Dopisi. Lz Jarenine. (Slomšekova slavnost). Hvala Bogu, zopet je Jarenina doživela kaj lep naroden praznik, ki ji ne izgine tako hitro iz spomina. Slomšekova slavnost se je izvršila zadnjo nedeljo nad vse sijaino in veličastno. Preteči oblaki, ki so nas zelo vznemirjali, so se uaenkrat umaknili proti jugu, tako, da smo lahko ob najlepSem vremenu obhajali to znamenito narodno slavnost. Udeležba je bila ogromna; Jareninčani in Jareninčanke so ta dan pokazale z vsestransko udeležbo, kako jim je pri srcu sv. vera pa beseda materna. Posebno so nas razveselili naši zunanji prijatelji, pred Tsem požrtvovalni mariborski rodoljubi duhovenskega in posvetnega stanii, potem Jakobčani, Šentiljčani, Kungotčani; iz Šentilja je doSlo lepo Stevilo zavednih slovenskih mladeničev, ki v zadnjem času izvrstno delujejo za narodni napredek v šentiljski župniji, nekaj mladeničev je došlo od Sv. Magdalene v Mariboru, ki so bili odičeni s slovenskimi troboinicami. Še več naših sosedov bi bilo prihitelo, da jih ni ustrašila preteča nevihta. Slavnostni prostor pri cerkvi je bil lepo ozaljšan z zastavami, s podobo Slomšekovo in s primernimi izreki SlomSekovimi. Slavnost otvori podpredsednik bralnega druStva, najprisrčneje pozdravljajoč zbrani narod. Nato prav lepo zapoje domaci meSani zuor pod vodstvom učitelja Čonča SlomSekovo «PreIjubo veselje*, potem «Na goro». Mladenič, Sekolov Franček, izvrstno deklamuje pesem «A. M. Slomšeku*, na kar naenkrat zadonč ljubki glasovi mariborskih pevcev, ki vzbud6 splošno pozornost našega ljudstva. Na vrsto pride glavna točka slavnosti: slavnostni govor. SploSna tišina zavlada, ko stopi na oder naS ljubeznivi slavnostni govornik, profesor dr. A. Medved, daleko sloveci proslavljalec Slomšekov. Pričenjajoč svoj govor, je rekel, da smo Jareninčani Se posebno dolžni slaviti SlomSeka ob stoletnici njegovega rojstva, ker je on posebno cenil Jarenino, jo večkrat obiskal ter prelepo opisal življenje za jareninsko župnijo prezaslužnega častnega kanonika in dekana Franca Čepeja. Nato nam je v navdušeni besedi opisal SlomSeka kot bogoljuba in rodoljuba. Slomšek — sam vzgled najlepši pobožnega moža — je veliko storil za utrditev sv. katoliske vere med Slovenci. Delal je z besedo in s pismom. Kdo ne pozna zlatavrednih molitvenikov cživljenja srečen pot za mladeniče*, in «Krščansko devistvo«? Bil je najslavnejsi slovenski pridigar v tem stoletju. Slovenski narod do sedaj gotovo ni imel večjega rodoljuba, narodnjaka, kot je bil Skof Slomšek. BrezStevilne so njegove zasluge za napredek naSega materinega jezika, našega slovstva. Ustanovil je leta 1852 najslavnejšo družbo slovensko, kakorSne nima nobeden narod na svetu, družbo sv. Mohorja. S svojimi «Drobtinicami», katerih je izšlo za nje- govega življenja 17 letnikov, je položil temelj narodnemu probujenju posebno na Štajerskem in Koroškem. Slomšek je bil najslavnejši slovenski vzgojitelj; sam je pisal šolske knjige, vspodbujal učitelje k Ijubezni do šole, vpeljal nedeljske šole; vse to je delal, dobro vedoč, da je dobra krščanska in narodna Sola zibelka narodnega preporoda in napredka. Bil je Slomšek tudi velik avstrijski domoljub: vzorna je bila njegova ljubezen do cesarja in do Avstrije. Ob vojskinem času je celo zlagal navdušene bojne pesmi za slovenske vojake. Ni ga bilo škofa v Avstriji, ki bi storil kaj takega. Zato je vsa Avstrija dolžna slaviti lOOobletnico velikega domoljuba Slomšeka, ki kljub svojim zaslugam v svojem življenju od države ni dobil nobenega odlikovanja. Še mnogo drugih značilnih potez nam je omenil slavnostni govornik. Končujoč ie zaklical trikratni «slava» SlomSeku, ves zbrani narod pa mu je pritrdil, zajedno pa tudi slavnemu govorniku v zahvalo zaklical trikratni «živio>! Ljudstvo je bilo ganjeno od govornikovih besed — šle so k srcu, spoznalo je v Slomšeku svojega največjega prijatelja in posebnega dobrotnika. Sedaj zapoje mešani zbor «Nazaj v planinski raj>, Dankova Micika pa lepo deklamuje Slomšekovi pesmici: ^Slovo solčavskim planinam» in «Vijolici*. Mariborski pevci se oglasijo s pesmijo «Bodi zdrava domovina», Sekolov Franček še navduSeno prednaša SlomSekovo: Popotnica vojaška, drug deklamovalec pa