Uspešno in
Tudi leto 1980, ki ga označujemo kot leto stabilizacije, se je izteklo in že je tu leto 1981, ki nam pomeni novo prelomnico. To je prvo leto srednjeročnega planskega obdobja, v katerem želimo doseči stabilnejše gospodarske tokove v naši družbi, vzporedno s tem pa moramo celoviteje in dosledneje uveljaviti vsebino zakona o združenem delu v naši vsakdanji praksi. Drugače povedano — to pomeni, da bo moral biti naš odnos do delovnih pravic in dolžnosti še mnogo bolj aktiven kot doslej, kajti le tako bo mogoče dvigniti produktivnost dela, kar nam bo zagotovilo boljši družbeni in osebni standard.
Delavci Steklarne Hrastnik se bomo tudi v ta skupna prizadevanja aktivno vključili in prispevali svoj delež enako, kot smo to storili . vedno doslej.
Doseženi rezultati gospodarjenja v letu 1980 bodo nedvomno ocenjeni kot dobri. Enaka bo morala biti tudi ocena za izvajanje sprejetih stabilizacijskih programov v letu
1980.
Predhodne razprave po devetih mesecih leta 1980 so pokazale, da smo v poslovnem pogledu dosegli zadovoljive rezultate, saj smo presegli planska predvidevanja, tako na domačem, kot na tujem tržišču. Na obeh tržiščih smo zastavljene cilje presegli kljub hudim težavam, ki smo jim bili priča, tako na področju uvoza potrebnih rezervnih delov in repro materiala, kot tudi v zvezi z zagotavljanjem domačih reprodukcijskih materialov ■ in zlasti energetskih virov (soda, mazut, plin). Poseben problem pa nam je predstavljala prepoved uvoza opreme, zaradi česar tudi letos nismo mogli realizirati razširjenega sanacijskega programa iz leta 1979. To obvezo bomo poskusili realizirati v tem letu, kolikbr nam bo to _ omogočal sprejeti sistem uvoza, kajti sredstva za njegovo realizacijo imamo že dalj časa zagotovljena. Med nerealiziranimi obveznostmi je vsekakor najaktualnejša ureditev dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami in še doslednejša delitev OD po delu in rezultatih dela. Čeprav je bilo tudi na teh področjih v preteklem letu vloženih precej naporov, vidnejših rezultatov nismo dosegli in nam ostaja to kot prioritetna naloga v prihodnjih letih.
Med investicijskimi in remontnimi deli je potrebno omeniti zlasti uspešno dokončano delo na priključitvi naših talilnih objektov na slovenski plinovod. To je nedvomno izredno pomembna pridobitev, tako na področju energetike, kot tudi na področju tehnologije. Poleg tega je bila opravljena rekonstrukcija »J« banje tei* druga večja vzdrževalna dela.
Na področju družbenega standarda tudi v . letu 1980 ni bilo storjenega nič posebnega. Vseljen je bil nov samski dom, delno obnovljen počitniški dom v Potorožu, v najkrajšem času pa bo končno dograjena nova jedilnica. Na tem področju smo lahko najmanj zadovoljni s stanovanjske gradnjo, kjer nas v prihodnjih letih čakajo resni napori.
Naša celotna dejavnost je bila torej v letu 1980 usmerjena v stabilizacijska prizadevanja in na pripravljanje in sprejemanje u-streznih srednjeročnih razvojnih možnosti.
delovno tudi
Družbenopolitične organizacije, samoupravni organi ter individualno-poslovodni organi temeljnih organizacij so svoje naloge tudi na tem področju zadovoljivo opravili, medtem ko z delom strokovnih služb tu ne moremo biti zadovoljni.
Kljub vsemu pa velja ugotovitev, da je bilo poslovanje v delovni organizaciji v letu 1890 zadovoljivo, da smo dosegli in presegli .zastavljene cilje in da smo dosegli pomembne rezultate v izvozu. *
V celoti smo upoštevali republiški dogovor o usmerjanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov in smo se s tem primerno vključili v naša skupna stabilizacijska prizadevanja.
Zaradi tega sem prepričan, da bomo u-spešni tudi v letu 1981, če bomo enotno in dosledno izvrševali sprejete obveznosti in naloge.
v letu 1981
Prepričan sem tudi, da bo delo družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov ter delo naših društev tudi v prihodnjem letu vsaj takšno, kot je bilo letos, če že ne boljše!
Za vse vložene napore v letu 1980 se zahvaljujem predvsem vsem članom kolektiva, predstavnikom družbenopolitičnih organizacij in vodilnim delavcem, ker so doseženi rezultati v veliki meri posledica dobrega medsebojnega sodelovanja.
Ob zaključku želim, da bi z enako delovno vnemo in medsebojnim sodelovanjem nadaljevali tudi v letu 1981, v katerem želim vsakemu posamezniku in njegovim bližnjim veliko zdravja, uspehov ter osebne sreče.
Qjrektor DO
Brane Milinovič, dipl. pravnik
'.y^r
f
Beseda
urednica
Pred vami je prva številka našega glasila v novo začetem letu. Tokrat je Steklar izšel na 8 straneh, nekoliko zaradi manjšega časovnega razmaha med zadnjo številko v letu 1980 in prvo letošnjo, pa tudi zaradi tihe pasivnosti, saj člankov kljub spodbudam in predlogom ni bilo, da bi z njimi lahko zapolnili običajnih 16 strani, zato se je ta številka stanjšala.
Minulo leto se je kar hitro izteklo, zlasti pa so meseci tekli hitro tistim, ki skrbimo zato, da zberemo material, ga oblikujemo, da nastane naše glasilo. Od zasnove pa do končnega videza časopisa, ki pride v vaše roke, pogosto ni enostavna in lahka pot. Kakšno je bilo naše delo, ste lahko sami presodili. Trudili smo se oblikovati pester, zanimiv mesečnik z aktualnimi informacijami iz naše delovne sredine in širše skupnosti, v kateri delujemo. Vseskozi nas je vodila tudi želja, in v to smo usmerili naša prizadevanj a, pridobiti širši krog dopisnikov, da bi se tudi vi oglasili s svojimi prispevki. Želeli smo si večjega odziva in sodelovanja. Akcija ZSS Tisoč delav-cev-sodelavcev, v katero smo se vključili tudi mi, se je sicer konec decembra 1980 končala. Ostaja pa naše vabilo in želja, da se . kot ustvarjalci in dopisniki ne bi pojavljali samo odgovorni urednik in redka peščica ostalih avtorjev, ampak da bi potrebo po oblikovanju informacij začutili tudi o-stali in se nam pri tem delu. pridružili.
Naj ob tem izrazim zahvalo vsem tistim, ki so v preteklem letu prispevali svoj delež — z enkratnim prispevkom ali pa s stalnim dopisovanjem, da je Steklar vsak mesec našel pot v našo delovno sredino. Še posebej so nam pri tem pomagali in sodelovali: Alojz Marčen, Mili Kobal, Vera Habjan, Drago Kreže; Karli Dermei, Jože Premec, Miha Jelenc, Brane Milinovič dipl. pravnik, inž. Ernest Sihur, inž. Aleksander Sivec, Adi Zaletel, inž. Karli Dragar, Ani Premec, Alojz' Janežič, Halil Spahič, uredništvo in dopisniki Glasa Mladih, Lite-rarno-novinarski krožek OŠ NH Rajka Hrastnik in Dol pri Hrastniku, Kulturno-rekreacijski center Hrastnik, Samoupravna skupnost za zaposlovanje, 1 Fanči Moljk, Marjana Kopše, Mojca U-laga, Justa Bevéc, Svetislav Nikolič, referat za - zdravstveno vzgojo, pa tudi: inž, Anton Žagar, inž. Jože Tušar,' Ingrid Me-terč, Franc Šuštar, Matija Koritnik, E5o Volfand, Vanda Besednjak, Vinko Brgléz, Karli Grčar, Leopold Moder, Ivan Hočevar, Franc Korbar, Zoran Klemen, Silva Rot in Milan Babič, zahvala pa gre tudi našim sodelav- I cem v tiskarni TOZD Grafika j Aero Celje in lektorju našega glasila tovarišu Franju Mauferju. I
Odgovorni urednik |
Jasna Rižner-Kosm' !
