Nada!pa divizija Italijanov dospela na špansko fronto. Nacionalisti so zopet zgubili tri nadaljna zelo važna mesta Gibraltar, 5. aprila. Poročila, ki so dospela sem iz mesta Seville, naznanjajo, da se je izkrcala nadaljna divizija laškega vojaštva v Cadizu. Trije večji italijanski parniki so pripeljali 10,000 Italijanov. Divizija je popolnoma opremljena z modernim orožjem. Španski poveljniki s,o Italijane takcj razposlali na razne fronte. Ali je poveljstvo nacionalistov zahtevalo nadaljno pomoč od strani Italije ali ne, se ne more ugotoviti. Laška vlada absolutno zanika, da bi pošiljala nadaljno vojaško pomoč španskim rebelom. Medtem pa španske vladne čete ponovno napredujejo napram nacionalistom. Tri važna mesta so prešla v oblast madridske vlade. Včeraj so .socialisti- čni zrakoplovi bombardirali mesto Cordoba, kjer so se dosedaj nacionalisti zelo varne počutili. Mesta, ki so padla vladnim četam v posest so Ovejo, Villa-harta in Espiel. Ta mesta kontrolirajo železnico, ki spaja Madrid s C'ordobo. Pa tudi na severni fronti so uporniki morali prenehati z ofenzive. Baski so zbrali skupaj vse svoje sile in silovito napadajo nacionaliste, ki so mislili osvojiti važno pristanišče Bilbao, toda so bili v napadu vrženi nazaj. V Bilbao se nahaja kakih 90,-003 beguncev, ki so dospeli tja iz San Sebastiana in Iruna, ko so bila slednja mesta zavzeta po nacionalistih. Skoro 30,000 od teh se je vpisalo med vladne vojake. -o- Boljševiki so aretirali svojega lastnega rablja. Rabelj, ki je tisoč ljudi pomoril, bo najbrž moral sam iti v smrt Moskva, 5. aprila. Genri Jagoda, ki je ustanovil proslulo boljševiško tajno policijo, katere dolgoletni načelnik je bil, je bil danes aretiran od svojih lastnih ljildi in bo najbrž kaznovan zf listo kaznijo, 'katero je odločil tisočerim drugim. Jagoda je bil svoječasno bolj-ševiški komisar za notranje zadeve, in kot tak je imel poveljstvo nad tajno policijo. Lanskega septembra j^ pa bil degradiran in imenovan za poštnega komisarja. Včeraj je bil aretiran in vržen v ječo. Sovjetska vlada se je uradno izjavila, da je bil Jagoda aretiran radi kriminalnih zločinov. Malo prijateljev ima komisar Jagoda v Rusiji ali med ruskimi izseljenci v tujezemstvu. Saj je tisoče njih pognal v smrt. Jagoda je BiTtučli odgovoren, da je bil izgnan iz Rusije 'bivši vodja boljševizma, Ledin Trotzky. Padec Jagode je prišel, ker ni bil v stanu razkrinkati Trot-zkyevih zarotnikov v Rusiji, ki so se zarotili proti življenju diktatorja Stalina. Jagoda je bil svoječasno "originalni puntar" v Rusiji. Deloval je proti carju, boril se v četah za boljševike proti carju, poslal je tisoče carjevih pristašev v zapore, in danes čaka njega ista usoda — smrt. -o-. McKinleyeva hiša Pretekli teden je nastal ogenj v hiši v Niles, Ohio, kjer je bil rojen bivši predsednik Zedinje-nih držav William McKinley. Kako je nastal ogenj, nihče ne ve. Hiša je do tal pogorela. Vsako leto je prihajalo v Niles, Ohio, tisoče turistov, ki so si ogledovali rojstni dom bivšega predsednika. Ognjegasci sumijo, da so ogenj zanetili "hoboti," ki so se večkrat skrivali v hiši. Hiša je bila nad 100 let stara. Boj med delavci Včeraj je začela znana delavnica Electric Vacuum Cleaner Co., kjer je zaposlenih tudi več Slovencev, in kjer je prevladoval štrajk, zopet s poslovanjem. V tovarni je zaposlenih v normalnih razmerah 760 ljudi. Kakih 300 od teh jih pripada v American Federation of Labor unijo. Ti delavci so se vrnili na delo, dočim so sklenili C. I. O. /unijski delavci ostati na štraj-ku. Ko bi se imelo pričeti včeraj zjutraj z delom, je nastal spopad med onimi, ki so hoteli