Poštnina p!a!ana v gotovini LetO LIV.	V Ljubljani, V neddJO dne 4. julija 1926	St. 148. Posamezna številka 3 Din
Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno ZO Din polletno 12O Din celoletno Z40 Din
za inozemstvo meretno 55 Din ped	Izdajo
celoieino vjugo-slavljl 80 Din, io Inozemstvo lOO D
scov
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasom
1 stolp, pelll-vrslo mali oglasi po 1 SC In Z D, vetll oglasi nad 43 mm vlSlne po Din Z-50, veliki po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vrstica po tO DU> o Pri večlern c naroČilu popu?. Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKa In dneva po prazniku
Uredništvo /e u Kopitarjevi ulici »t. 6! 111 ttoJcoplsl se ne vračalo, nc franki rana pisma se ne sprefemajo Uredništva telefon štev. SO, upravnlštva štev. 328
Uprava le vKopltarlevl nl.it. 6 — Čekovni račun: Clnblfana štev. lO.GSO In tO.Mf* xa lnserate, Sarafevošt.7563, Zagreb it. 39.011, Praga In Dunuf št. 24.797
V znamenju popolnega zastoja.
VLADA SE JE RAZPRŠILA NA VSE VETROVE. — SKUPŠČINA PRIČNE ZOPET Z DELOM ŠELE SEPTEMBRA, POTEM SE PA ZOPET 0DG0DI.
Belgrad, 3. julija. (Izv.) Takoj po odgoditvi Sej narodne skupščine je večina ministrov zapustila Belgrad, tako da sedaj niti vlada ne dela. Iz Belgrada so odpotovali vojni minister, prosvetni minister, minister Srskič, poštni minister, minister Krajač in v pondeljek bo odpotoval v Pariz iz zdravstvenih razlogov tudi minister Gjuričič. Na ta način bo v Belgradu ostalo vsega par ministrov, ki bodo odsotne tovariše nadomestovali.
Da to ne more biti v korist državne uprave se razume samoposebi. Zato je opažati po-polen zastoj v vseh panogah državne uprave.
Ta malomarnost posameznih ministrov se na splošno obsoja.
V političnih krogih se še vedno delajo najrazličnejše kombinacije. Danes se je predvsem govorilo o seji HSS kluba, ki se bo vršila v sredo, 7. julija, v Zagrebu. Seji bo predsedoval S. Radič. Iznenadenja niso izključena. Kar se tiče delovanja narodne skupščine, je sedaj več kot gotovo, da bodo vladne stranke gledale na to, da se čim pozneje sestane. Po dosedanjih načrtih vlade, bi se naj skupščina sklicala šele začetkom septembra na par sej, nato pa bi se spet odgodila do pozne jeseni.
interpelacija Jugoslovanskega kluba zaradi vojaške opreme Orj
Belgrad, 3, jul. (Izv.) Poslanci Jugoslovanskega kluba so vložili na vojnega ministra radi vojne opreme Orjune sledečo interpelacijo:
»Na Vidovdan so se v Ljubljani zgodile obžalovanja vredne demonstracije Orjune, pri katerih je prišlo do krvavih spopadov med člani Orjune in policijo. Pri teh spopadih je bilo na obeh straneh več oseb ranjenih. Or-juna, ki se je spustila v boj s policijo, je bila bojno opremljena z revolverji in bodali. Na glavi so člani napadalne čete nosili jeklene čelade, kakor vojaki, kadar so opremljeni za napad. Izvedeli smo, da je ta akcijska četa Orjune, ki se je spopadla z državno policijo, organom notranjega ministrstva, dobila to vojno opremo in jeklene čelade od vojaških oblasti. Večidel te čete so sestavljali Vojvo-dinci in Belgrajčani in so prišli v Ljubljano tako opremljeni. Kakor smo izvedeli iz gotovega vira, se je pri preiskavi ugotovilo, da
je dala jeklene čelade na razpolago Orjuna-šem vojaška oblast v Novem Sadu.
Ker je to postopanje vojaške oblasti napram zasebni organizaciji več kot nedopustno, posebno če se vojaška bojna oprema zlorablja za aktiven boj proti predstaviteljem civilne in vojaške državne oblasti, zato je v interesu civilne in vojaške državne oblasti in avtoritete obeh nujno potrebno, da se ta slučaj natančno in z vso strogostjo preišče in krivci kaznujejo.
Z ozirom na navedeno si Vas, gospod minister, dovoljujemo vprašati:
1.	Ali Vam je znano, da je Orjuna v Ljubljani nastopila opremljena z vojaškimi bo]nimi čeladami;
2.	ali ste voljni dati preiskati, kdo je dal te čelade Orjuni na razpolago;
3.	ali ste voljni vojaške činitelje, o katerih bo preiskava dognala, da so se v tem oziru pregrešili, strogo kaznovali?«
Belgrad, 3. jul. (Izv.) O poplavah prihajajo zopet vznemirljive vesti, posebno iz podonavskih in podravskih krajev. Donava je dosedaj poplavila v naši državi 32.000 juter zemlje. Po poslednjih poročilih je Donava pričela zopet naraščati. Pri Apatinu je prodrla državni nasip, tako da se je bati še bolj katastrofalnih posledic. Odbor za reševanje od poplave, ki je po naredbi ministrstva za notranje zadeve sestavljen, neprestano dela. V Apatin sta danes odšli dve ladji z 10 vlačilci, da pomagajo pri reševanju. Druge ladje so odšle v Makiž, da so pripravljene za slučaj, da bi tukaj voda porušila nasip, kateremu preft nevarnost. V Belgradu sta Sava in Donava narastli za nadaljnih 15 cm. Pri Kupi-novem je Sava porušila nasip in poplavila nad 2000 ha zemlje. Naredila je ogromno škodo na živini in polju. Človeških žrtev ni bilo.
Znatno narašča tudi Drava. Iz Vukovarja poročajo, da Donava tam še vedno narašča in da je sedanja višina vode 34 cm višja nego
Razprava o davčnem nu.
Belgrad, 3. julija. (Izv.) Odbor za pretres davčnega zakona je po dolgotrajni debati, ki je trajala nad dveinpol ure, sprejel čl. 13. zakona. Raznih predlogov, ki se tičejo oprostitve od davka, finančni minister ni sprejel. Sedaj so se k besedi oglasili Radičevci, ki so menda začeli uvidevati, da zakon vendar ni tako dober, kot so ga spočetka oni presojali in da je nujno potrebno izvršiti večje spremembe. Posl. Pušenjak je opozoril na to, da se za kmete dosedanje ugodnosti poslabšujejo. Predlaga, da n jI se začasno oprostijo zemljiškega davka tudi vinogradi, katere je uničila trtna uš, pa se regenerirajo. V načrtu navedenim elementarnim nezgodam naj se še dodajo suša, mraz, črv in gosenica. Oprostitev v slučaju elementarnih nezgod naj sc ugotovi v zakonu, ne pa prepusti pravilniku. Tudi ostali govorniki so v tem smislu podpirali poslančev predlog. Vladna večina je predloge odbila in čl. 13. sprejela nespremenjen. Prihodnja seja bo v pondeljek.
Za kraljevino na Poljskem.
Varšava, 3. julija. (Izv.) V zvezi » predlogi, ki so jih stavile poljske stranke glede bodoče državne oblike, je sklenilo predsedstvo krščansko socinlne stranke, naj se spremeni poljska republika v dedno kr^jevino.^
ob času povodnji 1. 1924. Storili so so sc nujni koraki za reševanje.
Belgrad, 3. jul. (Izv.) Iz poplavljenega ozemlja poročajo, da je prispel v Sombor kralj, ki je z motornim čolnom pregledal vse poplavljene kraje, deleč prebivalstvu znatne podpore. Kralj je obiskal Apatin in Bezdan. Proti večeru je prispel v Novi Sad, kjer bo ostal čez noč. Govori se, da bo kralj iz poplavljenih krajev odpotoval v Južno Srbijo, da se tudi tam na licu mesta prepriča o veliki nesreči, ki je zadela prebivalstvo.
Sofija, 3. jul. (Izv.) Radi neprestanega deževja so se reke razlile. Na mnogih krajih so nastale poplave, ki so povzročile velikansko škodo. Voda je preplavila okolico Vidina in Nikopola, V dolini Strumica je voda porušila večino mostov. Med Dupino in Petri-čem je železniški promet prekinjen. Petrič je od ostalega dela države popolnoma odrezan. Škoda je velika in žetev je deloma uničena, zlasti ob obali reke Strume.
—o—
ZA REVIZIJO PRAVILNIKA 0 BRATOV-SKIH SKLADNICA1I.
Belgrad, 3. julija. (Izv.) Poslanec Gosar je vložil na ministrstvo za šume in rude vprašanje, v katerem opozarja na nujnost, da se pravilnik o bratovskih skladnicah revidira in da naj minister brez odloga skliče v ministrstvu tozadevno anketo.
VLADA IN REFERAT KRALJU 0 SITUACIJI.
Belgrajska >Pravda« od 2. julija poroča: >Snoči je bil od pol 9 do 9 v predsedništvu vlade minister dvora dr. Jankovič in je kon-feriral z gg. Uzunovičem in Maksimovičeni o notranji situaciji. Verjetno je, da gre po odgoditvi skupščine na Bled ali g. Uzunovič ali g. Maksimovič, da referira kralju o situaciji. Najglasnejše vprašanje, o katerem bo kralju na Bledu poročal, je vprašanje razpustitve ljubljanske Orjune.«
ZBOROVANJE LIG DRUŠTVA NARODOV.
London, 3. julija. (Izv.) Na kongresu lig Dmštva narodov so sprejeli sklep, kjer izražajo željo, naj bi v septembru dobila Nemčija stalno mestu v svštu Društva narodov. Nadalje se pozivajo vse vlade, da store vse, da se omogoči pristop Združenih držav k stalnemu mednarodnemu razsodišču.;
Nemška vlada ne odstopi.
HINDENBURG PREPREČIL DEMISIJO VLADE. — PRUSIJA UREDI SAMA ZADEVO S
HOHENZOLLERCI.
Berlin, 3. julija. (Izv.) Vlada kljub temu, da ni prodrla s svojim predlogom o odpravnini knežjim rodbinam, ne bo podala osiavke. Vlada je že sklenila podati ostavko, kar pa je preprečil državni predsednik Hindenfturg. Poslal je predsedniku vlade sledeče pismo: Spoštovani gospod državni kancler! Kakor čujem, se kabinet radi odklonitve zakonskega predloga o odpravnini nemškim knežjim rodbinam posvetuje o razpustitvi državnega zbora in odstopu celokupne vlade. V tem vprašanju Vam sporočam, da se za razpust parlamenta iz notranje- in zunanjepolitičnih razlogov ne morem odločiti in da iz istih razlogov
smatram odstop vlade kot neumesten. Prosim Vas, gospod državni kancler, kakor tudi vse člane Vaše vlade, da opustite misel na demi-sijo vlade.
Berlin, 3. julija. (Izv.) Poučeni krogi razglašajo, da bo po umaknitvi vladnega konv promisnega predloga, pruska vlada že do jeseni sama uredila vprašanje odpravnine svojim knezom, vsled česar bi se to vprašanje nanašalo samo še na Gotho. Ureditev lega vprašanja bi postala tako mnogo lažja in bf bila ta zadeva tako rekoč rešena, ako Prusija uredi to vprašanje s svojimi knezi sama. —o—
Pariz, 3. julija. (Izv.) Finančni minister Caillaux je včeraj ves dan skupno s podtaj-nikom Pietrijem in Duboin izdeloval načrt za sanacijo franka. V parlamentarnih krogih se je razširjala vest, da se bo Caillaux v nedeljo in pondeljek mudil v Londonu, da stopi v stik z angleškimi finančnimi krogi še pred finančno razpravo v parlamentu, ki se bo vršila v torek. Sanacijski načrt finančnega ministra predvideva predvsem takojšnjo stabilizacijo franka. Ni pa še gotovo, ali se bo stabilizacija izvedla s pomočjo uporabe zlate rezerve francoske banke alj pa bodo najeli v ta namen tudi inozemsko posojilo.
Pariz, 3. julija. (Izv.) Poročilo izvedeni-
ške komisije bo danes izročeno finančnemu •ministru. Objavljeno bo najbrže šele v ponedeljek. Kot glavna točka bodoče finančno politike se zahteva takojšnja stabilizacija franka. Zato je pa potrebna predvsem ratifikacija Nvashingionskih pogodi) in ožje sodelovanje med francosko državno banko, angls-ško banko in Federal Reserve Bane. V ponedeljek zvečer ali torek dopoldne bo Cail-laux predložil izvedeniško in svoje poročilo ministrskemu svetu, v torek popoldne pa sc bo pričela odločilna debata v poslanski zbornici. Caillaux bo na tej seji zahteval, da se takoj začne diskusija o njegovem predlogu. Namerava staviti vprašanje zaupnice.
@m.1 Dr. d©$ar proti vHadnem»
iene, 3. julija. (Izv.) General Pangalos sc še vedno zelo trudi, da bi sestavil novo vlado, v kateri bi bil ministrski predsednik voditelj male protivenizelistične stranke Za-vidzianos. Obrnil se je tudi na Venizelosa, da bi pregovoril svojega sina Kyriakosa, da prevzame kako ministrstvo v tem kabinetu. Ky-riakos Venizelos se nahaja sedaj v Franciji in je pripadal svojčvts diplomatskemu zboru. Venizelos je stavil kot pogoj, da stopi njegov sin v novi kabinet pod predsedstvom Zavid-zianosa, razpis novih volitev ob zasiguranju popolne volivne svobode. Novo izvoljeni parlament bi moral najprej potrditi med diktaturo izvedeno spremembo ustave. Pangalos je na to pristal in je zato Kyriakos Venizelos včeraj že zapustil Pariz. Nove volitve bi se izvršile v mesecu oktobru,
Pomanfkante oremoga na Angleškem.
London, 3. julija. (Izv.) Listi poročajo, da je pomanjkanje premoga vsled rudarskega štrajka vedno bolj občutno. Vlada bo zaprosila za dovolitev izrednih kreditov za nakup premoga v inozemstvu. Pomanjkanje premoga se čimdalje bolj občuti tudi v industriji, ki je deloma že morala omejiti svoje obrate.
London, 3. julija. (Izv.) Generalni svet angleških strokovnih organizacij je izdal oklic vsem včlanjenim zvezam, kjer jih poziva na enoten nastop proti novemu vladinemu zakonu o osemurnem delavniku.
London, 3. julija. (Izv.) Radi pomanjkanja premoga so se proizvajalni stroški volnene industrije zelo pomnožili. Ta panoga angleške tekstilne industrije izrablja sedaj samo 10 odstotkov svoje kapacitete. Če se razmere ne spremene, bodo tvornice zaostale s svojimi dobavami, kar pomeni občutno škodo za angleško gospodarstvo.
NA POLJSKEM GROZI STAVKA V TEKSTIL-NI INDUSTRIJI.
Varšava, 3. julija. (Izv.) Tekstilni industriji v vsej Poljski grozi stavka. V Lodzu so delavske zveze zahtevale 25 odstotno povišanje plač. Podjetniki so to odklonili, ker se boje, da bi se radi tega zvišal draginjski indeks. Delavske organizacije so radi tega proglasile štrajk, ako se ne bo posrečlo vladi, da v tem vprašanju uspešno posreduje.
Nameni španskih zarotnikov.
Pariz, 3. julija. (Izv.) Voditelj španskih liberalcev grof Romanones je izjavil v »Quo-tidienu«, da aarota v Španiji ni imela komunističnega ali anarhističnega obiležja. Bila je v prvi vrsti vojaiko gibanje, intervencija armade, da se da državi zopet prejšnja ustava in izvoli nov parlament, ker je le na ta način mogpče zasjguxati bodočnost Španije.; »
načrtu o centralni
Belgrad, 3. julija. (Izv.) Zakonodajni odbor je nadaljeval z načelno razpravo o načrtu zakona o centralni upravi.
Prvi je govoril dr. Gosar. ki je v imenu Jugosl. kluba obširno govoril proti predloženemu zakonu o centralni upravi. Najpreje je grajal, da vlada ni podala k zakonu nobenega ekspozeja. Centralna uprava ima v naši centralistični državi največji pomen, obenem pa je najslabša. Dokaz so zlasti neštete intervencije poslancev in različna druga posredovanja. Zato bi bila dolžnost vlade, da bi povedala, kako si zamišlja reorganizacijo cele uprave. To tembolj, ker to iz predloženega načrta niti malo ni razvidno. Po tem uvodu je poslanec Gosar obširno polemiziral s Ko-jičem, ki je na prejšnji seji hotel dokazati, kako je centralizem potreben in da je tudi najbolj ekonomičen. Gosar je temu nasprotno dokazal, da je centralizem ne le neekonomičen, marveč je nujno združen z nasiljem nad ljudstvom. Vse kaže, da stopa mesto demokratičnega centralizma vedno bolj v ospredje ideja a v t o n o m istične državne oblike. Zato dr. Gosar zlasti obširno in stvarno pokaže, kako gorostasen je vladin načrt, da bi se tisti del področja ministrstva za socialno politiko, ki se tiče delavskega varstva, dodelil ministrstvu trgovino. Ros je. kakor je včeraj trdil poslanec Kojič, vsa politika v gotovem smislu socialna politika, toda poleg socialne politike v širšem, splošnem smislu imamo socialuo politiko v ožjem pomenu, to je družabna javna skrb, zaščita socialno slabih stanov ali slojev, ki se sami v javnem življenju ne morejo ali ne znajo primerno uveljaviti ali dovolj braniti svojih interesov. Nemogoče je zahtevati, da bi mogel to nalogo vršiti minister za trgovino in industrijo, ki ima v prvi vrsti skrbeti za pospeševanje trgovine in industrije. Edino pravimo bi bilo, ako bi se ministrstvo za naroono zdravje združilo z ministrstvom za socialno politiko. Raditega in še iz drugih razlogov izjavlja poslanec, da bo glasovat proti, ker zahteva samo 11 ministrstev.
Nato je govoril poslanec Spaho in tw» razil prepričanje, da ne pomeni predloženi zakon nobenega varčevanja. Dr. laza Mar-kovič je zagovarjal centralistični sistem uprave in polemiziral s predgovorniki. Nato se je seja zaključila. Prihodnja so bo vršila šele po Srskičevi vrnitvi, ki je, kakor znano, odšel v Prago.
AMERIŠKI TURISTI NA POTU V EVROPO.
Now-york, 3. julija. (Izv.) Danes je t-4 oceanskih pamikov zapustilo luko iu odplulo v Evropo. Na pamikih je uad 16.000 potnikov.
Dr. F. Grivec:
Apostola verske obnove.
Slovanska apostola sv. Ciril in Metod sta Uvela t; veliki dobi, ko se je odločevala usoda vesoljne krščanske edinosti med Vzhodom in Zapadom in s tem tudi usoda vzhodne Evrope. A velika odločilna doba žal ni imela velikih >voi, ni bilo velikih harmoničnih osebnosti, kakršne bi bile potrebne za ohranitev soglasja v krščanskem svetu in za harmonični razvoj krščanske prosvete v Evropi. Poglejmo ua tedanji Vzhod, in videli bomo, kako bohotno je tam cvetelo vse, kar se zaznamuje z zloglasnim imenom bizantinstva. Folij je bil brez dvoma velikan svoje vrste, a niti največji njegovi častilci ne morejo trditi, da bi bil Folij velil,~a in notranja soglasna osebnost ali velik krščanski značaj. Na germansko-ro-manskem Zapadu so se po prvi krščanski gorečnosti in po prvem triumfu zapadnega rimskega cesarstva pojavljali znaki propadanja; ■pod površjem krščanstva so povsod silili na dan ostanki poganstva in razdvojeni nedovr-šeni značaji. V Rimu pa so se že pojavljali znaki, ki so napovedovali najžalostnejšo dobo rimske cerkve in papeitva. Težko je vse dogodke in može one dobe vsestransko presoditi^ .4 morebiti vendar ne bo preveč drzna trditev, da sta bila sv. Ciril in Metod največja moža svoje dobe in da njuno delo prav zato ni imelo še več uspeha, ker sta bila v oni dobi preveč osamljena.
Kakor naša razbila Evropa, tako je tudi 0. stoletje potrebovalo krščanske poglobitve in notranje obnove, krščanske obnove posameznika in družbe; treba se je vrniti k doslednemu izvajanju bistvenih krščanskih načel, treba je neizprosno dosledno oznanjati in živeti Kristusov nauk, oznanjali ga z besedo, dejan jern in življenjem. Treba je vse prenoviti v Kristusu in uresničevati kraljestvo božje. Taka apostola verske obnove sta bila sv. Ciril in Metod.
Slovanska apostola sla se samostojno po-gtobila v Kristusov nauk brez ozira na predsodke in forme one dobe. V samoti in zatajevanju sta se prenovila v Kristusu. T ako sta se usposobila, da sla mogla med Slovani goreče delovali za dosledno izvajanje krščanskih načel, za čistost in poglobitev krščanskega življenja. Učila sta z besedo in z zgledom. Sveta brata in njuni učenci so se visoko odlikovali nad tedanjo obmejno nemško duhovščino, ki je nasproti sv. Metodu v jako neprijetni obliki pokazala pomanjkanje krščanskega duha. Po zgledu prvih krščanskih stoletij sla bogoslužje in posebe lilurgijo svete maše smatrala za ognjišče verskega življenja in za važno sredstvo verskega pouka. Širila sla umevanje liturgije in prevajala bo-gosluine knjige. Podobno se tudi sedaj med katoličani poudarja liturgija kot sredstvo verske obnove, širi se liturgično gibanje, prevajajo se bogoslužne knjige.
V	delu in značaju svetih bratov odseva krščanstvo iz dobe velikih cerkvenih očetov; v njunem nauku in misijonskem načrtu se razodevajo arhaisiiine poteze, ki spominjajo v a prva krščanska stoletja. Tja se ozira ludi sedanja katoliška obnova.
V	Ciril-Melodovem nauku in življenju odtava dosledno slarokrščansko pojmovanje krščanske vesoljnosti in onega bratstva v Kristusu^ ki more premostiti prepad med stanovi in narodi. Pa nauku apostola Pavla pred Bogom ni razlike med stanovi, ker smo vsi eno v Kristusu, vsi smo eno mistično telo Kristusovo. Sv. Ciril je imel veliko dejansko ljubezen do vseh leptanih. Ko so mu hazarski in slovanski knezi ponujali darove, je izprosil osvoboditev sužnjev in ujetnikov. Tako je rešil nad tisoč sužnjev. Sveta brata sta pospeševala bratsko krščansko enakost, ko sta oznanjala evangelij v slovanskem jeziku in v tem jeziku vršila službo božjo, da bi m,ogli tudi preprosti Slovani biti enakopravno deležni vseh dobrot krščanstva. Bila sla ljubitelja in ljubljenca preprostega ljudstva.
Krščanska obnova se po opominu zadnjih rimskih papežev trudi za sporazum med narodi, da bi se v tem smislu pospeševal »mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem.t Slovanska apostola se odlikujeta po izredno globokem in za ono dobo izvirnem pojmova-nju mednarodne krščanske vesoljnosti in bratske edinosti med krščanskimi narodi. Njuno apostolsko delo za Slovane in za slovansko lilurgijo se more pravilno umevali samo v luči krščanske vesoljnosti, kot izraz in obramba mednarodne krščanske vesoljnosti v duhu prvih krščanskih stoletij, v nasprotju z ozkosrčnostjo tedanjih Bizanlincev in omejenostjo tedanjih zapadnih narodov. Ko se je razvnemal razkol, sla se v vesoljni krščanski ljubezni žrtvovala za Slovane, da bi Slovani posredovali med, vzhodnim in zapad-nim krščanstvom, pospeševali krščansko ve-soljnosl in spravo med narodi.
Neprecenljiva škoda za krščanstvo in pro-sveto je, da slovanska apostola nista dobila več opore pri apostolskem delu za vodilne krščanske ideje. Zgodovinarji trdijo, da je podobne ideje imel sveti papež Nikolaj I. A on ir že zatisnil oči. ko sla bila naša apostola še na poti v Rim. Blagi starček Hadrim II. je blagohotno podpiral sveta brata, a ni mogel krotiti ejplells Metodovih naam-oMov. Eaaei
Ivan VIII. je imel na vseh straneh toliko ovir in bojev, da je le s težavo podpiral sv. Metoda. Dobri Rastislav ni imel niti dovolj spretnosti niti moči, da bi branil veliko versko in prosvetno zgradbo slovanskih apostolov. Izdan od svojega nečaka Svetopolka je brez sledu izginil v nemški ječi. Nad vse simpatična osebnost panonskega kneza Koclja je na višku Metodovih bojev nenadno izginila s po-zorišča. Silni vojak Svetopolk pa ni imel ume-vanja za delo in ideje naših apostolov; sramotno se je omadeževal s preganjanjem sv. Metoda in njegovih učencev.
Na temnem ozadju žalostne preteklosti pa še vedno blestita velika apostola Slovanov. Ona sta še posebe apostola Slovencev, velika ljubitelja in ljubljenca starih panonskih Slovencev. Narod, ki ne časti dostojno svojih apostolov, ni vreden življenja. Naj bi naša apostola zopet vstala v srcih našega ljudstva. Naj bi njuna slava še bolj odmevala v naših srcih in v naših cerkvah. Kdor hoče delati za versko obnovo in prosveto našega naroda, ne sme prezreti idej in dela slovanskih apostolov.
Sv. Ciril in Metod, dva osannljena velikana, sta se pred tisoč leti kakor svetel meteor pojavila v srednji Evropi. Bleščeči svetniški sij slovanskih apostolov nam odpira pogled nazaj v dobo onega krščanskega idealizma, h kateremu se obrača krščanska elita, da bi prenovila svel; ožarja idealne cilje verske obnove in sveti naprej v ono ideahlo smer, ki jo z višine apostolskega prestola kažejo papeži od Leona XIII. do Pija XI., da bi vsi, ki verujejo v Kristusa, vzljubili eno cerkev Kristusovo, da bi bila ena čreda in en pastir.
Resen opomin.
