AMERICAN IN SPtRfT FOREIGN IN LANGUAGE OMI' National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 16, 1959 8LOV«NIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. LVIII.—VOL. LVIH. Novi grobovi Mary Kirn dolgi bolezni je preminula svojem domu na 21750 Ivan ^ ve. Mary Kirn, rojena Dovjak, A Tukai zapušča moža nt°na, doma iz Vel. Bukovn:ce, ara Illirska Bistrica, s katerim sta pred' kratkim praznovala 57-etnico zakonskega življenja, o-^oke: Tino Jagodnik, Johna, ose, Alice Nohava, Josephine *n§> Mildred, Josepha in Fran-fes ^erilla, 7 vnukov, 2 pravnu-a’ brata Josepha in Paula, oba v /Penna., ter več drugih sorod-ni °v. Rojena je bila v Cerknici, BREZPOSELNOSTI ŠE NE BO TAKO KMALU KONEC Delavsko tajništvo je mnenja, da brezposelnosti še ne bo skoro konec in je zato Kongresu svetovalo podaljšanje brezposelne podpore. Finančni odbor Predstavniškega doma je že odobril predlog za podaljšanje, sodijo, da bosta to storila tudi Predstavniški dom in Senat še pred Veliko nočjo. — Zvezna podpora brezposelnim konča po sedanjem zakonu z 31. marcem. WASHINGTON, D. C. — Delavsko tajništvo je preko svojih zastopnikov razložilo pretekli petek finančnemu v Am /. V V — 7’ odboru Predstavniškega doma, da bo po njegovih podatkih članpenkl ^6 blla 57 let' Blla ;'e brezposelnost še precej časa težila našo deželo. Delovna As?"3 Janevzs Krstnika št- sila narašča pri sedanjem stanju našega gospodarstva hi- 312 ovrr Društva VlPavski rai trejše kot delavna mesta, oziroma potreba po delavni sili. v> ^INPJ. Družina živela je dolgo let Produkcija na posameznega delavca je v zadnjih letih vidno Porr/k113 14,9.04 WestroPp Ave' narasla preko one pred nekaj leti. Boljši in popolnejši stro-e se vršj v torek zjutraj ob jj povečavajo produkcijo in zmanjšujejo potrebo po delovni ^ J 7 I /-v n S~. I t .A C? . S"\,r *. 'V^ . _ • 1 • iz Jos. Žele in Sinovi po-Jreb- zavoda na 458 E. 152 St. -rkev sv. Kristnine ob deve-f!. ’ PMo na pokopališče Kalva.- Y Frances Kastelic ja v Petok popoldne je preminu-a v sv. Alexis bolnici Frances astelie, rojena 'Pakiž, v staro-p1 70 let, stanujoč na 10301 0J*tlCe Ave., 'doma iz Ribnice, j 0(^er je prišla sem pred 53 p Pckojna je bila članica odružnice št. 15 SŽZ. Zaputča s,nove Joh: Iraška vojna letala napadla sirijsko vas Združena arabska republika iavTa, da so v soboto tri iraška vojna letala obstreljevala sirijsko obmejno vas. — Naser znova ožigosal komuniste. KAIRO. Egipt. — Že pretekli Franka, Anthonya, torek so iraška vojna letala ba-c Tj 'n Edwarda, hčer Fran- je obstreljevala neko sirijsko p * thschin?, vnuke in vnukinje, obmejno vas. Preteklo soboto iz°Treb danes zjutraj cb 8.3D so znova priletela nad sirijsko ^ °uis Ferofolia pogreb, zavo- ozemlje in obstreljevala neko Vg1|, Cerkev sv. Lovrenca ob de- yas, ki ležj 6 milj od meje. Na-Kal potem na Pokc>Paiišče padla so jo tri ira|;ka jet-letala Varij5- Is strojnicami in raketami. Po- George Rendulic ročilo omenja škodo, ne navaja Sl AS0boto veoer je preminul v pa, ali je bilo tudi kaj člove-■ Ales 9gg°^e Rendulic, stanujoč St Ai J v pa, ail je Ge0^ eXbs hospital 84 let stari skiv žrtev. Od neuspelega vojaškega u- Tu ^ St., doma v Karlovcu. p0i>a v Iraku preteklo nedeljo sili. Po mnenju delavskega tajništva bo tekom prihodnjega proračunskega leta (od 1. julija 1959 do'30. junija 1960) prejemalo povprečno 'brezposelno podlporo okoli 2,100,000 oseb na mesec in okoli 2,005,000 bo pravico do te pomoči izrabilo do kraja. V tekočem proračunskem letu je povprečno prejemalo In še prejema okoli 2,250,000 oseb brezposelno podporo na mesec, okoli 2,540,000 pa bo to podporo izkoristilo do kraja. Ike povedal, kakšni naj bodo kongresniki WASHINGTON, p. C—Predsednik Eisenhower je ob priliki sprejema delegacije republikanskih sotrudnikov med drugim tudi omenil, naj lokalne organizacije pazijo, koga bodo postavljale za kandidata za Kongres. Po njegovem bi vsak kandidat moral biti tako odličen politik, da bi ga stranka pozneje lahko kandidirala kar za predsednika republike. To je precej huda kvalifikacija za kandidate,.obenem pa tudi hud poper za nekatere novopečene kongresne politike. SLOGA MED ZAVEZNIKI JE V RESNI NEVARNOSTI Iz Clevelanda in okolice Združene države so obljubile Franciji atomski re- Rojenice— aktor za podmornico, pa so nato obljubo umak- Mr- in Mrs Cooper z Lake nile, ker ne zaupajo v zanesljivost francoske Shore Blvd v Willowicku se je vojne mornarice pred vohuni. Francija je od- v r?dlla hcerk*ca. kl ,jo .•iji • • --j i- delala druščino starejšima brat- tegnila del svoje vojne mornarice izpod povelj- comn in soslrici Sre..n3 mamic, stva NATO za slučaj vojne ces, da jo sama je Merka dr in Mrs skur ki nujno potrebuje. - London čaka na ameriške sia s tem postala 13-ič stari oče predloge za rešitev berlinske krize. Vojaštvo naj spravi domačine k ’pameti'! Oblasti so nastopile z veliko vojaško silo v nemirnih P-(.dMih Nja^e, da bi preplašile domačin^ in jih pripravile k pokorščini in spoštovanju zakonov. BLANTYRE, N j asa.— Oblasti Srednje - afriške federacije, katere del je dežela Njasa, so nastopile pretekli teden z veliko vojaško silo, ki naj bi napravila na dbmačine vtis moči, ki se ji ne kaže postavljati po robu. To Število onih, "ki prejemajo J5 bila doslej največja vojaška je se- in stara mati. Čestitamo! Card Party — Oltarno društvo in Bratovščina sv. rožnega venca fare sv. Hieronima (St. Jerome’s) prire- WASHINGTON, D. C — Ko bi morala biti sloga in povezanost med zahodnimi silami najbolj trdna in očita, so se pokazale pred svetovno javnostjo razpoke v zvezi, ki naj brani ne samo Zah. Berlin, ampak ves svobodni svet pred komumsnemrm željam, po osvajanju m sirjenju svoje mo-|[llie ob enih v iolski dvHorani ci. Preteklo sredo je Francja obvestila NATO da potre-7rd t D[)bfek dobe Solskp buje SVOJO vojno mornarico v Sredozemlju v takt meri sa- Bestre predsedstv0 , mr ^ ,0J^a’UcVn°,ne "t6-0 m°^ “ dat' "a raZP0la8“ P0' iljalnega odbora je v rokah Mrs. veljstvu NATO. Sedaj prihaja v javnost spoznanje da je Frank Pcrk poraagata to posledica starega nezadovoljstva Pariza z Washingto-1 nom in Londonom. De Gaulle je sedanjo mednarodno na-pestost izkoristil, da bi utrdil položaj Francije v zahodnem zavezniškem taboru. fi* l**00*10 na®* nainr)vei- T-°Vci v — Argentini? voril proti vplivu komunistov v ENDS AIRES, Arg. — Na- arabskem svetu m proti iraške- podporo, predstavlja po mnenju poznavalcev delavskih razmer v deželi, približno dve tret. j nji teh, ki so brez dela. Finančni odbor Predstavniškega doma je sprejel predlog za podaljšanje sedanjega zveznega zakona za podporo brezposelnim za tri mesece, torej do 30. junija. Sodijo, da bo predlog ša pred Velikonočnimi prazniki o-dobren tsko v celotnim Pred-stavniPIkem domu kot tudi v Senatu in poslan predsedniku v podpis. Predsednik spremenil mnenje Presednik Eisenhower je bil G°m?Pušča soprogo Mary, roj. so se odnošaji med Irakom in Metu ^ S'na dobna Band v Združeno arabsko republiko o-7 hčer Mrs- Ann Katuc, £itno poslabšali. Egiptski Na- je ji 0V in 13 pravnukov. Bil ser je ponovno napadel komu-P0_rari dlruštva Sloboda HBZ. njgte kot orodje tujih sil v arab-teif oskrhuje Mary A. Sve- skem svetu in poudaril, da bodo St. T^rebni zavod na 478 E. 152 vojaške sile Združene arabske as Pogreba še ni določen, republike znale preprečiti vrne-' še pred nekaj tedni odločn"0 pro. šavanje tujih sil v arabski svet. i ^ vsakemu podaljšanju zvezne Tekom štirih dni je štirikrat go- pomo£i v borbi proti brezposelnosti. Po njegovem je gospo- AIRES, Arg. — Na- arabskem svetu m proti irasse-je S ratoško zračno poveljstvo mu predsedniku vladte gen. Ka-nekai nal-;jh najnovej- semu. Poti i-na reakcijski po- j Bagdad je na te napade Na- darstvo. že tako okrevalo od zadnjega zastoja, da bo lahko v kratkem sprejelo odvišno delovno silo. Republikanski politiki in gospodarski strokovnjaki so ga v zadnjem času prepričali, da je položaj drugačen. Sedaj sodijo, da, bo predsednik trime- a3 ok ~V*-C euumsjs‘e e«.spiuzjje so povezane vse aradskc arzave. i S0Čno podaljšanje brez nadaljuj u?!le zrak na južni polo- skušajo posredovati med Naser-!nega odobril, posebno še, ker ne Mer,^ , |iem Kasemom ter vzpostaviti jmei0 nobenega vpliva na no- vo proračunsko leto, ki se začne s 1. julijem. Demokratski člani Kongresa so o brezposelnosti ponovno razpravljali in predložili obsežnejšo in trajno zvezno podporo brezposelnim. Nekateri so sploh bili mnenja naj bi zvezna vlada NEW YORK, N. Y. — Zastop- prevzela odgovornost za to vpra-nik državnega tajništva je pove- ganje 0(j posameznih držav in tod rta; /f30 odrasllh’ je. dejal|dal na konferenci Sveta za na- podporo uredila enotno po vsej 8an^aCii erenCi omen;,vehe or; turalizacijo in državljanstvo v deželi. Kot znano je ta sedaj v dela v d ; da je za ni° še dostl,New Yorku, da je državno taj- raznib državah različna tako po n°v liur)6 i •’ k36r 3e 10 mill;’0; ništvo tekom lanskega leta vpe- času trajanja kot po višini pod- f''' ^ k* ne znajo ne brati jjaj0 prj na.gjh konzulatih v Ka- p0re. nadi in Mehiki nov postopek dajanja viz imigrantom. Kakor hitro je naš pristojni urad ugotovil, da imigrant lahko dobi vizo, so imigrantu po- ^ letal na reakcijski po- j Bagdad je na te _, laj0 “uenos Aires, da tam de-'serja odgovoril, da bo znal ču-<|jo Posknsne polete. Uradno tr- | vati svojo neodvisnost, če bo zrak da nabirajo samo vzorce treba tudi z vojaštvom, hje a’ Ugotovili, ali so zad-1 člani Arabske lige. v kateri kgj ^llske atomske eksplozije so povezane vse arabske države, pa ne bo res, kajti Zopet vsaj ozračje znosnega so-1 pty, i 1113 leži vendarle malo sedstva,.če že ne morajo doseči jo ^ eč od Sibirije, kjer ima- prijateljstva, skpg S,' svojo oporišča za pre-arije atomske sile. operacija v tej deželi, odkar prep nekaj tedni prišlo do dan j ih nemirov. Oblasti so poslale, južni del Njase, kjer je v zadnjih tednih dejanska oblast vlade prenehala, preko 800 mož veteranov iz vojne proti komunističnim ge-rilcem v Malaji. Pri vojaškem nastopu je sodelovalo večje število letal, lovcev in bombnikov. Pri operacijah sta bila dva domačina mrtva, večje število pa prijetih. Domače prebivalstvo Njase,',ki šteje preko 3 milijone ljudi, med katerimi je samo okoli 8,-000 belcev, zahteva ločitev.^jase od Rodezij in njeno povezavo s Tanganjiko, Ugando in Belgijskim Kongom v Zvezo držav Osrednje Afrike, kjer bo vsa o-blast v rokah domačinov ne pa belcev, kot je slučaj v Srednje-afriški federaciji, v katero so povezane Južna in Severna Rodezija in Njasa. Predsednikova žena postala častni doktor Žena predsednika Eisenho-werja je dobila častni naslov doktorja prava na St. Joseph College, katoliški visoki šoli za ženske kakih IS milj od predsednikove farme v Gcttysburgu. EMMITSBURG, Md. — Predsednik Eisenhower je bil navzoč, ko je njegova soproga preteklo soboto prejela na tukaj- milijonov ne- Ci pMENm v DEŽELI Jvlei ElAND, O. — Philip že Predsednik Zve- Nov postopek pri izdaji imigrantskih viz — Kanadske reke imajo po nekaterih cenitvah eno četrtino uporabne električne sile na vsem svetu. Vremensh prerok pravi: >2avanie ta 34. Sv. Oče naročil svoj uradni portret VATIKAN, It. — Sv. Oče Ja-slali spisek vseh dokumentov.' nez XXIII. je odredil, da bo laki jih je treba predložiti. Imi- ški slikar Felice Carena iz Be-grant sam je potem moral na- netk naslikal njegov uradni por-brati vse dokumente in jih pred- tret. Ta portret ima po stari ložiti uradu, na kar so mu krat- tradiciji posebno nalogo. Posta-j Naj moskovski nergači sami sli kim potom dali vizo. Ine “javen” in ga obesijo v pape- šijo na lastna ušesa, kaj mislijo Hruščev poslal tovariše v London na političen tečaj MOSKVA, ZSSR. — Naj človek misli o tovarišu J^-ruščevu, kar hoče, okretnosti mu ne more odrekati. Ni na primer nobena tajnost, da ima Hruščev še zmeraj nekaj tovarišev, ki si upajo, da mu ugovarjajo. Mednje spada tudi nekaj članov izvršilnega odbora1, ki jih baje vodi tovariš Suslov. Ta “opozicija” kritizira posebno radia sedanjo sovjetsko zunanjo politiko. Hrušev je sedaj poslal Suslo-va in še štiri njegove somišljenike na političen tečaj v London. Poučevali jih bodo na tem tečaju angleški levičarski soci-jalisti z Bevanom na čelu. Ide-j ja tovariša Hruščeva ni slaba: Ko je prišel De Gaulle lansko pomlad na oblast, je predložil Londonu in Washingtonu u-stanovitev nekakega posebnega sveta treh, ki naj bi vodil NATO. iProti temu so protestirale manjše članice NATO, zavrnila pa sta ta predlog tudi Washington in London. Da bi Francoze pomiril, je Dulles že lani obljubil, da jim bodo Združene države dale atomski reaktor za prvo atomsko podmornico francoske vojne mornarice. Ta obljuba je bila težka, ker je kongresni odbor za atomsko silo do Francije preveč nezaupljiv. Boji se, da bi skrivnosti šnjem vseulišču