Srečanje med SKGZ in CGIL o finančnem stanju v manjšini Loretta Napoleoni predstavlja knjigo o resničnih vzrokih globalne krize /4 Primorski Dušan Udovič O pomenu in uspehih rom-janskega vrtca in osnovne šole smo imeli večkrat priložnost pisati. Rast šole je za skupnost v Laškem temeljnega pomena, vzporedno s še vedno rastočim povpraševanjem po vpisih pa se kopičijo tudi problemi, ki jih je treba reševati. Šola ima močno zaledje v Združenju staršev, ki je doslej vložilo izjemno veliko energije v reševanje mnogih vprašanj, med drugimi tudi prevoza otrok v šolo. Zalogaj je velik, če računamo, da prihajajo otroci iz širokega območja več, menda kar sedem občin tržiškega okrožja. Starši pa s svojo dobro voljo ne morejo v nedogled nadomeščati vloge, ki dejansko pripada javnim upravam. Glede na vlogo šole bi bilo toliko pomembneje, če bi si občine tržiškega okrožja prevzele tudi vsaka svoj del bremena za prevoz otrok, tako kot predlaga pokrajinska uprava, ki je pripravljena prispevati pretežni delež za nakup šo-labusa. Doslej občine, ki so za povrh po lastni opredelitvi vključene v območje izvajanje zaščitnega zakona, tega niso hotele storiti, kar je v nasprotju tudi s prakso v slovenskih občinah Doberdob in Sovod-nje in Števerjan, ki z nemajhnimi stroški skrbijo za reden prevoz otrok v italijanske šole izven občinskih meja. Problem vsekakor ne more ostati na ramenih staršev, za javno šolo morajo ustrezno rešitev najti javne uprave. Sicer pa bi morala rast rom-janske šole biti deležna večje pozornosti nasploh, kajti gre za zelo zapleteno in zahtevno problematiko, na katero včasih pozabljamo. Šola je na širšem območju Laškega postala nekakšen hit, posebej privlačna po urejenosti, kakovosti in motiviranosti osebja in tudi relativno enostavnejšem, za mnoge starše bolj sprejemljivem sloven-sko-italijanskem etničnem sestavu, kot so druge šole teritorija, kjer je močno prisotna komponenta otrok iz družin priseljencev, naj si bo iz balkanskih, afriških in azijskih držav, pa tudi iz dežel italijanskega juga. Takšne okoliščine rasti so romjansko šolo pripeljale do dejstva, da je pretežen del otrok iz povsem italijanskih družin, pri čemer si lahko le bežno predstavljamo, pred kolikšno nalogo se znajde učiteljski kader, opremljen, denimo, s klasičnimi slovenskimi učbeniki. Vprašanje perspektive rom-janske šole je znotraj naše skupnosti vredno poglobitve in razmisleka. Vsekakor gre podpreti njeno rast, a si je obenem treba razjasniti, kako njene probleme bolj sistematično reševati, kajti tolikšno breme ne more biti prepuščeno samo učiteljem, ravnateljstvu in staršem. dnevnik SREDA, 23. SEPTEMBRA 2009 št. 225 (19.624) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € zn - Včeraj podnebni vrh pred decembrsko koebenhavnsko konferenco Nujno ukrepanje proti podnebnim spremembam Svetovni voditelji se strinjajo, da predstavljajo hudo grožnjo slovensko stalno gledališče - Minister Boštjan Žekš Ukinitev bi bila katastrofa Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu o položaju Slovenskega stalnega gledališča LJUBLJANA - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je ocenil, da bi ukinitev Slovenskega stalnega gledališča za zamejstvo pomenila katastrofo. Pouda- ril je, da je SSG »kot vrh kulture v zamejstvu izjemno pomembno, a ne bi bilo prav, da bi ga Slovenija financirala, saj je del italijanske mreže gledališč.« O slovenskem teatru v Trstu pa je govorila tudi predsednica Združenja dramskih umetnikov Slovenije Alenka Pirjevec. Na 9. strani NEW YORK - Na sedežu Združenih narodov v New Yorku je včeraj v luči priprav na decembrsko koeben-havnsko podnebno konferenco, na pobudo generalnega sekretarka ZN Ban Ki Moona potekal enodnevni vrh o podnebnih spremembah. Te po mnenju svetovnih voditeljev predstavljajo vse večjo grožnjo in zahtevajo vse hitrejše ukrepanje. Okoli 100 svetovnih voditeljev, ki so se zbrali na podnebnem vrhu, sta med prvimi nagovorila Ban in ameriški predsednik Barack Obama. Oba sta se zavzela za hitro ukrepanje, češ da svetu grozi katastrofa. Na 13. strani V Ljubljani predstavili zamejske znanstvene inštitute Na 3. strani Začenja se deželna turistična borza FJK Na 4. strani Bogata ponudba univerze za tretje življenjsko obdobje Na 7. strani V Trstu tečaj o novem zakonu o priseljencih Na 8. strani Na goriških šolah stekla informativna kampanja proti gripi Na 14. strani romjan Problem prevoza v šolo ostaja nerešen ROMJAN - »Pokrajina lahko nameni 40.000 evrov izključno za nakup novega šolskega avtobusa. Tega denarja ni mogoče uporabiti drugače.« Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta se je s temi besedami odzval na sklep županov tržiškega mesta okrožja, da naj se prispevek, ki bi ga pokrajina nakazala za nakup novega šolskega avtobusa, preusmeri na Združenje staršev romjanskih otrok. To ni izvedljivo, pravi Gherghetta. Razočaranje zaradi sklepa županov izražajo tudi manjšinski predstavniki. Na 16. strani italija Berlusconi: Opozicija je protiitalijanska RIM - Vlada je včeraj odobrila osnutek finančnega zakona za triletje 2010-2012. Osnutek obsega le tri člene in kakih 30 razpredelnic, finančni manever za triletje 2010-2012 pa skupno »tehta« 3,4 milijarde evrov, se pravi sorazmerno malo. Zakonski osnutek mora seveda zdaj odobriti še parlament, kot prvi pa ga bo obravnaval senat. Premier Silvio Berlusconi je na predstavitvi ukrepa obtožil opozicijo, da je »protiitalijanska«, tisk pa, da spregleda zasluge vlade. Na 6. strani križ - Vzroki požara predmet preiskave Zgorela je nekdanja kriška srednja šola 2 Četrtek, 24. septembra 2009 ALPE-JADRAN / gospodarstvo - Nadzorni svet razrešil dosedanjo upravo podjetja Mura dobila novo vodstvo, delavci prekinili stavko Po stečaju delo še za 1000 do 1100 delavcev - Pred stavkajoče stopil tudi premier Pahor infond holding Cerani začel postopek proti bankam TRST - Predsednik uprave Infond Holdinga Pierpaolo Cerani je začel postopek proti slovenskim bankam (Nova Ljubljanska banka, Abanka, Banka Koper, NKB Maribor, Banka Celje, Gorenjska banka in Probanka), v katerih ima večinski delež država, ker so po njegovem mnenju neupravičeno prodale delnice Infond Holdinga, ki jih je ta zastavil kot jamstvo za posojilo, ki pa ga Infond Holding ni vrnil. Kot navaja v tiskovnem sporočilu Pierpaolo Cerani, ki je kupil 30 odstotni delež v skupini Kolonel (ta je 70 odstotna lastnica Infond Holdinga), gre za poskus nacionalizacije družb, v katerih je imel Infond Holding pomembne deleže. Kot je znano, gre za Pivovarno Laško, Mercator, Radensko, Pivovarno Union, Fructal, Delo in Večer. Cerani navaja, da so banke ob zaprtju borznega poslovanja prodale zastavljene delnice Infond Holdinga v višini vrednosti dolga in jih nato naslednji dan ob odprtju borze spet kupile in tako po Ceranijevem mnenju družbi Infond Holding povzročile za 200 milijonov evrov škode. »Gre za operacijo, ki se jo lahko razume kot še en poskus, da bi preprečili italijansko invcesticijo v slovensko gospodarstvo,« še pravi Cerani. MURSKA SOBOTA - Nadzorni svet Mure je na včerajšnji izredni seji sklenil, da danes preneha mandat sedanji upravi Mure in prokuristu družbe Zdenku Pod-lesniku, je po seji povedal prvi mož Slovenske odškodninske družbe (Sod) Tomaž Kuntarič. Na predlog Soda bo s četrtkom mandat nastopil novi predsednik uprave Mure Bojan Starman. Delavci so se ob tem odločili za prekinitev stavke. Za odstop pa se je odločil tudi nadzorni svet družbe, to zahtevo so delavci Mure postavili v ponedeljek skupaj z zahtevo po odstopu uprave. Ker pa lahko nadzorni svet razreši le skupščina družbe, bo do zamenjave nadzornikov lahko prišlo šele po izvedbi izredne skupščine, torej ne prej kot v mesecu dni. Skupščino je namreč potrebno sklicati najmanj mesec vnaprej. Na sestanku so se dogovorili tudi, da je danes za vse zaposlene v družbi, razen za zaposlene v Murinih trgovinah, dela prost dan. Delavci Mure so sicer, kot je znano, spontano stavko začeli v ponedeljek zjutraj z zahtevo po odstopu uprave in nadzornega sveta, ker da družbo vodijo neuspešno. Zahtevali so tudi odstop sindikalnih vodij. Podlesnik je sicer že ob prihodu na popoldansko izredno sejo nadzornega sveta napovedal, da bo nadzornikom ponudil svoj odstop. Na čelo Mure bo zdaj, kot omenjeno, prišel Starman, ta je po besedah Kuntariča na imenovanje pristal, seznanjen pa je tudi z razmerami v mursko-soboški družbi. Z njim je po Kuntaričevih besedah tudi dogovorjeno, da za vse družbe, za katere obstajajo pogoji, v čim krajšem času predlaga uvedbo stečaja. Po uvedbi stečaja krovne družbe bo Sod na podlagi sklepa vlade podprl ohranitev proizvodnje v družbi Mura in partnerji. V slednji po besedah Kuntariča lahko pričakuje delo med 1000 in 1100 za- Borut Pahor obiskal delavce poslenih. Z dnem uvedbe stečaja bodo zaposleni v Muri prešli na zavod za zaposlovanje. "Ker se zavedamo, da bo od trenutka uvedbe stečaja do prejemanja prvih nadomestil preteklo kar nekaj časa, je v dogovoru z ministrstvom za delo in z ministrstvom za finance dogovorjeno, da se v čim krajšem času zagotovi izredna socialna pomoč v maksimalnih zneskih," je dejal Kuntarič. Po pisanju MMC RTV SLO je bil Bojan Starman na listi SDS leta 2004 izvoljen v DZ in med drugim opravljal funkcijo predsednika parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko. Že četrti mandat je župan občine Žiri. Kot je konec avgusta poročal Dnevnik, se je Starman kot krizni menedžer že tedaj ponudil ministrstvu za gospodarstvo, če bi potrebovali njegove usluge, denimo v primeru Mure. Pred zbrane delavce je stopil tudi premier Borut Pahor, ki je poudaril, da razume njihovo stisko. Dejal je, da sta z ministrom za gospodarstvo Matejem Lahov-nikom v Mursko Soboto prispela predvsem zato, da bi v nastalih razmerah pomagala, kolikor je v moči vlade. "Storili bomo vse, kar je v naši moči, da bo Mura imela svojo prihodnost. Treba je začeti na novo. Prosim, da sprejmete današnje sklepe kot tiste, za katere sodimo, da so najbolj preudarno sprejeti in v korist vseh," je dejal Pahor in poudaril, da je problem Mure problem vseh. Kot so ob tem poudarili akterji včerajšnjega dogajanja, na voljo ni bilo boljše rešitve. Po njihovih besedah je po odstopu vodstva obstajala resna nevarnost, da bi družba ostala v brezvladju, delavci pa njeni ujetniki brez kakršnih koli pravic. Z včerajšnjimi sklepi bo delavcem kljub vsemu zagotovljena minimalna socialna varnost. Predstavnik delavcev Peter Gru-škovnjak je po predstavitvi sklepov dejal, da se s tem stavka prekinja, a z možnostjo njenega nadaljevanja v primeru, da se ne izpolnijo vse stavkovne zahteve, ki so jih delavci vsem vpletenim posredovali v pisni obliki. Ocenil je, da je bil posvet predstavnikov delavcev, vlade in nadzornega sveta družbe v nekaterih segmentih zelo pozitiven. Ob tem je vnovič pozval vodje sindikata družbe, da po zadnjih dogodkih odstopi, prav tako pa je k razmisleku o odstopu pozval tudi prvega sindikalista v državi Dušana Semoliča. Stavka v Muri, ki se z agonijo iskanja rešitve iz kriznega stanja sooča že več mesecev, se je začela v ponedeljek zjutraj in nadaljevala včeraj. Po nekaterih ocenah se je včeraj pred tovarno v Murski Soboti zbralo okrog 700 delavcev. Pri tem velja omeniti, da pa je okrog 350 delavk in delavcev zjutraj kljub stavki prostovoljno vstopilo v tovarno in naprej delalo na naročilu za partnerja Boss. Tako je za radio Murski val povedala podpredsednica sveta delavcev in sindikalna poverjenica v Murini poslovni enoti Mura in partnerji Vesna Pavel. (STA) šolstvo Reforma: stanje pripravljenosti Cgil in Cisl TRST - Področna sindikata delavcev v šolstvu Flc-Cgil in Cisl Scuola sta oklicala stanje pripravljenosti zaradi vladnih krčenj, ki jih predvideva reforma Gelmini, in sta tržaškega prefekta zaprosila, naj skliče socialne partnerje za poskus obveznega pobotanja. Obenem bi deželna šolska ravnateljica morala pri ministrstvu za šolstvo doseči dodelitev dodatnih mest za osebje, tako da se dokončno rešijo problemi, da se zagotovi primerna kakovost storitev in da se družinam nudijo jasni odgovori glede ur pouka in varnosti na šolah. Šolsko leto 2009/2010 se je namreč začelo s krčenjem 641 delovnih mest za učno in 278 mest za neučno osebje s težkimi posledicami za delovanje šol in kakovost pouka, sta prepričana sindikata. Stekel bo program Comenius Regio TRST - V petek bodo v avditoriju srednje šole v kraju Feletto Umberto ob 11.30 predstavili evropski program za vseživljenjsko učenje partnerstva Comenius Regio Italija-Slovenija 2009-2011, poimenovan Žoga brez meja. Gre za pobudo, katere cilj je podpirati razvijanje sodelovanja med odgovornimi za izobraževalne politike v partnerskih regijah, pri čemer bodo sodelovale štiri šole, dve na slovenski in dve na italijanski strani meje, ki bodo primerjale transverzalne evropske kompetence s ciljem, da se oblikujejo integrirani čezmejni izobraževalni moduli. / ALPE-JADRAN Sreda, 23. septembra 2009 3 trst - Soočenje kandidatov za deželnega tajnika Zakaj kljub Berlusconiju taka mlačnost do Demokratske stranke? Precej dolgočasna razprava - Debora Serracchiani začasno v vodstvu TRST - Silvio Berlusconiju ne preživlja najboljših trenutkov, gospodarska in socialna kriza se marsikje zaostruje, politika Demokratske stranke pa ne žanje zaželenih uspehov. To je občutek, ki je prevladoval na včerajšnjem soočenju treh kandidatov za deželnega tajnika DS, ki ga je na tržaški Pomorski postaji priredil kulturni krožek Bruno Pincherle. Debata, ki jo je vodil odgovorni urednik Piccola, je bila precej dolgočasna in malo oziroma nič polemična. Ne ker bi bili ljubitelji polemike, temveč ker smo pričakovali malo več »popra« pri vprašanjih in zlasti pri odgovorih. Razlike med Cristino Carloni, Deboro Serracchiani in Vincenzom Martinesom so prišle do izraza na koncu, ko so kandidati pojasnili, kako si zamišljajo bodoča volilno-poli-tična zavezništva stranke. D. Ser-racchiani pravi, da se mora DS najprej izjasniti kaj je in kaj hoče narediti, šele nato razmišljati o zavezništvih. Evropska poslanka v bistvu razmišlja o Veltronijevem »večinskem poslanstvu« demokratov, izključuje pa za sedaj zavezništva s Casinijevo UDC. Podobno razmišlja Carloni. Tudi ona pravi, da je treba najprej izoblikovati identiteto stranke in nato vse ostalo. Leva sredina je bila s Prodijem sposobna doseči volilno zmago, ni pa znala voditi Italije, sta soglašali kandidatki za deželno tajništvo. Martines, ki je videmski podžupan, je prepričan, da je treba v FJK nadaljevati z Illyjevo izkušnjo in torej v drugačnih razmerah postaviti na noge novo široko demokratično zavezništvo. Kandidat je izrecno omenil Stranko komunistične prenove, s katero leva sredina sodeluje v mnogih lokalnih upravah, začenši z Vidmom. Demokratska stranka »velja« v naši deželi trenutno 26 odstotkov glasov, zmagovita koalicija mora dobiti 50 odst. glasov, zato so nujno potrebna volilna zavezništva, je poudaril Martines. Razprava pred precej številno publiko je zaobjela številna aktualna politična in gospodarska vprašanja, ni pa poglobila nobenega, kar je škoda. Serracchiani je povedala, da bo kot evroposlanka letno prispevala stranki 145 tisoč evrov, dejansko en evro za vsak preferenčni glas, ki ga je dobila na lanskih volitvah. Upa, da ta denar je bo ostal ves v Rimu, ampak, da bo vsaj del te vsote prišel v FJK. Martines je opozoril na konkretno nevarnost, da bi naša dežela izgubila pravni položaj posebne dežele. To je po njegovem načrt Severne lige in posebno ministra Roberta Calderolija. Na poskuse razvrednotenja deželne posebnosti je treba odgovoriti z resnimi in konkretnimi argumenti, ne z demagogijo ali praznimi besedami, je dejal podžupan Vidma. Carloni nasprotuje, da bi bil tajnik (ali tajnica) stranke kandidat za predsednika Dežele leta 2013. To si mnogi želijo za Serracchianijevo, če bo seveda izvoljena. Njen volilni štab je sinoči objavil delne in neuradne podatke o poteku sekcijskih kongresov v FJK. Doslej jih je bilo 46, na katerih je volilo 1.620 članic in članov. Stališče Pier-luigija Bersanija je doživelo podporo 36 odst. udeležencev kongresov (584 glasov), stališče Daria Franceschini-ja 51 odst. in 838 glasov, stališče Igna-zia Marina 12 odst. (196 glasov). Na deželni ravni vodi Serracc-hiani (60 odst. - 977 glasov), sledi Martines (29,5 odst. - 478 glasov), na začasnem tretjem mestu je Cristina Carloni (9,6 odst. - 157 glasov). V Furlaniji-Julijski krajini ima Demokratska stranka 9.224 članov in članic, dosedanjih volilna udeležba na kongresih je bila 28,3 odst. S.T. (od leve) Vincenzo Martines, Debora Serracchiani, direktor Piccola Paolo Possamai, Cristina Carloni in zastopnik krožka Pincherle KROMA Italija prva, Slovenija pa osma najdražja država v EU po cenah bančnih računov BRUSELJ - Italija je najdražja država v EU po cenah bančnih računov, kaže poročilo Evropske komisije, objavljeno včeraj v Bruslju. V Italiji uporabniki v povprečju za to storitev plačajo 253 evrov na leto; sledijo Španija, Latvija, Francija, Avstrija (140 evrov), Finska in Velika Britanija. Na osmem mestu je Slovenija, kjer letni stroški za vodenje bančnega računa znašajo 100 evrov. Najcenejše so te storitve v Bolgariji, kjer stanejo 27 evrov na leto, ter na Nizozemskem in v Belgiji. Namen poročila Evropske komisije, v katerem so analizirane cene 224 bank, ki predstavljajo 81 odstotkov trga EU, je uporabnike opozoriti na slabe prakse pri vodenju bančnih računov v EU in jih spodbuditi k zamenjavi bančnih računov, če z njimi niso zadovoljni. Poročilo Evropske komisije je pokazalo, da je trg EU razdrobljen, potrošniki pa prikrajšani za prednosti, ki bi jim jih moral zagotavljati notranji trg EU. V celotni EU je veliko problemov pri obveščanju in svetovanju bank njihovim strankam - informacije so težko razumljive, bančne pristojbine so nejasne, svetovanje neurejeno in zamenjav računov je malo, ugotavlja Evropska komisija. Skoraj nemogoče je, da bi potrošniki razumeli, koliko morajo plačati, in primerjali različne ponudbe. ljubljana - Posvet o vlogi zamejskih raziskovalnih inštitutov Žekš: Njihovo delo koristi Sloveniji Golobič zamejske inštitute označil za živi most med Slovenijo in Italijo ter Avstrijo - Govor tudi o vpetosti v slovenski znanstveni prostor Predstavniki slovenskih zamejskih znanstvenih inštitutov skupaj z ministroma Boštjanom Žekšem in Gregorjem Golobičem BOBO anketa - Berlusconijeva izjava Koliko je v resnici pripadnikov slovenske manjšine v Italiji? Silvio Berlusconi je po nedavnem srečanju s predsednikom slovenske vlade Borutom Pahorjem v Palači Chi-gi dejal, da je Italijanov v Sloveniji 3 tisoč, Slovencev v Italiji pa 30 tisoč. To je povedal med skupno izjavo po srečanju, po kateri novinarji niso imeli možnosti, da bi ga povprašali, zakaj in s kakšnim namenom je to povedal. Tudi ni znano kdo je ministrskemu predsedniku posredoval te podatke (mogoče kakšno ministrstvo?) in kje je torej pravzaprav dobil te številke. Podatki o pripadnikih italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so še kar verodostojni, čeprav ne popolnoma. Istra je - kot vemo - večjezična in marsikdo se čuti pripadnik tega večjezičnega območja in se nima za Italijana ali Slovenca. Tudi obmejni pas Furlanije-Julijske krajine je večjezičen. Slovenska manjšina je, kot piše v odloku o zaščitnem zakonu, navzoča v 32 občinah tržaške, goriške in vi-demske pokrajine. Za razliko od Slovenije, kjer pripadniki italijanske manjšine volijo svojega zastopnika v parlament, pri nas v zadnjih desetletjih ni bilo opravljeno štetje prebivalstva na osnovi narodne pripadnosti. In to zato, ker pravice avtohtone narodne skupnosti ne morejo in ne smejo biti odvisne od številčnosti njenih pripadnikov. To kar bi hoteli na desnici, kjer se od časa do časa pojavljajo zahteve po preštevanju Slovencev. Naša anketa seveda nima nobenega znanstvenega namena, tudi zato, ker ne vemo, zakaj je Berlusconi sploh potegnil na dan te številke. Vseeno nas zanima kako obiskovalke in obiskovalci naše internetne strani ocenjujejo izjavo ministrskega predsednika, da živi v Italiji 30 tisoč Slovencev. Kako komentirate izjavo Silvia Berlusconija, da živi v Italiji 30.000 Slovencev? O Nas je veliko več O Nas je precej več O Ima prav O Nas je manj O čas je, da se preštejemo O Ne vem www.primorski.eu klikni in izrazi svoje ^ mnenje LJUBLJANA - O vlogi, ki jo imajo slovenski zamejski raziskovalni inštituti, tudi za Slovenijo, ter sodelovanju s slovenskim znanstvenim prostorom je včeraj tekla beseda na posvetu v Ljubljani. Tako minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, kot minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Go-lobič pa sta izpostavila njihov pomen. Kot je dejal Žekš, gre za inštitute, ki delujejo v Avstriji oziroma Italiji, vendar se je potrebno zavedati tudi, da je to, kar delajo, koristno za nas v Sloveniji. Žekš je v nadaljevanju spregovoril tudi o pravicah raziskovalcev teh inštitutov in pomenu, da imajo enak odstop do sredstev in informacij. Kot je dodal, je vloga teh inštitutov večplastna. Poleg razvoja osnovne znanosti in spoznavanja zgodovine, etnologije Slovencev na avstrijskem Koroškem oziroma v Italiji, je izpostavil dvig kulturne ravni Slovencev v zamejstvu in prosvetljevanje javnosti o slovenski zgodovini,med glavnim izzivi za v prihodnje pa je omenil počasno in stabilno rast kakovosti omenjenih inštitutov, ki jo po njegovih besedah mora spodbujati tudi Slovenija. Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič je slovenske zamejske inštitute označil za živi most med Slovenijo in njenimi sosedami, Italijo in Avstrijo. Obenem je dodal, da velja biti pozoren na možnost, da bi nemara lahko pomagali pri razvoju podobnih "intelektualnih jeder" na Madžarskem ali Hrvaškem. Včerajšnji posvet in predstavitev treh slovenskih zamejskih raziskovalnih inštitutov sta skupaj organizirala urad za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Govor je bil o sodelovanju raziskovalcev zunaj meja Slovenije z raziskovalnimi inštituti v Sloveniji, pa tudi o integraciji teh manjšinskih inštitutov v skupni slovenski znanstveni prostor. Ravnateljica Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta Maja Mezgec je pojasnila, da bi si želeli, da bi bili manjšinski inštituti bolj vpeti v slovenski znanstveni prostor in da bi ta zajel tudi zamejstvo. Direktor Slovenskega znanstvenega inštituta iz Celovca Avguštin Malle je spregovoril o tem, da si želijo v prihodnje pozornost posvetiti vprašanji manjšinskih medijev in šolstva. Martina Piko-Rustia, ki vodi celovški Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, pa je povedala, da se njihov inštitut posveča etnološkim raziskavam. Odzovejo pa se tudi na potrebe manjšine, tako so lani začeli projekt za dvo- in večjezične družine. (STA) 4 Sreda, 23. septembra 2009 GOSPODARSTVO turizem - Od danes do vključno sobote na različnih koncih Furlanije-Julijske krajine Na prvi deželni turistični borzi udeleženci iz 13 držav Priložnost za srečanje med ponudbo in povpraševanjem - 90 kupcev in 70 novinarjev Začel se je Izola Boat Show 2009 VIDEM - Danes se bo pod naslovom Buy FVG začela štiridnevna prva deželna turistična borza, ki bo potekala do 26. septembra na različnih mestih v deželi. Dogodek, ki ga organizira deželna agencija za turistično promocijo Turismo FVG s finančnim kritjem ministrstva za turizem, je včeraj v Vidmu predstavil podpredsednik deželnega odbora in odbornik za proizvodne dejavnosti Luca Ciria-ni. Povedal je, da je namen te pobude pritegniti interes turističnih operaterjev in novinarjev, s pomočjo katerih bi lahko razvili integrirane turistične projekte za ovrednotenje deželne naravne in kulturne dediščine. Na povabilo prirediteljev se bo prve deželne turistične borze udeležilo skoraj 90 operaterjev turističnega sektorja in 70 novinarjev iz vse Italije, Evrope (Avstrija, Belgija, Danska, Nemčija, Velika Britanija, Norveška, Nizozemska, Poljska, Češka, Slovaška, Švedska in Švica) in ZDA. Poleg ogleda in spoznavanja znamenitosti in zanimivosti Furlanije-Julijske krajine, bodo imeli gostje možnost neposrednega stika z deželnimi turističnimi operaterji. Zadnji dan turistične borze, v soboto, bo na tržaški Pomorski postaji delavnica s približno 90 potencialnimi odjemalci deželnih turističnih storitev - od tour operaterjev in potovalnih agencij do rekreacijskih krožkov podjetij in organizatorjev kongresov - ki se bodo srečali z deželnimi ponudniki turističnih storitev, med njimi letališča v Ronkah, turističnih konzorcijev, agencij, hotelov visokih kategorij in turističnih zmogljivosti pod okriljem agencije Turismo FVG. Kot je na včerajšnji predstavitvi povedal generalni direktor te agencije Andrea Di Giovanni, so te priložnosti za srečanje med ponudbo in povpraševanjem pripravili v upanju, da bodo pomagale k razvoju novih komercialnih pobud in sodelovanj, te pa k nadaljnjemu razvoju storitev in turistične ponudbe naše dežele. Udeleženci turistične borze bodo imeli priložnost, da si Furlanijo-Julijsko krajino ogledajo s pomočjo 14 različnih itinererjev, med katerimi naj omenimo Pot v zgodovino, Nepozabni golf, Vodne pokrajine, Odkrivanje vrhov, Avtentični trgi in Pristni okusi in vonjave, ki vključuje tudi degustacije na območju Karni-je, vzhodnofurlanskih gričev in Krasa. Organizatorji kongresov pa si bodo ogledali kraje in sedeže najprestižnejših kongresnih centrov v deželi. Tudi za novinarje so organizatorji pripravili program z enogastronomsko vsebino, katerega vrhunec bo jutrišnja slavnostna večerja na gradu Villalta, sklepni del pa sobotna degu-stacija na tržaškem 4. pomolu. IZOLA - V marini v Izoli so včeraj odprli osmi prodajni salon plovil in navtične opreme Izola Boat Show 2009. »Število razstavljavcev priča o tem, da se v navti-čno industrijo vrača pozitivno mišljenje in optimizem,« je na novinarski konferenci pred odprtjem ocenil direktor sejma Sandi Fon. Zaradi upada prodaje v nav-tični industriji je bilo letos težje pridobiti razstavljavce, vendar število razstavljenih plovil, navtične opreme in izdelkov iz sveta navtične mode po zagotovilih prirediteljev letos celo presega lansko. Na privezih v izolski marini si ljubitelji nav-tike lahko do 27. septembra ogledajo okrog 90 plovil, na kopnem pa je jih razstavljenih približno 60, kar je 40 odstotkov več kot leto prej, posebna pozornost pa je namenjena plovilom večjih dimenzij in skrbi za ekologijo. Predstavlja se tudi doslej najdaljše plovilo na Izola Boat Showu, 30-metrska barka italijanskega proizvajalca Dominator, med slovenskimi plovili pa si je mogoče ogledati hibridno plovilo Greenline 33 proizvajalca Seaway. FJK drugi izvoznik plovil v Italiji VIDEM - Furlanija-Julijska krajina je druga med italijanskimi deželami po vrednosti izvoza navtičnih plovil in sestavnih delov, saj njen delež v italijanskem izvozu dosega 14,3 odstotka. V FJK deluje v navtičnem sektorju 400 podjetij s približno 1800 zaposlenimi, skupni promet pa je vreden okrog 160 milijonov evrov. Na Friuli DOC 15-odstotna rast prodaje VIDEM - Letošnja izvedba dogoka Friuli DOC je po podatkih deželnega združenja obrtnikov Confartigianato zabeležila 15-odstotno rast prodaje glede na lansko izvedbo. Razstavo izdelkov umetnostne obrti Intensiva si je v cerkvi sv. Frančiška ogledalo več kot tri tisoč obiskovalcev, medtem ko se je udeležba obrtnih podjetij, ki so včlanjena v Confartigianato, povečala od lanskih 30 na letošnjih 38. kriza - Danes ob 18. uri v tržaški kavarni San Marco predstavitev knjige Lorette Napoleoni Izhod iz primeža je mogoč Aprila letos izšla knjiga La Morsa (zal. Chiarelettere) govori o vzrokih globalne krize in vlogi 11. septembra 2001 Globalna finančna kriza se ni začela leta 2008, ampak njene korenine segajo v začetek novega tisočletja. 11. september 2001 ni samo datum, ki še danes zbuja grozo, to je dan, ko se je rodilo tisto, čemur zdaj pravimo globalna finančna katastrofa. Ekonomistka Loretta Napoleoni, specializirana za preučevanje finančnih in gospodarskih sistemov, prek katerih mednarodni terorizem financira svoje organizacijske mreže, bo danes v Trstu predstavila svojo knjigo La Morsa (založba Chiarelettere, Milan, april 2009), v kateri razvija to zanimivo tezo. Resnične razloge svetovne krize avtorica najde v Bushevi vojni napovedi terorizmu (war on terror) po napadih 11. septembra, vojni napovedi, ki je njegova administracija (za razliko od časov vietnamske vojne) ni hotela plačevati z davkoplačevalskim denarjem, ampak z deflacijsko politiko nizkih obrestnih mer. Ta se je sicer začela že po padcu Berlinskega zidu in je močno pospešila globalizacijo oziroma kolonizacijo sveta s strani zahodne finance. Hkrati se je po 11. septembru na drugi strani zemeljske oble začel razcvet islamske finance, najprej v Maleziji, in razvoj Dubaja kot zalivskega Wall Stree-ta in offshore fiskalnega paradiža. Vzpon islamske finance je sovpadel z rastjo naftnih cen, z gradbenim boomom in s krepitvijo orientalskih fiskalnih para-dižev, ki so zrasli z zaslužki reciklaže denarja. Povezave med terorizmom in kreditno krizo bi bilo treba začeti iskati prav v Dubaju, a tega Busheva administracija ni naredila. Iskala je le izvor financiranja terorizma (ki je skoraj vedno čist, sad donacij, depozitov, naložb) ne pa končne prejemnike teh finančnih tokov. To ni bil cilj vojne proti terorju, ugotavlja Na-poleonijeva. Sama v knjigi zelo nazorno analizira strukturo in mehanizme islamske finance, njene neverjetne povezave z zahodno, predvsem ameriško financo, zaradi česar ostane neraziskanih ogromno indicev, ki bi lahko privedli do botrov 11. septembra. Zakaj nihče ne sledi denarju, zakaj Bush zapostavlja povezave med terorizmom, kriminalom in islamsko financo? Pravi razlogi za war on terror ostajajo v ozadju, ugotavlja avtorica, ki se posebej ustavlja pri popolnoma neustreznih preiskavah islamske banke al Taqwa, finančnega imperija s sedežem na Bahamskih otokih, katere lastniki so bili pripadniki arabske aristokracije (Bushevi prijatelji), vključno z družino bin Laden. Za neuspeh boja proti financiranju terorizma Napoleonijeva krivi premajhno sodelovanje med državami in nezmožnost zasledovanja denarnih tokov znotraj mreže offshore bank. Al Taqwa je tako brez vsake škode prestala vse preiskave in ohranila prost dostop na Wall Street. Rezultati preiskav v štirih državah (Bahamas, Liechtenstein, Švica in Italija) so ostali neobjavljeni in te države sploh niso so- delovale. Še danes ne obstaja globalni sistem za izmenjavo podatkov o financiranju terorizma. Iz knjige Lorette Napoleoni se je mogoče marsikaj naučiti tudi o finančni zgodovini in zasledovati v verske vojne zamaskirane ekonomske apetite od konca prvega tisočletja naprej. Križarske vojne so bile avantgarda novega gospodarskega ekspansioniz-ma, kakršnega danes zasleduje moderna jihad, sveta vojna. Ekonomski projekt 11. septembra je bil namreč uničiti gospodarstvo Zahoda, predvsem ZDA. Težko bi trdili, da projekt ni uspel. Napoleonijeva krivi Busha tudi tega, da je nepomembno teroristično skupino, kakršna je bila al Kaida, povzdignil na raven države, ko ji je pripisal neverjetne strateške in udarne sposobnosti. Njegov war on terror je bil po avtoričevi oceni le krinka za politični in ekonomski ekspansionizem, ki je s politiko davčnega razbremenjevanja in deflacije vodil naravnost v bankrot, v gospodarsko katastrofo s posledicami za ves svet. Napoleonijeva dokazuje, kako energetska in prehrambena kriza nista vezani na strukturne faktorje, ampak sta učinek špekulacije in negotovosti. V naslednjih poglavjih se avtorica posveti razvoju 11. septembra začete krize, neverjetnim napakam tistih, ki so v senci boja proti terorju vladali na Wall Streetu in ravnali v nasprotju z najosnovnejšimi ekonomskimi in etičnimi pravili. Strukturirani finančni produkti, s katerimi so banke in finančne družne prodajale tveganja, Madoff kot vrh ledene gore goljufov in končno ugotovitev, da sta terorizem in go- spodarska kriza postala tako prepletena pojava, da sta se spremenila v dve plati iste medalje. Loretta Napoleoni razvija radikalno kritiko gospodarskega in finančnega dogajanja zadnjih 20 let, ne prihrani si niti ostre obsodbe ameriške politike ne glede na barvo administracije (kritična in še bolj skeptična je tudi do Obame), v sklepnem delu svoje knjige pa se posveti vprašanju, kako iziti iz te svetovne zagate. Največja nevarnost je novi protekcionizem (celo Obama se ni mogel izogniti nesrečni frazi Amerika Američanom!), ki bi utegnil uničiti »še tisto malo, kar nam je ostalo po tem, ko smo postali žrtve strahu pred terorizmom in čarovnikov z Wall Streeta«. Do letošnje pomladi je šlo v dim približno 40 tisoč milijard dolarjev iluzornega in tudi realnega gospodarstva. In kako na krizo odgovarjajo države? »Prenašajo tveganje od bank na državo, namesto da bi ga odpravile,« ugotavlja avtorica. Namesto da bi nacionalizirala banke (vsaj začasno), država nacionalizira tveganje, to pa je politika ohranjanja statusa quo, reševanja ekonomije za vsako ceno. Trgovanje s tveganjem, ki je povzročilo katastrofo, tako postaja sestavni del sistema, reševanje bank pa izčrpava državno blagajno in s tem zasega bodoče bogastvo. Loretta Napoleoni si za konec sposodi oceno nobelovca Paula Krugmana: »Politiki nočejo priznati, da sistem ne deluje in da ga je treba radikalno spremeniti.