Vse ima svoje meje, in struna poči, če jo preveč napenjaš. Dogodki v Lanišču, kjer se je cela srenja s fizično silo uprla davčnim eksekutorjem, nam predočuje io resnico v jarki, strahotni luči.
Pač daleč nazaj bi morali listati po analih slovenskega naroda, da bi našli podoben slučaj. Živi naš rod kaj takega sploh ne pomni. Naš kmet, ki mu je že davno prešlo v meso in kri: Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega, je vedno točno in vestno izpolnjeval svoje davčne dolžnosti. V dunajskem 1 parlamentu mu je avstrijski finančni minister dal izpričevalo: Kranjski kmet je discipliniran davkoplačevalec. In pred dvema letoma smo čitali v nekem laškem listu poročilo iz zasedenega slovenskega Primorja, v katerem je bilo mnogo zabavljanja na »gente slava«, ali na koncu je moral tudi neprijatoljski laški pisec priznati, da ta »gente« davke v redu plačuje.
Pa da bi ta naš slovenski človek tu doma davkov v redu in voljno ne plačeval? Spominjamo se razpoloženja našega ljudstva iz prvih časov Jugoslavije, kako dobrovoljno in požrtvovalno je bilo: Radi damo, saj je naša država, naša vlada... In plačeval je naš kmet, čeprav težko in vedno težje, vzdihujoč sicer, vendar brez odpora, v zavednosti svoji, da mora dati državi, kar ona potrebuje, In v pričakovanju, da bo tudi država njemu dala, česar on potrebuje. (In česar še vedno zaman pričakuje.) Priče te davčne voljnosti našega ljudstva so davčne knjige po slovenskih davkarijah, priče so ogromne davčne vsote, ki so bile v teh sedmih letih pobrane iz Slovenije, naravnost bajeslovne vsote za to malo deželo s tem maloštevilnim prebivalstvom, a a najglasnejša priča pa je dejstvo, da je plačala Slovenija že nešteto milijonov več na davkih kakor pa ji je bilo predpisano.
Naravnost idealen davkoplačevalec toraj je bil slovenski človek, kakor ga nikjer drugod v državi ni, in finančni minister si je nad njim lahko zadovoljno mencal roke. A glej, naenkrat ta dogodek v Lanišču. Slovenski kmet kot davčni puntar. Ta naš kmet, discipliniran, miren, premišljen, gosposki brezpogojno pokoren, zakon visoko spoštujoč, — pa se gre po brahialno zoperstaviti državnim organom. Skoro neverjetno se lo zdi. Kako je to mogoče? Toda kaj enostaven je odgovor:
To je mogoče samo zato, ker je naš kmet že zapal v obup. Nič drugega ko fin obupa je dogodek v Lanišču. Kakor je tudi la dogodek občalovati in kako je s človeškega stališča popolnoma razumljiv in opravičljiv. Treba si je samo predstavljati današnji položaj našega kmeta, ki mu je začetek in konec ena sama moreča skrb: Kako bom vzdržal, kako obvarujem domačijo propada? Od zore do mraka trdo dela, a kaj in kje so sadovi truda? Silni davki požro največji del, drugo dolgovi, kaj ostane potem še za golo življenje? Premisliti je treba, da je danes položaj našega kmeta brezpritnerno težavnejši kot je bil prve čase po vojni: takrat se je mogel osvoboditi dolgov, mogel si je nabrati tudi kakih rezerv, toda lo vse se je med tem temeljito preobrnilo: vedno bolj naraščajočim davčnim bremenom vsa delavnost in ekonomičnost našega kmeta ni bila več kos, in danes je resnica ta, da on pod težo davkov že omaguje in da ga bo zadušilo, če ne pride kmalu olajšanje in še druga potrebna pomoč
V najtežji gospodarski stiski se nahaja danes naš kmet. Pahnil pa ga io vnnin nesrečni režim. Režim, čegar grehi vpijejo do neba. in aa katere bodo dajali odgovor vsi, i ki bo ta rešim podpirali in ga še <Mle uodi>i-
rajo. Na Slovenskem so odgovorni za vse te grehe danes v prvi vrsti naši radičevci z g. ministrom Pucljem na čelu. Propadanje našega kmeta, to je efektivni uspeh stranke, ki si potem še upa trditi, da je kmečka stranka in da dela kmečko politiko. Kaka ironija!
In usodepolna politika teh ljudi je tudi sokriva, da so dandanes mogoči dogodki kakor tisti v Lanišču, da izbruha ljudska nevolja kor tisti, ki so nedovolejne in kaznjive. Naj bi bil tudi dogodek v Lanišču svarilen opomin sedanji vladi in njeni večini, da je mera polna, in da je treba kreniti na povsem drugačno pot. Najbolje za državo in ljudstvo bi seveda sedanja vladna večina naredila, ko bi likvidirala — saj je že več ko dovolj pokazala, da je za vladanje popolnoma nespo- 1 sobna.
interpelacija zaradi vo-lovske afere.
Belgrad, 3. junija. (Izv.) Pri pTedsedni-
štvu naredne skupščine je bila danes na predsednika vlade vložena sledeča interpelacija o ministru Puclju:
»Narodni poslanci g. Voja Lazič in tovariši so 1. decembra 1921. na gospoda ministrskega predsednika vložili interpelacijo. V tej interpelaciji se naglaša, da je država prejela od Nemčije drugi kontingent živine na račun vojne odškodnine, skupno 17.500 govedi in 60.000 ovac in da je ministrski svet to prejeto živino prodal gotovemu konzorciju za ceno 1.510 Din za eno govedo, oziroma 45.50 Din za eno ovco; da je vlada prodala živino s kratko pogodbo pod roko, ne da bi razpisala natečaj, na katerem bi se dobile veliko višje cene, država pa, kupujoč živino za vojaštvo, plača svojemu dobavitelju mnogo višje cene, kakor so cene, za katere se je prodala živina, ki je prišla iz Nemčije; da je vlada živino, ki je bila namenjena ljudstvu, prodala gotovim špekulantom in s tem oškodovala ljudstvo in podpirala razne špekulante in konzorcije, sestavljene iz vojnih bogatašev; da tvorijo ta konzorcij nekateri vojni bogataši in nekateri bankirji, in da je na čelu tega konzorcija g. Rade Pašič, sin tedanjega ministrskega predsednika; da je vlada oškodovala ljudstvo in državo in da je poleg tega oslabila moralen ugled države pred tujim svetom in reparacijsko komisijo. Prodaja se je izvršila s pogodbo z družbo »Industrija mesnih proizvoda d. d. Prornesa« v Zagreba
12.	novembra 1921., katero pogodbo je eko-nomsko-finančni odbor ministrov odobril
13.	novembra, ministrski svet pa 19. novembra 1921..
Pri razpravi o tej interpelaciji v narodni skupščini na 26. redni seji 3. jafiuarja 1922. je skupščinski predsednik g. dr. Ivan Ribar ugotovil, da je za interpelacijo merodajen kmetijski minister. Na istem sestanku narodne skupščine je tedanji in sedanji kmetijski minister g. Ivan P u c e 1 j na interpelacijo odgovoril, da je po svoji iniciativi predlagal, da se živina ne uvaža v našo državo in da sprejme vso odgovornost na sebe.
Da je g. Rade Pašič poleg sodelovanja pri družbi >Promesa« bil tudi sicer v zvezi z dobavitelji živine z Nemčije, je dokazala depeša, ki je prišla iz Nemčije in ki se glasi: >Da 90 pričele dobave živine Francozom in Italijanom in vpraša naše ministrstvo, ali je treba intervenirati, da se tudi nam prične dobavljati« in pravi se: »Nisem je mogel preči-tati, ali bom jutri videl. Na seji ni bilo govora. Pozdrav. Rade.« Seja, ki se tukaj navaja, je seja ministrskega sveta.
Bivši narodni poslanec g. Josip Drofe-nik, tedanji tovariš g. Puclja, piše javno v listih 6. maja 1926. na naslov g. Puclja in omenja tudi afero o prodaji živine iz Nemčije in prijateljstvo g. Puclja z g. Rade Pa-ščem.
Iz tega razloga vprašamo:
1.	Ali hoče kraljevska vlada o tem slučaju odrediti najstrožjo preiskavo?
2.	ali hoče vse ukreniti, da.se krivci, ki so oškodovali državo, najstrožje kaznujejo?
V smislu resolucije narodne skupščine od 27. marca t. L prosimo, da se ta interpelacija izroči anketnemu odbora.«
To interpelacijo je podpisalo 25 poslancev opozicionalnih krogov. Na ta način bo ta afera prišla pred preiskovalni odbor, da se razčisti. Interpelacija je vzbudila splošno zanimanje, posebno zato, ker se v tej interpelaciji navajajo Pucljeve zveze z Rade Pašičem. Kakor znano je opozicija najprej obtožila Rade Pašiča. Tudi v javnosti se smatra Rade Pašič kot nositelj korupcije, kakor ga je opozicija v svojih govorih in interpelacijah označila. Zato je razumljivo, da je bila ta interpelacija senzacija dneva in se je v vseh klubih o njej mnogo govorilo.
Tvrdka F. Mer šol nas!.
se nahaja sedaj WOLFOVA ULICA St. 5.
Priporoča veliko zalogo Jensldh ročnih deli vseh vrst volne, svile, D. M. C. pre|e in bombaža, roka-
vlc, nogavic, pletenin, iipk in vezenin. t-s Predtiskanje ročnih del.
Ustanov. 1887._Ustanov. 1887.
Praga, 3. julija. (Izv.) Včeraj popoldne je dospela vest iz Tachaua, da je v bližini va-ui pnasbnnpt na češko bavarski meji padel na tln potniški zrakoplov francosko-romunske zrakoplovne družbe. Pilot in štirje potniki so mrtvi, en potnik oa je smrtno nevarno ranjen.
A Glasilo načelnosti »Slov. narod« je ob
priliki spopadov med kmeti in eksekutorji napisal tudi tele stavke: »Spopad med kmeti in davčnimi eksekutorji in orožniki je zelo značilen za naše gospodarske razmere in veren izraz duševnega razpoloženja po naših vaseh ... Da se vrača birič danes v naše vasi in ogroža njegov boben znova samozavestni mir kmet* skega življenja, je eno najnesrečnejših znamenj nove dobe . . . dokaz, da je sila prikipela že silno visoko. Saj poznamo našega kmeta in vemo, da ima povsem dobro razvit čut za dobro in nedobro, dovoljeno in prepovedano. Naš davčni vijak gre pregloboko... sila je prikipela do vrha in treba je nemudoma pričeti z remeduro.« — Ko smo mi tako pisali, je isti »Narod« dejal, da hujskamo, da vzgajamo protidržavno. In prepričani smo, da ko bi SDS bila na vladi, bi ob teh dogodkih isti »Narod« pisal, da je spopad med kmeti In davčnimi eksekutarji plod klerikalnega ro-varjenja. Saj — kakor je že zadnjič »Narod« napisal, gre v politiki za načela...
A Seveda je odgovarjal namreč Jane« Pucelj na interpelacijo o gospodarski krizi —-ampak vprašanje je: kako? Vladna večina je šla na prosti prehod na dnevni red in gospodarska kriza je bila rešena! Saj je »KmetskJ list« tudi odgovarjal oziroma pisaril o zedna« čenju davkov, a zednačenja ni nikjer! Bcsedel Besede! Kot včasih: avtonomizem, federalizem, republika, človečanstvo . ..
A Kdo kaj velja? »Kmctski Ust« trdi, »da politika SLS ni politika za resne ljudi, ampak še za otroke ni in zato ni čudno, če v Belgradu SLS nič ne velja.« To vemo tudi mi, da v Belgradu v vladnih krogih radičevce zelo cenijo. Hegemonistu je hlapec vedno dobrodošel!
A Iz usmiljenja,., je Janez Pucelj si odmerit 10 mandatov v Sloveniji, da eselesar* ska gospoda od same jeze že pri živem telesu ne popoka, kvasi »Kmetski list«. Dejansko je to usmiljenje drugače; Iz usmiljenja volivnega zakona je Janez Pucelj z ostankom dobil pra^ vico do vožnje v Belgrad!
A Dr. Dinko Puc je govoril in je dal dopisniku »Novosti« sledečo izjavo: »Ljubljansko občino je razpustila vlada. Mi smo za to, da se vendar že enkrat razpišejo volitve in da se dela z občinskim svetom. V tem smislu smo nekolikokrat intervenirali. Mesto predsednika gerentskega sveta sem sprejel pod pogojem, da bom to tri do štiri mesece, a kakor vidite, traja to stanje že leto in pol in trpim škodo v svojem advokatskem poklicu. Naše načelno stališče je, da odpravimo vsako politiko iz občinskega svet«.« —• Gosp. dr. Dinko Puc se je gotovo sam sebi smejal, ko je to izjavo dal.
A Radič napada. Na shodu v Dubrovniku je dejal Radič o Ninčiču: »Mussolini je pisal neltunske konvencije in vse druge pogodbe z nami in vjel z svojo dobro politiko vse naše eksperte, ki niso bili dalekovidnt, med tem pa je dr. Ninčič vodil kot gospodin politiko, v kateri se ne spozna.« — Prav kakor letošnje deževno vreme!
TecSensIo pregled
Vladna večina je v narodni skupščini izglasovala še ostale konvencije z Italijo, nakar je skupščinski podpredsednik skupščinske seje od godil na nedoločen čas. Opozicija je sklicala sestanek, na kateiem je označila odgodenje skupščine kot neupravičeno in škodljivo; sklenila je, da bn prirejala, kjer bo mogoče, skupne shode. — Zborujejo še razni parlamentarni odseki; v finančnem odboru se je posl. Pušenjak zavzel za civilno uradništvo, posl. Škulj pa za olajšanje predpisov pri popisu komore; v zakonodajnem odboru je poslanec dr. Hodžar govoril za ljudsko samoupravo in za enotno združenje raznih sorodnih ministrstev. Delati je začel končno tudi odbor za preiskavo korupcije. — Jugoslovanski klub je jmei sejo, na kateri je razpravljal in sklepal o važnih stvareh. — Iz Karlovih vari prihajajo vesU, da se je zdravstveno stanje Nikole Pašiča zelo poslabšalo.
Letošnji Vidovdan je Orjuna proslavila z odkritjem spominske plošče v Trbovljah, z razvitjem svojega prapora za šentpeterski okraj v Ljubljani, zvečer pa s spopadom z ljubljansko policijo, pri čemer so bili ranjeni trije policaji in trije Orju-naši. Orjunaši so bili oboroženi z nabitimi revol-ververji. Jugoslovanski klub je vložil v stv?ri ostro interpelacijo. Vlada je sklenila, da se ljubljanska Orjuna razpusti; razpustiti pa hoče polagoma tudi vsa ostala teroristična društva v državi Čas bi biL
Zadnji nalivi so povzročili v naši državi zopet silne poplave. Izstopile so v svojem spodnjem teku Drava, Sava in Donava ter Nišava Morava in Vardar. Škoda na poljih je ogromna. Silna je tudi povodenj na Mostarskem Blatu. Povodnji imajo tudi v sosednih državah, posebno na- Morav-skem; na Grškem, v Kaliforniji in na Kitajskem so bili veliki potresi.	_
Težko je obolel msgr. dr. Hilarij Zorn v Gorici.
Goriški novomašniki. Na praznik sv. Petra in Pavla so bili v Gorici v mašnike posvečeni gg.: Janez Eržen iz Cerkna, Anton Piščanc iz Riheni-berga, Franc Premrl iz Vrhpolj«. pri Vipavi in Henrik Marcon iz Monfalkona. ad Orel.
. ---
Nastnanila
Ciril In Metodov In-os na Šmarni gori prižge dravi v mraku moški pevski zbor iz Šmartna ter proslavi ta večer z govorom in petjem.
Šiška. »Družinski izlet« priredi »Družba krščanskih mater« v Šiški v nedeljo, dne 1. julija k »v. Heleni, Dol pri Ljubljani. Odhod z glavnega kolodvora ziutrai ob 7.43. Peljemo se do poštnin Laze. Sv. maša bo pri sv.Heleni ob 0. uri. Povra-' tek v Ljubljano zvečer ob 6. uri. Družinske očete, matero in njihove otroke vljudno vabi: Voditell družbe.
K.uj se godi doma
Zborovanje rokodelskih
pomočnikov,
Ljubljansko kat. društvo rokodelskih pomočnikov je ob obletnici svoje 70 letnice povabilo rokodelske pomočnike k zborovanju, ki se je vršilo dne 29. junija v Rokodelskem domu. Vabilu se je odzvalo lepo Število pomočnikov iz mesta in dežele k obravnavanju važnih stanovskih zadev. Kot predavatelja sta nastopila prof. dr. Val. Rožič in uradnik Delavske zbornice Ant. Marinček. Prvi predavatelj prof. dr. Rožič je govoril o vprašanju:
Katere prilike ima naš obrtnik, da se strokovno
popolnoma izobrazi.
Predavatelj je uvodoma razložil velik pomen strokovne (kvalificiran«) izobrazbe pri naših obrtnikih in pomočnikih, sploh pri industrijelnem delavstvu in pokazal na veliko gospodarsko škodo, ki jo trpimo vsi, cela država, ker nimamo zadosti Btrokovno izobraženega delavstva. Pokazal je to v primerih z drugimi državami kakor Nemčijo, Francijo, Angleško itd. Nato je predavatelj prešel k drugemu delu svojega predavanja, v katerem je po vrsti naštel vse strokovne šole v Sloveniji, ki nam nudijo zadosti prilike in možnosti, da se naš obrtni in industrijelni naraščaj dovolj izobrazi. Za domače potrebe, toda za svetovni trg v splošnem še nismo na tako visoki stopnji kvalifikacije, da bi mogli v vseh panogah uspešno konkurirati. Zato vidimo tuje izdelke vseh obrtnih in industrijskih panog na našem trgu. Govornik je naštel dalje vse obrtne strokovne šole — višje in nižje, ki jih imamo sedaj na Hrvatskem, v Dalmaciji, Bosni, Hercegovini in v Srbiji, ki le deloma nudijo zadostno strokovno izobrazbo.
V tretjem delu svojega govora je predavatelj omenil vse strokovne šole, katerih še nimamo, a so, oziroma bi bile nujno potrebne za razvoj lastne domače fine obrti in industrije. N. pr. šole za fino mehaniko, urarske šole, šole za kovinsko plastiko, tekstilne šole. umetniške (risarske šole) in razne druge strokovno-umetniške šole.
Uradnik Delavske zbornice Ant. Marinček je govoril o
PROBLEMU VAJENCEV.
Predavatelj omeni, da ne more podati slike, tako je plačano delo v posameznih strokah, ker še ni končana statistika pomočnikov. Pač pa je sestavila Delavska zbornica podrobno statistiko vajencev. Ker so vajenci predhodniki pomočnikov in ker je od razmerja vajencev v veliki meri odvisen tudi položaj pomočnikov, ne bo škodovalo čo se pomudimo pri tej statistiki.
" Po vajeniški statistiki je zaposlenih pri 7842 mojstrih 13.628 vajencev in sicer 10.987 možkih, ženskih'oseb pa 2641. Če preidemo v posamezne stroke, vidimo, da imajo čevljarji največ vajencev t. j. 2123; za njimi slede šivilje z 1537 vajenkami; nato pridejo mizarji z 1486 vajenci; nato trg. učenci katerih je 1309; tem se pridružijo krojači z 1213 vajenci. V ključavničarski stroki je zaposlenih 831 vajencev; v kovačiji 795; pri pekih 370 vajencev; pri mesarjih 373 vajencev. Kolarska obrt izkazuje 332 vajencev, kleparska 223 vajencev; sedlarji štejejo 195 vajencev; mehaniki 174 vajencev; brivci pa 148 vajencev. In tako gremo polagoma navzdol, dokler ne pridemo do strok, ki imajo zelo malenkostno število vajencev. Tako je pri kiparjih v učenju 8 vajencev, pri graverjih 7 vajencev, pri pasar-jih 5, pri črkoslikarjih 3, pri krovcih 2, pri vrvar-jih, optikarjih in še nekaterih drugih strokah pa komaj po 1 vajenec. Kaj nas uči statistika:
1.	Da se bližamo v nekaterih obrtih veliki nadprodukciji pomočnikov. Če vzamemo triletno učno dobo, vidimo, da producira Slovenija letno čez 4000 pomočnikov. V 30 letih n. pr. bi dobili kader, kateri bi štel ca. 120.000 pomočnikov, odn. samostojnih obrtnikov in rokodelcev. Jasno je, da ne bo mogla nuditi vsem tem Slovenija kruha.
2.	Da so vajenci neenakomerno porazdeljeni Jn sicer največ v strokah, katere nimajo bodočnosti, saj v toliki meri ne, da bi mogle zaposlovati
ves naraščaj, predvsem čevljarska stroka. Ta je celo v nevarnosti, da ji bo tovarna odvzela del dosedanjega trga. Potrebno je, da se zajezi na nekak način napačen dotok vajencev in se usmeri v stroke z večjo bodočnostjo, predvsem pride v poštev kovinarska obrt
3.	Da izrabljajo nekatera podjetja vajenistvo. Neko podjetje z industrijskim značajem ima zaposlenih celo 65 vajencev. Proti takim zlorabljanjem bo treba strogo nastopiti, predvsem uvesti revizijo obratov. Delavska zbornica, svesta si svoje naloge, je že stavila na merodajna oblastva primerne predloge.
4.	Če primerjamo razmerje porasta vajencev s statistiko pred vojno, pridemo do zaključka, da je ostalo razmerje v splošnem isto. Da se pa sedaj čuti v nekaterih obrtih preobilica pomočnikov, dočim se pred vojno ni, je vzrok v tem, ker je imel pomočnik pred vojno svet odprt, dočim je sedaj navezan večjidel na Slovenijo.
Obrtniški stan mora imeti pred očmi še to dejstvo, da bodo primorane države, da poderejo s trgovskimi pogodbami sedanjo zaplankanost, s čemur bodo odprta vrata še v večji meri kakor sedaj tujim izdelkom in tudi tujim delavcem.
Pa kljub temu ni položaj obupen. Eno je potrebno, namreč da se naš obrt mik strokovno usposobi, da bo konkurenčen v vsakem oziru s svetom. Skušnja nas uči, da je imel in bo imel obrtnik, ki je moralno soliden in strokovno na višku, vedno svoj kruh. Pred očmi moramo imeti tudi to resnico, da nima naša država strok, obrtništva. Razmere se morajo izpremeniti, potem bo pa imel sposoben obrtnik dovolj velik delokrog. Še več, če bo slovensko obrtništvo kos svoji nalogi, bo pijonir pri reorganizaciji obrtništva v državi. V ta namen mora biti geslo slovenskega obrtnika, čim več strokovne izobrazbe, čim več strokovnih šol, čim popolnejša izpopolnitev strokovnih šol, in čim intenzivnejša vzgoja obrtniškega naraščaja, v nič manjši meri pa je potrebna strokovna moralna vzgoja. V tem oziru je pa sedaj slabo. Nevarnost je, da postane vajenec otrok ceste, ker ni več tiste prisrčne vezi niti med mojstrom, pomočnikom in vajencem, niti med pomočnikom in vajencem, kakor je bilo nekdaj. Sploh nima vajenec v sedanji dobi nika-kega zatočišča, nikakega doma, zaničevan od mojstra in pomočnika predstavlja često najbolj usmiljenja vredno bitje. V interesu obrtništva morajo kreniti vsi v dobo, ko se je smatral vajenec za del družine in v kateri sta videla mojster in pomočnik v vajencu bodočega tovariša.
Pa še v enem oziru se greši pri vajeucu. V večina slučajih se ga ne vpraša, za kateri stan ima poklic in veselje. Na ta način se uniči marsikak talent. Priznati pa je treba, da je največkrat vzrok pavšalni izbiri stanu pri vajencu siromaštvo. Vsled tega bo dolžnost organizacij obrtnikov, da se ustanovi s pomočjo merodajnih faktorjev primeren fond, kateri bo nudil sredstva za podporo marljivih in sposobnih vajencev.
Nadprodukcija pomočnikov ne vodi torej nujno v še večjo brezposelnost, ampak lahko veliko koristi v povzdigo obrtniškega stanu. V kakšno smer se bo pa obrnila nadprodukcija, zavisi v največji meri od obrtnikov in rokodelcev samih.
Naj sklenemo svoje poročilo z ugotovitvijo, da ljubljansko rokodelsko društvo skrbi, da imajo pomočniki in mojstri jasne pojme o vseh stanovskih vprašanjih, da se zavedajo važnosti problemov, ki vplivajo na rokodelski stan in da imajo tudi resno voljo delovati za splošni dobrobit in vsestranski napredek svojega stanu. O tem nas je prepričalo zanimanje, s katerim so se mojstri in pomočniki udeleževali zborovanja, in kratko poročilo o društvenem delovanju, ki je bilo podano pri zborovanju.
Zlet Jugoslov. gasilske zveze v Novo mesto in petdesetletnica društva 11. julija 1926!
Izseljevanje rudarjev v Francijo.
Delavska zbornica nam sporoča:
V	četrtek, 1. julija, je odšel v Francijo tretji transport rudarjev, ki jo obsegal 64 samcev in 45 družin. Njihova pot jih vodi deloma v železne rudnike v Alzaciji, deloma v premogokope v severni Franciji. Potne stroške za družine plača proti majhnemu povračilu Delavska zbornica iz izsolje-niškega fonda, za katerega je v ta namen prispevala nekaj denarja Trb. prem. družba.
V	soboto je odšlo 60 samcev tudi v Dalmacijo v premogokop Siverič. Vrše so še naflaljnje redukcije, med reduciranimi je mnogo oženjenih, a za te je še negotovo, kdaj bodo pripravljena potrebna stanovanja.	—
Transport oskrbuje Francosko generalno iz-seljeniško društvo v Zagrebu, B cesta 33, in se morejo posamezniki obračati tudi nanj za vse potrebne informacije glede izselitve v Francijo.
Smrtna nesreča.