St. Joseph Col-atomskih, podmornic, v razvoju častni doktorat iz prava, katerih je Amerika daleko pred Predsednik kot njegov* soproga Sovjeti, prešle iz francoskih rok s^a bda v akademskem oblačilu v — sovjetske. Odbor se je od- slavesriosB na vseučili- ločno uprl in vlada je morala aču, ki leži komaj kakih 10 milj svojo obljubo Parizu — požreti, od predsednikove farme v Get-med tem ko bodo Angleži atom- tysburgu, pa. ski reaktor za podmornico dobi- Častni doktorat je dobila Mrs. li. Posledica tega naj bi bila se- Mamie Eisenhower kot prijate-danja umaknitev francoske mor- lUca in soseda, ki v “dobri me-narice izpod poveljstva NATO. ri uresničuje starodavno pra-De Gaulle se je povezal z A- vilo, da je za vsakim uspelim denauerjem, predsednikom za- možem — žena”, hodnonemške vlade, in skuša se- Predsednik se je po končani daj uveljaviti svoje stališče in slovesnosti vseučiliškemu vod-svoje poglede v važnih medna- stvu iskreno zahvalil za poča-rodnih vprašanjih, seveda tudi stitev svoje soproge, nato pa je v berlinski krizi. s svojim sinom Johnom, ki je London čaka bil tudi navzoč, odšel si ogledati ' LONDON, Vel. Brit. — Pred- bližnje bojišče iz državljanske jsednik britanske vlade Harold v°jne> med tem ko sta Mamie j Macmillan je po svoji vrnitvi iz *n njena sestra ostali na čaju. Moskve obiskal Pariz in Bonn. ------°------ Povsod je skušal obrazložiti sedanjo berlinsko krizo s stališča, j kot jo gleda on. V Parizu in I Bonnu so ga vljudno poslušali jin dali za javnost neko izjavo o J. in pojde v pogovori z Volitve na Nizozemskem niso spremenile položaja HAAG, Niz. — Na Nizozem-j soglasju in enotnosti v “načelih'skem 80 imeli parlamentarne in postopku”, v resnici pa so o- 'volitve, ki pa niso prinesle no-! stali pri svojem mnenju. bene spremembe v sestavi 150- Macmlllan bo jutri v Ottawi člans^ Pos^nske zbornice. Vse Washington, da se stranke 80 v glavne™ ohranile Eisenhowerjem in svoie pozicije. njegovimi sodelavci o tem, kaj Katoli8ka stranka in naj Zahod ukrene, predno bo socijalistična stranka imata vsa- berlinska kriza prerasla v resno ka svo-i° tretjino P^amenta. O- nevarnost svetovnemu miru. stal° tretjino ima^° razne pr°-Washington baje nima nobenega testant.ovske stranke, liberalci trdnega načrta, ampak čaka, da in par komunistov-se bo odločal tekom, samega raz- ^a krmdo bo zopet prišla — voja krize, kot bodo razmere za-,seveda 'P° dolgih pogajanjih htevale, pri tem pa bo vojaško sedanja k°alicija ljudske in so-pripravljen tudi za naj hujše. I ^stične stranke. Volitve Angležem to ne gre v račun.'same 80 Potekale mirno, zanima-Oni se zavzemajo za razgovore nja zanje ni bil° prevec’ ker 80 na vrhu, ki so po njihovem vsi čutili’ da ne bodo prinesle mnenju edini zmožni preprečiti kakih bistvenih sprememb. polom. Pariz in Bonn sta bližje 0 stališču Washingtona kot. Lon- Molitev za svetovni ev- kot podpredsednica Mrs. A Eppich in posebni odbor. Zadušnica— Jutri ob 11.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Kovačiča v spomin 3. obletnice smrti. Nenadno zbolel— G. Lojze Peterlin z 1092 E. 64. St. je nenadno zbolel, bil prepeljan v St. Vincent Charity bol-nišn;co in operiran. Uspela prireditev— Glasbena Matica je podala včeraj v SND na St. Clair Ave. opero Sestra Angelika in koncert narodnih pesmi v splošno zadovoljstvo občinstva, ki je lepo napolnilo veliko dvorano. Podrobno poročilo bo objavljeno v četrtek. Rojenice— G. Cenetu in ge. Ani Rak, 1857 Empire, se je včeraj rodil v Huron Rd. bolnišnici tretji sinček. Iskreno čestitamo! V bolnišnico— V petek uta bila prepeljana v Highland View sanatorij Mr. in Mrs. Klisuric. Zaduše ica— Jutri ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Terezijo Kašič v spomin 11. obletnice smrti. Vaja— Slovenski oder ima nocoj ob 7:30 v Baragovem domu vajo za prvo in tretje dejanje igre “On in njegova sestra.” dona, če nista celo od Washingtona. ------o---- odločnejša snega. Vetrovno | Kako bodo po novem postop- zevi delovni sobi išele na dan, o mednarodnem, položaju n°- Najvišja temperatu- ku obravnavali begunce, pa za-^ko papežev naslednik začne ‘de-' politiki, ki imajo komuniste ijtopmk ni povedal. lati v svoji pisarni. j vsaki priliki zelo radi. tuji ob haristični kongres Sveti oče je sestavil daljšo molitev za svetovni evharistični Bodimo pri vsaki vožnji pro- kongres, ki ise bo vršil prihodnje ridni in amanjiujmo itevilo ir- leto od 31. julija do 7. avgusta v *rv! jMunchenu na Bavarskem. UJN0VEJŠE VESTI WASHINGTON, D. C. — Nocoj ob 9:30 bo govoril preko televizije in radio predsednik Eisenhower o berlinski krizi. To bo eden najpomembnejših njegovih govorov. Napovedujejo, da bo posebno opozoril na nesmiselnost atomske vojne, ki grozi sveHi. BEIRUT, Lib. — Irak je ukazal vsem državljanom Združene arabske republike, da morajo tekom 24 ur zapustiti njegova tla. Sirija je objavila poročilo o novem napadu Iraka na sirijska tla. CLEVELAND, O. — Včerajšnji vihar, ki je divj: 1 z brzino 82 milj na uro preko mesta, je pustil za sabo enega mrtvega, tri ranjene in precejšnjo škodo, med drugim na strehi mestne hiše, ki jo je delno odtrgala MILWAUKEE, Wis. — Preko nedelje je padlo v državah Srednjega zaprda ponekod do več čevljev snega. Snežni zameti so ustavili promet posebno v severnem delu Wis-consina in Michigana. Potniški vlak z okoli 150 osebami je ostal v snežnem zametu v severnem Wisconsin«. Ameriška Domovina ■■“Rte rK^rmrrratnrCTi nrfcvri 0117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0028 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec — Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.___________________________ 83 No. 52 Mon., March 16, 1959 Boj za atomske elektrarne Pri nas je atomsko silo preiskala in razvila javna roka. Federalna administracija je investirala bilijone, preden je dosegla prvo praktično, toda žal ne priporočljivo uporabo: atomske bombe v zadnji vojni proti Japonski. V tistih časih ni hotel noben zasebnik vtikati denarja v tako tvegan posel, federacija pa je skrbno varovala vse tajnosti proizvodnje atomske sile. Niti našim domačim podjetjem, niti našim zaveznikom za meio nismo hoteli zaupati nobenih skrivnosti o atomski sili. Med tem so Rusi sami našli pot do atomske in celo vodikove bombe, potreba za elektriko je pa rastla vedno hitreje. Skrivanje je postalo odveč, proizvodni stroški za, recimo, atomsko elektriko so pa začeli padati. Tak je bil položaj še pred nekaj leti. Takrat je tudi butnil na dan spor, kdo naj postavlja atomske elektrarne. Jasno je bilo namreč že takrat, da bodo postale atomske elektrarne ne samo gospodarska potreba, ampak da se bo proizvodnja atomske elektrike počasi tudi tako pocenila, da bo lahko konkurirala z elektriko, ki jo sedaj dobivamo s pomočjo vode, premoga in nafte. Naša federalna uprava se je takrat, to je bilo v začetku Fisenhowerjeva režima, postavila na stališče, naj proizvodnjo atomske elektrike prevzame počasi privatna podjetnost, država pa naj se umakne od tega posla. V prehodni dobi naj javna in zasebna podjetnost sodelujeta. Tako je bilo in je tudi stališče republikanske stranke. Demokratje so drugega mišljenja. Pravijo, da je federacija že dosti žrtvovala la atomsko elektriko in da naj sedaj uživajo sadove teh žrtev vsi in ne samo nekaj zasebnih atomskih elektrarn. Mislijo, da je bolj prav. da federacija postavlja atomske elektrarne, pri tem pa ne odkanja sodelovanja s privatnimi podjetji, toda glavno besedo naj ima zmeraj sama. Boj med obema načeloma je bil zelo hud, dokler je bil na čelu atomske komisije sedanji tajnik za trgovino Strauss. Ta je branil vneto interese zasebnih elektrarn in se pri tem tako sprl z demokrati, ki imajo večino v kongresnem atomskem odboru, da je od tega imelo veliko škodo preiskovanje atomske sile. Še zmeraj ni namreč dognano, kateri način proizvodnje atofmske elektrike naj bi bil najcenejši. Strauss je končno uvidel, da je samo kamen spod-tike pred kongresnim odborom, in je odstopil. Eisenhower je izbral za naslednika v predsedstvu atomske komisije McCona, ki je v začetku poskusil vzpostaviti dobre odnose s kongresnim odborom za atomsko silo. Kazalo je, da se mu bo ta namen tudi-posrečil. Zadnje čase je pa tudi on prišel v prepir z demokratsko večino v odboru. Bistvo spora je 'ostalo staro. Demokratje zagovarjajo stališče, naj bodo atomske elektrarne javna last, McConne pa pravi, naj se posla počasi polastijo zasebne elektrarne. V bistvu zastopa torej isto stališče, kot ga je preje zastopal Strauss. Konkretno povedano, McCone bi rad videl, da atomska komisija omeji svoje delo samo na preiskovanje, katere vrste atomskih elektrarn bi bile najcenejše. V ta namen je v okviru atomske komisije nabral 75 milijonov dolarjev za šest novih tipov atomskih elektrarn. Federacija naj bi postavila dva reaktorja, zasebne elektrarne — s federalno pomočjo — pa ostale štiri. Ako bi zasebne elektrarne ne hotele sodelovati, naj bi atomska komisija postavila vseh šest reaktorjev. < Demokratom se zdi ta načrt preveč bojazljiv. Sumijo, da ga hoče atomska komisija porabiti samo za plašč, pod katerim bi bogato podpirala zasebno inicijativo na tem polju pri tem pa zanemarjala postavljanje javnih atoms, elektrarn. Poleg tega naj atomska komisija nadaljuje tudi s preiskavo uporabe atomske sile na področjih izven atomskih elektrarn. Demokratje zahtevajo konkretno, naj atomska komisija postavi dve veliki atomski elektrarni, zgradi tanker za nafto na pogon z atomsko elektriko, in postavi še nekaj manjših elektrarn, da bi od tam dobivale elektriko razne lokalne javne ustanove za prodajo električnega toka, na primer zadruge itd. V tem sporu sta važni dve točki: kako daleč naj federacija sodeluje ne samo s privatnimi elektrarnami, ampak tudi z lokalnimi javnimi zavodi za prodajo električnega toka, in koliko kapitala bi bilo treba investirati v en in drugi načrt. McCone je že začel popuščati in išče kompromis s kongresnim atomskim odborom. Demokratje so postali nepopustljivi, nočejo odstopiti o svojega programa. Zadnjo besedo bo imel predsednik Eisenhower. On bo namreč odločil, koliko kapitala sme porabiti atomska komisija. Do seda je stal tudi on na stališču, naj preide proizvodnja atomske elektrike v privatne roke. To svojo načelno stališče utemeljuje še s potrebo po varčevanju z javnimi investicijami. Demokratski načrt namreč ne pomeni nič drugega kot povečanje federalnega primanjkljaja in mal prispevek k in- Demokratje radi tega niso izgubili svoje samozavesti. Ne bojijo se združenega odpora Eisenhowerja in njegove atomske komisije in nočejo popuščati. Boj med administracijo in Kongresom radi tega ne bo kratek in tudi ne dolgočasen. Ako naš čas ne bi moral posvetiti toliko pozornosti zunanji politiki, bi bil spor o atomskih elektrrnah gotovo v središču politične javnosti. Ves spor ne bi bil sam po sebi važen, ako od njegove rešitve ne bi bila odvisna smer elektrifikacije Amerike. Gospodarski razvoj pove jasno, da bo potreba po električnem toku rastla tako hitro, da bo del povpraševanj po elektriki moral biti tekom par desetletij pokrit s tokom iz atomskih- elektrarn. Kdo bo takrat dobavljal tok, privatne ali javne elektrarne, na to vprašanje bomo dobili odgovor že sedaj. Mislimo, da bo odgovor bolj vpošteval demokratsko kot republikansko stališče. J !&ORAVITONe S H MBA BESEDA IZ NARODA -............... * » ♦ M | I HH jak pijonir Matthew Kožuh. V Ameriki, tu v Jolietu je bival 57 let. Dolga leta je delal za United Gas Co. Od leta 1940 naprej je živel v pokoju in je dolgo časa bolehal. Žena mu je umrla lani v oktobru. Tu zapušča enega sina in tri hčere. Bil je .