delati, in med štrajkarji. Končno je naredila policija mir, a z delom se ni začelo. Gov. Davey bolan IzJ Kent, Ohio, se poroča, da je governer Davey močno zbolel. Lotila se ga je pljučnica. Kljub bolezni je pa včeraj podpisal več postav, katere je naredila državna postavodaja zadnji teden. Chrysler štrajk bo poravnan Lansing, Mich., 5. aprila. John Lewis, vodja C. I. O. delavskega gibanja, se je izjavil včeraj, da bo prišlo v najkrajšem času do sprave med delavsko unijo in Chrysler korporacijo. Sprava bo narejena na ta način, da bodo zavarovane pravice delavcev, obenem pa bodo zavarovane tudi kompanijske pravice. Lewis je govoril včeraj v De-troitu, kakim 10,000 zbranim štrajkarjem, ki se nahajajo že zadnjih 28 dni na štrajlui pri Chrysler organizaciji. "Mi iščemo pravo pot in smernico," je dejal Mr. Lewis, "da bodo zavarovane vaše pravice in cla boste vselej se lahko kot delavci pogajali kolektivno s kompanijo. Mi ne želimo ničesar slabega kompaniji, toda v prvi vrsti so naše pravice, in enako naj ima tudi kompanija svoje pravice," je dejal Mr. Lewis. Glavna točka, ki je dosedaj preprečila, da šeini prišlo do poravnave štrajka pri Chrysler organizaciji je, ker kompanija še ni priznala C. I. O. organizafci-jc kot edino zastopnico vseh delavcev v devetih kompanijskih tovarnah. Včeraj se je vršila v Detroitu Velikanska demonstracija organiziranega delavstva. Indirektno so se udeležili te demonstracije tudi Walter Chrysler in governed države Michigan, Murphy. Demonstracija je bila jako mirna in redna. Štrajk pri Chrysler organizaciji stane dosedaj delavce že $10,000,000, kar so zgubili v plačah, a trgovci so zgubili nadalj-nih $7,500,000, ker je nastal zastoj v prodaji raznega blaga. Medtem pa je bil poravnan štrajk Ford avthih delavcev v Kansas City, Mo. Kot povdarja-jo delavski voditelji je to prvič v zgodovini Ford kr.rporacije, da se je delavski štrajk poravnal v korsit delavcev. Vendar do popolne sprave med Ford kompanijo in unijo še ni prišlo. Ford kompanija namerava odsloviti več tisoč delavcev, kar se običajno zgodi ob tem času radi pomanjkanja naročil. Unija je zahtevala, da se pri odstavitvi vpoštevajo senioritet-ne pravice delavcev, in kot zatrjujejo unijski uradniki je Ford kompanija pristala v to zahtevo, toda na vprašanje v glavnem uradu Ford kompanije v Detroitu, ,so odgovorili, da o tem ničesar ne vedo. Ford kompanija pravi, da bo še v nadalje postopala tako kot je dosedaj. Te dni enkrat se bodo začela tudi pogajanja med linijskimi uradniki in predstavniki Ford družbe radi izboljšanih plač. Unijski uradniki trdijo, da so delavci pri Ford družbi slabše plačani kot pri drugih avthih kcrporaciijah. Družba Cleveland Electric Co. je globoko znižala cene za elektriko. Ljudje si bodo prihranili nad milijon dolarjev letno 84 ur na teden . . . Tokio, Japonska, 5. aprila. Dočim se v Ameriki borijo delavci, da znižajo delovne ure na teden, se pa japonska vlada bori, da jih zviša, ker japonski delavci ne morejo hitro dovolj izdelovali topove in streljivo za armado in za bodočo vojno. Že zadnje tri mesece delajo japonski delavci v municijskih tovarnah po 15 ur na dan. Japonski minister za vojno je sedaj vložil zahtevo v parlamentu, glasom katere se naredi postavo, da bo moral sleherni japonski delavec delali S4 ur na teden!! —o- Nebe obravnava Včeraj se j a začela pred Common Pleas sodnikom Silbertom obravnava proti bivšemu policijskemu poročniku John J. Nebe, ki je znan mnogim našim ljudem. Obtožen je enakega zločina kot drugi policisti pred njim, da je namreč ob časih prohibicije izsiljeval od prodajalcev opdjne pijače