritonist G i n o B e c e h i. Na klavirju sta jih spremljala m a e s t r o Nicola Russi in m a e s t r o R a i n o 1 d o Z a m b o n i. Vsi izvajalci so se imenitno izkazali.
St. Premrl.
Oglasnik za cerkveno in svetno glasbo.
Jacobus Gallus: Missa IV rocum super mixolydium. 1941. — To 4 glasno Gallusovo mašo je dr. F r. Kimovec pred leti izpisal iz izvirnika, nahajajočega se v dunajski dvorni knjižnici ter jo prilagodil današnji rabi. Letos ob 350 letnici Gallusove smrti jo je v tisku izdalo Ljubljansko Cecilijansko društvo. Opalografiral jo je Roman Pahor. — Gallusova maša je velika kontrapunktična umetnina. Večina mašnih delov se razvija kanonično, to je v strogem posnemanju glasa za glasom. Posebno značilni so pogostni kanoni v četrtinkah in celo v osminkah (v Gloriji in Čredo). Tuintam nastopajo tudi homofonska mesta, večinoma v trozvokih. Enotno kanonično pričenjajo Kyrie, Gloria, Čredo in Agnus Dei. Posebno pestra je maša v ritmičnem oziru s pogostnimi sinkopami in živahnim menjavanjem ritma v posameznih glasovih. Svojevrstna je deklamacija besedila s pogostnimi poudarki na lahki dobi oziroma z nastopi nenaglašenih zlogov na težki dobi. Zanimiva so marsikatera mesta, ki zvenijo pristno po naše — v slovenskem narodnem duhu, n. pr. »prop-ter magnam gloriam tuam« v Gloriji, ki se v tenorju celo ponovi, ali podobno melodično mesto: »Cum Sancto Špiritu«, ki se tudi ponovi, ali »Et vitam venturi saeculi«, kjer štirikratno nenavadno (obrnjeno) naglašanje naša dandanašnja ušesa vendar kolikor toliko moti. V podrobni analizi bi se moglo o tej skladbi še marsikaj zanimivega in poučnega povedati. — Omenjamo samo še, da je dr. Kimovec mašo prestavil malo terco niže, kar je storil predvsem zaradi visokih tenorskih leg. V »Agnus Dei je vpletel lastne štiri takte, kar je prav za prav nepotrebno, ker bi se drugi Agnus lahko tudi samo recitiral in bi tako ostala Gallusova skladba brez tuje primesi. V Gloriji in Čredo je zadnje tri takte ponovil in jih zaradi večje učinkovitosti prestavil oktavo više. Mašo je opremil tudi z dinamičnimi znamenji n oznakami za tempo. — V tisk se je vrinilo nekaj napak. Večkrat so prestavna znamenja pomanjkljiva, a izobražen pevovodja jih bo lahko sam popravil. V Benedictusu je v 4. taktu v altu zadnja nota h. Za priredbo smo dr. Kimovcu prav hvaležni. — Partitura te maše se dobi v Ljudski knjigarni v Ljubljani. Cena 7.20 lir.	St. Premrl.
Vstajaš, Vladar! o velikonočnih pesmi za mešani in moški zbor, zložil Franc Premrl. Odobril škofijski ordinariat v Ljubljani 8. marca 1941, št. 1163. Šmartno pod Šmarno goro, 1941. Samozaložba. Opalografiral Roman Pahor, Ljubljana. — Organist Franc Premrl izdaja zadnji čas skladbe pogosto in se v njih kaže napredek, o čemer smo se prepričali zlasti pri njegovih zadnjih Marijinih. Tudi te velikonočne so po vsebini in obliki dobre in zelo porabne. Prva daljša je za moški zbor, ostale štiri za mešani zbor. Od teh je »Rdeče se nebo žari« baje vipavska narodna, druge izvirne. Posebno hvaležne za izvajanje so št. 2., 3. in 4. Pri drugi pesmi je treba popraviti v predzadnjem sistemu v predpredzadnjem taktu v basu namesto c — e. — Ko te pesmi priporočamo, hkrati skladatelju svetujemo, naj poskuša pri nadaljnjih delih približati se bodisi v melodiki, kakor tudi v harmoniji in celotni obdelavi, novejši smeri.	St. P.