član dr. sv. Antona št. 87. KSKJ. Pokopan je bil iz cenkve sv. Jožefa na farno pokopališče istega imena. i Joliet, 111. — Pri nas v Jolietu — Smrt je pobrala tudi roja-se pripravljamo na mestne voli- kinjo pijonirko Mrs. .Anno Bo-Kip je postavljen na pročelje ba- žich, ki je bivala na naslovu 165 ne nominacijske volitve. V to- Bridge St. Umrla je v starosti rek 21. aprila pa bomo imeli kon- 77 let. V Jolietu je živela nad čne volitve, v katerih bomo iz- ,rjb let 'vedno v eni in isti hiši. volili mestnega župana, tri kon- Njen pokojni mož je preminul cilmene ip policijskega mestne- leta 1941. Pokojnica je bila de-ga sodnika. Sistem mestne u- , lavna pri večih cerkvenih in pod-prave ostane, kakoršnega imamo pornih društvih. Za njo žaluje-sedaj to je, da mestni svet z žu- 3 sinovi in 4 hčere. Pokopali panom na čelu najame in nasta- 50 1° lz cerkve sv. Jožefa na far-,vi upravitelja mestne uprave, no pokopališče sv. Jožefa. “City Manager-ja.” | Pokojni naj počivajo v miru, Včasih, ko je bilo menda manj sorodnikom pokojnih pa iskreno dela in 'zaslužek manjši, so se sožalje! mnogi borili ob volitvah za razne kandidate, ki so jim tu in tam * POLITIČNI KRIZI IN TEŽAVE PO SVETU. — Pred dol-obljubovali kake politične služ-'gimi časi že so ugotovili, da be in dela. Zdaj pa tega zani- vzroki krvavih spopadov med dr-manja ni več toliko. Plače po žavami in narodi so večinoma industrijskih delavnicah so mar- 'gospodarska tekmovanja med dr-sikje boljše kakor pa v politi- žavami. Je še mnogo drugih raz-čnih službah, bolj stalne in logov, ki spopadom prispevajo, manjše odgoyornosti. časi so se toda več $li manj izvirajo v pač spremenili, kaktii: so se tudi ;glavn6m iz ’gospodarskih težav. na vseh drugih poljih življenja. * ZIMA JE VENDAR popustila. Dolga in ostra je bila letos. Ne bomo jo tako hitro pozabili. Pobrala je vsem nam precej novaca iz žepov za kurja^ V človeško naravo je položena ambicija (poželjivost) po napredku. Človek brez vsakih ambicij je v gospodarskih ozirih mrtev. Vse eno mu je: “ali raste trava, ali ne,” — pravimo. Tu se začne. Kar na svojo ulico poglejmo. Gospodarsko šlo do jeze, nevoščljivosti in za-[osamili. Njih moč in vpliv bi visti in te so pospeševale nape--rastla — Zapad bi zgubljal gos-tost in prišlo je do kaj hitrih podarsko in na drugih pomenlji-vzrokov, da šo države pograbile vostih. vo in gretje domov. Pa tudi | Taki niso preveč koristni go-škode je naredila tu in tam z | spodarstvu. Prehudo ambicijo-ogromno množino snega, kar je ,zen človek pa ni napredka niko-pozneje ko je prišlo do otajanja Ti sib Je tak> kakor da boleha po nižavah povzročilo mnogo na “ta lačni jetiki” — več in več poplav. Po nižavah ob reki hoče! In takih je veliko. Kankekee je voda odnesla na desetine poletnih koč (cottages). Kar zmanjkalo jih je in šle so z ! tekmovanje ee pričenja že tu. valovi in ledenimi ploščami, ko ! Par trgovcev je, pa drug druse je začelo odtajati. Tudi na-jgega hoče prekosit, če greš k prej po nižavah ob reki Illinois, enemu, te drugi 'že črno izpod ko se obe reki združita je pov- čela gleda. Nekateri imajo dar zročeno mnogo škode. | vljudnosti in potrpežljivosti in * ZIMA JE MED NAMI po-,se znajo brzdati, da vsaj na zu-brala tudi več naših pijonir je v .naj ne kažejo svoje “cufridno-in pijonirk tekom zadnjih mese-.sti” v takih slučajih. Mnogi pa cev. O nekaterih so že bila po- niti tega ne znajo in mnogi si ročUa objavljena. Zadnje čase ne morejo pomagati, da bi svojo so preminuli med nami sledeči: “cufridnost” tudi ne izražali. — Po dolgi bolezni je premi- Imenuj to *‘oliko” ali “neoliko,-” nul naš poznani pijonir rojak tako je. Anton škof, star 82 let. V Joli-1 Države in narodi obstoje iz etu je bival nad 64 let. Živel je nas ljudi. In če ima kaka drža-na naslovu 1254 Elizabeth St. va večjo ugodnost^ kakor druga, lz starega kraja je prišel leta recimo, da ima več naravnih bo-1895. Po poklicu je bil tesar gastev, rudnin, olja, lesa, itd. (carpenter) in je kot tak dolga ima naravno več za prodati ka-leta delal pri Champion Machin- kor druga država, ki tega nima. ery Co., odkoder je šel 1. 1950 v Druga zopet ima več in bolj raz-pokoj. Zapušča žalujočo vdovo vito industrijo ima na podlagi Barbaro, isedem sinov in tri hče- tega boljše prilike za trgovanje, UUJl. re. Bil je zvest član večih podpornih društev in član društva Presv. Imena fare sv, Jožefa, odkoder je bil pokopan na naše farno pokopališče. Žalujoči družini sožalje, pokojnik pa naj spava v miru! — Pred nedolgim je umrla Mrs. Klara Werhovšek, stara 83 let. Bivala je zadnja leta pri svoji hčeri Mrs. John Chignoli na 2400 Clement St. V Jolietu je bivala kakih 46 let. Njen mož Martin Werhovšek je umrl leta 1939 in od tedaj naprej je bila vdova. Bila je članica večih društev in spadala je k fari sv. Ane. Pokopali so jo na pokopališču sv. Jožefa na našem hribu, — Pred kratkim je tu umrl ro- kakor druge, ki tega nimajo. Vse to dela in ustvarja dobro trgovino in ta jo bogati. Take države napredujejo. Druge, ki tega nimajo, so gospodarsko zadaj in tem to ne ugaja, kakor kaj takega ne ugaja trgqvcu, če njegov tekmec bolje uspeva, kakor on. Začno se počasi spletke za trg. Kar ena stran drugi odvzame — drugi ni prav. Kako ustaviti to? Včasih so že imeli nekake mednarodne inštance za izravnavo takih težav, a so menda le bolj veljale za manjše, za ta velike “peteline” (velesile), pa ne tako. Kadar je med ta velikimi prišlo do ljubosumnosti, je pa kaj kmalu pri- zn puške in tem prepustile besedo in odločitev. Začela je teči kri, uničevanje je sledilo. Vse več ali manj radi gole zavisti. Po prvi svetovni vojni je nekako šlo, a to le dokler se evropske velesile niso izkopale izpod razvalin. Ko so pa začeli obnavljati -svoje industrije so začele iskati trg za izvoz izdelkov in pridelkov in tu so naleteli na prve težave. Morali so v zameno pristati na nekak u-voz. Tako je n. pr. Anglija pre- 1 vzela mnogo našega trga na Daljnem vzhodu. Nazijska Nem- j Ali bo mogel Zapad vse to mirno gledati? Kako dolgo? Pomislite in sodite! — Pozdrav vsem čitateljem A. D. in drugič o čem drugem. Tone s hriba. Frof. Rebek - 7G4etiuk Cleveland, O. — Dne 25. marca bo praznoval sedemdesetletnico rojstva dr. Marius Rebek, profesor organske kemije na graški univerzi. Njegovo pestro in plodovito čija je pozneje prevzela precej „ je i{e]<> leta I889. našega trga po južno ameriških _____-n,,-,.,:,. državah. Izvažala je zlasti v Argentino, čile in v več drugih dežel poljedelske stroje, razna druga orodja, jeklo in železo. V zameno je Nemčija jemala od njih meso, žito in druge pridelke. Pri nas smo imeli visoke v Trstu. Študiral je na Dunaju, kjer je dosegel doktorat v kemiji in postal asistent na univerzi. Po prvi svetovni vojni so ga povabili v Ljubljano na novo ustanovljeno slovensko univerzo. Odzval se je in po enem semestru , ,. . .... predavanj mu je bila dodeljena colninske zidove (tarife) na u- L , , .. ...» [Stolica za organsko kemijo, voz. Nic nismo kupih od dru- „ . „ , , . . ... , , . .v .. . . Profesor Rebek je piomril pn gih; drugi niso nic ah malo ku-1 , , , . ’ , „ . gradnji slovenske univerze in si povah od nas. Brezdelje je na- . ., ... „ , , T_ . . . j s tem pridobil velike zasluge za rastlo. Kriza je nas zajela ter , , , , , , .. .. ... „ ohranitev in rast slovenske kul- nas potisnila v inflacijo. Poče- , „ , ... ... , ture. Zapreke, ki jih je moral niti smo morali nas dolar, da so . , v, , , ,. , . ’ ... premostiti, si težko predstavlja- drugi mogli od nas kaj kupiti r, . ... , , . . . mo. Zaradi pomanjkanja proza njihov denar, ki je imel , , . .i ’ . štorov m sredstev je moral pn- manjso veljavo. Tekmovanje se , . . , J .. J četi z laboratorijskimi deli v je razvijalo naprej. .. ,T .T , , , . , , , !kleti gimnazije. Neumorno je Nemčija je gledala in hotela , , , . • • i -n, j ■ v . - , , T , . delal m organiziral. Predaval je vec m vec blaga. In ko so novi ... c . • ,■ ; . .... . , filozofom, tehnikom m medidn- rodovi rastli in se je narod mno- , . v cem, zraven se pa znanstveno zu so zaceli gledati po vec in vec , i -n • i i ■ a . J? v, . udejstvoval. Raziskoval je pred- prostoru. Ne poštenim potom, , . „ vsem naravo in energijo organ- ampak po roparsko je vpadla v , •• i •. , f , . . . , . ; v . skih kemijskih vezi. slovanske dežele in hoteč načrt- , , | Med slovenskimi izobraženci no iztrebiti slovanske rodove, na , . , , , ... , ... ... . , doma m v svetu, kakor tudi med nji zem jo pa nas^ iti SV0J° akademskimi krogi kruto germansko raso. |je znan kot družabnik. Vedno Uspela ni. Z mečem je nasto- je ku priljubljen ne le med pro-pila in z mečem je bila prema- fesorskim kolegijem, ampak tu-Sana- di pri slušateljih. Skoro ni bilo Po zaslugi germanskega naši- | družabne prireditve kemikov, da ija je bilo uničenega skoro poLon ne bj bd častni predsednik, sveta. Svetovno gospodarstvo- v’izgnanstvu si je v najk^aj-razdejano. Vse,je morala zace- jžem ^asu pddobil prijateijev. i. na noVo. ' - ‘Vkljub temu, dauoimeli Avstrij- zdaj se je svet za silo izkopal j - svojih ]judi dovolj) je s svo_ izpo razva in. ajajo ga si-|j-m strokovnim znanjem uspel, cer novi kUzi in težave, ki se Pričel je pr.edavati na univerzi; večajo iz dneva v dan. Novi ro- ;a je kmalu svoi delokrog razši-dovi rastejo, prebivalstva se lU še na tehnično visoko šolo. mnoze, treba je več dela, več je- ;Zraven pa nadaIjuje s svojim znanstvenim delom. John Gorjanc iz Smyrna Beacht Ela., Frank in Gusti Slejko, Anton in Jennie Srebot, Steve in Mrs. Vozel, Frank Zaverl pa $3; Mrs. Josephine Pajk v spomin pokoj, sina $10, Mre. Josie Zakrajšek in Mrs. Josephine Mežnaršič v spomin pokoj. John Lazar po $5, Mrs, Rose Jurman v spomin pokoj. Louis Kocjan $5i Mrs. Frances Babnik v spomin pokoj, moža Johna Babnik $5i Sieve in Mrs. Vozel v spomin pokoj. Mrs. Stopar $5, Steve Barton v spomin pokoj. Josephine Zaitz $5. Nadalje so prispevali: Mrs. Marica Lokar $10, po $5 pa: Jerry Petkovšek, Kattie Lekson, Mr. in Mrs. Luka Slejko, Frances Plevnik, Rose Vuga, Žele in Sinovi, Louis Stovanja, Race Dairy, Grovewood Ave. in Mary Grossel; Rose Boštjančič $3; Anton Vehar, Anton Mežnaršiči Frank Hribar, Lucija Severovich, Anton Strukel in Dragas Dry Clean Store vsak po $2, Mary Maček, Jean Remic in Jcs. Kalan po $1; neimenovan prijatelj $10. Ti prispevki znašajo skupno $591.00, za kar se v imenu skupnega odbora vsem prav iskreno zahvaljujem in prosim v imenu Slov. zavetišča vse one, kateri citate ali veste za to akcijo, da se jo spomnite s kakim prispevkom, ker gre za dobro stvar. Ako se bo mogla izvesti plemenita Me' ja postaviti Slovensko zavetišč® v bližini naše metropole, bodo imeli korist vsi naši stari in osamljeni rojak in rojakinje. ^ krogu svojih slovenskih rojakov in prijateljev bodo preživljm1 zadnji dni svojega življenja. Ta poziv velja vsem našim rojakom v Clevelandu, okolici državi Ohio. Vas vse narodno pozdravljam v prepričanju, da se strinjat® z našim skupnim odborom, ki deluje za plemenito idejo za SloV' zavetiče. . John Tavčar, taj- la, več prostora. Nove miselnosti mešajo glave — posebno na Vzhodu, kjer trdijo, da so že “prevzgojili” cele generacije z njihovo fanatično miselnostjo, ki jo je spočel Marks, a so jo komunisti za prakso še do skrajnosti “pcisatanali.” Z mečem se še ne upajo nastopiti. Ropotajo in grozijo pa s svojim tehničnim napredkom, ki ga imajo vpreženega v svoj komunistični voz in strašijo, kakor da je Bog že na nje dal ‘prepisati svet, luno in sonce”! Grozijo tudi, da bodo svet podjarmili gospodarsko. Zgago povzročati res lahko začno. Sovjeti imajo zasužnjenih okrog 110 milijonov tlačanov, ki morajo garati, kakor jim zapovedujejo komunistični bosi. Lahko začno z 'občutnim gospodarskim bojkotom. Po Bližnjem Vzhodu, v Indiji in ponekod drugod' so dali dolgoročna posojila po nižjih obrestih, kakor smo mi mogli. Zdaj baje pripravljajo gospodarski vpad v južno-ame-riške države, Od Argentine napovedujejo pokupiti njeno meso in vse kar ima za prodati. V zameno ji bodo dali jeklo, železo, stroje in razna orodja, pravijo, da ceneje, kakor pa to more kdo drugi. Argentina in dru- Prcfesor Rebek je kot učenec stare klasične šole vsestransko izobražen. Govori več jezikov in med svoja predavanja pogosto vplete citate filozofov in pesnikov. Ni le strokc-mi učitelj, ampak tudi vzgojitelj. Slovenski begunski študentje, ki smo študirali v Gradcu, mu bomo za njegovo pomoč in vzpodbudo vedno hvaležni. Za njegov lep jubilej mu iskreno častitamo in mu iz srca želimo še mnogo let zdravja in uspehov. Janez Krepfl. ------o------ Gelo za Gom za asfareb počasi Se napredisje Cleveland, O. — Dnevi, tedni :r, kmalu bo potekel mesec, odkar sem se zadnjič oglasilo poročilom prispevska naše akcije za prepotrebni Slov. dom za naše stare rojake in rojakinje. Naše prizadevanje in prispevki za za-željeno idejo gredo nekoliko počasi naprej, gredo pa le. Naše vrle Progresivne Slovenke krožek 3 v Euclidu, O., so v januarju naredile 'večerno prireditev v korist sklada za Slov. Dom za stare ljudi. Prireditev gi se dobička seveda ne bodo je bila klub snežnemu vremenu branili. Moskva pa bo s tem do- jako dobro obiskana, tako so vr- bila priložnost, da si splete na jugu gnezda za svojo propagando. Na enak način napovedujejo, le in pridne žene in dekleta, ki se zanimajo za to človekoljubno ustanovo, prispevale čisti pre-estanek — $350, Vsa čast jima da bodo silili odslej naprej na gre za njih velik prispevek, afriško celino. Zraven bodo J Od naših posameznih prijate-spletkarili, hujskali male drža- [Ijev smo prejeli: John Slonovec ve v spopade. Zalagali jih bodo|iz Barbertona,. Ohio, je prispe-z orožjem in storili vse, da bi se val $50, glav. odbor Progres. tepli med seboj. V lokalne spo- Slovenk v spomin pokoj. Jos. re bodo skušali zaplesti zapadne Durna $10, Carl Samanich v države, da bi tako poča/si krva- spomin pokoj. Jos. Durna $10; vele in trpele. Če bo le moč bo- , v sponi, pokoj. J. Durn so prispe-oo v njih. upostavili komunisti- vali po $5: Frank