Savinjska dolina goji poleg drugega sadnega drevja zelo veliko črešenj, ki prinašajo obilo izkupička. Zalibog, da zahteva skoro vsako leto prevneto obiranje črešenj več težjih nesreč in celo smrtne trtve. Glede črešenj je posebno rodna župnija Šmartno ob Palci. Ravno v tej fari se je pri padcu s črešnje smrtno ponesrečil 1. 1922. posestnik v Govcah Miha Pokleka. Letošnje poletje pa je tirjalo obiranje tega sadu v šmartnu že dve žrtvi. Pri padcu s črešnje si je zlomila v rami obe roki neka deklica iz šmartinske okolice. Te dni pa je bil pokopan posestnik Ivan Bizjak p. d. Markovec iz Malega Vrha. Zahotelo se mu je v nedeljo zvečer svežih črešenj. Zlezel je po lestvi na visoko drevo, a pod nogo se mu je utrgala veja, za to še koj druga, s katero se je držal z roko iii radi tega je padel skozi veje na tla in obležal s težkimi notranjimi poškodbami. Koj po ponesrečenju je bil previden in zdravnik ga je poslal v celjsko bolnico, kjer je pa že drugi dan po prepeljavi izdihnil. Ponesrečeni je bil umen. skromen mož, prijatelj cerkve in pogostega prejemanja sv. zakramentov ter dolgoletni naročnik krščanskih listov. Radi izredno visoke postave je nosil vsako leto pri Vstajenju Zveličarjevo podobo. Mrtvo truplo so prepeljali iz Celja na dom, kjer je bil pokopan v domači župniji ob zelo obilni udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev. Ob odprtem grobu se je poslovil od ponesrečenega domači g. župnik.
Prevoz trupla iz Gradca.
Leta 1914. je bil radi nemškega ovaduštva aretiran v Središču ob Dravi in odpeljan v graške zapore Franc Dokša. Radi šikan, mučenja in vlažnih prostorov je narodnjak Dokša v Gradcu umrl in bil tamakj pokopan. V Gradcu nameravajo proti koncu letošnjega leta prekopati grobove vseh medvojnih žrtev in je baš letos zadnji čas za prepe-ljavo. Narodni Središčani so so obrnili na mariborski pogrebni zavod, da jim je približno napravil proračun za izkop in prepeljavo Franca Dokše. Pri pogrebu omenjenega je bil njegov o£p- ki še živi v visoki starosti in je njemu znan kraj groba. Prepeljavo Dokše iz Gradca v Središče bo oskrijcl v sporazumu z mariborskim pogrebnim zavodom graški pogrebni zavod.
Nove obsodbe v faizifikator-skem procesu.
V	zadnji številki smo poročali o ponovni aretaciji Rupnika, ki je bil pri porotni razpravi oproščen. Dne 30. junija se je vršila pred senatom mariborskega okrožnega sodišča razprava proti kmetom, pri katerih je našel Potočnik zavetje.
Da bodete zadovoljni z res dobrimi
vrvaysk5mi izdelki
zato je treba naročiti tako blago le pri
I.
LjubSJafta, Sv. Petra cesta št. 31
podružnica v Mariboru, Vetrlnjska 20 ter Kamnik, £u(na 4.
Obsojeni so Žunko na 2, Hrpič na 4, Muzck, Kla-nečak in Vodan na 3 meseco težko ječe. Obsojeni so vložili ničnostno pritožbo, češ, da niso vedeli, da preganja Potočnika sodnija.
Boben.
K sliki, ki jo nuja gospodarsko stanje našega ljudstva in ki je prišla posebno do izraza v dogodku v Lanišču, nain pošiljajo prispevek tudi iz Celja, odkoder nam pišejo: Boben bo tudi v prihodnjem davčnem letu pel svojo žalostno pesem. Predpisi, s katerimi so bili posamezni Celjani obdarovani s poslednjim razglasom, se gibljejo v takih nedosegljivih višinah, da se je vsakemu zatemnilo pred očmi, ko je zagledal v davčnih zapiskih, koliko mora plačati samo na osebni dohodnini. Kaj res mora biti tako, da nas davki oberejo vseh dohodkov in nas pri tem še prisilijo, da se moramo zadolžiti, da zadostimo na ta način tem neznosnim zahtevam? — Slika pa dobi pravo ozadje šele, če ne pozabimo, da imamo vlado RR, v kateri gospod minister Pucelj izvaja proračun, od katerega bolijo naše ljudstvo vse kosti. Vlada g. Puclja se bo po pravici imenovala vlada, pod katero jo prišla Slovenija na boben.
Slovenski dijaki v Londonu.
London, 30. junija 1926.
29. junija popoldne ob štirih je prispelo 29 slovenskih dijakov in dijakinj angleškega krožka v London. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki angleškega kluba, jugoslovansko poslaništvo in zastopniki University o£ London Chatolic S o c i e t y, Naši dijaki so namreč gostje Chatholic Society, kateri jim je tudi preskrbel udobna stanovanja, tako, da se prav dobro počutijo. Ogledali so že danes glavne ulice potom avtobusa.
Ob 1.
uri pa je »Chatholic Society« pri* redil v hotelu Pinolis v Wardour Sreet dine. V imenu katoliških Angležev je govoril našim dijakom dobrodošlico Mr. Epstein. Prisrčno je pozdravil slovenske dijake tudi Rev. J. Tynan, kateri je poudaril globoko ljubezen katoliških Angležev do kat. slovenskega naroda, o katerem ve, da ima važno misijonsko nalogo, da posreduje med vzhodom in zapa-dom. V angleškem jeziku sc je zahvalil obema govornikoma g. Švigel, poudarjajoč, da naši dijaki ne bodo pozabili gostoljubnega sprejema. Deloma v angleščini, deloma v slovaškem jeziku je pozdravil naše dijake Rev. J. Lang, duhovnik, ki je opozoril na sorodno stanje angleških katoličanov in Slovencev. Želel je, da bi se naši dijaki po zgledu kat. Angležev tudi udejstvovali na polju unije. Na željo dijakov je g. Zor, tajnik Prosvetne Zveze, ki se že dalj časa mudi tu v Londonu, v slovenskem jeziku opozoril na tri točke, katere naj tudi nam služijo kot temeljni kamni pri gradbi naše jugoslovanske države. Globoka in požrtvovalna vera londonskih katolikov, veliko število kulturnih naprav — muzejev, galerij, knjižnic in čitalnic — in pa smotreno urejeno športno gibanje, to so temelji, na katerih gradijo moč svoje -države. Naše dijaštvo naj pa pomaga, da se ti temelji, vera, prosveta in šport upoštevajo tudi pri nas. In roko v roki s katoliškimi Angleži gradimo naši državi lepšo bodočnost.
V skupinah so si nato dijaki ogledali Tra« falgar Square, Embankment in St. Pauls Ca-thedral. Povabila za čajanke so došla od sedmih strani, med njimi od Ljubljančanom dobro znanega kardinala Borna in od jugoslovanskega poslaništva. Prepričani smo, da bodo izletniki odnesli najlepše spomine od angleškega naroda domov.
(palača Ljubljanske kreditne banke)
Na poti v Chicago.
Parnik >01ympic«, 14. jun. 1926.
Prijetni so bili dnevi v Cherbourgu, toda naš cilj je bil še daleč in zalo smo v sredo 9. jun. prav z veseljem izvedeli, da se zvečer odpeljemo. Popoldne je začelo deževati, pa to nas ni nič motilo, kajti hotelska uprava nam je pripravila avtomobile za prtljago posebe in za nas posebe, da nas popeljejo k obrežju, kakor so nas tudi ob našem prihodu v Cher-bourg pripeljali z železniške postaje. Ob štirih popoldne smo stopili na majhen parnik, ki nas je ob pol petih odpeljal na veliko pristanišče našega 01ympika. To smo ga gledali, ko smo se mu bližali. Je velikanska reč ta parnik, vendar na prvi pogled od zunaj ne pokaže svoje veličine, ker oko ni vajeno takih dimenzij. Ko smo pa prišli notri, smo se znašli kakor v prvovrstnem hotelu. Takih prostorov, kakršni so v I. in IL razredu, pa sploh še nisem videl. V raznih nadstropjih in traktih, smo se pa kar izgubljali prve dni.
Po prihodu v ladjo smo odložili prtljago na hodniku in odšli v bogato, fino in snažno opremljene obednice, kjer so nam razdelili kabine z dvema ali s tremi posteljami, kakor si je želela posamezna družba. Te kabine so snažne bele sobice, dolge navadno 2 m in nekaj več visoke in široke z 1, 2, 3 ali i po-steljami. Ves prostor je prav skrbno izrabljen, zato sta navadno po dve postelji ena nad drugo. Notri jo še umivalnik z ogledalom ali po-
sebna toaletna omarica, na deski pod stropom pa toliko rešilnih pasov, kolikor je postelj. Mala sobica z ravno prav premerjenimi posteljami je prav prijetna in tudi potniki z obilnejšo telesnostjo so se je takoj prvo noč privadili. Posebne napeljave neprestano zračijo te prostore. V drugem razredu so spalnice samo nekoliko finejše opremljene, prvi razred pa ima sobice z najfinejšo, skoraj razkošno opremo. Vidi se tudi velik luksus. Eden naših sopotnikov ima 3 sobe in plača zanje 3000 dolarjev samo za eno smer.
Ko so nam bile oddeljene te sobice, smo šli večerjat Pričakovali smo v tretjem razredu le priproste večerje, pa nas je iznenadil jedilni list, ki je imel z raznimi prikuhami vred skoraj vselej napisanih nad 15 jedil! Postrežba je točna. V obed ni co kliče z zvoncem po vseh potniških prostorih. Pri mizi nas sedi po dvanajst in vsako omizje oskrbuje poseben strežaj. Prvi dan prinese vse, kar je pisano na jedilnem listu, pozneje pa, ko poznaš jedi, lahko izbiraš. Zajutrek je ob 8, kosilo o pol 1, večerja pa ob šestih. Tudi jutranji jedilni list ne našteva nič manj jedil kot večerni in opoldanski. Marsikdo še ni sedel pri tako obloženi mizi, ali vendar zahre-peni po domačih žgancih. Alkohola ni nič na mizo; gremo pač v Ameriko.
Med prvo večerjo so kar neopaženo za-drdrali stroji in ko snx> prišli iz električno razsvetljene obednice na krov, so bili francoski pomoli že precej oddaljeni od nas. Z Bojzom., Evropa! — Na bolezni karti ie za-
znamovan čas odhoda s številko 18.25 (ob 6 uri 25 min.).
Po večerji smo se kmalu razgubili po hodnikih, da poizkusimo svoje postelje. Po stopnicah nas je začelo zanašati in nekateri sopotniki so občutili prve znake morske bolezni: nesigurnost v nogah, v glavi mala omotica in neprijetni občutki nad želodcem. Večini ni bilo nič. Prijetno nas je ladja zazibala v spanje in večina se nas je pohvalilo, da že dolgo nismo tako dobro spali.
Četrtek, 10. junija. Duhovniki smo vstajali prvi, ker je bilo razglašeno na oglasni tabli, da začnemo lahko maševati že ob 5. uri V tretjem razredu so bili pripravljeni trije oltarji v eni izmed obednic, ki se ta čas ni rabila. Med prvimi je prišel tudi uniat (katol. duhovnik vzhodnega obreda), ki je ta dau imel praznik Vnebohoda. Stregel tnu je mlajši duhovni sobrat. Ker ni imel svoje masne obleke, je maševal kar v naši. Masno vino, hostije in vse drugo je bilo že kar pripravljena Od vseh strani duhovniki in raznih vrst redovniki smo stregli drug drugemu pri službi božji: kako vse druži v Kristovi ljubezui prosveta Evharistija!
Ko so naše ure prvo jutro kazale na 8, smo se začeli zbirati v obednici. Toda šlo je že proti deveti in vendar ni bilo nobenega znaka za kak zajtrk. Vpraševali smo se in zapazili zmoto: tukaj je bil čas dve uri za našim. Za eno uro bi bili morali premaknili nazaj že na Francoskem, pa je nismo, ker imaio letos za eno uro hitrejši >polelni čas«;
drugo uro pa smo pridobili že na vožnji po morju. Do opoldne smo se namreč pripeljali do 49" 35' zemljepisne širine in 11" 21' dolžine, tako prevozili 382 milj, ko je ob 12. uri zatulila sirena.
Pri zajtrku so nam postregli z mlekom, surovini maslom, kavo, čajem, jajci, klobaso, popečeno slanino, ribami, kompotom in raznimi sladkimi >mažami«, ki jim ne vem imena, Pri mizi jih je nekaj manjkalo, izvedeli smo, da so v posleljali vzdihovali zaradi morske bolezni. Posebno mladih žensk je precej bolehalo; nekatere so kar obupavale iu se v naglo došlih slabostih že bale smrti iu da bi jih potem ribe požrle. Tudi naš gospod Lojze je prvo jutro obležal. Preko vseh dosedanjih razlag in nasvetov prepričano mislim, da je bolezen živčna in da so ji nekateri podvrženi naj bodo lačni ali siti, prepasani ali nepre-pasani. Treba se je torej le živčnim omoticam kako ustavljati. Od želodca je bolezen odvisna le v toliko, kolikor je ta občutljiv za živčne vplive. Kdor se more ob živčni omotici pri ladjinem gibauju krepko gibati na prešlem, bo bolezni skoraj gotovo ušel. Treba je torej poguma (tnočne volje) in gibanja. — Bolezen se je zopet ponovila v nekoliko manjšem obsegu četrti dan, ko se je ladj:i spet podobno zibala, kakor prvi dan.
Cez dan se najrajši mudimo na krovu. Okrogla morska ploskev ki se vidi. je na videz majhna. Par ladij se prikaže vsak dan in tedaj hiti vse, da vidi to edino prikazen na pralni morski gladini. Mirno jc morje to pot
Dnevne novice
k Spomenik Ivana Žolgerju. V avli slovenske univerze v Ljubljani se je postavil spomenik pokojnemu univerzitetnemu profesorju drju Ivanu 2 o 1 g e r j u , kakor je bil to sklenil univerzitetni svet začetkom tega študijskega leta. Vsled nepremostljivih ovir ni bilo mogoče dokončati še pred koncem poletnega semestra vseh priprav za svečano odkritje, kakor je bilo nameravano prvotno na dan obletnice smrti pokojnika dne 16. maja, pozneje pa na Vidovdan. Ker je sedaj mnogo profesorjev in dijakov I jubljano že zapustilo, sc ne more izvesti no-■leravano svečano odkritje. — Ob tej priliki se zahvaljuje podpisani pripravljalni odbor univerzitetnemu profesorju arhitektu Jožefu Plečniku, ki je vse svoje veli. o umetniško izkustvo vedno dal z dragocenimi nasveti odboru na razpolago. Plemenito so podpirali postavitev spomenika univerzitetni kolegi pokojnika in tudi mnogi drugi darova-tclji. Mestna občina ljubljanska, mariborska, celjska in slovenje-bistriška, g. minister in poslanik dr. Otokar R y b a r , g. veliki župan ljubljanski, g. veliki župan mariborski in tvrdka Feliks Toman so nam z znatnimi prispevki prišli na pomoč. Ob enem naj sprejme izraz posebne zahvale stvaritelj spomenika g. Anton Kralj. Naj bo torej spomenik tudi zunanji znak čustev ljubezni in spoštovanja, ki ga goji univerza in naš narod do Ivana Ž o 1 g e r j a. Pripravljalni odbor za postavitev spomenika.
Univerzitetni profesorji: Dr. M. Dolenc. Dr. L. Pitamic. Dr. L. Ehrlich.
k Novi hvarski škoi Splitski »Jadran« prinaša daljši članek o novoimenovanom livarskem škofu Mihovilu P u š i č u. Novoimeno-vani škof je bil rojen na Visu 1. 1880., študije je dovršil v Splitu in Zadru in bil več let Papafavov kapelan v Supetru, po imenovanju Papafava za škofa pa župnik. Novoimenovani škof uživa sloves vzornega duhovnika; njegov značaj krasita velika blagost in skromnost. Ko je zvedel za svoje imenovanje livarskim škofom, je bil silno pretresen; brzojavno je prosil papeževega nuncija v Belgradu, naj imenovanje suspendira. Pomiril se je šele na prigovarjanje škofa Bonefačiča, ki ga je osebno obiskal. Novi škof je navdušen pristaš hrvatskega katoliškega gibanja, ki je imelo v njem vedno svojega vnetega pospeševalca. Svoje domoljubje je opetovano pokazal začasa vojne, ko se je uprl raznim zahtevam oblasti. Zato je nosil tudi vso lakoto in bedo kakor zadnji njegov župljan. V svoji župniji je vzdrževal in pospeševal lepo versko življenje ter budi med nasprotniki ni imel prav nobenega »ovražnika.
iAr Izplačilo razlik na plačo državnim uradnikom. Dolgo časa sem se je vlekel boj za izplačilo razlik na plačo državnim uslužbencem, katerim dolguje država od 1, oktobra 1. 1923., ko je stopil v veljavo nov zakon o državnih uradnikih. — Končno je prišel v letošnji proračun znesek deset milijonov dinarjev, ki se uporabi v smislu finančnega zakona v kritje dolžnih razlik. Slišalo se je sprva, da je ta znesek namenjen v druge namene. Iz verodostojnega vira pa doznavamo, da posamezna ministrstva že zbirajo podatke, ki jih rabijo pri izplačilu teh razlik. — Do danes jc že določeno, da se bo pričelo izplačilo razlik pri najnižjih uslužbencih, kar moramo iz socialnega stališča zelo pozdravljati. Zaenkrat bodo minstrstva zbrala podatke do inkluzive
Trno5nn Ma«r. nizkih cenah in doli }iC£llU ultitJU bra, solidna postrežba
se Vam nudi edino le pri
Obiičiinici za SlovenPo
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 7
Oglejte si b o g a t o z al o g o!
III. skupine II. kategorije m sicer od služi-teljev navzgor. Posamezne oblasti bodo morale pač svojim ministrstvom hitro postreči s potrebnimi podatki, da bo nakazovanje teh razlik hitreje izvršeno. Zato je nujno potrebno, da se posamezne organizacije pobrigajo za to stvar in gledajo, da bo šlo delo pri podrejenih oblasteh hitro izpod rok. — Bis dat, qui cito dat.
★	Visoka starost. V Hrastniku je praznoval te dni 90 letnico svojega rojstva g. Jakob R a i n e r , oče postajenačelnika Feliksa v Rajhenburgu, trgovca Franceta v Mariboru, hčerke Marije Schvveiger, vdove po okrajnem tajniku, ter učiteljev Jakoba v Hrastniku in Jožeta na Zgornji Polskavi. Jubilant je bil rojen v Šmartnem pri Litiji 1. 1836., služil je sedem let pri vojni mornarici, bil komorni sluga pri knezu Windischgraetzu, pozneje več let pri Južni želcznici, kjer je kot čuvaj preprečil več nesreč in dobil za to priznanja. Kot mornar je prišel mnogo po svetu ter se naučil raznih jezikov; še danes jih govori pet. Navzlic visoki starosti je popolnoma zdrav in jako živahen ter še zdaj mnogo potuje, doma pa opravlja razna dela,
*	Slovenci v Maroku. Prejeli smo pismo od nekaterih naših legijonarjev v Maroku, pisano 29. maja oz. 2. junija. Podpisani so Rudolf Žlindra iz Kozjega, Jožef Praprot-n i k in Anton Žerjav iz Ljubljane ter Alojz G 1 u š i č iz Mokronoga. Za zadnje tri pa je pripisano, da so padli v zadnji bitki. Pisec opisuje trpljenje legijonarjev in svari rojake, naj pazijo, da ne zaide še kdo tja doli.
k V Škofji Loki proslavi danes prostovoljno gasilno društvo svojo petdesetletnico. Ob 10 slovesna sv. maša v župni cerkvi, nato na trgu slavnostno zborovanje. Od 14 do 15 ravno tam prometiadni koncert, nato v Zvezdi veselica. — Ves dan sodelujejo tri godbe, pri veselici še tamburaški zbor, pevski zbori itd. Polovična vožnja na železnici. Pridite!
k Sanitetni svet pri inšpektorju ministrstva narodnega zdravja za ljubljansko in mariborsko oblast je na svojih sejah dne 10. junija 1926 in 1. julija 1926 razpravljal o zaščitnem cepljenju proti škrlatinki z Dickovim cepivom. — Sklep z dne 10. junija 1926 je prišel v javnost brez vednosti sanitetnega sveta in v potvorjeni obliki, ker zdravstveni svet v omenjeni seji ni sklenil prepovedati nadaljnega cepljenja, temveč so bili nekateri člani le mnenja, da se naj započeto cepljenje začasno prekine, dokler se javnost ne pomiri in dokler ne dobimo z merodajnih avtoritativnih strokovnih strani podatkov o cepljenju v naši državi in drugod. Nihče v sanitetnem svetu pa ni trdil, da bi bil tragični izid škrlatičnih obolenj v družini Andrejka v vzročni zvezi s cepljenjem aH da bi zadevala kakoršnakoli krivda Higijenski zavod. — Po razpravi dne 1. julija zakljiičuje sanitetni svet, da nima nobenega povoda odsvetovati nadalnje od ministrstva narodnega zdravja odobreno cepljenje proti škrlatinki.
* Slovenski novomašniki na Koroškem.
Letos bodo peli novo mašo sledeči koroški Slovenci: g. Josip Bostjancič v Št. Vidu v Podjuni; g. Ivan Repnik v Selah in g. Aleš Zechner v Zvabeku.
*k Umrl je 2. t. m. ob pol 3 zjutraj na Bledu posestnik g. Janez Čop v starosti 73 let. Rajni je bil veleugleden mož stare kore- 1 nine, globoko veren in zvest pristaš SLS. Bil je dolgo vrsto let občinski odbornik, načelnik i gospodarskega odseka, sodnijski cenilec itd., i eden najboljših mož vsega našega okraja, pravi ' Gorenjec, ki ga ni omajala nobena vihra. Bil je radi svojega kremenitega značaja priljubljen prav pri vseh. Vsej mnogobrojni rodovini njegovi naše iskreno sožalje, rajniku pa lep spomin na zemlji in večno luč v raju!
NajveCJa senzacija za
državne nameščence in dmge!
Iz tovarne Tekstitana d. d., Kočevje se bodo prodajali raznovrstni, čistovolneni
ostanki sukna, I o dna ln kamgarnct od 2. julija do 5. julija 1926
na Ljubljanskem velosejmu paviljon .H" tvrdke Jos. Ivanžič, po Din 100- do Din 110 - za meter /a mah denar lahko oblečete celo družino! Nihče naj ne zamudi te izredno ugodne prilike!
PO VELESEJMU NA MIKLOŠIČEVI CESTI ŠTEV. 4.
*	Velesejem 1927. Uspehi dosedanjih mednarodnih vzorčnih velesejmov v Ljubljani so dokazali, da je ta ustanova za razvoj in napredek našega narodnega gospodarstva absolutno potrebna in koristna. Ker je država, posebno pa Slovenija kot najbolj industrializirana pokrajina življenjsko interesirana na ljubljanskem velesejmu, je uprava istega sklenila, da se bodo bodoči velesejmi v Ljubljani vršili v še večjem obsegu s postopno priključitvijo vseh onih panog našega gospodarstva, ki dosedaj še niso bile zastopane. Kljub sedanji gospodarski krizi je dosegel letošnji velesejem zelo zadovoljive uspehe, kar najbolje dokazuje število razstavljalcev, kupcev in kupčijskih zaključkov.
*	Samo 3 Din stane srečka loterije v korist »Društvenega Doma pri Sv. Antonu v Slov. goricah in vendar lahko zadene Vaša številka glavni dobitek, ki sestoji iz: 2 omar, 2 postelj, 2 nočnih omaric, umivalnika in 4 škafov. Vse je izdelano iz črešnje-vega lesa in svetlo politirano; ali šivalni stroj, moško kolo itd. Naročite takoj srečke pri loterijskem odboru. Kdor kupi 10 srečk, dobi eno na vrh.
k Pribičevičeve metode na nekem šolskem zavodu. Nekateri šolniki so se PP režima tako navadili, da se kar ne morejo otresti njegovih metod, oziroma jih neženirano nadaljujejo. Na nekem srednjem šolskem zavodu v Sloveniji (g. prosvetni šef lahko ,pri nas izve, kje) hoče merodajna oseba učiteljski zboi očistiti kar najbolj mogoče vseh »klerikalcev« ter jih nadomestiti z zvestimi pristaši SDS, ki bodo seveda vse učence kolikormogoče posokolilj in poorjunili. Profesorji našega mišljenja na tem zavodu že itak vedno bolj čutijo, da veljajo v očeh onega gospoda kot učitelji druge, nižje vrste; tako postopa ž njimi prikrito, a vendar toliko očito, da čutijo to zapostavljanje. In sedaj še to, da bi morali drug za drugim oditi! Ampak mi mislimo, da si bo zelo prste opekel; le poskusi naj!
k Iz železniške službe. Imenovani so: Za nadzornika proge v Kranju, sekcija Jesenice, Josip Š val j, dosedaj v enaki službi na progi Podnart-Kropa; za nadzornika proge Podnart-Kropa Ivan A v s e c, dosedaj v mariborski sekciji; za postajnega načelnika v Zalogu Viljem Zupan, dosedaj post. nač. v Verdu.
k Iz politične službe. Premeščen je vladni tajnik Ivan Forčesin od okrajnega glavarstva v Murski Soboti k velikemu županu v Mariboru.
*	Vpokojitve v železniški službi. Kakor poročajo »Službene Novinec z dne 30. junija t. 1. so vpokojeni pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani sledeči uradniki: Pavel B 1 i n c, Ignacij O p e 1 k a , Anton K a p u n, Ivan Š i k e r, Anton Lasbacher, Bogomir Stani, Franc Kovač, Alojzij U1 -č a k a r in Ivan Bari; vsem je priznano 15 odstotno povišanje osnovne plače.
k Kolesar povozil moža do smrti. Fantje, ki so omenjeni v št. 145. »Slovenca« v poročilu pod tem naslovom, so nam poslali daljši dopis, v katerem popisujejo dogodek takole: Stali so na škarpi ob robu ceste, izven cestnega prometa. Od Tržiča je pridrvel kolesar, vozil mimo njih in 6—7 m od njih zadel od zadaj v Prelovca, ki je šel še po državni cesti le pičel meter od roba ceste. Potemtakem da oni 3 fantje kolesarju niso bili napoti, Pre-lovu bi se bil pa tudi lahko ognil, ker je bilo na cesti še dosti prostora.