denar, da jih ni aretiral in so lahko nemoteno poslovali. Trije bivši policijski uradniki so bili dosedaj že spoznani krivim in obsojeni vsak v do 20 let zapora. Vehovec in avtomobilisti Pri sinočni seji mestne zbornice je councilman iz 32. varde Mr. Anton Vehovec predlagal, da se postava glede vožnje z avtomobili spremeni v toliko, da se lahko dovoli 16 let ali več starim fantom voziti avtomobile. Sedanja postava določa starost 18 let. Mr. Vehovec je tekom zborovanja mestne zbornice sinoči imel precej povedati in je zopet kot navadno obračal pozornost na sebe. Poročno dovoljenje Poročno dovoljenje sta dobila . Mr. Frank Samsa, 1047 E. 68th St. in Miss Josephine čertalič, ' 1076 E. 68th St. Obilo sreče! Na operacijo Danes se bo morala v Glenville bolnici podvreči operaciji Mrs. Ana Podboršek, 23301 Ivan Ave. želimo ji skorajšnjega in popolnega okrevanja. V19. urah v Evropo Washington, 5. aprila. Trgovinski oddelek ameriške vlade je dobil sporočilo od znane zra-koplovne družbe Glen Martin Co. iz Baltimora, ki pravi, da bo kompanija v najkrajšem času pripravljena začeti z zrakoplo-vnimi poleti iz Amerike v Evropo. Sleherni zrakoplov bo lahko nosil 4'0 potnikov in bo trajala vožnja iz Amerike v Evropo manj kot 19 ur. Poleg potnikov bo zrakoplov lahko vzel s seboj 5,000 funtov pošte. Devet zrakoplovov je že v delu. Vsi so namenjeni za preko-atlantskd polete. Preselitev trgovine Mr. Louis Oblak, ki je vodil trgovino s pohištvom na 6303 Glass Ave., znano pod imenom Oblak Furniture Co., se je preselil zdaj na 6612-14 St. Clair Ave., kjer so večji prostori in bo Mr. Oblak v stanu še bolj po-streči kupcem. V soboto 10. aprila se vrši slavnostna otvoritev novih prostorov in bodo oddani lepi dobitki ter darila. Mr. Louis Oblaka toplo priporočamo rojakom. "črnošolec" Na odru šole sv. Vida se vpri-zori v nedeljo prav zanimiva igra "črnošolec." Začetek ob 7:45 zvečer. Rezervirani sedeži po 50c, nerezervirani po 40c. Bomo še poročali. Mr. Gorjup v bolnici Poročali smo, da je zbolel Mr. John Gorjup, 1136 E. 169th St. Mož se nahaja v St. Luke's bolnici. Ali se bodo demokrati v Clevelandii združili? Ponovno in poi.ovno prihajajo poročila v javnost, od strani političnih reporterjev raznih angleških časopisov da se pripravljajo v Cleveland j tla za spravo med raznimi delegatskimi fakcijami. Cilj sprave je, da se nastopi s skupno fronto proti sedanjemu županu Burtonu, ki je bil pred dvema letoma izvoljen kot "neodvisen kandidat," pa je kmalu po izvolitvi pokazal republikansko roge. Baje je Wm. Gong-wer, bivši načelnik ,in Pierce Metzger, sedanji načelnik demokratske stranke v Clevelandu pri volji narediti mir z uporniškimi demokrati. Baje se je menda sam Martin Sweeney, kongresman in /odja uporniških demokratov, izjavil, da naj se naredi mir, da demokrati lahko skupno nastopijo proti Burtonu. -o- I, seveda, plačali bomo! Zadnji petek je bila podpisana pogodba med lastniki premogovnikov in med premogarsko urijo. Premogarji so dobili približno od 50 do 70 centov na dan več za svoje delo. In že so se oglasile kompanije, ki prodajajo premog, da bodo podražile svoje blago za približno 15 odstotkov. Računa se, da bodo Cleve-landčani plačali prihodnjo jesen in zimo nekako $2,000,000 več za premog, kot so plačali letos. Cleveland vporabi približno 5,000,-000 ton premoga na leto. Kdaj stopi zvišanje premogovih cen v veljavo, ni še znano. Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. John Yager, 15501 Lucknow Ave. so se ustavile vile rojenice in prinesle v dar krepkega sinčka. Mati in otrok se dobro počutita v St. Lukes bolnici. Naše čestitke! 