Iz dela IOK OOS
Pestro na zadnji seji: pregled poteka obravnav rezultatov poslovanja, vprašanja s področja družbenega standarda, naši počitniški domovi, nočno delo žena, socialna pomoč nekaterim delavcem ob koncu leta...
Izvršni odbor konference o-snovnih organizacij sindikata naše DO je imel svojo zadnjo sejo v mesecu decembru. Kot ponavadi, se je tudi tokrat nabralo kar precej aktualnih vprašanj, ki so našla svoje mesto na dnevnem redu te seje.
Sklepi prejšnje seje so bili v večini realizirani, z izjemo ureditve vprašanja športnega centra za Savo in njegovega gospodarja oz. hišnika. Težave se pojavljajo tudi pri realizaciji del za izboljšanje delovnih pogojev v skladišču stekla. TOZD 5 — e-nergetika s ključavničarsko delavnico, ki je izvajalec del, ima namreč probleme v zvezi z nabavo posameznih materialov. Sprejeto pa je bilo stališče, naj se s tem delavce v skladišču posebej seznani.
O disciplini je tekla beseda že na prejšnji seji IOK OOS. Zdaj pa je bilo potrjeno stališče, da o problematiki delovnih in medsebojnih odnosov razpravljajo tudi osnovne organizacije sindikata temeljnih Organizacij in delovne skupnosti.
V zvezi z oceno poteka obravnav 9-mesečnih rezultatov poslovanja je bilo ugotovljeno, da so le-te potekale v redu. Udeležba na zborih delavcev je bila dobra, tudi v TOZD 2 — avtomatska predelava steklene mase, kjer poseben problem povzroča v zvezi z udeležbo in organizacijo sej 4-izmensko delo. Posebno organizirano so se razprav lotili v TOZD 1, tudi po sindikalnih skupinah, kar je prispevalo k še bogatejši razpravi. V obdobju po tej obravnavi pa se trudijo, da bi iz-. postavljene probleme in vpraša-. nja v proizvodnji tudi rešili, ne pa spravili samo na papir, čemur precej pozornosti posveča tudi IO OOS TOZD i.
Pri organizaciji razprav o rezultatih poslovanja je torej zaslediti napredek, saj se tudi sama obravnava, boljša in je bolj do-delana. Kljub temu pa nas tudi ugodnejši rezultati poslovanja ne smejo zadovoljiti, da bi ob tem zamižali pred preostalimi napakami in prezrli možnosti za napredek in boljše delo, ki jih še nismo izkoristili.
Pravilnik o normah ‘na seji ni bil podrobneje obravnavan. Predlagano je bilo, da se za njegovo obdelavo oblikuje komisija, sestavljena iz delavcev-normircev iz posameznih TOZD, ta pa naj pripravi izhodišča za njegovo nadaljnjo obravnavo, glede na specifičnost posameznih temeljnih organizacij na tem . področju. Sprejeto pa je bilo stališče, naj bo pravilnik enoten za celotno delovno organizacijo.
Precej pozornosti je bilo posvečeno tudi načinu prehoda organizacije prehrane na novi obrat na Logu. Manjkalo pa je - konkretnosti, saj se posamezni predlogi v tej fazi pred začetkom o-
bratovanja spreminjajo. Zato je biio sklenjeno, da se o tem vprašanju še razpravlja in na naslednjo s.ejo po potrebi vabi tudi predstavnike Jelke oz. druge strokovne delavce. Povečale pa so se tudi cene obrokov v menzi TKI. Povečanje opravičujejo s povečanimi stroški in zato na-lo izgubo v tem obratu.
Vodja našega obrata družbene prehrane tov. Moder je obrazložil, kakp naj bi potekalo razdeljevanje malic v novi jedilnici, do priključitve k obratu DP na Logu. Zaenkrat tudi naša jedilnica še ni dokončana, potekajo pa dovrševalna dela. Preostale malice (fazen toplih) bodo do priključitve novemu obratu prilagojene višini bonov za 6, 12 in 18 din, ki bodo že vnaprej pripravljene v našem obratu, to pa zaradi tega, da bo način razdeljevanja potekal hitreje, saj bo treba v sorazmerno kratkem času postreči velikemu številu naših delavcev. Predlog sestave teh malic je pester, prisotni pa so se z podanim predlogom strinjali. V zvezi z dovršitvijo jedilnice pa je bil sprejet sklep, da je potrebno pred otvoritvijo urediti na u-streznem mestu tudi oglasno desko, v jedilnici pa delavca-redar-ja, ki bo zadolžen za spremljanje in spoštovanje reda, da ne bo pojavov poškodbe inventarja oz. da bodo povzročitelji škode odgovarjali.
IOK OOS DO se je seznanil tudi s predlogom cen letovanja v naših počitniških domovih v letu
1981.	O predlogu bodo dokončno sklepali delavski sveti. Cena za dnevni penzion za domačega gosta v Portorožu in Bohinju po predlogu znaša: 120 din — nese-zono, 140 din — pred in posezona in 170 din v sezoni.
Še vedno ostaja dosti vprašanj na področju vzdrževanja počitniških domov. Popravila terja tako dom v Portorožu, kot tudi v Bohinju. Za Portorož je bil izdelan predračun potrebnih popravil, ki znaša ca. 700.000 din. Preden pa se ugotovi, kolikšna vsota bi bila potrebna za adaptacijo oz. morebitno širjenje počitniškega doma v Bohinju, je potrebno pridobiti tudi soglasje in stališče Zavoda za spomeniško varstvo. IOK OOS DO je poudaril kot nujno, da.se potrebna dela izvedejo. Ob ugotovitvi rezultatov poslovanja po zaključnem računu pa si je potrebno prizadevati, da se zagotovijo že odobrena sredstva za počitniški dom v Bohinju, v zvezi s čemer so se delavci že strinjali, a sklepa na tedaj predlagan način (prispevek sredstev iz bonbv za prehrano) ni bilo mogoče realizirati.
Leto 1980 se je obrnilo in tako je potrebno tudi v letu 1981 pridobiti soglasje za . podaljšanje nočnega dela žena. IOK OOS je na podlagi predhodne obrazložitve socialne delavke Jasne Riž-
ner-Kosm razpravljal tudi o tem vprašanju. Glede na näravo in tehnološki značaj naše proizvodnje, kadrovske težave in gospodarsko stanje iz minulih let sanacije je bilo nadaljnje zmanjšanje števila že na nočni izmeni neizvedljivo. Tretje izmene namreč tudi ni mogoče ukiniti, prav tako pa je nemogoče zagotoviti učinkovitejšo zamenjavo ženskih izvršiteljev z moškimi izvršitelji, zaradi pomanjkanja delavcev, velikih stanovanjskih težav in podobno. Zato ostaja število žena na nočni izmeni, kot posledica or-spremenjeno. IOK OOS DO pa je sprejel stališče, da se pridobi soglasje za podaljšanje nočnega dela za delavke TOZD 1, TOZD 2 in delovne skupnosti — skupno 382 izvršiteljev. Pri tem pa je potrebno V avtomatski proizvodnji upoštevati povečanje števila žena na nočni izmen, kot posledica organizacijskih sprememb v smislu racionalizacije, opredeljene tudi v sanacijskem programu (prestavitev žigosarne), o čemer so se delavci opredelili na referendumu, kakor tudi uskladitev s planskimi predvidevanji razširitve proizvodnje, za kar pa bo potrebno tudi povečanje števila izvršiteljev — kontrolorjev stekla.