*	Promocija. Gospod Adolf Obian, sin uglednega mariborskega lesnega veh trgovca in našega somišljenika g. Matija Obrana bo dne 6. t. m. promoviran na ljubljanski univerzi za doktorja prava.
•k Pogreb duh. svetnika g. A. Kocbeka, župnika v Gornji Radgoni jc pričal, kako je ljudstvo brez ozira na narodnost, celo brez ozira na državno mejo ljubilo in spoštovalo rajnega dušnega pastirja. Pogreba se je poleg izredne množice ljudstva udeležilo 36 duhovnikov, 3 iz Avstrije. Poslovil se je od rajnega v imenu navzočih ljutomerski dekan g. Jožef Weixl. Novi zvonovi pa so mu zapeli pozdrav in slovo obenem. Blagopokojnemu daj Eog večno plačilo!
*	II. tečaj o brezalkoholni uporabi gro-! zdja in sadja se prične danes ob 9 dopoldne.
Vsi priglašenci naj se točno zberejo ob tem času v Marijanišču (Poljanska cesta 34) soba št. 55. Tečaj je celodneven ter traja do torka zvečer. Udeleženci prvega tečaja so bili s predavanji in praktičnimi predvajanji izredno zadovoljni in so se navdušeni za aovo idejo včeraj zvečer razšli. Kdor je prejšnje notice prezrl, naj porabi zadnjo priliko, da se udeleži tega tečaja, ki je za nas največje važnosti.
k »Mimo Maribora: V. Bratina«, — v tem našem včerajšnjem podlistku popravi: kolikor gostov — kolikor poslov; pobožno eleganten — položno eleganten; ... o, nerodni Bratina! Ko bi bil tako odgovoril! — V poročilu o »O j d i p u« popravi: netvor-nost — netočnosti realistično občinstvo — neklasično občinstvo.
*	Zadružni dan v Dalmaciji. Danes, 4. julija, se vrše v Dalmaciji v vsakem kraju, kjer je kaka zadruga, predavanja o zadružništvu.
k Tiskovna pravda. Pred zagrebškim sodiščem se jc vršila razprava o tožbi ministra dr. Nikiča proti uredniku osiješkega »Hrvatskega lista« Josipu Pavišiču radi klevete. Pa-višič je bil obsojen na 15 dni zapora, 2000 Din odškodnine, 1000 Din globe, 4200 Din pravdnih stroškov.
*	Danski dijaki pri nas. Okoli 30 danskih dijakov poseti te dni našo državo. Obiskali bodo Bclgrad, Sarajevo, Dubrovnik, Cetinje, Ko-tor, Split in Zagreb.
k Osebna vest. Za revizorja pri glavni carinami v Mariboru je imenovan Ljuba Da-binovič, dosedaj pri carinami v MetkoViču.
k »Dom« v cirilici. Na jesen namerava Radič izdajati v Belgradu »Dom« v cirilici za srbske kmete.
k Prestolonaslednik v Dalmaciji. Maršal dvora je v Kaštelu najel vilo za počitniško bivanje prestolonaslednika.
*	Praške ulice z našimi imeni. Praška mestna občina je sklenila imenovati ulice v okolici trga kralja Petra v Jugoslovanske, bel-grajske, zagrebške in ljubljanske ulice.
*	Najboljša štajerska in dolenjska vina se točijo na veseličnem prostoru velesejma paviljon Fr. Kham, delikatese, špecerija in vi-narna, Miklošičeva cesta 8.
Ako potrebujete
razno manufakturno blago za moške in ženske obleke ter za perilo, si oglejte, predno kupite drugod, zalogo in n zke cene v - radi solidnosti splošno znani trgovini
F. m I. Goricar, ariJftrs 2!
Oddajalnim naročnikom se na željo pošljejo vzorčne knjige za 3 dni na ogled ako pošljejo Din 10"— za poštnino!	Pišite natančen naslov
in nebo večinoma zastrto z oblaki, ki jih pode zapadni in južni vetrovi. Dvakrat smo imeli prav mrzel dež in mrzlo meglo. Ta dva mrzla pasa so nam bili veščaki že prej napovedali. Sicer pa je vreme zelo izpremenljivo. V par urah je dež in čista jasnost z najlepšim pogledom preko gladine. Včasih je komaj vredno, da bi se dežju umaknil s krova. Če pa pride gosta megla, kakršna je bila posebno zadnjo noc in zadnji dan, skoraj strahotno bili sirena vsake pol minute. Po noči ob taki priliki sploh ni mogoče spati. Zadnji dan vožnje smo se parkrat srečali v taki megli in na znamenje se je skoraj trenutno ustavil naš Olimpik, da je šla druga ladja mimo, drugo-krat pa je čisto blizu stala manjša ladja, ko je Olimpik šel z nekoliko zmanjšano brzino mimo nje.
Sicer pa .je na krovu čisto družabno in »r kratek čas preskrbi tudi ladijsko moštvo kako komedijo. Manj domače, je videti v II. razredu, zato oni potniki prav radi opazujejo SSvljenje na krovu III. razreda.
Zvečer in ob slabem vremenu se potniki tibirajo v dveh dvoranah: za kadilce in nekadilce. V eni je klavir in knjižnica, v drugi pa največ igrajo na karte. Orkester igra samo v prostorih drugega in prvega razreda.
Kakor povsod, tako vzbuja tudi tn vso pozornost slovenska pesem; le žal, da nimamo skoraj nikakih sigurnih glasov in ne moremo kaj resnega spraviti skupni.
V petek, 11. jim. smo praznovali praznik Bron Jezusovega. V kapeh' III. razreda je ma-
ševal in pridigal naš gospod knezoškof. Precej romarjev je prejelo sv. obhajilo. Eden izmed naših duhovnikov je za ta dan v Parizu kupil sliko presv. Srca, ki so jo naša dekleta okusno okrasila.
Ta dan je iz New Yorka dospela brzojavka, ki vprašuje, koliko in kakšne vrste romarji se peljejo. Odgovorili smo, obenem pa poslali pozdrave v Chicago in v domovino. Ta dan sem izvedel, da je na Olimpiku okoli 800 uslužbencev. Posebno nam je prav prišel »in-terpret«, ki govori 12 jezikov in je nalašč zato nastavljen, da tolmači naše pogovore s lujci. Je zelo prijazen in dobro vrši svojo nalogo. Brez njega bi nam bila trda predla, ker se drže tu samo svoje velecenjene angleščine. Na ladji je tudi zdravnik, ki hvala Bogu, z nami ni imel skoraj nič opravka.
Ta dan do poldne smo prevozili spet novih 542 milj in dosegli ob 12. uri 47" 44' in 24° 44' zemljepisne dolžine. 1 milja = 1750 m. Zvečer smo šli v II. razred na tarok, pa ne za dolarje, ampak samo za čast, oziroma za kozla. Gospod Janez iz Maribora ima pa to čast popisano v žepnem zapisniku.
V soboto 12. jun. smo izvedeli, da potuje z Olimpikom le 742 potnikov, malo za tak pa-robrod. Prvi razred jih ima 370, drugi 117, tretji 257. Sedem je škofov; med duhovniki je 14 Jugoslovauov, 21 je Madžarov in Nemcev. Z raznimi drugimi posameznimi jih je 51.
Tlm.oc.lrl pnmo.iA,' tn Ol)	on
...... ...» iviMuij,., jL.	am»fcIiBivin pa
Po večerji — na nredvečr sv. Antona — so madžarski duhovniki peli na čast vsem svo-
jim Tonetom. Nekaj naših je šlo na ogled I. in II. razreda. V kavarni so dali za pivo; en kozarec ga stane 8 ventov. Kdor noče hoditi po stopnicah skozi 6 nadstropij, se spusti lahko po dvigalu navzgor ali navzdol. Za spremembo smo si "tudi to privoščili.
Ta dan do 12. ure smo prevozili novih 551 milj in dospeli do 40° 29' sev. širine in 37° 07' zali. dolžine. Vreme: zjutraj megla, dopoldne jasno, pop. veter, morje do večera mirno, zvečer pa volovito. Parobrodi, ki smo jih srečavali ali prehajali, so bili skoraj vsi z enim dimnikom; več je bilo usmerjenih proti južni Ameriki.
V nedeljo 13. junija mo praznovali sv. Antona in god našega presvetlega nadpastir-ja. Sv. Antona posebno časte frančiškani, zato je v naši kapeli imel glavno sv. mašo belgraj-ski nadškof Rodič. Med mašo so bile tri pridige; poleg g. nadškofa sta govorila še en Nemec in en Madžar.
Pred poldne sta šli dve deputaciji — slovenska in hrvaška — g. škofu izraziti godov-na voščila. Pomenljiv govor je imel g. kanonik dr. Opeka. Za Ilrvale je govoril g. nadškof Rodič. God presvetlega knezoškofa je počastilo tudi parnikovo vodstvo. Za opoldanski obed so natisnili poseben jedilni list in povabili ž njim vseh 7 škofov, kauonika dr. Opeko, urednika največjega poljskega lista, ki se je peljal s poljskimi škofi in zastopnika pniobrodue družbe iz Ljubljane. Imena so tiskana na drugi strani jedilnega lista: dr. A. B. Jeglič, škofje; Štef. A. Hanauer iz
Weiza, Stanisl. Lukomski iz Poznanja, Teodor Kubina iz Čenstohova, H. Przedziecki iz Sied-lic, Rodič iz Belgrada, dr. Gnidovec iz Skoplja, kanonik dr. Opeka, urednik Jos. Klos, ravnatelj J. Gorjanc. Čudovitih imen za razna jedila je pisanih na 60. So pa le bolj imena. Bila je na gostiji tudi torta s slovenskim napisom: »01ympic« škofu Jegliču za 76 god. Pokazali pa so z vsem tem lepo naklonjenost.
Do dvanajste ure smo od včeraj opoldne prevozili 539 milj in dospeli do 40° 3' širine in 47° 63' dolžine. Ladja se je zibala kakor prvi dan in ponovila morsko bolezen v nekoliko milejši obliki. Nad morjem smo opazili kakor kose velike ptiče in morske pse. Zvečer je bilo nebo jasno. Pričakovali smo, da bomo videli solnčni zahod v morju, pa so ga prej zakrile nadmorske meglice.
V ponedeljek 14. jun. smo prišli do 40" 33' šir. in 59° 38' dolžine ter tako v 24 urali prevozili 536 milj. Večinoma moramo biti kar v toplih oblekah, zaradi močnega iu mrzlega zupadnika, ki piha ravno v nam nasprotno smer. Večer je bil zopet lep, solnčni zaton kakor včeraj. Vsak dan zaostanemo skoraj za eno uro, ker za toliko dohitimo solnce. Nekateri imamo žepne ure še kar po domačem času, da si bolj živo mislimo, kaj ta ras doma delale. Zvečer, ko ste imeli doma že polnoč, smo se v večernem solncu v raznih skupinah dali fotografirali, da bomo imeli kaj slik v spomin na zanimivo potovanje. Že od včeraj se vozimo naravnost proti zahodu malo nad 40. vzporednikom, nizko kakor najjužnejši
k Slovesna posvetitev zvona v spomin ▼ STetovni vojni padlim vojakom in odkritje spominske plošče se vrši v Sostrem pri Ljubljani v nedeljo, dne 11. julija. Spored: Ob 4 zjutraj zbiranje udeležencev sprevoda pred župao cerkvijo v Sostrem. Točno ob pol 5 odhod v Ljubljano na prostor velesejma, kjer naložimo spominski zvon na zato posebno okrašen voz. Ko bo zvon naložen, takoj odide sprevod z zvonom v Sostro v spremstvu godbe mladinskega doma iz Kodeljevega. Sprevod z zvonom pride v Sostro med 9 in 10. Ob 10 kratek cerkven govor (zunaj cerkve) darovanje za zvon (v cerkvi), nato tiha sv. maša za padle vojake, med katero igra mladinska godba. Po sv. maši govor (č. g. kurat Ronač), petje in sviranje nagrobnic, odkritje spominske plošče, pozdravi zastopnikov podružnic bivših vojakov. — Odmor. — Popoldan: Ob 3 posvetitev zvona, govor, darovanje v cerkvi, litanije z blagoslovom, petje nagrobnic, godba, dviganje zvona. Zborovanje bivših vojakov na prostem (v slučaju dežja v društveni dvoratii) govori g. major Colarič in drugi. Ko bo zvon obešen, zapoje zvon v pozdrav padlim vojakom in iz spoštovanja do žrtev svetovne vojne se pri tem vsi odkrijemo. S končanim zborovanjem, se slovesnost zaključi. Ker je cel dan posvečen spominu vojakom, prosimo, da iz spoštovanja do teh vojnih žrtev izostane vsak ples na ta dan in vse zabavne veselice.
* Zlatnike v Zlatorog terpentinovem milu
so našle sledeče osebe: Nežika Babšek, Rudnik št. 7, pri Ljubljani; Vinko Naroglav, Tr-bovlje-Loke 283; Urška Klemenčič, Ostre pri Kostanjevici; Marija Kern v Kranju; Marija Mihelič, Slov. Javornik; Marija Kosi, Kanjdl št. 1.6, pošta Vel. Nedelja; Frančiška Merlak, Drenov grič 37 pri Vrhniki; Anton Kriger, učenec, Št. Jernej; gosp. Srgnetič, Jastrebar-sko kod Karlovca; Bara Zitkovič, Zagreb, Ilica 76; Štefanija Božidar, Zagreb, Draškovi-/liku; Marica Radič, Bjelovar, gostilna Škuna. niku; Marica Radič, Bjelovar, gostioia Škuna.
k Sporočamo Vam, da so našli v »Gazela« milu zlatnike sledeči; ga. Frančiška Mer-har, Dolenja vas št. 1, pri Ribnici, kupila milo pri tvrdki Vinko Merhar, Dolenja vas pri Ribnici; ga. Andjela Gortan, Zagreb Ciglana, kupila milo pri tvrdki D. Amanovič, Zagreb; g. Jožefa Zidanič, Globoko št. 7 pri Brežicah, kupila milo pri tvrdki Bibič & Verstovšek, Globoko pri Brežicah; g. Ivana Rode, Stranje pri Kamniku, kupila milo pri tvrdki Jos. Klemenčič, Kamnik; g. Marija Šplejt, Ples občina Sv. Peter pod sv. Gorami, kupila milo pri tvrdki Andrej Mošet, Sv. Peter pod sv. Gorami,; g. Ivana Cerkvenik, Žužemberk, kupila milo pri Kmetijskem društvu za dekanijo Žužemberk; g. Katarina Rezek, Huje pri Kranju, kupila milo pri tvrdki Ivana Čolnar, Kranj; g. Simončič, mehanik, Ptuj, kupil milo pri tvrdki K. Vrečič, Ptuj; g. Josip Stimac, Županja, kupil milo pri tvrdki Adolf Kohn, Županja; g. Dcrica Sertič, Zagreb, Cvjetna c. br. 4, kupila milo pri tvrdki Cavor i Habazin, Zagreb, Ilica; g. Terezija Rabič, Hrušica pri Jesenicah, Gorenjsko; g. Ana Mlakar, Mokronog, kupila milo pri tvrdki Iv. Ziherl, Mokronog; g. Marija Medjed, Cetingrad, kupila milo pri tvrdki Milic i Deanovič, Cetingrad.
k Napenjanje, glavobol, zasopljenost in prebavne težave odstrani naravna Franz Jo-sef grenčica in ustavi naval krvi na možgane, oči, na pljuča ali na srce. Zdravniška priznanja govorijo o res presenetljivih uspehih, ki so jih dosegli s Franz Josef vodo pri ljudeh, ki veliko sedijo. Dobiva se v lekarnah, drogeri-jah in spec. trgovinah.
deli Italije. Zahrepeneli smo po suhi zemlji.
V torek 15. jun. zjutrrj nas je hladno pozdravila megla. Parnik votlo tuli v megleno temo, kajti bližamo se suhi zemlji in ladje so vedno bolj pogostne. Okrog desete ure močno zagrmi. V daljavi tuli drugi parnik in naš se mu oglaša vedno pogosteje. Kar Olimpik obstoji, edinokrat na celi poti. Počakal je, da je druga ladja s pogostimi žvižgi odšla. Malo pozneje je prišla še druga; takrat se je na hitro zjasnilo za četrt ure in videli smo, kako je čakala, da je odšel naš parnik dalje.
Spet se je ponovila megla in tulenje. Ladijsko moštvo pripoveduje, da bomo zaradi počasnejše vožnje po megli dospeli v New York šele med 7. in 8. uro zvečer, kakor se je res zgodilo. Do 12. ure smo prevozili spet 484 milj in prišli do 40° 3^' šir. in 70" 20' dolž. Popoldne so se začele razganjati megle, ladje so se prikazovale vedno bolj in v daljavi so se okrog 6. ure pokazali obrisi suhe zemlje. Pozdravljena Amerika! Svetilniki, luči, luči, parobrodi, nebotičniki — New York! Nocoj moramo ostati še na parniku, jutri zjutraj še zdravniški, carinski in policijski pregled, potem pa proti Clevelandu in Chicagu. Z.
tiwaite svol obrai
SFiSHSS-Sfe
io osvobodite vseb aeSMoiU^ d*OG**t
vsak (lan. Duhlva s-	steKieuiu«. ««»•"
fnmerli.h,r.a eenoDla «0^, Zagreb o.jeva^.
•k Zakupna oddaja ribolova. Uprava graščine Križ pri Kamniku želi oddati v zakup samosvoj ribarski revir Stranje pri Kamniku št. 25. V ta namen poziva tem potom vse tozadevne interesente, da blagovolijo najkasneje do dne 15. t, m. vposlati pismene ponudbe. Splošni oddajni pogoji bi bili: Revir se odda v zakup za čas 10 let, računajoč od 1. julija 1926. Novi zakupnik se bo imel zavezati, da bo vložil v vodo tekom zakupne dobe neko določeno množino ribjega zaroda, ki bo točno posebej dogovorjena. Enako bi imel upravi graščine Križ letno nuditi neko gotovo količino ujetih rib. Zato naj interesenti v tem •smislu stilizirajo svoje ponudbe in navedejo, v koliko so pripravljeni ugoditi navedenim dvem točkam. Ob vsakem kršenju zakupne pogodbe ali postopanju, ki bi ne pomenilo smotrenega ribarjenja, bi bila graščinska uprava primorana pogodbo zakonitim potom skušati razveljaviti. —- Uprava graščine Križ pri Kamniku.
•k Konec sveta ne bo, zato si mirno še preskrbimo najboljših, najcenejših in modernih »Voika« čevljev v Ljubljani, nasproti Mestnega doma. Čitajte današnji oglas!
k Uspešno delovanje — »Vilfanovega čaja« dokazuje to moje javno priznanje Kem. Ph. Laboratoriju Mr. D. Vilfan, Zagreb, Ilica 204, Jugoslavija. Po mojih prijateljih v Jugoslaviji sem prejela nekoliko omotov Vašega čaja, ter sem z njegovim učinkom proti debelosti tako zadovoljna, da Vas prosim, pošljite mi ponovno 6 škatelj. Priporočam ga tudi drugim znanim damam, katere ga neizmerno hvalijo. S spoštovanjem L. Gelb, Wien II, Praterstrasse 18.
k Brezalkoholna Produkcija, Ljubljana, Poljanski nasip 10-1 pošlje vsakemu naročniku »Slovenca« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal!
3*a krasota, vzVUknemo,
ko obeudiremo ns velesejmu izcelVe tovarne	„JVC<rim,( čokolade
-A- Dežne plašče vseh vrst — specialno za gg. duhovnike — ima vedno v zalogi F. Lu-kič, Ljubljana Pred Škofijo 19.
k Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje in se priporoča za c. naročila ključavničarstvo Avg. Martinčič, j Ljubljana, Rimska cesta 14. Več v današnjem oglasu na zadnji strani.
k Za društvene prireditve potrebne okraske, konfeti, serpentine, srečoldv, šaljivo pošto, krožnike, pap. servijete itd., kupujte pri Iv. Bonač. Pri takojšnjem plačilu znaten popust.
k Sanoform, neobhodno potreben za dame, se dobi v vseh lekarnah in drogerijah.
k Zahtevajte samo >Ides« črnilo v korist »Jugoslovanske Matice«.
j.a
O Stanje ranjenih stražnikov v bolnici.
Naš urednik je obiskal včeraj ranjene straž-aike v bolnici ter so mu v razgovoru podali o svojem stanju tole sliko: Nadzornik G er zini č je dobil krogljo v levo stegno. S težavo se je še privlekel v Kreditni zavod, kjer ga je pa popadla nezavest in se je zavedel šele v bolnici. Kroglja mu tiči še vedno v stegnu ter ni gotovo, bo li še zmožen opravljati službo. Noga mu je čisto lesena. Gerzinič ima 24 službenih let in je oče sedmerih otrok, katerih najstarejši ima 18 let. — Višji stražnik Franc H u m a r je dobil krogljo v člen pete. Spočetka je mislil, da rana sploh ni nevarna ter je ostal v akciji in lahko hodil okoli. V ! splošnem zadovoljni. V vseh branžah je po-
© Rokodelski dom. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov vabi vse odbornike k izredni seji, ki bo v torek, 6. t. m. ob 8 zvečer v društvenih prostorih. Ker so na dnevnem redu zelo važne zadeve, naj se seje zanesljivo udeleže vsi odborniki.
© Opozarjamo na današnji Ciril-Metodov kres, ki ga bo zažgala naša delavska in dijaška mladina ob devetih zvečer na grajskih utrdbah. Neprisiljeno bomo zapeli, med kre-sovanjem bosta dva govora, sodeluje tudi godba. Na svidenje!
© Družba sv, Elizabete. Osrednji svet družbe sv. Elizabete ima redno mesečno sejo prihodnji torek, 6. julija ob 4 popoldne.
© Rop v Kolodvorski ulici. Ga. M. Ra-dešič, mati I. Koloniča, ki ga je policija v petek popoldne zaradi suma soudeležbe pri napadu v Kolodvorski ulici uretirala, pa je bil včeraj izpuščen, nas obvešča, da njen sin pri napadu ni bil udeležen in da od tvrdke »Tribune« ni bil odpuščen zaradi suma tatvine- — V zadevi tega ropa se nam razen tega poroča še, da sta bila I. Metelko in I. Lebeš že med šolskim letom — torej ne šele po po-skušenem ropu — iz gimnazije izključena »zaradi kvarnega vpliva na součence«.
© Kavarna Leon vsak dan celo noč odprta
© Brezplačno pojedino makaronov in špagetov, pripravljenih na italijanski način, priredi tovarna testenin »Pekatete« v soboto,
3.	julija, zvečer od 7. ure naprej in nedeljo
4.	julija opoldne ter istega dne od 7. ure zvečer v velesejmski restavraciji g. Vekoslava Dolničarja. Vsi ljubitelji naših testenin se vabijo, da se udeleže te pojedine. Brezplačne nakaznice se dobijo v razstavnem oddelku tovarne »Pekatete« paviljon H št. 456—458.
© Krojači, šivilje, nešivilje, važno je, če preberete mali oglas krojne šole, Stari trg 19.
Tis.rfs.ffico
Osrednji odbor Slov. plan. društva v Ljubljani
naznanja, da je Orožnova koča pod Črno prstjo odprta in oskrbovana; Malnerjeva koča se otvori prihodnjo nedeljo, 11. t. m.
T. K. Skala. Člane, ki se žele udeleževati, oziroma so pripravljeni sodelovati pri turistično -tehničnem vežbanju v smislu sklepa občnega zbora, vabimo na sestanek, ki se bo vršil v klubovem lokalu v petek, dne 9. t. m. — Odbor.
Rozekar jopice
in imitirane usnjate hlačke
prodaja po globoko znižanih cenah tvrdka
Ložar & Bizjak, Ljubljana
Sv. Petra cesta 20
Najnovejša pozornost vzbujajoča iznajdba.
Najmanjši aparat za izdelovanje ledu hkrati hladilnica
Clierrymann — Ice Vacum naredi v par minutah brez vporabe lrdu ali soli in hrta
vnakega mehanizmu cenen led ali Jedilni led vsake vrste. Obrat Jo poceni, prlprost in hitro učinkujoč, teža zna-fu 1 kar. — Nepogrešljiv za vsako gospodinjstvo, lekarno, z.dravniku itd.. 111 je vporabljiv (udi kot hladilnica! A para I M- lahko vpogleda v obratu na I.jubljaskem velesejmn, paviljon (i. št. :S!I7 K. Klrsclincr
_Spre.!ni'-Jn »e zakupniki za vsa mrstn.
Orel
Vrhniška orliška srenja ima 18. julija svoj« javno prireditev, pri kateri sodeluje 8 krožkov. Ker bo to prva orliška srenjaka prireditev, že danes opozarjamo na njo in želimo, da sc zlasti Orlice v častnem .številu udeleže. Dovoljena je polovična vožnja.
Orlovski odsek na Polici pri Višnji gori proslavi svojo 15 letnico s celodnevno prireditvijo dne 11. julija 1926. V slučaju deževnega vremena teden pozneje. Polovična vožnja po železnici je zaprošena. Vse prijatelje orlovske misij vabi na prireditev vljudno — odbor.
Jeseniški orlovski odsek proslavi 24 in 25. julija dvajsetletnico obstoja kot prvi in najstarejši orlovski odsek. Gorenjska društva se naprošajo, da se ozirajo na to proslavo in ta dan ne priredijo kake svoje oriredilve. Okrožnice 7. vabili razpo-šljemo v najkrajšem času. Polovična vožnja je že dovoljena .
Naše flij&šžv®
Uprava »Križa na gt>ri« prosi vse dijake-na« ročnike, da ji javijo nove počitniške naslove. Tekom julija izide št. 9. Uprava jo bo poslala tistim dijakom-naročnikom, katerih počitniške naslove bo pravočasno prejela. (Naslov uprave: Ljubljana, Miklošičeva cesta 5.)