3C-dnevnica V sredo 7. aprila bo ob 6. uri zjutraj sv. maša zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin 30-dnevnice smrti pokojnega Johna Tramte. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Listnica uredništva Naročnik. Pišite na naslov: Hon. Robert J. Bulkley, United States Senate, Washington, D. C. Senator Bulkley je jako prijazen človek in vam bo gotovo ustregel, če bo mogel. Bog in Hitler Iz Berlina se poroča, da je narodni socialistični poslanec Rudolf Hesa izjavil včeraj, da Hitlerja čuva-sam Bog vsec/amogočni, da deluje, za napredek Nemčije. "Hitler je pravi odrešeni]; Nemčije," je izjavil Hess, "ravno'tako kot je bil Bog za vesoljni svet. "Hess je pred časom izjavil, da seje odpovedal krščanstvu. -o- Fina godba Tamburaški zbor dijakov St. Edwards univerze iz Austina, Texas, ki sestoji iz Slovencev in Hrvatov, in ki se sedaj nahaja na koncertni turneji po Penn-sylvaniji in Ohio, bo v soboto 10.! aprila, nastopil na narodnem radijskem o mre ž j u med programom, ki je splošno znan kot "National Barn' Dance." Ta program se oddaja v Clevelandu vsako soboto ob 9. uri zvečer potom WGAR radio postaje. V tem! zboru je več naših nadarjenih slovenskih in hrvatskih godbenikov, katere je doletelo odlično priznanje, da nastopijo na radio programu, ki bo oddajan po vsej Ameriki. Igrali bodo slovenske in hrvatske pesmi in skladbe, nakar občinstvo prijazno opozarjamo. -o- Pevski zbor Cvet Vstopnice za pomladanski koncert pevskega zbora "Cvet" so že v predprodaji. Koncert se vrši 18. aprila ob 3. uri popoldne v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. Vstopnice se dobijo lahko pri vseh pevcih in pevkah zbora "Cvet." Vojaške kuhinje! Governer države Ohio Martin L. Davey je naznanil, da bo vpeljal od 15. aprila naprej vojaške kuhinje, katere bo preskrbela narodna garda. V teh kuhinjah bodo lačni in brezposelni lahko dobivali potrebno hrano. Governer dolži državno postavodajo, češ, da ni določila ničesar za podporo brezposelnim. Pokojni John Fabec V poročilu o smrti John Fa-beca bi se imelo pravilno glasiti: Ranjki zapušča žalujočo soprogo Justino .rojeno Zabukovec, dve hčeri, Glorio in Patricijo, in • starše John in Cecilijo Fabec. t Pogreb ranjkega se vrši v sredo zjutraj oh 8:30. 600 kilovat ur po 2.9 centa kilovat, za nadaljnih 1,800 kilovat ur po 2.5 centa, in za nadaljnih B0C kilovat ur pa 2 centa. Kompanijska elektrarna pa bo v bodoče računala sledeče cene: za prvih 50 kilovat ur elektrike po 4c od ure, prihodnjih 50 kilovat ur po 3.5 centa, za nadaljnih 100 kilovat ur po 2.7 centa, in za ves električni tok nad 200 kilovat ur pa po 1.50 centa. Ljudje bodo imeli velike prihranke od tega. Spodaj prinašamo tabelo, ki kaže nove cene The Cleveland Electric Co.%, obenem pa stare cene in koliko si bo vsak lahko prihranil na mesec. Vkupno bodo Clevelandčani plačevali kom-paniji $1,000,000 manj na leto za elektriko kot dosedaj. Kilo. ure Sedanja Znižana Pri- na mesec cena cena hranek 75 $ 3.00 $ 2.88 $ 0.12 100 4.00 3.75 .25 125 5.00 4.44 .56 150 6 00 5.13 .87 175 7.00 5.81 1.19 200 8.00 6.50 1.50 225 9.00 6.88 2.12 250 9.88 7,25 v 2.63 275 10.58 7.63 2.95 300 11.28 8.00 3.28 350 12.68 8.75 3.93 400 14 08 9.50 4.58 450 15.48 10.25 5.23 500 16.88 11.00 5.88 (500 . 