V nadaljevanju je na predlog socialne delavke v razpravi tekla beseda tudi o sedanjih razmerah v samskih domovih, predvsem pa o stanovanjskih problemih, nastalih s formiranjem samskega doma za delavke. Prisotni so kritično ocenili, da bo moral sindikat tem vprašanjem posvetiti več pozornosti in sprejel sklep, da se izdela analiza razmer samskih delavcev iz drugih republik in drugih delavcev, ki bo izhodišče za poseben sestanek o tej problematiki.
Tudi za točko razno se je nabralo nekaj vprašanj. Sprejet je bil sklep, da se iz sredstev IOK OOS dodeli finančna pomoč delavcem, ki so bili ob zaključku leta v bolniškem staležu, skupno pa v trajanju tri ali več mesece. Finančno pomoč 1.000 din so prejeli: Metka Burkeljc, Marjana Bregar, Alojzija Bastič, Marjana Fabjan, Drago Grgič, Marinka Gregorčič, Angela Homšek, Vinko Kaluža, Nada Lihovac, Brane Milinovič, Marija Novak, Ernest Pufler, Stanka Rajer, Franc Razpotnik, Rudi Roškar in Hilda Zalar. IOK OOS DO je dodelil to pomoč ob upoštevanju dejstva, da se je prav v zadnjih mesecih točka za izračun osebnih dohodkov v DO povečala v tej smeri, da je tako osebni dohodek teh delavcev, ki so zaradi bolezni v staležu toliko časa, še dosti manjši.
Pozitivno je bila rešena tudi prošnja Strelske družine Steklar in ji dodeljena finančna pomoč za nabavo opreme v višini 10.000 din.
Komisija za volitve in imenovanja pri IOK OOS DO je dolžna oblikovati predloge za priznanja za Znak Osvobodilne fronte.
Za uprizoritev komedije Sreča na upanje je vladalo me<f delavci veliko zanimanje in so se v velikem številu odzvali vabilu. IOK OOS DO je poravnal stroške predstave v višini 2.500 din.
Tajnik IOK OOS DO
Jasna Rižner-Kosm
PO SOVI POTI
DELOVNA ORGANIZACIJA IN NJENA VLOGA V USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU
Danes, ko postavljamo družbeno in pedagoško kvalitetno nove zahteve za jačanje reformskih posegov, ko povezava izobraževanja in dela postaja osnova pri formiranju mladega človeka in ko se še posebej poudarja važnost politehnične vzgoje, postaja v usmerjenem izobraževanju vloga delovne organizacije vse pomembnejša.
Ustava SRS in ustava SFRJ, zakon o združenem delu, resolucije VII. in VIII. kongresa ZKS ter X. in XI. kongresa ZKJ ter ostali družbenopolitični dokumenti opredeljujejo vzgojo in izobraževanje kot sestavni del celotnega združenega dela v naši družbi.
Samo tisto vzgojnoizobraževalno delo, ki je vključeno v cenotni sistem samoupravno organiziranega združenega dela, lahko u-činkovito prispeva k družbenoekonomskem napredku, celotnemu razvoju človekove osebnosti ter osvobajanju dela in človeka. Tako vzgojno-izobraževalno delo pa se lahko uresničuje le v procesu podružbljanja vzgoje in izobraževanja ter njegove samoupravne preobrazbe v združeno delo.
Združeno delo mora, posebno prek vse bolj prevladujoče svobodne menjave dela, uveljaviti celotnejši vpliv na vsebino, obseg, trajanje in organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela. Sistemsko mora obvladati načrtovati tudi celotno reprodukcijo kadrov, kot eno najpomembnejših komponent lastnega razvoja. Prav zaradi tega pa preobrazba vzgoje in izobraževanja ni možna brez vedno večje neposredne in aktivne udeležbe celotnega združenega dela.
Osnova celotne preobrazbe vzgojno-izobraževalnega sistema, da bi njegovo delovanje ustrezalo potrebam združenega dela, pa je planiranje kadrovskih in izobraževalnih potreb organizacije združenega dela. Vse organizacije združenega dela bi morale planirati potrebe po kadrih predvsem srednjeročno in tudi dolgoročno.
V	usmerjenem izobraževanju bodo morale delovne organizacije razvijati predvsem IZOBRAŽEVALNE CENTRE. Ti izobraževalni centri bodo samostojno in skupaj z drugimi organizacijami za usmerjeno izobraževanje izvajali predvsem programe za usposabljanje in izpopolnjevanje delavcev za potrebe organizacije združenega dela. Z neposrednim sodelovanjem pri pripravi vzgojno-izobraževalnih programov je OZD' omogočeno, da bodo direktno uveljavljale oziroma uresničevale svoje izobraževalne potrebe, udeležencem izobraževanja pa bo omogočeno hitrejše vključevanje v proces dela in samo-upravljalsko prakso.
V	organizacijah združenega dela bo potrebno uvajati in usposabljati za delo učence, študente in mlade delavce, ki prihajajo iz šol. V ta namen organizirajo tudi proizvodno delo in delovno prak-
so učencev ter načrtno usposabljanje mladih strokovnih delavcev — pripravnikov.
Usposabljanje pripravnikov je naloga, ki jo organizacije združenega dela bolj ali manj že sedaj opravljajo, vendar pa ne na zadovoljivem nivoju. V usmerjenem izobraževanju mora to usposabljanje doživeti kvalitetnejšo spremembo. Najpomembnejše je .to, da se pripravništvo vključi v enotni in integrirani sistem vzgojno-izobraževalnega dela. Ko se bo to zgodilo, bo dobilo pripravništvo večjo vlogo in pomen, saj bi v resnici moralo biti ne-
neposredna oblika povezovanja dela in izobraževanja.
Pri pripravi na preobrazbo vzgoje in izobraževanja, posebno pri izvedbi skupne vzgojno-iz-obraževalne osnove pa čakajo delovne organizacije naslednje naloge :
—- analizirati in izbrati ustrezna tipična delovna mesta oz. pripraviti dela in naloge, ki jih bodo učenci v času proizvodne in delovne prakse opravljali in imajo z vidika zasnovanosti proizvodnjo tehničnega . področja (trajna u-smeritev, politehnična in pomožna orientacija) čim večjo didaktično vrednost (od načrtovanja, priprave, proizvodnje, kontrole, odpreme, do pomožnih in drugih spremljajočih dejavnosti v delovni organizaciji),
— zagotoviti in s pomočjo u-streznih institucij usposobiti inštruktorje za strokovno in varno
delo učencev, ki so na proizvodni ali drugačni delovni praksi.
V tem novem načinu izobraževanja postajajo organizacije združenega dela zelo pomembna središča izobraževanja zaposlenih in prevzemajo odgovorne naloge. Na temelju svojih razvojnih načrtov ugotavljajo kadrovske in izobraževalne potrebe in načrtno usmerjajo mlade delavce v nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje.