Podružnica SI>Z za ribniški okraj ima VII. redni občni zbor v nedeljo, dne 11. jul. 1926 ob 3. uri popoldne v dvorani Kil) v Ribnici. Ker je občni zbor radi volitev velike važnosti, se ga gotovo udeležite vsi člani!
Cerlcv&ni ve sinil*
Križanska moška in mladeniška Marijin« družba ima danes, v nedeljo, ob 6. uri zvečer svoj redni mesečni shod!
Duhovne vaje za rr. duhovnike v »Domu«.
Ker so duhovne vaje za gg. duhovnike od 9,—13. avgusta v Št. Vidu, odpade istodobni tečaj v >Do mu . Tu se bodo držali v III. četrtletju trije tečaji za duhovnike: Od 26,—30. julija, od 30 avgusta do 2. septembra, od 20,—24. septembra.
DAMŠKE OBLEKE
najmodernejše
poldelen in cefir.....od Din 70 do 138
frotir, batist, etamin ....	od Din 130 do 190
volnene v raznih barvah , .	od Din 250 do 380
svilene.........od Din 320 do 380
pri F in I. Goričar, Ljubljana,	Sv. Petra cesta 29,
V!. SiubSianski vzorčni velesejem.
Včeraj je bil obisk na velesejmn znatno večji kakor predvčerajšnjem. Računa se, da je kljub nenadnemu dežju in silni soparici obiskalo velesejem približno 7000 oseb. Paviljoni so bili zlasti ob dežju popolnoma natlačeni z obiskovalci. Včeraj je obiskalo sejem več šol iz Maribora, Banata, Dalmacije, ljubljanske okolice itd. Neka bosanska šola je naravnost priredila poučen izlet na ljubljanski velesejem. Obiskalo je velesejem tudi več gospodinjskih šol.
Med drugimi omenjamo, da je včeraj obiskal sejem minister n. r. Bogumil Voš-njak, poveljnik gen. štaba v Zagrebu general Nešic v spremstvu ljubljanskega generala Trifkoviča ter francoski generalni konzul iz Zagreba Andre Loissier.
Iv; inozemstva »o prišli Italijani, ter večje število Bolgarov; inozemstvo se zelo interesi -ra za pirotske preproge.
KaT se tiče kupčij, so razstavljale! v
bolnici se je ugotovilo, da je tudi njegova poškodba težkega značaja in najbrže še težja od Gerziničeve. Kroglja tiči še vedno v nogi in "oi se mu vzela v tem stanju ven le na njegovo željo. Tudi pri njem se nc ve, bo li še sposoben za na-daljno vršenje službe in kakšne komplikacije še nastopijo. Kroglja tiči v kosti in je seveda noga skoro brez življenja. — Stražnik Hlebec je bil po obvezanju izpuščen iz bolnice in je bila njegova poškodba lažjega značaja. — Radovedni smo, kdo bo ob pičlih penzijah skrbel za te može, če nc bodo mogli opravljati dalje svoje službe in kako bodo oškodovani za to, ker so prišli v tak položaj po skrajno požrtvovalnem izvrševanju svoje službe?
© Napredek Salezijanskega zavoda na Rakovniku. Uradni list z dne 30. t. m. objavlja odlok trgovinskega ministra, s katerim sc podeljuje strokovni šoli za čevljarstvo in kro-jaštvo v Salezijanskem zavodu na Rakovniku v Ljubljani pravica javnosti.
© Občni zbor Glasbene Matice v Ljubljani se vrši z običajnim dnevnim redom v ponedeljek, dne 14. julija 1926 ob 20. uri v pevski dvorani poslopja Glasbene Matice.
© Društvo rokodelskih mojstrov bo imelo v sredo, 7. t. m. ob 8 zvečer sestanek v Rokodelskem domu, Komcnskega ulica 12. Na dnevnem redu je poročilo o delovanju mariborskega Društva kat. mojstrov in o njihovi jubilejni slavnosti. Razgovor bo tudi o raznih obrtnih zadevah. Vabimo gg, mojstre k obilni udeležbi.
© Kuharski tečaj. V Krekovi prosveti (Poljanska cesta) se prične 15. julija II. večerni kuharski tečaj. Prijave sprejema in daje natančna navodila voditeljica tečaja vsak dan pd 12 da .1 in od 6 do 7 popoldne.
vpraševanje veliko, vendar zaostajajo zaradi gospodarske krize zaključki za povpraševanjem.
Razprodaja.
Razstavljale!, ki ne bodo odpeljali svojega blaga domov, bodo izložene vzorce p.ro-; dali. Detajlna razprodaja teh vzorcev se začne j že v nedeljo ter se bo v ponedeljek nadalje-i vala.
Koncert na velesejmn.
Danes v nedeljo konce rti rala na ve-lesejmu vojaška godba. Dopoldne se začne koncert ob 11, popoldne pa ob 5.
Higijenska in ženska razstava.
Pred zaključkom velesejma opozarjamo vse obiskovalce, da posetijo higiensko in žensko razstavo.
Radio na volesejmn.
Letos je na velesejmu razstavljenih mnogo radio-predmetov. Posebno pozornost V7,bitja izložba Radiokluba, ki združuje naše radioamaterje, katerih izdelki so prvovrstni. Zanimiva bo gotovo tudi radio razstava v jeseni.
Velesejem se nc podaljša!
Ker se razširjajo govorice, da bo velesejem podaljšan še za en, event. dva dni, smo doznali, da se velesejem brezpogojno zaključi v ponedeljek zvečer, na kar opozarjamo vse interesente!
ZVON — SPOMENIK PADLIM VOJAKOM.
Opozarjamo vse posetnike letošnjega velesejma. kakor tudi drugo občinstvo, da naj ne zamudi priilke oglodati si velikanski zvon, katerega jc izdelala rvonaraa m livarna v st. Vinu nad Ljubljano. Ta zvon je naročila v spomin padlim vojakom župnije sv. Lenarta v Sostrem pri Ljubljani. Delo je ras moistersko in solidno izdelano, četudi
še mlado podjetje je vendar lahko ponosno n» tako delo. Na njem se bliščijo imena vseh v sv»-tovni vojni padlih vojakov te župnije, katerih spomin ostane neizbrisen. To je prvi zvon v Jugoslaviji, ki se je izdelal na ta način. Priporočamo to solidno tvrdko vsem interesentom, da kolikor mogoče podpirajo in posnemajo župnijo sv. Lenarta in postavijo še. več takih spomenikov v svetovni vojni padlim vojakom.
RAZSTAVA ARHITEKTURE 0. G S F. A LAV-RENČIČ, JOŽE KARLOVsI K IN KARL VODLAN NA VELESEJMU.
Na letonjem ljubljanskem velesejmu so poleg skupne razstave vseh oddelkov Tehniške srednje šole razstavili 5e posebej samostojno v lastnem paviljonu »Arhitektura O. G. S. F. t. j. Organizacija gradbenih in strojnih teluiikov in sicer bivši absolventi iste šole gg. Lavrenčič-Karlovšek in Vodlan. Za našo javnost je zanimivo to, da jc »Razslava arhitekture« prva samostojna razstava treh absolventov Tehnične srednje šole, ki so si upali nastopiti 1 lastnimi originalnimi umetniškimi izdelki. Aro Lavrenčič, ki jo slovenski javnosti že znan po svojem konkurenčnem projektu »Čekovni zavod«, za katerega je dobil lansko leto prvo nagrado, je razstavil več večjih in manjših osnutkov, med njimi osnutek načrta poslopja: Finančno ministrstvo v Belgradu. Njegovo delo kaže preciznost, solidnost in neke posebne vrste fineso v odražati ju svetlobe in sence.
Jože Karlovšek kaže posebno umetniško de-korativnost. iz katere veje nov, svež duh v izražanju gotove ideje s pomočjo narodnih ali prirodnih motivov. Posebno karakteristične so njegove ljubke sličice iz gozdne idile »Miradol« pri Rogaški Slatini. Zanimivi so tudi njegovi narodni motivi, ki se največ uporablja kol umetniška dekoracija v slovenskem stavbarstvu.
Kari Vodlan je razstavil par osnutkov, ki predstavljajo razne tipe »Vile«, zamišljene v narodnem slogu in duhu, ki odgovarjajo mišljenju naše slovenske pokrajine
Mladi tehniki so lahko ponosni na svoj prvi umetniški pohod v slovensko javnost. Dokazali pa so s svojo razstavo tudi, da Tehniška srednja šola vzgaja resne kulturne delavce.
ZAGORSKA TVORNICA VOLNENIH TKANIN d. d. s sedežem v Zagrebu
To domače podjetje je bilo osnovano in usta* novljeno dne 16. t. m. v Zagrebu. Z gradnjo tvor-niče so pričeli v Oroslavju že 1. 1921., toda radi mnogih neprilik je bilo podjetje šele sedaj popolnoma ustvarjeno. Tvornica je /.e pričela obratovati in bo proizvajala vse vrste volnenih tkanin. Sprva bo zaposlovala približno 500 delavcev, od teh zaenkrat 40 inozemcev. Tvornica jo grajena po najmodernejšem sistemu in opremljena z najmo-dernejš imi stroji. Glavna skupščina dne 16. t. nu je izvolilo v ravnateljstvo g. Milana Prpiča. industrijalca v Zagrebu, Maurice Landau, industrijalca iz Pariza, .Josipa Kostial-Zivanovič, generalnega direktorja Hrvaške sveobče kreditne banke d. d. v Zagrebu, Josipa Mazel, industrijalca iz Lod-za, Vladimira Premrou, g. direktorja d. d. za eks-ploatacijo lesa, Zagreb, Oskarja Hand, industrijalca iz Lodza, v nadzorni odbor gg. Dragutina Ra-tušič, upravnika Narodne banke SHS, podružnica v Zagrebu, Aleksandra Hfmelstyern, generalnega konzula republike Poljske v Zagrebu, Jeana Landau, industrijalca iz Pariza in Dragana vitez, Trn-skfl, velikega župana v p. v Zagrebu. Ravnateljstvo je konstituirano tako, da je za predsednika izvoljen g. Milan Prpič, za podpredsednika pa Maurice Landau.
Šport
Italijanska lahkoaUcIsk«, federacija je odpovedala lahkoatletski meeting Ljubljana-Venezia Giulia, ki bi se imel vršiti danes v Ljubljani.
S. K. Celje priredi 18. t. m< športni dan. Ra-ten že običajne Štafete skozi mesto združene s promenadnim koncertom bodo nastopile prvič v Celju tudi hazenašice in sicer ena družina iz Maribora Sn ena iz Ljubljane. Zvečer pa se vrši veselica na Glaziji.
Kolesarsko in motoriklistižno društva -»Sava« V Ljubljani priredi v nedeljo, dne 11. t. m. kolesarske dirke združenih kolesarskih društev na dirkališču S. K. Ilirije z bogatini sporedom. Začetek dfrk ob 15.30. Dirkačev se je že veliko število prijavilo in se 8. t. m. prijave zaključijo.
Športni teden.
' Belgijska nogometna zveza je postavila članom, ki so v vojni padli, v Bruslju spomenik, in so ga odkrili v navzočnosti belgijskega kralja in kraljice. 25.000 nogometašev je marfiralo mimo njega. — Pri olimpijskih igrah v Amsterdamu bodo imeli časnikarji lasten brzojav in telefon z 28 inozemskimi telefonskimi progami. — Za nemške bojne igre, Id se začnejo danes, so izdali 1,800.000 srečk po 1 marko (po 15 Din), oziroma 900.(K)0 dvojnih srečk po 2 marki. — Film vleče; Paddock že davno nastopa, sedaj bo še Leaglenova. Ta Len-glenova od same kapricioznosti in histeričnosti že no ve, kaj bi naredila. V WimbIedonu so ji živci odpovedali in je izstopila. Zadnjič je pustila kraljico čakati, poldrugo uro; to je že malo preveč in je izgubila pri Angležih vse simpatije.
Največje zanimanje v lenisn je bila v zadnjih dneh zmaga Borotre nad Janom Koželuhom v \Vimbledonu. Jana ne smemo zamenjali z bratom Karlom; ta je boljši. V Wimbtedonu dobiš pod roko prostor za 1500 dinarjev.
VVege in Carts sta tekla 100 m oba v 10.7. Anglež tloimer je skočil 7.15 m daleč! Stenroos je pretekel v eni uri 17.430 km (njegov ameriški rekord je 17.8Tf> km), Francoz I)olques 10 km v 32:36, Engdahl 400 m v 40.7, Oehrn 5 km v 15:05.1 (ta dva ^a Šveda). Kroglo je vrgel Finec Wahl-stedt 14.25 m daleč, Nemec Brechenmacher 14.045; z levico je vrgel lirechenmacher 11.08 skupaj 25.125, nov nemški rekord. — Kasten je tekel čez 110 m lese v izbornein času 15.2, Kopke v 15.9 in je skočil tudi 1.85 m visoko. — Klumberg se je pri skoku s palico poškodoval in ne bo mogel zaenkrat več Irenirati; kopje je vrgel 55.81 m daleč, diskos 39.40, kroglo 12.91, v daljavo je skočil 6.74, v višino 1-74, v t roško k u je dosegel 13.94 m.
21 let je čakal francoski rekord v skoku s palico, da so ga dvignili gor; glej zadnji vSportni tedenc. Sedaj je bil pa v osmih dneh kar dvakrat z boljšali, kajti Vaulhur se je vzpel ob palici 3.81 metre visoko. — Dr. Peltzer hoče bili preveč vsestranski; poskusil je tudi na 100 m in je dosegel izboren čas 10.9. — Na 800 m se bo v najkrajšem času nekaj zgodilo; le berimo: Johansson 1:57.6, dr. Peltzer 1:57.6, Engelhardt 1:57.1, Jaaski 1:57.9, Baraton 1:54.2, spet dr. Peltzer 1:52.2, Lowe 1:52.4 in 1:55.8. Sedaj prideta v Londonu &r. Peltzer in Lowe skupaj, in prerokujejo, da zna ugasniti stari Meredithov rekord na pol milje (801.5 m). »Kdor bo v tem boju zmagal, je najboljši tekač svela na SOO m ; tek na 800 m imenujejo tek taktike. Lowe je pretekel 600 yardov v 1:10.4, za 0.4 sek. bolje kot Sheppardov rekord iz leta 1910. — Boj med Nurmijem in Widejem je odpovedan; Wideia noga boh.
Bartel, lahka srednja leža, je potegnil z levico 79.2 kg, nov sv. rekord; H. Haas, lahka teža je sunil z desnico 102.5 kg, Kropik, lahka srednja teža, z desnico 100 kg, oboje nov sv. rekord. Tu vidimo čudni slučaj, da je rekord lahke teže (€<1—67.5 kg) boljši kot rekord lahke srednje leže (67.5—75 kg).
Caiipentier pravi, da se bo boril s Hussman-tiom, potem bo pa šel v bokserski pokoj; 32 let je šele star. — Berlenbach, nemški Ameri-kanec, je pred 50.000 gledavci potolkel Stribblinga jk) točkah; od 15 rund so jih pisali njemu v dobro 13. Dohodki 250.000 dolarjev. Stribbling je najmlajši in poleg Tunneya najboljši med bokserji, ki silijo v ospredje. Berlenbach je torej dokazal, da je prav prvorazreden in da pozna tudi tehniko, ki so mu jo doslej odrekali. Po točkah zmagati je včasih težje kot z k. o. Hkrati je Berlenbach dokazal spet, da je med najbolj pridnimi; vsak mesec brani svoj naslov prvaka v poltežki teži. Pred par tedni je na novo zdelal starega svojega nasprotnika Jacka Delaneya.
Lauffer je plaval na hrbtu 100 m v 1:11.2, 200 m v 2:47.6, oboje svet. rekord, 100 m v prostem slogu 59.2. Zadnjič smo pomotoma zapisali, da je Baranyi edini Evropejec, ki je plaval 100 m pod minuto; pozabili smo na Arne Borga, umljivo, ker je že dolgo časa v Ameriki. Borg dosega v treningu sedaj naravnost presenetljive uspehe: 100 y 55.5, 220 y 2:16 itd.; 880 y 10:03, za celih 34 sek. boljši čas kot rekord Avstralca Charltona; 1000 y pa v 11:24, za 52 sekund bolje kot lastni njegov oficielni svetovni rekord. Sedaj bo prišel nazaj v Evropo. — Belgijec Parys je hotel doseči Rade, macherjev rekord v prsnem plavanju na 200 m, pa ni uspel; porabil je dve minut' in 54.6 sek.
V Amsterdamu je vozil Schlebaum 100 km *a motorjem v 1:10:09.6, pri pri Hamburgu pa Diamant 100 km — brez motorja — v 2:46:28.
Znameniti švicarski aviatik Miltelholzer «e je dvignil z Doraferovim enokrovnikom, 600 konjskih sil, obteženim š 500 kg, v zrak in je ostal v višini 400 m na 1(X) km dolgi progi v zraku 14. ur in 42 minut; dosedanji rekord Amerikanca Harrisa iz leta 1924. beleži samo 9 ur 11 minut in 53 sek. Mittelholzer je vozil s povprečno hitrostjo 162 km in je porabil 1750 1 bencina. — Danec Botred je odšel v aprilu ua 20.000 km dolgo pot iz Koeben-havna v Tokio, čez Indijo; porabil je 72 dni (motor se mu je pokvaril, pristanske iu startne težkoče so bile velike, prav tako si je tudi težko nabavil nadomestne dele). Nazaj je pa šel čez Sibirijo, 11.01X1 km, in je porabil za pot osem dni, na dan 1400 knr, rekord.
Te dni v »Slovencu« priobčeni športni-članki: '1. julija: Važni nedeljski dogodki. 2. julija: Dntevna telovadna ura. Vtisi iz Amerike. Tenis na slrehi. Atentatrri avto. Avtomobilna karta. Rvropski bokserski prvaki.
ANGLEŠKA LAHKO ATLETSKA PRIREDITEV.
Angleži so zelo veseli in ponosni. Mednarodna lahkoatletska prvenstva so privabila letos toliko udeležencev, kakor jih niso že več let ali skoraj že več deKe.letfj ne. Sicer tako oprezni angleški športni časnikarji označajo te športne prireditve kot evropsko olimpijado. Manjkajo samo Finci in Švedi. Seveda ta dva naroda veliko zalezeta. Udeležbo so priglasili Nemcii1, Norvežani, Francozi, Ogri, Ifolandci, Italijani, Grki, Avstrijci, Poljaki, Novozelandct in Kiprijotf. Med priglašenimi je veliko svetov noznanih atletov, prvovrstnost je torej zajamčena. Število narodov je. veliko, a tudi glede absolutnega števila udeležencev pomeni letošnje leto rekord, in so morali primiitelji vblcd tega celo načrt spremeniti. Lani je bilo pri-
glašenih 300 tekmecev, letos jih }e bilo 400: za 100 yardov se jih je oglasilo 39, za 220 yardov 340, 440 y 41: Za pol milje 34, za 1 miljo 37. Kdor bo tam, la se bo lahko veliko naučil.
Najhujši je boj za 880 yardov ali za pol milje. Smo žo na drugem mestu o tem pisali. Tu morata teči tek življenja Lo\ve in Peltzer, pa tudi drugi (Baraton), pridejo zelo v poštev. Pol milje brani Ciriffith, četrtin ko milje Stallard. V skokih in metih gredo prvič po dolgem času Angleži v boj vsaj z majhnim upanjem na zmago. Nemci so poslali poleg Peltzerja znana dva sprinterja Korniga in VVegeja, ki sta 100 m že oba tekla v 10.6. Hou-ben ni šel. Včeraj 3. julija, je bil glavni dan. Prihodnji teden bomo o lej prvovrstni prireditvi obširno poročali.
AVIMBLEDON.
Toliko je tam lepega, da gledavci ne vedo, kam bi pogledali. Kralj je podal vsem nekdanjim u imbledonskim zmagovalcem, ki so bili navzoči, zlate kolajne, znak angleške športne resnosti1 in navdušenosti. Petinštirideset starih prvakov je nagovoril i n jim dal roko, kar na Angleškem ni kar tako. Najstarejši odlikovanec je bil Hadow, ki si je priboril prvenstvo posameznikov leta 1878.; dalje HartTey 1879, Hamilton 1890, Baddeley 1891, Rim 1893, Gore 1901, Borotra 1924; med damami Wat-sonova 1884, Hillyardova 1886, Dodova 1887, Ster-r.vjeva 1895, Lambert Chambersova 1903, Greeno-va 1901, Larcombova 1912, Lenglenova 1919, God-freejeva 1924.
TAKO Sf PA NISO MISLILI.
Budimpeška univerza je šla gostovat na Kanarske otoke. Neuspeh jo sledil neuspehu. Premagal je Ogre klub Morlno. prvak v Las Palmas, premagala jih je Real Victoria; tudi v revanšnih tekmah so bili tepeni, od Moriua 6: 4, od Victorije 3:0. Zelo se pritožujejo nad sodnikom. Mislimo, da so šli dobri Ogri na Kanarske otoke s sigurnostjo gotove zmage. Kdo pa pri nas kaj ve o ta-
mošnjih nogometaših!, čeprav bi se dalo po uspehih Špancev kaj sklopati. Tako »e nam zdi, kakor takrat, ko so prihajali Uruguayci na pariško olimpiado in je pisal eden najuglednejših pariških športnih listov: »Jugoslovani imajo srečo, v prvi igri bodo nastopili proti Uruguayu, moštvu h Južno Amerike- in jim je zmaga sovodit; zagotovljena.« in #m je bila nos, pa no njim, ampak Unigu-nycem, 7:0, pa bi bila prva številka lMiko še višja.	.. i.f. :■'
AER0PLAN V BOJU PROTI POŽARU.
V državi Onlario v Kanadi ho organizirali aeroplane za boj proti požarom. Uspeh je prav izboren; prostor požganih pokrajin se je skrčil od 2 milijonov aerov na 100.000! 1 aero je ca. 40 arov. Leta 1924. je kupila država Ontario 13 hidropla-nov, vsakega za 3500 dolarjev, skupaj 45.500 dolarjev. Škoda, bi bi bija nastala po požarih od jedaj naprej, bi bi]a znašala 32 milijonov dolarjev. Ves la denar je torej prihranjen. Spet se je obneslo staro načelo, da moraš znati pravilno izdajati, če hočeš hraniti. Kanadski zgled so začeli posnemati sedaj v Zedinjenih državah, v Braziliji in drugod.
AVSTRIJSKA NOGOMETNA PRVENSTVA.
Prvo	mesto	so si	priborili		Amateri,		drugo
Vienna, tretje Simmeriug. Takole					je:		
					Goli		
	Igre	Zmagi Hevdlačeno Porazi			28	puli	ToSke
Amateri	24	15	5	4	73	39	35
Viena	24	14	3	7	61	«	31
Simmering	24	12	5	7	(54	52	29
Admira	24	12	3	9	49	42	27
Rapid	24	12	3	9	61	57	27
Slovan	24	11	4	9	56	47	26
Hakoah	24	9	8	7	56	50	26
Sportklub	24	11	2	M	45	57	24
Wacker	24	8	8	8	51	53	24
W. A. C.	24	8	5	11	42	47	21
F. A. C.	24	7	5	12	38	35	19
Rudolfsluigcl 24		3	6	15	38	68	12
Hertha	24	3	5	16	35	64	11
OGLEJTE SI NA VELESEJMU
v paviljonu I prostor 573—579 razstavljeno MOŠKC največje konfekcijsko tovarne
FftAN DERENDA & C1E., LJUBLJANA
in DEČJO KONFEKCIJO
Za čas velesejma se dobe vsa oblačile po trgovini na Erjavčevi cesti št. 2.
tov a j: n i š k i h
ete n a.h v detajlni
Janko Jovan:
Trgovina z žitom in poročevalska služba.
V. nobeni gospodarski panogi ni dobra informativna služba tako potrebna kakor v trgovini. Od pravočasnega in pravilnega spoznavanja tržnih razmer je odvisno, kako uredi trgovec svoje nakupe in prodaje. Nepouče-nost v tržni situaciji ima pogosto občutljive izgube v poslovanju za posledico. Potreba hitre in točne informacije je tem nujnejša, čim bolj se bližamo normalnim razmeram. V prvih letih po vojni je bilo lahko trgovati tudi tistemu, ki ni imel strokovnega znanja. Ljudje so se trgali za blago, in kdor se je preskrbel z blagom, ki ga je splošno primanjkovalo, je bil gotov, da zasluži in sicer tem več, čim dalje počaka s prodajo. Pomanjkanje blaga je bil glavni in večkrat edini tvorilec cene, vsled česar je bilo mogoče zahtevali pretirane cene. Danes pomanjkanja blaga ni več, ker . so se prometne razmere toliko zboljšale, da se vsakemu iskanju blaga lahko zadosti. Zato pa ni mogoče zahtevati za blago nič več poljubnih cen, temveč morajo iste odgovarjati tržni situaciji. Da cene prekomerno ne zrastejo, skrbi konkurenca, M se zadovoljuje z minimalnim dobičkom. V takih razmerah pa se more obdržati le trgovec, ki' svojo stroko temeljito obvladuje in je pravočasno in točno informiran o vseh okolnostih, ki vplivajo na cene blaga v njegovi stroki. Če pa velja to o trgovini sploh, velja, še prav posebno o žitni trgovini, kajti žito ni sezonski predmet, temveč vsakodnevna potrebščina. Potrebuje ga vsakdo, kupi pa tam, kjer ga ugodnejše dobi. Vsled svoje narave same je žito, kar zadeva njegovo ceno, najobčutljivejši trgovski predmet. Trgovcu ne zadošča, da pozna samo kvaliteto blaga, temveč mora poznati vse okolnosti, ki vplivajo na dviganje in padec cene.