Česen, Frank čne režime. Vse to, da bi Zapad Dacar, Blaž Novak, John Zaubi, GSwestilo m prošnja Buenos Aires, Arg. — Vse pr* *' jatelje in znance pokojnega da hovnega svetnika Karla Škulj3 obveščamo, da je že v delu sp° menik, ki bo postavljen na gr0” bu tega velikega rodoljuba San Martinu v Argentini. Spomenik bo pristno slov®11 sko poljsko ali “kužno” znafli® nje. Poleg tega znamenja, ki £3 bodo v gornjih štirih vdolbia^1 krasile podobe Brezjanske rije, sv. Jožefa, Lujanske Mar je in slovenske izseljenske drU žme, bo stala na sprednjem d® groba bronasta plošča s priifl®r nim napisom. Naši rojaki v Argentini s° zbrali sredstva za kritje strošk0^ naprave omenjenega spom®n^ ka. Za vse stroške pa ta sr® stva ne bodo zadoščala. ZM0 ' odbor za postavitev spom®nl . v Argentini, v katerem so naS^ rojaki gg. Smersu Rudolf, lovčič Oskar, žkulj Edi, 2er®v^ nik Jože in Lobnik Franc, obra. ča na vse Slovence v Sev®1"11. Ameriki in Kanadi, ki bi hot®^ sodelovati pri nabirki za sp0lIie nik, da pošljejo svoj zn®se tvrdki Familia, 6116 Glaus Ave” Cleveland 3, Ohio. rčJ Vsem darovalcem v nap1 iskrena hvala! R. Sm®rsa' Porast motornih vozil v Jugoslav^! Tudi v Jugoslaviji se v za^ njih letih motorizacija nag*0 ri. Medtem ko je ob koncu le ^ 1957 znašalo število motorn' vozil 88,000, je v lanskem ^ že v septembru doseglo št® f 113,300. Na prvem m®stu, se motornih vozil tiče, j® ^ ■ venija in ni težko uganiti zaK Goričani in Tržačani dobro v do, koliko darilnih motorjev gr® v Jugoslavijo. V Sloveniji s® lanskem septembru zabel® 23,000 motornih koles in naop dov ter 7,400 potniških avtom bilov. “SLOVENIJA” IZHAJA KOT PRILOGA AMERIŠKE DOMOVINE Leto IX. Številka 1 GLASILO SLOVENSKE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE DOPISI ZA “SLOVENIJO” NAJ SE POŠILJAJO NA NASLOV j “SLOVENIJA” 6117 St Clair Ave. Cleveland 3, Ohio VERA in POLITIKA Cesto imamo priložnost pre-Piičati se, kako zmedene poj-' 1116 imajo ljudje o kočljivem P^dmetu, ki zadeva vero in P°iitiko. Mnogi so namreč perjem, da ti dve nista v ni-aki medsebojni odvisnosti. Gra se nanaša na onostran-8 Vo, modrujejo ti, politika pa llla tostranstvo. Podrpčji obeh 8 tem jasno določeni in a oo mir v družbi, mora vsa-a ostati na svojem. Kakor se to lepo sliši, stvar j11 tako preprosta. Skušali jo °mo obrazložiti, kolikor je v Pekaj stavskih pač mogoče. Kaj je vera? — VERA JE ČLOVEKA DO BO-Ta odnos se izraža v treh dejanj^: 1) V verovanju, v prizna-Va^ Boga. 2) V molitvi,. kjer Boga ča-, ^o, prosimo ter se mu za-hvaljujemo. ^ ^)V poslušnosti božji volji, 8Polnjevanju zapovedi, haloga organizirane verske jdPnosti je ljudi poučevati in navajati k omenjenim trem dejanjem. R Kaj je politika — POLITI-^ JE SKRB ZA JAVNO st' za blaginjo skupno- ' ;sak poedinec je del skup-^°sti, ki more imeti različna i-m oblike. Naravno je, se poedinec briga najprej ti a zanimati se mora v. ^ za skupnost, v kateri ži-Imeti mora torej smisel za ° Kiko. človek, kateremu so eve skupnosti deveta briga, ^ a&bičnež. Cilj političnega °yahja je, kot smo rekli, ^ a&i.nja skupnosti. To blagi-j® mogoče doseči po dru- i.a ni urejenosti, ki daje vsakemu R. T. Pim 8voje in stremi za stal- j,0napredkom na vseh pod-Jih družabnega življenja. jilmetna P0litika tedaj 8 svoje ..lokanjem ostvarja pogo-v omogočajo mir in sožitje j.e .° smo pojasnili pojma ve-jj , V1 Politike, se vprašajmo v sni so .njuni stvarni odnosi rejenju družbe. Pei«- °^nosi 80 globlji in nuj-p1 kot si često mislimo. tre, °Vsein jasno je, da vera po- l Pjo Oolitilrn svnip dp- P Politiko. Zasvoje. de-vanj( Potreb: Vodo pV°je versko delovanje, a tudi politika, čeprav te-vavmn°8i nočejo priznati, kr-s v ° ?°trebuje pomoč vere pri sh J i h naporih za blaginjo 8Vo^°sti. Kajti vera more po HUij. . živi jenskih smernicah (jr v 1 trden temelj vsemu himZabnemu življenju. Spom-ga Se samo izjave pokojne-amerišikega predsednika ^ tVelta- W 86 glas>: “Na-Poven- Zametuje 10 božjih za-Vzgj,1’ je zgubjen!” Vera šWJa Politiki ljudi, ki so po- veliki Vestni in trdni značaji z 'P z i smisl°m za ogovornost brat(f 0^0k0 ljubeznijo do so-ra j, v\ In slednjič daje ve-tikj Sn^ dobronamerni poli-pri ^ peaeben božji blagoslov VzVjvJenih vztrajnih naporih za cilj etl’ a težko dosegljiv Iz ’ bieii navedenega bomo razu-ka v’ ^a iumta vera in politi-^era n(tarle mnogo skupnega. ne more razvijati b se ka n z^rave politike in politi-Pl hi,111.01’6 uspešno služiti jav-Lo^it^'Pji brez zdrave vere. sipisg) ^ugo od druge je ne-Ih silna škoda za na- ravno in nadnaravno blaginjo članov družbe. V luči teh načel nam ne bo težko odgovoriti na pomisleke in ugovore, ki jih v življenju češto srečujemo. “Brigajte se za duše in ne vmešavajte se v politiko!” kličejo nekateri duhovnikom. Ob tem očitku bi se dalo marsikaj piovedati. Priznati je treba, da je dušno pastirstvo prvotno in najvažnejše duhovnikovo opravilo. Toda razumeti moramo, da je često strogo duš-nopastirsko delo stvarno ne-nemogoče, ako odgovarjajoča politika, ki ima, kot smo rekli, na skrbi javno blaginjo, hodi kriva pota. So bile včasih in so še ponekod' take gospodarske, socialne, kulturne in politične razzmere, da mora duhovnik iz pristne skrbi za duše poseči v zadeve, ki same po sebi ne spadajo v njegovo področje. Priznavamo pa, da to velja le v primeru, ako za taka opravila ni na uslugo primerni in sposobnih katoliških laikov. Tako so slovenski duhovniki ob koncu preteklega in v začetku tega stoletja s širjenjem zadružne misli med Slovenci storili ogromno dobrega za gmotni in moralni napredek naroda. Isto velja za prosvetno delovanje slovenske duhoviščine. Omenjena načela enako o-pravičujejo škofe po zapadnih državah, ki pred volitvami o-pozarjajo vernike na njihovo dolžnost voliti take kandidate, ki priznavajo in branijo pravice vere, Cerkve in vernikov. Je piač tako, da se dušno pastirstvo ne vrši nekje na zvezdah, temveč tu na zemlji, kjer politika vsaj v trenutnih razmerah igra silno važno vlogo. Politika more dušno pastirstvo pospeševati ali pa ga ovirati in celo onemogočati. Iz navedenih razlogov more dušni pastir redkokdaj skrb za javno blaginjo popolnoma pustiti ob strani,. “Vera spada v cerkev in ne na ulico!” spet robantijo drugi. Na prvi pogled ima to besedičenje videz stvarnosti, a ne prenese resnega premisleka. Lahko se namreč dogodi, da gotova politika vernikom na najrazličnejše načine spiloh onemogoča obiskovanje cerkve. To se ne dogaja samo v komunističnih državah, ampak tudi, čeprav v milejših oblikah, v mnogih zapadnih deželah, kjer se v nekaterih podjetjih dela ob nedeljah, a počiva med tednom. Poleg tega moramo povda-riti, da vera ne spada samo v verkev, marveč ji moramo dovoliti dostop, kjer so ljudje, kjer je življenje. Poslanstvo vere je prepojiti vse življenje z načeli krščanske resnice, pravičnosti in ljubezni ter ga na ta način obnoviti in dvigniti. Vera mora zato ven iz cerkve na ulice, rudnike, pisarne, trgovine, gledališča, zabavišča in parlamente. Ako nas gornje misli še niso povsem prepričale o soodvisnosti vere in politike, se vprašajmo, kam pride politika brez vere Politika brez temeljev, brez čuta odgovorno-isti. Pretresljiv odgovor na to vprašanje nam nudi sodobni svet, ki je poln krvi, solza, krivic, strahu in mržnje. Vera je in ostane temelj o- Odgovori na tri vprašanja 1. Mnogi trdijo, da so katoliški ljudje v domovini proti Jugoslaviji, da hočejo samostojno slovensko državo, ali pa, priključek k Avstriji. Kako si predstavljajo ostvaritev tega, če je res tak tok? Ne da se v splošnem trditi, da bi bili katoliški krogi v domovini proti jugoslovanski državi. V splošnem bi se stališče napram Jugoslaviji, kot skupni državi jugoslovanskih narodov, lahko označilo z indiferentnostjo., Kot žal v vsej zgodovini od leta 1918 dalje (glej boje za Koroško in plebiscit) , preko različnih centralističnih režimov v kraljevski Jugoslaviji, pa do partizanstva v zadnjem času, imajo pač Slovenci na sploh, zlasti še katoliški Slovenci, z Jugoslavijo slabe izkušnje. Ta usedlina spominov deluje seveda proti ponovni povezavi z jugom. Pri tej priliki bi se takoj dotaknil koncepcije tzv. srednjeevropske katoliške države, t.j. menda južne Nemčije ter srednjeevropskih delov bivše Avstro-ogrske monarhije. Ta koncepcija se menda večini zdi prilično zastarela. Na konfesionalni podlagi se v bodočnosti države vefjetno ne bodo ustanavljale. Za vero samo bi imelo to le škodljive posledice, ker bi vse različne socialne in gospodarske slabosti, ki so v vsaki državi nujne, spravile v slabo luč konfesionalno podlago države. Klasičen vzgled za to je Dolfussova Avstrija. Zastopniki mednarodnopravne kontinuitete računajo seveda na obnovitev jugoslovan-’ ske države. ■ ytemeljitev in motiv tega stališča je deloma nacionalnega značaja radi povezave s sorodnimi jugoslovanskimi narodi, in pa radi nevarnosti pred močnim germanskim oz. romanskim sistemom. Druge, ki so gospodarsko bolj razgledani, mika Jugoslavija kot gospodarska celota ter njeno bogastvo na surovinah. V taki državi bi lahko Slovenci s svojo pridnostjo in inteligenčno sposobnostjo mnogo pridobili. To stališče postaja v sedanjem svetu vedno bolj realno. Pri vprašanju obnovitve Jugoslavije pa je treba vpošte-vati še drug moment na strani ostalih jugoslovanskih narodov, ki je sicer drugotnega po mena, vendar ga je treba vpo-števati. Dejstvo je namreč, da so pri Srbih in deloma tudi Hrvatih, Slovenci osovraženi kot nositelji in intelektualni voditelji komunizma, podobno kot Črnogorci, čeprav so seveda le-ti še mnogo bolj osovraženi radi svojih vodilnih položajev kot nositelji zatiralne sile v Jugosdaviji. V tem oziru ne bo preveč težko v da- Slovenski katoliški intelektualec, ki je preživel vsa povojna leta v domovini, precejšen del tudi v — ječi, pa se lani rešil v svobodo, je napisal spodnji članek, ki jte brez dvoma ne samo zanimiv, ampak tudi zelo poučen za vse slovenske izseljence, v kolikor se za razmere v rojstni domovini še zanimajo. nem trenutku postaviti primerno protiutež. Poudariti je pa treba, da se doma le redkokdo bavi s konkretno obliko bodoče državne ureditve. Na obliki kraljevine tudi najbolj goreči bivši monarhisti ne vztrajajo več. Vsem je glavno le osvoboditev od komunizma, pa naj pride potem, kar hoče. Vsi se zavedajo, da ne bo do te osvoboditve prišlo v nekem izoliranem postopku, temveč samo v sklopu celotne, ne samo evropske, temveč svetovne preureditve. Ta razvoj bo sam ob sebi diktiral tudi obliko bodoče državne ureditve. Prva sve- tovna vojna je rodila nacionalne države in s tem Evropo razbila. Pozitivno pri tem je bilo, da je princip notranje nacionalne svobode in samostojnosti postal splošna svetovna last. V nekem trenutku zgodovine je bilo to morda potrebno. Zvezana pa je bila s tem radi nesposobnih voditeljev predvojne Evrope velika negativna posledica v gospodarskem pogledu. Ta gospodarska razbitost je vsem državam prinesla samo škodo in v nemajhni meri povzročila rast komunizma. Gospodarska neurejenost in celotna politična razbitost je bila največje raz- O NAPAKAH V BORBI ČEHOV PROTI HITLERJU sebnega in javnega življenja. Politika, ki jo vodijo iskreno verni ljudje, je politika globoke odgovornosti za blaginjo skupnosti, ki ima temelje, je politika, ki moli in je zato deležna božjega blagoslova. V-ko (Po listu slovenskih zseljen-cev v zapadni Evropi NAŠA LUČ.) Pred nekaj več kot 20 let, 29. septembra 1938 so se sestali v Monakovem Hitler Musr-solhr, Daladier in Chamber-1 lain in parcelirali čehoslova-ško. Parcelacija sama je bila | izzivajoč udarec v obraz vsa-ki mednarodni morali, da jo je obsojal ves svet; kdor je bil , blizu Italije in Nemčije, ne-1 ' koliko bolj tiho, kdor je bil daleč od njih pa bolj glasno. Čehoslovaško je takrat zadel nepričakovan udarec. Svet je mislil, da bo skušala proti njemu protestirati vsaj v mejah možnosti. Praga je imela na primer z Berlinom dogovor o arbitriran ju vseh sporov, sklenjen že 16. oktobra 1926. Lahko bi se pozivala nanj in dala Hitlerju vsaj moralno klofuto. Praga bi bila lahko šla pred takratno Društvo narodov in tam ožigosala Hitlerjevo napadalnost. Ni napravila v tem pogledu niti e-nega koraka. Zakaj? Na to vprašanje čakamo odgovor že 20 let. Sedaj smo dobili nanj vsaj delen odgovor. Stefan Osuski, ki je spadal med vrhove češke diplomacije in bil celih 20 let (1920-1940) češki poslanik v Parizu in zaupnik predsednika Beneša, se-daj pa spada med voditelje češke politične emigracije, je v svojem dopisu na New York Times od 9. oktbora odkril tajno Benešovega molčanja. V pismu pravi doslovno: “(Benelš) ... si je sam zvezal roke. Iz razlogov, ki so bili znani samo njemu, je biLsam tisti, ki je odprl vrata parcelaciji čehoslovaške. Na vrhuncu krize je na svojo osebno odgovornost in pod pečatom tajnosti obvestil Francoze in Angleže, da