Slomšekovo: Vodniku; Se se oglasč po vrsti večkrat domači meSani zbor in mariborski pevci — v pesmicah v srce segajočih ljudstvu pa se topi srce veselja nad milo donečo slovensko pesmijo. Pevci zapoj6 8e zadnjo pesmico »Slovenec sem>, podpredsednik bralnega društva pa iskreno zahvali narod in rodoljube za obilno udeležbo in sodelovanje ter zaključi slavnost, katero je ves čas poveličevalo tudi mogočno streljanie iz topičev. Nato se je vršila prosta zabava v gostilni Cvilakovi s petjem in nagovori. Vse je bilo veselo, navdušeno vsled krasnega izida Slomšekove slavnosti. V zgodovini našega bralnega društva pa ostane letošnja SlomSekova slavnost zapisana z zlatimi črkami kot jasen dokaz, kako se je ljudstvo slovensko ob meji hvaležno spominjalo svojega probuditelja, škofa Slomšeka, ob stoletnici njegovega rojstva. lz Ljutomera. Bralno društvo za ljutomersko okolico imelo je v nedeljo dne 1. t.m. svoj redni obcni zbor. Udov je bilo nad sto navzočih. Podpredsednik otvori zborovanje, spominjaie se odšlega č. g. Brgleza, sedanjega župnika v Tinjah, kateri je mnogo storil za ustanovitev društva, kakor tudi dejanski podpiral s knjigami in denarjem. Zborovalci zakličejo mu trikratni «Živeli». Tajnik poroča, da društvo prvo leto svojega obstanka ni prirejalo Bog vŁ kakšnih veselic, ker se je denar porabil za društvene knjige in omaro, priredila se je samo ena veselica s pomočjo dijakov dne 30. julija 1899. Dobiček te veselice porabil se je za nakup časnikov in knjig. Društvo sme pa biti ponosno, ker Steje 187 udov. Blagajnica kaže preostanek. Račun se je odobril. Knjižničar poroča, da šteje društvena knjižnica 602 knjigi. Največ so darovali teh knjig 6. gosp. narodnjaki iz Ljutomera, v prvi vrsti posojilnica — 20 gld. — in razni drugi zavodi. Hvala jim tem potom! Knjig se je prečitalo 2819 številk, torej lep vspeh! Gotovo ni nobenega bralnega druStva, ki bi se zamoglo s takim številom ponašati. Društvo je bilo naročeno na deset lztisov «Slov. Gospodarja*, na deset iztisov «Domovine», na deset iztisov «Kmetovalca» in na deset izstisov «Domoljuba>. DruStvo izreče zahvalo vsem darovalcem časnikov. Novim predsednikom je izvoljen enoglasno č. g. Srabočan. Ostali odbor se konstituira sledeče: podpredsed. in tajnik g. Fr. Ceh, učitelj; blagajnik gosp. Zacherl Fr., učitelj; knjižničar g. Megla Alojzij, in odbornik g. Jelen Jože, posestnik. Namestnikom sta bila izvo- ljena gg. Dajčar Fran, posestnik na Kameaščaku, in Sršen Filip, posestnik na Podgradju. Ke je še bilo sprejetih nekaj nasvetov, in pristopilo nekaj novih udov, zaključilo se je zborovanje s trikratnim «2ivio» na presvetlega cesarja. Iz Eozjega. Slavnost nažega bralnega društva v čast sv. Cirila in Metoda obnesla se je jako sijajno. Velikanski kres in pokanje topičev oznanialo je svetu, da tudi v tem zapuščenem kotiču živi zaveden rod, ki vč ceniti velikanske zasluge naših blagovestnikov za naš narod. Ta slavnost pa je tudi bila glasen opomin na uho naSih nasprotnikov, opomin, da hočemo mi Kozje za-se ohraniti, in da naj naSi nasprotniki v stran vržejo vsako nado na povrnitev poprejšnjih posilinemških časov. To si naj za uho zapišejo Bahčič, Sartorček in drugi prvaki iz nemškega tabora. «Proč je proc». Tudi za Pirhovega Janezeka bi bilo dobro, da bi bil manj nemški. Tega mesarja bomo morali tam prijeti, kjer je najbolj živ; potem bo morda utihnil. Ko je zadnjič videl priprave h kresu, rekel je neki ženski besede, ki jih Slovenci ne bomo hitro pozabili. Prej še lahko pozabimo na njegovo mesnico. Zadnji dopis iz Kozjega je naSe «Nemce» hudo spekel. Seveda, resnica boli. A tako poščegetanje je časi jako koristno. Le glejte, da Vas ne začnemo čisto drugače krtačiti. Zatorej le ponižno v našem slovenskem Kozjem! «Štajerec» ali «giftna krota* našel je tudi k nam pot. Pol ure smo se dobro imeli s to smešno spako, potem pa proč, proč se Ti pober; poslali smo ga nazaj. TakSne hrane mi ne maramo, smo boljSe vajeni. Še nekaj: Na sodnijskem poslopji še zdaj ni dvojezične table. Če je ne bo kmalu, vzeli bomo ostrejSe pero v roke. Slovenci! Dne 5. avgusta pojdimo v velikem številu k SlomSekovi slavnosti v Ponikvo, da bo tudi naS okraj tam časlno zastopan.