Širša javnost po večini ne ve, zakaj se mora žitni trgovec zanimati, če hoče obvladati svojo stroko iri vsaj deloma kritično presojali tržno situacijo. Okolnosti, ki vplivajo na ceno žita, je mnogo in te morajo biti trgovcu kolikor toliko poznane. Poznati mora velikost po-
sejane ploskve, vzroke eventuelne nezadostne zasejanosti, stanje posevkov, prezimovanje, vpliv škodljivih žuželk in druge golazni, zasledovati mora vremenska poročila posebno v času, ko gre klasje v cvetje, ko zori in ko se žito spravlja. Zanimati se mora za okoliščine, ki vplivajo na cene v lokalni, kakor tudi svetovni trgovini. Tozadevno je važno poznati zaloge žita,, ki so v čvrstih rokah to je v rokah žitnih trgovcev, kakor tudi poznati vidne količine, ki se nahajajo v prekoocean-skih elevatorjih, kakor tudi poznati vidne količine, ki plovejo po morju v evropska pristanišča. Neposredno vplivajo na cene vse spremembe teh zalog. Vzroki za spremembe so povečani in zmanjšani dovozi. Na podlagi večletnih izkušenj presoja trgovec deloma take spremembe že naprej, vsaj v kolikor nastopajo leto za letom redno, bodisi radi dela na polju, časa plačevanja davkov, nastopa glavnih praznikov, vremenskih razmer itd. Trgovec mora vedeti, v katerem času še vrši v raznih državah žetev, mora poznati železniško tarifno politiko svoje države kakor tudi drugih držav, zasledovati mora carinsko politiko zlasti onih držav, ki prihajajo v poštev kot odjemalci našega žita. Velikega pomena za tvoritev cen so notranje- kakor tudi zuna-nje-politični dogodki, mezdna gibanja, štraj-ki, valutarne, devizne in kreditne razmere, kakor tudi na to se nanašajoče vladne odredbe; na cene vpliva pomanjkanje vagonov, po-kvaritev prog, vremenske nezgode kot toča, poplave, suša in še nebroj drugih okolnosti, zlasti tistih, ki nastopajo nepredvidno in nenadoma. Na podlagi vseh teh komponent se v trgovini izkristalizirajo žitne cene. Teh cen naravno ne določa posamezen trgovec, temveč skupine njih v žitnih centrih iu to zlasti skupine, ki razpolagajo z ogromnimi množinami zagotovljenega blaga v pogajanju z onimi, ki blago bodisi za izvoz ali domač konsum iščejo. Kakor pa je znano, žitna trgovina ne dela le za čas od danes na jutri, temveč za več tednov in več mesecev naprej. Vse to se vrši v
HliisCavnfčarsfto
Ustanovljeno 1.1079
Telefon šle?. 55i
AVGUST NARIINCIC
LJUBLJANA. Rimsha cesta 14
prvo in edino podjetje za napravo lehlenih voljenih zastorOv v Sloveniji
priporoča napravo novih valjčnih zastorov in popravo istih po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču.
Izdelufe In se priporoča za naroČilo
solnčnih plaht, okrižij vsake vrste od priproste do najbogatejše izpeljave, škarjasfa omrežja, žefezja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča, predpečnike iz železa In bakra/ '•"■
Stalna zaloga Štedilnikov v priznani vestni in solidni izvršitvi i - Avtogeno varenie in rezani«.
'JilVri
prvi vrsti na borzah In to zlasti onih, ki imajo vpeljano terminsko kupčijo. Take borze so navadno v žitorodnih krajih in te diktirajo svtetovne cene žitu. Pod pritiskom ponudbe in povpraševanja stremi trgovina za vzdrževa-njem svetske paritete žitnih cen. Svetska pariteta cen obstoji v tem, da ima blago na gotov kraj iz raznih pokrajin postavljeno enake cene. Razlika med ceno v Chicagu in Novem Sadu moro biti v normalnih razmerah različna safno v toliko, v kolikor so od enega teh krajev stroški prevoza, zavarovanja, carin in drugih manipulacij večji ali manjši, da postavijo: svoje žito na gotov kraj n. pr. v Trst ali kako drugo evropsko tržišče, za katerega okupacijo v trgovskem smislu se trudita obe pokrajini. Slovenija ni žitna pokrajina, potrebuje pa žito za zadostitev domačega trga, a se trudi njena trgovina tudi s tujini žitom posegati v svetovno trgovino, naravno v manjšem obsegu, kakor dela to trgovina iz bogatih žitnih krajev. Posamezen naš trgovec zato ne vpliva dosti, na svetska tržišča in na izenačenje razlik v cenah na svetsko pariteto, vendar pa .mora, ako noče ostati v popolni odvisnosti od drugih in se pustiti izkoriščati, poznati- vse te niti, ki prepregajo žitno trgovino. Poznati mora statistiko o produkciji, zasledo-vati. mora spremembe čvrstih in vidnih zalog, zanimati se mora splošno za vse okoliščine, ki vplivajo na trgovino in zlasti stalno zasledovati lx>rzne notacije za žito tistih borz, ki imajo količkaj vpliva na razvoj svetovne trgovine, To znanje je tudi našemu trgovcu potrebno zato, ker le po njeni more presojati, ali odgovarjajo cene, po katerih se mu žito nudi, tržni situaciji ali ne, ter more le z osvojitvijo poznanja vseh navedenih okoliščin presojati žitni trg in dobiti opravičilo za svoje poslovanje.
Pri opisanih razmerah" je lahko vsakemu razumljivo, da zahteva žitna trgovina hitro in točno poročevalsko službo. Poročevalska služba se nanaša tako na statistiko, na letne spremembe ,kakor tudi na notranje- in zunanjepolitične dogodke in zlasti na poslovanje glavnih bdrzi
,. Statistična poročila, o posejani ploskvi, « stanju posevkov, o poskusnih nilačvah in cenitvi žetve zbirajo in objavljajo pred vsem posebni uradi poljedelskih ministrstev — pa ne pri nas, temveč le v tistih državah, kjer vedo ceniti, kako važno je to delo za povzdigo kmetijske produkcije in za vpliv slednje na svetovno trgovino. Kontrolo nad vladnimi statističnimi podatki izvršujejo borze in strokovno časopisje. Kako veliko važnost polagajo v žitni trgovini zainteresirani krogi na statistiko, ilustrira v dovoljni meri dejs'-o. da ima v Nemčiji strokovni list »Der Ge1	-Me
nič manj kot '5500 poročevalcev, ' sopi^je objavlja vse mogoče pod-nju posevkov, o zalogah v rokah trg^ ■ , vkrcanih količinah z navedbo, kqm se rol: i odpremlja. Mnogo podrobnosti pa je, katerih trgovec ne more doznati ali vsaj ne pravočasno doznati iz časopisja. Take informacije si mora preskrbeti sam. Posebno važno je, da zve trgovec pravočasno borzne kurze in tendenco, je li padajoča ali čvrsta. Včasih se more zadovoljiti s telegrami, vendar je ta način informacije posebno takrat, ko nastopi v tendenci sprememba, prepočasen; v tem slučaju mu pomaga le telefon, kajti pri kurzih in tendenci more imeti par ur zakasnelo poznanje situacije dalekosežne posledice.
* Neprecenljive vrednosti za trgovino je tedaj močno telefonsko omrežje in direktna telefonska Zveza š trgovskimi centri. Ako pa je stanje poročevalske službe pri nas slabo, je telefonska služba naravnost mizerna. Slovenska žitna trgovina se mora danes naslanjati neposredno na Vojvodino, kjer je žitno tržišč© koncentrirano na novosadski borzi, ki posluje vsak dan. Žitna trgovina je navezana iskati informacije pri novosadskih poslovnih prijateljih. Najskromnejša in povsem opravičena je zahteva naše trgovine po telefonski zvezi z Novim Sadpm in drugimi tržišči Vojvodine. Niti tega nimamo. Naše poštne raz-mere so žalibog take, da se zdi iskati telefonsko zvezo z Novim Sadom, zahtevati nekaj pretiranega, vsaj podnevi. Vesel je, kdor dobi telefonsko zvezo ponoči vsaj parkrat na teden, kajti največkrat dobi odgovor, da je proga pokvarjena. Bolj žalostnih razmer, kakor so pri naši poštni upravi, kar zadeva telefonsko službo, se pač ne da misliti, in boj posameznika za zboljšanje razmer je brezuspešen.
Naše borze se s terminsko kupčijo nfl smejo baviti, terniinska kupčija pa je odsev mnenja trgovine o'tržni situaciji, ki Ima šele slediti na podlagi gotovih okolnosti, ki odločajo na smernice v trgovini, vsled česar je jasno, da dogodki, ki se odigravajo na borzah s terminsko kupči,jo, tudi za našo trgovino no morejo biti irelevantni. Edini kraj s terminsko kupčijo, s katerim bi po najskromnejšem mišljenju bila brezhibna telefonska zveza vsak čas mogoča, t« Budimpešta, Iz lastne skušnje vem, da sem v Zagrebu 5 minut po pozivu redno dobil zvezo z Budimpešto. Če poskušam isto v Ljubljani, dobim odgovor, da zveze z Budimpešto ni, če prosim, da naj se poskusi preko Zagreba, dobim odgovor, da Zagreb zveze ne da. Pred vojno že smo imeli direktno telefonsko zvezo z Budimpešto in menda tudi danes ni t.elefoničnih ovir, da se ista zopet vzpostavi.
Da le vrstice ne bodo |>riš]e pred obličje thdih, ki smatrajo Slovenijo za pokrajino
4ne 4 Miv
drage vrste in našo žitno trgovino morda iz razloga ,ker smo v žitno pasivni coni, za manj važno, je skoro tako gotovo, kakor gotovo bi ničesar ne spremenile, če bi prišle pred obličje te gospode. Dejstvo, da se do danes še ni doseglo tega, kar je za slovensko trgovino- neobliodno potrebno, in dejstvo, da posameznik tu ne more ničesar pomoči, zahteva tem bolj, da se zganejo organizacije, ki so dolžne zastopati trgovske interese. Taka organizacija je za našo trgovino v prvi vrsti Ljubljanska. borza. V spodbudo naj ji bo prizadevanje dunajske produktne borze, ki jo na 3voji seji dne 16. junija v izčrpnem poročilu objavila uspehe v dosegi direktnih telefonskih zvez z glavnimi tržišči Jugoslavije, kar ji daje pogum, da doseže še zveze s Starim Bečejem, Sento, Novim Vrbasom, Fančevom, Topolo, Brežicami, Vršcem, VinkoVci, Poža-rdtfčem, Šabcefn, Srnederovom .in Valjevoih. To poročilo dunajske borze navajam, da tudi naša javnost in reprezentanca naše trgovine uvidijo, da je tudi od naše države mogoče nekaj izposlovati, ako se zavzamejo za stvar resno pravi krogi in se ne zadovoljijo z radodarnimi obljubami,- temveč vztrajajo, s svojo zahtevo, dokler ni izvedena. Če so Avstrijci dosegli telefonsko zvezo s Sombororri, Novim Sadom, Belgradom itd., bo vendar tudi naša borza poznala pota in dobila način, izposlovati od lastne države, kar je nujna potreba za našo trgovino. Gotovo je, da se uspehi ne dajo doseči s par vlogami na poštno direkcijo ali poštno ministrstvo, temveč je na mestu, da so naprosijo k izvojevanju.nujnih.zahtev parlamentarni klubi, Trgovska zbornica itd. Žitna trgovina v Sloveniji pa ima svoje ležave tudi pri občevanju s kraji, kjer so bili od nekdaj njeni najboljši odjemalci. Ugodng lega Vojvodine ob Donavi, Tisi. in raznimi kanali ji omogoča živahen promet s sosednimi državami. Sloveniji preoslajajo le še za-
Stran 7.
padni in južni deli Avstrije in Italije, v koli- daleč preko naših slovenskih razmer ju me-kor ji ne konvonira bo]}-hmz preko Brajle. ja, ki so ji bilo pretesne. Idejno se nam le
—--Sli---XV 1	• VI	•-»«■	J , * ' I	<)
odtujita, a po svojem blagem srcu je ostala Slovenka.
Za Zofko zavzema p,rvo mesto v naši ženski književnosti Mauji' Kmetova. To je vseskozi resna in dozof&a ujftet^ica, s katero se bo naša literarrfa kritik'« 3? \nnogo ba-vila. Na razstavi-irira tri' zvezke svojih del; mnogo njenih spisov je po naših revijah in listih, par deloma v tisku, več v delu. Od nje še veliko pričakujemo, I<eja Vaturjeva se tudi na ženski razstavišče ni mogla predstaviti s ponatisom-'^eregžp- svojih del... Brošura beleči njmi feiel^: »Moje življenje je ponižanje, cazžaljenje, pWara.< Mislim, da jo popolnoma razumem. Vendar je gotovo, da je v slovenski javnosti njeno pisateljsko delo našlo tolikcr-prisrčnega odmeva in priznanja, da o svojem pisateljskem zvanju kljub vsemu ne sme rfcči, da jo je prevaralo. — V skrbni sestrski ljubezni združuje razstava z navedenimi dela ali vsaj imena vseh ostalih slovenskih pisateljic in pesnic: M. Elizabete, Marice Nadliško ve-Bartolove, Utve-Prunkove, Vide Je raje ve itd. itd.
Popolna je zbirka slovenskih ženskih listov. Pri tem je zanimivo, da je našla do-slej ta panoga slovenskega tiska ilgodna tla samo v Trstu: Prvi, slovenski ženškf list — »Slovenka«, 1897.—1903. — se., je rodil v Trstu in doživel dobo šest let poslej so vsi podobni poizkusi, bodisi kateregakoli ženskega tabora, ponesrečili, dokler ni leta 1928. začel zopet v Trstu izhajati »Ženski Svet«, ki je tako srečno ubral svQjo pot, da ga je z veseljem sprejelo vse slovensko žOn-
Naravno gravitirati^ k nam Gdnpka in Koroška. Skonj/hjverjetno je, da še danes nimamo telefonske V^eze^uiti s Celovcem niti z Gorico. Skrajni čas j*/že, da se vzpostavi telefonska zveza tal>o Gorico kakor tudi s Celovcem. Upravičeno pričakuje -trgovina, da se njene legitimne organizacije zganejo in izpo-slujejo vgaj to od lastne, .države, kar izposlu-je zunanja trgovina za svoje od naje države.
Kakor je >z navjed^nega nastavka razvidno so zahteve, ki' jih stavi ^oka na žitne trgovce,;veliko odgovorne* m je tedaj trgovina v polnem pravu, da se odstranijo težko-če, ki ovirajo njeno poslovanje. Zahteve, ki jih stavi trgovina, niso prertirane, vsled česar je treba tistim, ki imajo zastopati njene interese, le dobre volje, malo več lastne inicijati-vo in vztrajnosti, potem' ne more biti dvoma, da ne izostanejo uspehi, njiig pa bo šele sledilo tudi- zaupanje trgovine do lastne organizacije.
"Borsd
i« oeloD -3X Ji' djj d o IH O ff l- jlilijA :"i&26. .	. DENAR:
"-zagrcb. V <lari4ffifehi prostem prometu »6 bili zabeleženi sledeči kufzi: vojna odškodnina 309 den.; Berlin 13.-185—13.49 (13.475—13.515) Italija 198.50-200 (300.01—201.4), London 275.65 den. (275.65—276.25), NewyOrk 56.52 den., (5638 do 56.68), Pariz 152.50 den., (154.25—156 25), Praga 167.80 den., (167.38-16&38), Dunaj 8.005 den., (7.985-8.025), Curih 10.965 dčiu 110 94517 do 10.98517).	-	• • " .X \
Curih. Belprad .9.14 (9.11), ,72.30 (72.30), Berljrt \ 122.75 (122.075), Italija 18.10 (18.325), Lprfdon noj.325 (25.14), Newyor]< 516.625
(516.50) Pžri-5 .18,95'(13.85), Praga /15.80), Dunaj i Stvo. Stvar se pojasnuje zelouenostavno: Slo-Amsterdam 207.55 (207.50), Bru- vencev je premalo, da bi mogla ^na ali draga
epli S fin /ffl fi5\ MO^IMVI CO i A /OO om A 4___COS	- * *	'	°	°
------ ■ - M •	. .».»..^iuhih fc^/f.t HJ \fJ\JI ,1J\JJ) JJJ u-
selj 13.60 (13.85), Madrid 82.10 (83.20), Atene 6.35, Carigrad -2.80, Kopenhagen 187 (186.925), Stock-holm 138.60- (138.60), Oslo 113.45 (113.50), Helsing-fors 13.0175. •-
I. K.:
Prva slovenska lanska razstava.
Letošnji ljubljanski velesejem obsega v Svojem okrilju prav posebno slovensko kulturno prireditev: razstavo -Slovenska žena;;. Razstavo je priredilo Splošno žensko društvo« v Ljubljani o priliki svoje 25 letnice.
M" vem. kakšen vtis m opravlja ta razstav,	ali sploh na ljudi, ki prihajajo seml telesnimi očmi gledat in iskat sejni nenitostt in velikih reči; name je napravil paviljon K vtis kulturnega svetišča, ki ga je zgradila in uredila pristna ženska dobrota in ljubezen, skrbnost in marljivost. Spominjam se, da je ta leta nekoč neki slovenski dnevnik omalovaževaje pisal o skromni izobrazbi in ozkem obzorju- Ljubljari- • čank in Slovenk vobče. Dejansko so se Slovenkam poznale naše skromne socialne in kulturne razmere, naša provincijalnost in so se zdele v primeri z Angležinjami in Nemkami, Rusinjami, izobraženimi Srbkinjami in Hrvaticami nekoliko zaostale. Toda naša prva ženska razstava izpričuje, da je bila in je slovenska žena po svojem srcu in stremljenju visoko kulturna. V njej je. visoko razvito tisto, kar je G8tbe opredeljil kot :>večno žensko«, ki dviga in oplemenituje človeštvo. A to v bistvu nI nič drugega nego popolna, brezpogojna dobrota-, dobrota, ki zna vselej preko vseh zaprek in ovir, preko vseh ozko-srčnih pomislekov najti pota in sredstva, da služi in pomaga najbližjemu in bližnjemu, da služi in pomaga id e j i. Le ta dobrota, ta idealizem je mogel ustvariti to razstavo (pri čemer ne smemo pozabiti na istoimensko brošuro).
Posebnega priznanja se mi zdi vredno dejstvo, da ženski krogi, ki so priredili to razstavo, kljub svojemu nasprotnemu kulturnemu nazoru niso skušali kakorkoli zabrisati pečat duševnosti slovenske žene, kije bil vso doslej — kakor pri vseh katoliških narodih' ;— izrazito verski. To je prirediteljicam le v čast, kakor je v čast slovenskim redovnicam hi drugim katoliško opredeljenim krogom, da so na razstavi sodelovali in doprinesli do njenega celotnega slovenskega značaja.
Aranžma razstave — zamisel akad. slikarke Heleno Vurnikove — je odličen; čle-novit, pa vendar sistematičen in pregleden; Takoj ob vhodu dobiš za 25 Din že omenjeno brošuro »Slovenska žena«, ki jo je uredila ga. Minka Govekarjeva in »jo bistveni del razstave«. O njej spotoma in ob koncu več.
Mimo žive cvetlične preproge se obrne-too naravnost v ospredje. ,Tu najdemo pred-vsem sliki dveh žena, ki sta uvedli slovensko ženstvo v javnost: Marija Murnikova-Horakova in »Visoška gospa« Franja Tavčarjeva. Njuno delo je še živo med nami in ga ui treba posebej navajati. — Dalje se vrste slike ostalih slovenskih narodnih, karitativ-nih in kulturnih delavk in umetnic, spodaj pa je po strokah razvrščena slovenska ženska književnost od prvih početkov do danes. Vsekakor ne izčrpno in velja prav posebno za ta oddelek, da je nujni del razstave brošura »SI. žena«, ki jo bistveno izpopolnuje. Tako najdemo v brošuri zabeležene vse slovenske žene. ki so prešle v zgodovino, med drugimi
sv. Hemo, izv, Hildegardo in druge, ki so se udejstvfivsle, v splošni blagor, j n .zidale, cerkve in bolnišnice. Iz kasnejše in nove-dobe navaja . nied. dragimi Terezija 'Rbaftianovo, poštarico, v Zagorju na Notranjskem, kj je bila ob lftkoti I. 1817. hraniteljica revežev.; potem. Jcšipirio HoČevarjevo, TerežitfO Jenkovo, dobroInico zlasti, beguncev in ujetnikov, Milko Moukovčevo iz Trsta-in .'Ano'Dimnike vo; pogrešamo Marije Koširjeve in mnogih dragih, Iti sicer niso delile iz svojega, ker pač niso imele, a katerih delo je na karija-tivnem. polju ustvarjalo čuda.
O, sposobnosti in samostojnosti slovenske žene v gospodinjstvu priča dejstvo, da si ni veliko izposojala ii. tčstvarne tuje literature, marveč si je z razvojem našega gospodarstva in -kulture., sproti sama ustvarjala potrebne knjige. Prvo slovensko kuharsko knjigo je spisal sicer Valentin Vodnik, toda že 1. 1868. je-izgla druga slovenska kuharska knjiga: Magdalene Pleiv/eisove-Knafelčeve, ki je doživela štiri ponatise. Kar so potem 'od devetdeseti!! let do danes ustvarile V gospodinjskem slovstvu Slovenke: S. M; Lidvina Pur-gaj3va,_ soustanoviteljica in duša se ' danes najboljšega jugoslovanskega gospodinjskega šol. zavoda; dalje M. Luitgarda Rihar, ustvarjajoča voditeljica gospodinjske šole pri uršu-linkah v Ljubljani, S. Felicita Kal.nšek in pa gospa.Minka Govekarjeva, se more kosati po vsebini in zunanji opremi z najboljšimi lo-styan»:mi deli drugih narodav. Tudi o žen-skih ročnih delih, krojenju in šivanju so izšla samostojna dela (Stampfijeva, Ranzen-bergo-va, Martelančeva). Temu se pridružujejo nešteti članki, notice, navodila, ki so 'zšli v raznih slovenskih gospodinjskih listih, prilogah in drugih publikacijah izpod peres kakor čebelice pridnih naših žena in deklet: Ee^etOve, Remčeve, Govekarjeve in mnogo drugih.
V početku leposlovne ženske književno, sti se neminljivo sveti Ozvezdje: Turnograj-ska, Pes i ako va in Pajkova; njihova dela in spominki so na razstavi žal le skromno zbrani, todfe brošura izpopolnuje mnogo vrzeli. — Zanimivo je, kako v poznejši dobi, ko se izprerninja socialni ustroj, in uveljavlja demo. .lrračija, preide-pero iz rok. slovenskih aristo-kratk V rOklej nadal-jšnih žena Širokih ljudskih vrst. ftajznamenitej?? 'pO'^• StevtJtr -svojih del in svOji- močni, izrazito umetniški Osel)-' nosti je nedvomno Zofka Kvedrova. Na razstavi je zastopana z 11 zvezki svojih del; a to je l,e del njenega pisateljskega ustvarjanja, saj je napisala poleg tega Še nešteto podlistkov in člankov v jugoslovanskih, čeških in nemških revijah in listih. V »Ženskem Svetu« -odnosno iJugosl. Ženic, (1917. do 1921.) je ustvarila sijajno žensko revijo, kakoršne nimajo "niti veliki narodi; med so-trudniki so bili tudi katoliški prelati (list j? pogumno zastopal pacifistično misel). Kljub
kulturna struja sama vzdrževati večji ženski list, T-rst pa so — nevtralna tla! Res je pa tudi, da so tržaške Slovenke posebno podjetne, energične in spretne in — solidarne. To ustvarja čuda:
Naše gledališke umetnico in glasbenice
nas ponos in nAša slava! Nigrinova, Borštnikova, Polakova — -pionirke jugoslovanske federacije! DsnilOva, prva slovetiska umetnica, ki je našla pot do bratov v Ameriki, da med njuni dvigne domačo dramatsko umetnost, Lovsetova-Koblerjeva, kf nosita slovensko pesem med brate ln sosede, ljubljenki našega glasbenega občinama. Kako velika je bila ljubezen" teh žena do umeiuosti, kako močna njihova volja, da so so — nekatere takorekoč iz nič — dvignile na svojo višino! In vi-sta se nadaljnjo s Šaričevo, Marijo Vero, Juvnnovo, da omenimo samo nekatere. Pa še smo dali glasbenih in igralskih talentov tu. jirii, ki se z njimi ponaša.
V umetnostnem oddelku zro na nas z velikih portretov resni, značilni obrazi redovnic, kakor se na tej razstavi sploh ne moreš izognili redovnicam pa se obrni sem ali t je... Med 74 slikami in drugimi predmeti (porcelan, prapori),, ki so tu razstavljeni, či-taš domalega vsa imena slovenskih upodabljajočih umetnic, posebno iz starejše dobe: La-ngusove, Strusove, Oblakove, Sltedlove, Zupanove, Kobilčeve, Strnenove, treh Šant-levih, Sodnikove - Zupančeve, Vurnikove, Mladičeve; vendar oddelek Hiti od daleč n® daje prave slike o ceni naših slikaric — kiparstvo sploh ni zastopano. Pomembnejših del novejših umetnic sploh ne najdemo na razstavi. To je pa povsem nmljivo, saj se v danem okviru ne more hoteti prirediti umetnostna razstava, marveč se je.treba zadovoljiti z markacijo.
Dragocena je zbirka starin in drugih čudovitih ročnih del, ki so jih iz svojih zalog razstavile ljubljanske in škofjeloške uršulin-ke. V samostanih je bila umetnost od nekdaj doma.
Miza z velikimi folianti — slovenska slepčevska knjižnica! V- njej so zastopana najboljša dela naših književnikov — 21 knjig, 3 knjige so nabožne vsebine, 1 gospodarske. Vsa ta dela so črko za črko prenesle v Braillovo pismo požrtvovalne sloSrenske učiteljice in druge žene ter odprle našim bednim slepcem vrata v čudolepi duševni svet najboljših naših umetnikov. Pobudo za knjižnico je dala učiteljica slepih Klara Vrhunčeva, izvršila pa je zamisel prof. Skabernetova, načelnica ku-ratorija za slepce v Ljubljani. Pač eden najlepših spomenikov ljubezni in dobrote, plemenite kultumosti slovenske žene. — Izredno se izplača čitati tudi lastnoročne avtorizacije naših književnikov za izdajo v Braillovem črkopisu; Cankarjevo pismo n. pr. je kakor zubelj ljubezni in usmiljenja do nesrečnikov. »Vaše delo Vam bo plačal Bog...« veli na koncu gdč. Skabernetovi.