Kadrovsko izobraževalne službe dobivajo z vsemi navedenimi novimi nalogami vse bolj pomembno mesto v organizacijah združenega dela, saj si brez njih ni mogoče zamišljati načrtnega štipendiranja, izobraževanja in u-smerjanja učencev, študentov pa tudi - delavcev v izobraževanje. Brez njihove sistematične skrbi
(Nadaljevanje na 4. sirani)
	DISCIPLINA Osmo zasedanje disciplinske komisije dne 26. 12. 1980		
Priimek in ime	Rojen	TOZD—DSSS	Izrečen ukrep
Volaj Metka	11. 9. 1954	TOŽD 2	Javni opomin Pavšalna odškodnina 1.000 din
Delič Živka	4. 6. 1958	TOZD 2	Prerazporeditev za dobo 1 meseca na dela oziroma naloge »pripra vij alee kartonov« Pavšalna odškodnina 300 din
Ođić Ranka	27. 9. 1961 '	TOZD 2	Prerazporeditev za dobo 1 meseca na dela oziroma naloge »pripravljalec kartonov« Pavšalna odškodnina 300 din *
Topič Radenko	20. 7. 1957	TOZD 2	Opomin Pavšalna odškodnina 150 din
Ivešič Žarko	5. 1. 1959	TOZD 2	Opomin Pavšalna odškodnina 50 din
Jovič Stojan	20. 10. 1963	TOZD 1	Opomin
Rancinger Zdravko	19. 8. 1953	TOZD 1	Opomin Pavšalna odškodnina 500 din
Stanič Živorad	12. 12. 1964	TOZD 1	Javni opomin Pavšalna odškodnina 600 din
Mustajbašič Sadik	22. 1. 1961	TOZD 1 .	Opomin Pavšalna odškodnina 300 din
Urbanč Jože	6. 3. 1965	TOZD 1	Opomin Pavšalna odškodnina 300 din
Gergar Jože	14. 3. 1965	TOZD 1	Opomin Pavšalna odškodnina 300 din
Ođić Rajko	23. 9. 1954	TOZD 1	Javni opomin Pavšalna odškodnina 1.000 din
Nezirovič Jusuf	25. 6. 1961	TOZD 1	Opomin
Trinkar Stane	2. 9. 1944	TOZD 1	Javni opomin Pavšalna odškodnina 50 din
Grlica Zdravko	1. 1 .1952	TOZD 1	Prerazporeditev za dobo 1 meseca, na dela oziroma naloge z nižjo oceno Pavšalna odškodnina 550 din
Detič Jure	11. 4. 1943	TOZD 1	Opomin Pavšalna odškodnina 50 din
Stopinšek Franc	25. 9. 1944	TOZD 1	Opomin Pavšalna odškodnina 50 din
Podlesnik Stanka	30. 3. 1953	TOZD 1	Prekinitev delovnega razmerja
Šarlah Miha	27. 8. 1940	TOZD 1	Javni opomin Pavšalna odškodnina 350 din
Tržan Franc	31. 1. 1927	TOZD 1	Javni opomin
Sopar Slavko	18. 5. 1922	TOZD 1	Opomin Pavšalna odškodnina 150 din
Orsag Rado	5. 10. 1946	TOZD 1	Sklep prekinitev delovnega razmerja, ki mu je bil izrečen 16. 5. 1980, se na podlagi sklepa DS TOZD 1 spremeni v pogojno izrečen sklep o prekinitvi delovnega razmerja za dobo 1 leta,
Hanič Hasib	5. 9. 1958	TOZD 1	Opomin
Kramar Štefka	24. 4. 1954	TOZD 1	Postopek ustavljen!
Maksimovič Zora	23. 3. 1955	TOZD 2	Postopek ustavljen!
Čatič Mehmed	15. 4. 1931	TOZD 1 '	Postopek ustavljen!
Milojković Branimira 12. 10. 1962		TOZD 1	Postopek ustavljen!
Podatke zbrala: Vera Habjan •			Tajnik komisije Franc Vidovič
Kako bomo poslovali letos in v naslednjih letih
To je vprašanje, ki je v današnjih dneh, ko smo prejeli plan za letošnje leto in za srednjeročno obdobje, predmet živahne razprave med delavci naših temeljnih organizacij.
V iztekajočem srednjeročnem petletnem obdobju se je naša temeljna organizacija — avtomatska predelava steklene mase in celotna delovna organizacija soočala s precejšnjimi težavami. Vsem je znano, s kakšno izgubo smo stopili v prejšnje srednjeročno obdobje. S pomočjo širše družbene skupnosti, ki nam je pomagala v obliki dolgoročnih kreditov in s svojim samoodpo-vedovanjem, z zavzetostjo, da samo z dobrim in boljšim delom
lahko premostimo vse težave, smo delovni ljudje Steklarne Hrastnik uspešno premostili vse težave. .Upajmo, da se takšno stanje ne bo nikoli več ponovilo in smo iz njega pridobili tudi določene izkušnje.
Rezultati enajštmesečnega poslovanja léta 198Ó so zelo spodbudni, glede na prejšnja leta, saj vse temeljne organizacije izkazujejo pozitivno poslovanje. Še posebej spodbudno je v naši temeljni organizaciji, kjer smo kljub določenim težavam dosegli zelo dobre rezultate.
Postavlja pa se vprašanje, kako bomo poslovali v letošnjem letu in naslednjem srednjeročnem obdobju. V zadnjem času se je povečalo povpraševanje po naših izdelkih, predvsem po tistih z IS strojev, za področje prehrambene, farmacevtske in kozmetične industrije.
Soočamo pa se z nekaterimi težavami v proizvodnji. Najbolj je prisotno pomanjkanje rezervnih delov, skoraj za vse stroje. Naši stroji obratujejo že četrto leto po generalnem remontu in logično je, da so gotovi deli že zelo iztrošeni. Vsi, ki delamo na teh strojih, delamo zato pod težjimi pogoji dela in jasno- je, da tudi proizvodnja ni takšna, kot bi lahko bila.
Samo z zavestnim in odgovornim delom velike večine delovnih ljudi naše in ostalih temeljnih organizacij lahko dosegamo takšne rezultate kot smo jih dosegli. -
Toda, kako dolgo bomo lahko tako nadaljevali? Nujno je, da si zagotovimo dovolj rezervnih delov, če bomo hoteli še vnaprej dobro delati. Poznane so nam tudi uvozne omejitve, vendar bomo morali najti rešitev. Dosedaj smo veliko premalo iskali možnosti v domači izdelavi posameznih rezervnih delov.
Glede na vse te okoliščine bomo morali v tem letu aktivirati vse razpoložljive sile za uspešno doseganje sprejetega plana. Za-,vedati se moramo, da je v času stabilizacijskih ukrepov nujno potrebna polna angažiranost vsakega posameznika na njegovem delovnem mestu. Precej je še notranjih rezerv, katerim smo že dosedaj posvečali gotovo pozornost, vendar še premalo. Z boljšo organizacijo dela, z varčevanjem energije, z bolj zavestnim ravnanjem z materiali, orodjem, z bolj odgovornim ravnanjem s stroji,
SREČNO
1981
bomo tudi prispevali k stabilizaciji, boljšemu poslovanju in ne nazadnje tudi k boljšemu osebnemu dohodku in našem skupnem standardu.
Stabilizacija nam ne sme biti samo pojem odrekanja, temveč spodbuda — s še boljšim delom si ustvariti še lepšo prihodnost.
Edi Gorenšek
V avtomatski proizvodnji je zlasti občutiti pomanjkanje rezervnih
delov.
(Nadaljevanje s 3. strani)
si tudi ne moremo zamišljati načrtnega stalnega izpopolnjevanja zaposlenih.
In kako smo v naši delovni or-gahizaciji pripravljeni na usmerjeno izobraževanje?
V	Steklarni Hrastnik smo pravočasno uvideli pomen usmerjenega izobraževanja ter se na to organizacijsko in kadrovsko pripravili.
V	prvi fazi sb je pristopilo k izdelavi osnovnih izobraževalnih programov, in sicer:
a)	ozki profili steklarskih poklicev :
—	strojni steklar na polavto-matu
—	strojni steklar
—	krogličar
—	brusilec
;— steklarski talilec
—	pripravljalec steklarske zmesi
--- stekloslikar
—- rezalec steklenih izdelkov
b)	široki profili:
—	steklopihač
—	brusilec kristalnega stekla
—	upravljalec steklarskih strojev
—	steklarski tehnik
Opomba: Ti profili so namenjeni za celotno steklarsko industrijo.
Na podlagi izdelanih profilov se je pristopilo k izdelavi učnih programov in sicer v skladu z določili zakona o usmerjenem izobraževanju.
Kot primer navajamo predmetnik za široki profil:
—	slovenski jezik s književnostjo
—	umetnostna vzgoja
—	tuj jezik
—	matematika
—	fizika
—	kemija
—	biologija
—	samoupravljanje
—	zgodovina
—	geografija
—	obramba in zaščita
—	telesna vzgoja
—	zdravstvena, vzgoja
—	osnove tehnologije in proizvodnje
—	tehnologije gradiv
—	varstvo pri delu in varstvo okolja
—	tehnologija stekla (stroji naprave)
—	fizikalna kemija
—	tehnološke analize in meritve
—	elektrotehnika
—	praktični pouk
—	psihologija dela z osnovami didaktike
—	meritve in regulacije
Nekateri od teh predmetov so
za profil steklarski tehnik.