« Potrebovali bi torej močno državo, tako, ki bi znala določiti nova pravila igre. »Izhod iz primeža, ki nas stiska od začetka tisočletja, obstaja, in je drugačen od politik, ki so bile izvajane doslej. Čas je, da nekdo zbere pogum in se odpravi proti temu izhodu,« so besede, s katerimi Loretta Napoleoni sklene svoje pisanje. Vlasta Bernard. Naslovnica knjige, katere slovenski naslov bi se glasil Primež, zgoraj njena avtorica Loretta Napoleoni M in UJj -Itill i, Uj HHMUÏ LA MORSA Jrirrffai . fr t ■ rtt tfnjinuntj L-■H UL !r?JFi (LTÉ PT TxUíif EVRO 1,4780 $ +0,8 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. septembra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 22.9. 21.9. ameriški dolar japonski jen 1,4780 135,09 10 0902 1,4658 135,46 10 0098 kitajski juan ruski rubel mniickn nmiia 44,5532 70,8900 10,0098 44,5400 70373 lliuijjiva 1 ULJIja danska krona hritancU ti mt / \JfOzJ\J\J 7,4422 0,9047 7,4413 0,9066 Ul 1 La 1 DM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ l^rrtna 10,094 8,6280 10,139 8,6500 1 1UI VCjIVa IVI Ul la češka krona cvifarclf i fran« 25,131 15149 25,167 15182 JVILOIJKI iiaiiiv estonska krona maHTarcK i tnrint 15,6466 271 42 15,6466 272,37 1 1 1 aUul 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 4,1613 1,5787 4,1590 1 5780 i\ai IOUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,6922 1,9558 1,7017 1 9558 UUIyalol\l ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,2475 3,4528 4,2678 3,4528 IILUVJM I I Las latvijski lats ICKI rpa 0,7055 2,6726 0,7038 2,6625 uia^.njjr.1 itrai islandska krona ti lira 290,00 2 1882 290,00 2 1875 lui jiva hi a hrvaška kuna 7,2943 7,2915 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 22. septembra 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,24625 0,28563 0,66813 1,27 0,40125 0,70938 1,015 1,24063 0,447 0,755 1,029 1,251 ZLATO (999,99 %%) za kg 22.029,48 € +243,28 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 22. septembra 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,86 -0,92 KRKA LUKA KOPER LUKA KOPER 72,02 -0,18 MERCATOR PETROL 23,98 175,46 -2,12 TELEKOM SLOVENIJE 155,75 -0,95 -1,20 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 32,11 DELO PRODAJA - +0,94 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 12,41 -0,88 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 28,52 15,00 -2,60 SAVA 463,00 231,56 -0,66 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 27,58 -2,68 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 22. septembra 2009 +0,03 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA 1,383 5,885 -1,07 +1,82 BANCO POPOLARE 6,245 -0,56 BCA POP MILANO 1,425 5,225 +0,42 -0,38 ENEL 4,34 +0,64 FIAT 8,80 +1,18 +0,86 GENERALI 17,87 +0,78 +2,06 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,0375 +0,41 LUXOTT1CA 18,10 +0,83 -0,82 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,8775 9,78 -0,51 PIRELLI e C 0,373 +0,61 +0,40 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 19,35 +2,25 +0,73 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 6,715 -0,53 +2,44 TENARIS TERNA 1,232 12,30 -0,73 +2,41 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,66 3,72 +0,85 -4,43 UNICREDIT 2,5525 -2,58 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 71,48 $ -0,39 IZBRANI BORZNI INDEKSI 22. septembra 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.339,32 1.064,65 -0,95 -0,96 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 2.200,72 +0,73 FIRS, Banjaluka - - SRX, Beograd 372,55 1.991,41 +1,94 -0,69 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 18.766,34 2.895,67 +0,11 -1,65 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 9.829,87 2.146,30 1.071,66 1.130,86 5.706,13 +0,52 +0,39 +0,66 -0,75 +0,66 CAC 40, Pariz 5.147,88 3.825,50 2.595,00 +0,26 +0,35 PX, Praga 1.139,90 2.883,16 -1,36 +0,37 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.370,54 2.685,63 21.701,14 2.897,55 16.886,43 +1,42 +1,06 -2,34 +0,87 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 23. septembra 2009 5 OGLEDALO Manjšina v kotlu politike moči in nedialoga Ace Mermolja_ Marsikdo se v teh dneh sprašuje, kaj se dogaja s slovensko manjšino, gledališčem, šolo itd. Verjetno si mnogi teh vprašanj ne postavljajo, nagovorijo pa me tisti, ki si jih. Vprašanje zahteva odgovor, ki ni strogo računovodski. V prejšnjem Ogledalu sem skušal obrazložiti, kaj se dogaja s Slovenskim stalnim gledališčem, menim pa, da če bodo vsi odgovori negativni, ne bo gledališče edino, ki bo zaprlo vrata ali pa globinsko spremenilo lasten ustroj, ker za stalno producentsko hišo ne bo več denarja. Kriza bi lahko bila širša, "redukcija" celotne organizirane manjšine globlja in bolj groba. Srečanje med Borutom Pahorjem in Berlusconijem vprašanja ni razjasnilo, treba bo čakati na ljubljanska srečanja, predvsem pa na predstavitev italijanskega finančnega zakona. Skratka, letos manjšina nima lanske Frattinijeve obljube. Neznižana vsota na računu zaščitnega zakona pa ne bi zamašila ostalih lukenj: v gledališču, pri tisku, na šoli itd. Položaj je resen. Slovenija, kljub vedno bolj očitni gospodarski krizi in praznini državnih blagajn, ni skrčila podpor za svoje manjšine v zamejstvih. S težavo bo "dodajala" ali krila primanjkljaje, ki bi morali biti v breme Italiji. Menim pa, da niso problem le številke, ki le niso tako izjemno visoke. Vprašanje, "kaj se dogaja?" je potrebno razširiti na vprašanje, "kaj je danes politika, kaj pomeni danes oblast?" .Starejši sogovorci ali bivši aktivisti slovenskih organizacij mi včasih izražajo dodatno mnenje, da se premalo naredi, da "krovni" spita, da odbori gledališča in drugih ustanov nimajo pravih stikov s krajevnimi upravami, s Slovenijo, Italijo itd. Misel jim verjetno beži na čase Krščanske demokracije, na rajnko Jugoslavijo in podobno, ko se je dalo marsikatero krizo vendarle pomašiti, vsaj do naslednje krize. Preživeli pa smo. Resen in neusmiljen udarec je bil za Slovence v Italiji uvedba komisarskih uprav v dveh bankah in sekira nad slovenskim, tako imenovanim "družbenim" gospodarstvom. Takrat ni bilo možno zamenjati upraviteljev, saj so buldožerji prej podrli stavbo.To je bilo naše brutalno srečanje z novo politiko in novimi časi: šokantno in za mnoge osebno boleče v vseh smislih. Na stotine ljudi je izgubilo delo, manjšina je bila globalno šibkejša. Nekje v tistem obdobju mi je znan slovenski politik dejal:"Dra-gi Ace, ti si naiven. Politika je v bistvu seks in denar". Ostal sem razočaran, danes ugotavljam, da je del politike res to in samo to. Konec ideologij je marsikje in za marsikoga pomenil tudi konec idej, konec politike v starogrškem smislu, konec umetnosti možnega in upravljanja tega, kar se lahko usmerja, spreminja, kontrolira, skratka, vodi v imenu državljanov in skupne koristi. Srečujemo se s politiko gole oblasti, ki pomeni denar, luksuz, seks, urejanje lastnih, osebnih, interesov ali kvečjemu napajanje klanov in lobijev, ki so priljubljeni princu. Če ostanemo v Italiji, je Berlusconi jasen in najvidnejši (mislim, da ni edini ) primer človeka, ki je od politike iztržil denar in usluge za lastna podjetja, oblast v državi in možnost, da si lajša stres v spremstvu lepih žensk, ki bi drugače moža v njegovih letih niti ne pogledale. Prostitucija postane del oblasti, moči in denarja, kot lahko to postaneta kokain ali drago peneče vino točeno na beli jahti z natakarji v rokavicah. V tem gro- bem upravljanju moči in oblasti bi zaman iskali kake ideološke ali idejne predznake. V bistvu pride vse prav za več moči in več oblasti. Sam smisel sramu in zadrege odpadeta. Kar je bilo do včeraj vredno graje, postaja danes vzrok za samohvalo. Poučna je lahko že "jezikovna" razlika med starejšim, omikanim in olikanim predsednikom Napolitanom ter "sodob-nim"ministrom Brunetto, ki uporablja gostilniški žargon, ki bi se ga do včeraj sramoval vsak državnik. Kako je sploh možna takšna politika? Kaj pomeni? Kako se lahko do nje vedemo? Vprašanja niso enostavna, čeprav je vsaj en odgovor očiten. S takšno politiko se opozicija ali drugače misleči težko menijo, ker v svojem bistvu odklanja dialog z drugimi. Groba uporaba gole moči je v svojem bistvu nedialoška in alergična na večkrat dolgovezne demokratične prakse soočanja.V tem svojem osnovnem odklanjanju dialoga pa črpa tovrstna politika svojo moč. Pojav je opazen v Italiji a tudi v nekaterih drugih demokratičnih državah. Naj postrežem s primerom "od daleč". Evropejec se čudi, kako je mogoče, da v ZDA s tako vehe-menco odklanjajo zdravstveno reformo, ki naj pomaga ljudem, ki morajo zaradi bolezni izgubiti vse imetje ali pa se sploh ne zdraviti. V bogatih ZDA je zaradi slabe zdravstvene oskrbe in slabe prehrane povprečna življenjska doba krajša, kot je v manj premožnih evropskih državah. Gre za paradoks, ki temelji na dveh osnovah. V kulturi ZDA je pomen medčloveške solidarnosti skrajno šibek ali pa se dogaja na karitativni in neinstitucionalni osnovi. Na drugo vprašanje je glasno opozoril nekdanji predsednik ZDA Jimmy Carter, ki je dejal, da se med republikanskimi uporniki skrivajo prikriti rasisti. Skratka, obstaja del Amerike, ki noče, da bi spreminjal družbo temnopolti predsednik. To izraža na dokaj brutalen način. Kaj ima to povezavo z doslej napisanim? Objestnost oblasti in politika nedialoga imata, kar se kaže ponovno v Italiji, dokaj široko ljudsko privoljenje. Berlusconi ostaja priljubljen. Ta priljubljenost pa ne temelji le na njegovi komunikacijski sposobnosti, ampak tudi na odklanjanju solidarnosti in v ende-mični ksenofobiji. Odkrita kse-nofobna politika Severne lige, tiho javno mnenje, dialogi, ki jih lahko slišimo v kavarni, dokazujejo, da vedno več sodobnih indivi-dualcev stremi za uspehom, ki je včasih borno preživetje, niso pa občutljivi za solidarnost, za skupen boj za pravice ter obenem kujejo jezo do drugega, predvsem, če je drugačen po barvi kože, po jeziku ali samo po političnem prepričanju. Obstaja neka trdna vez med širokimi plastmi prebivalstva in politiko moči, ki nima več ideoloških ali kakih drugih predznakov. Je gola in kruta, kot sta gola in kruta denar ali prostitutka pred klientom. Tovrstna politika se ne dogaja, kot smo videli, samo v Italiji. Njene klice vidimo npr. v sosednji Avstriji, ne manjka pa jih niti v Sloveniji, če je vsaj delno res to, kar lahko berem v slovenskem tisku. Skratka, gola politika moči, ki išče oporo v atavičnih pošastih, ki spremljajo duše ljudi, je pojav, s katerim imamo danes opravka v širokem in majhnem prostoru in zato pogojuje tudi krajevne realnosti. Poudarjam, da ne gre le za neke neotesane ali neizobražene politike. Mesto najdejo tudi taki, ne manjka jih, vendar delujejo tehnično pripravljeni ljudje, ki pa imajo do politike vizijo, ki jo opisujem. Pojav ne gre niti pripisati zgolj desnici, ker zaobjema širše politične segmente in posledično širše družbene, gospodarske in druge realnosti. Slaba politika je prečna. Očitno pa je, da je vsak dialog s politiko, ki se ne pogovarja, ampak odloča na osnovi moči, ki jo ima, silno težak. Ko se zlomi ravnovesje med osebnimi koristmi in ambicijami ter skrbjo za javno stvar, se tudi politični diskurz poenostavi, oži se prostor pogajanja, propada smisel za pravice in osnovno solidarnost, ki pušča "živeti" tudi nasprotnika. Sumim, da se je manjšinsko vprašanje danes znašlo pred takšno politiko in zato je vse težje. Če izvzamem kake posameznike, ki so še obsedeni od starega sovraštva, je novi politiki moči in nedialoga v bistvu tuj pojem nekih dodatnih pravic, ki naj bi jih imela manjšina, npr. Slovenci v Italiji. Če zapustimo področje plemenite kulture, pravic, sožitja, spoštovanja drugega itd. ter se posvetimo preprosti politiki številk in moči, v hipu zbledi lep del zahtev neke manjšine, npr. Slovencev v Italiji. Čemu naj bi nekaj majhna skupnost imela drage ustanove, kot so dnevnik, poklicno gledališče, glasbene šole, poklicno knjižnico, mrežo društev itd., ko pa vse te dejavnosti še zdaleč ne "zdržijo" zakonov tržišča? Zakaj bi imela več, kot drugi? Že imenovani italijanski minister Brunetta je zelo odkrito izpostavil vprašanje, ko je med kronične lenuhe in državne parazite uvrstil tudi režiserje in druge umetnike, ki prejemajo državno podporo za izdelke, ki na tržišču ne prinašajo dobička. Brunettovo stališče lahko apliciramo na manjšinske organizacije in postane nam takoj jasno, kaj je odvečno. Z ljudmi, ki tako mislijo, ki ne vidijo razlogov, zaradi katerih bi morala država investirati v umetnost, v znanost, v izobrazbo itd., postane dialog muka, saj trčita dva svetova, dve mentalite-ti, dve pojmovanji sveta in življenja. Ob tem se ljudje komaj zavedajo, kako se iz državljanov spreminjajo v podložnike fevdalnih mogotcev. Zgodovine ni konec, le da se vrača neke vrste srednji vek opremljen z najsodobnejšo tehnologijo. Tehnologija daje moč. Zgodnji srednji vek, pa je potisnil količino človeškega vedenja in znanja v samostane, kjer so gorele skromne svečke znanja in kjer so bile knjižnice z nekaj rokopisi, ki so hranili vsaj pisavo. Proti politiki, ki je v svojem bistvu arogantna, nedialoška in protikulturna se v Italiji borijo mnogi in to tudi v sami desnici. Ta politika pa obstaja, ima svojo moč in ima svoje pristaše v množicah, ki ne berejo časopisov, ki ne uporabljajo interneta, ampak se napajajo zgolj s televizijami, ki so vedno bolj (javne in zasebne) v službi trenutnega fevdalca. V ta kotel je nujno padla tudi slovenska manjšina v Italiji, kot je vanj padla manjšina v Avstriji, kjer je izrazito močan hajderizem po Haiderju. Zato je danes vse težje, predvsem pa je težko prepričevati določene ljudi, da so v čast državi priznanje manjšinskih pravic, jezikovni in kulturni pluralizem, interkulturni procesi, aktivno sožitje in podobne lepe stvari. Težko je, ker dotični vso to problematiko ne percepirajo kot dobro in koristno, ampak v najboljšem primerov kot odvečni strošek. Politika je pač nekaj drugega in se ne zmeni za lepe duše... Slike, ki niso le spomin Pripravlja: Filip Fischer Krvava secesijska vojna v ZDA Naša slika je iz junija 1865. Skupina severnjakov, udeležencev secesijske vojne, se je postavila pred kamero, da bi ohranila spomin na kamerade iz vojnih časov.Leta 1860 je bil Lincoln, oster nasprotnik suženjstva, izvoljen za ameriškega predsednika. Februarja naslednjega leta se je deset južnih držav odcepilo od ameriške federacije in oklica-lo svojo konfederacijo z lastno ustavo. Dva meseca kasneje, aprila 1861, je izbruhnila državljanska vojna (bolj znana kot secesijska vojna) zaradi pravic po- sameznih držav in vprašanja suženjstva. Vojna se je končala aprila 1865 s porazom južnjaških sil. V vojni je umrlo 600.000 ljudi, kar je ogromno glede na takratno prebivalstvo. Severne države so štele 21 milijonov prebivalcev, južne pa le enajst milijonov, a v tej številki so tudi trije milijoni sužnjev. Iz slednjega podatka je jasno, zakaj so južne države hotele ohraniti suženjstvo, kajti brez te množične in cenene delovne sile bi gospodarsko propadle. Kako je bilo z Lin-colnom, najbrž vsi vedo, da so ga umorili 15. aprila 1865. Mimogrede: Brazilija je bila zadnja ameriška država, ki je ukinila suženjstvo, to pa je storila komaj leta 1880. PISMA UREDNIŠTVU Statut tržaške pokrajine »Imena dvojezičnih občin tudi v slovenskem jeziku«! Kakšno državljansko vzgojo premorejo tržaški pokrajinski svetniki? Ne vem, koliko je mogoče šteti za pozitivno novost izredno skromen in nikakor zadosten napredek v formulaciji 2. člena statuta tržaške pokrajine. V pokrajinskem svetu z večino dobrih 58% demokratičnih svetnikov in z izredno močno prisotnostjo slovensko govorečih svetnikov je nepojmljivo, da se krši ustavo Italijanske republike v škodo slovenske jezikovne in narodne manjšine z uporabo pojma, ki ga ne pozna niti ustava, niti ustavni zakon, s katerimi je bil odobren statut avtonomne dežele Furlanije-Julijske Benečije, in prav tako niti zakon št. 38 z dne 23. februarja 2001, niti odlok predsednika republike z dne 12. septembra 2007. »Dvojezične občine« je blagodoneče poimenovanje rasistične izmišljotine, ki je uvedla »apartheid« za slovensko manjšino v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja. Predsednik okrožja dr. Gino Palutan (1901 - 1961) naj bi leta 1948 dosegel, da so zavezniki ukinili dotedanje štirijezične osebne izkaznice in uvedli enojezične italijanske osebne izkaznice. Ukaz Zavezniške vojaške uprave št. 193 z dne 9. aprila 1948 ne določa nič o jeziku novih osebnih izkaznic, ob začetku razdeljevanja novih izkaznic, 2. avgusta 1948, pa je bilo objavljeno ustno tolmačenje, da bodo v okoliških občinah na izrecno zahtevo posameznikov izdajali dvojezične osebne izkaznice. Šele naslednje leto, po občinskih volitvah, je bil izdan ukaz Z.V.U. št. 183 z dne 2. septembra 1949, ki je določal, da je v štirih občinah dovoljena, v podrejenem položaju, tudi raba slovenskega jezika. Te občine naj bi bile »dvojezične občine«, kar brez enakopravnosti drugega jezika nikakor niso. Prav leta 1948 je britanski politični svetovalec Zavezniške vojaške uprave poročal britanski vladi sledeče: »Italijani so bili dolgo navajeni gledati na Slovence kot na nekaj skoraj podčloveškega (subhuman). Njihov odnos je mogoče primerjati z odnosom ameriških južnja-kov do zamorcev...«. Zato je bolj ustrezno govoriti o »bantustanu« kot o »dvojezičnih občinah«. Če pustimo v nemar Posebni statut z dne 5. oktobra 1954, ki pred- NU pisuje v 2. členu »enakost pravic in ravnanja« za pripadnike manjšinskih etničnih skupin, dobimo v 3. členu posebnega statuta avtonomne dežele Furlanije - Julijske Benečije zagotovilo, da je »v deželi priznana enakost pravic in ravnanja vsem državljanom, neglede na jezikovno skupino, kateri pripadajo, z varstvom njihovih etničnih in kulturnih značilnosti«. Ustavno sodišče Italijanske republike je v svojih razsodbah o »najnižji ravni varstva« (tutela minima) priznanih jezikovnih manjšin, ki izhaja neposredno iz 6. člena ustave (to pomeni: neglede na obstoj deželnega statuta in »zaščitnega« zakona), vztrajalo, da ta raven varstva velja na »naselitvenem ozemlju manjšine«. Da sta Trst in Milje naselitveno ozemlje Slovencev, je dokazano že od leta 1202, ko so bila zapisana imena meščanov, ki so prisegli zvestobo beneškemu dožu. Niti zakon št. 38 iz leta 2001 niti odlok predsednika republike iz leta 2007 ne predvidevata »dvojezičnih občin«, odlok predsednika republike pa izrecno navaja znaten del tržaške občine, kot področje popolnega varstva, medtem ko za občino Milje ne predvideva nobene omejitve, kot je ne predvideva za občine Devin - Nabrežina, Dolina, Repentabor in Zgonik. Kakšni demokrati in ustavni patrioti so pokrajinski svetniki in svetnice, ki soglašajo z besedilom, ki je v očitnem nasprotju z ustavo, deželnim statutom, t.i. zaščitnim zakonom in odlokom predsednika republike z dne 12. septembra 2007? Naj si mislimo, da v demokratični večini pokrajinskega sveta imajo nekateri svetniki ali svetnice ustavni primanjkljaj. Da med 14 svetniki in svetnicami ni niti enega, ki bi uspel prepričati mlačneže in omahljivce, da je treba spoštovati ustavo, zakone in odlok predsednika republike. Ali ima tudi tu prav italijanski narod, ko pravi: »Dagli amici mi guar-di Iddio, che dai nemici mi ci guardo io«? Samo Pahor 6 Sreda, 23. septembra 2009 ITALIJA / politika - Vlada je včeraj odobrila njegov osnutek pred obravnavo v parlamentu Finančni zakon 2010-2012 bo le 3,4 milijarde evrov »težak« Berlusconi obtožil opozicijo, da je »protiitalijanska«, tisk pa, da je slep RIM - Ministrski svet je včeraj odobril osnutek finančnega zakona za triletje 2010-2012 in revizijo dokumenta o gospodarskem in finančnem načrtovanju. Osnutek finančnega zakona obsega le tri člene in kakih 30 razpredelnic, finančni manever za triletje 2010-2012 pa skupno »tehta« 3,4 milijarde evrov, se pravi sorazmerno malo. Zakonski osnutek mora seveda zdaj odobriti še parlament, kot prvi pa ga bo obravnaval senat. Na tiskovni konferenci po zasedanju vlade je premier Silvio Berlusconi poudaril, da finančni zakon zdaj ni več strukturiran tako, kot je bil dolga leta v preteklosti, da je vsakdo v parlamentu in v sami vladi lahko pristavil svoj lonček ter tako ali drugače izsiljeval. »Rezultat je bil, da se je v obdobju od leta 1980 do 1992 javni dolg kar osemkrat povečal, kar še vedno plačujemo,« je dejal. Vsebino zakona je podrobneje predstavil gospodarski minister Giulio Tre-monti. Poudaril je, da ostaja nespremenjeno praktično vse, kar je bilo v prejšnjem letu predvideno za leti 2010 in 2011, prave novosti torej zadevajo leto 2012. Vlada med drugim predvideva, da bo kljub gospodarski krizi našla sredstva za obnovitev delovnih pogodb javnih uslužbencev. Vlada prav tako potrjuje kritje stroškov za vojaške misije na tujem. Če bodo državne finančne razpoložljivosti večje od predvidenih, pa jih vlada namerava uporabiti za znižanje davčnega pritiska na družine z otroki ter na delavce in upokojence z nižjimi dohodki. Sicer pa je Tremonti povedal, da Italija postopoma premaguje gospodarsko krizo, tako da je vlada lahko izboljšala svoje napovedi o gospodarski rasti, javnem primanjkljaju in o javni zadolženosti. V letu 2009 bo bruto domači proizvod (BDP) padel za 4,8% (po prejšnji napovedi bi moral pasti za 5,2%), v prihodnjem letu pa bo zrasel za 0,7% (prej 0,5%). Razmerje med deficitom in BDP bo letos 5,3-od-stotno, prihodnje leto pa 5-odstotno. Javni dolg bo letos znašal 115,1% BDP (prej 115,3%), prihodnje leto pa 117,3% (prej 118,2%), potem pa naj bi se začel postopoma krčiti. Berlusconi je na tiskovni konferenci med drugim napovedal, da vlada namerava oktobra odobriti reformo univerze. Le-ta naj bi postavila »meritokra-cijo v središče akademskega življenja« in naj bi zagotovila »prozornost pri natečajih«. Poleg tega je poudaril, da imata njegova vlada in on osebno velike zasluge za sedanje zbližanje med ZDA in Rusijo. Sicer pa je premier izkoristil tisko- vno konferenco za napad na opozicijo in na tisk. »Naša opozicija je protiitalijanska, saj navija za krizo in noče, da bi Italija izšla iz nje,« je dejal. »V resnici bo Italija po zaslugi te vlade premagala krizo prej kot druge države in bolje od njih. Italijanski tisk bi si moral sneti naočnike, zaradi katerih ne vidi zaslug te vlade,« je pristavil. Berlusconi je naposled povedal, da je prepovedal svojim ministrom, da bi odgovarjali na vprašanja o govoričenjih. »Odslej bomo odgovarjali le na vprašanja o delu vlade, čvekanje bomo prepuščali drugim,« je zaključil. S temi svojimi izvajanji je premier seveda dregnil v sršenje gnezdo. Voditelji opozicije so protestirali, da jih premier zmerja kot »protiitalijansko usmerjene« samo zato, ker govorijo resnico o krizi in ker skušajo dati glas tistim, ki se otepajo s težavami. Odgovorni za gospodarstvo pri Demokratski stranke Pierluigi Bersa-ni pa je kritično ugotovil, da je novi finančni zakon res »lahkoten«, kot zatrjuje vlada, a to zato, ker pušča stvari takšne, kot so, brez rešitev. Minister Giulio Tremonti in premier Silvio Berlusconi na tiskovni konferenci ANSA zdravstvo - Edina prava žrtev doslej naj bi bila v Messini Tretja italijanska posredna žrtev virusa nove gripe RIM - V bolnišnici Bufaldini v Ceseni je včeraj umrla 57-letna pacientka, ki je bila okužena z virusom nove gripe A/H1N1. To je tretji takšen primer v Italiji. Toda včeraj preminula pacientka je imela tudi druge zdravstvene težave, zlasti na dihalih, ki so ji bile najbrž usodne, podobno kot je bilo z Neapeljčanom D.G, ki je umrl 4. septembra: moški je bil sicer okužen z novo gripo, vendar je bolehal tudi na srcu in na ledvicah. Za doslej edino »resnično« žrtev virusa A/H1N1 velja 46-letna Giovanna Russo, ki je umrla prejšnjo soboto v bolnišnici Papardo v Messini. V tem primeru nameravajo natanko preveriti, ali je bila res deležna vse potrebne zdravstvene nege. Zato bodo opravili obdukcijo. V tem sklopu je krajevno javno tožilstvo včeraj razposlalo sodna obvestila vsem zdravnikom, ki so tako ali drugače imeli opraviti s pacientko. Gre pač za dolžno dejanje, da lahko stečejo preiskave. Vsekakor je zanimivo, da zdravstvene oblasti težko pristanejo na možnost, da bi bila gripa kot taka smrtonosna. Podminister za zdravstvo Ferruccio Fazio je na včerajšnjem zaslišanju pred komisijo za socialne zadeve v poslanski zbornici povedal, da je bilo v Italiji doslej 8.133 domnevno obolelih z novo gripo, 2.384 od katerih je bilo potrjenih. Na svetu je po njegovih navedbah bilo doslej skupno kakih 300 tisoč okužb, 3.500 od katerih s smrtnim izidom, v Evropi pa 53 tisoč obolelih, 158 od katerih s smrtnim izidom. Število brezposelnih v Italiji naglo narašča RIM - Posledice gospodarske krize so na trgu dela očitne. Po podatkih zavoda Istat je bilo v drugem trimesečju 2009 v Italiji 378 tisoč zaposlenih manj kot v prvih treh mesecih (-0,3%). V primerjavi z enakim obdobjem v letu prej je upad 1,6-odstoten. Stopnja brezposelnosti se je povzpela na 7,4%, medtem ko je lani v istem času znašala 6,7%. Gre za najvišjo stopnjo brezposelnosti po koncu leta 2005, medtem ko je stopnja zaposlenosti 57,9-odstotna. Senatna preiskava o abortivni tabletki RIM - Parlamentarne skupine senatne komisije za higieno in zdravstvo so soglasno izdale pozitivno mnenje o predhodni preiskavi o uporabi abortivne tabletke, znane s šifro Ru486. Pred poletjem je italijanska agencija za zdravila izdala pozitivno mnenje o prošnji za komercializacijo tabletke. Predsednik komisije Antonio Tommasini je pojasnil, da bo »preiskava tehnično-znanstvene narave«, trajala bo kakih 70 dni, začeli pa naj bi jo že konec tega tedna. Preiskavo bodo izvajali v bolnišnicah, saj abortivne tabletke ne bo v prosti prodaji, temveč jo bodo lahko uporabljali le v javnih zdravstvenih strukturah. Tommasini je poudaril, da preiskava ne bo vplivala na zamik začetka uporabe abortivne tabletke. Italijanska agencija za zdravila je po izreku senatne komisije izdala tiskovno sporočilo, v katerem omenja, da je »pripravljena posredovati vsa potrebna pojasnila o tem etično tako delikatnem vprašanju, vedno seveda ob upoštevanju znanstvenih izsledkov«. Gospa umrla v požaru v zdravstvenem domu RIM - Včeraj dopoldne je v italijanski prestolnici hud požar zajel zdravstveni dom za ostarele Ca-racciolo. Ogenj naj bi se vnel okrog 9. ure zaradi sveče, ki so jo prižgali ob postelji pravkar preminule pacientke. V požaru je umrla 87-letna Loretta Di Ticco, ki se je nahajala v sobi pokojnice. Eno osebo so zaradi hudih opeklin prepeljali v bolnišnico Sandro Per-tini, šest ostarelih pa se je zastrupilo z dimom. Medtem je slabost obšla tudi zdravstvenega direktorja klinike Caracciolo. Leta 2007 je bil zdravstveni dom v kriznem stanju, ker uslužbenci niso prejemali plač. Po protestih je tedaj posegla deželna uprava. rai - Santorova TV oddaja pod vprašajem zaradi Marca Travaglia Annozero: »Farabutti« RIM - Take predstavitve televizijske oddaje na državni televiziji Rai ne pomnijo. Michele Santoro, voditelj oddaje Annozero, ki bi morala steči jutri na drugi mreži, je na včerajšnji tiskovni konferenci sporočil, da se ne bo odrekel svojemu stalnemu sodelavcu, novinarju Marcu Travagliu, čeprav vodstvo državne televizije ni še podpisalo z njim ustrezne pogodbe. »Tra-vaglio bo, na vsak način; če njega ne bo, ne bo niti oddaje Annozero, ker Tra-vaglio je Annozero,« je zažugal prisotnim voditeljem druge mreže Rai. Ti naj bi po njegovem zavlačevali s podpisom pogodbe z očitnim namenom, da bi se znebili desni sredini nevše-čnega novinarja. Santoro je pojasnil, da se je letošnja oddaja porodila v hudih krčih. Pogodbe z drugimi sodelavci so bile podpisane le prejšnji teden, televizijske ekipe so bile dopolnjene šele pred tremi dnevi, je obtožil vodstvo. Direktor druge mreže Massimo Liofredi se je skušal izmazati: do zamud naj bi prišlo izključno »zaradi tehničnih razlogov«, se je izgovoril. Ob čemer je Santoro vzrojil: »Ti si lažnjivec. Ovadi me, če hočeš, a se ti ne bi izplačalo,« je napadel »svojega« direktorja. Liofredi je odgovoril, da ovadbe ne bo, in dodal, da mu taka oddaja, kot je Annozero, ni všeč. Ob čemer je član upravnega sveta Rai Nino Rizzo Nervo ocenil, da je bila predstavitev »simbol italijanske anomalije, saj je res paradoksalno, da direktor predstavi oddajo, ki je ne odobrava«. Prva oddaja Annozero bo nosila naslov Farabutti, ali po naše - barabe. Tako je namreč pred dnevi predsednik vlade poimenoval tiste novinarje, ki ne pišejo tako, kot bi on hotel. Govor bo o svobodi tiska v Italiji in o napadu na svobodo tiska. Med tovrstne poskuse je Santoro uvrstil tudi zavlačevanja pri pripravah na novo sezono njegove oddaje. Danes bosta o oddaji razpravljala glavni direktor Rai Mauro Masi in garant za komunikacije Corrado Calabro. Voditelj oddaje Santoro (desno) in sodelavec Travaglio ansa časopisi - Danes 1. številka Fatto Quotidiano, nov dnevnik (brez gospodarjev) RIM - Danes bo izšla 1. številka novega italijanskega dnevnika Fatto quotidiano. Vodi ga Antonio Pa-dellaro, nekdanji odgovorni urednik l'Unita, ob njem pa bodo o dogajanju v Italiji pisali med drugimi tudi Marco Travaglio, Furio Colombo, Peter Gomez, Mau-rizio Chierici, Oliviero Beha, Francesco Bonazzi, Massimo Fini, Nando Dalla Chiesa, Antonio Tabucchi in številni drugi znani italijanski novinarji in kulturniki. Dnevnik izdaja Založništvo Il Fatto (po istoimenski televizijski oddaji Enza Biagia). Družbeni kapital znaša 600 tisoč evrov, med delničarji so tudi Pa-dellaro (ki je v časopis investiral odpravnino), Trava-glio in sodnik Bruno Tinti. Dnevnik bo izhajal šest dni tedensko na 16 straneh, cena: 1,20 evra. Uredništvo šteje vsega 16 novinarjev, povprečna starost med 30 in 40 leti. Današnja številka bo izšla v 100 tisoč izvodih, dnevno naj bi v kioskih prodali od 5 do 6 tisoč izvodov (vsaj tako je na predstavitveni konferenci zaželel Padellaro). Poleg tega bo Fatto Quotidiano zaživel na spletu, in sicer preko naročnin. Doslej se je na dnevnik naročilo že 28 tisoč oseb. Nad vsakim pričakovanjem, je ocenil pooblaščeni upravitelj Založništva Il Fatto Giorgio Poidomani. Pred meseci, ko je bil nov dnevnik še v zametkih, je s Travagliom stavil, da bo zbral največ tisoč naročnikov. Očitno se je zmotil. 