^Osvoboditev žene je v delu nje same,'« čitam na rdečem traku... To je oddelek Zveze delavskih žen in deklet. »Ženski List«, Be1)Jova :>£eua in socializem r v hrvatskem prevodu in nemškem izvirniku, fotografije Etbina in Ade Kristan, Ružene Kristan in Bebla, nekaj statistike in revolucija z zahtevami marksističnega delavskega ženstva.- To
vsemu pft njen list med jugoslovanskim žen-slvom ni našel tolikega odmeva, da bi se j je vse. Komentar dobim v zadnji številki »Z.
bil mogel vzdržati. V rokopisu ima Zofka pač še marsikaj, posebno pa svoje spomina, ki bodo nedvomno izredno zanimivi; saj je imela stike z največjimi ljudmi svoje dobe, ne samo med Slovenci, marveč tudi med Srbi hi Hrvati in zlasti tudi med Čehi, ki jo po-prnvici štejejo med svoje. Zofkino življenje je bilo tako bogato, zanimivo in samostojno, kakor doslej še nobene Slovenke: zrasla ie
L.«, ki mi ga prijazno ponudi navzoča zastopnica Z. D. Ž. D. Pravično se mi zdi, da ga kratko zabeležim: -.-Delavske ženo žal na moremo razstaviti materijelno dragocenih umetnin, ker mnoge nismo bile tako srečne, da bi bile dobile za to teoretično podlago. Niti nimamo sredstev ne časa, da bi jih izvršile. Me smo si morale že v zgodnji mladosti služili svoj kruh kot delavke aH služkinje.
No moremo razstaviti praktičnih, modemiK predmetov; ki bi nam lajšali delo v našem gospodinjstvu, ker si še najpotrebnejše in najprimiiivnejše gospodinjsko orodjo težko kupimo. Lahko se pa ponašamo z velika umetnostjo, da s skromnimi našimi dohodki hranimo in vzdržujemo svoje družine... Lah-ko se ponašamo, da je ogromen del vseh domačih izdelkov, ki jih vsako leto razkazuje ljubljanski velesejem, delo ženske delavke. Skoraj ni industrijske panoge, kjer ne bi žena delavka dokazala svoje zmožnosti. Tudi rudo in premog močijo znojne kaplje žene-delavke... Pri poljedelstvu in živinoreji se muči od rane zore do pozne noči kmečka žena delavka... »Zveza delavskih žen in de-klet« pa more razstaviti le svoje organizacijsko delo, ki priča, da tudi žena delavka nočo zaostajati v duševni zmožnosti za moškimi,« —• Ali naj še povem, nad čem sta se pritoževali navzoči zastopnici ZDZD.? Nočem, ker naj v teh vrsticah nič ne kali sestrske solidarnosti slovenskega ženstva, ki se je na tej razstavi ipak tako lepo uveljavila.
Slovensko žensko šolstvo po današnjem stanju nam predočujejo tabele, a natančen pregled njegovega razvoja od pajskromnejših početi, o v koncem 18. Stoletja do današnjo ogledne višine dobimo v brošuri (str. 233 do 240 odnos. 250). Na prvi pogled udari v oči, kako ogromen delež so imele in še imajo na našem ženskem šolstvu, splošnem in gospodinjskem, redovnice: uršulinke, šolske sestre in usmiljenke. Slep bi moral biti, kdor bi hotel misliti na to, da se ti "isti, zanesljivi viri slovenske ženske vzgoje in izobrazbe zasujejo. — Razstavljajo: kmetijsko-gospodinjska šola v Marijanišču, Mladika, Vesiu* (Maribor) i. dr.
Med dobrodelnimi ustanovami, pri katerih iniciativno sodelujejo ženske, se je vde-ležil razstave Zavod za 60c. hig. zaščito deco v Ljubljani; razstavil je otroško posteljico ■s vso opremo in tabelarni pregled svojega ustroja z Vsemi pododdolki. Poleg najdemo tabelo o bolniški strežbi v Sloveniji, ki jo oskrbujejo doslej izključno redovnice: v 28 zavodih deluje 619 usmiljenih sestra. Lepo je, da ta prva slovenska ženska razstava ni pozabila niti prvih slovenskih misijouark n® Daljnem Vzhodu...
Ženski šport zastopajo poleg »Atene« r sestrski slogi planinke, Sokolice, Orlice, skav-tinje.
Ženska ročna dela razstavljajo- razni zavodi, šole, društva in zasebniki (Lapajne); državni osred. zavod za žensko oljrt je v posebnem oddelku razstavil dovršene primere klekl.janih, fi let skih in raznih drugih ročnih del.
Narodne noše zavzemajo dva oddelka irt so zastopane polnoštevilno. — Toplo se doj-mi pogled na pristno opremljen stari slovenski dom, z veseljem sežeš po ,>malih kruh-kih*-, ki so jih fca to priliko spekle ljubljanske in -škofjeloške uršulinke.
V ostalih oddelkih razstavljajo razne slovenske obrtnice in trgovke: Šarčeva, Ale-šovčeva, Franzlova i. dr.
Taka je torej v površnih potezah prva slovenska ženska razstava. Pomanjkljiva in nepopolna v marsičem, a na splošno vendar zvest izraz slovenske žene.
Prava zlata jama podatkov o žitju in snovanju slovenske žene v zgodovinski dobi do današnjega dne pa je že večkrat omenjena knjiga i Slovenska žena«. Tu je na 274 straneh zbranega toliko dragocenega -materijala o udejstvovauju slovenske žene v vsem našem narodnem življenju, v naši civilizaciji in kulturi, da gre gospej Minki Govekarjevi, ki je dala pobudo za celo stvar, ki je delo organizirala in knjigo uredila in deloma spisala, nevenljiva zasluga. To brez pridržka priznamo kljub temu, da brošura ne varuj$ vselej stroge nepristranosti. (Le mimogrede opozarjam na opazko gdč. Štebijeve na str. 182., da so organizacije krščanskega svetovnega naziranja »več ali manj v tesni zvezi z udej-stvovanjem politične stranke« (SLS) in da spadajo zato v poseben oddelek, torej izven okvira drugih Žen. organizacij. To pač ni pravično; saj so gotovo tudi ženske organizacije nasprotnega svetovnega naziranja vsaj tako privržene svojim političnim strankam, kot so krščanske svoji. Obojestranska popolna iskrenost je tu edino na mestu in obenem najboljša pot za sporazum v skupnih stvareh.) Kakor pravi urednica sama v predgovoru, snov ni niti izčrpna niti znanstveno obdelana. Kljub temu mora vsak priznati, da je brošura dragocena pridobitev naše kulturne zgodovine. Saj bistveno izpopolnuje našo dosedanjo književno zgodovino in vsebuje v glavnem vse, kar se tiče udejstvovanja slovenske žene v narodnem gibanju in obrambi, v umetnosti in znanosti, v splošnem in gospodinjskem šolstvu, na človekoljubnem in socialnem poprišču, v trgovini in obrti, doma in na tujem. Mnogo tega, kar je tu zbranega, bi se bilo v par desetletjih popolnoma pozahilo in za vedno izgubilo, tako pa je sedaj oteto. Izmed sotnldnic ge. Govekarjeve pri spisovanju brošure naj jih omenim samo par; Alojzija Stebijeva, Ema Pečetova, Vida Dobova, Mila Dobova, Janja Miklavči-Čeva i. dr.
»Slovenska žena« jo trajen spomenik naše kulture, časten za žene kakor za celoto, saj potrjuje, kar je ugotovil dr. Mantuani v svoji uvodni razpravi: da jc bilo na slovenskem ozemlju stališče žene vedno častno«-. ;
)
Moda
misli koj, da bo to tudi zate lepo iu prav. Brž se osmešiš vedno, če se slepo zaženeš za modo, pa bodisi za krojem obleke ali gotovim načinom kake frizure.
Isto velja o klobukih. Ze dolgo ni bilo toliko različnih oblik klobukov modernih, kakor so sedaj. K enostavnim in temnejšim
KAJ JE ŠE MODERNO?
IBao le obleke, da bi rekli o njih, da so moderne. Imamo še različne druge drobnarije, bi segajo tudi v področje mode. Tako mola ustrezati moderni črti obleke tudi vse drugo, kar imaš pri sebi, n. pr. torbica, klobuk, dežnik, rokavice, nogavice in čevlji. Prav v teh drobnarijah je največ finese in modernosti in ženska roka je v njih najbolj vidna. V drobnarijah se izkaže, koliko okusa ima in koliko čata za oblike in barve, da se vse lepo sklada 8 krojem obleke in da barve ne kričijo, tem-
več so enotno zaokrožene v lepo, moderno m okusno celoto.
Predvsem spada v to podro&je mode n o -šnja las ali frizura. Ni vseeno, kakšna si v glavo. Če so kratko ostriženi lasje moderni, če so moderne tako zvane moške glave ali so lasje malo daljši, premisliti moraš vedno, kaj pristfjja tvojemu obrazu. Kar jo lepo za droben, podolgovat obrazek, b* bo pristojalo močnejšemu, rdečemu licu. Čfc vidifi dekletce, ki ji lepo pristoja frizura po načtrni moških, ne
oblekam pristojajo majhni, preprosti klobučki; k večernim in bolj okrašenim, lahnim oblekam pa nosiš večje klobuke ali široke slamnike s pentljami ali kako rožo.
Ročna torbica je pri kostimu in plašču iz usnja, pri toaletah pa iz vezenine in čipk. Celo dežniki imajo v oblikah svojo besedo pri različnih oblekah in so zdaj take zdaj druge barve. Isto velja o rokavicah in n o g a v i c a h in kopalnih oblekah. Vse ima svoj prav in vedno je res, >da vse ni za vse«. Moderno je, da se rokavice, nogavice in čevlji in torbica skladajo z ozirom na snov, ki so napravljeni iz nje, kakor tudi v pogledu na barve. Za vse tako je treba seveda precej časa in denarja.
Zempri z vezeninami iz svile so tudi zelo moderni. Prav svojevrstni so motivi z ročno slikarijo, ki jo napraviš na platno ali sirovo svilo. Take vrste žempre vidiš na pričujoči skici.
Uživajte čajno masio »Jagoda«
V pojasnilo.
V tukajšnjem časopisju je bila objavljena notica, da je internacionalna razstava v Rimu podelila cvetličarni v Prešernovi ulici, g. Fani Hvala, veliko diplomo, zlato medaljo in »Grand Targo d'Onore« za njeno izredno lepo, okusno razstavljeno in priznano cvetličarno. Da pa bo javnost obveščena, kako se lahko kupi taka diploma in vse drugo priznanje, naj služi sledeče: V Rimu se vrši vzorčni velesejem, za katerega propagira v Jugoslaviji neki vpokojeni častnik. Slednji je obiskal vse tuk. cvetličarne in jih prigovarjal, da naj iztožijo v tem velesejmu, če drugega ne, vsaj fotografijo svojih cvetličarn proti plačilu 400 lir. Ker izmed podpisanih ni hotel nikdo zaslužiti si proti plačilu imenovanih odlikovanj, posebno ker si že iz nacionanih ozirov ne želijo tujega odlikovanja, smo podpisani kratkomalo odklonili večkratno prigovarjanje in vsiljevanje takega odlikovanja. Ker g. Fani Hvala nima niti lastne vrinarije, niti ni strok, izučena vrtnarica ali cvetličarka, dvomimo, da bi na vzorčnem velesejmu, odnosno na »Internacionalni razstavi« v Rimu »izredno lepo in okusno razstavila« svoje produkte in bila vsled tega »splošno priznana cvetličarna«. - Originalni pogoji nakupa diplom so na razpolago pri enemu izmed podpisanih. — Ljubljana, 2. julija 1926,
F, Herzmansky, Franja Korsika, Ant. Bajec, Pavel Šimenc.
■1
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica Din 1'50 a)! vsaka beseda 50 par. Naj-manjši Din. Oglasi nad devet vr*tic se računajo riie. Za odgovor znamko!
POSTREZNICO
I« cel dan — za pomoč r gospodinjstvu — takoj •prejmera. - Naslov pota uprava lista št. 4621.
Delavci!
Služba v tovarni Vam je zagotovljena, če se udeležite z najmanj 10.000 Din. - Denar se dvigne lahko poljubno, ako bi služba ne odgovarjala. -Za vplačani znesek se dobijo delnice. - Ponudbe pod: »Edino podjetje v Jugoslaviji« upravi.
Trgov, vajenca
zdravega in poštenega, z 2 gimn. razr., ali tem odgovarjajočo šolo, sprejmem. - Viktor ŠOBER, špecer. trgovina - Ljubljana, Sv. Jakoba trg 4.
Knjigovod ja - bilancist
samostojen, išče za eno do dve uri popoldne postranske službe proti majhni odškodnini. Sprejme tudi vpeljavo knjigovodstva. - Cenj. ponudbe upravi lista pod: »Samostojen«.
A.K VDEMIK želi za dol)" počitnic (S mesce) kakršnekoli službo v Mariboru. -Pomrlbe podružnici Slovenec Maribor pod zanesljiv.
Mesarski
pomočnik
sprejme takoj. — Jos. MUSAR, mesar, Ljubljana, Šolski drevored.
VAJENEC »e sprejme. — L. M. Keker sinova, Pn-
harjeva ulica 3, kleparslvo. LJvhljaim.___JJ^'
DEKLE Z DEŽELE
stara 19 let, ki zna šivati in je vajena vseh hišnih del, popolnoma zanesljiva, želi službe v boljši hiši ali trgovini. Naslov pove uprava pod štev. 4613.
ABSOLVENTINJA
dvorazred. trg. šole, vešča ital. in franc. jezika, išče službo. Gre tudi na deželo. — Ponudbe pod: »Vestnost«.
TRGOVSKI UČENEC
s dobrim šol. spričevalom, kaleri ima res veselje ilo trgovine mešan, hlnprn. se •prejme pri tvrdki IVAN »n.IvrlT. Mnvi.Blffrnilpp. — Prednost imajo oni, kateri ko dovršili z dobrim uspehom 2 razreda uiežč. šole.
Poštena DEKLICA
išče mesta učenke pri Šivilji. - Naslov v upravi «Slo-Tcnca« pod St. 4Wfl.
▼ Belgiji.
Inžencrski diplom v dveh in treh letih. Odd. za elektrotehniko, elektrcmehani-ko, metalurgijo. - Kemija, avto, aero. Železno- in betonsko stavbarstvo, koloni-jale. trgovina, industrija. Dnevni in večerni inž. kur-zi. - RevnejSi dijaki dobe delo. 580 belg. frankov. Prospekti zastonj. — Pisma v vseh jezikih: Instltnt Supc-rlenr technlque Scrvlce »A. O.c Brd. Constitution, 25 Liege (Belgija).	4023
Inžener lahko postanete
(Inž. elektr. metalurg, kem. industr. trgov, itd.) (tudi pripravlj. oddelki) ne da izpremenite stanovanje, pismeno, po moder, hitri, iz-borni metodi. Preizkušnje in diplome v VaSi domo-vini. Prospekte v vseh jezikih: Departcincnt tcchnl-<|UC »A. G.« Brd. Constitution, 25 Liege — (Belgija).
Trgov, pomočnica
z dežele želi premeniti mesto. Nastop takoj ah po dogovoru. - Ponudba upravi »Slovenca« pod šifro: »Vestna« št. 4490.
Trgov, pomočnik
mlad, mannfakhirisi, išče mesto trnov, pomočnika. - Ponudbe upravi lista pod »Pošten« št. 4571.
"Weneč~
se sprejme za tapetniško obrt s takojšnjo plačo pri Franc Sajnvlc, tapetnlk. Poljanska cesta 15. 4495
Primarij
dr. Emil Watzke
y Celju,
po povratku s študijskega potovanja
zopet ordinira.
Nudimo za takoj cirka 6 vagonov neobroblje.nl h
HRASTOVIH PLOHOV
9, 11, 13 em, dva vagona P.iriaerjev 27, 41, 54 mm od 1 m naprej, dva vagona Donel n v 41 mm. 1.33 in 1.50 m dolge, vse I. in II. vrsto. - Parn« žaga ZORA, d, z o. z. v Crnomlla.
Dvonadstropna HIŠA
z dvoriščem in vrtom v sredini mesta jc naprodaj. Naslov v upravi pod 4627.
Car. uradnik skladiščnik s polno ponzijo, išče mesta
SKLADIŠČNIKA
Ponudbe na upravo pod šifro Skladiščnik.
Dve stanovanji v vili
vsako s kuhinjo, pritek-linami, vrtom, souporabo kopalnice in pralnice, eno z dvema sobam,a, drugo s tremi sobami, odda takoj ob Dunajski cesti na Brinju Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova cesta.
Mlekarske aparate
nove, nerabljene, »Alfa Separator« proda ceno Jnraj Švear, Mala Gorica, p. Petrinja. 4593
Svetovna panorama Maribor, Slovenska ul. 15. Do 5. julija t. 1.
BOZEN-JUŽNI TIROL
Krasne, lepe slike.
Svarilo.
Tem polom svarim vsakogar, ki l>? govoril ali razširjal neresnične vesti o moji ženi in sinu. Prof i vsakomur bom sodnijsko postopal.
Pavel Radežič,
GOSPOD
SREDNJIH LET
trg. naobražen, s šolsko prednaobrazbo, večlet. pisarniško prakso, s finim nastopom ter vsestransko uporaben, išče primerne namestitve. Vešč je tudi ekonomije ter trgovine z vinom in žganjem. - Ponudbe upravi lista pod: »Samostojen delavec 36«.
PRODAM
MOTORNO KOLO 3 y, HP
Harley elektromodel 1926 tahometer amperemeter, električna razsvetljava — socius-sedež, prtljažni torbici, voženo samo loco kilometer, najboljše ohranjeno, per cassa, zaedno z enolet. zavarovanjem. -Ponudbe: Ljubljana, poštni predal 161.	4601
SHELL, special-auto-olje ca. 150 kg
se proda po Izdatno znižani ceni radi prodaje avtomobila, lndi v manjših množinah. Vprašati Pnhar jeva Ulica 14, IT. nad. za Narodnim domom. 4520
rte plača nič carine zato tako nizke cene
S 68
sivi *jff Din I*
Naprodaj 2 sliki
Srce Jezusovo in Marijino, oljnate barve na platno, v velikosti 75 X 96, z okvirjem, primerno za cerkev, ter 1 Marijin kip »Vnebovzetje«, velik 77 cm, primeren za kongre-gacijske dvorane. Poizve se v upravi »S'ovenca« pod Stev. 4555.
Drino lepa, mlada, in rolUa mladiči volčje pasme naprodaj na Martinovi cesti štev. 30 — Ljubljana.	4500
X it« »ti t	t
I Mehanično ismefno vezenje E
>1 zastorov. pregrinjal, perila, monogramov, oblek Itd., £ >i fino belo in barvastoentlan je.ažurlranje, predtiskanje IV
NaieK & Mitoeš, L?uS>l]ana £
3	Dalmatinovo ulica Stev. 13 j;
Edinobrezkonknrenčno podjetje,najfinejša Izvršitev, fif y,	najnižje cene ln najkulantnejša postrežba,
Dieselmotorje
v montiranje in v popravo sprejme Franc TO-MEC, Stari trg - Rakek.
Dospeli so tudi najmodernejši rožnati ševro (Rosenholz) in bes (Baige)
GOSTILNO ▼ najem
oddam. Gostilna leži ob glavni in prometni cesti, par minut od žel. postaje. Zraven tudi majhen lokal, pripraven za trgovino, na željo tudi na razpolago. - Ponudbe pod: »Gostilna« upravi lista, oziroma naslov se izve v upravi Itev. 4622.
Prodam rabljeno, pocink.
BODEČO ŽICO.
Naslov se izve v uprav-niitvu pod številko 4175.
J
Ljubljana, Krekov trs si. 10.
nasproti Meslnega doma
Za trpežnost in prvovrstno kakovost se jamči 1 Pismena naročila se takoj in najveslnejše izvršujejo. Razpošilja se trikrat na dan po poštnem povzetju. Za neugojajoče se povrne denar nazaj Dnle se tudi nn obroke.
Moška kolesa
šivalne stroje, zlatnino in srebrnino dobite najceneje v razprod. trgovini
JOS. ŠELOVIN - ČUDEN, Ljubljana, Mestni trg 13.
Ne zamudite prilike!
KUPI SE KNJIŽICA
Mali Peterček, obhajilni apostol, - Prinesite, prosim, Streliška ulica 24.
KROJNA ŠOLA
Ljubljana, Stari trg 19.
12. julija pričetek novega tečaja za krojače, šivilje in nešivilje. Izdelovanje krojev po meri. Izdaja slovenskih modnih listov s priloženim slovenskim poukom.	4552
Soliden
upokojenec
išče stanovanje
oziroma vso oskrbo
najraje pri kaki mirni, dobrosrčni upokojenki ali vdovi s prostornim stanovanjem. Nekaj mobilijc ima sam. — Pism. ponudbe pod naslovom: »UPOKOJENEC« sprejema iz prijaznosti Trafika v Gosposki ulici, naspr. banke »Slavije«.	4599
Obvestilo.
Podpisana izjavljam, da nisem plačnica dolgov, ki bi jih katerikoli napravil na moje ime ter ne priznam istih. - Vič - Rožna dolina, 3. junija 1926. — Josipina Švarcman, hišna posestnica,	4591
Celo življenje traja, — v par letih se izplača
WECK-ova
priprava za vkuhavanjc I- Tovarn, zaloga: FRUC-' TUS, Ljubljana, Krekov i trg 10. - Tudi na obrokel
HIŠO V CELJU
prodam zaradi smrti svojega sina na Kralja Petra cesti 19. V hiši jc dolgo let vpeljana pekarija in trgovina ter pripravna za vsak veleobrat. Hiša stoji na naj promet nej sij ulici, na voglu, ima fronto na tri uliee in je enonadstrop-na. Stanovanje in velika skladišča takoj na razpolago. — Ivanka Vošnjak.
Premog - Drva
ILIRIJA, Kralja Petra trg 8. Telefon 220.
Svarim ajggg
Vožarski pot 3, da takoj preneha z lažmi, katere mi je predbacivala. V nasprotnem slučaju sem primorana, sodnijsko postopati. - Marija Kathern.
„M ATA"
Glav. zaioga Maribor, Slovenska ulica štev. 12.
I nlral ZNOVA JE LUIU1I. ZNIŽANA najemnina za lep po-Pokojninskega zavoda v LJubljani, Gledališka ol. Lokal sestoji iz dveh poslovnih prostorov, ki se oddasta tudi posamič, K enemu pada tudi stranska soba.	1568
Prodam:
ledne omare za pivo in jedila, okrogle vrtne mize, omare za obleko, nočne omare, postelje z žimnicami,' 1 dinamo z enakomernim tokom, 3K HP, 1 težak voz za par konj i širokimi kolesi. -Simon Praprotnik, Ljubljana, Jenkova ul. 7.
Iščem dobro idočo
GOSTILNO
v najem ali na račun, t
mestu ali na deželi. Prevzamem oktobra ali novembra t. 1. Ponudbe s pogoji je poslati na upr. »Slovenca« pod »Osebna pravica« št. 4408.
Proda se
vsled smrti polkovnik« Puteany-ja v gradu Tivoli L nadstropje levo, jedilnica (barok), spalnica (barok in renaisan-ce), jedilni servisi, stekleni servisi, razne ure in več drugih predmetov. — Pogleda in kupi se islotam	4345
šfampslje
S. PETAN, Maribor.
Nasproti glav. kolodvora,
Sisek
prloroca b o IJ { •.
ptamburice, n, llture, strune, soli- In v;e potrebifine 21 Vsa glasbili
gSgvSFSSj Odlikovan na pariški cen ki iranku. runam
črno in sivo oddaja FRAN POGAČNIK, LJUBLJANA, Dunajska ccsta štev. 36.
INŠTRUKTOR-" REALEC
fi. ali 7. razreda, stanujoi v Ljubljani, se sprejme takoj čez počitnice 2 do 3 ure na teden k dijaku III. razreda realke za ponav-ljalni izpit čez matematiko in francoščino. Ponudb« z zahtevo honorarja od uro, je nasloviti na upravni-Sivo tega lista pod šifro INŠTRUKTOR štev. 455G,
Strojno mizarstvo '.n pogrebno podjetje
M. GOGALA
na Bledu.
Izvršuje solidno in iz zanesljivo prvovrstnega su-lnga lesa z večletno garancijo, pohištvo, portalc, izložbena okna, vrata H<1 Špecijalna tvornica za izdelavo mrtvaških krst. Zahtevajte oferte. 4359
^jflkfll kupuje poljedelec prvovrstne stroje, kakor: Deering kosilni-««, obračalnike za seno, miatilniee, čistilnice, trijerje, vratila, sla-moreimee, stiskalnice za seno in sadje, sadne mline, brzoparilnike, robkače za koruzo, reporeznice in posnemalnike za mleko, vodne in gnojnične Črpalke Ltd.
tako rad pri tvrdki
Fr. Stopica v Ljubljani?
Gotovo zato,
ker je to edina dom a? a tvrdka, ki ima te vrste blago, ki je za naše kraje preizkušeno, vedno po nizkih cenah v zalogi.
Smodnik — Kamniktit — in druga razstreljiva.
Nakup starega železa in kovin. Traverze. Cement in vsa železnina.
Popolnoma varno naložile svoj denar v
! zajemni posolllnid
v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge se obrestujejo
najugodnejše.
Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d, — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
ICopalfte hlače,
otroške majce, mrežaste, modne srajc«! kravate, nogavice v raznih barvah, dokoleniee, palice, nahrbtnike, čipke, dišeče milo, potrebščine za krojate, iivilje in Čevljarje. Najnižje cene!