V delovni organizaciji predlagamo reorganizacijo kadrovske službe s1 tem, da formiramo delovne naloge in pravila organizatorja izobraževanja za DO kot celoto, ki mora imeti izobrazbo, kot jo določa zakon o usmerjenem izobraževanju in sicer Pedagoško akademijo — proizvodno-tehnično smer.
Naloge tega izobraževalnega centra bodo v začetku naslcldnje:
1. Organizacija izobraževanja v delovni organizaciji:
—-, sestava planov izobraževanja in štipendiranja v DO,
—	izdelava programov in organiziranja uvajanja pripravnikov,
—	organizacija uvajalnih seminarjev za novo sprejete delavce,
—	organizacija funkcionalnega izobraževanja,
—	izdelovanje programov internega izobraževanja
2. Sodelovanje pri izdelavi učnih programov za steklarske profile za proizvodno delo in delovno prakso:
—	organizacija proizvodnega dela za 1., 2. in 3. letnik usmerjenega izobraževanja,
—	organizacije delovne prakse za 2., 3. in 4. letnik,
—	usposabljanje inštruktorjev za usposabljanje učencev,
—	načrtno usmerjanje delavcev v nadafjnje izobraževanje in izpopolnjevanje
—	nagrajevanje (stimulativno) udeležencev usmerjenega izobraževanja v skladu s sprejetimi predpisi.
Vse te naloge so stalne, pripominjamo pa, da se bodo še nadalje oblikovale, pač glede na potrebe delovne organizacije, zahteve zakona o združenem delu in zakona o usmerjenem izobraževanju.
Če pa hočemo, da bomo zadane naloge opravili na zadovoljivem nivoju, se bodo morali aktivno vključiti v sodelovanje strokovnjaki posameznih področij in to od vodij TOZD, sektorjev, do mojstrov-specialistov v posameznih strokah. Kadrovska služba
Idejno-politično usposabljanje
TUDI 6 KOMUNISTOV IZ STEKLARNE SE JE IZOBRAŽEVALO V OBČINSKI POLITIČNI ŠOLI
V času od 9. oktobra do 6. decembra 1980 je v Hrastniku potekala občinska politična šola, ki jo je organiziral Komite občinske konference ZKS Hrastnik in Revirska delavska univerza Trbovlje.
Namen šole je bil izobraževati komuniste, ki so jih predlagale osnovne organizacije ZK z namenom, da dopolnijo svoje znanje z idejno-političnega področja, ki ga bodo lahko praktično uporabili pri svojem nadaljnjem delu v osnovni organizaciji ZK.
Politične šole se je udeležilo 25 slušateljev iz različnih delovnih organizacij : 6 slušateljev iz Steklarne Hrastnik, 7 slušateljev iz Tovarne kemičnih izdelkov, 4 slušatelji Rudnika Hrastnik, 4 slušatelji Splošnega Gradbenega podjetje 1 slušatelj iz Sijaja, 1 slušatelj iz VVO Hrastnik, 1 slušatelj Jutranjke Hrastnik in 1
I
slušatelj osnovne organizacije ZK Marno.
Izobraževanje je na podlagi o-snov marksizma in aktualnih teoretičnih in idejno-političnih tem obsegalo: temelje marksizma, e-konomsko teorijo marksizma, marksistično kritiko morale, religije..., marksizem in revolucionarno teorijo, kritiko filozofije in zahteve za »jeno realizacijo, razvoj mednarodnega delavskega gibanja in socialistične revolucije v Jugoslaviji, temeljne značilnosti našega socialističnega samoupravnega gospodarskega sistema, jugoslovansko socialistično samoupravljanje kot avtentični prispevek marksizma, ZKJ in mednarodno delavsko gibanje, politika neuvrščenosti, socialistična samoupravna politika, SIS in položaj družbenih dejavnosti, združeno delo in samoupravna organiziranost, samoupravno spo-
razumevanje in družbeno dogovarjanj©; idejna, akcijska krepitev ZKJ, ljudski odpor in družbena, samozaščita, delegatski, skupščinski sistem.
Posredovane teme so bile zanimive in smo jih povezovali tudi s trenutno problematiko, ki se pojavlja v posameznih delovnih organizacijah.
Slušatelji so se aktivno vključevali v razprave in si izmenjavali izkušnje s področja gospodarjenja, delovnega procesa in i-dejno-političnega vodenja.
Aktualne teme razgovora so bile: izvajanje stabilizacije, pomanjkanje surovin v delovnih organizacijah TKI in Steklarni, vzroki pomanjkanja živil v trgovinah, delovni pogoji delavcev, izraba delovnega časa, režijski delavci, ocenjevanje uspešnosti kvalitete opravljenega dela in aktualni politični dogodki doma in v svetu.
Zaradi spoznavanja in izmenjave izkušenj v delovnem procesu
Kako smo v minulem letu koristili naša počitniška domova
Letovanje v počitniških domovih je bilo letos prvič razdeljeno v nesezono, pred in posezono, ter glavno sezono. K tej razdelitvi so bile prilagojene tudi cene, ki so bile za določen čas nesezone, pred in posezone znatno nižje od cene glavne sezone.
Čas letovanja je bila Portvrož predviden od 10. 6. do 18. 9. 1980, ~v Bohinju pa skozi celo leto.
Po objavljenem razpisu prostih mest v počitniških domovih se je v določenem času za nesezono prijavilo premajhno število dopustnikov, tako da je bil začetek letovanja prestavljen na 20. 6. 1980.
Z letovanjem pa smo morali zaključiti že, 29. 8. (v Portorožu), i dve izmeni prej, ker je na pred-' log IOK sindikata Steklarne Hrastnik CDS odobril oddajo počitniškega doma v Portorožu (v najem) pomorski šoli Piran.
V	tako skrajšanem času so dopustniki letovali:
v Portorožu	4.158	dni
V	Bohinju	1.330	dni
Poleg dopustnikov pa so usluge
domov izkoristili tudi izletniki, ki so preživeli
v Portorožu	558	dni
v Bohinju	1.112	dni
(V Bohinjskem številu so zajeti tudi smučarski tečajniki, smučarji, praznovanje 1. maja in silvestrovanje. Od skupnega šte-
je bil organiziran tudi obisk delovnih organizacij in sicer smo obiskali: jamo Rudnika Hrastnik, Steklarno Hrastnik in TKI. Spoznali smo delavce na različnih delovnih mestih, ob različnih delovnih pogojih, procese proizvodnje in različne končne proizvode v neposrednem proizvodnem procesu.
Končna ugotovitev nas vseh je bila, da je bil program šole pester in aktualen za nas vse, saj. smo se predavanj aktivno udeleževali, vestno izpolnjevali zadolžitve, pisali seminarske naloge, ter kot potrdilo o uspešnem zaključku prejeli spričevalo politične šole.
Znanje in spoznanja, ki smo jih pridobili v šoli, bomo vestno in koristno uporabili in vnašali v delo na delovnih mestih v delovnih organizacijah in osnovnih organizacijah ZK ter širši družbeni skupnosti, kjer bomo delovali. Slušatelji občinske politične šole Steklarne Hrastnik
vila gostov je bilo 555 moških in žensk in 161 otrok.
Osnovne organizacije sindikata v posameznih TOZD so tudi letos omogočile svojim članom preventivno letovanje. Po določenih kriterijih in razdelitvi po TOZD je preventivo koristilo:
	M	2	Sk.