Martin Železni k: 8 Marijinih pesmi za mešani in ženski zbor. Ljubljana 1941. Izdal in opalografiral Roman Pahor, Ljubljana. Zbirka je od škofijstva odobrena. — Zeleznik primeroma ne izdaja mnogo; a kar izda, je dragoceno, izbrano, visoko-umetniško. Ta zbirka je vseskozi odlična. Plemenita, v najboljšem pomenu cerkvena metodika, kontrapunktično samostojno vodenje in prelivanje glasov ter njih ekonomična porazdelitev po skupinah, harmonična pestrost in napetost in velika iznajdljivost v oblikovanju posameznih pesmi — vse to so vrline, ki jih izpričujejo te Marijine pesmi druga za drugo. Res smo jih po pravici veseli in moramo biti avtorju zanje hvaležni. Cena partituri 12 Din.	St. P.
Svet, svet, svet zdaj kliče Ti najmlajši rod. Maša za mladino. Po besedilu Martine Bidovčeve za preproste mladinske zbore zložil Fabiani Rafko. Kranj 1941. Skladba je odobrena. — Uglasbenih je pet delov: Vstop, Slava in Evangelij kot ena kitična pesem, Pri darovanju, Svet, Po povzdigovanju in Mariji. Vsi deli so večinoma dvoglasni z orglami, preprosti, lahki, diatonični in ne gredo v višini preko dvakrat črtanega e. Melodika se giblje v narodnem duhu. Organistom in učiteljem to mladinsko pesem toplo priporočamo. Mladina jo bo z veseljem pela. Dobiva se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena 10 Din.	St. P.
Fr. Blažič: Missa vocalis facillima ad IV vocs inaequales. Editio II. Cum approbatione Ordin. Labacensis die 7. februarii 1941. No. 628. Labaci 1941. Sumptibus auctoris. Opalographo multiplicavit Rom. Pahor, Ljubljana. — Druga izdaja te vokalne latinske maše potrjuje, da je delo doseglo svoj namen. Saj je res zelo uporabna: lahka, prijetno pevna in po svoji vsebini dokaj krepka. V Gloriji so v srednjem delu uporabljeni falsobordoni, v Čredo pa se figuralni stavki menjavajo s koralnimi. Mašo vnovič priporočamo. Partitura stane 12 Din, glasovi po 5 Din.	St. P.
Naše orgle. 25 skladb za orgle. Zložil Lojze M a v. Ljubljana 1941. V avtorjevi založbi. Skladbe odobrene. Opalografiral Roman Pahor, Ljubljana. — Zbirka vsebuje na 26 straneh 25 orgelskih preludijev v raznih tonovih načinih: C, G, D, E, F, B, Es, As in Des-duru ter v a, e, d in c-molu. Razen nekaj krajših jih je večina zloženih v obsežnejši, večdelni obliki. Po izrazu so krepki, izrazito melodični, harmonično zajemljivi, tematično dosledno izvedeni. Pisani so na dveh sistemih, označeni s frazicijskimi loki in izdani v zelo lepem, preglednem tisku. Našim organistom Ma-vove preludije najtopleje priporočamo. Cena 32 Din.	St. P.
Lojze Mav: Naši mladini. Mladinski zbori II, Ljubljana 1941. V avtorjevi založbi. Opalografiral Roman Pahor, Ljubljana. Ta zvezek obsega štiri ebore: Zvonovi (enoglasno s klavirjem), Dedek s a m o n o g (dvoglasno), Mehurčki (dvoglasno s klavirjem) in Turek (dvoglasno s klavirjem). Vsi štirje zbori so lahko pevni, mični, dobro pogodeni. Klavirsko spremljanje, ki večinoma vodi glavno melodijo, je tem uglasbitvam primerno in bo petje dobro podpiralo. Pesmi priporočamo. Cena 10 Din.	St. P.