lahko ponudijo Hitlerju odstop pokrajin Cheb, Fryland in Rumburk, ki obsegajo 4,000 do 6,000 kvadratnih kilometrov in so takrat štele okoli 900,000 do 2,000,000 Nemcev, kakor bi pač poteka-r la parcelacijska meja.” “Ko je napravil ta usodepol-ni korak, je predsednik Beneš odprl vrata parcelaciji čehoslovaške in tako postal ujetnik svoje lastne odločitve. Od mo-nakovskega dneva naprej ga je grizla vest in naraščajoč obup, pa še stalen strah, da bo kdo izdal njegovo tajno.” “Kremlj je zvedel za to' tajnost in jo brez usmiljenja j izrabljal proti Benetsu. Pod grožnjo odkritja je Beneš legaliziral komunistični puč od 25. februarja 1948 Odlagat je svojo odpoved predsedstva do 7. junija 1948, to je do končanih parlamentarnih volitev, ki so pomagale komunistom in njehovim saletitom do oblasti in vlade.” P.smo poslanika Osuskega spada gotovo med najusodnejše komentarje dogodkov ob priliki monakovske kapitulacije. Dvignilo bo burjo protestov, pojasnil, oporekanj itd. Nam vzbuja zato zaenkrat samo celo kopo vprašanj. Kakšna je bila v resnici toliko opevna češka svobodna demokracija, ako lahko predsednik republike kar na svojo roko brez posvetovanja, kaj šele pristanka vlade in parlamenta že kar naprej odobri parcelacijo državnega ozemlja? Ali morejo Čehi zameriti Slovakom, da so se ločili od Prage kar na svojo roko, ako so dali podobno pravico že preje sudetskim Nemcem? Ali Benešov sklep ni dal že deset Let j a naprej svoj blagoslov na “pravico do domovine” in do samoodločbe, ki jo zahtevajo še danes in že danes sudetski Nemci? Kolibo so bile vredne pred drugo svetovno vojno vse političčne pogodbe, ki jih je sklepala češka vlada, ako je predsednik republike imel možnost, da jih prekucne kar na svojo roko? Pismo poslanika Osuskega je samo še nov dokaz, kako zgrešena je bila češka politika po prvi svetovni vojni. Iz svoje širše domovine bi bili Čehi morali napraviti federacijo po vzgledu Švice aid Amerike in zadovoljiti vse narodnosti, ki so živelj na državnem o-zemlju. Izbrali so pot v strogi centralizem, ki jih je pa tudi peljala v pogubo. V tem pogledu sta Praga in Beograd doživela enako usodo, kar ni čudno. Delala sta enake politične napake. očaranje generacije po prvi svetovni vojni. Smatram, da je druga svetovna vojna to na-piako popravila. Pri vseh o-gromnih žrtvah, pri zmagi komunizma nad več kot pol Evrope, je počasni, a zato sigurni in premišljeni proces gospodarskega združevanja Evrope sad, za katerega je bilo vredno trpeti. Z a v e š t evropske skupnosti ter prepričanje o edino možnem nadaljnjem razvoju v tej smeri je prav na terenu, kjer sedaj živim, tako močno, kakor si za plankami preje sploh predstavljati nisem mogel. Prepričan sem, da bo šel razvoj edinole v tej smeri. Tudi v domovini se pričakuje odločilna ureditev Evrope po gospodarskih področjih, s seveda popolno samostojnostjo v kulturnih, nacionalnih in ta-kozvanih notranjih zadevah. V kateri gospodarski blok bodoče Evrope bo Slovenija vključena, je seveda vprašanje. Verjetno bo živela v širšem gospodarskem sklopu Srednje Evrope, v katerega bi radi vzorne agrarne in surovinske dopolnitve s pogoji industrijskega razvoja bil vključen tu!di pretežni del sedanje Jugoslavije kot nacionalna enota. Mogoče bi tukaj odpadla Makedonija in kaki južnejši predeli. Jasno je, da smo o teh zadevah v Jugoslaviji bolj malo govorki. Vsi smo živeli pod neposredno težo dneva in pritiskom sistema. V tem sistemu je glavna metoda stalna in poostrena zaposlitev, da ja ne bi kdo začel samostojno misliti. Radi delovne preobremenitve in pomanjkanja časa živi pač vsak precej izolirano tudi od najbližjih. Moram pa reči, da ' NAROD in DRŽAVNI ROD (ali nacija) sta dva ^ lična pojma. Kdo dobro zna razliko med tema dv pojmoma? O tem piše ° . no in zelo jasno dr. Ivan . jlSJ 5^ čin v “Sociologiji”, ki je boljše slovensko delo, kar mter jih Slovenci ciji. izdali v er ***Oxxr ^ixx:fcxxxx±xx^Kxxxx*xxxxYxl!x^KxH¥^xfr *xxx xxx*xl^3 Naše gore list SODOBNA POVEST ****xxxxxrx YY¥¥¥¥¥XXXX¥KxxY¥¥Y¥¥x¥¥¥¥¥¥¥¥ Je idala' svojo ljubezen, jo je no znanje napredovalo, sem bil a|a za vse življenje, in bila; je Popravljena na vse, kar bi pri-nesla ljubezen s seboj. Njeni Vz°ri so bilo zelb visoki in nje-na načela o pravem in nepravni neomajljiva. Ta stvar je a i bela ali črna. V njenih nrav-n. pojmeh ni bilo nobene Slvine. Prav zato je bolj razu-**}* naoje zablode v Franciji, c‘Vr Pa bi jih katera koli drur ®a ženska.” Ko sva več let skupaj delala, ava precej natančno spoznala drugega. Pozimi sva ne sa-1,10 skupaj študirala, marveč V® tudi svoje zaslužke devala s uPaj in z njimi krila vsak svo-ie Potrebe. Ona je bila bolj sPretna ko jaz, zaslužila! je več, 2a';o je mogla devati na stran srečen, da je spet postala boljše volje. “Da bi se mogla vame 'zaljubiti ali jaz vanjo, mi nikoli še na misel ni prišlo. /Še ko si me ti o-pozoril na tako' možnost, se mi je zdelo nesmiselno pretiravanje. Nato sem bil ranjen in kakor hitro so me odpustili iz bolnice, so me Tibojevi sprejeli v svojo hilšio in zasipali s prijaznostjo, ki je nikoli ne bi mogel preplačati. Mislil sem, da tako delajo, ker imajo Ameriko radi in ker smo se jaz in njuna sinova borili za isto stvar. Seveda sem bil osel, a misel na prijateljstvo je bila meni tako jasna, da sem si mogel položaj razlagati samo s te strani. “Seveda Deteljice Tibojevim ^ Wi a a? gs m . gg >2 q IVAN TAVČAR: VISOŠKA KRONIKA ta želja, ker vojščak, ki leži težko ranjen sredi bojne poljane, ravnotako nerad umrje, kakor se nerad loči od sveta bogataš, sedeč pri polni skledi. V takih trenotkih sem dobro vedel, da te, naj si še tako zapuščen in o- IMENIK RAZNIH DRUŠTEV (Nadaljevanje z 6. strani) vendar jo tolikrat zatajiš! predelavo hiše v Nju nisem nij;j enkrat omenil. Nekaj ^ Za fr'* culici v U1 mac v nju pžiru, ker bila ji je zelo pri me je zadrževalo, da. bi o nji govoril s komerkoli. Moje čustvo zanjo je bilo pregloboko in srcu Poleti sva hodila tja gor in sen/3'^0 k0'31’8- Nikoli še ni-:najjna Zveza preveč sveta. Polak u 1 Ženske’ ki.bi tako vde' vrh pa me tudi ni imelo, da bi raziiw.° k>e^e^aca a,K s t°likšno zasekne zadeve razpravljal s azUiHUlO(St.in, cr^rmnlala rvn^rJ , • ^ most j o spreminjala načr-,e' Natančno je vedela ne samo, , 1 je treba storiti, marveč tudi °, kar je še več. Za: vsako elje sva napravila načrt in tujci. “Zdaj kajpada vidim, da je bil moj molk huda zmota. Škoda, da svojih zmot vnaprej ne /vidimo tako jasno, kakor jih vi- i2vršilaadlNnjT ^ldimo P°terT1' k0 ie že Prepozno. s la. Na tai način sva hišo ^ ravila v red in bi jo takoj lah-im ?l)orabljala. Kakor hitro bi ® maturo za seboj, e zdaj mi je žal, da se nisva No, to modrovanje je zdaj čisto odveč. Kar je, je. “Najbrže bi še naprej ostal čisto slep in ne bi sprevidel, ka- °dtl pS; morja^TakoTi ^ če bi ne bil Prišel W , ° bolj ' ““ ““ da; ^mtiemoiS v čemdo-,imaš Priliko- da vsaj_malo povr- Dejal sem sam pri sebi: zdaj viral, ^ tc> dosk^te^ko^če ^m^izpulb |staršem. ^ Dmiarja ponuditi jim t!n Presadijo v nevarno okolje, S ^ernim božic- da bo zame i neš vso prijaznost nji in njenim zato d; a ni treba dodajati še od- nim darom pa boš vsaj deloma poravnal svoj dolg. “Tako sem torej kupil nekaj uporabnih, a čednih daril za ^ T°rn°sti, da: bi skrbel za ženo. jo v,3 i6’ da Pojde na farmo in 0 upravljala, dokler se jaz ( ^ , _______ ______ 7rnen:i- Da bo že kako. Mdr- . njenega očetai in mater, in ker udi vojna ne bo 'dtolga;. j sem vedlel, da Germana ljubi le- sva a^° torej 50 stonri stale, ko 1 pe reči in jih ima malo, sem za-v SG P°slavljala. Meni je bilo njo kupil prstan, ki sem ga vi-ako jasno, da sem se čutil del v izložbi nekega; zlatarja. Pr-Hi ^0r°aenega; in mi še na misel stan je bil zares lepa stvar, lepša ko vse, kar je kdaj imela, ker sem hotel, da dobi resničen dar, kakršnegm bo lahko imela vse življenje in se ga veselila.” “Joj, Puhar, kolikšen norec si bil!” (Dalje prihodnjič.) kda^lo, da: bi najin dogovor ii^Spremenil. je 3v Se j® pozneje zgodilo, mc ne-,113^0 Povsem nepripravlje-tij*8' francosko dekle se je ču-„1 ako osamljeno in skrbela i^o ^rata na fronti. Da, že sa- irUel°Zra^ie Vas^ ^ ^ to Ue i-Sertl ^*sto nedolžne name-in'i ° 86111 j° vodil sem ali tja rave skušal mal° razvedriti. Na-bila; vesele in ko je naji- CHICAGO. ILL. pajn..d Vcu like to have your tla8 and paper .hanging done to suit you? (- SPECIAL RATES! P, , P16 for free estimates. GUARANTEED WORK! K- J. De KOSIA GR 7-7465________(54) Hranite denar za deževne dnev« "kupujte U. S. Savings honde' CHICAGO, ILL FEMALE HELP WANTED WOMAN — for general housework, over 30 years. Own room, bath. Must like cih'l'dren. References. Current wages. Phone ID 2-1776. CORCORAN FUNERAL HOME AIR-CONDITIONED CHAPEL @150 li Cicero Jbenue, Ohicago Phone: FE 6-3833 . (52) BUSINESS OPPORTUNITY FOR SALE 800 PATENTED MINING CLAIMS 7E00 ACRES One^b( SOEVER, LEAD, ZINC and COPPER. Silvertrn, Colorado. Sen !he Richest Precious Mrtal Districts in the World. Will Taxg-Ulet.ainine a 3_?r Royalty)_ for Less than Cost of Patent and gjanXes £0% Has Heavy Timber. Terms. er s Report, Maps and tllue Prints, etc. U. S. Mining En- Write or Wire H--C. SPRINKLE, P. O. Box 1835, DURHAM, N. C. 0r: Mr. A. J. McSWEENY, 507 5th Ave., New York, N. Y. Moj Bog! kje sem že videl ta jih je, da jih je obilo povešalo obraz? Bil je preoran in opu- glave, nakar je prebral Mark- stošen kakor njiva, če je, udaril sovo svedočbo, govoril o njego-ob plohi hudournik črez njo! vem podpisu in povedal, kako prav'vsaka koreninica’pod'ma-Geniti se nisva, mogla, in niti ga je Bog že na zemlji udaril, ; nQ poganja tudi y moje tel0) da glave nisva mogla dvigniti, le ko mu je zdrobil desno roko, s vutim eno z zemlj0i na kateri gledala sva se drug drugega katero je krivično pričal, ter mu lejim Zerrlja domača — ni Naposled se je kakor iz dalje vzel levo nogo, v katero si je bil prazna beseda: del je mojega tam zadaj za hribom začul one- rano vrezal. Ljudstvo je bilo gl- £ivijenja jn se mj vzame mogel glas: njeno. Pred cerkvijo se je vse “Izidor — gotovo si ti, Izi- trlo okrog Agate, da so ji stiska-dor?” li roko. Tisti dan je bila načia Božja Porodnica! — bil je res gospodinja počeščena kakor Marks Wlulffing, od Boga zapu- mučenica, in gospod Bog je za-ščen in zavržen, 'z odrezano levo ukazal, da bodi konec njenemu nogo! trpljenju. Sam Peter Debeljak “Marks —?” sem vprašal, “ali se naim je približal, ko smo bosi res Marks?” dili od božje službe proti domu, “Vidiš,” je jecljal, “z eno sem to prosil, da bi mu bilo odpušče-krivo pričal, drugo pa sem pre- no- Podali smo si roke in obno-rezal, da sem namočil kamen s 'v^i staro prijateljstvo. Zadovoljstvo se je znova o-glasilo na Visokem. Spomin o-četa Polikarpa se je ublažil, in DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. Častni predsednik Frank Žagar, stromasen, veze trdna veriga na predsednik Joseph Trebeč,' pod-nekaj, česar se vsak hip ne za- predsednik Frank Segulin, tajnik vedaš: ta nekaj je — zemlja, na Theodore Kircher, 18609 Pawnee kateri si se rodil. To je naša edi- na neskaljena prijateljica, ve- Slejko; nadz. odbor: Thomas A. dno ti kaže en in isti obraz, in Pluth> Rudy Ivančič, Vinko Godina. Frances Gorjanc, George Krancic. Poslovodja:"John Žigman, tel.: KE 1-9309. Hišnik: Frank Zupančič, IV 1-5663. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer. Gospodarski odbor: Predsednik Frank Rupert, Frank Urbančič, Jo-Ko tako ležim, mi sili iz ruše seph J. Preskar. Ostali direktorji: nova moč V onemogle ude, in Johan Troha, Josephine Hepikman, SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave Predsednik John Habat, podpredsednik Steve Mejak, blagajnik Joe Barbis, tajnik Joseph Ferra, KE-1-7131, zapisnikar Victor Derling. Nadzorni odbor: preds. Frank Sus-! tarsic, Jos. Smolič, John Habat Jr. Gospodarski odbor: preds. Frank Matoh, Frank Kocin, Frank Zorman. Ostali direktorji: Frank Do-! linar, John Gorup, Jacob Mejač, ! Frank Walter. Seja direktorjev se vrši vsaki četrti petek v mesecu ob 7:30 zv. v navadnih prostorih. krvjo. Sedaj vem, da umiram — j ali umreti skoraj ne smem —” Odgovoril sem mu takoj: zemlja, se mi je vzelo tudi življenje. Ko si oglodan do kosti, ko te povsod preganjajo, kakor bi se bile gobe razpasle po tvojem telesu, te sprejme idomača zemlja z istim obrazom, kakor te je sprejela nekdaj, ko so te še v zibel polagali. Nisi doživel spomladi, da .bi te ne bilo objemalo njeno cvetje, in ne jeseni, da bi ti ne bila sipala svojih sadov. Mogoče, da je težko umreti — moja vera to ni! — ali toli- “Umrjeva, če bo hotela božja kri človeka, katera je bila pre- volja!” Zaihtel je: “Odpustiti mi, Izidor! stite mi vsi!” lita; po njegovi roki, ni več vpi-ila do božjega, stola. Tudi mene Odpu- je zapustil spomin na bitke in j vojne, razen onega, ki mi je tičal V srce se mi je zasmilil. “Od- v prsih, kjer mi je nekaj kljuva-puščam ti, Marks, in vem, da ti lo noč in dan, kakor v uri, viseči je Agata že tudi odpustila! Radi na steni. Težilo me je, da nisem tega lehko brez skrbi stopiš pred mogel poprijeti zai nikako delo; Boga sodnika. Odpuščeno ti bo- dela je bilo obilo, jaz pa sem AVE AFELY T. CLAIR AVINGS 813 East 185th Street 23000 Euclid Avenue 6235 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, podpredsednica Rose Vatovec, tajnica Stella Mahnič, blag. in zapis. Marv Taucher, nadzornice: Anna Kresovič, Antonija Rolih, Angela Mago-vec, zastopnica za SDD Stella Mahnič. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave. IS A U OGLAS! Dve opremljeni sobi oddajo Dve opremljeni sobi s porčem ko zapišem, da bi rajši umrl sre- oddajo v ^em mavkemu na di domače doline bodisi od gla- 1069 E 72 St Kličite RE 1.7051. du, nego na zlatem stolu nem- škega cesarja, kjer bi imel vsega na kupe! Tslko večkrat premišljujem (52) Hiša naprodaj Prodam dvodružinsko hišo na di, da bo tudi nam odpuščeno!” Zaprosil je: ‘MJure naj pride!” Poklicali so kaplana, ki je i- samo jedel pri hiši! Poizkušal na zeleni tratini pod gozdom. Tu ^23 E. 51 St., 6 sob spodaj, 5 in tam gledam tudi v preteklost: so't> zgoraj> klet, ali jo zame-pred mano se vlečejo široke vr- nja|m za enodružinsko. Kličite ste težko oboroženih mož, vrsta DX 1-0543. (13,16,13,mar) šaržira na vrsto, ranjeni pada- j Miz?7išče delo jo in umirajo, bogati prapori se | izučen mizarski pomočnik, vijejo, jezdeci žvenketajo na sem delati, pa ni bilo mogoče, in sami"generali ^ k^iski^nTobni^omar’ Juri in Agata sta m« prav grdo ., to vi kuhinjskih m sobnm omar, oštevala če sem se hotel lotiti R”dnjavajo, victoria; jih ob- televizijskih, radijskih in gra- T”. •'”r'--’ ., nainedolžnejšega dela Res je džja’ trombe se oglašajo, topovi mofonskih omaric bi rad našel S da ntm prišel praznih rok k ^ ^ ^poslitev. Kdor bi ga zaposlil, EEB:°SHr3s s z odrezano nogo vsak hip lehko j ki debati nemore, je vendar pre me objemaj kakor objema mati umrje. Dolgo sta govorila, vmes,Pri “lsi- *n to je bilo, "ar svojega Otroka ali kakor objema je gospod nekaj zapisoval, po-1 me .to peklo! ■ nevesta svojega ženinai! tem je dal bolnkiu odvezo in Ko je cvetje izginilo s travni- (Daljcprihodnjič.) končno je Marksu vodil levico, kov in vrtov in ko je vročina upravo Ameri--(53) mano pred mano, kar sem doživel v preteklosti. Tu in tam se me je polastila želja, da bi umrl, ker sem bil sam sebi in drugim v težavo. Pa me je hitro zapustila CE HOČETE . . . prodati ali kupiti poaeutvo ali trgovino, obrnit« t« do na« JOS. GLOBOKAR 986 E- 74th St HE 1-6€G7 da je postavil znamenje svetega prihajala, sem šel pri lepem vre- — Indijska železniška mreža križa pod tisto, kar je bil “cu- menu k njivi pod jgozdom, tja, je geir|;a največja na svetu. Ob- re” napisal. Napisal pa je bil, ,kjer mi je bil svoj čas oče pnvh- sega gkupno okoli 35,000 milj že- da je težki jezdec Marks Wulf- da^> da 16 'visoški dve kmetiji ]e?ni|kih prog. fing, ko'je ranjen ležal v laza- meni namenil. Ravno na istem retu pri Turinu, na smrtni svoji mestoi sem legal v travo. Veli- postelji spokorno in skesano kokrat sem tako ležal na solncu priznal, da je na sodbi v Loki in nad' dolino, ki je mrgolela pod ležnjivo pričal proti Agati mano; in takrat se je razvijalo Schwarzkoblerici, da je vse, kar je tedaj govoril, bilo izmišljeno, in da prosi njo in druge, da bi mu odpustili in prizanesli. Sam “cure” je to svedočbo podpisal in jo meni izročil. V noči potem je Marks Wulf-fing umrl. Moja želja je, da bi mu svetila večna luč! — Ko sem se vračal, je bila spomlad tu: hruška in črešnja sta cveli, in cela Poljanska dolina je nosila belo pečo. Nista me pričakovala Agata in Juri, a sprejela sta me, kakor da sem vstal od smrti. Onemogel sem bil in vojna me je bila pohodila! Ali ta dva sta me objemala brez konca in kraja;, in odprla sta mi vso svojo hišo. Po tej hiši se je takrat vlačilo malo dekletce, ki je sicer še komaj lazilo, pa s svojim glasom polnilo že skoraj vsak kot in kotiček. Tu in tarn se je še vlegal Agati mrak na lice in njeno oko me je včasih spominjajo na; poglede, s katerimi se je tisti dan, prej nego je stopila v vodo, ozirala po dolini navzgor. Tisti čas je župnikoval pri nas gosp. Janez Krstnik Žitnik. Takoj drugi dan sem se napotil k njemu ter mu izročil svedočbo, katero je bil Marks Wulffing na smrtni svoji postelji podkri-žal in katero je bil gospod “cure” podpisal. Gosp. Janez Krstnik je bil pravičen mož. Takoj prihodnjo nedeljo je s prižnice govoril in ljudem dopovedoval, kaka krivica se še vedno godi Agati Khallanovi, o kateri na tihem marsikdo v gorjanski svoji nespameti misli, da je morda le delala točo in nevihto. Ošteval Sobe sc odda V najem se dobi 5 sob. Vprašajte v Šornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-52.14 (X) j Hiša naprodaj Na 7616 Myron Ave., blizu ; E. 79 in Superior, trgovin in j transportacije. Dobro vzdrže-van a 6-sobna hiša. Cenjena za prodajo. Lastnik na prostorih ; po 10. uri zjutraj. (54) j Se mora prodati $12,500 farma, 24 aker, z 7-sobno hišo, moderne udobnosti, na State Route 534, 7 milj južno oci Geneva. Lastnik MU 1-616G. Slovenska okolica. —(55) Naprodaj Frigidaire hladilnik, v zelo dobrem stanju, lep in čist je naprodaj. Kličite HE 1-4852,—(54) PrijateUs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 St SLOV. NAR. DOM na ST. CLAIR Predsednik Charles Vrtovsnik. podpredsednik Joseph Birk, namestnik podpredsednik Krist Sto-kel, tajnica Josie Zakrajšek, blagajnik John Centa, namestnik Anthony Zakrajšek; zapisnikar Joseph Okorn; namestnik Joseph Zorman. Nadzorni odbor: Frank Eler-sic, preds., Anton Wapotich, Josephine Stwan, John Tavčar, Frank Bavec; gospodarski odbor: Frank Cesnik, John Smuk, Andy Champa, Blaž Novak, Frank Plut, Janko Rogelj. Edward Kenik; Vratar John Breščak. Seje direktorija se vršijo vsako drugi torek v mesecu ob osmih zvečer v sobi št. 4 starega poslopja. DOM ZAPADNIH SLOVENCEV Predsednik Frank Loucka, podpredsednik Gene Bisson, tajnica Ella Pultz, zapisnikarica Bessie Sti-bil, blagajnik Charles Zakely, nadzorni odbor: Mike Bizaj, Mary Ka-lonz, Margaret Loucka, Steve Bie-lecki; oskrbnik Joe Stefanik. Samostojna društva DRUŠTVO SRCA MARIJE (STARO) Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, predsednica Mary Peterlin, tajnica-zapisnikarica Mary Otoničar. 1110 E 66 St.. HE 1-6933. blagajničarka Louise Piks; nadzornice: Mary Hrastar, Julia Bokar. Zastop. za klub društev SND: Louise Piks. Za delniške seje: Anne Rode. Za delniške seje: Anne Rode. Za pre-preiskavo novih članic: vsi sloven-, ski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v šoli sv. Vida. članice se sprejema od 16. do 40. leta. SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. ■ 66th St. Tel. HE 1-9183; blagai-, | nik John J. Leskovec, 32305 Vine | St., Willoughby, O.; nadzorniki: j John Lokar, Frank A. Turek in I Anthony Petkovšek; zastopnik z» klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Frank Žnidaršič in Frank Marolt za konferenco SND Frank Bavec. Seje se vršijo vsako 3. sredo v mesecu v > Slov. Nar. Domu soba št. 4. stare (poslopje. Družtvo sprejema n o v« člane ifd 16. do *1. leta s prosto pristopnine Itn zdravniško preiskavo. Društvo pla-1 čiije $260 smrtnlne in $7 na teden bolniške podpore. Asesment Je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih čia-I nov so vsi slovenski zdravniki. Za na-■ialjne informacije se obrnite na dru-I St vet, e zasfnnnikp KRALJEVSKA ZABAVA — Grška kraljica Friderika se igra s psičkom tekom ogledovanja škode, ki jo je povzročil potres v Tesali ji. Njen mož kralj Pavel (zadaj na desni) in hčerka Sofija (pripognjenai) psička z zanimanjem opazujeta. Se priporočamo ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete ha ta naslov: R. F. D. No. i, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 MALDINSKO DRUŠTVO KRES Predsednik Evgen Favetti ml., podpredsednik Lojze Bajc, tajnica 1 Cilka Košir, 12414 Locke Ave., te-! lefon PO 1-0761, blagajnik Ivan Za-| krajšek, prosvetni referent Eda 1 Vovk, telovadni referent Rudi Kolarič. Odborniki- France Bajc, Matija Lončar, Marija Žakelj, Janes Kamin, Tone Nemec. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NASE LJUBLJENE MATERE IN STARE MATERE Josephine Maurič ki je v Gospodu zaspala 15. marca 1958 Leto dni je že minilo, cd kar Te več med nami; 'ni, toda ljubeči spomin na Tebe nam ostane do konca naših dni. Žalujoči otroci: JOHN. srn SOPHIE per. PERSON in STEFFI E por. GRIČAR, hčeri Cleveland, Ohio, 16. marca 1959, DRxYMATSKO DRUŠTVO LILIJA Duh. vodja Rev. Joseph Varga, predsednik France Hren, podpreu-;sednik France Zorman tajnica M:-jra Adamič, 447 E. 156. St., tel. IV 11-0263, blagajnik Viktor Derling, ! zapisnikarica Andreja Stanonik, re-ižiser Marjan Jakopič, odr. mojster llvan Flauptman nadzorniki: Stane iGerdin France Stanonik, Lojze Mohar, propag. ref. Albin Kampovšek, športni ref. Lojze Mohar, garderoba Jelka Pretnar, dvorana Peter -Trpin, bara Jože Smolič kuhinja Štefka Smolič, mlad. odsek Marijan Kosem, knjižničar Srečo Gaser. ;Seje so vsak 1. ponedeljek v meso-;cu v Slov. domu na Holmes Ave. SLOVENSKI ODER | Predsednik Milan Dolinar, pod-| predsednik Pavle Intihar, tajnik I: Milko Pust, 6612 St. Clair Ave., tel. EN 1-3721; tajnik II: Breda Ose-(nar, blagajnik I: Ivan Martinc, j blagajnik II: Anica Knez. Nadzorni odbor; Gerdin Stane, Pretnar Jelka, Blaž Vavpetič. Režiserski od-) bor: Franček Kolarič, Ivan Martinc, Pavle Intihar, Milan Dolinar, Milko Pust. Odborniki: Mary Prince, Anica Kamin, Maks Jerič. Gospodar Franček Kolarič. Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA. ST. 28 K8KJ Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, ptedsednik Frank A. Turek, podpredsednik Albin Orehek, tajnik John J. Polž, 1164 Norwood Rd., tel. HE 1-0955; zapisnikar A. Strniša Sr., blagajnik Louis Krajc, Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, John Gornik, Joseph J. Nema-nich; vratar in zastavonoša Andrew Zamejc; vodja atletike in mladinske aktivnosti John J. Polž; zastopnik za SND in N. A. banko Anthony J. Fortuna; zastopnika za Ohio KSKJ Booster Club John J. Polž in Albin Orehek; zastopnika za Ohio KSKJ dan. Daniel Po-stotnik, Anton Strniša in Frank A. Turek, za pregledovanje novega člansi-va vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsax prvi wire! v mesecu v sobi št. 4 šole sv. '<1r* oh 7-‘in zvp^pt Mosp^rv asp«- ment se za£ne pobirati ob 6:30 pred --.ejo in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob 6:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani In članice od 16 do M) leta in oe ilm nudi pe-vrst zavarovalnine od *250 d* *5 00< Bolniška oedpora znaša.*7. in *14(K na teden V društvo ae sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta v slučaju bolezni se naj bolnik javi pr ta miku. da dobi zdravniški list in kan. i<- r«m sp rvi nravilih Jertnote DR. SV. LOVRENCA ST. 63 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J J. Oman, preds. Louis Simončič, pod-predsed. Ant. Zidar, tajnik Ralph Godec, 3559 E. 80 St., tel. VU 3-6324; zapisn. Jacob Resnik, blag. Josip W Kovach; nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič in Emeric Kordam Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St Jos. W. Kovach in John Krofi, zastopnik za SND Maple Hgts., Louis Simončič; zastopniki za atlr+iko 'n booster Club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. A. Skur, dr. J. Folin, dr. Val. Meršol in dr. F. Jelercic. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Spre jema članstvo od rojstva do 60 le1 starosti. Bolniški asesment 65c ns mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. ANE ST. 150 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. O an. predsednica Josephine Mulh odpreusednica Frances Lindič, taj niča Josephine Winter, 3559 E. 81 *-t.; blagajničarka Antonija Debe 1 k, zapisnikarica Agnes Žagar. — I adzornice: Frances Adler, Heler Krofi in Anna Zoikowski; zastop- i za SND na 80. St., France Lindich in Mary Filipovič; za SNI. na Maple Heights, Anna Kresevic astopnici za 'Ohio KSKJ Booster: in mladinsko dejavno t Josephine /inter in Alice Arko; za Federa cijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravniki dr. Perko, dr Skur in dr. J. Folin. Seje so '“saki 3. nedeljo v mesecu ob eni ur pponldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDA LENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16 do 60 le1;a. Tudi najnovejše smrtninske cerfi-fika'e od $250 do $5,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa po 16 leta. Odbor za leto 1957 sledeč: Duhovni vodja Rev. Louis Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Mary Ot6-nicar, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Paul ine Stampfel. Rediteljica Julia Slogan Zastop. za ženske in mladinske aktivnosti: Frances Nemanich. Zastopnice za Ohio KSKJ Dan: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Mary Otoničar, Frances Macerol. Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida soba št. 4 ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek od 6 do 7. ure in vsakega 25. v mesecu od 6 do 8 ure v ravno istem prostoru. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 1G9 KSKJ Duhovni vodja Rev. Matt Jagei, predsednik John Habat, podpredsednik Charles Pezdirtz, fin. tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikarica Anna Kožel, blag. Louis Jarem; nadzorniki Frances Somrak, Anna Sko-lar in Carl Sterbenz. Vratar James Kastelc. Zdravniki: Dr. Skur, Dr. C. Opaskar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasnv in Dr. Leopold Urankar. Seje se vršijo vseak tretji četrtek v mesecu obz 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do M ure dopoldne ter 24 In 25. v mesecu v Slovenskem domu Društvo sprejema ot-roir* od roM“» do ifl leta za zavarovalnino od *250 do *1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 10 do 60 leta za zavarovalnino od $25o do *5.000 in do *7on bolniške non nore na dan ► DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ I Predsednica Theresa Lach, podpredsednica Mary Hosta, finančni in bolniški tajnik Joseph Grdina, 6113 St. Clair Ave., Tel. UT 1-4349; blagajnik Joseph Ovsenek, zapisnikarica Josephine Ovsenek. Nadzornice: Josephine Weiss, Anna Palčič in Frances Kave. Zdravnik dr. F. J. Kern. Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7 uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St. Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek 'xi 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Najnovejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-1 jensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva. V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta stai-osti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, 'meracij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v IDN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem Domu na 6304 St. Clair Ave. ob 11. uri; oziroma po deseti sv. maisi. ‘»KUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. ŠT. 191 KSKJ Duhovni vodja Rev. Frank Brennan, predsednik Alphonse Sajovic, podpredsednica Angela Derganc, 'ajnica Matilda Ropret, 19601 Kil-leer Ave. tel. KE 1-2863; blagajničarka Ann Troha, zapisnikarica Vera Troha. Nadzorniki: Fran- ces Globokar in Antonia Carr. Zastopnik za Jugoslav Center: Alphonse Sajovic; za Olujsko ligo KSKJ: Matilda Ropret. Za pregled novih kandidatov: vsi slov zdravniki v Clevelandu in Euclidu. Društvene seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu na domu tajnice ob 7:00 uri zvečer. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Rev. Louis B. ton Tavžel, blagajnik Anton Debe- Velikonje. Tajnik pobira asesment! T}je IVTarmViPP« lak, nadzorni odbor Frank Debelak, tudi vsakega 25. v mesecu v SND R0,r,;b- Do, i:„ o* Louis Mrhar in Frank Lunder, na St. Clair Ave. Zastopnik SND: ŠSFSt Z,‘ S—_____________________ zor3 inobFSrfinita[kHprtrfiQ7?t0ni" konferenco Frank žirant, za Slov3 SLOVENSKA MOŠKA ZVEZA zar, 1110 E. 66, tel. HE 1-6933; za- ’ pisnikarica Dorothy Strniša, redi- n?r: stalnico Louis Mrhar, zastop- Predsednik ŠT. 6 F. Majer, podpred- USI-s-H piillSŠ HarSHSSi v šoli sv. Vida. članice sprejema- .. : _ °„dSS So "SVenc^h s£Ik' 55 leta starosti. Asesment se pobi-j SLOVENCI ST. 14 SDZ ra v šoli tudi 25. v mesecu Predsednik Mike Vidmar, pod-1 predsednik Frank Brancelj, tajnik-| blagajnik Frank Brinovec, 5603 Nadzorniki: L. Urbančič, L. Novak. Seje vsako 3. nedeljo ob 1:30 pop. v šoli sv. Vida v januarju, maju, sept. in dec. PODRUŽNICA ŠT. 17, SMZ Predseanik Anton Tekavec, 20303 Goller Ave., tel. KE 1-2907, pod- PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Baron. Zapisnikarica Frances Per- klub SND Mike Vidmar. Zastopnik ^ ° z°srt za^federaefi^ An me. Redit. Frances Sokach. Nad- za delniško konferenco SND John t ^ t P 3 v edera<:1J0- zorni odbor: Ann Cooke, Anna Sušnik. Društveni zdravniki so vsi '0n Tek^ef +m Fr™K Dr°bnick . ... , . , , . . ... Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu Chinchar. Seje se vršijo vsak prvi slovenski zdravniki, beje se vršijo v dvorani sv Kristine na E 222 st torek v mesecu v dvorani sv. Kri- vsako drugo nedeljo v mesecu ob stine. »•OIIRIIŽNICA 4T 41 SŽ7 Duhovni F-nr Me+iin Ta- ger, predsednica Rose Pujzdar, podpredsednica Mary Markel, taj- 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave., v starem poslopju zgoraj. Katoliški borštnarji DRUŠTVO SV. CIRILA IN METO- DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA n ^ .7 , \8 z , i KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV p,™ E„a S'„i„, 17814 Dmewocia S1- dILiS, ’S&KSsrsS: S» 3?# črn* SSEuJTaJ: SUFT šJ2*tt£tS£Z Rebol. Nadzornice: Mary Cerjak, ton Strniša. 1273 Norwood Rd.; nad- Fred sternisa, finančni tajnik An-Rose Strumble in Nellie Pintar. Za- 1^ari® ^an Colder, Anton thony j Urbas> 1226 Norwood Rd., stopnica za SDD Mary Markel. Seje Levstik in D. Germanovic, Vratar jjT i.josi; blag. Rudolph V. Germ, se vršijo vsak prvi torek v mesecu John Adamic, zastopnik SND Ignac tajnik-zapisnikar Maximilian cierm v Slovenskem delaveskem domu na Verbič; društveni zdravniki so vsi 1033 Yelowstone Rd.; nadzorniki: Waterloo Rd. soba št. 3. 1 slovenski zdravniki stanujoči v Ludwig Marolt, Louis C. Erste in ----------------------—------1 Clevelandu. Seje se vrše vsak Joseph Saver, sprevoditelja Alois PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ tretji petek v mesecu ob 7:30 zve- Erste in Joseph Oberstar, boln. nad-Duhovni vodja Msgr. J. J. Oman.[čer v SND staro poslopje št. 4. zornik Alois Erste, 3815 Schiller predsednica Terezija Bizjak, podpreds. Louise Kastelec, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., DRUŠTVO BI ED ŠT 20 SD7 Ave. (Zone 9). Tel. ON 1-3777. DKUSIVO BLED Sl. 20 SDZ Vratarja: Peter Jelenič in Frank F. ....... - ................ 4z».., Amr PPAirjr^P°d- Žnidaršič. Zdravniki: Dr. James Garfie’d Hts., O., LU 1-4230; bla-edse^"lk 1 P?An?o 1 J^lC3 Seliškar in Dr. Anthony F. Spech. gajničarka Antonija Dolinar, za-a Aind^‘ Društvo zboruje vsak tretji petek v nisnikarica Helen Tomažič, na4zor-! ^ Ave'’. DI 1'6136> blag' ApolomJa mesecu ob 8:00 zvečer v šoli sv nice Antonia Brne, Rose Brgoc ,c» ™*dzor- Vida. Asesment se pobira od 6:30 in Anne Kresevic, zastavonoša Eva f.lkl Tum.bl’ J.?hn naprej na večer seje in vsako pr- Ožbolt, zastopnice za S. N. D. na .2afop^a za SND na vo nedeljo v mesecl od 9.30 do l »“»s;;- »° L Mc; 7dra»„“i dz A feK*: l** ’ *°V "■ Sh.“ š?,nUy A»e” a™ S? J' ^ A’ Sk“- Sei' “ vsa- y , , ko tretjo nedeljo v mesecu v SND sevic, Jennie Pugely Seje so vsak na E 80 st ob eni popoldne. drugi mesec na četrto nedeljo v _____________ ___________ mesecu ob 2:00 na 8601 Vineyard CATHOLIC ORDER OF FORESTERS ST. MARY’S COURT 1640 Spiritual Directors: Rev. Matt J Jager, Rev. Joseph Varga and Rev F. Paik, Chief Ranger Robert Som DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duh. vodja: Rev. A. Bombač; oredsednik: Anton Tekavec: pod-oredsednik: Frank Drobnič; tajni-:a: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana nebelink nadz^-niki' BrnriTe, Math Intihar, Helen Troha; zdravnik: dr. A. Skur; zastopnika za Slovenska Dobrodelna Zveza DR. SLOVENEC ŠT. 1 SDZ COLLINWOODSKE SLOVENKE . ŠT. 22 SDZ Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, ^ "yTce^ CHief'RangerFelix^ Ko podpredsednica Mrs. Frances Kro- rosec Speaker B. J. Hribar, Rec mar financ, tajnica in blagajničar- ordi Secretary Anton Kushlan a3 ROnr ™V1C \961l Cher°kee Financial Secretarv William Pav Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs. , icono tj i a TT i /1007 Predsednik C. Vrtovsnik, pod- Mary Černigoj, nadzornice Rose !fk’ 15302 N°lrnes_Ave-- LI 1-4881 predsednik Matt Modic, tajnik Joe Šimenc, Valeria Pollitt. in Gertru- rea™r?T L°U1S somrak' Conduc L. Zab, 13368 Lake Shore Blvd., tel. ide Bokal. Zastovonošinja Mrs. Marv l F' ^0^!rn and,f‘ T,rai?p'JS' Au' MU 1-2703, blagajnik Frank Penca. | Malovrh; zdravniki: dr. A. Skur in f.ra^k [luleS zapisnikar Frank Kačar. Seje so dr. V. Opaskar. Seje so vsako 2. J,ohnT Spllar' Se!ltli1,els.. vsako 2. nedeljo v mesecu ob 9:30 j sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v z.in Jr. and Frank Martich Jn, Ju-zi. v SND na St. Clair Ave. I SHovenskem domu na Holmes Ave. Y,enile Direct01- John Potne, Court v spod. dvorani Doctor Carl Opaskar. Meetings are ; held at Št. MSry’s Church Hall or HRLSTVO SV. AVE. NA. 4 SDZ Prerkodnioa .Tonme ^nonik. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ second Thursday of each month. In podpredsednica Angela Kofal, taj- f nica Jennie Suvak, 4208 Predsednica Agnes Zagar, pod- ! ca~^ of sickness contact Anton Ku- . ---- — ------ ------- Suvak, 4208 Blue- predsednica Mary Filipovič, tajni- shtan at LI 1-6441. KSKJ dan Frank Drobnič in Ana stone Rd., So. Euclid 2J, Ohio; tel ca Alice Arko, 7816 Union Ave., DI ' Debeljak. Seje se vrše vsako dru- EV 2-5277, blagajničarka Josephine 1-7540, blagajničarka Agnes Zagar,: Ameriška bratska JTVeza go nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. Oražcm-Ambro^«-, »onf-riiVarjen zapisnikarica Mary Filipovič nad- v šolski sobi sv. Kristine. Angela Virant. Nadzornice: Rose ‘L. zoraice: Josephine Winter Angela --Erste, Rose Hoffert in Frances Le- Gregorčič, Veronica Škufca. Se- DR- SV. JANEZA KRSTNIKA ŠT. 37 ABZ Predsednik John Ustar, podpred- DARNIOEA hive VO. 493 T. M. Past Commander Mary Konchen, — 22nd St. N.W., Barberton, u-Tel. Sherwood 5-2791; podpredsednik: Frank Kramar; Tajnik: Frajj^ Commandej- Pauline Debevec, Lt. A^l„Ci^ bo- l' tress at Arms Mary Mahne, Šgt. at ckd Rifle and Hunting Klubu Com. and Rec!^ See" Pauline Stamp- E. Ohio. Prihodnja glavna seja fel, Chaplain Mary Tekaucic; Mis- ^ nedeljo v aprilu 1959 pn Arms Amelia Dezelan. Picket Mary Cleveland, Ohio.____________ Vesel. Financial Record Keeper ~ . ..., »..tmtiNG and Sick Benefit Secretary Joseph- CLAIR RIFLE and HU CLUB ine Stwan, 1016 E. 72 St., EN 1-0563. Auditors: Mary Kolegar, Frances Predsednik Joseph Županj’ Tavčar, Ursula" Unetič." Representa-1 podpredsedik Frank Kramer. b'a. lives for “Klub Društev”: Frances I gajnik Bill Gerl, tajnik Frai Tavčar, Josephine Stwan. Represen-1 Beck. 1229 E. 176 St., IV l-o ^ tative to the Conference: Josephine Seje se vršijo vsak prvi petek Stwan. Meeting every 1st Wednes day of the month at SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 p.m. and on the 25th of every month in the lower hall of SNH at 5 p.m. CARNIQLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar, predsednik Joseph Babnik, podpreds. Matt Kem, tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St., EN 1-1918; blag. L. Pike, zap. I. Babnik. Drugi uradniki za otvoritev seje: Frank Majer, Anton Smith, John Šuštar, Frank Smole, Anton Debelak, Jack Subel, Frank Meserko. Nadzorni odbor: Anton Zupan, Joseph Drobnick, Karl Stwan. Seje se vr-š:jo vsako četrto nedeljo v SND dvorana št. 1 ob 10:30 pred poldne. Drušven urad v starem poslopju SND. soba 5, zgoraj. Uradne ure vsako soboto od 2 do 5 zvečer. Woodman Circle DR. OAK GROVE ŠT. 76 W. C. Bivša predsednica Mary Schneider, predsednica Marge Boyd, 1. podpredsednica Stella Zaorsky, 2. podpredsednica Rose Graf, fin. taj. Anna Hoge, 456 E. 124 St., zapisni-carka Anna Hoge, blagajnica Margaret Jewell, nadzornica Pauline Owensen, čuvarica Rose Holowin-ko, pom. čuvarica Anna Nachtigal, duh. vodja Goldie Walace. Seje so vsako 2. sredo v me;ecu v HND na 6314 St. Clair Ave. ST. CLAIR GROVE št. 98 W.C. Predsednica Anna Tomšič, podpredsednica Jennie Vidmar, tajnica Josephine Seely e, 34905 Roberts Rd., Eastlake, WH 2-3062, Blagajničarka Mary Krainz, zapisn. Josephine Bencin. Društvo ima seje vsako 1. sredo v mesecu ob osmih zv. v SND na St. Clair Ave. WATERLOO GROVE W. C. ŠT. 110 Predsednica Pauline Balish, pod-prds. Angela Okleson, finančna taj-iica Cecilia M. Wolf, 1799 Skyline Dr., AN 1-0436; zapisnikarica Justine Klemencie- blaga iniearkn Mol ly Tomaric; kapeian Mary Rogell; nadzornici Mary Yeraj, Olga Larson in Emma Janz. Seje vsak tretji torek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd., soba št. 3. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA | vec- Rediteljica Antonija Mihevc, je so vsak tretjo sredo v mesecu ob - r- , Tr . T ouh„»ni JSML. B. y v »»jggi nik, predsednik Ulrick Lube, pod- : mesecu. Za preiskavo novega član- DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 sD/ I 3324; blagajnik Anton Obreza, ^a-predsednica Mary Wolf, tajnica stva vsi slovenski zdravniki. j Predsednica Nettie Zarnick, pod- | pisnikar Joseph Grdina, nadzorni- Mary Zupančič, 6124 Glass Ave.,s--------------------------------------I oredsednica Anna Zalar tajnira [ki Elmer Turk, Lillian Železnik in tel. EX 1-4767; blagajničarka Jean, OKUŠTVO N\PHEnvi SLOVENCI Louise Piks, 1643 Crest Rd. Zone 21, Brank Penca. Zastopnika za Klub Grčar, 639 E. 102 St., PO 1-6651; šr s <5nz EV 2-1319, blagajn. Cecilia Žnidar- društev Frank Kačar in Joseph O- blagajničarka bolniške podpore Predsednik Thomas Kraich, taj. sic, zapisnikarica Fanny Majer. k°rn. Vratar Mike Avsec. Za pre-Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Matt Debevec, 24151 Yosemite Dr., Nadzorni odbor: Mary Otoničar, gled novih kandidatov vsi sloven-Semen. Poročevalka v Glasilu Mary 1-2048: blag. Thomas Kraič, za- Emma Tofant in Dorothy Strniša! skl zdravniki Seja se vrši vsako Zupančič. Nadzorni odbor: Frank pisnikar Frank A. Turek. Nadzorni Vsi slovenski zdravniki. Seja se vr- tretjo nedeljo v S N. Domu na St. Sega, John Zupančič in Ivan Rig- ndbnr: T vorbe Dpbeveo. F'-ank Šte- ši vsako drugo sredo v mesecu ob Clair Ave. v sobi št. 2 ob ,9. uri ’er. Zastopnik za klub SND in del- fe in Srečko Eržen. Društvo zbo- 8:00 zvečer v SND na St. Clair Ave. dopoldne, niških sej: Ulrich Lube. Vsi slo-; ruje vsako tretjo nedeljo v mesecu soba št. 4 staro poslopje, venski zdravniki. Seje se vršijo! ob 9 uri zjutraj v SND, soba št. 3 vsako prvo nedeljo v mesecu ob ’ dlveh popoldne, staro poslopje SND. Slovenska ženska zveza PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE (staro poslopje) na St. Clair Ave. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ Predsednik Stanley Pervanje, podpredsednik Frank Stemberger, DR. NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Ludvik, podpredsednik Ludvik Prosen, zapisnikarica Rose Kužnik, blagajnik Jacob Gustinčič, tajnica Adalyne Cece-hc, 33595 Morris Dr., Eastlake, O. V slučaju bolezni kličite WHitehall 2-4359. Nadzorniki: Anthony Zadeli, Robert Baitt, Rudolph Baitt. Zdravniki: Dr. Carl Rotter, Dr. An- Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu. SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ Duhov^vXTev.MalK^, ^ ,........ -............ «. - predsednica Mary Urbas, podpreds. Louise Cecelic. Zastopniki za Dom: . rnd> He » o.210’ i®rezila na Prosen. Seje se vrše vsak 2. pe- Alojzija Čebular, tajnica Mary Anton Hrvatin, Jennie Hrvatin. zastavonoša Stanley Perva- tek ob 7:30 v AJC na Recher Ave. Camloh, 15926 Holmes Ave., LI 1- Zdravniki: Dr. Skur in vsi ostali n?a ln F^pk 1^’, Zat°P' 6245; blagajničarka Mary Komidar; slovenski zdravniki. Seje se vršijo i mkl. za SND 113 °0 St Stanley Per- zapisnikarica Tončka Repič; nad- tretji petek v mesecu v Slovenskem l vanje in Frank Stemberger, za SDD zornice: Amalia Novak, Mary Ma- društvenem domu, 20713 Recher 103 Prince Ave. Frank Stemberger. toh, Jennie Košir; vratarica Jennie Ave- ob 8:00 uri zvečer. | Seje se vrše vsako tretjo sobotp v Koren. Seje se vršijo vsak drugi ----------------------------- mesecu ob 7:30 zvecer na 8601 DR. GLAS CLEVELANDSKIH Vineyard Ave. T>"L4VCFV ŠT. 9 SDZ -------:—‘ r_ ~— PPredsednik Louis Erste, pod- ■ v» PODRUŽNICA ŠT 14 SŽZ predsednik Joseph Lausin, tajnik ; Slovenska. lUOSKa ZVCZft Duhovni vodia Rev. A. L. Bom- A”ardw ^hamna, 1084 E. 74 St, EX j PODRUŽNICA ŠT t sm/ bach predsednica Amalia I.eeat t-2915- blag- John Borso, zapisni-I . E'iDRU*ir*V'« - i. s bMZ podpVeEnka Mar^ Strazfsar kar Jos^b Ponikvar, nadzorniki: častdl predTS^k Chas Benevol, ScrMr^ Pauline Cesar 20975 Frank Ahlin- Dan Chesnik, John Predsednik James Kastelic, pod-T,ajnica ivirs. raunne oesar, zua/o „ , . ’ A . ^ „a predsednik Martin Romih, tajnik Arbor Ave., IV 1-5764; blagaj- "a klub drStev SND' Frank Perko. 1092 East 174 St., S«. sSr iS" F™ C«.mk S mtd dei.v™£ «• ‘V 1-»W= .■>» V*- fes Globokar Anna M^heHe«; Anna John Rutar. Zdravniki: vsi sloven- ^ zap^nlka" 3osepb Hočevar. Perko Zastonldce ^a Klub Hru ski- Seie 50 vsako 1- nedeljo v me- Nadzorniki: Valentine Kosec, Joj. Perko. Zastopnice za Klub dru- recu v sob. »t 3 starega posiopja Perusek in John Majerle; zastop- torek v mesecu ob 7 uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. tev AJC: Josie Cebuly, Josephine 'e»TT-. „„ o* • a u n , ine Blatnik. Seje se vršijo vsak pr- SND na St- Clair Ave- ob 9 dop-vi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rt Rev J DANICA ŠT. 11 SDZ Predsednica Josenhine Centa, ----------r ~ -c podpredsednica Pauline Stampfel! Ivrse vsako 4. nedeljo v mesecu ob nika za Federacijo SMZ: Frank M. Perko, Martin Valetich; zastopnik za klub društev S. D. na Holmes Ave.: James Kastelec. Seje se miriovni voriia Rt r t tainica in blagajničarka Frances1:3° uri popoldne v Slovenskem do- J. Oman predsednica Frances Lin-’ Hodrich, 6522 Schaefer Ave., UTjmu,na Holmes ve., kjer plačate die: nodoredsednica Helen MirtelL 1-4679; zapisnikarica Frances Za- 6. do ^ure!* V SP°d' die; podpredsednica Helen Mirtell, taj. Frances Novak, 3552 E 80 St., kraišek, nadzornice: Josephine Lev-DI 1-3515; blagajničarka Rose Ro- stlk. Pauline Stampfel, Mary Pin-dič, zapisnikarica Mary Filipovič. culic- Društveni zdravniki vsi slo-Nadzornice: Veronica Škufca, Jen-; venski. Seje se vršijo vsaki drugi nie Zupančič in Angela Stražar. Za- torek v mesecu ob 8 zvečer v Slov stavonošinja Angela Stražar. Redi- narodnem domu, staro poslopje št. te’jica Jennie Barle. Zastopnici za 3. SND Rose Vatovec in Mary Hrovat. J “ Poročevalka: Helen Mirtel. Zastop- DR. RIBNICA ŠT. 12 SDZ niči za Ohio Zvezo: Mary Filipovič,1 Predsednik Andrew Sadar, 6811 Frances Novak. Seje so vsako dru- Bonna Ave., podpredsednik Frank go sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Wirant, tajnik Joseph Ban, 1201 SND na 80. cesti. E. 168 St., IV 1-2246, zapisnikar An- PODRUŽNICA št. 5 SMZ Predsednik John Sever. 18023 Hillgrove Rd.; podpredsednik Fr. Cesnik, tajnik in blagajnik Tony Kramoel, 6907 St. Clair Ave., tel. UT 1-8387; zapisnikar Fr. Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste, Math Velikonje. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND soba št. 4 Staro poslopje. Zastopniki za federacijo: L. Erste, Matt Zaman, Math DR. GEORGE WASHINGTON ŠT. 180 ABZ Predsednik Walter Guzik, taj. in blag. Pauline Strniša, 867 E. 73 St., EN 1-7866, zapisnikarica Frances Eržen, nadzorniki Frank Drobnič, Dorothy Strniša, Augusta Guzik Seje so ob 7:30 zv. vsak 4. četrtek v mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Ave. Članstvo se sprejema v društvo od 16. do 55. leta in otroke od rojstva do 15. leta. Zavarovalnina ie od 250 do $$5,000. Tako za odrasli kakor tudi za mladinski oddelek. Zapadna slovanska zveza DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svigel. tajnik Jos. Ponikvar. 27601 Fuherwood Dr., Cleveland 32, O., RE 1-0354, blagajničarka Doro*hy Komin, zapisnikarica Mary Farčnik. Nadzornice: Jennie Stetz, Vera Walsh in Mary Mott. Rediteljica Mary Kraitz. Zastopnik za SND in klub društev Joseph Ponikvar. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’Donnell, člane se sprejema od rojstva do 60 leta. Zavarovalnina na vsako vrstne police, bolniške operacijske in odškodninske podpore. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Louis B Baznik; predsednica Mary Marinko, poupredt.edruca Josephine Kolenc, tajnica in blagajničarka Mary Oto- ~ir,nr R St 'pl MK ’ zapisnikarica Mary Farčnik; Rediteljica Mary Deželan; nadzornice: Julia Slogar, Dorothy Strniša in Mary Sajovec. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 uri pop. v dvorani pod cerkvijo. mesecu v Slovenskem domu n Holmes Ave. ob 8. uri zvečer. St1® Ijanje na drugo in četrto nedelj vsak mesec na klubovih prostor^ Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik Edward Kenik, P°\ predsednik John* Perencevic, taj>-ca June Price, blagajničarka sephine Bradach. Nadzorni odb° Frank Bradach, Carolyn Buc-a ’ Mol lie Frank. Posredovalni odb° Frank Bradach, Carolyn Buda ’ Mollie Frank, June Priče, Ann b fred, Shirley Babitt. Oderski 113 zornik: John Perencevic. Por°c valci: Mollie Frank, Mary Sekn Cecelia Valencie, Dominic Stup£ Knjižničarka Sylvia Mihevic. ' vovodja Anton Schubel. Seje se šijo vsak zadnji četrtek v meseC]e v SND na St. Clair Ave._ PevS!\ vaje vsak četrtek ob 8. zvečer, so št. 2 v SND.__________ PEVSKI ZBOR SLOVAN ^ Predsednik Joseph Durjava, u0^ predsednik Frank Ivančič, tajnik blagajnik Milan Urbančič, 1842 170 St., KE l-«624; zapisnikar k dolf Ivančič. Nadzorni odbor: J Poznik, John Globokar, John Sn der; Arhivar Rudolf Knaus. ‘ vovodja Anton Schubel. v vaje so vsak torek ob 8 zveče1 ^ Domu na Recher Ave. Pevski z Slovan apelira na vse rojake, ’k1,:., veseli petje, da se pridružijo z ru. Seje se vršijo vsake 3 mese na drugi ponedeljek v mese^^t^ PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Miro Odar, podpie sednik Mimi Veider, tajnik Odar, blagajnik Jože Likozar, orniki: Mira Adamič, Milena -o Žič, Helena Gaser, Maruška Ure11' Zalka Likozar, Blanka Tonkli, Boh, Avgust Dragar, Franc dn, Lojze Mišmaš, Jure Svajl ' Karel Zajec. Pevske vaje se vrS* ob nedeljah popoldan v DaraJL vem domu na St. Clair Ave. slov: Pevski Zbor Korotan. y 74th St., Cleveland 3, ‘Ohio. Te " EX 1-1496. ^ PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Tony Kolenc, P' preds. Lou F. J. Bittenc,, Smrdel, tajnik-blagajj?! t nc„ 2004 Nelawood ‘r E. Cleveland 12, O., LI 1-2102- J , nisnikarica Marilyn Jack, glasb vodja Vlad. Malečkar, pianist gie Resnick. Pevske vaje vS'l^ CT-odo oh 8 v SDD na Waterloo^ OLTARNO DRUŠTVO FARE MAKIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev Matt Jager predsednica Agnes Pierce, podpredsednica Paulina Kastelic, taj Mary Ižanec, 799 E. 157 St., tel. LI 1-6056, zapisnikarica Mary Stran-car. Nadzornice: Mary Pančur, Frances Skubic, Rose Šimenc. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v me-mesecu popoldne do pobožnosti v DR. SV. REŠNJEGA TELESA Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duhovni vodja Rev. Julius Slapšak, predsednica Mrs. Apolonija Kic. 351« E pi st Ml 1-6369 podpredsednica Mrs. Helen Krofi, tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel. MI 1-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar nadzornice Mrs Angela Gregorčič, Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje i so vsak tretji mesec'in po potrebi.' Društva Najsv. Imena DR. NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. LOVRENCA Častni duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. J. Oman, duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednik John Turk, podpredsednik Steve Wasko, tajnik Anthony F. Lekan, 3522 E. 80 St, Tel.: BR 1-6754. blagajnik Frank Srvder st. Skupno obhaj'io vsako drugo nedeljo v mesecu pri drugi sv. maši ob 7. uri zjutraj. Vsi katoliški fantje in tn i je, bodite tudi člani dr. Najsv. Imena. Lovska društva SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA Predsednik: Joseph Leksan, 195 JoB PVV'SWT 7BOF TRIGLAV J. Predsednik Jack Jesenko, 1- P j. predsednik Carl Samanich, 2. P j predsednik Frank Culkar, ta-ia Margaret Lončka, 3540 W. 63-blagajničarka Ella Pultz. zaDlo':,v'i l-orlc^1 FID Scrn-'nich ne’''''-'''.’'’ Ana Jesenko, nadzornika Mal-13 f'dkar, Mike Bizay; zastopnik z SD na Denison Ave.1 Frank Pevske vaje so vsak ponedriA zvečer od 7:30 do 9:30. I5evoVySalc g. A. šubelj. Mesečne seje s° 2. ponedeljek po pevski vajk^^ PEVSKI ZBOR LIRA *; vnrHa ip n c T,p,i1S j. nik. Predsednik Jože Dovjak, P .c predsednik Martin Košnik, kl. ine tudi pevovodia, tainica JosePflito, Novak, blagajnik Joseph MarlB , arhh-arka gdč. Mimi Veider. e r^ditveni pododbor: ga. JospP11^, Novak ca. mprothv F 1-nnn in »gf Olga Urbas. Vaje vsak torek zve ob osmih. Slovenski domovi • KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. 0d' Prodsednjk Frank Seguljn, predsednik Joseph Hrvatin, nik Josenh J. Preskar, 21771 r. Ave., IV 1-0663; blagaj. John ^ kovich. Zapisnikarica Jennie B tin. Nadzorni odbor: Frances y. » jane, Mary Segulin in Josep rvi Henikman. Seje se vrše vsak P ^ ponedeljek v mesecu v Amen ^ Jugoslav Centru na Recher Ave-8:00 zvečer. KE 1-9852. KLUB LJUBLJANA Predsednik Frank Segulin, P preds. Johan Barkovic tajnica . f^niia F"pricilia. 15611 Saranac GL 1-1876, blag. Louis Godec; *d pisnikarica Frances Globokar, y zorni odbor: Anna Nagode, ^ Stražišar, Frances Česen. I^ubade, Frances Gorjanc; George ^a/°uis stric; Angela Barkovic teta; Starman, Maršal. Pevovodja Fr»teVr Rupert. Zastopnik klub dru AJC: Frank Segulin, Louis Goo (Mary Segulin; za delniško a ry Frank Segulin, Anton Bokal, Japel. Seje se vršijo vsaki zacber torek v mesecu v AJC na Re Ave. (Dalje u B. rtrenD