19.68 12.50 7.18 700 22 48 14.00 8.48 800 25.28 15,50 9.78 900 28.08 17.00 11.08 1,000 4 30.88 18.50 12.38 1,100 33.68 20.00 13.68 1,300 39.28 23.00 16.28 1,500 44.88 26.00 18.88 Pokojna Ropos Včeraj smo kratko poročali, da je preminula v mestni bolnišnici Jennie Ropos, rojena Cim-perman. Stara je bila 43 let. Doma je bila iz vasi Mramorjevo, fara Nova vas, odkoder je prišla v Ameriko leta 1913. Ranj-ka je stanovala na 15311 Waterloo Rcl. Tu zapušča žalujočega soproga Petra, štiri sinove, William, Peter, Alfred in Elmer in dve sestri, Frances Tekavec in Mary, ter brata Johna, v St. Louisu pa brata Josepha, v domovini pa mater, sestro in tri brate. Pogreb pokojne se vrši v četrtek ob 10. uri zjutraj iz August F- Svetek pogrebnega zaveda na 478 E. 152nd St. Bodi ranjki mirna ameriška zemlja. Preostali družini in sorodnikom naše globoko sožalje. Lepa spevoigra Slovensko katoliško pevsko društvo "Lira" priredi prihodnjo nedeljo 18. aprila krasno spevoigro "Lepi vojak" v treh dejanjih. Začetek ob 7:30 zvečer. Prireditev se vrši v šolski dvorani in se vstopnice že sedaj lahko dobijo pri vseh pevcih in pevkah društva. Prireditev bo nekaj izvanredno lepega in užitnega. Občinstvo je prijazno vabljeno, da si ob času nabavi vstopnice. Radio program Pevke, ki so pele tekom nedeljskega slovenskega radio programa na WrJAY postaji nam sporočajo, da je bil program slab, toda krivi niso bili pevci in pevki, pač pa radio inženir, ki skoro gotovo ni imel oddajnih aparatov v pravem redu, da bi se glasovi razločno slišali. Pevski zbor "Soča" Opozarja se člane pevskega zbora "Soča," da se gotovo udeležijo sestanka, ki se vrši nocoj, v torek večer, 6. aprila, v Slovenskem domu na Holmes Ave. Krompir bo cenejši Cena krompirju se je že znižala ali se pa bo te dni glasom poročil iz tržnice. Tekom zime je v Clevelandu krompirja skoro primanjkovalo, kar je bil vzrok visokih cen, toda v južnih državah so zadnje mesece imeli nenavadno dobro krompirjevo letino. Krompirja prihaja več v Cleveland kot se ga more sproti prodati, in to je vzrok, da, so tudi cene krompirju padle. Pevski zbor na Holmes Starši mladinskega pevskega zbora na Holmes Ave. so vabljeni, da se udeležijo mesečne seje, ki se vrši v torek 6. aprila ob 7:30 zvečer. Seja se vrši v Slovenskem domu. — Podpredsednica. Računi za plin Račune za plin plačajte ta mesec najkasneje do pondeljka 12. aprila do 6. ure v našem uradu. Pri nas lahko plačate tudi vse račune za mestno ali kompanij-slco elektriko, za telefon in vodo. Demokratski ples Preteklo soboto je demokratski klub iz 23. varde priredil svoj pomladanski ples v S. N. Domu. Prireditve se je udeležilo od 400 do 500 oseb. V bolnici V Glenville bolnici se nahaja Mrs. Agnes Slovenec, 14910 Hale Ave. Dobri ženi želimo, da bi čimprej okrevala. Nov grob Sinoči je preminul Edward Prijatelj, 19851 Nauman Ave. Pogreb bo vodil August F. Svetek. Podrobnosti poročamo jutri. V bolnici Mrs. Frances Filipič, 3044 W. čist St. se nahaja v mestni bolnišnici. Pravkar je prestala težko operacijo. Obiski so dovoljeni. F * ' < _ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN SLOVENIAN MORNING! UN LANGUAGE ONLY ^jyj HOME [)AILY NEWSPAPER NO- 80 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 6TH, 1937 LETO XL — VOL. XL. Cleveland/ O. Začenši s prvim majem bo družba The Cleveland ! Electric Co. precej znižala ceno! za rabo elektrike. Preteklo soboto je predsednik družbe Mr. Crawford tozadevno obvestil župana Burtona. Ko je slišal župan, da je privatna kompanija, ki ima 230,000 odjemalcev v Clevelandu in okolici, znižala ceno elektriki, je takoj odredil korake, da se zniža cena elektrike, ki jo proizvaja mesto Cleveland. Dosedaj je bila elektrika, oddajana po mestni vladi, vedno cenejša kot kompanijska, toda od maja meseca naprej bo kompanijska elektrika mnogo cenejša ,cd mestne. In vendar je bila mestra elektrarna ustanovljena, da bi znižala cene kompanijski elektriki. Od leta 1920 je The Cleveland Electric Co. že