Muka Isusova po Mateju i Ivanu. Odgovori zbora (sinagoge) za 4 glasni mješo-viti zbor skladao O. Anselmo Ca n juga, kapuci n. S cerkvenim odobrenjem. Zagreb 1941. Vlastita naklada. Cijena 15 Din. Vsi odgovori so zloženi po enakem koralnem vzorcu, štiriglasno.
Hrvatska misa bi. Nikola Taviliča. franjevca-mučenika. Uglasbio O. Bernardin dr. Sokol, franjevac. Zagreb 1941. Dopustom crkvene i redovne vlasti. — Skladatelj dr. Sokol nadaljuje s svojimi glasbenimi izdajami in nosi ta izdaja št. 76. Prinaša Slavo, V j e r o v a n j e1 ter pod št. 77 tri m o t e t e Di v n o j tajni. Mašna dela sta zložena za mešani zbor in orgle, ki so pisane včasih skupno z zborom, včasih posebej. Sokolov slog je — kakor sem že večkrat v ocenah omenjal — glasbeno polno-krven, slikovito barven, izredno živahen, mojstrski. Zahteva zato dobre izvajalce. — Izmed treh motetov v tej izdaji je prvi najtežji, tudi v spremljanju zelo kompliciran, skorajda malo preveč natrpan, drugi zahteva že manjši izvajalni aparat, tretji pa je
1 Ostali deli te maše se nahajajo v zvezku št. 75.
preprost. Sokolove izdaje se naročajo pri »Evh. glasniku« v Splitu ali pri skladatelju na Badiji pri Korčuli.	St. P.
4 koralne Marijanske Antifone. Jednostavni napjev sa latinskim i hrvatskim tekstom. Harmonizirano. O. Anselmo Ca n ju ga, kapuein. Z dovoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti. Zagreb 1941. Vlastita naklada. Cijena 15 Din. — Priredba je prav dobra in razen dveh kromatičnih postopov v basu pri 4. antifoni vseskoz dia-tonična. Druga antifona ima orgelski uvod. Vsaki antifoni so dodani koralni odgovori. Amen je notiran z dvema četrtinkama; pri nas se je udomačil način, da pojemo osminko in četrtinko.	St. P.
O. Bernardin dr. Sokol je izdal letos tudi zbirko »Neoskrunjenoj«, št. 78, ki prinaša 7 Marijinih pesmi v raznih uglasitvah in pod št. 79 osem kratkih lavretanskih litanij. Pod št. 80 pa razne cerkvene skladbe, vse zelo lepe, izbrane, res odlične stvari.	St. P.
Stanko Premrl: Sonatni stavek za gosli in klavir. Ljubljana 1941. Samozaložba. Presenetljivo dovršena skladba, lepa, klasična; klasična po obliki pa tudi po vsem občutju, dasi nosi vse značilne posebnosti skladateljeve: po eni plati krepko odločnost, po drugi ljubko milino. Teme so izrazite, dosledno izpeljane, mikavno vari-irane (n. pr. koj prva kontratema variirana z bujno figuracijo). Odlika te skladbe je klenost, ko v vsej skladbi ne najdeš praznega, plehkega mesta, niti ene note, pisane iz zadrege. Klavir je pisan popolnoma samostojno, tako da se ves potek razvija v neprestanem gibkem duhovitem dvogovoru med goslimi in klavirjem: noben instrument noče drugemu prav nič dolžan ostati. Če še poudarimo lepo izpeljano kantileno stranskih tem, izredno mehko, za Premrla kar nepričakovano gladko, tudi kar klasično modulacijo brez vsakršnih občutnih ostrin; in še to, kako v gostih zna zgrabiti vse lege z njih barvitostjo in melodične izrazne možnosti; in to, kako se mu razvoj silovito po vzpenja, pa se zopet pomirja; kako se v reprizi iznajdljivo, pa vendar tako naravno vrne domov — smo morda povedali vsaj najvažnejše o tej vzorni skladbi. Ker ni pretežka, je ne bodo radi igrali samo na koncertnih, ampak zlasti še na domačih družinskih glasbenih prireditvah. — Cena 15 Din.	Kimovec.