TOZD 1	13	6	19
TOZD 2	5	6	11
TOZD 3	—	2	2
TOZD 4	3	—	3
TOZD 5	5	—	5
DSSS	5	5.	10
Skupaj	31	19	50
Od tega: 32 delavcev v Portorožu in 18 v Bohinju. Kakor vsako leto, so člani ZB Hrastnik tudi letos preventivno letovali v naših domovih, in sicer 14 v Bohinju in 1 v Portorožu. To letovanje jim je omogočil občinski odbor ZB Hrastnik.
Že nekaj let imamo po pogodbi v gosteh v Portorožu goste- iz ČSSR. Tako je letos letovalo 22 čeških gostov in to od 30. 6. do' 10. 7. 1980. V zameno pa so naši člani letovali na Češkem, in to 10 od 22. 1. do 1. 2. 1980 in 18 od 1. 2. do 11. 2. 1980.
S storitvami, ki smo jih nudili v počitniških domovih, so bili gostje v Bohinju zelo zadovoljni, v Portorožu pa manj. Vzrok za to bi lahko iskali tudi v novem osebju, ki se nikakor ni moglo vključiti v delo. Leo Moder
m
Letovanje 1980
fe ' < iSHsk*	r\4

SOCIALISTIČNA RHjPUBLIKA SLOVENIJA republiški sekretariat za ljudsko obrambo
DAJE ’’
PRIZNANI
za prizadevno tlelo, ter dofežene uspehe pri razvoju splošne ljudske obrdiubè •
Ljubljana, ilet-emhr« }980
Kepubtižki: sekretar lla^tm Košir-


/ ' :
PRIZNANJE STEKLARNI HRASTNIK
Ob dnevu Jugoslovanske ljudske armade je delovna organizacija Steklarna Hrastnik prejela priznanje za prizadevno delo ter dosežene uspehe pri razvoju splošne ljudske obrambe, ki ga je podelil republiški sekretariat za ljudsko obrambo.
Za dosežene uspehe na tem področju so zaslužni pi'fedvsem komiteji za SLO in DS, enote CZ ter narodne zaščite, kot tudi družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in ostali dejavniki, ki so z doslednostjo in zavzetostjo prispevali k uresničevanju zastavljenih nalog s področja SLO.
To priznanje ni le nagrada za opravljeno delo, temveč predvsem obveza vseh nas, da v bodoče še dosledneje izvajamo obrambne priprave in poglobimo sodelovanje s krajevno skupnostjo in drugimi organizacijami združenega dela.
Pogled na del objekta počitniškega doma v Portorožu
KINO PREDSTAVE V HRASTNIKU IN NA DOLU
KINO »DELAVSKI DOM HRASTNIK
Francoski dokumentarni film: PARIŠKI NORI KONJ (»CRAZY HORSE)
Izredna predstava: petek 16. 1. ob 17. in 19. uri Ameriška saga: V VRTINCU (v glavni vlogi Clare Gable) Zaradi dolžine filma (220 minut) bodo predstave: sobota 17. 1. ob 15. in 19. uri , nedelja 18. 1. ob 17. uri, ponedeljek 19. 1. ob 17. uri
Zaradi dolžine filma so cene vstopnicam zvišane na 30
din.
. Ameriška komedija: NEBESA LAHKO POČAKAJO Predstave: sreda 21. 1. ob 17. in 19. uri, četrtek 22. 1. ob 19. uri
Ameriška kriminalka: CHARLIJEVO MAŠČEVANJE Predstave: sobota 24. 1. ob 17. in 19. uri, nedelja "25. 1. ob 17. in 19. uri
Ameriška akcijska drama: NESREČA NA LINIJI 401 Predstave: ponedeljek 26. 1. ob 17. in 19. uri Matineja — ameriški otroški film: PETROV ZMAJ Predstave: sobota 24. 1. ob 10. uri, nedelja 25. 1. ob 10. uri
Ameriški znanstveno fantastični film: ALEJA PREKLETSTVA
Predstave: sreda 28. 1. ob 17. in 19. uri, četrtek 29. 1. ob 19. uri
Ameriška socialna drama: PEKLENSKA ČETRT Predstave: sobota 31. 1. ob 17. in 19. uri, nedelja 1. 2. ob 17. in 19. uri, ponedeljek 2. 2. ob 19. uri Slovenska parodija: UBIJ ME NEŽNO Predstave: sreda 4. 2. ob 17. in 19. uri, četrtek 5. 2. ob 19. uri
Ameriški ljubezenski: TRENUTEK ZA TRENUTKOM (V glavni vlogi John Travolta)
Predstave sobota 7. 2. ob 17. in 19. uri, nedelia 8. 2. ob 17. in 19. uri, ponedeljek 9. 2. ob 19i uri
Ameriški glasbeni: JETNIŠKI BLUES (V glavni vlogi Peter Fonda)
Predstave: sreda 11. 2. ob 17. in 19. uri, četrtek 12. 2. ob 19. uri
Italijanski avanturistični film: SAFARI EKSPRES (v glavni vlogi Ursula Andres)
Predstave: sobota Ì4. 2. ob 17. in 18. uri, nedelja 15. 2. ob 17. in 19. uri, ponedeljek 16. 2. ob 19. uri
Matineja — ameriški avanturistični film: OTOK NA STREHI SVETA
Predstave: sobota 14. 2. ob 10. uri, nedelja 15. 2. ob 10. uri
KINO »DOL«
Francoski dokumentarni 'film: PARIŠKI NORI KONJ (»Crazy Horse«)
Predstave: sobota 17. 1. ob 18. uri, nedelja 18. 1. ob 17. uri
Ameriška dokumentarna drama: NESREČA NA LINIJI 401
Predstave : sobota 24. 1. ob 18. uri, nedelja 25. 1. ob 17. uri
Ameriški otroški film: PETROV ZMAJ Mladinska predstava: nedelja 25. 1. ob 15. uri Ameriški avanturistični: DRUM, ZADNJI MANDINGO Predstave: sobota 31. 1. ob 18. uri, nedelja 1. 2. ob 17. uri Francoska kriminalka: STRAH NAD MESTOM Predstave: sobota 7. 2. ob 18. uri, nedelja 8. 2. ob 17. uri
Hongkong-karate film: DEBELINKO VE AVANTURE Predstave: sobota 14. 2. ob 18. uri, nedelja 15. 2. ob 17. uri
Ameriški otroški film: OTOK NA STREHI SVETA Mladinska predstava: nedelja 15. 2. ob 15. uri Delovna organizacija KRC »14. oktober« Hrastnik si pridržuje pravico do spremembe programa in sicer glede izmenjave filmov med Dolom in Hrastnikom, ali glede na spremembe pri distributerjih.
Za obisk se priporoča Delovna organizacija KRC »14. oktober« Hrastnik.
IOK OOS DO je razpravljal tudi o nočnem delu žena v letu 1981. Delavke opravljajo nočno delo še na delih in nalogah: izpihalke, natikalke stekla, menjalke klešč, rezalke na Dania stroju, čistilke v obratu, kontrolorja stekla in čistilke sanitarnih prostorov.
Ali je srečen tisti, ki ima veliko denarja ?
Vsako leto 31. oktobra je dan varčevanja.
Pameten človek in dober gospodar ne bo zapravil vsega pristriženega denarja, ampak bo gledal, da ga bo imel nekaj tudi na hranilni knjigi. Saj še pregovor pravi: »Zrno do zrna pogača, dinar na dinar palača«. Res, nekateri si s tem iprihranje-inim« denarjem začnejo zidati lastno hišo, drugi hranijo za dopust, tretji spet za avto, nekateri pa za težje čase, na primer bolezen itd. Ali pa je res srečen tisti, ki ima veliko denarja? Marsikdaj denar prinese več ne-
120 let
tudi v Straži
Letos praznuje visok delovni jubilej — 120-letnico obstoja, podobno kot naša tovarna, tudi DO Straža, ki se je razvila v majhnem kraju Hum na Sutli, na meji med Hrvaškim Zagorjem in Slovenijo.