šestkrat znižala canc elektriki. Vzrok znižanja je, ker kompanija stalno dobiva nove odjemalce in prodaja in proizvaja toliko več elektrike. Obenem pa je električni tok, katerega oddaja The Cleveland Electric Co. mnogo bolj stalen in zar.e Ijiv ket pa električni tok mestne elektrarne. Zastoja pri The Cleveland Electric Co. skoro ne poznajo, dočim je v mestni elektrarni vedno kaj narobe. Sedanje cene, katere računa mestna elektrarna, so: za prvih 2 AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 6TH, 1937 Pokojni Frank Sakser BESEDA IZ NARODA 25-letnica v Newburgu Globoko nas je pretresla novica iz Ljubljane, ki je dospela zadnjo sredo, in ki nam je sporočila, da je umrl v Ljubljani naš Frank Sakser. Naj bo dovoljeno piscu teh vrstic, da mu položi venec rož na njegov grob. Pokojni "oče" Sakser in pisec teh vrstic sta si bila vedno dobra prijatelja, od onega dneva, ko je tudi sedaj pokojni Rev. Blaznik pripe-ljafmladega Lojzeta v Sakserjev urad v New Yorku in ga izročil "očetu" v varstvo, pa vse do onih dnih, ko je "oče" Sakser odpotoval v staro domovino, kjer je pretekli teden umrl kot — siromak, dasi je bil svoje dni najbolj premožni Slovenec v Zedinjenih državah. Bilo je 30. septembra v letu 1905, ko sem prvič videl pokojnega Franka Sakserja. Rev. Blaznik, sin znane spoštovane ljubljanske družine, me je predstavil Mr. Sakserju, češ, tu imate zopet eno novo pomoč iz stare domovine. Mr. Sakser me je nekoliko postrani pogledal, pa je rekel: "Dela ravno nimam za vas. Pa vseeno ostanite pri nas. Zjutraj boste ob 5. uri prižigali plin pod linotype stroji, pometli tiskarno, popoldne boste "folcali" "Glas Naroda" (to delo je pred menoj vršil sam Mr. Sakser), zvečer boste pa pazili na urad, odgovarjali telefone in iskali potnike po raznih železniških postajah." In tako je bilo. Delali smo za Sakserja po 15 ur na dan, pa nam nič ni žal, ker prepričani smo bili, da smo delali za poštenega moža. "Mr. Pire," je dejal pokojni naš "foter," kot smo ga nazivali v New Yorku, "ene dva dolarja vam bom dal več na teden, ker vidim, da ste priden fant." In dva dolarja na teden je bilo v onih časih precej denarja. Napisal sem teh par vrstic samo iz vzroka, d'a povem, da je bil pokojni Frank Sakser cel človek, iskrena duša, pri njem smo se vsi počutili domače, in marsikak mlad študent in inteligent je pri njem našel zavetje, streho in zaslužek. In to je bilo v časih, ko se kje drugje mladem Slovencem ni nudilo enakega zaslužka. In ni bilo čuda. Saj je Frank Sakser sam prišel kot mlad človek v Ameriko. Prinesel je s seboj par dolarjev, s poštenostjo in dobro postrežbo in prijaznostjo napram ljudem si je tekom let napravil stotisoče dolarjev premoženja, toda v grob je odšel zopet siromak, ker je bil' — pošten. Ranjki Frank Sakser je bil po poklicu stavec, tiskar, pa tudi časnikar. Ni bil še leto v Ameriki kot neizkušen naseljenec, pa je že začel izdajati "Glas Naroda," poznani slovenski dnevnik, ki ima še danes dober obstanek, kolikor je to mogoče v naših razmerah časnikarstva v Ameriki. Pokojni Sakser je vedel, kaj se pravi izdajati slovenski časopis v Ameriki. Prvih deset let je marsikdaj stradal pri izdajanju časopisa, toda njegovi pomočniki so ga radi imeli in delovali z njim ter dostikrat tudi stradali. In kadar je ranjki Frank Sakser imel en dolar v žepu, pa je rekel svojim fantom: "Tu imate dolar, pa si kupite pjve in klobas, pa bomo skupaj jedli!" Tak je bil Sakser ves čas svojega živ- ] JEna največjih zaslug pokojnega Franka Sakserja je bila njegova poštenost pri pošiljanju denarja v staro domovino. Razni židovski zavodi v New Yorku so