Stanko Premrl: 10 mladinskih pesmi s klavirjem. 1. Dvignimo skupni krog. 2. Večer na morju. 3. Domotožje. 4. Bela cesta. 5. Kaj so leta? 6. Uspavanka Jezuščku. 7. Smrečica. 8. Trije angeli. 9. Rože za Marijo. 10. Otroško kolo. — V Ljubljani 1941. Založila Ljudska knjigarna. Cena 13.30 lir. — Zbirka nudi nekaj že znanih in več novih izvirnih mladinskih zborovskih skladb za en, dva in deloma tri glasove. Besedila teh skladb so mladini zelo primerna, uglasbitev po sodbi strokovnjakov odlična.
Razne vesti.
Profesor Glasbene akademije v Ljubljani Janko Ravnik in upravni ravnatelj iste akademije Adolf Grobming obhajata letos petdesetletnico rojstva. Odličnima in zaslužnima našima glasbenikoma k temu jubileju najiskreneje čestitamo.
Gospod Slavko Snoj. profesor škofijske gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano, j e bil imenovan za stolnega vikarja in ravnatelja stolnega kora v Ljubljani. Ob nastopu te važne, tako odlične kot težavne službe mu želimo prav obilnega božjega blagoslova in največjih uspehov.
G. ljubljanski podžupan dr. Vladimir Ravnihar obhaja letos 70 letnico rojstva. Hkrati poteka letos 50 let, odkar predsedujeta ljubljanski Glasbeni Matici oče in sin: Fran Ravnihar, umrl kot deželni knjigovodja v pokoju in mestni odbornik, ter dr. Vladimir Ravnihar. Glasbena Matica jima je postavila ob tej priliki na notranjem stopnišču svoje hiše spominsko ploščo. G. predsedniku k obojnemu jubileju čestitamo.
Upokojeni mestni ravnatelj v Ljubljani Janez Završan je praznoval pred kratkim 50 letnico, odkar je stopil v pevski zbor Glasbene Matice ljub-
1 j a n s k e in se udejstvoval v našem koncertnem življfenju kot izvrsten bariton i s t. Glasbena Matica mu je ob jubileju priredila v Trgovskem domu časten večer. Tudi naš list mu prav iskreno čestita.
Dirigent ljubljanske opere Niko Štritof je obhajal '25 letnico svojega udejstvovanja pri ljubljanski operi. Za svoj jubilej je vodil Bizetovo opero »Carmen«. Kapelnik Štritof je pomagal graditi našo opero in jo dvigniti do visoke umetniške stopnje. Mnogo zaslug si je pridobil tudi z izvrstnimi prevodi opernih besedil, in sicer za 5 oper iz češčine, za 1 iz slovaščine, za 5 iz ruščine, za 1 iz srbščine, za 3 iz angleščine, za 9 iz francoščine, za 10 iz italijanščine in za 17 iz nemščine. K jubileju mu prav iskreno čestitamo.
G. Ludovik Puš, referent za zadružništvo in kmetijske organizacije pri kr. banski upravi ter zaslužni slovenski glasbenik, je bil 1. aprila na naši univerzi pro m ovira n za doktorja filozofije. Za dosego doktorske časti je predložil disertacijo »O kmečki dušic. Novemu doktorju najiskreneje čestitamo.
Katehet Vinko Lavrič je obhajal 3. julija 501 e t n i c o rojstva. Gospodu jubilantu, ki se udejstvuje tudi kot nadzornik organistov v cerkniški dekaniji in kot predsednik Pevske zveze, najisikreneje čestitamo.