Po osvoboditvi je leta 1946 znašala letna proizvodnja 5.485 ton stekla, v letu 1979 pa se je številka vzpela že na 153.443 ton. Z izgradnjo, modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnega procesa je nekoč majhen obrat prerasel v moderno tovarno, ki proizvaja embalažno steklo za prehrambeno in kemično industrijo ter farmacijo. V okviru ene od temeljnih organizacij pa so organizirali tudi predelavo plastičnih mas, ki je iz majhne delavnice prerastel v obrat, ki zavzema pomembno mesto med predelovalci plastičnih mas, tako v Hrvatski, kot tudi v Jugoslaviji.
Danes je v steklarni Straža zaposlenih okrog 1,900 delavcev, s 145 milijardami S-din bruto produktva pa predstavlja Straža osnovnega tvorca razvoja in napredka svojega kraja in občine Pregrada.
sreče kot sreče. Veliko je družin, ki imajo dosti denarja pa se ne razumejo in ne najdejo lepe besede drug za drugega. Samo denar je še važen. Mnogo ljudi bi dalo ves denar in še premoženje, da bi si pridobili izgubljeno zdravje. Pravzaprav je za človeka zdravje največja sreča.
Vendar pa je le dobro, da človek ni razsipen in ne kupi vsega kar vidi, temveč tudi nekaj prihrani in če se ne bo preveč navezal na denar, bo tudi srečen.
Jožek Hočevar, 6. c
ZAHVALA
Ko odhajam iz delovne organizacije, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem izmene Grohar — Brilej — Ristovič TOZD II za lepo darilo, ki me bo vedno spominjalo na vas. Najlepša hvala tovarišu Janezu Žišku.
Vsem skupaj, drage sodelavke in sodelavci, želim še mnogo lepih uspehov pri delu ter medsebojnega razumevanja.	Justina Gričar
ZAHVALA
Delavkam in delavcem obeh izmen pri horizontalnih žagah in brusilnice, pregledal-kam pri hladilnih pečeh TOZD 1 vseh treh izmen, izmenskim vodjem kontrole Franju Trža-nu in Milki Zore ter svojim naj ožjim sodelavkam: Pepci Zore, Kristi Kirbiš in Mariji Lendero, skratka vsem, ki ste za moj zadnji »šiht« kakorkoli pripomogli, da se ga. bom v času upokojitve vselej rada spominjala — iskrena hvala. Hvala za prelepa darila, ki me bodo vedno spominjala na vas.
Želim vam še mnogo delovnih uspehov!
Matilda Matešič
Zdravo urednik!
Nakon dužeg vremena vam se javljam iz Maribora. Molim vas, da mi Steklara šaljete na novu adresu. Pozdrave šaljem i majstoru Francu Jeranu i svim o-stalim. Čast mi je, što sam graničar i što čuvam našu zemlju. Ponekad nije lako, ali vojnik mora sve da izdrži.
Za sada toliko. Primite mnogo pozdrava od vojnika Ornerà. Želja mi je, da što prije dođem među naše steklare.
Omer Avdič V. P. 5457/V-3 62002 Maribor
Zdravo Omer!
Znova nas je razveselilo tvoje pismo, za katerega se ti zahvaljujem. Prav veseli me, da je iz njega moč razbrati toliko volje, vztrajnosti in pripravljenosti za najodgovornejše naloge. Tudi mi te prisrčno pozdravljamo in želimo, da se po odsluženju vojaškega roka vrneš spet v našo delovno sredino.
. Urednik
PRI VOJAKIH V KASARNI HEROJA RAJKA V CELJU
Bilo je pred praznovanjem jugoslovanske ljudske armade. Kot predstavnik razredne skupnosti sem bila v skupini mladincev in pionirjev, ki so v četrtek popoldne obiskali kasarno heroja Rajka v Celju. Vojakom, vojaškim starešinam in oficirjem smo želeli izraziti naše čestitke ob 22. decembru. Po prihodu v Celje smo si najprej ogledali štabno vozilo. V njem smo videli radijsko postajo, povedali so nam, da v njem opravljajo delo štirje vojaki. Ogledali smo si tudi mitraljez. Vojak, ki nam ga je razkazal, ga je tudi razstavil in vsak delček posebej opisal. Zvedeli smo, da je mitraljez težak 12 kg, Pokazali in opisali so nam tudi puške.
Po končanem ogledu smo v vojaški jedilnici izvedli še kratek kulturni program z glasbenimi točkami in deklamacijami partizanskih pesnikov. Nato smo jim izročili naša darila: veliko sliko, na kateri je bil narisan kurir, šopek, dva kipca in rudarsko svetilko.
Ob odhodu smo si z vojaki izmenjali naslove.
Mihaela Obrez, 8. a
OSNH Rajka Hrastnik
VOJNIK
O meni, o nama,
0	svima vama, život piše priča.
Reci mladosti našoj, ti druže, zašto je korak u stroju našem tako jak,
1	osmijeh rođen i tako drag,
i odgovori —
svejedno kojem drugu,
sa Durmitora, Triglava ili Šare,
sa bilo koje strane
domovine drage
u osmijehu proteklih godina.
Zbog: zemlje ove - gazi naš stroj,. zbog drugu — brata korake smo slili u jedan i pjesmu u jednu rijeku pretočili.
Da pjesma bude gromoglasna, da sloboda bude vječna rijeka i da je ne nadjača nikakva buka.
Ti me ne poznaš druže,
znaš da sam vojnik,
ali znaš, da sam ti drug i prijatelj,
i da nas ista misao vodi
i da istu pjesmu pjevamo o heroju Titu.
vojak Halil Spahić
Zanimalo vas bo
NOVODOŠLI V DECEMBRU
TOZD I: Colie Mira — odna-šalka Stekla, Mustajbašić Ramiz — rezervni ročni pihalec, Planine Milan — krogličar.
TOZD II: Ivankovič Anđelka — kontrolor stekla, Kunšek Ivan — vzdrževalec, Kojič- Milka — kontrolor stekla, Kožar Stanislav — vzdrževalec.
TOZD V: Knap Andrej — elektrikar
DSSS: Tanšek Majda — čistilka- jedilnice
ODŠLI IZ DO
Sporazumno:
TOZD II: Gričar Justa — kontrolor stekla, Košir Gorazd — strojnik
TOZD IV: Mikanovič Duško — elektrolitsko čiščenje modelov, Koritnik Karl — kovinostrugar.
TOZD V : Žužman Anton —-voznik viličarja
DSSS: Sergan Marjana — samostojni analitik
Upokojeni:
TOZD I: Vodenik Jože — topil-ničar
PRIRASTEK V DRUŽINI
Akmačič Nevenka — TOZD I
—	hči Vesno, Škorjanc Marjan TOZD I — hči Nevenko, Lapornik Edvard DSSS — hči Mojco, Simonič Alenka DSSS — hči Tanjo.
KRVODAJALCI
Križnik Anton — TOZD I — ročni pihalec, Podmenik Branko ' — strojni steklar — brigadir MDR-1, 3, 4, Zalaznik Jernej II; ročni pihalec RDBO 4, 5, Podmenik Leopold TOZD V — dežurni gasilec, Perci Anton — TOZD vV
—	dežurni instrumentarec. Krvodajalci, iskrena hvala!