463 Sreda, 23. septembra 2009 TRST / Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu križ - Gasilci so bili včeraj na delu od 5. do 16. ure zgorela v jutranjem požaru Ogenj je bil morda podtaknjen, zapuščeno stavbo so baje občasno uporabljali pribežniki Nekaj generacij Križanov se je včeraj s kančkom nostalgije spominjalo na leta, ko je v razredih kriške podružnice nižje srednje šole Frana Levstika še potekal pouk. Stavba stoji tristo metrov pred marmornatima stebroma na poti proti Nabrežini in je domačinom poznana kot »lega«. Že tri leta je zapuščena, včeraj pred zoro pa jo je razdejal večji požar, ki je gasilce pošteno izmučil. V Križu so se morali zadržati vse do popoldneva. Okrog 5. ure zjutraj so gasilci prejeli klic o požaru v nekdanji kriški šoli. Na prizorišče sta odhiteli ekipi iz Trsta in z Op-čin, z ognjenimi zublji so se spoprijeli s pomočjo treh vozil. Požar so dokončno pogasili nekaj po 8. uri in ob 8.30 je prišlo do prve izmene. Načelnik openske ekipe Franco Colombin je povedal, da je ogenj hudo prizadel približno polovico stavbe, in sicer tisti del, ki gleda proti Križu. Vnelo se je v sobi na zadnji strani stavbe, plameni so nato zajeli bližnje prostore, in sicer streho, lesene tramove in pod ter vmesni prostor za izolacijo. Po gašenju so gasilci, črni od saj, začeli prazniti razrede: skozi okna so metali zoglenele tramove in druge ostanke ter jih močili z vodo. »Dela je še veliko,« je ob 11. uri dejal Colombin, ki je pojasnil, da morajo odstraniti vse ostanke. Zanimalo ga je, ali bodo pod tramovi in opekami našli ostanke kakega ležišča. Vsi so upali, da ne bodo naleteli na človeško truplo. K sreči se to ni zgodilo. Gasilci so se vrnili v kasarne šele ob 16.40, požar je krotilo skupaj 16 mož. Tako gasilci kot nabrežinski karabi-njerji so namreč omenjali, da so stavbo včasih uporabljali brezdomci oziroma pribež-niki, ki so v nekdanji šoli našli začasno prenočišče. Eno od oken je nekdo razbil s kamni, nabrežinski karabinjerji pa so se spomnili, da je bilo okno razbito že julija. Po njihovem je mogoče, da je požar podtaknila človeška roka, morda nehote. Pozimi je na podoben način zgorela zapuščena stavba nad Sv. Ivanom (pod kamnolomom Fac-canoni), potem ko jo je neznani nočni gost skušal segreti z improviziranim ognjiščem. Dejanske vzroke včerajšnjega požara bodo vsekakor ugotavljali preiskovalci. Zapuščeno šolo si je včeraj zjutraj ogledal predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel, na njegov poziv pa je takoj prihitel tudi tržaški župan Roberto Dipiazza. Stavba je namreč last Ob- Gasilci na delu v zapuščeni kriški šoli KROMA čine Trst. Občinska tehnika sta povedala, da je bila šola prazna, vseeno pa so jo vzdrževali, negovali so tudi travo na dvorišču. Bruno Rupel je razložil, da so šolsko poslopje uporabljali, ko so bila v ostalih šolah na vrsti popravila (npr. v kriški osnovni šoli Alberta Sirka in v italijanski osnovni šoli v Sesljanu). Stavba med Križem in Nabrežino ima zanimivo zgodovino. Zgradili so jo za časa Avstro-Ogrske, leta 1898. Tedaj so zemljišče razlastili kriški srenji, v zgradbo pa se je vselila italijanska Lega Nazio-nale, ki je ustanovila svoj zasebni otroški vrtec. Po koncu prve svetovne vojne in vse do italijanske kapitulacije leta 1943 je vrtec gostil še druge dejavnosti, v njem so se srečevali tudi člani fašistične otroške organizacije Opera Nazionale Balilla iz Križa, Nabrežine in okolice. Leta 1945, ko je tržaška pokrajina prešla pod zavezniško upravo, so v poslopju ustanovili slovensko in italijansko nižjo srednjo šolo. Slovenska šola je bila najprej podružnica nabrežin-ske šole Iga Grudna, pozneje pa proseške šole Frana Levstika. Pred mnogimi leti so zaradi pomanjkanja dijakov najprej zaprli slovensko podružnico, januarja 2006 pa še italijansko. (af) APrimorski ~ dnevnik V Dolini ustanovitev Čezmejnega omizja miru V Dolini bo v dvorani občinskega sveta v petek ob 11.30 srečanje za ustanovitev Čezmejnega omizja miru med italijanskimi, slovenskimi in hrvaškimi lokalnimi ustanovami. Srečanje sledi pobudam, ki so bile 10. decembra lani med občinama Sežana in Trst ob obletnici Izjave o človekovih pravicah in čezmejni pobudi ob 5. koncertu za mir, ki je bil v Zgoniku 24. julija letos. Namen srečanja je postaviti temelje za ustanovitev Čezmejnega omizja miru med lokalnimi ustanovami in zainteresiranimi združenji, začenši s sodelovanjem pri Svetovnem pohodu za mir in nenasilje. Pohod bo od Balkana do Hrvaške, Slovenije in Italije od 6. do 9. novembra letos in bo med drugim pod pokroviteljstvom evropskega komisarja za širitvene procese EU Ol-lija Rehna. Odpade današnji obisk Pierluigija Bersanija Kandidat za državnega tajnika Demokratske stranke Pierluigi Bersani zaradi gripe danes ne bo obiskal dežele Fur-lanije-Julijske krajine. Zato odpade tudi za danes ob 18. uri napovedani javni shod v tržaškem hotelu Savoia. Pri Banih drevi srečanje o regulacijskem načrtu Vzhodnokraški rajonski svet prireja drevi ob 20.30 v kulturnem domu pri Banih (hišna številka 6) informativno srečanje o tržaškem regulacijskem načrtu, ki bi v primeru sprejetja močno prizadel to vas. Uvodoma bodo zastopniki sosveta predstavili urbanistični načrt, nato bo govor o ugovorih in pripombah, ki jih lahko vložijo tako občani kot nosilci kolektivnih interesov (npr. društva). Jutri ob 20.30 bo podobno srečanje na Padričah (Gozdna zadruga). Bazen v Nabrežini Na Krasu od nekdaj primanjkuje bazen, ki bi se ga lahko posluževali prebivalci kraške planote. Predsednik Združenja tržaških socialističnih liberalcev Alessandro Perelli in član vodstva Claudio Di Giorgio (sicer bivši de-vinsko-nabrežinski občinski svetnik) predlagata zato gradnjo bazena na Krasu. Po njunem mnenju temu najbolj ustreza devinsko-nabrežinska občina, projekt pa bi morali finančno kriti Dežela Furlanija-Julijska krajina, Pokrajina Trst in italijanski olimpijski odbor Coni. univerza za tretje življenjsko obdobje - Predstavili letošnjo ponudbo Letos kar 45 predmetov in 40 delavnic Ob tržaškem sedežu in miljski podružnici letos tudi tečaji v nabrežinski Kamnarski hiši - Največ zanimanja za tuje jezike: med novostmi tudi tečaj slovenskega jezika Letošnje študijske programe je predstavil predsednik Ugo Lupattelli KROMA Petinštirideset predmetov, štirideset delavnic ...za skupnih sto osemdeset tečajev: s temi številkami se letos ponaša tržaška univerza za tretje življenjsko obdobje (Universita della terza eta Danilo Dobrina). Ponudbo so včeraj predstavili tako novinarjem kot »študentom«, danes ob 16. uri jo bodo v Kamnarski hiši v Nabrežini, jutri (ob isti uri) pa še v miljski dvorani Millo. Kot je pojasnil predsednik Ugo Lu-patelli, je za njegovo univerzo sicer značilno, da jo obiskujejo študentje »zrelih let«, okolje pa je kljub temu zelo živahno. Srednja starost tečajnikov se iz leta v leto niža, med njimi je veliko petde-setletnikov, večino pa predstavljajo tisti, stari med šestdeset in sedemdeset let; najmlajši tečajnik je vsekakor »star« trideset let, najstarejši pa triindevetdeset. Lani je univerzo obiskovalo tisoč petsto ljudi, letos upajo, da bodo število še povečali. Popoln spored razpoložljivih tečajev je na voljo na spletni strani www.uni3trieste.it, ponudba pa je res raznolika: od tujih jezikov do književnosti, sodobne filozofije, krajevne zgodovine, morske biologije, uporabne kemije, medicine, spolnosti, slikarstva, keramike, šivanja, petja, kuhanja in celo trebušnih plesov. Največ povpraševanja vlada vsekakor za tuje jezike, informatiko in ustvarjalne delavnice. Med letošnjimi razveseljivi novostmi je tudi zače-tniški tečaj slovenskega jezika, ki bo potekal v Trstu. Šolnina je na univerzi za tretje življenjsko obdobje skoraj simbolična in se suče med 25 in 100 evri, to pa zato, ker si vodstvo prizadeva, da bi bilo znanje res dostopno vsem; večina učnega osebja zato sodeluje na prostovoljni ravni. Predavanja potekajo letos na treh različnih sedežih: večina v Trstu (v Ulici Corti, med ulicama Lazzaretto Vecc-hio in Universita), nekateri pa tudi v Miljah in nabrežinski Kamnarski hiši. Kot je pojasnil predsednik Lupattelli, bi radi v Nabrežini uvedli tudi predavanja v slovenskem jeziku, za to pa potrebujejo slovenske predavatelje-prostovoljce ... (pd) 8 Sreda, 23. septembra 2009 TRST / skgz - Na srečanju z deželnim sindikatom Cgil prikazali splošno finančno stanje Prihodnje leto tretjina manj sredstev za manjšino? Stabilnost ustanov lahko zagotovi le organska rešitev sistema javnega financiranja Prihodnje leto grozi slovenski narodni skupnosti znižanje finančnih prispevkov za tretjino, kar bi pomenilo hud udarec za celotno manjšinsko organiziranost. To so poudarili včeraj na sedežu Slovensko-kulturno gospodarske zveze, na katerem sta se srečali deželni vodstvi krovne organizacije in sindikata CGIL ter analizirali splošno finančno stanje v manjšini. Delegacijo CGIL so sestavljali član deželnega tajništva CGIL Renato Kneipp, deželni tajnik področnega sindikata CGIL-SLC Dario Scarpa in pokrajinska tajnica CGIL-SLC Mirella Iacone. Izpostavili so veliko zaskrbljenost zaradi kriznega stanja nekaterih slovenskih ustanov, ki lahko v skrajnem primeru privede tudi do krčenja delovnih mest. Tudi predsednik SKGZ Rudi Pavšič in člani vodstva Ace Mermolja, Livio Semolič, Dorica Kresevič in Marino Marsič so izrazili zaskrbljenost nad številnimi zarišči finančne krize, ki se kažejo v zadnjih mesecih in ki se jim bodo gotovo pridružili novi, če bo rimska vlada uresničila proračunsko nižanje prispevkov v okviru zaščitnega zakona. Po Pavšičevem mnenju je trenutna situacija najslabša v zadnjem obdobju in samo organska rešitev sistema javnega financiranja manjšine lahko zagotovi ekonomsko stabilnost ustanov in za-jamči delovna mesta. Ob številnih perečih problemih so se posebej dotaknili Slovenskega stalnega gledališča, Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje in Primorskega dnevnika. Trenutno sta SSG in SDZPI prioriteti, ker se bližajo pomembne zapadlosti, ki so ključnega pomena za obstoj obeh ustanov. Pri SSG je nujno poiskati dialog s krajevnimi javnimi upravami. Te morajo dokončno sprejeti zakonska določila, saj v dani situaciji vodstvo gledališča ni v stanju zagotoviti nemotenega poteka sezone, kar postavlja v velike težave tudi vprašanje zaposlenih v osrednji manjšinski kulturni ustanovi. S tem v zvezi sta obe strani soglašali, da so za zdajšnje krizno stanje v največji meri odgovorne krajevne uprave, in sicer Pokrajina Trst, Občina Trst in Dežela FJK, ki ne upoštevajo zakonskih predpisov o financiranju SSG. Za rešitev položaja SDZPI si je SKGZ veliko prizadeval in sledil razvoju kriznega stanja. Njegova glavna skrb je bila, da bi zavod ohranili in mu preprečili morebitno zaprtje. Zdaj je skrb upravnega sveta zavoda, ki mora pripraviti program za prihodnost in začrtati smernice nadaljnega razvoja SDZPI. Ob dejstvu, da je še vrsta odprtih vprašanj, ki gredo preko izrazito manjšinske problematike, se bosta vodstvi srečali v prihodnjih mesecih, da bi ocenili vlogo obeh sredin tudi v povezovanju obmejnega prostora oz. obeh držav in izpostavili nekaj problematik, ki so vezane tudi na načrtovane infrastrukturne in gospodarsko-razvojne načrte. Srečanje z deželnim sindikatom CGIL na sedežu SKGZ KROMA nabrezina Deželni prispevek za lansko neurje Dežela Furlanija-Julijska krajina bo prispevala 40 tisoč evrov za kritje stroškov po ujmi, ki je lani prizadela devinsko-na-brežinsko občino. Vest je posredoval javnosti deželni svetnik Piero Tononi, ki je zanjo izvedel od deželnega odbornika za civilno zaščito Riccarda Riccardija. Deželni prispevek v vrednosti 40.089,24 evra bo iz deželnega sklada za civilno zaščito in se nanaša na posledice hudega neurja, ki je povzročilo gmotno škodo 8. in 9 avgusta lani ter 7. septembra lani. Dežela FJK bo posredovala denar za kritje 25 odstotkov stroškov, ki so bili v vrednosti 160.356,94 evra. S tem denarjem namerava devinsko-nabrežinska uprava delno kriti naložbe za obnovo vrtca v Devi-nu, vrtca v Sesljanu in osnovne šole v Nabrežini, ki jih je neurje še najbolj prizadelo. združenje cacit - Tečaj o novih predpisih za priseljence Prostovoljci spoznavajo nove zakone Združenje CACIT spodbuja integracijo in podpira društva različnih skupnosti - Za Faghija Elmija so novi predpisi odraz ideologije, ki ustvarja preplah Pri tržaškem združenju CACIT, v katerega je včlanjenih 14 društev raznih skupnosti priseljencev, poteka tridnevni tečaj o novih zakonskih predpisih t. i. »varnostnega paketa«, ki so ga dokončno uzakonili letos poleti. Tečaj je namenjen članom združenja in vsem prostovoljcem ter študentom, ki delajo s priseljenci in se ukvarjajo z njihovimi problemi. Tečajniki spoznavajo nove predpise in spremembe, ki jih uvaja avgustovski zakon. Tečaj, ki se je začel včeraj in se bo zaključil jutri, obiskuje 40 ljudi. »Tako veliko zanimanje nas je presenetilo, naša dvoranica v Ul. sv. Frančiška je zdaj pretesna,« pravi tajnik združenja CACIT Ahmed Faghi Elmi. »Za organizacijo tečaja smo se odločili, ker uvaja zakon pomembne novosti, povzetke katerih smo brali samo v časopisih,« dodaja. Včeraj je Walter Citti (združenje pravnih študij o priseljencih ASGI) govoril o novostih v kazenskem zakoniku, predvsem glede uvedbe kaznivega dejanja ilegalnega priseljevanja in poostritve predpisov v zvezi z izgoni. Danes bo izvedenka Paola Tessitori predavala o drugih novo- hui Nader Akkad stih (o državljanstvu, dovoljenju za bivanje ipd.), jutri pa bo sklepni poseg imel odgovorni za priseljevanje na tržaški pre-fekturi: Giovanni Maria Leo bo predstavil nove postopke za družinsko združevanje. Tajnik združenja CACIT Faghi El-mi meni, da so novi predpisi odraz dolo- čene ideologije, ki ustvarja preplah in ne rešuje glavnih problemov: »Zelo smo zaskrbljeni nad trenutnim ozračjem v državi. Napadi na muslimansko skupnost po umoru v Pordenonu in pobuda Daniele Santanche pred milansko mošejo so slabi znaki. Tudi jaz sem musliman, moja vera pa umorov sploh ne odobrava. Porde-nonski dogodek sodi v sfero osebnih in družinskih problemov, ki niso povezani z religijo.« Po njegovem bi morali zakoni spodbujati tudi integracijo, ne pa zgolj ovirati priseljencev, ki želijo postati italijanski državljani. Predsednik CACIT Nader Akkad je pojasnil, da je cilj združenja promovirati družbeno integracijo migrantov, in sicer z vrednotenjem posameznih društev, ki jih zastopajo. Včlanjena društva so: itali-jansko-somalijsko kulturno društvo Sagal, italijansko-arabsko prostovoljno društvo Addiwan, društvo za italijansko-perujsko kooperacijo ACIP, rusko kulturno društvo Ruski dom, Islamski kulturni center, ita-lijansko-iransko društvo Shahrazad, društvo kulturnih posrednikov Interethnos, senegalsko kulturno društvo ASTP, dru- i < J A V ! S. M fit Ahmed Faghi Elmi štvo Zavoda združenega sveta Mondo 2000, italijansko-albansko društvo Iliria, inštitut za kooperacijo in razvoj Italia-Moldavia, inštitut za kooperacijo med Italijo in Bosno in Hercegovino Most, itali-jansko-albansko društvo v podporo ženskam Camminiamo insieme in kulturno društvo La tenda della luna. (af) ■ W l%l lnrf ■ I Ifl ■ V I uj W W I J U I I I— IUVJI.V\.IIIIII W uj V- Lj V- I I I i— U V l\IJU\.V. VUI I li_U U V_ lil I v/jvu V J V L UV.IU Skupaj za družbeno integracijo najšibkejših Pokrajina bo spodbujala koriščenje štipendij in tečajev za usposabljanje in ugotovila podjetja, zdravstveno podjetje pa bo monitoriralo potek usposabljanja Pokrajinska odbornica za aktivne politike dela Adele Pino in direktor tržaškega zdravstvenega podjetja Franco Rotelli sta včeraj na sedežu tržaške pokrajine podpisala operativni protokol, katerega cilj je vključitev hendi-kepiranih in prizadetih oseb v svet dela oz. olajšanje usmerjanja ter srečanje ponudbe in povpraševanja po delu. Vse to z namenom, da se olajša integracijo najšibkejših članov družbe. V čem sestoji novi dogovor, ki drugače ni prvi primer sodelovanja med tema dvema ustanovama? Po eni strani se pokrajinska uprava obvezuje, da bo spodbujala vključevanje hendi-kepiranih in prizadetih oseb v svet dela s pomočjo koriščenja štipendij in tečajev za usposabljanje z namenom, da se pri koristnikih utrdijo poklicne sposobnosti in se jim tako omogoči službo. Pokrajinska služba za vključevanje v svet dela pa bo imela nalogo ugotoviti podjetja, ki so pripravljena zaposliti oz. vzeti na prakso prizade- te osebe, ter vanje vključiti tečajnike in preveriti, kako delo poteka. Po drugi strani pa se službe, ki delujejo v okviru zdravstvenega podjetja in ki imajo v oskrbi prizadete osebe, obvezujejo, da bodo s pokrajinskimi uradi sodelovale tudi tako, da bodo uresničevale projekte s točno določeno ciljno publiko, pri čemer bodo monitorirale potek usposabljanja. Pri tem bo zdravstveno podjetje tudi dalo na razpolago osebje, po potrebi pa bo nudilo tudi specifično zdravstveno pomoč glede na patologijo oz. težave posameznih tečajnikov. Omeniti je treba tudi, da je od januarja do avgusta letos tržaška pokrajina vložila 83.000 evrov v organizacijo 28 tečajev usposabljanja in 45 delovnih štipendij v korist hendikepi-ranih oseb. Za prizadete pa so uvedli 37 tečajev, ki se tako pridružujejo šestim, ki so jih svojčas že uvedli zahvaljujoč se pokrajinski službi za vključevanje v svet dela. Protokol sta podpisala pokrajinska odbornica za politike dela Adele Pino in direktor zdravstvenega podjetja Franco Rotelli (na sredi) KROMA / TRST Sreda, 23. septembra 2009 9 slovensko stalno gledališče - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Žekš: »Ukinitev SSG bi pomenila katastrofo!« »A ne bi bilo prav, da bi ga Slovenija financirala, saj je del italijanske mreže gledališč« »Ukinitev Slovenskega stalnega gledališča bi za zamejstvo pomenila katastrofo.« Tako je ocenil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš v izjavi za Slovensko tiskovno agencijo. Minister pa je poudaril, da je SSG kot vrh kulture v zamejstvu izjemno pomembno, a ne bi bilo prav, da bi ga Slovenija financirala, saj je del italijanske mreže gledališč. V zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti italijanskih oblasti - zlasti Občine Trst in tržaške pokrajine - je minister Žekš dodal, da je pisal predsedniku Furlanije-Julij-ske krajine Renzu Tondu, in sicer s prošnjo, da posreduje pri italijanskih oblasteh. Sicer na ministrstvu trenutno še čakajo na zadnje informacije iz uprave SSG, nato pa se bodo skupaj z vlado odločili o nadaljnjem ravnanju. Slovenija ima po ministrovih besedah «kljub krizi toliko denarja, da bi lahko sofinancirala gledališče, a to ne bi bilo prav». Slovenija zaenkrat krije okrog 10 odstotkov proračuna gledališča, ki po ministrovih besedah zadostuje za kritje «manjšinskega dela». Predsednica Združenja dramskih umetnikov Slovenije Alenka Pirjevec pa je opozorila, da približno deset igralcev ne bo moglo podpisati pogodb, ker ni zagotovil za finančna sredstva. Poudarila je, da »ne gre le za manjšinsko, pač pa slovensko vprašanje«. Pojasnila je, da v SSG delujejo tudi slovenski državljani, »razpeti med Ljubljano in Trstom«, spomnila pa je tudi na številne slovenske režiserje, scenografe in glasbenike, ki sodelujejo s SSG. »Tržaško gledališče je sestavni del slovenskega gledališkega prostora,« je poudarila, in dodala, da se za to kot predsednica Združenja dramskih umetnikov Slovenije zavzema za sistemsko ureditev položaja, saj se zgodba po njenih besedah že leta ponavlja. (STA) Levo: minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žeks; desno: sezona 2008/2009, Zaljubljeni v smrt KROMA pobuda clandestino day - V petek tudi v Trstu V Domu kultur v Ul. Orlandini koncert proti rasističnim politikam Ob vsedržavnem dnevu protesta proti vladnemu odloku o varnosti, poimenovanem Clandestino Day, ki bo potekal v petek, prireja tržaški odbor »Noi non segnaliamo!« (»Mi ne sporočimo!«) v Domu kultur v Ul. Orlandini 38 ob 21. uri koncert proti rasističnim politikam s skupinama I RiPiDi in Etoile Filante. Pobudo so včeraj opoldne v knjigarni Feltrinelli predstavili Pierpaolo Brovedani za odbor »Noi non segnaliamo!«, Daniela Gerin za Italijansko društvo za medicino migracij in drugi pobudniki (na sliki KROMA), ki opozarjajo, da bo koncert priložnost, da se ponovno izrazi nasprotovanje uvedbi kaznivega dejanja nezakonitega priseljevanja, ki ne bo prispevalo k upočasnitvi pojava priseljevanja in bo imelo dramatične posledice na področju pravic osebe, kar je v pravni državi nesprejemljivo. S tem želijo izraziti nasprotovanje tudi zakonskemu predlogu deželnega svetnika Severne lige Danila Narduzzija, ki po mnenju nasprotnikov hudo zapostavlja ne le zakonite priseljence, ampak na splošno ljudi brez stalnega bivališča. Kontovel: predstavitev zbornika o Julijski Benečiji V Društveni gostilni na Kontovelu bodo jutri predstavili zbornik Vene-zia Giulia - La regione inventata (Julijska Benečija - izmišljena dežela) ki je izšel lani pri videmski založbi Kap-pavu. Publikacija se oblikuje okoli evokativne ali pozabne moči, ki jo lahko ima neko ime. Okoli geografskega imena se spletajo poglobitve in razmišljanja skupine raziskovalcev iz Trsta in Furlanije. Italijanska vzhodna meja danes sovpada z ozemljem Dežele Furlanije - Julijske Krajine, ki je v njeni kompleksnosti še vedno težko dojemljiva za miselnost in predstave povprečnega Italijana. Velika večina Italijanov ne pozna zgodovinskih razlogov današnje stvarnosti in ni niti v stanju, da bi jo geografsko umestila. Zbornik hoče ponuditi vrsto gradiv za resnično poznavanje stvarnosti »vzhodne meje«. Na predstavitvi, ki se bo začela ob 20.30, bodo sodelovali Roberta Mic-hieli, Giuliano Zelco, Alessandra Kersevan, Piero Purini in Sandi Volk. Ivo Petkovšek in knjiga o Karantaniji Pod pokroviteljstvom italijanskega ministrstva za kulturne dobrine in v sodelovanju z založbo Edizioni Italo Svevo iz Trsta, vabi SKRD Jadro iz Ronk na predstavitev knjige dr. Iva Petkovška Elevazione ed insedia-mento del principe-vojvod proto-sloveno in Carantania. O delu bo ob prisotnosti avtorja govorila prof. Teresa Tonchia s tržaške fakultete za politicne vede. Predstavitev bo v soboto, 26. septembra 2009, ob 18. uri v knjigarni James Joyce na železniški postaji v Trstu. Nov poveljnik železniške policije ima bogate izkušnje Tržaški župan Roberto Dipiazza je včeraj v sinji dvorani županstva sprejel novega deželnega poveljnika železniške policije Raula Carnevaleja, ki je dospel v Trst pred kratkim. Župan je gostu opisal glavne točke, okoli katerih se vijejo načrti za razvoj mesta ter mu zaželel dobro delo. 57-letni Carnevale, ki je po rodu iz Kalabrije, je v preteklosti delal tudi v kriminalistični policiji (v sekciji Interpol) in v direkciji za preiskovanje mafije v Rimu. V 80. letih je prejel priznanje po uspešni preiskavi o atentatu na papeža Janeza Pavla II., zatem se je izkazal v preiskavi, ki je privedla do prijetja skupine mafijcev v Nemčiji. sacile - Na deseti zborovski reviji Cori in festa v pordenonski pokrajini Zbor Tončka Čok kar trikrat zapel Mladi pevke in pevci lonjerskega zbora so pod vodstvom Manuela Purgerja predstavili občinstvu raznolik program slovenskih narodnih in drugih pesmi Preteklo nedeljo je potekala v mestecu Sacile deseta revija zborov iz por-denonske pokrajine Cori in festa. Revije se je udeležilo 26 domačih in šest gostujočih zborov, med katerimi je kot predstavnik ZSKD-ja uspešno nastopil tudi zbor Tončka Čok iz Lonjerja. Revijo prireja vsako drugo leto Zveza italijanskih zborovskih društev (USCI) iz Pordenona, ki je letos med drugim praznovala trideseto obletnico delovanja. Revija se je po več letih spet odvijala v očarljivem mestecu Sacile, ki leži ob reki Li-venza in je s svojo dragoceno zgodovinsko, umetnostno in kulturno dediščino predstavljalo sugestivno ozadje celotni pobudi. Revija je potekala v celoti v enem dnevu in imela za kuliso prelepe trge, cerkve in palače mesteca Sacile. Zbori so nastopali na več kot desetih lokacijah in zborovsko petje je tako odmevalo po vseh mestnih kotičkih. Zbor Tončka Čok je nastopil celo trikrat, saj je s tem prijazno priskočil na pomoč organizatorjem. Z dodatnim nastopom je namreč nadomestil enega izmed domačih zborov, ki je le teden dni pred revijo žal odpovedal svojo udeležbo. Pod vodstvom svojega mladega dirigenta Manuela Purgerja se je lonjerski zbor predstavil občinstvu z raznolikim programom in zapel tako slovenske narodne pesmi iz naših krajev in okolice kot tudi tržaške italijanske narodne ter moderne skladbe v slovenskem, hrvaškem in angleškem jeziku. Zvečer je bil na sporedu še zaključni koncert, na katerem so se vsi zbori še zadnjič predstavili vsak s po eno pesmijo. Zbor Tončka Čok je pred številno publiko na glavnem trgu zapel Beethovnovo Odo radosti in se tako poslovil od krasne pobude, kakršna je Cori in festa. Bodisi občinstvo kot organizatorji so pohvalili mlade pevce in povedali, da jim daje posebno zadovoljstvo, ko prisluhnejo kvalitetnim izvedbam mladih glasov. Lonjerskemu zboru bo to gotovo v spodbudo za nadaljnje delovanje. Pohvala gre tudi prirediteljem, saj je organizacija s takim številom nastopajočih in tolikšnimi različnimi prizorišči gotovo vse prej kot preprosta. (dk) Lonjerski zbor Tončka Čok v Sacileju 10 Sreda, 23. septembra 2009 TRST / zgodovina - Zanimiva predavanja Od danes do petka »zgodovinska gradbišča« Italijansko društvo za preučevanje sodobne zgodovine (SISSC) odpira danes v Trstu peto državno srečanje o sodobni zgodovini - Cantieri di storia 2009. Do petka bo o najrazličnejših zgodovinskih temah spregovorilo okrog 250 predavateljev, v prvi vrsti zgodovinarjev in raziskovalcev. V sklopu res zanimivega sporeda, ki je v celoti dostopen na spletni strani www.sisco.it, je tudi nekaj tako imenovanih izrednih seminarjev, ki so odprti širši publiki. Tako bodo danes ob 18. uri v Muzeju Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII) govorili o poučevanju sodobne zgodovine na obmejnih območjih. O zgodovinopisnih težavah in didaktičnih perspektivah se bodo pogovarjali Včeraj danes Danes, SREDA, 23. septembra 2009 SLAVOJKO Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 19.01 - Dolžina dneva 12.08 - Luna vzide ob 12.30 in zatone ob 21.03 Jutri, ČETRTEK, 24. septembra 2009 NADA VREME VČERAJ: temperatura zraka 27,5 stopinje C, zračni tlak 1023,4 mb raste, veter 20 km na uro severovzhodnik, vlaga 40-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 22,9 stopinje C. ci3 Lekarne Do sobote, 26. septembra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Korzo Italia 14 - 040/631661, Oširek Vardabasso 1 - 040/766643, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040/232253. Božje polje - 040/225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Rossetti 4, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Božje polje 1 - 040/225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 4 - 040/3475502. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Q Kino AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »L'era glaciale 3 - L'alba dei di-nosauri 3D«. ARISTON 17.00, 18.45, 20.30 »Il Cosmonauta«; 22.00 »Videocracy - Basta apparire« (Benetke - Festival kina 2009). CINECITY - 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Pelham 1-2-3: Ostaggi in metropolitana«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Basta che funzioni«; 15.55, 18.00, 20.05, 22.10 »The Informant!«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »G.I. Joe - La na-scita dei cobra«; 18.50 »Il grande so-gno«; 18.05, 22.15 »Drag me to hell«; 15.50, 20.00 »Segnali dal futuro«; 21.30 »Ricatto d'amore«; 16.00, 17.00, 18.00, 20.00, 22.00 »L'era glaciale 3 -L'alba dei dinosauri 3D«. Franco Cecotti, Marta Ivašič, Alessandra Russo, Fulvio Salimbeni, Roberto Spazzali in Anna Maria Vinci. Med jutrišnjimi dogodki velja omeniti predavanje - lectio magistralis, ki ga bo na Pomorski postaji predstavil Gilberto Corbellini z rimske univerze La Sapienza; osrednja tema bo imunologija in njeni kulturni ter družbeni vplivi. V petek (od 9. dalje) bo v Narodnem domu vzporedno potekalo kar osem seminarjev. Tistega o fojbah bo koordiniral Gorazd Bajc z Univerze na Primorskem: o tržaških, istrskih in slovenskih breznih bodo razpravljali Darko Dukovski, Jože Pirjevec, Ne-venka Troha in Roberto Spazzali. FELLINI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Ricatto d'amore«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Basta che funzioni«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.50 »Tris di donne & abiti nu-ziali«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Il grande sogno«. KOPER - KOLOSEJ - 17.00 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov (podnapisi)«; 17.30, 19.40, 21.50 »Okrožje 9«; 18.50, 21.30 »Državni sovražniki«; 20.10, 22.00 »Brez povratka 4-3D«; 16.00 »Garfield in festival zabave«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pelham 1-2-3: Ostaggi in metropolitana«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The Informant!«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »G.I. Joe - La nascita dei cobra«; Dvorana 4: 16.30, 20.30 »L'Era glaciale 3 - L'alba dei dinosauri«; 18.15, 22.15 »Il cattivo tenente«; 22.15 »Segnali dal futuro«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Pelham 1-2-3: Ostag-gi in metropolitana«; Dvorana 2: 17.50, 19.50, 22.10 »G.I. Joe - La nascita dei cobra«; Dvorana 3: 17.50, 20.10, 22.10 »Basta che funzioni«; Dvorana 4: 17.45, 20.10, 22.10 »Il grande sogno«; Dvorana 5: 17.30 »L'era glaciale 3: L'alba dei dino-sauri«; 20.00, 22.00 »Videocracy -Basta apparire«. 9 Šolske vesti SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj po višješolski diplomi v sodelovanju s podjetji: tehnike administrativnega vodenja osebja 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience, štipendija 2,3 evrov za vsako uro prisotnosti na delovni praksi, tečaj brezplačen). Tečaj je financiran s sredstvi Evropskega socialnega sklada in bo potekal na tržaškem sedežu SDZPI, ul. Ginnastica 72. Rok vpisovanja do 25. septembra. Vpis in dodatne informacije na tel. št. +39 040-566360 ali info@sdzpi-irsip.it. Več na spletni strani www.sdzpi-irsip.it. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so bile v ponedeljek, 21. septembra, na vseh slovenskih ravnateljstvih objavljene začasne zavodske (ravnateljske) lestvice učnega osebja. Rok za morebitne prizive in ugovore zapade 1. oktobra. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), uporabljati tehnične in računovodske standarde računovodskega nadziranja (80 ur), tehnike in orodja prevajanja (60 ur), vrednotenje turizma na krasu (80 ur). Tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na tržaškem sedežu SDZPI, ul. Ginna-stica 72. Rok vpisovanja do 16. oktobra. Vpis in dodatne informacije na tel. št. +39 040-566360 ali info@sdzpi-irsip.it. Več na spletni strani www.sdzpi-irsip.it. M Izleti DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na izlet v Kumrovec, Podsredo in Olimje v nedeljo, 4. oktobra. Odhod predviden iz Milj (avtobusna postaja) ob 6.uri, iz Korošcev ob 6.15, iz Žavelj ob 6.30, vrnitev v Milje pa okoli 21.ure. Cena 45,00 evrov vključuje avtobus, vodiča, vodene obiske, vstopnine, kosilo s pijačo. Za informacije in vpisnine je na razpolago gospa Vesna , tel.št. 040-271862 (ura kosila). Potrditi udeležbo najkasneje do nedelje, 27. septembra. Obvezna osebna izkaznica. IZLET NA KOROŠKO - Župnija Sv. Križ pri Trstu prireja izlet na Koroško v nedeljo, 27. septembra. Obiskali bomo svetišče pri Gospe Sveti (kjer bo tudi sv. maša), Gosposv. Polje in Bilčovs (kjer bo kosilo). Za informacije in vpisovanje: župnijski urad v Križu, tel. št.: 040-220332 v popoldanskih oz. večernih urah (tel. tajnica). IZLET SPDT NA CUAR - SPDT vabi v nedeljo, 27. septembra, na goro Cuar (1476m) in na ogled jezera Cornino. Z osebnimi avtomobili, na razpolago bo tudi društveni kombi, se bodo udeleženci podali do sedla Quel di Forc-hia (884m) in od tod povzpeli na vrh gore Cuar. Predviden je 4 urni pohod. Odhod s trga v Sesljanu ob 8. uri. Izlet vodi Marinka Pertot. Za rezervacijo v kombiju pokličite na tel. 040220155 (Livio) ali 040-2176855 (Vojka). KONZORCIJ TRŽAŠKIH ČEBELARJEV organizira v soboto, 3. oktobra, poučen izlet na sejem »Attrezzi e miele« v Lazise. Cena na osebo 10,00 evrov. Izleta se lahko udeleži tudi kdor ni čebelar. Za informacije poklicati na tel. št. 040-2158246 (Settimi), ali 040211790 (Hussu). DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi na svoj tradicionalni jesenski izlet v nedeljo, 4. oktobra. Obiskali bomo samostan Stična na Dolenjskem, kjer bo v bližini kosilo, ter Valvazorjev grad Bogenšperk pri Litiji. Za informacije in vpisnine na tel. št.: 040-228274 Rado in 040228924 Sergio, ob uri kosila. ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAME organizirajo v ponedeljek, 5. oktobra, romanje na Brezje in v Ljubno k »Mariji udarjeni«. Sledijo sama presenečanja. Odhod avtobusa iz trga Oberdan ob 6.45, iz Sesljana ob 7.00, iz Sv. Križa ob 7.05, s Proseka ob 7.10, z Občin ob 7.20. Za vpis in informacije pokličite na tel. št.: 040-220693 oz. 347-9322123. 0 Prireditve RADIJSKI ODER obvešča, da se bo 12. Gledališki vrtiljak ponovno zavrtel v nedeljo, 27. septembra. Na sporedu bo igra Mala morska deklica v izvedbi Male gledališke šole Ma-tejke Peterlin iz Trsta. Prva predstava ob 16. uri (red sonček) in druga ob 17.30 (red zvezda). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. BAMBIČEVA GALERIJA: fotografska razstava Petra Cvelbarja »Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage«. V sodelovanju s Skladom Mitja Čuk, DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra, PO-PE 10.00-12.00 in 17.0019.00, Opčine, Proseška ul. 131, tel. 040-212289. KRUT, vabi v torek, 29. septembra ob 17. uri na predavanje »Negujmo spomin tudi v zrelih letih«. Predavala bo prof. Vali G. Tretnjak, spec. klin. psihologije in nevropsihologije. Zaželje-na prijava, prednost imajo člani! Informacije na sedežu, v ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. V NARODNEM DOMU bo do 9. oktobra pod naslovom »Zvoki kamna« razstavljal kiparska dela Pavel Hro-vatin. Urnik od ponedeljka do petka: 17.30-19.30, ob sobotah in nedeljah zaprto. Ogled razstave v jutranjih urah je možen po dogovoru: tel. št. 349-1281225. SKD BARKOVLJE, ulica Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v četrtek, 1. oktobra, ob 20.30 na otvoritev razstave Magde Starec Tavčar: »Smeri«. Predstavitev Filip Fischer. Glasbena kulisa brata Suppani: kitara in violina. Urnik raz- ZKB<ü 1Qf\Q crédito coopérât!