Orglarsko šolo Cecilijanskega društva v Ljubljani je letos dovršilo pet učencev: Butali č Justin, Hribar Alojzij, Prus Anton, Slatnar Ivan, Šimenc Aleš.
Na Srednji Glasbeni šoli v Ljubljani so bili med šolskim letom 1940/41 imenovani za profesorje: Blaž Arnič, Leon Pfeifer, Pavle Rančigaj, dr. Danilo Švara, Marica Vogelnik; suplent je postal Karel D e r -n o v š e k.
Na Glasbeni akademiji v Ljubljani so diplomirali: Adamič Bojan (klavir), Baukart Janja (solopetje na pedagoškem oddelku), Bradač Zorka (klavir), Burger Kajetan (gosli), Gregorc Jurij (skladanje), Hubad Samo (skladanje in dirigiranje), H u m e k Miloš (skladanje na ped. odd.), Jelene Olga (klavir na ped. odd.), Ogrin Ksenija (klavir na ped. odd.), Ornik Francka (gosli), Prime Olga (klavir), Ramovš Primož (skladanje), Roeger Marija (klavir), Zapletal Anton (klavir na ped. odd.), Zižmond Janez (gosli na ped. odd.) — Na Srednji glasbeni šoli so diplomirali: Capuder Peregrin (orgle), Goršič Stanislav (skladanje), Koncu t Anton (skladanje), Ličan S. M. Simona (klavir), Me le Ivan (orgle), Seifert Herta (klavir), Vrhovnik Josip (pozavna).
Rimska opera je po končanem obisku v Zagrebu nastopila v Ljubljani 9. in 10. julija in uprizorila Verdijevo »Traviato« in Puccinijevo »M a d a m e B u t e r f 1 y« z odličnimi dirigenti in solisti, s prvovrstnim orkestrom, zborom in baletom. Za obisk v Ljubljani smo rimski operi iskreno hvaležni.
Dr. Fr. Kimovčevi Preludiji za orgle so izšli. Cena 22 lir. Zelo priporočamo. Ocena pozneje.
Svetovni pianist, Poljak Ignacij Paderevski je 30. junija umrl v N e w Y o r k u.
Druga pevska tekma se je vršila v ljubljanski operi 13. julija.
Akademski cerkveni pevski zbor v Ljubljani obhaja letos 20 letnico. Želimo mu še mnogo uspehov tudi v bodoče.
Umrl je v Kranju bivši organist Fran Cimerman. Zadnjih deset let je bil knjigovodja Tiskovnega društva v Kranju. Naj počiva v miru!
Umrli so v Ljubljani: 23. maja znameniti slovenski skladatelj in profesor Srednje glasbene šole Slavko Osterc, star 46 let; 3. junija ga. Petronila Foerster roj. Ve sel y, vdova po bivšem ravnatelju stolnega kora in orglarske šole, skladatelju Antonu Foerster ju in dolgoletna stolna pevka, v častitljivi starosti 94 let;
25.	junija šolski ravnatelj v pokoju in skladatelj Ferdo Juvanec, star 69 let;
26.	junija vdova po učitelju in dolgoletna cerkvena pevka ga. Marijana Trost, v starosti 84 let. — Vsem blagopokojnim Bog daj večni pokoj!
IZ ODBORA CECILIJ ANSKEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI.
10. julija t. 1. je imel društveni odbor v pisarni škofijskega računovodstva sejo s sledečim sporedom:
I. izpopolnitev odbora.
II. poročilo o orglarski šoli.
III. poročilo o »Cerkvenem Glasbeniku«.
Ad I. Predsednik društva msgr. Jagodic je prebral pismeno poročilo profesorja msgr. Premrla, v katerem je le-ta zaprosil, naj ga odbor razreši dolžnosti ravnatelja na orglarski šoli. Vodstvo šole naj bi prevzel novi ravnatelj stolnega kora g. Slavko Snoj. Odbor je prošnji, s tehtnimi razlogi podprti, ugodil v obojnem oziru. Obenem je predsednik izrekel iskreno zahvalo g. prof. Premrlu za dolgoletno vzorno vodstvo orglarske šole. Nadaljnje vodstvo šole je odbor poveril g, Snoju, ki bo podobno kot dosedanji ravnatelj vršil tudi funkcijo društvenega blagajnika.