LETNI PREGLED GIBANJA ZAPOSLENIH
V LETU 1980 NOVODOŠLI: VOŠ		VIŠ	sš	VK	KV	PK	NK	Skupaj
TOZD I	—	—	—	—	5	12	60	77
TOZD II	—	—	1	2	29	10	29	71
TOZD III	—	. —	—			—			11	11
TOZD IV	■ 		—	1			9			1	11
TOZD V	1	—	1	—	9	1	8	20
DSSS	1	3	n	—	3	—	18	36
Skupaj	2	3	14	2	55	23	127	226
ODŠLI IZ DO	VOŠ	VIŠ	sš	VK	KV	PK	NK	Skupaj
TOZD I	1	—	—	7 '	11	13	63	95
TOZD II	—	—	2	5	39	3	16	65
TOZD III	—-	—	—	_	1	1	3	5
TOZD IV	—	—	1	2	3	1			7
TOZD V	1	— ‘	2	4	- 7	—	9	23'
DSSS	—	2	8	5	6	5	13	39
Skupaj	2	2	13	23	67	23	110	234
FLUKTUACIJA GLEDE NA VZROK PRENEHANJA DELOVNEGA RAZMERJA
TOZD	sìm ■V tu a >-i in a	Samov. zapust.	Jzklj. iz DO	C J t-3	X O a £	Umrli	za dol. čas	Poizk. rok	Druž. pokoj.	Učno raz.	Na podi zakona	Invalid. pokoj.	Skupaj
i ,	15	31	8	16	15	i			4	1	3	i	i	96
n	22	18	' 8	6	7	—	—	3	—	—	—	—	64
IV	5	1		■				i															7
v	6	4	1	9	1	i	—	—	—	—	i	—	39
DSSS	15	5	. 2	4	8	i	2	—	2	—	—	—	39
Skup.	64	62	19	35	32	4	2	7	3	3	2	i	234
Prva faza aktivnosti priprave na usmerjeno izobraževanje v naši DO je obsegala izdelavo osnovnih izobraževalnih programov, za posamezne profile steklarskih poklicev, med drugim tudi stekloslikarja.
NAGRADNA KRIŽANKA
f	E	I	ŠKRAT	SIROMAK	KLIC, . POZIV	SIBIRSKI VELETOK	UDNINA	PERZIJSKI KRALJ	GORSKI REŠEVALNI ČOLN	(H	II	VRHUNSKI Športnik	mokrota	REKA V JUGOZAHODNI FRANCIJI	PISATELJ ANDRIC	OSEBA IZ VANDOTOVE POVESTI	STEKLARNA M	ČLOVEK NIZKE RASTI	GRŠKI OTOIC	OSTANKI HRANE	NAPAD. NASKOK
1																					
DEL OTROŠKE GARDEROBE										ANGLEŠkl PESNIK (,0 HIŠI")	MINERAL LEPEGA SIJAJA, SILIKAT						PRIPRAVA Z A KAJENJE				
KALIJEV KARBONAT, SUROVINA 2A STEKLO					' '• -						LJUBKOVALNO ŽENSKO IME						AMERIŠKI PRAVNIK C ELI HU)				
											SILICIJ						ZVEZDNICE				
NEMŠKI FILOZOF (RICHARD)												UPRAVNO PODROČJE V FRANCIJI NOVrSAD									
SLOVENSKI KIPAR (ZDENKO)				-				DOMAČA ŽIVAL	DIVJI AVSTRALSKI PES						MORSKI SESALEC				IVANA KOBILCA		: i i !
									PRITOK DONAVE						GLAVNI ŠTEVNIK				MALIK		
	TEKLARNA H		KRAJ, KJER VODA ZEMLJO ODNAŠA	PRISTANIŠČE OB KASPIJSKEM MORJU	PRITOK RONE PRI LYONU						AFRIŠKA VIJOLICA							.			
					SLONOVA KOST						ST. RIMSKI ZGODOVINAR										
PK1PADNIK STROtJE VEJE FRANČI- ŠKANOV					. . •			-				PESNIK ŠOPOV	MORSKE NIMFE		-			,			SESTAVILI KARLI DREMEL
OMEJENA PREMA ČRTA										ANTON AŠKERC VUKAŠI NOV BRAT, PADEL LETA 1B71			GRŠKA ČRKA				KOTOR			PEVEC PESTNER	PTIČ NE-LETALEC
													DIVJA RACA				UMETNO SLADILO				
ORGAN VIDA						VERDIJEVA OPERA SENENI ODPADKI								BOJNO VOZILO	PRAZEN PROSTOR NA POSEJANI NJIVI	OBRTNIŠKA DELAVNICA					
TEKMO- VALNI KROG								PETER ERZEN	IT. SLIKAR (01 80ND0NE) AM. FILMSKI IGRALEC C RYAN)	v						ANTON VRATUŠA			TORINO SKLADATELJ SAVIN		
STEKLARN* IH			REGIMENT	OLGA REMS			BARVA KOŽE					KMEČKO NASELJE			'	POGUMEN BOJEVNIK					
				KRALJ PTIC			MERSKA ENOTA ZA SILO					PERUANSKI GRM									
POPLAVA										I	STARO MESTO V APULIJt TERMIN					PIANIST BERTONCELJ VULKAN NA FILIPINIH				PASTIfiČEK IZ..SNEG0- RaČK£'	OČE
BLEDA AFRIŠKA. ANTILOPA .								ARHITEKT SAARINEN		’			OKVARA	I : ■' ' * !				MOČNO ČUSTVO			
													ANTON JANŠA					KLARA ZETKIN			
USTANOVITELJ SOVJETSKE DRŽAVE'								INDIJSKI KRALJ. GLASNIK BUDIZMA						GRŠKI STOIČNI FILOZOF							
ŽENSKO IME (JASNA)								unifor- miran STREŽNIK						NOSILNA PODPORA							
ZAHVALA
r
•Ob smrti dragega moža in očeta
ANTONA KORENA
se iskreno zahvaljujemo za darovane vence in cvetje, še posebej pa sosedom, prijateljem in znancem, ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti: Zahvaljujemo se tudi godbi na pihala in moškemu pevskemu zboru Svobode II ter govornikoma za izrečene besede v slovo. Žalujočih
žena Jožefa, hčerki Jožica in Marinka z družinama
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame
JOŽEFE BREČKO
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti, še posebej pa moškemu pevskemu zboru in godbi na pihala Svobode II ter sodelavkam in sodelavcem TOZD 2, izmena Razdevšek-Peklar-Miklič za darovani venec. Žalujoči:
hčerki Valči in Zofi z družinama in sinovi Ivah, Slavko, Dolfi, Fric in Bogdan z družinami in Erči
ZAHVALA
Ob bridki izgubi drage mame
MARIJE BIZJAK roj. PUC
se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem skladišča gotovih izdelkov in komerciale za vso pomoč in darovani venec. Žalujoča: Helena Dušak
NAGRADNA KRIŽANKA
Med reševalce s pravilnimi Kršitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad:
1.	nagrada 100 din
2.	nagrada 70 din
3.	—7. nagrada po 50 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, Steklarna Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu 'do petka, 30. januarja.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v »STEKLARJU« št. 12/1980 smo prejeli 66 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada 100 din: Jože Rojko
2.	nagrada 70 din: Marija Kla j n —
3.-7. nagrada po 50 din: Ivan Bevc upok., Marica Duh, Slavi Peršič upok., Erih Vovk, Cilka Bajda.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: zdravje, fermij, blaginja, anonsa, U. S., sodarstvo, TR, Basra, tri, ementalec, Ampere, ananas, Anam, Rečani, Ceram, Tl, vihar, Krka, Ari, Oahu, L.' T., april, tin, R. H., Esad, Radovna, I. Z., ato, kanoni, apriornost, A-rabija, hemoglobin, točajka, pol, Alava,-krov,'vari, Cres, urad, Duma, Asir, Eire, Nana.
(D. K.)
UREDNIŠKI ODBOR: Matija Koritnik — predsednik, Jasna Rižner-Kosm — odgovorni urednik, člani: Slavko Gornik, Hilda Drame, Albert Kapelar, Pavle Bauerheim, Karli Dremel, Anita Greben, Mili Kobal.
DRUŽBENI ORGAN ZA INFORMIRANJE: Kristina Greben, Miro Zorc II, Janez Ciglar, Vera Habjan, Rudi Kirhmajer, Matija Koritnik, Anita Greben.
UREDNIŠTVO: Steklarna Hrastnik, Hrastnik, Izhaja vsakega IS. v mesecu. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 814-622, interno 59. Tisk in klišeji AERO — TOZD grafika, Celje.