naše ljudi, prodno je začel Sakser s pošiljatvami prihrankov naših ljudi v domovino, nesramno odirali naše rojake. Sakser je naredil temu konec, ko je sam začel s pošiljatvami. Tekom dobrih trideset let je poslal nekako $50,000,000 denarja od naših rojakov iz Amerike v domovino, po najnižjih dnevnih cenah in ne da bi kdo izmed naših rojakov zgubil en sam cent. Ranjki se je kot časnikar in trgovec držal srednje poti. Načeloma nikomur ni nasprotoval, hvalil pa tudi nikogar ni. Hvaležen pa je bil vsakomur za podporo, zlasti pa je bil hvaležen onim, ki so delovali za splošni dvig slovenstva v Ameriki. Sodbo o svojem delu je prepuščal drugim. Saj smo vedeli, da taka sodba ne more biti nikdar slaba. Pred sedmimi leti jc začutil, da potrebuje počitka. Podal se jc v domovino, želeč v miru preživeti pozno jesen svojega življenja. Pa je ni preživel v miru, pač pa v težkih duševnih in telesnih mukah. Najhujši udarec mu je bil zadan, ko jc postalo njegovo bančno podjetje žrtev splošne gospo-d&rslsC depresije. Ranjki oče Sakser je zgubil pri tem vse, do zadnjega centa, in je solznih oči sprejemal skromno podporo, ki mu jo je mesečno nakazovalo osem njegovih bivših uslužbencev. . . Bil jc cel mož, in kdor ga je poznal takega kot je v resnici bil, bo nosil blag spomin v svojem srcu za njim. S Sak-serjem je leglo v grob dobržen kos zgodovine ameriških Slovencev. Postni čas je minil in prišel je čas za razne prireditve. Tako se je tudi društvo sv. Jožefa št. 146 KSKJ namenilo obhajati 25-letnico svojega obstanka in sicer na 11. api'ila. Pričetek bo zjutraj ob desetih s sv. mašo. Zvečer bo pa banket in ples v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Tem potom se vljudno vabi vse članstvo, da se v polnem številu udeleži sv. maše, zvečer pa banketa, ki se prične ob pol osmih. Vsakega člana je dolžnost, da se te prireditve udeleži, da se s tem poveča slavnost in tudi društvena blagajna ima nekaj koristi od tega. Naša blagajna je namreč zdaj bolj na kratkih nogah in 75 centov vstopnine za tako prireditev ni tako veliko. Godba bo prve vrste, kolikor mi je nekdo zaupal, to je, najboljši orkester, kar jih premorejo doli na St. Clair Ave. No, to se bo plesalo! Slišali boste tudi razne govornike, ker je precej dobrih govornikov na programu, med njimi bo tudi glavni tajnik KSKJ, Mr. Josip Zalar. Torej se še enkrat apelira na vse članstvo in tudi drugo cenjeno občinstvo, da se udeležite. Pre-skrbite si vstopnice pravočasno, da jih ne bo zmanjkalo, gredo namreč jako hitro izpod rok. Dobite jih pri vseh društvenih uradnikih. Tisti večer se ne bo prodajalo nobenih vstopnic, zato si jih preskrbite prej. Na veselo svidenje v nedeljo 11. aprila. j Matt Zupančič, blagajnik. ............—........ Kaj pravite! - - . , T-- »..»->■—»------------I-•-.---•-•------fc Na Japonskem imajo lepo navado, da dajo neveste vsa darila ki jih prejmejo kot poročni dar, svojim staršem kot nekakšno odškodnino za trud in stroške pri vzgoji. Naše matere pa hčeram še navale polne skrinje bale, potem ko so jih redile in vzgajale 20 in več let. "Kako se je pa pripetila nesreča?" poizveduje nadalje trgovec. Odjemalec se je ozrl na t a, kjer je ležala, pomendrana upina od banane in takoj je vedel za vzrok nesreče. Ponesrečeni se je vsedel na zaboj in se z roko tipal po členku na nogi. Nekdo je svetoval, da se takoj pokliče policijsko ambulanco, ali zdravnika, toda odjemalec je zmajal z glavo in rekel, da bo kmalu dober, samo če ga puste nekaj časa sedeti tam. Ko je čez nekaj časa poskušal vstati, je uvidel, da ne more stopiti na nogo. Trgovec je hotel poklicati ambulanco, toda mož se