Ad II. V šolskem letu 1940/41 je bilo vpisanih na orglarski šoli skupno 26 učencev. Učiteljstvo je bilo isto kot prejšnje leto, tudi učni načrt ni bil nič spremenjen. Šolnina je bila po 80 din mesečno, nekaterim učencem je bila nekoliko znižana. En učenec je zaradi bolezni izstopil.
I. polletje je bilo sklenjeno 15. februarja. Učni uspeh: 11 s prav dobrim, 11 z dobrim, 3 z nezadostnim uspehom. — Klavir, ki je stal 11.000 din, je sedaj plačan. Na odposlane prošnje za podporo se je odzvalo le mestno poglavarstvo z darom 500 din.
Konec januarja je Kraljeva banska uprava našemu društvu sporočila, da bi šola mogla dobiti pravico javnosti šele potem, ko bi se prilagodila v celem ustroju predpisom, ki veljajo za državne umetniške šole.
V	II. polletju se je pouk vršil samo do cvetne nedelje. Pozneje po končanih velikonočnih počitnicah so bili šolski prostori nekaj časa zasedeni od Rdečega križa. S 1. majem se je vrnilo v šolo le kakih 10 učencev; ostali, ki žive na ozemlju, zasedenem po Nemcih, niso smeli več priti. Ker je za reden pouk maloštevilnih učencev tudi nedostajalo gmotnih sredstev, se je pouk v maju zaključil in so bili učenci pozvani, naj pridejo po spričevalo. Pet učencev je šolo dovršilo, ostali so imeli deloma prav dober, deloma dober uspeh.
V	novem šolskem letu se bo pouk nadaljeval — ako bodo druge razmere dopuščale — tudi če bi bilo malo učencev. Podrobnejša sporočila bodo objavljena v »Slovencu«.
Ad III. »Cerkveni Glasbenik« je do pričetka vojne v redu izhajal. Izšli sta dve dvojni številki. Naslednja se je zaradi posledic vojne zakasnila in izide v juliju. Zaradi nove razmejitve slovenskega ozemlja je list od 700 naročnikov izgubil približno polovico. Cena listu bo odslej 16 lir, za inozemstvo 24 lir.
Pri slučajnostih je prof. msgr. Premrl v imenu odbora izrekel čestitke predsedniku g. kanclerju Jagodicu k monsignorskemu odlikovanju, odborniku g. upravnemu ravnatelju Glasbene akademije Grobmingu k 50 letnici rojstva in odborniku g. Pušu k promociji za doktorja.
NASE PRILOGE.
Današnja glasbena priloga v obsegu štirih strani prinaša sledeče pesmi: Josip Kendovo »Naš majski klic«, Anton Jobstovo »Darovanje«, Stanko Premrlovo »V čast Mariji Zmagovalki« in dr. F r. K i m o v -čevo »Ave, o Čista ti!« — Priloga je bila namenjena za maj, a se je zaradi znanih razmer zakasnila. Večina pesmi bo pa vedno porabna. Cena posameznemu izvodu 40 centezimov.
Izhaja kot mesečnik v dvojnih številkah. Cena listu z glasbeno prilogo vred 16 lir; za inozemstvo 24 lir. Uredništvo: Zarnikova ulica 12. Uprava: Semeniška ulica 2. Odgovorni urednik lista in glasbene priloge in izdajatelj Stanko Premrl v Ljubljani. Tiska Ljudska tiskarna v Ljubljani (Jože Kramarič).