«» del carao IZ/UO zadruna kraška banka ZADRUZNA KRAŠKA BANKA vabi cenjene člane in stranke na otvoritev novih prostorov PODRUŽNICE PRI DOMJU na št.289/a v petek, 25.9.2009 ob 18. uri Vljudno vabljeni! stave: od ponedeljka do petka 17.0019.00, v soboto in nedeljo 10.30-12.30. Konec razstave nedelja, 18. oktobra. S Poslovni oglasi PRODAM HIŠO z vrtom v Rep- niču. Tel.: 335-6948813 H Mali oglasi DEKLE IŠČE ZAPOSLITEV kot varuška, eventuelno tudi pomaga pri pisanju nalog. Tel. 340-276275. IŠČEM KNJIGO »Pregled slovenskega slovstva« - Kos. Tel. 338-4679712. KUPIM majhno kromatično harmoniko converter z baritonskimi basi c sistem. Tel. št. 040-4528403 v večernih urah. KUPIM seno za stelje, lahko je tudi staro. Tel. 348-3077185. LJUBITELJEM ŽIVALI podarim en mesec stare mucke. Tel. 349-8064217. POD RICMANJMI prodam parcelo 1900 kv. m. primerno za oljčni nasad. Tel. 040-214412. POKONČNI KLAVIR (pianino), znamke hoffman&kuhne drezden v odličnem stanju prodam. Tel. 335-337135. PRODAJAM belo grozdje - Vitovska. Tel. 347-4729314. PRODAJAMO DRVA za kurjavo. Tel. 335-5254551 ali 335-6373295. PRODAM dve profesionalni električni žagi - Invincibile combinata 2000 (40 cm) in Taurinia PC (sega nastro). Tel. št. 040-226383 (ob uri kosila). PRODAM stanovanje v Sežani in hišo z vrtom in dvoriščem v Šembijah pri Ilirski Bistrici, ima gospodarsko poslopje in parcele po želji. Cena po dogovoru. Tel. št.: 00386(0)41-345277. PRODAM Škodo Felicio 1.6 (MP) GLX, prevoženih 177.000 km, v dobrem stanju za 200,00 evrov. Nove gume in prtljažnik, tel. št. 328-3635626. PRODAM ženske jahalne škornje, rabljene dvakrat, znamke goretex, št. 39, temno-rjave barve. Zanimiva cena po dogovoru. Tel. 040-228074 v uri obredih. PRODAM belo in črno grozdje; tel. 3314331079. REFOŠK IZ MAREZIG - prodamo kvalitetno grozdje. Za informacije Mario (349-6181288). SIMPATIČNE MUCKE podarimo ljubitelju živali. Tel. št.040 - 213701. URADNICA z 20-letno delovno izkušnjo išče zaposlitev. Poklicati na 3661457598. V NABREŽINI prodam tri-sobno stanovanje, 106 kv. m., kuhinja z malo teraso, salon z balkonom, kopalnica, shramba, podstrešje, garaža, zunanje ograjeno parkirišče in 120 m vrta. Tel. 333-6935024. V NAJEM dajem stanovanje v bližini univerze v Trstu za dva nebivajoča študenta. Tel. 320-0407093. ZA POLOVIČNO CENO prodam par ur rabljen mlin iz inoxa za mletje jabolk. Tel. št. 040-201056. Prispevki Popravek: V spomin na dragega kolega Igorja Luxe darujejo uslužbenke in uslužbenci Zadružne kraške banke 1.820,00 evrov za A.I.L. - Hematološke klinike v Vidmu. V spomin na mamino sestrično Marijo Milič iz Saleža darujejo Marica, Olga in Nadja 50,00 evrov za zgoniško cerkev. V spomin na dragega Igorja Luxo darujejo Maja, Neda in Viviana 150,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na strica Romanota iz Lo-njerja daruje Slavica 30,00 evrov za MPZ Tončka Čok iz Lonjerja. V spomin na strica Romanota iz Lo-njerja daruje Meri z družino 50,00 evrov za MPZ Tončka Čok iz Lo-njerja. V spomin na Maria Sosiča daruje družina 50,00 evrov za popravilo škode na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Ljubica Berce daruje 20,00 evrov za popravilo škode na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. V spomin na Paolota Paolija darujejo družine Birsa, Margon, Škerl, Tomsič in Vigini 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob krstu Kristiana Canteja darujejo starši 100,00 evrov za repenta-brsko cerkev. V spomin na Ivanko Škabar in Angelo Ravbar-Milič daruje Marija Škabar (Bane 3) 20,00 evrov za re-pentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Angele Milič daruje Olga Mouličeva (Repen 48) 20,00 evrov za repentabr-sko cerkev. V spomin na Milana Guština daruje žena Ivanka (Repen 88) 20,00 evrov za MePZ Repentabor. Loterija 22. septembra 2GG9 Bari 9 74 85 42 47 Cagliari 51 28 69 83 76 Firence 8 33 79 70 13 Genova 57 30 31 44 60 Milan 35 77 21 55 10 Neapelj 3 19 49 60 30 Palermo 82 88 14 85 63 Rim 16 75 78 56 71 Turin 6G 15 B7 9G 48 Benetke 17 73 44 19 83 Nazionale 83 60 19 69 4 Super Enalotto Št. 114 17 40 50 73 74 82 jolly 19 Nagradni sklad 5.055.502,68 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 59.549.396,18 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 18 dobitnikov s 5 točkami 42.129,19 € 2.148 dobitnikov s 4 točkami 353,03 € 78.424 dobitnikov s 3 točkami 19,33 € ŒB Osmice V SAMATORCI sta odprla osmico Mario in Ondina Gruden. Tel. 040229449. Vabljeni! Superstar 2S Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 11 dobitnikov s 4 točkami 35.303,00 € 321 dobitnikov s 3 točkami 1.933,00 € 5.666 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 37.804 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 88.494 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 23. septembra 2009 1 1 H Čestitke DANICA! Naj iskra žari ti vedno v očeh, zunaj blo sonce ali pa sneg, naj glas ti med nami še dolgo zveni, saj veš, da imamo radi te mi! Vse najboljše za tvoj 60. rojstni dan ti želi žlahta s Padrič in z Velikega dola. Draga NONA DANICA! En poljub na vsako stran, prejmi za rojstni dan, srce moje pa ti želi, še veliko dni! Tvoja Katrin. Jamlje, 20.9.2009. Čeprav kasneje ampak iz vsega srca želimo trojčkom Semolič: MATEJI, MARTINI in IVANU za 18. rojstni dan mnogo zdravja, veselja, sreče in poštenosti v življenju. Tisti dan smo vsi z vami ob glasbi harmonik prepevali in plesali na vašem prelepem dvorišču. Imamo vas zelo radi, ostanite zmeraj tako pridni in ponosni! To vam želi družina Fabjan. Ü3 Obvestila PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se je že pričela redna vadba. Potekala bo s sledečim urnikom: ob torkih uvajalni tečaj od 18. do 19. ure, prva skupina od 19. do 20., druga skupina od 20. do 21. ure; ob petkih prva skupina od 19. do 20. ure ter druga skupina od 20. do 21. ure. Možnost jutranje vadbe tudi ob ponedeljkih, od 9.30 do 10.30 ter ob sredah, od 9. do 10. ure. Vpisovanje se še nadaljuje, za vse informacije pa pokličite na tel. št.: 040-200620 ali na 3496483822 (Mileva). GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA iz Trebč vabi na informativno srečanje pred novo sezono pouka na glasbeni šoli v sredo, 23. septembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. OBČINA DOLINA obvešča, da bo občinska knjižnica v Boljuncu zaprta dve sredi zapored in sicer danes, 23. in 30. septembra. S 7. oktobrom bo ponovno odprta vsako sredo od 15. do 17. ure. OPZ IN MLPS VESELA POMLAD pričenjata pevsko leto in vabita nove pevce, da se jim pridružijo. Prva pevska vaja bo v četrtek, 24. septembra, ob 17. uri za nižješolke in ob 18. uri za višje-šolke, v petek, 25. septembra, ob 16.30 za osnovnošolce. Starši so vabljeni na informativni sestanek, ki bo danes, 23. septembra, ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. PLES, gib, sprostitev, masaža za mlade od 14. do 25. leta starosti. Spoznavaj svoje telo in ustvarjalnost v prijetni družbi v gibalno-plesnem krožku SKK in MoSP. Tedenska srečanja bo vodila Raffaella Petronio. Uvodni sestanek bo danes, 23. septembra, ob 15.30 v ul. Donizzetti 3, prvo nadstropje. Info: 339-7046331. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS vabi na ciklus sestankov o novem urbanističnem načrtu. Prva dva bosta na sporedu danes, 23. septembra, ob 20.30 v kulturnem domu pri Banih ter v četrtek, 24. septembra, ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge na Padričah (cesta za Gropado). Datum in kraj sestankov za ostale vasi vzhodnega Krasa bo sporočen naknadno. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse osnovnošolce na tečaj sodobnega plesa z Raffaello Petronio. Informativno srečanje bo danes, 23. septembra, ob 16.30 v društvenih prostorih na štad-jonu 1.maj. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE v Trstu Predstavitev programa za leto 2009-2010. Ravnatelj in tajništvo Univerze za tretje življenjsko obdobje »Danilo Dobrina« iz Trsta sporočata, da bodo predstavitve programov za akademsko leto 2009-2010 na raznih podružnicah univerze v sledečih terminih in sicer: danes, 23. septembra ob 16. uri v »Kamnarski hiši« v Nabrežini, Nabrežina 158, četrtek, 24. septembra, ob 16. uri v dvorani Millo na trgu Republike v Miljah. KRUT, obvešča, da bo tečaj o inkonti-nenci v četrtek, 24. septembra in četrtek, 1. oktobra, ob 16.uri. Tečaj je rezerviran že prijavljenim članom Kruta. Informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. BALETNO DRUŠTVO Sežana vabi vse mlade in manj mlade, željne gibanja, zdravja, plesa in nastopov, k vpisu baleta (od 5 let dalje), jazz baleta (od 11 let), baleta za odrasle (brez omejitve let). Vpis poteka od ponedeljka do petka med 15. in 17. uro v garderobi Ko- sovelovega doma (službeni vhod) v Sežani. Info: 041/784754, 041/524-310. BEER & MUSIC mednarodni praznik piva in glasbe pod velikim šotorom v Trebčah športno igrišče. V petek, 25. septembra, Fifti & More, Ana Pupe-dan. Sobota, 26. septembra, 3 Prašički, Siddharta, Dj Riky. Nedelja, 27. septembra, Salzburg Qintett. Odprtje kioskov ob 18. uri. Jedi na žaru in več vrst piva. Vabljeni! Zabava zagotovljena! Org. Ašd Primorec in Acm Zamejski. Informacije na myspa-ce.com/beermusictrebiciano. DEKLIŠKI ZBOR KRAŠKI SLAVČEK iz Nabrežine je začel novo sezono. Vaje bodo dvakrat tedensko, ob sredah in petkih (ali sobotah). Informacije Eva Pozzecco, tel. št.: 333-1435318. DRUŠTVI ROJANSKI KRPAN IN RO-JANSKI MARIJIN DOM prirejata v petek, 25. septembra, večer »Rojanski Krpan v deželi Zlatoroga«, na katerem bosta Maksi Kralj in Peter Verč s fotografijami Denisa Doljaka prikazala tri gorske ture okrog Bohinjskega jezera (Triglav, Triglavska jezera, Pršivec, Bogatin, Krn, Vogel, Črna prst). Večer bo v rojanskem Marijinem domu, začetek ob 20. uri. KINAESYS VADBA - Predstavitev gibalne terapije bo 25. septembra ob 18. uri v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. Vstop prost. Info: 0038640285930 (Mateja Šajna). Vabljeni! OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin, Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »LAlbero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra tudi v septembru ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Lu-doteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 25. septembra: »Smešne pripovedke smešnih živalic«, »Karleto neubrani peteliček«; danes, 23. in 30. septembra: »Spilo radovedni krokodilček«, »Furieto simpatični prašiček«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO občine Dolina obvešča, da bo v petek, 25. septembra, na Zupan-stvu Občine Dolina - dvorana občinskega sveta, z urnikom od 8.00 do 12.30, potekala pobuda »Dan srca« v sodelovanju z združenjem »Cuore amico« iz Milj. Ob tej priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov. SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na ogled gledališke predstave »Krčmari-ca« v priredbi Petra Turrinija, režiji Borisa Kobala in izvedbi tečajnikov 3.let-nika gledališke šole Studio Art v petek, 25. septembra, ob 20.30 v prireditveni dvorani Babne hiše v Ricmanjih. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo v petek, 25. septembra, tržaški urad zaprt. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze prireja Slovensko deželno knjižno izložbo v petek, 25. septembra, v KB centru v Gorici (Korzo Verdi 51) z naslednjim sporedom: od 15. do 19. ure knjižna izložba, ob 17. uri otvoritev, ob 18. uri debatna kavarna, ob 19.30 koncert skupine BK evolution. V primeru slabega vremena prireditev odpade. ANGLEŠČINA PRI SKD IGO GRUDEN, začetni in nadaljevalni tečaj, enkrat tedensko, 28 lekcij (42 ur), uč. Kerrie Connor, cena 155,00 evrov, vpisovanje do sobote, 26. septembra, v občinski knjižnici in v kavarni Gruden v Na-brežini. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO vabi v soboto, 26. septembra, ob 20. uri na srečanje v KD Ivan Grbec, Škedenjska ulica 124 v Trstu. Profesor Elsa Zibai bo predavala na temo: »Mladi med občutkom praznine in iskanjem smisla« - možne poti in rešitve. Vstop prost. JUS TREBČE obvešča vaščane, da sprejema prošnje za nabiranje suhljadi na jusarskih površinah KO Trebče v sezoni 2009/10 v soboto, 26. septembra, od 17.00 do 19.00 in v nedeljo 27. septembra, od 10.00 do 12.00 v Ljudskem domu v Trebčah. O.N.A.V - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 26. septembra, v popoldanskih urah voden obisk kleti Bulfon. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz. Za informacije in prijave: spletna stran www.onav.it; elektronska pošta: trie-ste@onav.it ali na tel. št.: 333-4219540 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). SLOVENŠČINA PRI SKD IGO GRUDEN, začetni in nadaljevalni tečaj, enkrat tedensko, 28 lekcij (42 ur), uč. Aurora Gabrovec, cena 155,00 evrov, vpisovanje do sobote, 26. septembra, v občinski knjižnici in v kavarni Gruden v Nabrežini. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v soboto, 26. septembra, ob 8. uri odhod avtobusa za nastop na proslavi v Kranju. V OKVIRU EVROPSKIH DNI, pod pokroviteljstvom italijanskega ministrstva za kulturne dobrine in v sodelovanju z založbo Edizioni Italo Svevo iz Trsta, SKRD Jadro iz Ronk vabi na predstavitev knjige dr. Iva Petkovška »Eleva-zione ed insediamento del principe-Vojvod protosloveno in Carantania«. O delu bo ob prisotnosti avtorja govorila prof. Teresa Tonchia iz tržaške fakultete za politične vede. Predstavitev bo v soboto, 26. septembra, ob 18. uri v knjigarni James Joyce na železniški postaji v Trstu. VABILO NA SLOMŠKOVO SLAVJE, ki bo v soboto, 26. septembra, v Mariboru, ob 10.letnici proglasitve Slomška za blaženega in 150.letnici škofijskega sedeža. Udeleženci iz Trsta stopijo na avtobus na trgu Oberdan. Vpisi pri župniku Jožetu Merkuži - Zgonik, tel. št. 040-229166. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da so se začeli treningi za vse starostne skupine po sledečih urnikih: 1. skupina - Palčki (4-7 let) ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30 na Opčinah; 2. skupina - Zajčki (8-14 let) ob ponedeljkih in petkih od 17.30 do 19.00 na Opčinah; 3. skupina - Škrati (od 15 let dalje) ob ponedeljkih od 19.00 do 21.00, ob sredah od 18.30 do 21.00 na Opčinah in ob petkih od 19.30 do 21.00 pri Banih. Info na tel.št. 349-7597763 Nastja. KRUT obvešča, da razpolaga še tri mesta za skupinsko bivanje v Terme Strunjan od 4. do 14. oktobra, z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/B - tel. 040-360072. PLAVALNI KLUB BOR organizira ob sobotah popoldne tečaj prilagajanja na vodo v bazenu pri Danevu na Opčinah za otroke 2. in 3. letnika vrtca ter 1. razreda osnovne šole. Začetek vadbe bo 1. oktobra. Informacije in prijave po telefonu na št. 040-51377 vsak delavnik od 14. do 17. ure ali osebno na stadionu 1. maja. PLAVALNI KLUB BOR organizira v bazenu na Alturi plavalne tečaje in tečaj prilagajanja na vodo za otroke od 4. leta dalje. Začetek vadbe bo 1. oktobra. Informacije in prijave po telefonu na št. 040-51377 vsak delavnik od 14. do 17. ure ali osebno na stadionu 1. maja. RADIJSKI ODER sporoča, da se vpisujejo abonmaji za 12. Gledališki vrtiljak na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, na telefonski številki 040370846. Prva predstava bo na sporedu v nedeljo, 27. septembra. DEŽELNI SKLAD ZA SLOVENSKO JEZIKOVNO MANJŠINO Rok za predložitev prošenj za črpanje sredstev iz Deželnega sklada za slovensko manjšino zapade letos dne 28. septembra. Vse potrebne informacije so objavljene na spletni strani Dežele FJk (www.regione.fvg.it) pod geslom »in evidenza (v ospredju)«. YOGA - SKD IGO GRUDEN: telovadba za dobro počutje, ki jo vodi Divna Slavec, se prične v ponedeljek, 28. septembra, po naslednjem urniku: pon.-sreda od 18.30 do 20. ure, torek in četrtek od 9. do 10.30 in od 10.30 do 12. ure, sreda od 10.30 do 12. ure. Za vpis in informacije: 040-299632 ali 3395281729 (Vera). VADBA JOGE, ki se že desetletje uspešno odvija v prostorih ŠKC v Lonjer-ju, se bo pričela v torek, 29. septembra, ob 19.uri. Potrditve in nove prijave na tel.št. 333-5062494. ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru. Informacije in predvpisi tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev: 30.septembra, ob 15.uri os- novnošolci, 16.uri srednješolci, 17.uri višješolci ter 18.uri odrasli. ESPAÑOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite. Informacije in predvpisi tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev: 29. septembra ob 18.uri. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije vsaki torek in petek od 20.30 dalje v Soš-čevi hiši na Proseku oz. na tel. št. 3494103131, e-mail: gdp1904@libero.it. KRUT, obvešča vse, ki so pri Krutu opravili tečaj 1. in 2. stopnje, pa tudi Master Reiki, da se bodo začela, 30. septembra ob 17. uri v društvenih prostorih, srečanja za izmenjavo tehnike Reiki. Prosimo potrditi prisotnost na tel. št. 040-360072. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste muzikan-te stare od 9. do 16. leta, vaje ob torkih, v Štalci v Šempolaju, ob 19.15. MOJA SLOVENŠČINA: tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle. Tečaji za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna. Informacije in predvpi-si tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev: 1. oktobra ob 18. uri Slovenci, 19. uri tujci. NEMŠČINA ZA VSAKOGAR: v sodelovanju s priznano šolo za nemščino. Skupinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifikatov. Informacije in predvpisi tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. PIHALNI ORKESTER BREG in Glasbena Matica prirejata glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Za informacije vsak četrtek od 20.30 dalje na sedežu godbe ali na tel. št.: 338-6439938. PLEASE, PLAY WITH ME: z igro v angleški jezik, tečaji v sodelovanju z otroškimi vrtci. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. SEČNJA 2009/2010: Jus Opčine obvešča, da je v teku sprejemanje prošenj za sečnjo vsak torek na upravnem sedežu jusa Opčine v Proseški ulici št. 71, od 18.30 do 19.30, do najkasneje do 30. septembra. AŠD ZARJA obvešča, da se bo v četrtek, 1. oktobra, ob 20. uri pričela ženska telovadba v športnem centru v Bazovici. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 339-2447832. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj mo-torike pod vodstvom prof. Drasiča potekal ob torkih in četrtkih od 16.00 do 17.00 v telovadnici srednje šole na Opčinah. Tečaj bo začel 1. oktobra. AŠZ SLOGA obvešča, da bodo potekali treningi odbojke za začetnice in začetnike (letniki '98, '99, '00) ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 18.00 v občinski telovadnici v Repnu. Tečaj bo začel 1. oktobra. KLEKLJARSKA SEKCIJA KD LIPA iz Bazovice vabi vse svoje stare in nove klekljarice na sestanek v četrtek, 1. oktobra, ob 19. uri v prostorih bazovske-ga doma. KRUT ob priliki Festivala za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani in nastopa MPZ Fran Venturini prireja za svoje člane avtobusni prevoz dne 1. oktobra. Do zasedbe mest! Za podrobnejše podatke in vpisovanje tel. 040360072 - Krut, ul. Cicerone 8/B, Trst. TELOVADBA ZA ODRASLE, ki jo prireja KK Adria v ŠKC v Lonjerju se bo pričela v četrtek, 1. oktobra ob 20. uri. Potrditve in nove prijave na tel. št. 040 - 910339. TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Dopoldne ali zvečer, po dogovoru. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Prvo srečanje 2. oktobra, ob 19.00 začetni tečaj, 20.30 nadaljevani tečaj. AŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira telovadbo za najmlajše od 1. do 6. leta starosti. Začetek telovadbe bo v soboto, 3. oktobra, ob 9.30 za otroke od 1. do 3. leta starosti in ob 10.30 za otroke od 3. do 6. leta. Informacije na sedežu v popoldanskih urah. Tel. št.: 040-51377. EX PEVCI MLADINSKEGA IN DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA Glasbene Matice vljudno vabljeni na srečanje, ki bo v soboto, 3. oktobra, v osmici pri Marti Zigon v Zgoniku. Za dodatne info: Helena 340-1434351 ali Nada 3393693792. PLESNA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste otroke, ki obiskujejo osnovno šolo in nižjo srednjo. Enourna vadba, bo vsak četrtek, od 16. do 17. ure, v Štalci v Šempolaju. Mentorica Jelka Bogatec. V BARKOVLJAH bo v nedeljo, 4. oktobra, tradicionalna procesija Rožno-venske matere božje po maši od 8. ure. Vila se bo ob morju v spremstvu godbe iz Proseka. Vljudno vabimo noše. S.K.D. SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse srednješolce in višješolce na tečaj hiphop z Jelko Bogatec. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 5.oktobra, ob 14.30 v društvenih prostorih na štadjonu 1.maj. Za pojasnila poklicati na tel. 349-7338101. AŠD SHINKAI KLUB obvešča, da se bodo redni treningi začeli 6. oktobra ob 16. uri (otroci) oz. 7. oktobra ob 19. uri (odrasli). Za informacije tel. št. 347 -4033343. KRUT obvešča člane, da se bo v torek, 6. oktobra, začela telovadba za hrbtenico, pa tudi za elastičnost telesa. Vadba bo potekala ob torkih in četrtkih v jutranjih in popoldanskih urah. Potrditve, nove prijave in informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8b, tel. 040360072. KRUT začenja v sredo, 7. oktobra, jesenski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunja-nu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Košir vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 7. oktobra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20. KRUT, obvešča, da bo začel nadaljevalni tečaj Arteterapije v četrtek, 8. oktobra, po 16. uri. Na osnovi zanimanja planiramo, da bo začetni tečaj potekal od 19. novembra. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. KRUT, za drugačen pristop do telesa, dihanja in uma, vabi na vadbo joge. Lekcije bodo potekale ob četrtkih, od 19.30 do 21.00, z začetkom 8. oktobra. Informacije in nove prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. KRUT, obvešča, da bo 9. oktobra začel ciklus lekcij Psihomotorike. Predvidenih je 5 lekcij, ob četrtkih, od 16.00 do 17.30, z začetkom 9. oktobra. Vse informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. BESEDNI RINGARAJA Študijski center Melanie Klein prireja tečaj slovenščine za italijanske otroke, ki obiskujejo slovenske šole in vrtce. Informativni sestanek bo v soboto, 10. oktobra, ob 18. uri na društvenem sedežu, v ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni! JUS NABREŽINA obvešča člane, da bo izdajala članom dovoljenje za sečnjo in nabiranje suhih drvi in čersakov v gozdovih jusarske imovine. Člani lahko dvignejo obrazec prošnje ob ponedeljkih in sredah od 16.00 do 17.30 ure v stavbi Nabrežina Kamnolomi, 12 (Centro Servizi) prvo nadstropje. KRUT, obvešča, da je zdravniška posvetovalnica na razpolago članom vsak torek od 16. ure dalje. Zaželjena je predhodna prijava na sedežu krožka, ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren sporoča, da potekata vadba Pilatesa in telovadba za zdravo hrbtenico ob torkih in petkih, od 19. do 20. ure Pilates, od 20. do 21. ure telovadba, v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini. KRUT, obvešča, da bo začetni tečaj Flo-riterapije v četrtek, 4. novembra, od 16.00 do 17.30. Prijave in podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za predstavitev prošenj za dodelitev prispevka k znižanju cene goriva za stanovanjsko gretje na goratih področjih za leto 2007 in/ali 2008. Bivajoči v Občini Repentabor, ki izpolnjujejo pogoje predvidene v razpisu, lahko predstavijo prošnjo na posebnem obrazcu razpoložljivem v občinskem tajništvu. Rok za predstavitev prošenj na tržaško pokrajino zapade 30. novembra 2009. OBČINSKA KNJIŽNICA V NABREŽINI bo v četrtek, 24. in ponedeljek, 28. septembra zaprta zaradi izpopolnjeval-nega tečaja osebja. Oproščamo se za morebitne nevšečnosti. 12 Sreda, 23. septembra 2009 KULTURA / pordenonelegge - Zaključila se je deseta izvedba 160 dogodkov, dolge vrste ...in tudi zanimanje za Slovenijo Zadnji festivalski dan gostil tudi Pulitzerjevo nagrajenko Elisabeth Struout slugo direktor Villalta in član Društva slovenskih pisateljev Marko Sosič, ki počasi pleteta mrežo novih sodelovanj: v pripravi je tudi večji projekt, ki naj zbliža književnost dveh narodov, ki sta tudi danes »tako blizu, a tako daleč«. V sklopu festivala je Društvo slovenskih pisateljev priredilo tri dogodke in jih reklamiralo v posebni brošuri z naslovom (Scri)versi accanto. V njej so obiskovalci spoznali slovensko književnost in slovenske goste pordenonskega festivala. Številni so se tudi udeležili treh omenjenih srečanj, na primer pogovora o sodobni slovenski književnosti, ki so ga sooblikovali Darja Betocchi, Miran Košuta in Marko Sosič. A tudi srečanja z mladinsko pisateljico Janjo Vidmar, avtorico knji- ge Moja Nina, ki jo je predstavil Livio Sossi (na ogled so bile tudi ilustracije Matjaža Schmidta). Največ zanimanja pa je pritegnila predstavitev dvojezične antologije Decametron, v kateri je Miran Košuta zbral verze desetih sodobnih slovenskih pesnikov: Cvetke Bevc, Ivana Dobnika, Maje Vidmar, Cvetke Li-puš, Mihe Obita, Primoža Čučnika, Lucije Stupica, Jurija Hudolina, Miklavža Komelja in Andreja Hočevarja. Nekateri so bili tudi osebno prisotni v Pordenonu, v pesniškem prepletanju pa so se jim pridružili tudi kolegi iz Italije Mario Benedetti, Pierluigi Cappello in Antonella Bukovaz. Številnemu občinstvu so prebrali svoje poezije v izvirniku, na velikem platnu pa so se zvrstili prevodi. (pd) pordenonelegge - Pred polnim Verdijevim gledališčem David Lodge in humor Angleški pisatelj predstavil svoj najnovejši roman o gluhem profesorju Nad sto tisoč ljudi je prejšnji konec tedna obiskalo literarni festival Pordenonelegge. Večina se obiska najbrž ni kesala, saj je lahko prisluhnila preko dvesto avtorjem, ki so sooblikovali kar sto šestdeset literarnih dogodkov. Na nekatere so bralke in bralci čakali tudi v dolgih vrstah, kar je neudobnosti navkljub marsikoga razveselilo: ob delu Italije, ki v dolgih vrstah čaka na televizijske avdicije, je tudi del Italije, ki želi potrpežljivo čakati na srečanje z Literaturo ... Gian Mario Villalta, pobudnik in direktor festivala, ki je letos praznoval deseti rojstni dan, je v Pordenon pripeljal izredna imena svetovne književnosti. V nedeljo popoldne so središčni Trg san Marco napolnili bralci Elisabeth Strout, letošnje zmagovalke Pulitzerjeve nagrade za književnost. In prisluhnilo pripovedi o njeni junakinji Olive Kitteridge, a tudi o ljubezni, prevari in izdaji, s katerimi se je Elisabeth (in večina njenih bralcev) soočila že v šolskih klopeh. Med tiskovno konferenco pa je Pulitzerjeva nagrajenka brez dlak na jeziku obsodila osemletno »vladavino« Georga W. Busha, zaradi katere jo je bilo večkrat sram, da je Američanka ... Letošnji Pordenonelegge je posvetil posebno pozornost tudi slovenski književnosti, za kar nosita za- Obiskovalcem knjižnega praznika v Pordenonu se je v nedeljo ponudila redka priložnost. V gledališču Verdi so se lahko srečali z Davidom Lodgem, ki velja za dobrega literarnega kritika, predvsem pa izvrstnega pisatelja in scenarista. Skoraj vsa leposlovna dela angleškega avtorja odlikujeta prodorni humor in ironija. 74-letni Lodge je odgovarjal na vprašanja o svojem zadnjem romanu Deaf sentence, ki je v italijanskem prevodu ravnokar izšel pri založbi Bompiani z naslovom Il prof e sordo (dobesedni prevod ni mogoč, saj gre v izvirniku za besedno igro death-deaf oz. smrt-gluhota). Glavni junak je upokojeni univerzitetni profesor, ki istočasno kljubuje svoji oglušelosti, ženini živahnosti, očetovi demenci in vsiljivosti nerazsodne, a zapeljive študentke. Ta se protagonistu približa s prošnjo za pomoč pri pisanju disertacije na temo stilnih značilnosti poslovilnih pisem samomorilcev. Roman pod plastjo elegantnega angleškega humorja poustvarja nelagodje človeka, ki se spričo gluhote vse slabše znajde na družabnih srečanjih. Številni hudomušni prizori so zato sredstvo, s katerim pisatelj ponudi refleksijo o pomenu (po)govora, bolezni in sočutja. »Humor je v angleški literaturi zelo pomemben,« je na nedeljskem srečanju razložil Lodge. »Pojavlja se v zelo resnih knjigah in posluževali so se ga številni ugledni avtorji ter avtorice kot Jane Austin in George Eliot. V celinski literaturi pa je drugače, ker ga skoraj ni. Toda komičnost je način za upo-vedovanje simbolov, v primeru tega romana služi za razlago simbolnega pomena gluhote.« V knjigi pa ima močan simbolični pomen tudi prizor, ko si protagonist med ogledom taborišča v Auschwitzu nadene slušni aparat, da bi se zavedel tamkajšnje tišine. Lodge se je na srečanju v Pordenonu zaustavil tudi pri paradoksu, da slepec vzbuja sočutje, medtem ko naglušna oseba pogosto gre na živce, kar je lepo prikazano tudi v romanu. Ta je po besedah avtorja deloma avtobiografski, saj se tudi Lodge poslužuje slušnih aparatov, figura dementnega očeta pa je sad pisateljeve želje, da bi zadnja leta življenja pokojnega očeta prelil na papir. (pv) fotografija - Ob dnevu skupne evropske dediščine Bavčarjeve fotografije v Pahorjevem taborišču Struthof * I • * ï Un n- ç t r p PTr i g f Journées européennes du patrimoine Samrdi 19 rtdiirunche24sspl^inbia.dc^tiil^h snfrii t/brt ' Purlmnlnc nt » Prejšnji konec tedna so tudi v nekdanjem nacističnem taborišču Natz-weiler-Struthof v severozahodni Franciji proslavili dneve evropske kulturne dediščine. Na letaku, ki je vabil na dvodnevno prireditev, je bila izvirna črno-be-la fotografija. Avtor, slovensko-pariški fotograf Evgen Bavčar, je v svoj objektiv ujel slovensko-tržaškega pisatelja Borisa Pahorja med sprehodom po osrednjem tržaškem pomolu. Kajti dnevi evropske dediščine so bili v tem »pokopališču pod milim nebom« letos tesno povezani z obema slovenskima ustvarjalcema. Taborišče Natzweiler-Struthof je tesno povezano z Borisom Pahorjem: tu je tržaški pisatelj preživel večji del svojega taboriščnega življenja, svojo izkušnjo pa nato opisal v romanu Nekropola. V centru, ki so ga v taborišču posvetili vsem evropskim taboriščnikom, je v teh dneh na ogled razstava citatov in posnetkov, med katerimi so odlomki (in prevodi) Nekropole. V taboriščnem muzeju pa so postavili razstavo Evgena Bavčarja Une lumière difficile (Težka svetloba). Kot je Bavčar zapisal v spremnem besedilu, je taborišče Struthof spoznal skozi Pahor-jevo pripoved; z njim je tudi prvič obiskal kraj, »kjer je Evropa umrla«. Zato je bilo naravno, da je mu je bil prav Pahor za vodnika pri realizaciji fotografskega projekta o človeškem trpljenju. (pd) videm - Včeraj Sezona Deželne gledališke ustanove Ert Deželna gledališka ustanova Furlanije-Julijske krajine (Ert) ima že štirideset let, v okviru sezone 2009/2010 pa bo steklo 22 gledaliških sezon s 85 predstavami in 230 ponovitvami, pri čemer so zastopane vse zvrsti: od klasične do operete in od dramatike do muzikala. Sezono so včeraj predstavili na sedežu dežele FJK v Vidmu, kjer so tudi opozorili, da je kljub krčenju državnih prispevkov za leto 2009 deželna uprava podprla kulturne dejavnosti oz. dejavnosti Ert in gledališč. Odbornik za kulturo Roberto Molinaro je potrdil deželno podporo tudi za leto 2010, poleg tega pa je opozoril, da je bilo letošnje leto kljub krizi pozitivno, saj so odprli dve gledališči, v Gradišču in Azzanu Decimu. Odbornik Molinaro je tudi opozoril na potrebo, da tudi zasebni sektor in predvsem banke podprejo gledališke oz. kulturne dejavnosti, premalo pa se koristijo tudi evropska sredstva za čezmejno sodelovanje. Spričo bližine Slovenije bi gledališča iz FJK lahko izvajala koprodukcije v sodelovanju z gledališkimi skupinami iz te države, je dejal Molinaro. V tiskovnem sporočilu, ki smo ga prejeli, pa se ne omenja Slovenskega stalnega gledališča. ljubljana Znani nominiranci za nagrado M.Rožanca Letošnji nominiranci za nagrado Marjana Rožanca za najboljšo esejistično knjigo zadnjih dveh let so Mitja Čander za delo Kuvertirana poteza, Gorazd Kocijančič za zbirko Razbitje. Sedem radikalnih esejev, Jaroslav Skrušny za delo Varuhi spomina, Ifigenija Simonovic za knjigo Konci in kraji ter Vlado Šav za izbor esejev z naslovom Vrelec. Knjiga literarnega kritika, esejista in urednika Čandra Kuvertirana poteza (Literatura, 2008) je po besedah članice komisije za Rožančevo nagrado Mance Košir fascinantna, zaradi izjemne literarne pisave in etične drže avtorja, ki se pri pisanju vedno znova odloča za utopijo. Razmišljanja filozofa, esejista in pesnika Gorazda Kocijančiča v knjigi Razbitje, podnaslovljeni Sedem radikalnih esejev (Študentska založba, 2009), bralca po besedah Koširjeve »ne pusti iz klešč«. Med drugim Kocijančičevo delo vključuje tudi dopisovanje s filozofom Tinetom Hribarjem, kot sporočilo, da ljudem onkraj vseh razlik in razhajanj ostaja dialog. Literarni kritik, publicist, esejist in prevajalec Jaroslav Skru-šny si je nominacijo za Rožančevo nagrado prislužil z delom Varuhi spomina, podnaslovljenim Literarna pisava kot poslednje profano obredje dvajsetega stoletja (Litera, 2009). S to zbirko je Skrušny v esejistično polje vstopil skozi »velika vrata«, je menila Koširjeva. Zensko pisavo v letošnjem izboru zastopa pesnica in esejistka Ifigenija Simonovic, ki bralce v delu Konci in kraji (Mladinska knjiga, 2009) nagovarja, tako Koširjeva, z odkritostjo iz vseh por občutenj. Komisijo za nagrado je prepričal tudi izbor esejev Vrelec (Kulturni klub Koper, 2009) lani preminulega pisatelja, pesnika in gledališčnika Vlada Šava. Tema te knjige je duhovnost, v kateri se človek skozi iracionalno doživetje narave odpre za drugo človeško bitje, je povedala urednica Jasna Če-bron. Komisijo za Rožančevo nagrado so sestavljali Edvard Kovač (predsednik), Jelka Ciglenečki, Milček Komelj, Manca Košir in Ivo Svetina. Koširjeva je dejala, da je člane komisije pri izboru vodilo pisanje Marjana Rožanca, ker odgovarja na vprašanja, ki so se pojavljala v njegovem času in je hkrati aktualno še danes. V jazz klubu Gajo bo jutri ob 19. uri potekal literarni večer, na katerem bodo prebirali izseke iz nominiranih knjig, ob koncu pa razglasili dobitnika 17. Rožanče-ve nagrade. Podelitev nagrade bo v soboto, 26. septembra, ob 14. uri na Trubarjevi domačiji na Rašici. (STA) Popravek s pojasnilom V četrtek, 17. septembra smo v dnevniku objavili poročilo o izidu novega Galebovega šolskega dnevnika. V besedilu ni omenjen Zvonko Legiša, sedaj že bivši ravnatelj Srednje šole Igo Gruden iz Nabrežine, ki je prav tako avtorsko prispeval k nastanku GŠD-ja 2009/2010, ne samo z uvodnim pozdravom, ampak tudi s fotografijami in besedili. Urednica Alina Carli, ki je opozorila na pomanjkljivost, v dopisu iskorišča priložnost, da se še enkrat zahvali Zvonku Legiši in opraviči za napako v kolofonu GŠD-ja. / SVET Sreda, 23. septembra 2009 13 zn - Podnebni vrh pred koebenhavnsko konferenco Svetovni voditelji za hitrejše ukrepanje Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon in predsednik ZDA Obama opozorila, da grozi katastrofa NEW YORK - Na sedežu Združenih narodov v New Yorku je včeraj v luči priprav na decembrsko koebenhavnsko podnebno konferenco, na pobudo generalnega sekretarka ZN Ban Ki Moona potekal enodnevni vrh o podnebnih spremembah. Te po mnenju svetovnih voditeljev predstavljajo vse večjo grožnjo in zahtevajo vse hitrejše ukrepanje. Okoli 100 svetovnih voditeljev, ki so se zbrali na podnebnem vrhu, je kot prvi nagovoril Ban. Zbrane svetovne voditelje je pozval, naj pospešijo pogajanja in še bolj ambiciozno pristopijo k oblikovanju predlogov, s katerimi bi decembra v Koebenhavnu lahko oblikovali nov podnebni sporazum. Ban je ob tem poudaril, da bi bilo ne-sprejetje sporazuma v Koebenhavnu neopravičljiva ter politično in gospodarsko gledano nepremišljena poteza. Ob tem je spomnil na nekatere bolj pesimistične ocene znanstvenikov, ki delujejo pod okriljem ZN, po katerih ostaja le še desetletje časa za ukrepanje proti podnebnim spremembam, ki bodo v nasprotnem primeru ogrozile življenje na Zemlji in še intenzivirale naravne katastrofe. Zbrane je v nadaljevanju nagovoril ameriški predsednik Barack Obama, ki je poudaril, da so ZDA na področju podnebnih sprememb odločene ukrepati. Poudaril je, da je podnebna grožnja resna, vse večja in zahteva čedalje odločnejše ukrepanje, čas za ukrepanje pa se po Obamovih besedah izteka. Kitajski predsednik Hu Jintao je poudaril, da bo Kitajska do leta 2020 poskušala občutno zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida v ozračje z rekordno visokih vrednosti, ki jih je dosegala leta 2005. Ob tem je Hu še dodal, da bodo emisije CO2 zmanjševali sorazmerno glede na enoto bruto domačega proizvoda (BDP), ni pa želel razkriti, kolikšno zmanjšanje emisij gre pričakovati s strani Kitajske. Kitajska in ZDA skupno proizvedeta petino vseh svetovnih izpustov CO2 v ozračje. Tretja po intenzivnosti onesnaževanja je EU, ki prispeva 14 odstotkov izpustov toplogrednih plinov, sledi pa še Rusija s petimi odstotki. Mednarodna agencija za energijo je sicer prav v teh dneh sporočila, da se bodo izpusti toplogrednih plinov zaradi gospodarske krize in s tem upočasnjene industrijske aktivnosti zmanjšali za 2,6 odstotka. Gre za največje zmanjšanje v zadnjih 40 letih. Kot je že pred srečanjem poudaril Ban, naj bi včerajšnji vrh "pomagal zgraditi most do Koebenhavna,". Ob tem je dodal, da si ZN želijo, da bi se na vrhu "vodilni politiki sveta javno zavezali, da bodo v Koebenhavnu uspešni". (STA) Pogled na udeležence včerajšnjega podnebnega vrha v palači ZN v New Yorku ANSA zn - Včeraj se je srečal z Netanjahujem in Abasom Obama za čimprejšnjo obnovo bližnjevzhodnih pogajanj WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj izraelsko in palestinsko stran pozval k čimprejšnji obnovi mirovnih pogajanj. Pogajanja, ki so zastala konec lanskega leta, "naj se in bi se morala čim prej začeti", je poudaril ob začetku srečanja z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem in palestinskim predsednikom Mahmu-dom Abasom. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, se je Obama po kratkem nagovoru rokoval z obema bližnjevzhod-nima sogovornikoma, ki sta si ob prisotnosti kamer, ki so zabeležile ta trenutek, nekoliko zadržano tudi sama segla v roke. Obama je izraelsko in palestinsko stran tudi pozval, naj storita več, da bi bila bližnjevzhodna mirovna pogajanja mogoča, poroča AP. Kot je še dejal Oba-ma, je Abasa in Netanjahuja pozval, naj prihodnji teden pošljeta svoje pogajalce na pogovore v Washington. Ob tem pa je dodal, da se je iztekel čas, ko je bilo go- vora o tem, da se je potrebno zavezati pogajanjem. Nastopil je trenutek, ko je potrebno iti naprej, je poudaril. Obama se je sicer naprej ločeno srečal tako z Netanjahujem kot Abasom, nakar je sledil tristranski vrh. Ta predstavlja tudi prvo priložnost za srečanje izraelskega premiera in palestinskega predsednika, odkar je Netanjahu 31. marca prevzel položaj predsednika izraelske vlade, poroča francoska tiskovna agencija AFP. S srečanjem, ki je potekal ob robu zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku, je predsednik ZDA poskušal premostiti velike ovire v zastalem mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu, vendar večjega preboja ni pričakovati. Tristransko srečanje je Bela hiša presenetljivo napovedala v soboto, ko so tudi sporočili, da je cilj pogovorov "postaviti temelje za obnovitev pogajanj in ustvariti pozitiven kontekst zanje, da bi tako lahko bila uspešna". Do sreča- nja je prišlo tik po zadnji turneji ameriškega odposlanca Georgea Mitchella na Bližnjem vzhodu, od koder pa se je vrnil praznih rok. Mitchellu izraelskega vodstva ni uspel prepričati v zamrznitev gradnje judovskih naselbin na palestinskih ozemljih, kar je trenutno glavno jabolko spora. Palestinsko vodstvo in Obamova administracija zahtevata polno zamrznitev judovske gradnje, Netanjahu pa ponuja zgolj začasno nekajmesečno zamrznitev, a ne v Vzhodnem Jeruzalemu in v primerih, ko so gradnjo že odobrili. V Obamovi administraciji so že pred včerajšnjim tristranskim vrhom dali vedeti, da po torkovem srečanju ni pričakovati kakega sporočila. Jasno skeptični sta bili tudi izraelska in palestinska stran. V izraelski vladi so mnenja, da "razmere niso zrele za obnovitev pogajanj", palestinske oblasti pa so podobno poudarile, da srečanje ne pomeni obnovitve mirovnih pogajanj z Izraelom. (STA) zn - Zasedanje GS Ahmadinedžad neljubi gost v New Yorku NEW YORK - Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad, ki se bo udeležil splošne razprave svetovnih voditeljev ob začetku zasedanja 64. Generalne skupščine ZN, ima v New Yorku težave pri iskanju gostitelja za sprejem in govor. Ah-madinedžada v New Yorku čakajo protesti zaradi zadnjih predsedniških volitev in zaradi domnevnih prizadevanj Irana, da pride do jedrskega orožja, kakor tudi izjav, ki zanikajo holokavst. Iranski predsednik je pred odhodom v New York zatrdil, da je ponosen na to, da so njegove izjave izzvale ogorčenje na Zahodu, ter ostaja kljubovalen. Pred Generalno skupščino ZN naj bi nastopil prvi dan splošne razprave, se pravi danes. Izrael pritiska na države, naj Ahmadinedžadov nastop v GS ZN bojkotirajo. Judovska država je po navedbah izraelskih virov v minulih dneh stopila v stik z zunanjimi ministri držav z vsega sveta in jih poskušala prepričati, naj njihovi predstavniki ob Ahmadinedžadovem govoru zapustijo dvorano GS ZN. Da bo Ahmadinedžadu delala težave, se je odločila tudi ameriška organizacija Združeni proti jedrskemu Iranu (UANI). UANI je nastala z namenom opozarjanja ameriške javnosti na nevarnost iranskih jedrskih prizadevanj in podjetja poziva, naj ne poslujejo z Iranom. Med prvimi pomembnejšimi podpisniki deklaracije v ta namen je ameriško podjetje General Electric, ki se je zavezalo, da ne bo poslovalo z Iranom ali drugimi državami, ki podpirajo terorizem. Iranska misija je najprej za Ah-madinedžadov sprejem in govor najela hotel Helmsley, ki pa je klonil pod pritiskom UANI in odpovedal gostoljubje. Iranci so potem našli dvorano Gotham Hall, ki je prav tako podlegla pritisku in odpovedala gostoljubje. Za Ahmadinedžadov sprejem in govor, ki bo v petek, so nazadnje našli hotel Essex house, UA-NI pa zdaj pritiska tudi na ta hotel. Hotel je v lasti podjetja Ju-meirah iz Združenih arabskih emi-ratov, ki doslej še ni popustilo pod pritiskom, kljub grožnji, da bo UA-NI pozvala k bojkotu tega nepremičninskega podjetja iz države, ki je pomembna trgovinska partnerica Irana. Predsednik UANI Mark Wallace pravi, da morajo podjetja spoznati, da poslovanje z Iranom legitimizira okrutno diktaturo in posredno pomaga iranskim jedrskim ambicijam. (STA) francija - V njem so se zbirali migranti na poti v Veliko Britanijo Izpraznili »džunglo«, taborišče nezakonitih priseljencev v Calaisu PARIZ - Francoska policija je včeraj izpraznila divje taborišče nezakonitih priseljencev v Calaisu na severu Francije, t.i. "džunglo", kamor se je na poti v Veliko Britanijo zatekalo na stotine nezakonitih priseljencev. Policija je v dveh urah izpraznila taborišče, v katerem je bilo 276 migrantov, od tega 135 mladoletnikov, večinoma Afganistancev. Britanski notranji minister Alan Johnson je že čestital vladi v Parizu za "hitro in odločno ukrepanje", ki bo zmotilo poti nezakonite migracije in trgovine z ljudmi. "To je jasen znak, da Francija spoštuje dogovor iz Eviana o poostritvi nadzora v Calaisu," je dodal. 6. julija sta vladi namreč podpisali izjavo o okrepitvi sodelovanja v boju proti nezakonitemu priseljevanju. Velika Britanija je odločila izgnati tujce, ki nimajo pravice bivati na njenem ozemlju, je še poudaril minister in dodal, da so lani prijeli 28.000 ljudi, ki so skušali nezakonito vstopiti v državo in da so preiskali milijon tovornjakov. Posebne policijske enote so taborišče v Calaisu obkolile z več deset vozili okoli 7.30 ure po lokalnem času. Ko so v taborišče vstopili prvi policisti, jim je manjša skupina za pravice migrantov "No Border" s človeško verigo skušala preprečiti dostop do migrantov. Prišlo je do prerivanja in policija je prijela najmanj pet demonstrantov. Nato so policisti enega po enega začeli iz taborišča voditi migrante, ki so jim med jeznimi vzkliki protestnikov in ob navzočnosti več deset novinarjev sledili brez upora. Migranti so mirno z napisi pozivali francoske oblasti k zaščiti. Na enem od napisov je tako v angleščini in paštunščini pisalo "Potrebujemo zatočišče in zaščito. Želimo azil in mir. Džungla je naš dom". honduras - Zelaya na brazilski ambasadi Odstavljeni predsednik se je vrnil v domovino TEGUCIGALPA - Strmoglavljeni predsednik Hondurasa Manuel Zelaya se je v ponedeljek kljub grožnji nove vlade, da ga bo aretirala, vrnil v domovino. V prestolnici Tegucigalpa se je zatekel v poslopje brazilskega veleposlaništva in zdaj zahteva pogajanja. Nova vlada Hondurasa, ki ni mednarodno priznana, je uvedla policijsko uro, vendar se je več tisoč navdušenih privržencev Zelaye kljub temu zbralo pred poslopjem brazilskega veleposlaništva, kjer so se glasno veselili. Brazilsko veleposlaništvo so nato obkolili honduraški vojaki in pregnali Ze-layeve privržence, oblasti pa so podaljšale policijsko uro, ki naj bi prvotno trajala le do 6. ure po lokalnem času. Vojaki so proti okoli 4000 privržencev strmoglavlje-nega predsednika uporabili solzivec. Zelaya je znotraj veleposlaništva za ameriško televizijo CNN povedal, da je solzivec dosegel tudi notranjost poslopja, ob tem pa Združene narode pozval, naj čimprej posredujejo. Zelaya je že v ponedeljek za ameriško tiskovno agen- cijo AP povedal, da si prizadeva vzpostaviti stik z novo vlado in začeti pogajanja o rešitvi zapleta, do katerega je prišlo 28. junija, ko ga je vojska izgnala iz države. Pogajanja so sicer potekala, in to pod vodstvom Nobelovega nagrajenca, predsednika Kostarike Oscarja Ariasa, vendar Zelaya zahteva vrnitev na oblast, česar pa nova vlada ne sprejema. Zelaya je v ponedeljek vse svoje privržence v državi pozval, naj pridejo mirno protestirat v prestolnico, vojsko pa, naj ljudi ne napada. Nova vlada se je na to najprej odzvala s postavitvijo cestnih zapor na dostopih do prestolnice, včeraj pa še z ob-kolitvijo brazilskega veleposlaništva. Novi začasni predsednik Hondurasa Roberto Michelleti dogajanja ni komentiral. Michelleti je obljubil, da bo odstopil s položaja po predsedniških volitvah novembra. Zelayjo so vrgli z oblasti, ker si je prizadeval za spremembo ustave, s čimer bi si omogočil kandidaturo za nov mandat. (STA) 1 4 Sreda, 23. septembra 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Na pohodu virus nove gripe Proti okužbi s komunikacijo in preventivnimi ukrepi Otroci pomembni prenašalci pandemske gripe, šolsko okolje »idealno« za njeno širjenje Ko se bodo temperature znižale in bo jesen s hladom prinesla tudi dež, bo prišel še virus nove gripe, napovedujejo goriški zdravniki, ki svarijo pred neupravičeno paniko. Zato ponujajo občinam na ozemlju goriške pokrajine informativna srečanja, ki bodo odprta javnosti in na katerih pričakujejo množično udeležbo; prvi srečanji bosta v Gorici in Gradišču. Medtem se je že začela informativna kampanja na goriških šolah, saj so otroci in mladostniki pomembni prenašalci pan-demske gripe, šolsko okolje pa je »idealno« za njeno širjenje. Potrebna je ustrezna informiranost o okužbi, še zlasti zato, ker je na ta račun bilo izrečnih nešteto besed, tudi takšnih, o katerih goriški zdravniki pravijo, da predstavljajo pravi terorizem, v kolikor vzbujajo grozo med ljudmi. Kjer so se že spopadli z novo gripo, na primer v Avstraliji, okužba ni dosegla visoke stopnje nevarnosti, vsaj takšne ne, ki bi opravičila socialni alarm, pravi Doriana Potente, v goriški pokrajini predsednica združenja zdravnikov splošne medicine. »Res je, da je zadeva v neprestanem spreminjanju, spremenil pa bi se lahko tudi virus, zato je potrebna velika previdnost,« še pojasnjuje in dodaja, da se bomo kritičnostim lahko izognili ravno z informiranostjo in preventivnimi ukrepi na področju zaščite pred širjenjem pandemske gripe. S preventivnimi ukrepi, usmerjenimi v preprečevanje nastanka okužbe, je možno omejiti njeno širjenje, povsem preprečiti pa se je ne da, opozarja zdravnica. To velja predvsem za šole, ki jim bodo namenjali posebno skrb. Ponekod so že začeli z informativno kampanjo otrok, ki jih seznanjajo s postopki pravilnega in temeljitega umivanja rok ter s higieno kašlja in kihanja, svetujejo jim tudi, naj se izogibajo dotikanju ust, nosa in oči ter naj ne izposojajo sošolcem svojih šolskih potrebščin. Dolžnost šol pa bo, da poskrbijo za pogostejše in skrbnejše čiščenje površin, ki se jih otroci in zaposleni dotikajo z rokami (kljuke, ograje, telefoni, tipkovnice itd). Goriška pokrajina in združenje zdravnikov splošne medicine bosta torej priredila niz informativnih srečanj za javnost. Prvo bo že v soboto, 26. septembra, ob 18. uri v pokrajinski sejni dvorani v Gorici, kjer bodo o gripi govorili izvedenci. Naslednje bo v petek, 2. oktobra, ob 18. uri na občini v Gradišču, nakar bosta na vrsti Tržič in Gradež, pa tudi ostale občine iz Goriške, ki bodo izrazile interes. gradišče Center CIE: velike napake pri načrtovanju »Pri načrtovanju centra za priseljence CIE je bilo narejenih veliko napak.« Tako opozarja pokrajinsko tajništvo policijskega sindikata SAP in opozarja, da priprti priseljenci se z veliko lahkoto povzpnejo na streho strukture, še lažje pa odlomijo železne drogove in z njimi razbijejo ključavnice svojih sob. Po mnenju policistov bi zato treba center CIE čim prej zapreti in v strukturi kvečjemu nuditi bivališče prosilcem azila. Policijski sindikat je 27. avgusta s pomanjkljivostmi centra seznanil goriško prefekturo, doslej pa odgovorov sindikalisti še niso prejeli. »Kaj čakajo? Da bo morda kak priseljenec padel s strehe, da se bo kdo hudo poškodoval,« poudarjajo policisti in opozarjajo, da je pod današnjimi pogoji ogrožena tudi varnost vseh predstavnikov sil javnega reda, ki opravljajo svojo službo znotraj strukture. nova gorica - Cepljenje proti sezonski gripi se lahko začne Cepivo proti sezonski gripi je že, za pandemsko ga še ni Cepivo proti sezonski gripi je že, za pandemsko pa ga še ni in bo treba nanj počakati. Cepivo proti sezonski gripi so na Goriškem prejeli tako Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica kot splošne ambulante. Na Inštitutu za varovanje zdravja v Ljubljani so letos naročili 220 tisoč odmerkov cepiva proti sezonski gripi za odrasle in 1.500 odmerkov za otroke, prebivalstvu pa svetujejo, da se cepijo čim prej. Čimprejšnje cepljenje svetujejo osebam, starim 65 let in več, odraslim in otrokom, ki imajo kronične bolezni pljuč, srca, presnove, jetrne, ledvične in živčno-mišične bolezni ali pa so imunsko oslabljeni, majhnim otrokom, starim od šest do 23 mesecev, ter oskrbovancem v domovih za starejše občane. Cepljenje priporočajo tudi zaposlenim v zdravstvu, vzgoji in izobraževanju, domovih za oskrbovance, prometu, obrambi, policiji, protipožarni službi, in drugim, saj v primeru epidemije njihova odsotnost z dela ohromi delovanje teh dejavnosti. Marko Vudrag z novogoriškega zavoda za zdravstveno varstvo opozarja na nujnost cepljenja pri starejših in tistih kroničnih bolnikih, ki so bolj dovzetni za komplikacije, ki lahko nastanejo po okužbi z virusom gripe. Letno se v Sloveniji proti sezonski gripi cepi 10 odstotkov ljudi, kar je absolutno premalo. Sezonska gripa resda ni posebna in huda oblika bolezni, lahko pa nas hudo izčrpa in poleže v posteljo vsaj za teden dni. Pri dovzetnejših je lahko tudi usodna. Dejstvo je tudi, da se zdravstvo vsako leto sooči z novimi, spremenjenimi virusi gripe, odpornosti na katere nimamo. Če se cepimo, smo varni v več kot 97 odstotkih, pravi Vudrag. Na Inštitutu za varovanje zdravja predlagajo čimprejšnjo odločitev za cepljenje proti sezonski gripi, in sicer še pred začetkom zime in preden se poveča kroženje virusov gripe, tudi zato, ker bo v letošnji sezoni gripe po- Za cepljenje proti gripi se letno odloči le 10 odstotkov Slovencev leg sezonske krožila tudi pandemska gripa. Za to obliko gripe cepiva še ni, na voljo pa naj bi bilo oktobra, zato da se cepljenja lahko začnejo novembra. Razmik med dvema cepljenjema naj bi bil vsaj mesec dni, zato poziv k čimprejšnji odločitvi. Epidemiologi ljubljanskega inštituta sicer ocenjujejo, da bi letos za se- zonsko gripo lahko zbolelo več ljudi kot v preteklih letih. Glede na predvidevanja, da bo obolevnost večja, bo zagotovo tudi več bolnikov potrebovalo zdravljenje v bolnišnici, več bo zapletov in posledično povsem verjetno tudi več smrti, napovedujejo na Inštitutu za varovanje zdravja. (tb) gorica - IRIS Davek na tarifi TIA bo treba še plačevati Armando Quarin BUMBACA »Na tarifi za odvažanje odpadkov TIA je treba še naprej plačevati tudi davek na dodano vrednost.« Tako je včeraj potrdil predsednik upravnega sveta družbe za javne storitve IRIS Armando Quarin in zanikal govorice, ki do jih sprožili na goriški občini, da naj bi bili občani oproščeni davka na dodano vrednost pri plačevanju tarife TIA. »Med poletjem je ustavno sodišče dosodilo, da o tarifah na odvažanju odpadkov morajo odločati davčne komisije, zato pa ni ničesar povedalo o ukinjanju davka na dodano vrednost pri plačevanju pristojbin za odvažanje odpadkov,« razlaga Quarin in pojasnjuje, da ustavno sodišče ni pristojno za uvajanje novih davkov. Za to morajo skrbeti zakonodajni organi, ki doslej še niso ukinili davka na dodano vrednost pri plačevanju tarife TIA. »Ko družba IRIS dobi denar od plačil davka na dodano vrednost, ga enostavno nakaže državni blagajni in zase ne zadrži ničesar,« pojasnjuje Quarin, ki se je o tej problematiki v ponedeljek pogovarjal s predstavniki drugih podjetij za javne storitve, vključenih v zvezo Federambiente. Na srečanju so ugotavljali, da članice omenjene zveze zagotavljajo javne storitve šestnajstim milijonom italijanskih gospodinjstev. »Letno zberemo poldrugo milijardo evrov davka na dodano vrednost in jo nato nakažemo državni blagajni,« pojasnjuje Quarin in opozarja, da bo letošnji državni finančni manever vreden tri milijarde evrov. Zaradi tega je zelo malo verjetno, da bi se državna vlada s spremembo davčne zakonodaje odpovedala poldrugemu milijonu evrov, ki ga dobiva od plačevanja davka na dodano vrednost na tarifi TIA. gorica - Shod Komunistične prenove in Italijanskih komunistov pred prefekturo Zahtevajo umik iz Afganistana Antonaz: »Misija zveze NATO je vojaška, ne pa humanitarna - Takoj je treba sklicati mirovno konferenco« »Izražamo solidarnost svojcem šestih umrlih vojakov, hkrati pa odločno pozivamo italijansko vlado, da enkrat za vselej zaključi pogubno misijo v Afganistanu.« Deželni svetnik Roberto Antonaz je včeraj pred pre-fekturo na goriškem Travniku tako pozval predsednika vlade Silvia Berlusconija in njegove ministre, da naj se čim prej odločijo za umik italijanskih vojakov iz Afganistana. Shod, med katerim je deželni svetnik spregovoril, sta skupaj priredili Komunistična prenova in Stranka italijanskih komunistov, prisotni pa so bili predstavniki raznih mirovniških gibanj in organizacij. »Misija zveze NATO je vojaška, ne pa humanitarna. To kar se danes dogaja v Afganistanu, smo člani in somišljeniki SKP že zdavnaj predvideli. Prisotnost vojakov je okrepila ekstremistične frakcije, talibani so močnejši, saj jih podpira vedno večji del prebivalstva. To je sicer razumljivo, če pomislimo, da je pred dnevi med bombardiranjem sil zveze NATO umrlo preko 40 civilistov. Seveda o njihovi smrti italijanski mediji niso poročali, saj je bila vsa pozornost usmerjena v žalovanje ob smrti šestih padalcev,« poudarja Antonaz in opozarja, da bi si morala večkulturna in večjezikovna Gorica več prizadevati za mir v svetu. »Očitno odboru župana Ettoreja Romolija ta strpni obraz mesta ni po godu,« zaključuje Antonaz. Shod SKP in SIK pred prefekturo BUMBACA / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 23. septembra 2009 1 5 gorica - V drugem trimesečju letošnjega leta upad proizvodnje upočasnjen Znaki prebujanja v gospodarstvu, dopolnilne blagajne 20-krat več Tovarne začenjajo prejemati nova naročila - Vzrok zaskrbljenosti visoko število novih zaposlitev za določen čas BUMBACA Goriško gospodarstvo je bilo v drugem trimesečju letošnjega leta še vedno pod udarom svetovne finančne krize, vendar je začelo kazati prve znake prebujanja. V tovarnah in obrtniških obratih so še vedno beležili upad proizvodnje, ki pa se je upočasnil glede na prejšnje mesece. »Polovica podjetnikov je mnenja, da bo v tretjem trimesečju leta proizvodnja stagnira-la, kar pomeni, da naj bi se njen upad ustavil in da naj bi bil ponoven zagon na obzorju,« pojasnjuje pokrajinski odbornik Alfredo Pascolin, ki je včeraj skupaj s funkcionarjem deželne agencije za delo Marcom Cantalupijem predstavil podatke o stanju goriškega gospodarstva v drugem trimesečju letošnjega leta. Med drugim iz njune analize izstopa, da je bilo letos ur dopolnilne blagajne za kar dvajset krat več kot lani. »V primerjavi s podatki iz istega obdobja pred enim letom je bil seveda rezultat goriških podjetij zelo negativen. Proizvodnja se je letos znižala za dvajset odstotkov, prodaja za petindvajset odstotkov, naročila pa za dvaintrideset odstotkov,« pravi Can-talupi in pojasnjuje, da podjetniki pričakujejo ponoven zagon gospodarstva v drugi polovici letošnjega leta. Po njegovih besedah je po drugi strani zelo zaskrbljujoč podatek, da se je za dvajset odstotkov znižalo število novih zaposlitev. »V drugem trimesečju letošnjega leta se je na novo zaposlilo 4.756 oseb, lani pa 5.988,« pojasnjuje Cantalupi in pravi, da je 38-odstotni upad novih zaposlitev beležili v industriji, kar 81-odstotni pa v gradbeništvu. »Opozoriti je treba tudi, da se je za 31 odstotkov znižalo število novih zaposlitev na nedoločen čas, medtem ko je letos pogodbo za določen čas podpisalo 13 odstotkov več delavcev kot v istem obdobju lani,« še pravi Cantalupi. Pri tem Pascolin opozorja, da je porast zaposlitev na določen čas zelo zaskrbljujoča. »Kdor ima prekerno delo, se po vsej verjetnosti ne bo odločil za najem posojila. To pomeni, da ne bo kupil stanovanja, da ne bo gradil hiše, da si ne bo ustvaril družine, enostavno s svojimi nakupi in naložbami ne bo spodbujal gospodarskega razvoja,« poudarja Pascolin in zaradi tega opozarja, da so v obdobju gospodarske krize še toliko pomembnejši socialni blažilci, ki omogočajo, da ne prihaja do izgube stalnih delovnih mest. »Letos je bilo dodeljenih 1.458.412 ur redne dopolnilne blagajne, lani pa komaj 73.053 ur. Poudariti je treba, da smo z visokim številom ur dopolnilne blagajne rešili pred zaprtjem številne obrate,« pravi Pascolin in pojasnjuje, da je bilo v drugem trimesečju letošnjega leta na dopolnilni blagajni okrog devetsto delavcev. Letos se je povišalo tudi število delavcev na mobilnosti. Lani jih je bilo 1.251, letos pa 1.602. Po drugi strani so letos dodelili 110.091 ur izredne dopolnilne blagajne, lani pa 342.303. Po mnenju Pascolina morajo javne uprave še naprej stati ob strani podjetjem v krizi in delavcem. »Spodbujati moramo podpisovanje solidarnostnih pogodb, ki preprečujejo izgubo delovnih mest. Na obzorju so prvi znaki prebujanja gospodarstva, zato je treba vztrajati, saj boljši časi baje le niso tako daleč.« zaključuje Pascolin. (dr) carraro - Danes na goriškem sedežu industrijcev Družba s sindikati FIM in FIOM bosta zahtevala umik predloga o mobilnosti 80 delavcev Takojšen umik predloga o mobilnosti osemdesetih delavcev. To bosta danes zahtevala sindikata kovinarjev FIM in FIOM od predstavnikov lastnikov družbe Carraro. Srečanje bo potekalo na goriškem sedežu industrijcev, pred katerim se bodo na protestnem shodu zbrali zaposleni v tovarni v Stražcah, ki ji preti zaprtje. V zadnjih mesecih se je proizvodnja razpolovila, zato je vodstvo tovarne napovedalo, da namerava odsloviti osemdeset zaposlenih. Tej odločitvi so se delavci in sindikati uprli, njihov protest pa so podprli tudi krajevni upravitelji. Družba Carraro je po številnih pritiskih iz sindikalnih vrst pristala na dogovarjanje, zato pa se bodo danes njeni predstavniki sestali s sindikalisti. »Zahtevali bomo, da družba Carraro umakne svoj predlog o mobilnosti. Namesto tega jo bomo pozvali, da z drugimi oblikami socialnih blažilcev ohrani vsa delovna mesta,« pojasnjuje pokrajinski tajnik sindikati FIM-CISL Giampiero Turus, medtem ko pokrajinski tajnik sindikata FIOM-CGIL Thomas Casotto opozarja, da je treba krizo družbe Carraro reševati na državni ravni. »Čim prej je treba sklicati ministrsko omizje, saj družba Carraro namerava odsloviti preko 500 delavcev, ki so zaposleni v raznih obratih po vsej Italiji,« razlaga Casotto in poudarja, da naj bi se za odslovitvijo delavcev skrival načrt o selitvi proizvodnje v druge države. Pod udarom naj bi bila tudi tovarna družbe Carraro v Maniagu, kjer naj bi nameravali odsloviti 150 od 350 delavcev. Casotto dalje razlaga, da sindikat FIOM ima enega predstavnika v enotnem sindikalnem predstavništvu tovarne iz Stražic, sindikat FIM pa ima dva. »Sindikata morata biti v tem trenutku še posebno enotna, saj le-tako bodo lahko njuna prizadevanja v korist delavcev uspešna,« zaključuje Casotto. Svojo prisotnost na današnjem shodu pred sedežem industrijcev v Gorici napoveduje tudi deželni svetnik SKP Roberto Antonaz. »Pogosto peljejo šolarje na spominske svečanosti, ki so drugače slabo obiskane. Lepo bi bilo, da bi jih včasih pripeljali na manifestacije v bran delovnih mest,« ugotavlja Antonaz. (dr) Pred tovarno Carraro v goriških Stražcah so vse te dni prisotni delavci in sindikalisti, ki s plakati in transparenti zahtevajo, naj se obrat ne zapre BUMBACA tržič - Kriza »Eaton mora preživeti« Delavci proti selitvi proizvodnje Preživetje tovarne Eaton. To je cilj enotnega sindikalnega predstavništva tržiškega obrata, ki je že preko eno leto v hudi krizi. Sindikalisti iz tovarne v ulici Bagni se bodo 16. oktobra na goriškem sedežu industrijcev srečali s predstavniki lastništva družbe, spričo krize v tovarni Carraro v Gorici pa so pred srečanjem zelo zaskrbljeni. »V tovarni družbe Eaton v Tržiču je 340 delavcev že eno leto na dopolnilni blagajni, zato pa začenjamo razmišljati, da prej ali slej bodo proizvodnjo selili v tujino,« opozarjajo sindikalni predstavniki in poudarjajo, da družba Eaton krči proizvodnjo tudi v svojih tovarnah v kraju Rivarolo Canavese v Piemontu, kjer bodo odslovili petdeset delavcev. »Delavci in sindikalisti iz tovarne Eaton izražamo svojo solidarnost zaposlenim v goriškem obratu družbe Carraro in pri tem opozarjamo, da industrijski načrti ne morejo temeljiti na selitvi proizvodnje v druge države. Politiki morajo zavzeti jasno stališče o tej zadevi, hkrati pa morajo vzeti na znanje, da družba Eaton rešuje svoje težave v Piemontu z odpuščanjem,« pravijo sindikalisti in delavci iz tržiške tovarne Eaton. Po njihovih besedah je prihodnost tržiškega obrata v veliki meri odvisna od njenih lastnikov; če nameravajo vlagati v njen razvoj, bo tovarna lahko preživela, pravijo zaposleni, ki so prepričani, da bi družba Eaton morala črpati tudi deželna sredstva za organizacijo tečajev za dodatno usposabljanje in izobraževanje delavcev. Velja omeniti, da so delavci med avgustovskim dopustom redno nadzorovali svojo tržiško tovarno; med zaposlenimi je bila namreč razširjena bojazen, da bi družba Eaton po skritem odpeljala stroje in na ta način tudi dejansko selila proizvodnjo drugam. pevma - Primosig opozarja I • *V v I a Parkirišče ob vrtcu krvavo potrebno Upravitelji so si ogledali kraj -»Zamuda nedopustna« Na problem krvavo potrebnega parkirišča ob slovenskem vrtcu v Pevmi ponovno opozarja Silvan Primosig, občinski svetnik stranke Slovenske skupnosti (SSk). Zaradi lokacije ob cesti je postajanje avtomobilov pred vrtcem izredno nevarno, ogroženi pa so ob starših predvsem otroci. Primosig je že večkrat posegel na goriški občini, pri županu, ki je obenem pristojen za javna dela, in pri občinskih uradih, ki bi morali za to poskrbeti. Zaradi nadaljnjega zamujanja pa je bil Primosig pobudnik srečanja, ki ga je v minulem tednu organiziral na licu mesta, v Pevmi. Ob njem so se ga udeležili načelnica svetniške komisije za javna dela Marina Francesca Colombo, občinski odbornik Sergio Co-sma, predsednik rajonskega sveta Lovrenc Persoglia ter rajonski svetnici SSk Mirjam Radinja in Gabrijela Vidmar. Pri-mosig je med drugim pri preverjanju birokratskega postopka za ureditev parkirišča ugotovil nekatere nejasnosti, zaradi katerih utegne priti do napak tako pri načrtovanju kot pri izvedbi del. »Celotni postopek je treba čim hitreje izpeljati tudi zato, ker je pri lastniku sosednjega zemljišča razpoložljivost, da se prostorski problem ustrezno reši,« pravi Pri-mosig. Tako Cosma kot Colombova sta po ogledu kraja sprejela obvezo, da bosta zadevo preverila z načrtovalci, tako da naj se v nadaljnjem postopku ne bo več zatikalo. »Nedopustno je vsako nadaljnje odlašanje, saj se je šolsko leto že začelo,« zaključuje Silvan Primosig. nova gorica - bilje - Na šolah vzgoja k miru in skrbi za okolje Sadijo drevesa miru Novogoriški šolarji skrbijo za sadovnjak, Biljenci pa so s hrastom začeli uresničevati projekt ureditve vaškega jedra Novogoriški šolarji so včeraj posadili kaki FOTO T.B. Dan sajenja dreves že pet let sovpada s svetovnim dnevom miru. Lani je tako v skupni skrbi za okolje povezal otroke iz 2000 šol iz 122 držav vsega sveta. Na osnovni šoli Milojke Štrukelj v Novi Gorici so včeraj posadili kaki in se s tem letos prvič pridružili t.i. projektu ENO šole, ki predvideva posaditev 100 milijonov dreves do leta 2017. Novogoriška osnovna šola Milojke Štrukelj je Eko šola že štirinajsto leto, je povedala koordinatorica Iris Mohorič: »Vsako leto, ne le v okolici šole, ampak tudi po samem mestu, sadimo drevesa miru. V bližini šole smo lani uredili naravoslovno učilnico - sadovnjak, kjer smo posadili šest sadnih dreves. Ob jablanah, hruškah in češnjah zdaj raste kaki.« Za sadovnjak sicer skrbi 40 otrok od 4. do 9. razreda, ki so na šolo vključeni v Eko krožek, sicer pa v projektu Eko šole živi cela šola, tako učitelji kot učenci in njihovi starši. Sadovnjak je pravi laboratorij na prostem, ki ga kot del pouka najpogosteje obiščejo šestošolci. Mo-horičeva dodaja, da se je lepo prijel, želijo pa si tudi ureditve zeliščnega in cvetlične- ga vrta. Za ureditev teh k sodelovanju vabijo donatorje, da bi pomagali pri nasadi-tvi. Na šoli skrbijo tudi za to, da mesto Nova Gorica vsako leto dobi novo drevo. »Ne le v bližini šole, temveč tudi po samem mestu sadimo drevesa miru. Tako smo že posadili pinjo, javor in v Borovem gozdičku lipo miru,« je dodala Mohoričeva. V projekt globalne virtualne šole ENO, v katerega je letos prijavljenih že več kot 80 slovenskih šol in vrtcev, se je vključila tudi osnovna šola iz Mirna, ki je s svojo podružnično šolo v Biljah in Kulturno turističnim društvom Zarja v soboto zasadila hrast. Ob Potoku pri mostu v središču Bilj so s tem simbolično začeli uresničevati projekt ureditve vaškega jedra vasi, je povedala predsednica društva Zarja Ivanka Kosta. »Ob glavni cesti bomo uredili drevored, stremimo k temu, da bi ga zasadili z ustreznimi, čimbolj avtohtonimi drevesi. Uredili bomo tudi okolico potoka, ob njem sprehajalne poti in projekt zaključili do prihodnjega poletja,« je dodala. Projekt je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. (tb) 1 6 Sreda, 23. septembra 2009 GORIŠKI PROSTOR romjan - Predsednik pokrajine zavrača sklep županov o prevozu šoloobveznih otrok »Čemu tržiško mesto okrožje, če ne zmore problema rešiti?