IOSIP PETEUNC, LJUBLJANA
OB VODI BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA
»PRI SOLNCU«
K. WIDMAYER Pogačarjev trg (za vodo)
Perilo, opreme za neveste in novorojenčke, ab-tahi (peče). Vse vrste pletenin lastne tovarne. Na debelo posebne cene
Umetno cvetje
in LISTJE, umetne vence ter Šopke, nagrobne vence itd. si lahko ogledate na razstavi v paviljonu »E« 18—20 »Cvetličarna PODČETRTEK« — lastnik Rado Pregrad. Spccialiteta: Mirtni ven-4489
lastnega izdelka, različni bencin motorji, posamezne dele za poljedelske stroje ter popravila istih izvršuje po konkurenčnih cenah
ANTON KREMŽAR
Šent Vid nad Ljubljano.
Volna .„ bombaž
za strojno pletenje in za vsakovrstna ročr-a dela se dobi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri
KAREL PRELOGU,
Ljubljana, Gosposka uL 3 Stari trii *t< 12
»Gertnanova« zdravilna ŽIVLJENSKA ESENCA
se NAJUSPEŠNEJE rabi:
1. Pri vseh boleznih želodca, kakor: slaba prebava, pomanjkanje teka, napetost, pehanje, zgaga, pri omeillevici, glavobolu, krču, zaprtju, hemoroidih (zlati žili). — 2. Cisti pokvarjeno kri in odstranjuje iz nje vse nečiste sokove, napravi zopet dober tek in voljo za jesti, da se tako telo zopet ojači. — 3. Po premnogi, premastni in pretežki jedi pomaga naravni prebavi želodca, tako, da je nepotreben vsak prašek ali sol za prebavo. Zdravilo je le tedaj pravo, če je ua vsaki steklenici in na vsakem omotu tiskano: Ljekarna «K crnom orla« K. GEHMANNA u BELO-V A RTI. — Zato zahtevajte samo pravo .Germanovo« življensko esenco. 4291
liiKafillsar
urar
se je preselil iz Kopitarjeva ulice na
Dunaisho c. 12.
Dvokolesa znamk Tribuna Diamant, Favor, Styria, Frera, Bianchi, Champion, Record, Prezesion, Leg-tiano v zalogi, pnevmatika najfinejše vrste Dunlop, Michelin, Pirelli itd. Najnovejši modeli in najnižje cene. Ceniki franko, prodaja na obroke.
F. BAT.TE L, Ljubljana
Karlovska cesta štev. 4
Prometno KAVARNO
In SLAŠČIČARNO s stanovanjem o d <1 a m takoj v najem. Ponudbe strokovn-njakov pod: .Stalna eksistenca. 4475 na upravo.
Mlekarna
na Gorenjskem nudi prvovrstno čajno maslo, odlikovano na II. mestu, zanesljivemu odjemalcu. Tedenska množina do 30 kg - ali po donovoru po dnevni ceni. Poizve se v upravi pod šf. 4554.
NABAVLJALNA ZADRUGA USLUŽBEN-CEV DRŽAVNIH ŽELEZNIC V SLOVENIJI R. Z. Z O, Z.
RAZPISUJE:
STAVBENA DELA ZA RAZŠIRJAVO SVOJEGA SKLADIŠČA.
Načrti in stavbeni pogoji so interesentom na vpogled od 4. julija naprej dnevno od 8. do 12. in od 15. do 18. ure v prostorih nabavljalne zadruge v Šiški. Izvodi stanejo po 100 dinarjev.
Pismene ponudbe je vložiti v zaprtih kuvertah do sobote, 10. julija do 12. ure.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani?
DOMAČI VRT
Kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo
Priredil M. iumek
Cena Din 33"—, vezano Din 40'— Sprejme se
15 dobrih zidarjev
za ometavanje notranjih prostorov in fasad pri gradbi MESTNE KLAVNICE.
Edino najboljši šivalni str© i in kofesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
IOS. PETEliKCU
Najnižje .cene! GriSzner,.&dler Tudi na obroke! LJUBLJANA, blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
Popravlja
vse bJeh - instrumente. telov.rogove, hitro in precizno ter preglašuje tvrdka
Alfo: z Breznik
delav. elekt. obr. Lubljana, Mestni trg 3 poleg magistrata Stare instrumente jemlie v zameno, event. se odkupijo
m
PRODAJAM najceneje vseh vrst "»C
kce, oi omane, divane
Vsakovrstno
zlito tapefe
po najvišjih cenah erne, juvellr, Ljubljana Woliova ulica štev. 3
			
mm||		.^V^SA&k ' -	: | . II
POSOJILNICA V GORNJI RADGONI,
r. z. z n, z. naznanja pretužno vest, da je v sredo 30. junija ob 3. uri zjutraj nenadoma umrl njen dolgoletni načelnik in neumorni narodni delavec, velečastiti gospod
ANTON KOCBEK
duhovni svetnik, župnik itd.
Njegovo prezgodnjo smrt obžalujemo, za njegovo vzorno in nesebično delo pa mu naj dodeli Vsemogočni zasluženo plačilo. Blag mu spomin!
V Gornji Radgoni, 30. junija 1926.

in izvršujem vsa v to stroko spadajoča popravila točno in solidno. V zalogi vedno vseh vrst ŽIMA.
FRANC JAGER
tapetnik, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 27.
hojo ima in polno torbo denarja
prihrani vsak. kdor kupuje če v	. .„,,..„, _ .. „„
ije v veletrgovin. ti. UMEGKI, Celiš St. 18
Lastni izdelek, kakor tudi izdelek najslovitejših tu-in inozemskih tvornic. Cene silno znižane: moški ali ženski iz kravine 150, iz teletine 155. iz boksa 185. nizki iz boksa 175, iz ševr. 205, iz laka 270, otroški iz koziue 30, iz teletine 41, iz boksa 60 Din. Vzorci od razne mannfakture sepošljejo v pogled, ilustrirani cenik z čez 1000 slikami pa zastonj. Kdor pride vlakom, dobi nakupu primerno povrnitov vožnje. Trgovci engro cene.
I
žn^^J
POhiŠiVO Sfinejše vbS-
ti, zmerno v ceni,
priporoča
A. Amann
TRŽIČ, tovarna pohištva
t
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem pretužno vest, da je nai predobri oče, stari oče, stric itd., gospod
JANEZ ČOP
posestnik
danes dne 2. julija ob po treh zjutraj v 73. letu po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb pokojnika sc vrši v nedeljo dne 4. julija ob devetih zjutraj iz hiše žalost! na farno pokopališče.
Bled, dne 3. julija 1926.
Žalujoči ostali
Naznanilo.

Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem s 1. julijem 1.1. prevzel
hotel in restavracijo
„UN!ON"
v Celjskem domu.
Prizadeval si bodem cenj. gostom postreči s prvovrstnimi vini, vedno svežim pivom in izborno kuhinjo po solidnih cenah. Priporočam se za mnogoštevilni obisk in jamčim za točno postrežbo.
A. M. Hlavač
hotelir in restavrater.

Higienična pralnica in svetlo likalnica perila vse vrste
:bleke - bluze, moške obleke, pralne zavese, zastore, itd.
Fr. Šimenc
Kolodvorsko S - LJubljana
Francoska linija, Cie. Gle. Transatlantique, Havre-Newyork, samo © dni čez morje -dobra hrana in pijača brezplačno. -
Cie. Chargeurs Reunis, Sud Atlantique,
in transporte Maritimes
za pomorske vožnje v južno Ameriko, Avstralijo, Argentinijo iu Kanado.
Tozadevna pojasnila in vozne listke daje zastopnik
IV3N KH9KER, Ljubljana
Kolodvorska ulica štev. 35.
Na drobno.
Brez konkurence I
Na debelo.
Telefon Slev. 441.
Podružnici: Maribor. Vetrlnjsha ul. it. ZO, tel. it. 459
Naročila in popravila se točno in vestno izvršnjejol -
- Hamnlh, Sutna it
Razstava v lastni hiši-
n
PREMOG
Prometni zavod za premog d. d. v Lfublfani
prodaja
"""' iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov ®a domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in ra7.p©&ava
na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrsto in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čeho-slov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prciučtni zavod za premog d d. v Ljubljani, HlkloSICeva cesta Stev. 15. II.

Oglejte si specijalno detajlno in engros trgovino
wmfM lastnih izdelkov
Prepričali se boste, da je blago napravljeno iz prave dolge konoplje, garantirano in sicer: VRVI za zvonove, transmisije, dvigala in za telovadno orodje vseh dimenzij. Posebno močne oprti za transmisije (MUllergurten), oprti navadne vseh širokosti, vrvi in mreže za seno, ribje mreže, gugalne mreže (Hangematten), bombaževe mrežice za otroške postelje v vseh barvah, tržne torbice, ognjegasne cevi, štriki za perilo; trtne vrvice, štrange, uzde, špaga, dreta, zidarske in tesarske vrvice, trakovi in vrvice za šaluzije. Velika zaloga pravih tržaških bičevnikov, bičev, gož, jermenov, morske trave, žime vseh vrst, konjskih krtač, konjskih odej, nepremočljivih voznih piaht, juta platna, riharje itd. po najnižji ceni. Specljalno montiranje (šplajnanje) vrvi za transmisije in dvigala se izvrši solidno in točno.
Prva kranjska vrvarna In trgovina s honopnino
\m N. ADAMIČ, 5». Petra cesta št. 31.
iltanl j
„\" ei4
Urvi-motvoz
A.SinKavss. d. d. t'rasupl)B.
PREDTISKARIJE
lajmodcrncjc sestavljene, trokovno sortirane, dobavlja naicenejc Samuilo Leopold, Senta (Bačka).
Stanovanje
2 do 3 sob in priliklin iščem za takoj. Ponudbe upravi pod: Takoj 4573.
Znižane cene pri »JRHiKH"
Dvokolesa
o pncumatiko že od Din Največja izbera vsakovrstnih svetovnih znamk.
Pneumatika
Dunlop, Michelin, Pirelli, Spiga po zelo znižani ceni.
Holenderji
ta dečke in dcklicc od 1 do 8 lel.
Triciklji in mala1 dvokolesa
Otroški vozički
za dečke in deklice na kro ijičrih ležiščih z verigo, izdelana kot normalna dvokolesa v manjši obliki.
Mehanična delavnica.
Poseben oddelek za popravo dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov itd. Emajliranje _z ognjem._
Šivalni stroji
za domačo rabo in šivilje s po-krivalom že od Din 1400.— Central Bobbin od Din 1950. -
Mamicc, ne zamudite prilike ai ogledali velike izbire vsakovrstnih modelov.
Motorji
„Frera" Najnovejši modeli več vrst došli po znižanih cenah.
Igračni vozički in stolice
za otroke, zložljive kot stolček in mizica za vajo v hoji. Igračni vozički več vret v poljubni ve-likoiti.
Tribuna f. B. L. tovarna dvoHoles in otrobih vozičkov
Ljubljana, Kariovsha cesta 4.
Ceniki franko — prodaja na obroke. — Oglejte si paviljon „F" št. 269—275 na Ljubljanskem velesejmu.
Popolna razprodaja
parfumerijskega, kosmetičnega in galanterijskega blaga, nogavic, rokavic in drugih predmetov vsled opustitve trgovine.
» V
Stritarjeva yika.
Zidarja ali pečarja
ki ima veliko prakso v oblaganju sten 7. belimi diaškami (ploščami) IŠČE Ljubljanska gradbena družba za Južno Srbijo. — Zglasiti sc je v Slom-škovi ulici štev. 19 — Ljubljana.
VSE ZLATO
kar dobite iz inozemstva! — O tem se lahko prepričate, ako primerjate izdelke in cene poslovnih knjig
knjigoveznice R. T. Q. v LJubljani
Kopitarjeva ulica štev. 6/II in pa tuje blago.
Jermena
za cepe, gože, biče, bi-čevnike, modne pasove, motvoz (špage), štnis, vrvi za perilo, konjske uzde, vrvice za tesarje in zidarje, štrange, cungeljce, pasove (gurtne), dreto nudi po najnižjih cenah tvrdka
Osvald Dobeie« Lšubljana
Sv. Jakoba trg itev. 9.
najboljši pravi MarSner-ovI šumeči limonadni
bonboni v pastiljah, kakor pred vojno. li litra dobre limonada za 1 Din se dobi povsod. Glavna zaloga:
JOS. VITEK liubl;ana, Sv. Petra i.13
PETER KOBAL
Kranj, Glavni trg.
Podružnica: Ljubljana CSCoUzej)
Tvornica vseh vrst tapetniških izdelkov in zaloga vseh v to stroko spadajočib predmetov, kakor tudi velezaloga pohištva. — Spccialna tvrdka klubgarnitnr. Zaloga Crin d'Afrique, morske trave.
NOVE ORGLE
prospektna ptfeeali, novo ro-aristre, elektr. veutilatorje In vsa popravila orgel. izvršuje strokovno v lastni
delavnici po nizki ceni ANTON DERNIC, lzdelova-lec orgel, Radovljica, Slov.
MALINOV SOK
najboljše — zajamčeno pristne kakovosti, lasten proizvod — nudi preprodajalcem
F. S. LUKAS, Celje.
,1" ©14
Dreta - ourti (Me)
A.hkovsc,d.iGrosu!il|g.
SBEffi.HHfflEBEMSSaffl&ESEE^EaiBlEKIŠH
Elektrotehnične tvornice
Dclnišftc družbe Prej
§M@i©¥i zavodi v Plzulis
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 7. Telefon 966. Inženirska pisarna v Beogradu in Zagrebu.
Proizvajajo: Vse vrste električnih strojev in aparatov, posebno cenene, solidne in ekonomične elektromotorje. Grade: Kompletne električne centrale vseh vrst električne železnice in tramvaje, omrežja, linije visoke napetosti itd.
Poset inženirja brezplačno na razpolago.
Na svetovnih raztavah v Hebu. Bruseljn, Pragi in Ženevi že pred desetletji odlikovani originalni
Plaršnerovl šumeti limonadni bonboni
izdelujejo se sedaj tudi v Jugoslaviji v nedosegljivi kvaliteti.
Opozarjamo, da pri nakupu pazite na označbo: „0riginal Maršner" ter na staroznano varstveno znamko »Kozarec z dvema pritlikovcema".
Dobijo se po originalnih tovarniških cenah pri
zasfopsffo in zaloga tovarn „Orlon Maršner", Praga.
....................i, ii.... .......... .mii.n m... i.. .i...ii.j ...ii.
UUMJANA. Sv. Petra cesla Si 13.

614.
Anion Šinkovec, d. d., Grosuplje.
„1" 614.
I
Inž. Gustav ZemSnek i
Istrojno-tehnična pisarna, spec. za toplotno 9 gospodarstvo, centr. kurjave in vodovode
Ljubijjana, Gorupova ul. 17
Telefon št. 621
»PRI AMERIKANCU«
LJUBLJANA, STARI TRG ŠTEV. 10
kupite najceneje: klobuke, slamnike, čepice, srajce, ovratnike, dežnike in drugo modno blago. ZA VELESEJEM ZNATEN POPUST!
ROTAL PIAIL LINE
s* šau uxuHanaujBn * zapv-: i aarrejuvaai	-.... t..<■*• < ji.r-.,
li // llš l\\ \ \\ \
Kr. anolešKo DoSinoparobrodna linija.
Generalno zastopstvo za kraljevino SHS. Zagreb, Trg L itev. 17
Redni potniški promet: Hamburg—Cherbourg—Southampton v Novi York in Kanado Cherbourg—Liverpool—Southampton v Južno Ameriko Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, San Paolo.
Odprava potnikov 1., t., 8. raired«. — Kabine S. razreda z i in 1 posteljami. — Udobno.t — Sigurnoat. — Brzina.
Podzastopstva: Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. — Metkovič, Ivo Veraja. — Split, Dioklecijanova obala 8. — Vel. Bečkerek,
Princese Jelene obala št. 7, Brzoj. naalov na vaa gornja podzaatopatva „ROYMAILPAC"
Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sarajevu in Grnžn.
Naslov -a brzojavke: Prometna banka.
Ako hočete izdelovati dober sir, uporabljajte samo svetovno znano
originalna Mansen-ovo
v pražku a!i v lekočini, katera se zopet dobiva pri tvrdki
Bohorič I drug h. d., Zagreb, Marti tona 14 b.
Barve iu kullure za sir in surovo maslo.
InseHrajte v ..Slovencu"!
„1" 614
Poniave-platno
itanremoilllv*. »sth vrst
A. Šinkovec, d. d. Srosaslle.
TATVINE in VLOMI
Zavarujte se pred njimi z vzidanjem jeklene omare »Wertheim«. Popis s cenikom poSlie brezplačno Ljubljanska komercijalna dražba. Bleiweisova c. 18.
Te o d. Kom
Industrija pločevinastih izdelkov, čistih kakor litograiiranih, kle-parstvo, kovinarstvo, vodno-instalacijsko podjetje
LiDblSona. Polfansha c 8
Posetlte razstavo»pavlllonu „F" ZZ8 do Z301
Cenena«! Delo strogo solidno!
Zbiralci poštnih znamk!
Poštne znamke 565 najrazličnejših, med temi posebno lepe zbirke raritet kot 11 vrst iz provizor. Albanije, 9 velič. ob kronanju v Perziji, 6 kompl. ii grških, 25 redkosti iz Centralne Amerike itd. za samo 4 šil. Veliki ilustrirani cenik na zahtevo gratis in franko.
Bela Sčkula, Sonnenhof, lucerne, (Suisse)
Svojim žeetarm in hčerkam
je najboljša in najcenejša.
TeleSon štev. 16
Ustanovljena 1. 1889
Poštni ček 10.533
Stanje vloženega denarja nad 185 milijonov dinarjev
(Gradska štedionica)
Ljubljana
Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad 740 milijonov kron
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar
Hali rojohi v AmerlKI nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, herie denar fu uoooinoma vorsn
Hranilnica daj« posojila po nizki obrestni meri na posestvu in menice.
kupite take krasne polčevlje iz najfinejšega sevro- ali boks-usnja samo za Din 140'— toda samo pri
,, D O K O " Prešernova ulica 9
na dvorišču. - Zajamčeno lastni izdelek lastne tovarne. - Popravila v 48 urah, kar najceneje.
Znižane cene in največje skladišče dvo-koles, motorjev, ii-^ valnih strojev, otroških vozičkov, vsakovrstnih nadome-( stnih delov, pneu-matike. Posebni oddelek za popolno popravo, emai-liranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Cenik1 franko. JHIBUNA" - F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovska <
l
VSnske sode
nove hrastove
tudi s pocinkanimi obroči pod ugodnimi plačilnimi pogoji nudi
ZagreSss£ka fisarnica b^fsua d. d. Zagreb
pošt pret. br. 162
A. Amann. Tržič
moderno podjetje za fino in elegantno
špecialiteta: lepe jedilnice in spalnice v okusnih formah v najsolidnejši izdelavi in nizkih cenah. Razstavljeno ..Velesejem" paviljon E. Si. 19-21. Največje jamstvo za vsaki izdelek.
STISKALNICO
(karnico) za 5 polovnja-kov. zaradi opustitve vi. nograda prodam zn 5000 Din franko va^on. - Ant. GOLOB — Poličane.
riTriTriTri^
pidimira
[Lidliaiiai
>SLOVENEC<, dne 4. julija 1926.
Naročite ..Slovenca"!
Odvetnik
dr. Milan Lemež
]e otvoril svoio pisarno
v LJubljani, na Cankarjevem nabrežju 1/t
kamnoseški mojster
priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja In granita, plošče za grobnice marmornate plošče za mobi-life po najnižjih cenah,
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiuiiiniiiiimmiiBi
| PILE (UTOPIJE), RASPE
= vsakovrstne, izdeluje strokovno ter prevzame I = tudi vsa specialna naročila po zmernih cenah
piiorno IVAN riGAR
š Ljubljana. OospoKvetuka e. (blizu stoki . Novi Hrct)
aiimiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiim.iiiHdiiiiiiiiiuiiii
Kaj se priStedi z uporabo
PriStedi se milo. kajti večji del nesnage ■ razkroji TRI.
Razpis
OcTbor za zgradbo planinske koče na Kofcalv
podružnice S. P. D. v Tržiču, razpisuje oddajo sledečih obrtniških del:
1. Zidarska dela; 2. tesarska dela; 3. mi* zarska dela; 4. kleparska, krovna in vodovodna dela; 5. steklarska dela; 6. peča*» ska dela; 7. pleskarska dela.
Potrebni ofertalni podatki se dobe pri predsedniku stavbnega odseka Antonu Jelencu, Tržič štev. 141, vsak dan med 8. in 10. uro dopoldtML Ponudbe ie vložiti do 1. avgusta 1926.
Odbor za zgradbo koče na Kolcah, podružnica S. P. D, v Tržiča.
ftgrske, nemške in avstrijske zastavnice, obligacije, prioritete, državne zadolžnice, mestna posojila itd. itd. - Bančni senial ARNOLD EHREN-TEIL, Budapest, V. Sas - ucca 28.
2Prlštedi se delo In čas. NI več potrebno, si ■ kvariti prstov, da se dobi čisto perilo, kajti mencanje perila je odveč. TRI razkraja sam od sebe umazanost
3 Prištedi se tudi na trpežnost! perila, kajti ■ TRI ne vsebuje klora ali drugih razjedajoči!) snovi, temveč TRI je
produkt nafte.	_	^ifljS
DELI. pa ne razjedal
Morsko kopališče
Ciradež - Gredo
Pozor! DRVA NAJCENEJE
nabavite pri IVAN ŠIŠKA, parketna tovarna to parna žaga — Ljubljana — Metelkova ulica 3. 4.
BUKOVI ODPADKI OD PARKET, za ti*! k«:
kratki 20 Din, dolgi 15 Dir na skladišču. Dotrt na dom pri odjemn vsaj 50(1 kg po 5 Din sa 100 kff. BUKOVE CEPANICE, suhe, prost meter:
meter dolge po 140 Din, kratko žagane po tso Din, klano po 165 Din, strankam v Ljubljani n« dom. ODDAJA V CELIH VAGONIH:
cepanice 22 Din za 100 kg, okroglice 18 Din lin kg, vse Iranko vagon Ljubljana, glavni kolodvor. Trgovci, nradl, banke Itd., preakrV:,. «1 drva po teh najnižjih cenah'. — Na skladlSčn m- Idnja drva tod< v najmanjših množinah !
Slovenski penzljonat Vila Lydia v bližini obale
Dobra kuhinja, točna postrežba, cene primerne
Prva žebljarska in ž^zoobrtna zadruga v Kropi in Kammgorici
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija) Brzo/avke; Zadruga Kropa Telefon interurban. Podnart 2
Žeblji za normalne in ozkotirne železnice — Žeblji za ladje, črni ali pocinkam — Žeblji za zgradbe, les itd. — Žeblji za čevlje — Spojke za odre in prage — Spojke za ladje in splave — Železne brane — Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. — Vijaki z maticami — Podložne pločice — Matice — Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. — Vijačni čepi — Verige
Vsi v našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in risbah najceneje — Ilustrovam ceniki na razpolago
Izdeluje lahke transmisije.
Prodaja se samo na debelo trgovcem. Popravita strokovn/aško gospodarske stroje in Prodaja se samo na debelo trgovcem.
opreme za vodne žage in mline.
Fr. R. Chateaubriand.
Tu je Šakta moral prekiniti svojo povest. Tru-moma so vstajali v njegovi duši spomini; ugasle oči so mu s solzami porosile vela lica: tako se dva studenca, skrita v črni globini zemlje, izdasta po vodi, katera curlja iz njiju skozi skale.
O moj sin! je rekel nazadnje: zdaj vidiš, da je Sakta zelo malo moder, vkljub svoji slavni modrosti! Ah, moj dragi otrok, ljudje že ne morejo več videti, ko še morejo jokati! — Več dni je preteklo; hči Sašema je prišla vsak večer, da je z menoj govorila. Spanec je bežal z mojih oči in Atala je bila v mojem srcu kakor spomin na šotor mojih očetov.
Sedemnajstega dne našega potovanja smo prišli ob času, ko pride enodnevnica iz vode, na veliko savano Alašua. Obdajajo jo hribi, ki se izgubljajo drug za drugim in ki nosijo, segajoč do neba, drug nad drugim razvrščene gozdove storaksa, citrone, magnolije in hrasta. Načelnik je zagnal krik, znak prihoda, in četa se je utaborila ob vznožju hribov. Mene so odvedli nekoliko proč, na rob enega izmed tistih znamenitih naravnih vodnjakov Floride. Privezan sem bil k drevesnemu deblu; en vojnik je vedno cul ob meni Komaj sem bil nekaj trenutkov na tem kraju, kar se prikaže pod ambrami studenca Atala. Rekla je muskogulškemu junaku: »Lovec, če hočeš zasledovati srnjaka, bom pa jaz stražila jetnika.« Vojnik je od veselja skakal pri tej besedi poglavarjeve hčerke; spustil se je z vrha hriba in v dolini je pospešil svoje korake.
O čudnega nasprotja človeškega srca! Jaz, ki sem In ko želel povedati skrivnostne reči tisti, katero sem že ljubil kakor solnce, sem bil ves prepaden in zme-dpn in skoraj raje — mislim — bi bil videl, da bi bil vržen krokodilom v studencu, kakor da sem Re nahajal tako sam z Atalo. Hči pustinje pa je bila
.v £ r ' ■
POVEČA UŽITEK POtlTNlt V MESTU, NA DEŽELI R V KOPALIŠČU.
ZNIŽ
mm mm M Mm
HOO.14155 00 PLATNA
8JEJL.E/SIVE/BEL
M0D.15555 00 KOŽE CRNE/ŽUTE.	i
DiN.129r
mod. 2137 od platna
8ELLSIVE.
KOZE
ČRNE.
Zadružna gospodarska banka d. a.
Brzoiav. naslov: Gospobanka Ljublfana, Miklošičeva cesto tO Telefon štev. 57, 470 in 979
Račun poštno Cele. urada št. 11.943 Podružnice: Celje, D]akovo, Maribor, Novlsad, Sarajevo, Sombor, Split, šlbenik. Ekspozitura: Bled Kapital In rezerve skupno nad Din 16,000.000--, vloge nad Din 250,000.000--
Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirje*, Sales deposits. nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice« — Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami-
Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji, — Prodaja srečk Državne razredne loterije.
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karol Cei.
Izdajatelji dr. Fi. Kulotec,
Urednik; Franc Tereetflavi