« Prispevka ni mogoče preusmeriti - Zelo kritična tudi Černic in Bandelj doberdob »Jarčeve izjave so politična špekulacija« Ferri prvič pri Saksidi / Direktor goriškega zdravstvenega podjetja Roberto Ferri je včeraj obiskal šempe-trsko bolnišnico, kjer se je srečal z njenim direktorjem Silvanom Saksido. Šlo je za prvo uradno srečanje med direktorjema, ki sta se pogovarjala tudi o možnostih sodelovanja. Dogovorila sta se, da zdravstveni ustanovi bosta skušali pripraviti skupni evropski projekt na področju kirurgije. »Pokrajina lahko nameni 40.000 evrov zgolj za nakup novega šolskega avtobusa. Tega denarja ni mogoče uporabiti drugače. Tako določajo zakoni.« Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta se je s temi besedami odzval na sklep županov tržiškega mesta okrožja, da naj se prispevek, ki bi ga pokrajina nakazala za nakup novega šolskega avtobusa, preusmeri na Združenje staršev romjanskih otrok. Za Gherghetto je to neizvedljivo, »zato pa so napovedi županov tržiškega mesta okrožja zgolj pesek v oči romjanskih staršev«. Kot znano, so doslej za prevoz otrok v slovensko osnovno šolo in vrtec v Rom-janu ter v nižjo srednjo šolo v Doberdobu skrbeli člani Združenja staršev. Potem ko so v to vložili ogromno energij in denarja, so že poleti napovedali, da letos prevozov ne bodo več utegnili zagotavljati. Šolsko leto se je tako začelo brez njihovega prevoza, krajevni upravitelji pa so se lotili iskanja rešitve. Na nedavnem srečanju v Doberdobu jo je ponudil Gherghetta, ki je napovedal, da je pokrajina pripravljena dati na razpolago 40.000 evrov za nakup novega šolskega avtobusa. »Sklep županov tržiškega mesta okrožja, da se ta denar preusmeri na Združenje staršev, je nezakonit,« poudarja Gherghetta, saj pokrajina lahko prispeva izključno za nakup šolabusa, potem pa morajo za prevoz otrok poskrbeti občine. »Če devet občin s Tržiškega ni sposobnih potegniti iz svojih žepov denar za nakup novega šolskega avtobusa, pri čemer bi pokrajina zagotovila polovico potrebnega zneska, se sprašujem, zakaj sploh tržiško mesto okrožje obstaja,« je oster v svojem razmišljanju Gherghetta, ki dodaja, da občine ne morejo najprej pristopiti v območje izvajanja zaščitnega zakona 38/2001, potem pa za uresničevanje zaščite dejansko nič ne naredijo. »Soglašam z rom-janskimi starši, ki zahtevajo, da za šolski prevoz poskrbijo občinske uprave. Po drugi strani so mi na občinah v Laškem pojasnili, da z enim šolskim avtobusom ni mogoče pripeljati vseh otrok v šolo v Romjan. Že res, vendar bi z enim avtobusom lahko krili 80 odstotkov povpraševanja, kar bi bilo vsekakor dobrodošlo,« trdi Gherghetta in poudarja, da za zagotavljanje javne storitve ne morejo skrbeti starši oz. zasebni- Enrico Gherghetta BUMBACA ki, saj je to naloga javnih ustanov. »Če se zgodi nesreča, kdo bo zanjo odgovarjal?« se sprašuje Gherghetta in pojasnjuje, da bi morali župani tržiškega mesta okrožja v ponedeljek sprejeti le odločitev, ali hočejo kupiti šolski avtobus ali pa ne. Nikakor niso smeli preusmerjati prispevka pokrajine na druge ustanove, ker je to nezakonito in nemogoče, pravi Gherghetta in zagotavlja, da je pri reševanju vozla prevozov pripravljeno sodelovati tudi pokrajinsko podjetje APT. »Urnike avtobusov bi lahko tako spremenili in prilagodili, da bi pripeljali v šolo tudi del romjanskih otrok,« je prepričan NESRECA V PIERISU 16-letnica ranjena V prometni nesreči na križišču med ulicama Gramsci in Donatori Volontari di Sangue v Pierisu se je včeraj okrog 18.40 poškodovala 16-letna skuteristka iz Tržiča. Zdi se, da je izsilila prednost, pri čemer je trčila v avtomobil tipa Opel agila, ki ga je upravljala 50-letna voznica iz Ronk. Trčenje je bilo silovito, motociklistka pa je pri padcu utrpela predvsem udarec v glavo in zvin ramena. Zaradi dinamike nesreče so reševalci poklicali helikopter hitre službe 118, ki je dekle odpeljal v videmsko bolnišnico. Izkazalo se je vsekakor, da so poškodbe lažje in da jo je skuterist-ka poceni odnesla. Na kraj nesreče so prihiteli številni krajani, ki so vnovič opozorili, da je tamkajšnje križišče zelo nevarno še posebno zaradi bližine šole, saj je ob začetku in koncu pouka promet naravnost neznosen. bukovica - Dela v Kulturnem domu Pogodba za obnovo vendarle podpisana GORICA Omizje za štirinožce V Gorici se je v ponedeljek sestalo omizje za štirinožce, za ustanovitev katerega se je zavzemal predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. Med srečanjem so predlagali, da bi vse občine iz pokrajine izglasovale pravilnik o pravicah in vzreji domačih živali, zatem pa so se pogovarjali o pesjakih, sterilizaciji hišnih ljubljenčkov, dostopu psov na plaže in drugih vprašanjih. Poleg pokrajinskega predsednika so se srečanja udeležili predstavniki številnih občin in ustanov, ki se ukvarjajo z nudenjem oskrbe psom in mačkam. Med drugim se je Gherghetta zavzel, da bi pokrajina postala upravitelj pasjega matičnega urada in drugih storitev za štirinožce. V razpravo je posegla tudi Laura Grassi iz društva La Cuc-cia. Po njenih besedah bi morali čim prej podpisati dogovor z živino-zdravniki in zdravstvenim podjetjem, s katerim bi določili nižje cene za sterilizacijo potepuških mačk. Grassijeva je opozorila tudi na veliko razliko med cenami živino-zdravniških storitev v Sloveniji in Italiji, zaradi česar se veliko lastnikov živali odpravlja čez mejo. Gherghetta, ki potrjuje, da je pokrajina še vedno pripravljena nakazati 40.000 evrov za nakup novega šolabusa. »Odločitev županov tržiškega mesta okrožja ne rešuje problema,« Gherghetti pritrjuje predsednik slovenske konzulte pri goriški pokrajini, Peter Černic: »Razočaran sem tudi nad tem, da so župani zadevo obravnavali izključno na ravni stroškov. Slovenci smo na tem ozemlju prisotni in smo občani kot vsi ostali. Prepričan sem tudi, da našo prisotnost potrebujejo, zato je njihova dolžnost, da pomagajo naši šoli rasti.« Černic je presenečen tudi nad zneskom stroška, o katerem je bil govor na sestanku upraviteljev, saj se mu zdi pretiran, predvsem pa pravi, da vprašanja prevoza šoloobveznih otrok ne gre reševati na zasebni ravni, temveč znotraj javnih ustanov: »Ne moremo govoriti o integraciji - tako Čer-nic -, če se ne integriramo v javne ustanove. Če je bil torej sestanek županov slabo zastavljen, potem predlagam, da še enkrat sedemo za mizo in se na novo pogovorimo. Drugače bomo ugotavljali, da se na naši koži in predvsem na koži otrok igrajo politične igrice, kar pa je seveda nedopustno.« Zaskrbljenost in razočaranje nad odločitvijo županov tržiškega mesta okrožja, da ne vključijo stroška za šolski prevoz v Romjan in Doberdob v občinsko bilanco, je včeraj izrazil tudi Walter Bandelj, goriški predsednik Sveta slovenskih organizacij: »Hvalevreden je predlog, da se prispevek nameni Združenju staršev, ki je vsa ta leta za to tudi skrbelo. To pa še ni strukturna rešitev tega vprašanja. Po drugi strani ni razumljivo, kako bi lahko namenski prispevek, ki ga pokrajina ponuja občinam za nakup šolskega avtobusa, preusmerili na Združenje staršev. Pričakovali smo, da bodo župani ravnali v skladu z zakonodajo, ki ščiti slovensko narodno skupnost, za katero je šola življenjskega pomena. Ravnali pa so pilatovsko in s preusmeritvijo prispevka poskusili oddaljiti od sebe svoje dolžnosti. Ravnanje treh slovenskih občin - Doberdoba, Sovodenj in Števerjana -, ki italijanskim šoloobveznim otrokom nudijo brezplačen prevoz v italijanske šole v Gorico, je zgleden primer spoštovanja različnosti, ki bi ga morale posnemati tudi občine tržiškega mesta okrožja.« V Podgori o azbestu Paolo Vizintin BUMBACA V Podgori se bo danes ob 18.30 sestal rajonski svet, ki ga je urgentno sklical njegov predsednik Walter Bandelj; udeležili se ga bodo predstavniki deželne komisije za azbest. Z njimi se bodo menili o sanaciji azbestnih kritin v opuščeni tekstilni tovarni. V torek, 29. septembra, se bo sestal rajonski svet za Svetogorsko četrt in Placuto; zasedanja se bodo udeležili tudi predstavniki krajevnega sveta iz Solkana. Tema pogovorov bo solkanska Livarna. Žoge brez meja V javnosti odmeva polemika, ki so jo sprožile izjave svetnika stranke Slovenske skupnosti Marca Jarca. Namignil je, da pri upravljanju sprejemnega centra Gradina gre za konflikt interesov, v kolikor je članica zadruge Rogos, ki strukturo upravlja, tudi žena občinskega odbornika Nordia Gergoleta. Občinski odbor z županom Paolom Vizintinom na čelu odločno obsoja nastop svetnika SSk: »Kritike in izzivanja glede neobstoječega konflikta interesov z grožnjo prijave na Računsko sodišče in na druge organe so le politične špekulacije. Neupravičena in podla je tudi uporaba osebnih podatkov odbornika Gergoleta. Vse to lahko služi le temu, da skuša svetnik Jarc pridobiti zase medijsko vidljivost in se po krajši poti dokopati do političnega uspeha. Tovrstno neokusno početje pa prav gotovo ne sodi k zdravi in konstruktivni opoziciji. Odborniku Ger-goletu izražamo solidarnost in priznanje za doslej neoporečno upravljanje občine v korist celotne skupnosti. Obenem izražamo posebno priznanje zadrugi Rogos za uspešnost, visoko strokovnost in za rezultate pri upravljanju centra Gradina«. Štiri šole, in sicer dve iz Furlanije-Julijske krajine in dve iz območja Nove Gorice, bodo sodelovale pri čezmejnem projektu Žoge brez meja, ki ga bodo uresničili v okviru evropskih programskih skladov Comenius Regio. Z verbalnim in never-balnim izražanjem bodo spodbujali socializacijo med italijanskimi in slovenskimi šolarji. Projekt bodo predstavili v petek v kraju Feletto Umberto pri Vidmu. Univerzitetno mesto Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici organizira danes ob 18. uri v Baru Cafe dom na Bevkovem trgu peti družboslovni večer, tokrat na temo Nova Gorica kot univerzitetno mesto. Gostje večera bodo Mirna Macur, prodekanja FUDŠ, Darinka Kozinc, podžupanja mestne občine, v.d. načelnika oddelka za družbene dejavnosti na mestni občini Vladimir Peruničič, Danilo Zavrtanik, predsednik Univerze v Novi Gorici, in Nejc Koradin, predstavnik študentov. (tb) Po znanje na stojnice Preteklo sredo so se v Sloveniji že peto leto zapored začeli Dnevi slovenskih svetovalnih središč, ki jih je skupaj z Andra-goškim centrom Slovenije pripravilo štirinajst slovenskih svetovalnih središč za izobraževanje. Med temi je tudi ISIO v Novi Gorici, ki deluje na novogoriški Ljudski univerzi, znotraj Centra vseživljenj-skega učenja. Svojo dejavnost bodo predstavili danes, na t.i. Stojnicah znanja, pred novogoriško mestno hišo. (tb) Včeraj je župan občine Renče-Vogrsko Aleš Bucik vendarle podpisal pogodbo s pod-je^em Makro Pet Gradnje iz Kopra, ki je bilo s 572 tisoč evri vrednim predračunom izbrano kot najcenejši ponudnik za obnovo Kulturnega doma v Bukovici. Prenova je, kot smo že poročali, vredna 850 tisoč evrov, od tega je 532 tisoč evrov evropskih sredstev, ostalo pa bo prispevala občina. Podpis pogodbe se je za dva tedna zamaknil zaradi usklajevanj, a to naj ne bi vplivalo na rok izvedbe obnove. Ta je postavljen za konec maja 2010. Z rekonstrukcijo osrednjega kulturnega hrama v občini Renče-Vogrsko, kjer zdaj domuje tudi občinska uprava, so začeli v lanskem letu, ko so stekla projektna dela. Osrednji prostor bo velika dvorana s 320 sedeži, ki so ji veliko pozornosti namenili predvsem zaradi akustike. Župan pravi, da je bil to izziv tako za naročnika, torej občino, kot za izvajalca del. Manjša dvorana v zaodrju, z do 100 sedeži, bo namenjena manjšim komornim prireditvam, poimenovana pa bo po domačinu, umetniku Zoranu Mušiču. Manjša dvorana bo glede na priložnosti večnamenska, saj bodo v njej potekale tako seje občinskega sveta kot priložnostne razstave, v njej pa bo tudi mediateka z gradivom o Zoranu Mušiču. Obnova Kulturnega doma je sicer le prvi korak k ureditvi t.i. Mušičevega spominskega parka. Ta predvideva ureditev treh lokacij, ob že omenjenem Kulturnem domu tudi okolice tamkajšnje cerkve in spomenika NOB. (tb gorica - Na kongresu Demokratske stranke Beseda podmladku Mladi so se zavzeli za utrditev levosredinske koalicije in za razpolovitev plač parlamentarcev Del udeležencev nedeljskega kongresa Demokratske stranke v avditoriju Fogar BUMBACA Med nedeljskim kongresom krožka Demokratske stranke iz Gorice in Števerjan so izglasovali več resolucij, ki jih je predlagal podmladek stranke; med drugim so se mladi zavzeli za znižanje honorarjev parlamentarcev in za utrditev skupne levosre-dinske koalicije, ki bi predstavljala močno alternativo desnici. Marco Rossi, med odgovornimi za organizacijo kongresa, je med svojim posegom poudaril, da je treba sprostiti avtocesto med Vilešem in Moščenicami ter posledično zgraditi novo cestninsko postajo v kraju Ta-pogliano al Torre. Po drugi strani je Rossi predlagal, da naj se na prihodnjem deželnem zasedanju Demokratske stranke razpravlja tudi o uresničitvi trase petega koridorja, ki bi bila speljana po Gorici in Vipavski dolini. Za Rossija bi bila ta rešitev tehnično lažje uresničljiva in finančno manj zahtevna. Po drugi strani se je za skupno levosredinsko fronto zavzel Stefano Podlipnik, medtem ko je Alessandro Porcarelli predlagal, da naj se razpolovijo plače parlamentarcev. Načelnik občinske svetniške skupine Demokratske stranke Federico Portelli je včeraj opozoril, da predsednik občinskega sveta Rinaldo Roldo ne nikakor upošteva predlogov opozicije. »Na dnevni red prihodnjega občinskega sveta ni vključil resolucije o ponovni uvedbi davka ICI na stanovanjih, oddanih v najem po znižani ceni, in o elektronskih izkaznicah, ki niso veljavne za potovanje v tujino,« je pojasnil Portelli. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 23. septembra 2009 1 5 doberdob - Prvi čezmejni kolesarski maraton S kolesi tudi turisti S štiristo kolesarji vred se je pripeljalo okrog tisoč ljudi, ki so razveselili krajevne gostince Okrog štiristo kolesarjev se je v nedeljo udeležilo prvega čezmejnega kolesarskega maratona Kras, ki se je začel in zaključil pred sprejemnim centrom Gradina v Doberdobu. 58 kilometrov dolga trasa z višinsko razliko 1.450 metrov je bila speljana po ozemlju občin Doberdob, Sovodnje, Miren-Kostanjevica in Komen, najhitreje pa jo je prekolesaril Andrea Bravin iz kluba Team Granzon, ki je potreboval 2 uri 33 minut 58 sekund. Dirko so skupaj organizirali kolesarki klubi Go Bike iz Gorice, MBC iz Trsta in Djak iz Nove Gorice, okrog šestdeset udeležencev pa je prišlo iz Slovenije. Dirka je kljub visokemu številu tekmovalcev potekala brez večjih težav, krajši prometni zastoj je prehod kolesarjev ustvaril edino pri Ferletih v Dolu, kjer so prireditelji začasno zaprli promet na državni cesti št. 55. Nagrajevanje je potekalo v sprejemnem centru Gradina, kjer je prisotne pozdravil doberdobski župan Paolo Vi-zintin. Poudaril je, da rekreativne in tekmovalne športne prireditve, kakršen je bil tudi kolesarski maraton, dajejo teritoriju velike razvojne možnosti na področju turizma. V nedeljo se je namreč vključno s kolesarji po Doberdobu mudilo okrog ti- Kdesarji soč ljudi, ki so razveselili vse vaške go- pred startom stince. V centru Gradina so med drugim _ razprodali vso hrano in pijačo. BUMBACA doberdob - Na odru priljubljeni štandreški gledališčniki Primorske zdrahe privabile krajane in sosede izza meje Tudi Doberdobci so se pošteno nasmejali ob Primorskih zdrahah, ki so jih na odru župnijske dvorane uprizorili štandreški igralci. Gostovanje gledališke predstave sta 7. septembra priredila do-berdobski župnijski svet in družina Romana Gergoleta. Štandrežci so nekoliko priredili znano Goldonijevo komedijo ter jo prikrojili primorskim prigodam, govorici in zdraham, ki so jih pred skoraj polno dvorano - ljudje so prišli tudi iz Brestovice, Opatjega sela, Mirna in Šempetra - odigrali člani dramskega odseka prosvetnega društva Štandrež pod izkušeno taktirko režiserja Jožeta Hrovata. Tudi v Doberdobu so se odlično odrezali Božidar Ta-baj v vlogi Lipeta Mineštre, Marko Braj-nik kot adjutant Izidor Mortadela in vsi ostali člani dramskega ansambla, ki se lahko ponašajo s priljubljenostjo pri publiki in številnimi priznanji. Zaradi uspeha gledališkega večera njegovi organizatorji že napovedujejo v oktobru gostovanje gledališke skupine iz Ajdovščine. Primorske zdrahe na doberdobskem odru CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. od 8.30 do 12.30 in 17. do 19. ure), elektronska pošta info@kclbratuz.org. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD poteka v Kulturnem domu v Gorici: v petek, 25. septembra, ob 20.30 Don Giovanni (Moliere) v izvedbi gledališke skupine Costellazio-ne iz Formie; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). U Kino ~M Gledališče OPERETA GROFICA MARICA Emme-richa Kalmana v organizaciji Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice: premiera bo v petek, 2. oktobra, ob 20.30, ponovitve bodo v nedeljo, 4. oktobra, ob 17. uri, v torek, 6. oktobra, ob 20.30 in v nedeljo, 11. oktobra, ob 17. uri. Vse predstave bodo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, drevored 20. septembra, 85. Nakup vstopnic je možen na tajništvu Kulturnega centra Lojze Bratuž tel. 0481-531445 (od ponedeljka do petka GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Pelham 1-2-3: Ostaggi in metropolitana«. Dvorana 2: 20.20 - 22.00 »Il grande so-gno«. Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Ba-sta che funzioni«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Pelham 1-2-3: Ostaggi in metropolitana«. Dvorana 2: 17.50 - 19.50 - 22.10 »G.I. Joe: La nascita dei cobra«. Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Ba-sta che funzioni«. Dvorana 4: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Il grande sogno«. Dvorana 5: 17.30 »L'era glaciale 3: L'al-ba dei dinosauri«; 20.00 - 22.00 »Vi-deocracy - Basta apparire«. kal na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 v prostorih KB Centra. Rok vpisovanja zapade 25. septembra; informacije na tel. 0481-81826 ali na naslov e-pošte go@sdzpi-irsip.it in na spletni strani www.sdpzpi-irsip.it. ODDELEK ZA ZABAVNO GLASBO IN JAZZ GLASBENE MATICE v Gorici prireja 28. in 29. novembra delavnico za petje s pevko Darjo Švajger. Prijave s kratko biografijo in posnetkom na zgoščenki je potrebno oddati do 16. oktobra na tajništvu Glasbene matice na Korzu Verdi 51. V teku so tudi vpisovanja za redni pouk iz jazz petja, saksofona, kitare, klavirja in basa; informacije na tel. 347-5156982 (An-drejka Možina). PIHALNI ORKESTER KRAS DOBERDOB prireja glasbeno šolo (začetni in nadaljevalni tečaji pihal, trobil in tolkal pouk teorije) ter uvajalni tečaj glasbene vzgoje za predšolske otroke (spoznavanje zvokov, ritma in melodije z gibanjem, petjem in inštrumenti); vpis in informacije na tel. 3384199828 (Romina) in tel. 339-6983579 (Antonella). fï Razstave DRUŠTVO ZA ZGODOVINSKO RAZISKOVANJE ISONZO prireja v četrtek, 1. oktobra, ob 18.30 v bivši konjušnici dvorca Coronini na drevoredu 20. septembra 14 v Gorici odprtje razstave o letalstvu v Gorici med leti 1909 in 1962; na ogled bo do 1. novembra od torka do sobote med 10. in 13. in med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. uro. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽv sodelovanju s Pilonovo galerijo in galerijo Rika Debenjaka vabi na odprtje razstave pod naslovom Goriški likovni krog in slovenski tisk v Gorici med obema vojnama v četrtek, 24. septembra, ob 18. uri. Razstavo bo predstavila Irene Mislej. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (Trg Edvarda Kardelja 5) bo v petek, 25. septembra, ob 19. uri odprtje razstave Jaše Mrevljeta z naslovom »What does it take for the heart to explode into stars« (Kaj rabi srce, da se izstreli med zvezde); na ogled bo do 16. oktobra. ~M Koncerti KULTURNI DOM V NOVI GORICI obvešča, da je koncert »Na juriš! Partizanske pesmi« v izvedbi zbora Carmina Slovenica, ki bo v petek, 25. septembra, ob 20.15 razprodan; informacije na tel. 003865-3354016 in na blagajna@kulturnidom-ng.si. M Izleti SI Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so bile v ponedeljek, 21. septembra, na vseh slovenskih ravnateljstvih objavljene začasne zavodske (ravnateljske) lestvice učnega osebja. Rok za morebitne prizive in ugovore zapade 1. oktobra. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: Uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), Priprava turističnih paketov za čezmejno območje in njihova promocija (80 ur), Upravljanje informacijske varnosti (60 ur). Brezplačni tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 v prostorih KB Centra. Rok vpisovanja zapade 16. oktobra; informacije na tel. 0481-81826 ali na naslov e-pošte go@sdzpi-irsip.it in na spletni strani www.sdpzpi-irsip.it. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj po višješolski diplomi v sodelovanju s podjetji Tehnike finančnega posredništva 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience, štipendija 2,30 evra za vsako uro prisotnosti na delovni praksi). Brezplačni tečaj, ki je financiran s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bo pote- DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča vsem udeležencem izleta v Sarajevo, Med-žugorje, na mandarine itd., da lahko poravnajo ostali znesek za izlet 23., 24. in 25. septembra od 16. do 19. ure vsak dan pri poverjenikih, pri katerih so se vpisali. Pri njih bodo dobili ostale informacije. Odhod avtobusov bo 13. oktobra ob 4.45 s trga pred cerkvijo v Štandrežu, nato s postankom pred cerkvijo v Sovodnjah; ob 5.30 v Doberdobu prav tako pred cerkvijo. Za tržaške udeležence bo odhod na avtocesti pri Devinu blizu bencinske črpalke AGIP; za ostale pa v Bazovici nasproti Agrarie Evergreen pri lekarni ob 6.30. Priporočajo točnost. □ Obvestila obra, od 14.30 do 19. ure razstavo-pokušnjo kraških pridelkov, vstopnina 12 evrov; informacije na tel. 3334056800 ali na inforogos@gmail.com. DRUŠTVO JADRO prireja na sedežu v Romjanu 50-urni tečaj slovenščine za odrasle z oktobrom. Organizacijsko srečanje bo ob 20. uri v ponedeljek, 5. oktobra, v ul. Monte 6 Busi 2; informacije pri odbornikih društva, v ron-ški knjižnici in v mladinskem središču Informagiovaniv Tržiču. GORIŠKI SEDEŽ ZDRUŽENJA LOČENIH STARŠEV FJK prireja vsak torek ob 20.15 v večnamenskem centru v ul. Baiamonti 22 v Gorici odprta srečanje za pomoč ločenim staršem; informacije na tel. 349-3884549 in na spletni strani www.mammepapaseparati.org. KLEKLJARSKI ODSEK DRUŠTVA JADRO je začel novo letno dejavnost ob torkih med 15.30 in 18.30 na sedežu društva; vpisovanje in informacije na tel. 0481-776123. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih in sredah med 10. in 12. ter med 15. in 18. uro, ob petkih med 10. in 12. uro. PIHALNI ORKESTER KRAS DOBERDOB obvešča, da bo občni zbor v četrtek, 24. septembra, ob 20.30 v glasbeni sobi. ZDRUŽENJE CUORE AMICO prireja društveno kosilo v nedeljo, 4. oktobra, v restavraciji Felcaro v Krminu; rezervacije na sedežu združenja ob ponedeljkih in petkih med 10. in 12. uro, ob četrtkih med 15.30 in 18. uro. ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v petek, 2. oktobra. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja začetni in nadaljevalni tečaj diatoni-čne harmonike. Sestanek s profesorjem Gropajcem bo danes, 23. septembra, ob 18. uri v večnamenskem centru v Jamljah; informacije na tel. 338-6495722 (Martina). KRVODAJALCI IZ DOBERDOBA prirejajo v soboto, 26. septembra, ob 20. uri tradicionalno dobrodelno baklado. Zbirališče bo pred občinsko stavbo v Doberdobu, kratek pohod pa se bo zaključil v župnijski dvorani. Baklado bo popestrila godba na pihala Kras, družabno srečanje v župnijski dvorani bodo popestrile pevke ženske vokalne skupine Jezero iz Doberdoba. Prostovoljne prispevke bo sekcija krvodajalcev iz Doberdoba namenila hospicu Via di Natale 2 pri onkološkem centru v Avianu. H Prireditve V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v četrtek, 24. septembra, ob 18. uri novinar Paolo Pichierri predstavil svojo knjigo »Maledetto telefonino«. Z avtorjem se bo pogovarjala novinarka Margherita Reguitti. SLOVENSKA DEŽELNA KNJIŽNA IZLOŽBA bo potekala v organizaciji ZSKD in pod pokroviteljstvom SKGZ v petek, 25. septembra, v KB centru na korzu Verdi 51 v Gorici: od 15. do 19. ure knjižna izložba, ob 17. uri otvoritev, ob 18. uri debatna kavarna, ob 19.30 koncert skupine BK evolution. Ob slabem vremenu odpade. Id Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah ter praznikih odprto; tel. 0481-78125. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377. PILATES - v občinski telovadnici v Doberdobu, vsako sredo od 20. do 21. ure. Vadba se začne 7. oktobra in jo vodi Maja Lutman; informacije in vpisovanje na tel. 328-1511463 (Ingrid) ali na e-pošti okval@virgilio.it. PRIJATELJI DANIELEJA BOŠKINA so na Zadružni kreditni banki Doberdob in Sovodnje odprli račun za prostovoljne prispevke namesto cvetja na grob Danieleja. Naslov tekočega računa je »Danielejevi prijatelji - Ami-ci di Daniele« in bančne koordinate so IT 33 Q 08532 12400 000000730310. Prispevke sprejemajo na vseh podružnicah banke. DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina v nedeljo, 4. okt- Prispevki Ob težki izgubi drage društvene tajnice Marice Koršič daruje zvesta sodelavka Wilma Bregant 100 evrov za Društvo slovenskih upokojencev za Goriško. Pogrebi DANES V KRMINU: 15.00, Franco Pla-niscig v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Giorgina Furlan vd. Pangon iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na pokopališče. 1 8 Sreda, 23. septembra 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu kolesarstvo - Danes začetek cestnega svetovnega prvenstva Podelili bodo v ^ • v •• sest mavričnih majic Vrhunec v nedeljo z dirko profesionalcev - Italijani med favoriti, Slovencem proga leži bizinis Eto'o bo tožil Barcelono BARCELONA - Samuel Eto'o bo nekdanje delodajalce Barcelone tožil zaradi neizplačanega deleža pri prestopu. Kamerunec od katalonskega kluba zahteva tri milijone evrov. Eto'o je bil v poletnem prestopnem roku del najbolj odmevne zamenjave igralcev, pri kateri je sam pristal v Interju, v obratni smeri pa se je napotil Šved Zlatan Ibrahi-movic. Kamerunski napadalec, ki je za Katalonce lani dosegel 30 golov, se pri zahtevi za plačilo sklicuje na določilo v pogodbi, po katerem bi mu moral klub plačati 15 odstotkov vrednosti prestopa. Barcelona pa vztraja, da takšno določilo velja le za prestope med španskimi klubi. PREMOŽNI - Najbogatejši evropski športnik je nemški košarkar Dirk Nowitzky, ki na sezono pri Dallas Mavericks prejme 13.747.024 evrov. Nowitzky zasluži več kot Christiano Ronaldo (12.000.000) in Ibrahimovic (9.000.000 evrov). Spet štirje goli na grbi Po uvodnem golu Lecceja odločilna prenagljena izključitev vezista Gissija - Trener Gotti še ni našel standardne postave Triestina - Lecce 1:4 (0:2) STRELCI: Defendi v 3., Giacomaz-zi v 37.; Fabiano v 29.dp, Godeas iz 11-m v 39.dp, Corvia v 43dp. TRIESTINA (4-2-3-1): Agazzi 6; Tabbiani 6, Cottafava 5, Scurto 5 (11.dp Brosco 5,5), Sabato 4,5 (1.dp Crovetto 5,5); Gissi 4, Princivalli 5; Volpe 5,5, Cossu 5 (24.dp Pani 5,5), Testini 5,5; Godeas 5,5. Trener: Gotti. LECCE (4-4-2): Rosati; Balleri, Schiavi, Fabiano, Mesbah; Angelo (33.dp Bergougnoux), Giacomazzi, Vives (27.dp Lepore), Edinho; Defendi, Baclet (1.dp Corvia). Trener: De Canio. SODNIK: Gervasoni iz Mantove 4; IZKLJUČITEV: Gissi v 23.; OPOMINI: Gissi, Baclet, Scurto; GLEDALCEV: 6.500. Ali bo to sezona, ko se ti vse izteče na najslabši možen način? Triestina je bila že pred tekmo v težavah, sinoči pa je po treh minutah igre prejela gol in po 23 minutah se je znašla z možem manj zaradi zelo sporne sodnikove odločitve, kar so gostje kmalu izkoristili z Giacomazzi-jem. In že pred koncem prvega polčasa je bilo tekme v bistvu konec. Sledilo je poigravanje mačke (Lecceja) z mišjo (Trie-stino). Pri Triestini se je do zadnjega trenutka ogrevalo kar 12 igralcev, med temi Sabato, ki ga ni bilo niti na seznamu vpoklicanih. Morda je Gotti imel do zadnjega dvome o najbolj primerni postavi in je želel premisliti res do zadnje razpoložljive sekunde, ali bolj verjetno je želel preizkusiti, če je Sabato že zmožen igrati? Presenetljivo se je branilec (žal) res znašel med enajstimi, ki so tekmo začeli. Vsekakor se je trener Triestine odločil za novost: igral je z enim samim napadalcem, Go-deasom, medtem ko je vezno vrsto okrepil še s tretjim srednjim vezistom, tako da so hkrati dobili mesto v postavi Cossu, Princivalli in Gissi, sicer s Cossujem, ki je igral v zanj nekoliko neobičajnem položaju polšpice. Svetovna kolesarska zveza UCI je organizacijo letošnjega cestnega svetovnega prvenstva v kolesarstvu dodelila švicarskemu mestu Mendrisio. Odločitev je nekoliko nerazumljiva, saj je švicarsko mesto oddaljeno le 20 kilometrov od Vareseje, kjer se je prvenstvo odvijalo lani. UCI pa nas je že navadila na podobne izbire, saj je leta 1999 in 2004 dodelila svetovno prvenstvo vedno mestu Verona. Tudi mesto Men-drisio ni novinec, saj se je svetovno prvenstvo tam že odvijalo leta 1971. Takratni zmagovalec je bil Belgijec Eddy Merckx, drugi Italijan Felice Gimondi, tretji pa Francoz Cyrille Guimard. V Švici je to že osma izvedba svetovnega prvenstva, zadnjič je bilo leta 1996 v Luganu (ne daleč od Men-drisia), kjer je slavil Belgijec Johan Musseaw. Prihodnje leto pa čaka ljubitelje kolesarstva dolgo potovanje, saj bo prvenstvo v Avstraliji. Čez dve leti pa na Danskem. Svetovno prvenstvo se bo v Mendri-siu odvijalo od danes do nedelje. Dodeljenih bo običajnih šest mavričnih majčk. Dve za ženske in štiri za moške, Tri dirke bodo proti času, tri pa krožne dirke, na 13,8 kilometrov dolgi trasi. Kot prvi, danes dopoldan, bodo potiskali na pedale moški under 23 v dirki proti času. Popoldne bodo na vrsti ženske. Jutri se bodo na 49,8 kilometrov dolgi progi preizkusili najmočnejši profesionalci. Tudi v soboto bosta na vrsti dve dirki. Sprva se bodo ženske pomerile na 124,2 kilometrov dolgi progi. Popoldne pa bodo meri- Italijani že trenirajo v Mendrisiu li svoje moči moški Under 23. Trasa bo dolga 179,4 kilometrov. In kdo bo nasledil lanskemu zmagovalcu Ballanu? Ali bo Italijanom uspelo zmagati že četrtič zapored? Na te dve vprašanji bo treba počakati do nedelje 27. septembra, ko se bodo po švicarskih cestah vrtela kolesa profesionalcev. Slednji bodo morali opraviti kar 19 krogov, za skupno 262,2 kilometrov. Brez dvoma so Italijani ponovno nesporni favoriti, saj razpolagajo z odličnimi kolesarji. Cunego, Basso in Ballan so pokazali na Vuelti, da so trenutno v dobri formi. A tudi Pozzato in Paolini sta lahko nevarna. Račune jim lahko prekrižajo Špan- ANSA ci, s Sanchezom, Valverdem ter vedno nevarnim Freire. Prav gotovo se bodo hoteli Švicarji, s Cancellaro na čelu, na domačih tleh izkazati. Med favorite lahko pripišemo tudi Belgijce (Boonen in Gilbert), Luk-semburžana, brata Schlek in morda av-straljanec Evans. Kaj pa Slovenci? Selektor Hvastja je zbral šest kolesarjev: Brajkovič, Bole, Božič, Fajt, Štangelj in Valjavec. Hvastja je dodal, da glede na konfiguracijo proge je slovenska selekcija najboljša izmed zadnjih letih. Cilj je uvrstitev med prvo deseterico. Največ možnosti pa imata kapetana Braj-kovič in Valjavec, outsider pa je Božič. Edvin Bevk nogomet - Nov poraz Triestine Trener gostov Gigi De Canio, ki je pred leti vodil tudi Udinese, se je odločil za klasičen 4-4-2 z Bacletom in De-fendijem v napadu. In ravno Defendi je po samih treh minutah igre poskrbel za pravo hladno prho, saj je s preciznim strelom s kakih 14 metrov že zatresel mrežo nemočnega Agazzija. Slabšega začetka ne bi moglo biti, oziroma ja. Manjkalo je še igranje z možem manj in za to je poskrbel Gissi oziroma točneje sodnik Gervasoni, ki je veznega igralca Triestine - sicer Gotti je po prejetem golu zamenjal njegov položaj s Tabbianijevim in ga pomaknil v obrambo - izključil za čisto navaden prekršek. V 37. minuti je Giacomazzi z glavo s kratke razdalje premagal Agazzi-ja in postavil na varno zmago gostov, ki bi lako odšli na odmor s še večjo prednostjo, a prečka Agazzijevih vrat je v Trener Gotti je v šestih tekmah poslal na igrišče že 21 igralcev KROMA 44.minuti kar dvakrat odbila strele De Caniovih igralcev. Drugi polčas je postal nepomemben, skoraj odvečen. Triestina je poskušala doseči vsaj častni gol in seveda tvegala, da bi nasprotnik zadel s protinapada. Sodnik je neuspešno nadaljeval voditi tekmo s tem, da ni dosodil po eno 11-metrovko na ekipo. Triestina je streljala na vrata z dolge razdalje s Cottafavo in s Tabbianijem, ki s kratke razdalje ni uspel preusmeriti žoge v gol. Učinkovitejši je bil Fabiano v 74.mi-nuti, ki je po kotu z glavo žogo poslal v desni kot Agazzijevih vrat. Triestina pa se je le dokopala - z veliko muko - do častnega gola: v 83. minuti si je Godeas prislužil 11-metrovko, ki jo je nato brezhibno izvedel. Časa pa je bilo še dovolj, da smo videli četrti gol Lecceja s Corvio, ki je odlično izvedel protinapad. Po tem porazu tudi trener Gotti ni B-liga IZIDI 6. KROGA Ascoli - Cesena 1:1, Brescia - Sassuolo 3:1, Cittadella - Vicenza 2:1, Crotone - Grosseto 0:0, Frosinone - Reggina 2:0, Gallipoli - Ancona 1 :C , Mantova - Albinoleffe 1:2, Modena - Empoli 2:0, Piacenza - Salernitana 0:0, Torino - Padova 0:1, Triestina - Lecce 1:4 Frosinone 6 4 1 1 10:6 13 Brescia 6 4 1 1 8:4 13 Padova 6 3 3 0 7:4 12 Torino 6 4 0 2 11:3 12 Ascoli 6 3 3 0 10:6 12 Cesena 6 3 2 1 8:3 11 Sassuolo 6 2 1 1 8:7 9 Ancona 6 3 0 3 8:7 9 Empoli 6 3 0 3 7:8 9 Piacenza 6 2 2 2 5:7 8 Lecce 6 2 2 2 10:7 8 Cittadella 6 2 2 2 6:6 8 Vicenza 6 1 4 1 10:9 7 Triestina 6 2 1 3 6:10 7 Gallipoli 6 1 4 1 7:8 7 Modena 6 2 1 3 6:7 7 Reggina 6 1 3 2 5:8 6 Grosseto 6 1 3 2 6:8 6 Crotone 6 0 4 2 1:5 4 AlbinoLeffe 6 1 1 4 6:12 4 Mantova 6 0 3 3 5:8 3 Salernitana 6 0 1 5 2:11 1 PRIHODNJI KROG (26.9.) Vicenza - Triestina več na varnem. V tem začetku prvenstva je zamenjal kar 21 igralcev, tako da je celo težko reči, katera naj bi bila standardna postava Triestine. Še najbolj nerazumljivo pa je, čemu v obrambi ne dobi več prostora Brosco. Tudi po njegovi zaslugi je bila v uvodnih tekmah obramba Triestine skoraj neprebojna, zadnji dve tekmi pa ga Gotti sploh ni upošteval... Top: Tretji zaporedni poraz, znova štirje goli na grbi. Odkrito povedano ni igralca, ki bi si zaslužil pohvalo, čeprav so bili nekateri »manj krivi« za poraz. Flop: Gissi je naredil dva prekrška, kar je bilo za sodnika dovolj, da mu je pokazal pot do slačilnic. S to nerazumljivo odločitvijo pa je sodnik Gervasoni res pretirano vplival na nadaljni potek srečanja. In kasneje je reagiranje Bacleta kaznoval le z opominom. Iztok Furlanič nogomet Danes A-liga, Juventus proti Genoii šele jutri TEKMA KROGA - Po porazu Genoe s Chievom ni več v igri prvo mesto, a jutrišnja tekma med Gasperinijevim moštvom in Juventusom ostaja kljub temu pomembna. Pri Juventusu želijo nadaljevati s serijo zmag, medtem ko želi Genoa ohraniti stik z vrhom. Pri črnobelih sta še vprašljiva nastopa Diega in Felipeja Mela, medtem ko v napadu, ob odsotnosti Del Piera, bo trener Ferrara zaupal Amauriju in zadnje čase nezadržnemu Iaquinti. Gasperini ne bo spreminjal standardne in utečene postavitve s tremi napadalci, kjer bo glavna špi-ca Crespo; na bočnih položajih bosta igrala Sculli in Palacio. Chievo je s taktično brezhibno igro dokazal, da je Genoa lahko ranljiva, vendar na Marassiju se plavordeči popolnoma spremenijo. Letos aprila meseca je Genoa zadala Juventusu nogometno lekcijo in zmagala s 3:2. Po tistem porazu je bilo konec ugibanj o zmagovalcu »scudetta«. Seveda smo tokrat šele na začetku prvenstva, a za Juventus je jutrišnja tekma zrelostni izpit. INTER IN SAMPDORIA - Navijači prvouvrščene Sampdorie bodo verjetno prvič v življenju po tihem celo navijali za Ge-noo, saj bi se lahko, ob ugodnem razpletu, Sampdoria znašla sama na vrhu lestvice. Sicer gostovanje v Firencah je dokaj zahtevno, vendar Del Nerijevo moštvo igra v tem obdobju naravnost brezhibno, kar pa ne velja za Prandellijeve varovance, ki so v zadnjem tednu doživeli dva zelo pekoča poraza, najprej v ligi prvakov nato še v prvenstvu. Na spodrsljaje tako Juventusa kot Sampdorie pa čakajo v Interjevem taboru; Eto'o in soigralci bi se tako znašli na vrhu lestvice. Brez diskvalificiranega Mourinha na klopi (zamenjal ga bo pomočnik Beppe Baresi) bodo črnomodri na San Siru gostili Napoli. Proti Cagliariju je Inter rešil Milito, ki pa ni gotov mesta v postavi. Morda mu bo dal Baresi tekmo oddiha in zaupal večjo minutažo Balotelliju. Za trenerja Neapeljčanov Donadonija, ki je vrsto let igral za Milan, bo to skorajda derbi, po skromnem začetku prvenstva pa je za Na-poli pomembno, da se iz Milana vrne vsaj s točko. UDINESE - Udinese bo v štirih dneh igral dve izredno zahtevni domači tekmi. Danes bo na vrsti Milan, v nedeljo pa še Genoa. Di Nataleju je le sodnik s sporno odločitvijo preprečil, da bi bil uspešen tudi v prejšnjem krogu, in tudi Milanova obramba bo morala posebno pozornost nameniti prav kapetanu črnobelih. »Slučajno« so Leonardovi varovanci ujeli pravi ritem, ko je Ronaldinho izgubil mesto v začetni postavi. Morda se je brazilski trener le zavedal, da nihče si ne more privoščiti igrati z možem manj že od prve minute... Črnor-deče bo na sredini igrišča znova vodil Seedorf, medtem ko bosta za gole zadolžena Huntelaar in Pato. FANTANOGOMET - Gostovanje v Firencah je sila zahtevno, a treba na vsak način izkoristiti sijajen trenutek Sampdorie in v vašo postavo vključiti čim večje število igralcev te ekipe. Ravno tako je morda napočil čas, da zaupate tudi kakemu igralcu Atalante. Seveda je nemogoče misliti, da lahko novi trener Conte v nekaj dneh naredi čudež, a pred domačo publiko in proti ne ravno zanesljivi Catanii so prve točke v prvenstvu za Atalanto imperativ...in Ac-quafresca se mora prej ali slej vrniti na lanske standarde. NOGOMETNE STAVE - Glede na igro, ki jo je pokazal proti Juventusu, ima Li-vorno kar nekaj možnosti, da iz Bologne odnese celo kožo, tako da je stava na X (3,10) ali celo 2 (3,80) tvegana, a ne brezglava poteza. Tudi neodločen izid (3,15) na tekmi med Udinesejem in Milanom bi se lahko obnesel. Če zelo zaupate novemu trenerju Atalante Conteju lahko poskušate staviti na vodstvo Atalante po 1.polčasu in zmago ob koncu tekme (to se pravi kombinacija 1/1), ki je vredna 2,80. NAŠA NAPOVED - danes (ob 20.45) Atalanta - Catania 2:1, Bari - Cagliari 2:0, Bologna - Livorno 1:2, Fiorentina - Samp-doria 2:2, Inter - Napoli 3:1, Lazio - Parma 0:1, Palermo - Roma 1:1, Siena - Chievo 0:2, Udinese - Milan 1:1; jutri (ob 20.45) Genoa - Juventus 2:1. (I.F.) / ŠPORT Sreda, 23. septembra 2009 1 Q naš pogovor - Bivška prvoligašica in reprezentanka Sandra Vitez stopa po trenerski poti »Znanje, ki sem ga pridobila, želim posredovati mlajšim« Svoje odločitve se ne kesa: ničesar ne pogreša - Zavrnila povabilo v reprezentanco na mivki Pred letom dni je odbojkarsko (italijansko in zamejsko) javnost presunila novica, da se ena najboljših mladih igralk v Italiji umika. Kontovelka Sandra Vitez se je po enem letu igranja v najvišji italijanski ligi in večletnih izkušnjah v izbranih vrstah (od 15. leta starosti je bila članica mladinskih izbranih vrst, lani pa je nastopala tudi v članski reprezentanci op. a.) odločila, da se bo posvetila le študiju. Odločitve se 22-letnica po letu dni sploh ne kesa. Od odbojkarske žoge pa se vsekakor ni oddaljila: v telovadnici je le spremenila vlogo. Z bivšo odbojkarico, ki je bila lani v ožjem izboru igralk članske reprezentance, smo se pogovorili o bližajočem se evropskem prvenstvu in njeni novi izkušnji: treniranju mladih. Igranje si popolnoma opustila. Spremljaš kljub temu še A1-ligo in reprezentančne nastope? Prvenstvu sledim občasno. Lani sem si ogledala le nekaj tekem po televiziji. Ostalih rezultatov pa ne spremljam. Pozorno sem sledila le finalu, ker je Novaro vodil moj bivši trener (Luciano Pedulla op. a.). Reprezentančne nastope pa bom zdaj, ko se bo začelo evropsko prvenstvo, spremljala podrobneje. Kam lahko cilja letošnja reprezentanca? Ker je ekipa sestavljena skorajda iz- atletika Ruzzier soliden na DP na 20 km Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier še vedno uspešna nastopa tudi na italijanskih državnih prvenstvih za člane. V nedeljo se je v kraju Borgo Valsugana (Trento) udeležil preizkušnje na razdalji 20 kilometrov. Ob odsotnosti favoriziranih Schwazerja in Brugnettiija je naslov pripadel temnopoltemu atletu finančne straže Jean Jacquesu Nkou-loukidiju (1.25:18), ki je za pol minute premagal karabinjerja Mattea Giupponija, tretji pa je bil Giuppo-nijev stanovski kolega, Tržačan Diego Cafagna (1.29:03). Ruzzier se je v konkurenci okrog 40 članov, mladincev, mlajših mladincev in veteranov uvrstil na absolutno 19. mesto. S časom 1:40,54je bil šesti v kategoriji članov in prvi med 12 veterani (na sliki, veteransko nagrajevanje). »To je moja najboljša uvrstitev med člani, saj se med deseterico najboljših nisem uvrščal niti, ko sem to razdaljo v mladih letih prehodil v manj kot poldrugi uri (Fabiov osebni rekord na 20 km je 1:28,19), to pa je nov dokaz o tem, da preživlja ta panoga pri nas krizo. Proga je vsebovala vsak krog kar 16 zavojev in en vzpon, poleg tega je bil vroče in vlažno, zato so bili časi povprečni«, je povedal 56-letni Ruzzier, član društva Atletica Gorizia. * Ji»t mul 'i 6 i' Sandra Vitez (9. maj 1987) trenira letos mladinke pri matičnem društvu Kontovel ključno iz starejših igralk, menim, da se lahko Italija uvrsti visoko. Vse so »stare mačke« z dolgoletnimi izkušnjami. Ne verjamem, da bodo mlajše reprezentantke dobile priložnost. Odvisno pa bo seveda tudi od ostalih tekmic. Lanski nastop na OI je bil le spodrsljaj, saj je bila sicer italijanska izbrana vrsta vselej uspešna. Si z igralkami, bivšimi soigralkami, še vedno v kontaktu? Seveda. Z igralkami mojih let sem še vedno kontaktu, tudi po Facebooku, s starejšimi pa ne. Ali pogrešaš igranje na najvišjem nivoju? Ne. Zdaj sploh ne. S perečo finančno krizo le redke ekipe redno plačujejo igralke. Nekatere čakajo še decembrsko plačo, kljub temu pa so letos sprejele pogodbo istega kluba. Druge ekipe jim sploh niso ponudile pogodb. Igrajo v bistvu zastonj. Športno življenje pa, s treningi in tekmami? Ne ... Je toliko drugih stvari. Včasih bi rada spet odigrala kako tekmo, ampak sploh ne pogrešam šesturnih treningov in dolgih gostovanj. Prejela si tudi ponudbe, da bi igrala odbojko na mivki in se pripravljala na olimpijske igre 2012. Tako je. Letos junija me je poklical trener italijanske reprezentance in vprašal, če bi se jim pridružila. Povabilo pa sem odklonila: ponovno bi morala celo poletje nastopati na turnirjih, pozimi bi morala vzdrževati formo in se nenazadnje šele uvrstiti na OI. Bilo je preveč neznank. Tudi volje nimam, da bi po enoletnem premoru ponovno začela. Obenem pa ne vem, kako bi uspela te nastope usklajevati s študijskimi obveznostmi. Si torej zadovoljna, da si doma? Zelo. Oktobra bom začela s predavanji 2. letniku farmacije in bom na fakulteti tudi nadaljevala, saj mi je ta študij všeč. Odbojkarske žoge in telovadnic pa še nisi dokončno zapustila. Usmerila si se v treniranje mladih. Zakaj si se tako odločila? Znanje, ki sem ga pridobila po večle- TELEVITA 2010 Ekipo dopolnil Peter Špacapan, danes pri Motti Ekipa Televita 2010 je končno dopolnjena. Z ekipo je včeraj prvič treniral Peter Špacapan, 196 cm visoki igralec goriške Olympie. Prestop v ekipo še ni uraden, kluba pa sta se že dogovorila. Ker je 25-letni center šele včeraj prvič treniral z no-vonastalo ekipo, danes ne bo nastopal na drugi tekmi državnega pokala. Varovanci trenerja Edija Bosicha bodo danes ob 21.00 igrali na gostovanju proti Pallavolo Motta. Gostujoča ekipa je ligo sicer odkupila, igralski kader pa je tudi okrepila. Trener Bosich bo tokrat dal priložnost tudi ostalim članom ekipe, tako da bosta na igrišče prav gotovo stopila tudi podajalec Vanja Veljak in tolkač Vasilij Kante. »Mislim, da bo šele ta tekma pravi test za našo ekipo,« je še dodal Bosich, ki bo s prihodom Petra Špacapana (lani je igral v C-ligi) lahko računal na 12 igralcev. tnih izkušnjah, bi rada sedaj posredovala mlajšim odbojkaricam. Že lani sem razmišljala o tem: dobila sem tudi nekaj ponudb, ampak sem jih odklonila. Letos pa sem sprejela ponudbo matičnega društva Kontovel. Nenazadnje tudi treniram v neposredni bližini doma, kar je zelo praktično. In kako ocenjuješ to izkušnjo? Všeč mi je. Igralke so delovne in tudi poslušajo. Opažam pa razlike med našo generacijo in sedanjimi igralkami. S svojimi igralkami pri Kontovelu smo še kot mladinke vadile, dokler nismo elementa osvojile. Spominjam se, kako sem s podajalko Terezo vadila »prvi tempo« tudi takrat, ko trener tega ni zahteval. S soigralkami smo želele nekaj doseči. Mlajše generacije pa vestno trenirajo samo, če vsaki posameznici stalno slediš. Trenirala boš mladinke pod 18. letom. Si ti izbrala to starostno kategorije? Ne. Društvo mi je ponudilo to skupino, ki sem jo tudi z veseljem sprejela, saj lahko na tem nivoju že posvečam več poudarka specifični tehniki. Čeprav ne skrivam želje, da bi mogoče rada začela tudi z mlajšimi, tako da bi jih spremljala od prvih korakov in bi tako dobile moj pečat. Mladinke imajo namreč določene elemente že avtomatizirane, kar je seveda težje spremeniti. Koliko uporabljaš pri vodenju treninga tisto, kar si osvojila v reprezentanci in prvoligaških ekipah? Vaje uporabljam. Struktura treninga je tudi podobna, s tem da sem pozorna na to, kar delamo na začetku tedna in kaj ob koncu. Se na igrišče ne bi vrnila niti, če bi Kontovel potreboval pomoč, da bi dosegel obstanek v D-ligi? Ne vem ... Bomo videli. Veronika Sossa mediji Cassano, Lippi in Jure Zdovc Antonio Cassano je vnovič v ospredju pozornosti italijanskih športnih medijev. S svojimi odličnimi nastopi v dresu Sampdorie se mu je spet bliskovito dvignila podpora specializiranega tiska, ki glasno zahteva njegovo vključitev v reprezentanco. Čeprav naj bi vpoklic vanjo, poleg nogometnega znanja, zahteval tudi določeno stopnjo profesionalnosti (po domače bi rekli temu resnost in zgledno obnašanje), so domala bolj ali manj vsi pozabili na preštevilne nesramnosti, s katerimi se je fant iz Barija proslavil v preteklih mesecih in letih. Odpustil mu je tudi zdajšnji trener Sampdorie Del Neri, s katerim sta si bila v laseh, ko sta bila oba pri Romi. Toda ve se, Italija je država kratkega spomina in naglega odpuščanja, zato pa zdaj vsi pritiskajo na Lippija, naj si premisli in fanta ponovno sprejme v družino »azzurrov«. Selektor iz Viareggia je, obtežen z odlikovanji, ki si jih je prislužil z zmagovitim pohodom na SP v Berlinu leta 2006, še dovolj močan, da pritiskom kljubuje, čeprav so zadnji neprepričljivi nastopi »azzurrov« v kvalifikacijah njegov ugled malce (a ne preveč) okrnili. Kaj bo odločil Lip-pi, bomo šele videli, nikomur pa niti na kraj pameti ne pride, da bi pomislil, da je nogomet ekipni šport, v katerem je »kemija« včasih pomembnejša od gole kakovosti. Tega se zdaj dobro zavedajo na primer tudi v Sloveniji, kjer so pred evropskim košarkarskim prvenstvom mnogi imeli Jureta Zdovca za bedaka, ker se je znebil kontroverzne-ga NBA-jevca Vujačiča, zdaj pa vsi po vrsti priznavajo, da je bil mo-štveni duh, ki nastane v medsebojnem spoštovanju enakih ali v povezavi s priznanimi liderji, to, kar je Slovenijo najbolj krasilo. Morda Lippi ne ravna prav, dovoliti pa mu je treba, da odloči sam. (ak) koroška - 36. mladinske igre treh dežel Slovenija najuspešnejša FJK brez zlatih kolajn - Nastop namiznoteniških igralk Krasa in odbojkaric Govolleyja in Bora - Korošci presenetili v tenisu in nogometu ŠENTVID OB GLINI - 36. Mladinske igre treh dežel, ki so pretekli petek in soboto potekale v Šentvidu ob Glini na Koroškem, so se končale s pričakovanim zmagoslavjem mladih športnikov in športnic iz Slovenije: osvojili so štiri od šestih možnih zlatih kolajn. Na drugo mesto se je tokrat z dvema zlatima kolajnama uvrstila Koroška še pred Furlanijo-Julijsko krajino s tremi srebrnimi in tremi bronastimi kolajnami. V skupni razvrstitvi je slavila Slovenija pred Koroško in Furlanijo-Julijsko krajino. Še najbolj blizu zlati kolajni je Furla-nija-Julijska krajina bila v košarki: v odločilni tekmi je šele po napeti in izredno borbeni tekmi dvoboj s Slovenijo z eno samo točko razlike! Tako v reprezentanci Furlanije-Ju-lijske krajine kot tudi Koroške so tudi tokrat sodelovali športniki in športnice iz slovenskih oz. dvojezičnih športnih klubov: za Fur-lanijo-Julijsko krajno Elisa Rotella in Claudia Miclaucich (Kras), ki sta s svojo ekipo osvojili srebro, ter odbojkarici Mateja Petejan (Govolley) in Katerina Pučnik ter Martina Cella (obe Bor), prav tako druge, za Koroško pa igralca KOŠ-a Marcel Blajs in To- Elisa Rotella in Claudia Miclaucich (Kras) sta osvojili srebro PEPE KUESS man Feinig (bron v košarki). Tudi v ostalem so bili koroški Slovenci močno prisotni: koroško atletsko reprezentanco deklet je vodila koroška Slovenka in večkratna državna prvakinja v mnogoboju Magdalena Kulnik, atletsko reprezentanco fantov pa zaslužni športni delavec Pepi Müller. V organizacijskem komiteju pa je sodeloval tajnik Slo- venske športne zveze Ivan Lukan. Slovenija je slavila v košarki, odbojki, atletiki in namiznem tenisu ter osvojila srebro v nogometu in v tenisu, Koroška pa si je - kot že lansko leto - vnovič zagotovila zlato v tenisu ter tokrat tudi v nogometu, zlato v namiznem tenisu (fanti) ter bron v odbojki in košarki. Furlanija-Julijska krajina je v posami- čnih disciplinah osvojila srebro v košarki, odbojki, atletiki in namiznem tenisu (dekleta), bron pa v nogometu, tenisu in namiznem tenisu (fanti). Letošnje 36. Mladinske igre treh dežel so potekale pod okriljem občine Šentvid ob Glini ter deželnega referata za šport pri koroških deželni vladi na čelu z direktorjem Reinhardom Tellianom, na njih pa je sodelovalo nad 300 mladih športnikov in športnic do 15 let. Tekmovanja so potekala na visokem športnem nivoju z deloma vrhunskimi rezultati, katerima so botrovali tudi izredno kvalitetna tekmovališča in ne nazadnje tudi odlični vremenski pogoji. Seveda pa so igre hkrati utrdili fair play in prijateljstvo med mladimi iz treh držav. Gostitelj 37. mladinskih iger treh dežel leta 2010 bo Koper. Zato je igram v Šentvidu prisosto-vala tudi predstavnica Športne zveze Koper in članica izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) ter predsednica komisije OKS za zamejski šport Sonja Poljšak, ki je bila deležna še posebne pozornosti organizatorjev na otvoritveni slovesnosti. (I.L.) 2 0 Sreda, 23. septembra 2009 ŠPORT / odbojka - Dogovor med Borom in Govolleyjem na mladinski ravni Skupni trening in skupni prvenstveni nastop Dekleta obeh društev trenirajo enkrat na teden v Trstu, igrala pa bodo skupaj v prvenstvu U16 V letošnjem odbojkarskem prvenstvu Under 16, ki se bo na Tržaškem začelo sredi oktobra, bo zamejsko žensko odbojko predstavljala tudi tržaško-goriška naveza. Bor in Go-volley sta se namreč odločila, da bosta z letošnjo sezono začela sodelovati na mladinski ravni. Na podlagi sklenjenega dogovora bodo najbolj perspektivne mladinke obeh društev, med katerimi jih bo več letos igralo tudi na deželni ravni, enkrat na teden skupaj trenirale v Trstu, selekcija od-bojkaric letnikov 94 in 95 pa bo skupaj igrala v kategoriji deklic. Dogovor med Borom in Govol-leyem je sad poletnih skupnih treningov za mladinke naših društev v sklopu odbojkarske komisije ZSŠDI, ki se jih je udeležilo lepo število igralk slovenskih društev iz tržaške in goriške pokrajine. Ob koncu intenzivnega vadbenega programa so se vsa slovenska društva potegovala tudi za sestavo skupne ekipe, ki bi nastopala v članski D ligi in kategoriji U18, a je ambiciozen načrt na žalost zaradi organizacijskih težav propadel. Tedaj so pri Boru in Govolleyu začeli preverjati, če bi bilo vendarle uresničljiva skupna ekipa U16, v kateri bi igrale odbojkarice obeh društev. Končni dogovor med društvoma je bil sklenjen na začetku septembra, ko so igralke pod vodstvom Rajka Petejana in Betty Nacinovi tudi začele s skupnimi treningi, ki so namenjeni predvsem piljenju in nadgradnji tehnike. Kmalu pa bodo na vrsti že prve prijateljske tekme in nastopi na turnirjih. »Brez sodelovanja bomo slovenska društva težko dosegla vidnejše rezultate, poleg tega pa tudi tvegamo, da bomo zaradi tega postopoma ob naše perspektivnejše in bolj ambiciozne igralke. Zato je pravilno, da zamejskim odbojkaricam nudimo boljše pogoje za delo, brez sodelovanja med društvi pa bo to vedno težje. Dogovor, ki smo ga dosegli z Borom, je sicer le začetek nekega skupnega dela, za katerega upam, da se bo v bodoče razširilo tudi na ostala društva. Pozitivno se mi zdi tudi, da slovenski trenerji sodelujemo med sabo, in to ne samo na skupnem treningu, temveč tudi pri programiranju dela na ostalih treningih. Ob tem pa smo na ta način dokazali, da se da kljub razdalji sodelovati tudi na osi Trst - Gorica,« je povedal Rajko Petejan, ki je bil med glavnimi pobudniki sestave združene ekipe. Zelo zadovoljna z doseženim dogovorom je bila tudi Betty Nacinovi: »Mislim, da je za igralke taka oblika sodelovanja med društvi zelo koristna, saj bodo imele možnost treniranja na višji ravni, ob tem pa bodo lahko spoznale tudi druge načine Rajko Retejan KROMA Betty Nacinovi KROMA vadbe. Z delom na skupnih treningih bodo lahko hitreje napredovale, pa čeprav bodo letos skupaj nastopile le v prvenstvu U16, ki na Tržaškem verjetno na žalost ne bo na zelo visoki ravni. Zato bomo skušali igrati čim več prijateljskih tekem proti boljšim ekipam, upam pa, da bomo s sodelovanjem nadaljevali tudi v naslednjih letih.« (T.G.) DANES DEŽELNI POKAL - moški ob 20.30 na Opčinah: Sloga - Fincan-tieri; ob 21.00 v San Giovanniju al Na-tisone: PAV - Olympia. košarka - Začetek državnega prvenstva under 19 Jadran ZKB ob priložnost Azzurra prvič povedla tri minute pred koncem - Bor ZKB namučil Pall. Trieste Jadran Zadružna kraška banka - Vene-zia Giulia 72:75 (17:9, 35:26, 52:44) JADRAN: Malalan, Ban 38, Rauber, Sacher 3, Regent, Starec, Škerl, Dellisan-ti 2, Bernetič 8, Sorice 13, Sedevčič 2, Hro-vatin 6, trener Mario Gerjevič. TRI TOČKE: Ban 3, Sorice 1. Proti obetavnim vrstnikom Azzur-re, ki so sicer nastopili nepopolni, je Jadran v prvem krogu državnega prvenstva zamudil zrelo priložnost za uspeh. Nasproti sta si stali nizki in hitri ekipi, bolje so srečanje začeli gostitelji, ki so vodili vse do srede zadnje četrtine. Že v prvem polčasu pa je bilo moč napovedati preobrat gostov, ki so uvodoma zaostajali predvsem zaradi neuspešnih tudi odprtih metov. Agresivna Venezia Giulia je po odmoru počasi nadoknadila 10 točk zamude in ja-dranovce prvič prehitela tri minute pred koncem, nato pa bila rahlo boljša v končnici. Gerjevičevi fantje si grizejo nohte zaradi zapravljene tekme (delni izid zadnje četrtine 20:31), v kateri so preveč zgrešili, z izjemo sijajnega Boruta Bana (9:10 v prostih metih, 10:14 za dve točki, 3:4 za tri točke, 10 izsiljenih prekrškov in 7 pridobljenih žog) namreč ni bilo razpoloženega posameznika. Bor Zadružna kraška banka - Pallaca-nestro Trieste 56:64 (11:12, 24:31, 36:43) BOR: Pallini 2, Peretti 6, Smrekar 2, Celin, Pertot 4, Bencich 6, Mase 6, Pen-ko 2, Gallocchio 21, Sorini, Stocovaz 4, Liccari 3, trener Lucio Martini. TRI TOČKE: Gallocchio 2, Liccari, Mase in Pertot 1. Borova mladinska ekipa, ki so jo letos okrepili številni igralci Libertasa, je v prvem krogu namučila favorizirani Pal-lacanestro Trieste. Ključ za uspeh gostov je bila očitno višinska premoč Tržačanov, pri katerih izstopa 210cm visoki Sauro, letnik 1994. V obrambi vseskozi izjemno agresivni Martinijevi fantje so se vso tekmo borili na višku svojih moči, vendar v napadu so imeli proti znatno višjim obrambnim igralcem nasprotne ekipe velike težave pri doseganju košev. Kljub temu so Svetoivančani (brez pomembnega posameznika Pipana) uvodoma povedli z 8:0 in z uspešnim garanjem v obrambi ne- kaj časa držali vodstvo. V drugi četrtini pa so se z manjšim breakom okoristili tekmeci in njihova prednost šestih do osmih točk je bila v tekmi z zelo nizkim izidom odločilna. Pred številno publiko so se sicer domači s presingom v drugem polčasu nekajkrat nevarno približali v rezultatu, preobrata pa niso več zmogli, tudi ker so bili neuspešni pri izvajanju prostih metov (7:15). San Vito je bil v prvem krogu prost. Prihodnji krog: Pallacanestro Trieste -San Vito, Venezia Giulia - Bor, Jadran prost. V Izoli tudi Polet/Kontovel Tudi ekipa U13 Športne šole Polet/Kontovel se je pred dnevi udeležila ce-lodnovnega košarkarskega turnirja v Izoli. Turnir je bil namenjen igralcem letni- kov '97-'99 in se je odvijal v telovadnici izolske italijanske osnovne šole. Igralni čas je predvideval tri tretjine po 8 minut vsaka. Turnir je bil za mlade igralce zelo koristen, saj se po poletnem treniranju ponovno zaigrali v uradnih tekmah, poleg tega pa je vsak mednardoni turnir posebno doživetje. Rezultati U13: Izola - Polet/Kontovel 26:20; Sokol - Pazin 20:0; Izola - Pazin 20:0; Polet/Kontovel - Sokol 28:12; Izola - Sokol 24:18; Polet/Kontovel - Pazin 20:0 (Pazin je vse tekme izgubil z 0:20, ker se je na turnir predstavil z ekipo letnikov '96, kar je bilo v nasprotju s pravilnikom) POSTAVA POLET/KONTOVEL: Babuder, Antler, Škabar, Geletti, Dell'An-no, Ciuch, Furlan, Grgič, Tulliach, Guštin, Pisani; trener: Vremec Šahovski krožek vabi učence in dijake Šahovski krožek za slovenske šole spet odpira vrata v petek, od 15. do 19.ure na sedežu ZSŠDI v ul.Ci-cerone 8. Krožek je odprt vsem učencem in dijakom slovenskih šol v tržaški pokrajini, ura prihoda in odhoda po želji. Za vpis ni potrebno specifično šahovsko znanje, saj jih bosta v to vpeljala vodje Aleksander Uršič in Marko Oblak, pa tudi drugi bolj izkušeni obiskovalci. Učenje bo potekalo ob igri in ne preko dolgoveznih teoričnih razlag. Obiskovalci bodo lahko pridobljeno znanje uporabili na številnih pobudah, ki se letos snujejo za naše učence in dijake. Prva bo prav gotovo zamejsko prvenstvo, ki bo oktobra in se ga je v prejšnjih letih udeležilo veliko mladih šahistov. V nadaljevanju sezone bo tudi več turnirjev za posameznike, ki obiskujejo šole ali ravnateljstva, ki sodelujejo v šolski mreži, ki jo bo spet vodil zavod Žige Zoisa. Nekatere šole bodo tudi sodelovale na pokrajinskem, najboljše pa tudi na deželnem in morebiti tudi na državnem šolskem prvenstvu. Ponovno pa bodo zaživeli tudi krožki na posameznih šolah. Letos namerava deželna šahovska zveza prirediti posebne tečaje za šolnike, ki si bodo lahko pridobili naslov baznega inštruktorja šaha („istruttore elementare"). Ker gre za pobudo, ki se zgodi precej po-redkoma, ne gre zamuditi te priložnosti. (Marko Oblak) Slogin nastop v sodobni športni dvorani v Čavljah pri Reki V nedeljo je bil na Reki, točneje v Čavljah, ženski odbojkarski turnir, ki ga je priredil domači OK Grobničan ob otvoritvi nove športne dvorane »Mavrinci«. Kot zanimivost naj povemo, da so jo zgradili v samem letu in pol, v njej so tri igrišča, 8 slačilnic, velike tribune, klima, ob njej seveda še prostorno in povsem urejeno parkirišče, bar, v bližnji bodočnosti pa še picerija... Organizator, sicer stalni gost vseh Sloginih turnirjev, tako članskih kot mladinskih, je povabil tudi našo drugo ekipo, to je Slogo Dvigala Barich, ki bo letos nastopila v prvenstvu 1.divizije, poleg nje pa še HAOK Mladost iz Zagreba in OK Riječino iz Dražic. Turnir je zelo dobro uspel, vse se je odvijalo v res prijetnem in prijateljskem vzdušju. Slogašice so sicer izgubile obe tekmi, vendar so se kar dobro odrezale. Brez težav je turnir osvojila ekipa iz Zagreba, ki je imela sicer najmlajše igralke, ki pa so tako po višini kot tehničnem znanju prekašale vse ostale. Izidi: Polfinale: HAOK Mladost - OK Grobničan 3:0, OK Riječina - Sloga Dvigala Barich 3:0, za 3.mesto: OK Grobničan - Sloga Dvigala Barich 3:0, finale: HAOK Mladost - OK Riječina 3:0. Vrstni red: 1. HAOK Mladost, 2. OK Riječina, 3. OK Grobničan, 4. Sloga Dvigala Barich. SLOGA DVIGALA BARICH: Barbieri, Cernich, Goruppi, Kralj, Malalan, Milkovič, Pertot, Spangaro, Stancich, Valič. Trener: Martin Maver □ Obvestila OK VAL prireja v občinski telovadnici v Doberdobu v sezoni 2009-2010: otroško telovadbo za dekleta in fante, ki obiskujejo vrtec ob sredah med 15.45 in 16.45; mikro in mini odbojko za dekleta in fante letniki 2002, 2003 ob ponedeljkih in četrtkih med 15. uro in 16.30, miniodbojko za letnike 1998, 1999, 2000 in 2001 ob torkih in pekih, za fantke med 15. uro in 16.30, za punčke med 16.30 in 18. uro. Začetek dejavnosti bo v ponedeljek, 28. septembra; vpisovanje in informacije na tel. 328-1511463 (Ingrid) ali na e-pošti okval@virgilio.it. AŠD SOKOL obvešča, da se je v nabrežinski občinski telovadnici začela otroška-mlad.dejavnost 2009/2010 z naslednjim urnikom: MINIMOTORIKA - za letnike 2004-05-06: ob sredah od 16.15 do 17.15; MOTORIKA - za letnike 2001-02-03: ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in sredah od 17.15 do 18.15; MINIKOSARKA - za letnike 1998-99-00: ob ponedeljkih od 17.30 do 19.00 ter ob sredah od 18.15 do 19.15; MINIODBOJKA - za deklice letnik 1999 -00- 01: ob petkih v nabrežinski telov. od 16.15 do 17.25, ter od meseca oktobra dalje še ob ponedeljkih v Sesljanu ( šola De Marchesetti) od 16.30 do 17.30. PROJEKT TECI, SKAČI, MEČI - Na Stadionu 1. maj se je začela športna šola za otroke prvih treh razredov osnovne šole. Vadba poteka ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 17.30. Za dodatne informacije lahko pokličete v večernih urah na 3331755684 (Silva). PROJEKT TECI, SKAČI, MEČI - Na Stadionu 1. maj bo ob petkih od 16.00 do 17.00 potekala vadba atletike za otroke zadnjih razredov osnovne šole. Prvo srečanje bo v petek, 25. septembra. Za dodatne informacije lahko pokličete v večernih urah na 3331755684 (Silva). PREDSMUČARSKA TELOVADBA SPDT -Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo 7.oktobra 2009 prične predsmučarska telovadba za odrasle v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel.št. 335 6123484. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da so se začeli treningi za vse starostne skupine po sledečih urnikih: 1. skupina-PALČKI (4-7 let) ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30 na Opčinah; 2. skupina-ZAJČKI (814 let) ob ponedeljkih in petkih od 17.30 do 19.00 na Opčinah; 3. skupina-SKRATI (od 15 let dalje) ob ponedeljkih od 19.00 do 21.00, ob sredah od 18.30 do 21.00 na Opčinah in ob petkih od 19.30 do 21.00 pri Banih. Info na tel.št. 349-7597763 Nastja. ŠPORTNA ŠOLA POLET KONTOVEL sporoča urnike za sezono 2009/2010. Minimotorika (letniki 2005, 2006) ob sredah od 16.15 do 17.15, (občinska telovadnica v Repnu); motorika (letniki 2002, 2003, 2004) ob ponedeljkih od 16.15 do 17.15, (telovadnica na Rovni pri Briščikih) in ob sredah od 16.15 do 17.15, (občinska telovadnica v Repnu); minibasket mlajši (letniki 2000, 2001) ob ponedeljkih od 17.15 do 18.15 (telovadnica na Rovni pri Briščikih), sreda od 17.15 do 18.15, (občinska telovadnica v Repnu) in četrtek od 16.15 do 17.15, (telovadnica na Rovni pri Briščikih); minibasket starejši (letniki 1999, 2000) ponedeljek od 17.15 do 18.15, (telovadnica na Rovni pri Briščikih), ob sredah od 18.00 do 19.00, (občinska telovadnica v Repnu) in ob petkih od 16.15 do 17.15, (telovadnica na Rovni pri Briščikih). Informacije Andrej Vremec 3385889958 ali Erik Piccini 340-4685153. AŠZ BOR-ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira telovadbo za najmlajše od 1. do 6. leta starosti. Začetek vadbe bo v soboto, 3. oktobra, ob 9.30 za otroke od 1. do 3. leta starosti in ob 10.30 za otroke od 3. do 6. leta. Informacije na sedežu v popoldanskih urah. Tel. št.: 040-51377. OK VAL prireja v telovadnici v Standrežu otroško telovadbo za otroke, ki obiskujejo vrtec vsak torek in petek med 15. in 16. uro ter mini odbojko za osnovnošolske otroke vsak torek in petek med 16. in 17.30. Zagotovljen prevoz otrok; informacije in vpisi na tel. 0481-525128 in 3932350925, e-pošta sandrocorva@libero.it in okval@virgilio.it (Sandro Corva). PLAVALNI KLUB BOR organizira v bazenu na Alturi plavalne tečaje in tečaj prilagajanja na vodo za otroke od 4. leta dalje. Začetek vadbe bo 1. oktobra. Informacije in prijave po telefonu na št. 04051377 vsak delavnik od 14. do 17. ure ali osebno na stadionu 1. maja. PLAVALNI KLUB BOR organizira ob sobotah popoldne tečaj prilagajanja na vodo v bazenu pri Danevu na Opčinah za otroke 2. in 3. letnika vrtca ter 1. razreda osnovne šole. Začetek vadbe bo 1. oktobra. Informacije in prijave po telefonu na št. 04051377 vsak delavnik od 14. do 17. ure ali osebno na stadionu 1. maja. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da se jutri na Stadionu 1. maj začenja tečaj miniodbojke za deklice zadnjih razredov osnovne šole. Vadba bo potekala po sledečem urniku: ob ponedeljkih od 17.30 do 19.00 in ob petkih od 17.00 do 18.00. Vpisovanje neposredno na treningu, za dodatne informacije pa lahko pokličete v večernih urah na 3331755684 (Silva). AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj motorike pod vodstvom prof. Drasiča potekal ob torkih in četrtkih od 16.00 do 17.00 v telovadnici srednje šole na Opčinah. Tečaj bo začel 1. oktobra. AŠZ SLOGA obvešča, da bodo potekali treningi odbojke za začetnice (letniki '98, '99, '00) ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 18.00 v občinski telovadnici v Repnu. Tečaj bo začel 1. oktobra. TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA na Padričah pripravlja zimske začetniške in nadaljevalne tečaje za osnovnošolce, ki se bodo začeli v oktobru. Pojasnila in prijave na tel. št. 3358111393 (Cirila) ali 389-8003486 (Mara). PRIREDITVE Sreda, 23. septembra 2009 2 1 / GLEDALIŠČE ljubljana - 12. Festival slovenskega filma Predstavili program Na festivalu, bo v Portorožu od 1. do 3. oktobra, bodo predvajali 23 celovečernih, 17 srednjemetražnih in 34 kratkih filmov V Portorožu tudi dva filma Martina Turka Selektor Festivala slovenskega filma Jože Dolmark je za 12. izdajo, ki bo od 1. do 3. oktobra v Portorožu, od 74 prijavljenih projektov izbral za predvajanje 23 celovečernih, 17 srednjemetražnih in 34 kratkih filmov. Za 17 vesen in druge nagrade bo tekmovalo devet celovečercev, med njimi bo nekaj premier, pet srednje- in 25 krat-kometražnih filmov. V pregledni program festivala je Dolmark uvrstil sedem celovečernih in tri sred-njemetražne filme. Med temi sedmimi je bil tudi igrano-dokumen-tarni TV film Angela Vode: Skriti Spomin režiserke Maje Weiss. Režiserka in koscenaristka Weissova, nezadovoljna, ker film ne bo tekmoval, je sredi včerajšnje novinarske konference v Slovenski kinoteki, namenjeni predstavitvi FSF, sporočila svojo zahtevo za umik filma o Angeli Vode s festivala. Zahtevi po umiku se pridružuje celotna avtorska ekipa in pro-ducent, TV Slovenija, je sporočila. Selektor ji je odvrnil, da je imel pri izbiri samo estetska merila in da »se ne bo opravičeval«. Čeprav mu je žal, saj so med ustvarjalci tudi njegovi prijatelji. Dolmark je poudaril, da je pregledal prav vse prijavljene filme. Med vsemi žanri, od celovečernih do študentskih filmov, je opazil »nekaj čistih presežkov«. To bi komu dalo občutek, da je slovenska kinematografija v dobri kondiciji. Obenem je že vnaprej - še pred intervencijo Weissove - parafraziral Truffautov naslov, češ »ne streljajte na selektorja«. Pri izboru je naletel na »lepotno napako«. Ta se kaže v tem, da je treba - ker na Slovenskem nimamo žanrsko ločenih festivalov filmske in televizijske produkcije -prikazati takorekoč vse, hkrati pa obstaja omejitev prostora in časa, zato je nujen izbor. Dolmark je, kot že v minulih letih, opozoril na ločnico med kinematografsko in drugo, denimo televizijsko produkcijo, na njihove različne estetike, dramaturgije, strukture, dolžine. Na festivalu bi morali, je prepričan selektor, prikazati premiere, tu pa je velik del že bil viden in ocenjen. »To ni čisto fair, ni čisto na mestu,« je menil. Zavzel se je za rešitev te zagate. In kaj je selektor »videl«, ko je pregledal vse filme? Filmi ne govorijo direktno o tem, kar živimo, drži pa, da ni v njih »niti pet sekund nade niti šest sekund upanja«. So lepo narejeni, a »malo žalostni«. Na začetku festivala, 1. oktobra, bodo podelili Badjurovo nagrado in predvajali dva tekmovalna filma - kratki Lovec oblakov Mihe Knifica in celovečerec Slovenka Damjana Kozoleta. Direktorica FSF Nataša Bučar je v času festivala med drugim napovedala štiri novinarske konference oziroma predstavitve, spremljevalni del kot »veselo dopolnilo« in manj kot po-lemičnost okroglih miz, pritegnitev mladih gledalcev in natečaj v fotografiranju živega dogajanja. Filme bo ocenjevala strokovna žirija, v njej so Milan Ljubic, Branko Šomen, ta bo nalašč za to priložnost priletel iz ZDA, Aleksandra Balmazovic, Ana Lasic in Janez Bricelj. Poleg vesen bo revija Stop spet delila igralske nagrade, Kodakovo nagrado za najboljšo fotografijo pa bo podelil Svet filma. Kolegi so se včeraj poklonili tudi spominu na pokojno filmsko kritičarko in soorganizatorico filmskih dogodkov Niko Bohinc. (STA) Dvanajsti festival slovenskega filma bo gostil tudi dva filma tržaškega režiserja in scenarista Martina Turka. Oba je selektor Jože Dolmark uvrstil v tekmovalni program: Soba 408 bo tekmoval v kategoriji srednjemetražnih igranih filmov, Robutanje koruze pa se bo za nagrado potegoval med kratkimi igranimi filmi. Oba filma bodo v glavni dvorani predvajali v petek, 2. oktobra, ob 16. uri. Badjurovo nagrado za življenjsko delo bodo podelili režiserju Marku Sajku Badjurovo nagrado za življenjsko delo v kinematografiji letos prejme režiser Mako Sajko. Novico je na včerajšnji predstavitvi 12. festivala slovenskega filma, ki bo od 1. do 3. oktobra v Portorožu, sporočil direktor Filmskega sklada RS Denis Miklavčič. Pod okriljem sklada tudi poteka festival, čigar direktorica je od letos Nataša Bučar.Nagrado, poimenovano po slovenskem filmskem ustvarjalcu Metodu Badjuri (1896-1971), podeljujejo od leta 1995. V novem tisočletju so jo za življenjski prispevek k slovenskemu filmu dobili režiserji Jane Kavčič, Matjaž Klopčič, Jože Gale, Vojko Duletič, Jože Pogačnik, Milan Ljubič, Peter Zobec in direktor filmske fotografije Rudi Vau-potič. Maku Sajku so na 9. mednarodnem festivalu dokumentarnega filma leta 2007 v Ljubljani priredili retrospektivo njegovih filmov. To je bil poklon doku-mentaristični zgodovini s filmi iz 60-ih let, pod katere se je podpisal danes 82-letni Tržičan. Retrospektivo so tedaj naslovili Iskanje filmskega grala. Zavrteli so njegov film Samomorilci pozor (1967) - Sajko je posebej zanj, kakor tudi za druge svoje dokumentarce, leta 1969 prejel nagrado Prešernovega sklada. Njegovi so filmi Strupi (1964), Kje je železna zavesa? (1961), Muzej zahteva (1967), Narodna noša (1975), Plamen v dvonožcu (1968) in drugi, ki so obravnavali za tisti čas avantgardno ekološko tematiko, kot tudi etnološko dediščino in odnose med ljudmi. Socialno kritično je pristopal k dogajanjem na družbenem obrobju. Sajko se je rodil 19. januarja leta 1927, leta 1959 je diplomiral na Visoki filmski šoli v Beogradu. Izpopolnjeval se je v Munchnu in Parizu. Bil je asistent režije pri Františku Čapu, Francetu Štiglicu, Janetu Kavčiču, Francetu Kosmaču in drugih slovenskih režiserjih, kakor tudi pri tujih ustvarjalcih sedme umetnosti. Za svoje kratke filme je večinoma sam pisal scenarije. Poleg nagrade Prešernovega sklada je na predhodniku FSF, 6. tednu domačega filma v Celju leta 1978 prejel posebno priznanje «Metod Badjura», na 12. festivalu jugoslovanskega dokumentarnega in kratkometražnega filma v Beogradu leta 1965 tretjo nagrado za režijo, na 14. izdaji tega festivala leta 1967 nagrado za scenarij in na 15. festivalu tega festivala leta 1968 še drugo nagrado za režijo. (STA) _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper V soboto, 26. septembra ob 20.00 / Iztok Mlakar po motivih Moliera: »Duohtar pod mus!«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Do sobote, 26. septembra ob 19.30 / Sebastjan Horvat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v jajce«. V torek, 29. septembra ob 18.00 / Se-batijan Horvat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v jajce«. V sredo, 30. septembra ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Ne-ron«. Mala drama V petek, 25., v soboto, 26., v ponedeljek, 28. in v torek, 29. septembra ob 20.00 / Samuel Beckett: »Gledališka skica II - Igra«. V sredo, 30. septembra ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 23. septembra ob 15.30 in 20.00 / Percy Bysshe Shelley: »Cenci«. V petek, 25. septembra ob 20.00 / Percy Bysshe Shelley: »Cenci«. V soboto, 26. septembra ob 20.00 / Olja Muhina: »Tanja - Tanja«. V ponedeljek, 28. septembra ob 19.00 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V sredo, 30. septembra ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Znamke, nakar še Emilija«, gostuje Gledališče Koper. Mala scena V petek, 25., v soboto, 26. in v torek, 29. septembra ob 20.00 / Andrej Jus: »Balade za vsakdanjo rabo«. V sredo, 30. septembra ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek 25., ob 20.30 in v soboto, 26. septembra ob 18.00 / Tretji koncert v okviru simfonične sezone 2009. Dirigent: Moshe Atzmon. Solist: Sergej Krylov - violina. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 24. septembra ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija: »Rdeča«. Dirigent: En Shao; solist: Mikhail Rudy - klavir. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 -1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): v galeriji sodobne umetnosti je do 27. septembra na ogled razstava »Leonor Fini, l'italienne de Paris«. Odprto v ponedeljek, sredo, petek, soboto in v nedeljo od 10.00 do 20.00 v četrtek od 10.00 do 23.00, ob torkih zaprto. Razstavišče del Giubileo (Obrežje Tretjega novembra št. 9): do 6. oktobra razstavlja slikar Adrian Bon pod naslovom »Globoka čustva«. Odprto od ponedeljka do sobote od 17.00 do 20.30 in ob praznikih od 10.00 do 13.00. Narodni dom: do 9. oktobra bo pod naslovom »Zvoki kamna«, razstavljal kipar in kamnosek Pavel Hrovatin. Urnik: od ponedeljka do petka od 17.30 do 19.30, ob sobotah in nedeljah zaprto. Ogled razstave v jutranjih urah je možen po dogovoru: tel. št. 349-1281225. Galerija Retori Tribbio 2 (Stari trg 6):od sobote, 26. septembra (otvoritev ob 18.00), do 9. oktobra bo razstavljal slikar Aldo Bressanutti. Odprto v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto. BARKOVLJE SKD Barkovlje, (Ulica Bonafata 6): od četrtka, 1. oktobra, (otvoritev ob 20.30) do 18. oktobra, bo razstavljala Magda Starec Tavčar pod naslovom »Smeri«. Urnik ogleda od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ul. 131): do 28. septembra je na ogled fotografska razstava Petra Cvelbarja »Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage«. Odprto od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00. V Prosvetnem domu je med 16. in 19. uro na ogled fotografska razstava »Kaj?«. Razstavljajo: Kristjan Signo-racci, Alenka Petaros in Jakob Jugovic. REPEN Galerija Muzeja Kraška hiša: do 18. oktobra bo na ogled fotografska razstava Primoža Hienga »Soline, med nebesi in zemljo« - Sečoveljske soline s ptičje perspektive. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00 ali po dogovoru na tel. št. 040-327240. NABREŽINA Kavarna Gruden: do oktobra, bo na ogled razstava »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča. Urnik ogleda v času odprtja Kavarne. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. STRUNJAN Galerija Talasa Term Krka: do 7. oktobra se z akrili na platnu predstavlja slikar Miran Kordež. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: še danes, 23. septembra je na ogled slikarska razstava oljnih slik »Metamateria« avtorice Margarete Selene. Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V Mestni galeriji (Trg Edvarda Kardelja 5) bo v petek, 25. septembra, ob 19. uri odprtje razstave Jaše Mrevljeta z naslovom »What does it take for the heart to explode into stars« (Kaj rabi srce, da se izstreli med zvezde); na ogled bo do 16. oktobra od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. Ljubljanski grad, Galerija »S«: do 14. oktobra, bo na ogled fotografska razstava »Glasbeni svet 60., ujet v objektiv« ob 90-letnici fotoreporterja Edi-ja Šelhausa. Cankarjev dom, Galerija CD: do 20. oktobra v okviru 28. grafičnega biena-la - Po Gogu: Novo obdobje korejske umetnosti. Cankarjev dom, Mala galerija: do 11. oktobra fotografska razstava Blaža Zupančiča: »Mimobežnost«. Cankarjev dom, velika sprejemna dvorana: od 15. do 25. septembra: Od za-brisa do prenove identitete, Slovenci v Bosni in Hercegovini 1530-2009, brezplačen vstop. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. GLASBA RAZSTAVE 22 Sreda, 23. septembra 2009 POTOPIS 4 44 imperij mmm Voditelji bodo morali spoznati, da se je od Mohameda do danes svet spremenil P[5 . rti In potem je prišla islamska revolucija. Bila je pravzaprav logična posledica dogajanja v času šahove vladavine, normalna evolucija, kakršnih je Perzija v svoji 2500-letni zgodovini doživela veliko. In vse preživela. Bila je nihalo na uri, ki se pomakne na drugo skrajnost, kadar ga spustiš. In zgodilo se je, kar se je pač zgodilo. Z vsem, kar je bilo dobro in kar je bilo slabo, in z vsemi velikimi napakami, ki jih je naredil Zahod, predvsem pa Združene države Amerike, pri ocenjevanju stanja v tej državi. Napake, ki so razumljive, ker je bil šahov Iran dejansko nekakšna agentura ZDA, ki so tam vedrile po mili volji. Dejstvo, da je CIA organizirala državni udar, ki je šahu omogočil, da odstavi Mosadeka in ponovno prevzame oblast, je seveda imelo svoje posledice in Iran se ameriške oblasti ni otresel vse do islamske revolucije. Ob cesti, ki iz Kermana vodi v Yazd, stoji tank. To je iraški tank, ki spominja na žrtve vojne. O teh tankih slišiš v Iraku naslednjo zgodbo. Med iransko-iraško vojno je vsak iranski vojak, ki je zasegel iraški tank in ga izročil poveljstvu svoje enote, prejel mesec dni dopusta. Neki vojak je prišel na fronto in čez nekaj dni pripeljal lep iraški tank. Dobil je pohvalo in mesec dni dopusta. Ko se je vrnil z dopusta je čez nekaj dni zopet pripeljal iraški tank. Ponovno je dobil pohvalo in mesec dni dopusta. Po mesecu dni se je vrnil v enoto in ni minil teden, ko se je zopet pojavil z iraškim tankom. Takrat ga je poklical poveljnik in ga zaslišal, kajti nerazumljivo je bilo, kako istemu vojaku trikrat zapored uspe zaseči iraški tank. Njegov odgovor je bil jasen: »Veste, v iraški vojski na drugi strani meje je moj bratranec, ki mi priskrbi tank, kadar potrebujem mesec dni dopusta. In kadar on potrebuje dopust, mu jaz priskrbim iranski tank...« Zgodba je verjetno izmišljena, ena tistih šal, ki nastanejo med ljudstvom v vojnem času, ko je pač vsaka priložnost dobra za blažitev stiske, ki jo prinaša vojna. Kaže pa na nekaj: na dejstvo, da je šlo za vojno, ki je bila ta-korekoč bratomorna, saj živi na ozemlju Iraka veliko šiitov, v Iraku pa so tudi nekateri šiitski sveti kraji, začenši z Najafom, kjer naj bi bil pokopan Mohamedov zet Ali, začetnik šiitskega islama in Karbalo, ki je z mavzolejem imama Huseina poleg Meke najpomembnejše šiitsko romarsko mesto. Meja med Iranom in Irakom je umetna, zarisali so jo po koncu prve svetovne vojne zahodni zavezniki, ki so na ta način razdelili nekdanji cesarstvi, perzijsko in otomansko, na osnovi starega načela divide et impera. Desno: voditelji bodo morali spoznati, da se je od Mohameda do danes svet spremenil. Spodaj: obstajajo tudi taksiji za ženske, ki jih seveda vozijo ženske - ti taksiji so običajno zelene barve. Leta 1980, tri leta po islamski revoluciji v Iranu, je iraški voditelj Sadam Husein napadel sosednjo državo in zasedel nekaj pomembnih naftnih ležišč. Zanesel se je na informacije, da je zaradi notranjepolitičnih težav v Iranu, s katerimi so se pač soočali voditelji revolucije, iranska vojska v razsulu. Dejansko ni bilo tako, vojna je trajala sedem let, na vsaki strani je terjala najmanj pol milijona žrtev. In tu so pomembno vlogo zopet odigrali Američani, ki so takrat podpirali Sadama Hu-seina. Za iransko islamsko vodstvo je bila ta vojna pravzaprav velika združevalna motivacija. Povezala je ljudi, utrdila politično vodstvo in okrepila čut narodne zavesti. Z drugimi besedami, utrdila je oblast, ki se je oblikovala z islamsko revolucijo. To zavest gojijo še danes. Pred vsako večjo vasjo je tabla z imeni in fotografijami mučenikov: vojakov iz tistega kraja, ki so padli v vojni z Irakom. V Kazvinu, kakih 150 kilometrov vzhodno od Teherana, je veliko vojaško pokopališče, nekakšen mavzolej padlih v vojni z Irakom. Spomin na vojno je živo prisoten in tudi tisti, ki nad sedanjim režimom niso navdušeni, z enako zavzetostjo govorijo o vojni. Po koncu vojne je ta oblast izvedla velike reforme za modernizacijo države. Zgradila je ceste in železnice, uredila javne prevoze, veliko je naredila za gospodarski razvoj, uvedla je sorazmerno napredno socialno politiko. Danes je v vseh hišah elektrika in telefon, prej pa v vaseh ni bilo niti ene kopalnice. Perzepolis redno obiskujejo šolske skupine. Na obisku je dekliška šola, kakih 50 deklet, starih okoli 16 - 17 let. Vse imajo telefonček in vse imajo digitalni fotoaparat. Standard v Iranu je višji od standardov v drugih državah Srednje Azije. Predsednika Ahmadinedžada Zahod predstavlja kot izključno negativno osebnost. Dejansko pa je ta predsednik na podeželju zelo priljubljen; med drugim je uvedel pokojnine in ra- zne subvencije za kmete in revnejše sloje prebivalstva: prejema jih kakih 7 milijonov ljudi, kar je desetina vseh prebivalcev. To je seveda ogromna volilna masa in zato je res zelo verjetno, da je Ahmadinedžad zares zmagal na zadnjih predsedniških volitvah. Njegova stališča o Izraelu in njegove želje po jedrski oborožitvi niso veliko vplivale na volilno maso. Seveda, v mestih so se zlasti intelektualci in študenti zavzemali za liberalnejše rešitve in odtod val manifestacij, ki so bile tudi tokrat s silo zatrte. Tu je morda potrebno še dopolnilo v zvezi z vlogo ženske v iranski družbi. Ženska je njen pomemben dejavnik. Prvi podatek, ki človeku pade v oči, je, da obiskuje iranske univerze več deklet kot fantov. Ženske najdeš v vseh strokah, razen seveda v teologiji in v pravosodju. Res je, da velja načelo ločevanja po spolih: na primer v avtobusih, kjer je zadnji del namenjen ženskam, sprednji pa moškim. Tudi na avtobusnih postajah sta običajno dve klopci, ena za moške in druga za ženske. Obstajajo tudi taksiji za ženske, ki jih seveda vozijo ženske - ti taksiji so običajno zelene barve. Neporočene ženske se ne morejo voziti v avtu z moškimi, razen če niso sorodniki, in še bi lahko naštevali. Vendar se tudi to ločevanje v družbi spreminja in marsikje, še zlasti v mestih, opaziš dekleta v javnih lokalih ali restavracijah, v istem prostoru z moškimi gosti. Še pred nedavnimi leti tega ni bilo. Seveda pa ostaja v veljavi stroga islamska zakonodaja, o smrtni kazni s kamenjanjem, ki je predvidena za prešuštvo (in tudi v zadnjih letih je kronika beležila nekaj primerov, pretežno na podeželju) do kazni 72 udarcev z bičem za žensko, ki ne nosi rute na glavi; ampak to kazen je mogoče »odkupiti« z denarno globo. Skratka, glede emancipacije žensk je bilo storjenih nekaj pomembnih korakov, vendar bo moral Iran najti izhod iz strogega uveljavljanja islamskih pravil. Navsezadnje bodo morali voditelji države pomisliti, da se je od Mohameda do danes svet vendarle tako spremenil, da ni več mogoče uveljavljati enakih pravil kot pred tisoč in več leti. To očitno terja svoj čas, vendar zadnji nemiri v državi dokazujejo, da se bo morala oblast s tem spoprijeti. Čim prej, tem bolje. Sicer ... Kdove, zgodovina Irana priča, da je revolucija ena izmed tradicij te države. Iran je velika država, 18. na svetu po številu prebivalcev in po površini. Je tudi zelo raznolika in, kot smo videli, zelo bogata po zgodovini in kulturi. Je tudi bogata država, saj so njene zaloge nafte in plina med največjimi na svetu. Zahod je zadnje stoletje, pa tudi nekaj več, nanjo gledal predvsem z zornega kota svojih interesov, ne meneč se za njeno kulturo in zgodovino; to je bil kolonializem posebne vrste, ki si ni podrejal ljudi in ozemlja, ampak si je podrejal vodstvo države. Tega je sedaj konec. Če bi Zahod to razumel in bi se v skladu s tem tudi obnašal, bi lahko postal Iran pomemben steber stabilnosti na Srednjem vzhodu. Na to pa bo treba očitno še počakati. konec / RADIO IN TV SPORED Torek, 22. septembra 2009 23 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... po svetu - MEDVED Deželni TV dnevnik Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Linea Verde Meteo Verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Aktualno: Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Film: Principe Azzurro Cercasi (kom., ZDA, '04, r. G. Marshall, i. Anne Hathaway, C. Blue, C. Pine) 23.25 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.00 Varite: Scanzonatissima 6.15 13.30 Aktualno: Tg2 Zdravje 6.25 19.00, 0.50 Talent show: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Nan.: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2 Estate in rubrike 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.30, 20.30, 23.35 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.00 Nan.: 90210 16.40 Variete: Scalo 76 Talent 18.05 Dnevnik - Kratke vesti in športne vesti 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Talent show: X Factor (v. F. Facc-hinetti) 0.15 Variete: Scorie 1.15 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 8.05 9.05 10.30 11.40 12.35 13.00 13.05 14.00 14.50 15.05 15.20 15.25 17.15 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Le storie di agrodolce - Aspettando la nuova serie 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Nan.: La nuova Squadra (i. R. Ra-vello) 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.05 Šport: Speciale 90° Minuto 0.45 Dok.: Gli speciali di »Teatro in corto« Rete 4 Nan.: Tutti amano Raymond Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nad.: Febbre d'amore Nan.: Giudice Amy 17.15 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 11.40 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.10 Nad.: Sentieri 16.40 Film: I cacciatori (vojna, ZDA, '58, r. D. Powell, i. Robert Mitchum) Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffè di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Dok.: La Storia siamo noi Film: Il covo dei contrabbandieri (pust., ZDA, '55, r. F. Lang, i. S. Granger, G. Sanders) Kolesarstvo: SP, kronometer U23 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Tg3 Agritre 14.50 Aktualno: Cominciamo Bene Estate Nad.: Terra nostra Deželne vesti, vremenska napoved Aktualno: Tgr Speciale Ambiente Italia Aktualno: Tgr Prix Italia Dnevnik - kratke vesti Kolesarstvo: SP, kronometer (Ž) 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Julie Lescaut (i. V. Genest) 23.00 Šport: Controcampo 1.10 Nočni dnevnik in pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa- nicucci, C. Brachino) 9.50 17.55 Aktualno: Claudio Martelli: Il libro della Repubblica 9.55 14.05 Resničnostni show: La Tribu - Missione India 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okus, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza 21.10 Resničnostni show: La Tribu -Missione India (v. P. Perego) 0.30 Nan.: Cashmere Mafia 1.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved v Italia 1 22.00 Nan.: The Mentalist 23.40 Variete: Chiambretti Night per numeri uno 1.35 Nočni dnevnik Solo ^ Tele 4 7.00 7.15 8.10 9.30 12.00 12.05 13.05 13.50 14.30 15.45 16.15 17.00 19.00 20.00 20.15 20.30 20.55 23.30 23.50 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik Nan.: The flying doctors Pregled Tiska Nan.: Don Matteo 6 Dnevnik - kratke vesti Aktualno: Super Sea Aktualno: Pagine e fotogrammi Aktualno: In contatto 22.25 Klasična glasba Dokumentarci o naravi Nan.: Lassie Risanke Aktualno: La Provincia ti informa Aktualno: Antichi palazzi del FVG Aktualno: Musa Tv Deželni dnevnik Film: La morte ha fatto l'uovo (dram., It., '68, r. G. Questi, i. G. Lollobrigida, G. Donnini) Aktualno: Rotocalco ADN Kronos Film: La Rentree (dram., It., '01, r. F. Angeli, i. F. Salvi, L. Bonifazi) LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.05 23.45 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Border Crossing (akc., ZDA, '79, r. C. Leitch, i. T. Savalas) Nan.: Star Trek Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Murder Call 0.50 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Resničnostni show: S.O.S. Tata Nan.: Doctor*ology Variete: Victor Victoria (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Marči Hlaček (pon.) 9.35 Lutk. nan.: Trnovo robidovje (pon.) 10.05 Nan.: Slovenski vodni krog (pon.) 10.30 ZGNZ (pon.) 11.00 Knjiga mene briga (pon.) 11.20 Dok. serija: Naši vrtovi (pon.) 11.50 Dok.: Fabrika Maribor (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Polemika 14.25 Slovenski magazin (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Ferdi 16.10 Kviz: Male sive celice 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.55 Gledamo naprej 17.30 0.20 Izobr.-svet. odd.: Turbolenca 18.25 Žrebanje lota 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.05 Film: Delovni prostor 21.30 Film: Osa 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Omizje 1.10 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 23.9.1991 (pon.) 1.35 Dnevnik (pon.) 2.10 Dnevnik Slovencev v Italiji (t* Slovenija 2 6.05 Nan.: Still Standing 6.30 9.00, 1.35 Zabavni infokanal 6.30 13.40, 17.25, 19.25 Risanke 7.30 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik - 8.55 Nan.: Happy Days 23.9.1991 9.30 Nan.: A-Team 7.55 Studio City (pon.) 10.20 Nan.: Starsky & Hutch 8.55 Seja državnega zbora, prenos 11.20 Nan.: The Sentinel 15.20 Spet doma (pon.) 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 17.10 Mostovi - Hidak 15.00 Nan.: Gossip Girl 17.40 Črno beli časi 15.55 Nan.: Il mondo di Patty 18.00 Nad.: Samo bedaki in konji 16.50 Nan.: iCarly 18.50 O živalih in ljudeh 19.25 Risanke: Simpsonovi 19.05 Na vrtu 19.50 Nan.: Love Bugs 2 19.30 Z Damijanom (pon.) 20.10 Kviz: Il colore dei soldi 20.00 Celje: nogometna tekma prve lige, 21.10 Nan.: CSI: Miami CM Celje - Luka Koper, prenos 22.10 Kolesarstvo: SP, kronometer, do 23. leta, posnetek iz Mendrisia 23.30 Slovenska jazz scena 0.00 Dediščina Evrope (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.50 15.20 16.00 16.50 17.20 18.00 18.35 18.40 19.00 19.20 19.25 20.00 20.30 21.00 22.10 22.25 22.55 23.55 1.00 6.00 8.00 9.00 9.05 10.05 10.35 18.00 18.45 19.00 20.00 20.30 21.00 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Alpe Jadran Nautilus Arhivski posnetki »Q« - trendovska oddaja Biker explorer Srečanje z... Minute za... Vremenska napoved 0.40 Primorska kronika 22.10, 0.25 Vsedanes - TV dnevnik Šport Dokumentarna oddaja: Pravočasne diagnoze Dok. oddaja: City Folk Metalcamp 2008 Dok. oddaja: Miramare, sledi Buon vento Vsedanes - Tv dnevnik Globus Potovanje po Nemčiji Istra in... ČezmejnaTV, TDD - TV dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka 8.20, 23.30 Videostrani Dnevnik Tv Primorka 10.00 Novice 22.00 Mozaik 17.20 Hrana in vino Videostrani z novicami vsako polno uro Mladinska oddaja: Če me spomin ne vara (pon.) Kulturni utrinek Športni ponedeljek (pon.) 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved Objektiv Odprta tema radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni studio D; 11.30 Oglaševanje od začetkov do danes; 12.15 Ženski portreti; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga; 18.00 Pozabljeni italijanski operisti; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.03-15.00 Na rešetu; 14.45 Obračun; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Jagodni izbor; 18.30 Glasbena razglednica; 20.0 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa osebno; 17.45 Šport; 18.00 Express; 18.10 Vzhodno od rocka; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.10 Rondo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 23. septembra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI Azorski anticiklon se razteza nad srednjo Evropo in nad severno Italijo. Pod vplivom visokega zračnega pritiska je vreme pri nas lepo in stabilno. Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska, nad osrednjim Sredozemljem pa vztraja višinsko jedro hladnega zraka. Z vzhodnimi vetrovi k nam priteka razmeroma topel in suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 19.01 Dolžina dneva 12.08 r LUNINE MENE W Luna vzide ob 12.30 in zatone ob 21.03 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in v krajih s sončnim vremenom vzpodbuden. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja je 22,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.47 najnižje -15 cm, ob 12.16 najvišje 39 cm, ob 19.41 najnižje -32 cm. Jutri: ob 1.55 najvišje 1 cm, ob 5.27 najnižje -5 cm, ob 12.19 najvišje 29 cm, ob 20.54 najnižje -24 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ..........22 2000 m ..........10 1000 m ..........18 2500 m............7 1500 m ..........13 2864 m............6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 6, po nižinah 5. ,-S"! VIDEM O 12/29 O PORDENON 13/28 GORICA O 1 C/IO O N. GORICA ima o LJUBLJANA 12/25 POSTOJNA O 8/24 KOČEVJE Č O -ČRNOMELJ N. MESTO 10/24 o ^ ZAGREB 11/26 O UMAG OPATIJA POREČ O PAZIN O ■-N 'S REKA 17/28 (NAPOVED ZA JUTRp Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Dopoldne bo po vsej deželi prevladovalo jasno vreme; po- Jutri bo pretežno jasno. poldne bo le nekaj visoke oblačnosti. Proti večeru se bo oblačnost verjetno večala. nemčija - Na pobudo člana nizozemske skupine Noir Douwe Dijkstra Ob skorajšnji 20. obletnici padca Berlinskega zidu bo zrasel »zvočni zid« AMSTERDAM - Prihodnji mesec bo ob 20. obletnici padca Berlinskega zidu več kot 200 glasbenikov v Berlinu ustvarilo "zvočni zid". "Zaigrali bomo sedemminutno skladbo, ki zaznamuje nastanek, obstoj in padec Berlinskega zidu," je v ponedeljek za nemško tiskovno agencijo dpa povedal Douwe Dijkstra, član nizozemske skupine Noir, ki je glavni pobudnik projekta. Glasbenikom, ki bodo razvrščeni po poti, kjer je nekoč stal Berlinski zid, bo tempo diktiralo pet dirigentov. Dijk-stra je dejal, da je sodelovanje pri pro- jektu že potrdilo 170 nizozemskih kitaristov, sedaj pa iščejo še nemške kandidate. Člani nizozemske rock skupine so se odločili, da bodo skladbo izvedli v enostavni različici, tako da se lahko projektu pridružijo tudi kitaristi, ki imajo zgolj eno leto izkušenj. "Kdor se bo prijavil, bo kmalu prejel link na spletno stran YouTube, kjer si lahko ogleda posnetek pesmi," je dejal Dijkstra. Predstavnik skupine je dodal, da bi si želeli za nastop zbrati 206 kitaristov, kar sovpada s številom ljudi, ki so umrli med poskusi, da bi prečkali zid. Dodal je, da se zavedajo, da podatki o številu žrtev niso natančni in nihajo med 125 do več kot 200 umrlimi. Berlinski zid je sicer padel 9. novembra 1989. Trije od članov skupine Noir so študentje Akademije za pop kulturo v mestu Leeuwarden na severu Nizozemske. Dijkstra je povedal še, da se jim je zamisel za projekt porodila maja, v Berlinu pa jo že od samega začetka pozdravljajo z navdušenjem. (STA) nemčija - Pijanega Avstralca povozil vlak Oktoberfest terjal smrtno žrtev MÜNCHEN - Tradicionalni praznik piva Oktoberfest je v Münchnu v ponedeljek terjal smrtno žrtev. Vinjeni Avstralec je padel na železniške tire, pri čemer ga je zadel vlak. Hude poškodbe so bile za moškega usodne, je sporočila tamkajšnja policija. Avstralec, čigar identiteta ni znana, in njegov prijatelj iz Nove Zelandije nista videla, da se jima približuje hitri vlak. Poškodbe so bile za Avstralca usodne, 25-letni Novozelandec pa je ostal nepoškodovan, je sporočila policija. Tradicionalni Oktoberfest, tokrat že 176. po vrsti, se je v prestolnici nemške zvezne dežele Bavarske začel v soboto. Organizatorji v času največje ljudske veselice na svetu, ki se bo letos končala 4. oktobra, pričakujejo šest milijonov obiskovalcev, ki bodo spili najmanj toliko litrov piva. Oktoberfest prirejajo vse od leta 1810, v svoji dolgi zgodovini pa je bil odpovedan le 24-krat, običajno zaradi vojne ali epidemij nalezljivih bolezni. Na 650 stojnicah so obiskovalcem iz vsega sveta poleg piva na voljo tudi prigrizki in druga zabava, za goste pa skrbi več kot 10.000 natakarjev, kuharjev in drugih gostinskih delavcev. Jelcin zadnja leta živel v Putinovi »zlati kletki« MOSKVA - Nekdanji ruski predsednik Boris Jelcin je bil v zadnjih letih svojega življenja prepričan, da prisluškujejo njegovim telefonskim pogovorom, verjel pa je tudi, da živi v "zlati kletki", ki jo je zanj ustvaril njegov naslednik v Krem-lju Vladimir Putin. To je povedal nekdanji ruski premier Mihail Kasjanov, ki je zdaj oster kritik vlade. Dejal je tudi, da je imel prvi demokratično izvoljeni ruski predsednik zadnja leta življenja po Putinovem ukazu omejene obiske. Kasjanov svoje trditve utemeljuje na pogovorih z Jelcinom v času pred njegovo smrtjo leta 2007. Nekdanji predsednik, ki je odstopil leta 2000, je bil pred smrtjo zagrenjen in se je počutil izoliranega v svoji rezidenci v okolici Moskve, pravi Kasjanov. Tretje najbolj vroče poletje v Španiji v 40 letih MADRID - Letošnje poletje v Španiji je bilo tretje najbolj vroče v zadnjih 40 letih. Bolj vroče je bilo v tej državi le leta 2003 in 2005, je v ponedeljek sporočil španski hidrometeorološki urad. Letošnja povprečna temperatura je za 1,8 stopinje Celzija presegla dolgoletno povprečno vrednost. Leta 2003 so temperature povprečje presegle za 2,6 stopinje Celzije, dve leti kasneje pa za 1,9 stopinje Celzije. Vročina je najbolj prizadela osrednji del priljubljene turistične destinacije, najbolj vroče pa je bilo v Španiji 23. julija, ko so se temperature povzpele tudi do 45 stopinj Celzija. Iz francoskega cirkusa ukradli levja mladiča PARIZ - Neznanci so minuli konec tedna iz nekega francoskega cirkusa ukradli dva petmesečna levja mladiča. Neznanci so vdrli v levjo kletko in jo nato z malo levinjo, imenovano Chimene, in njenim bratcem Bahheero ucvrli v neznano. Iskalna akcija za levjimi tatovi, ki so se je lotili francoski žandarji, je bila doslej brezuspešna, poročanje časnika Le Parisien povzema nemška tiskovna agencija dpa. Združenje francoskih cirkusov sumi, da za krajo, do katere je prišlo v mestu Blois, stojijo kriminalni trgovci z živalmi. Tudi direktor oškodovanega cirkusa Renato Cagniac meni, da so bili na delu profesionalci. (STA)