je branil, češ, da bi se žena preveč prestrašila, če bi ga odpeljali v bolnico. Svetoval je, naj pokličejo njegovo leno ter ji povedo, da se mu je pripetila mala nezgoda ter da naj pride žena ponj z avtomobilom, ž njo pa naj pride .njih družinski zdravnik. Trgovec je telefoniral po ženo, jdjemalec« pa si je vzel naslo-/e ljudi, ki so bili v prodajalni n ki so videli nesrečo. Tako je bil ustvarjen lep zaslužek za $500.00. Sleparstvo? Seveda! No-jen zdravnik na svetu, ne bi mogel zanikati, da možak ni Ml poškodovan. Toda najlepše pri vsem tem je to, da je upino od banane prinesel "ponesrečenec" s seboj v žepu ter jo vrgel na tla, ko ravno nihče gledal ni. Možak je trdil, da nu je noga pohromela vsled jadca. Ohromela mu je pač, oda le zaqasno in ohromelost i i je povzročil sam prejšnji lan, ko si je vzbrizgal neko ;ekočino v nogo. To sredstvo ičinkuje samo nekaj časa ozi-•oraa dovolj dolgo, da je preiskava končana. Njegova "žena," po katero io telefonirali, je samo članica ?ange, ki se peča s takim sle-parstvom in "družinski zdrav-lik" je pač zdravnik, toda nečak mazač, ki je izgubil v kakem drugem mestu radi nečednih dejanj pravico zdraviti lju-li. No, priče so na razpolago, 'zdravnik" potrdi težko poškodbo in poškodovanec vpraša trgovca, če se hoče pobotati ca $500.00, ali pa bo šla zade-/a pred poroto. Trgovec do-)ro ve, da nima nobene prilike wed poroto, ker so dokazi jasli in brez obotavljanja napiše •ek za pet sto dolarjev. Morda se to bere never jet-io, vendar je pa dejstvo, da te /rste sleparije donašajo raketir jem lepe milijone dolarjev vsako leto. Dokazalo se je, da je en sam človek na ta način dobil od raznih podjetij $25,-000.00 v 350 raznih slučajih, pri katerih se je "ponesrečil." Delal je na ta način, da si je izvil roko v členku, kar je poljubno storil, kadar je hotel. Peljal se je z vzpenjačo v kaki večji trgovini in pri izstopu je padel po tleh in si "izvil" roko. Dolžil je podjetje, da se je vzpenjača ustavila prenizko, ali previsoko. Neki drugi slepar je delal na ta način, da je omahnil proti oknu ulične železnice, če je kara naglo ustavila,. Vse jo izgledalo čisto enostavno. Ko so ga peljali k zdravniku, je ta vedno dobil male koščke stekla v očesu. Pred vsaki "nesrečo" si je skrivoma vtaknil košček stekla pod trepalnico. ■ Frederico Bruno, ki sedi sedaj v ječi, je imel tako neobčutljivo kožo, da si jo je lahko obdrgnil s železno krtačo ali kakim drugim raskavim predmetom. Potem je hodil po cesti in gledal, če niso kje vrata odprta v klet, ali če je videl kak neraven prostor na pločniku. Spodtaknil se je in dobil pri tem zelo težke "poškodbe," ker si je roko ali nogo poprej dobro nadrgnil. Lastnik hiše, pred katero je padel, se je vedno rad poravnal, da mu ni biloi treba hoditi na sod nijo. Bruno si je na ta način zaslužil več kot $50,000, p redno so ga pogruntali. Kdor ne more vreči poljubno roko ali nogo s sklepa, si zna pomagati na drug način. Ako si priveže sirovo meso za 24 ur na koleno, se bo pokazalo vnetje in če se vbrizga nekoliko mineralnega olja, bo nastala taka oteklina, da jo bo kar veselje pogledati. Nek tak raketir je nekoč po nesreči pogoltnil mal žebel, ki mu je obtičal v želodcu. Potem je hotel to izrabiti. Šel je v restavrant in ko je užival jed, je naenkrat zavpil jn stokal, da je požrl z jedjo nekaj trdega. Nobene odškodnine ni zahteval takoj, toda čez en teden je dobil lastnik restavran-ta ali hotela tožbo za odškodnino, kateri je bila priložena X-Ray slika, ki je kazala prej omenjeni žebel j. Vsakokrat je dobil lepo odškodnino in tako mu je bil žebel j, ki mu sicer ni delal nikakih neprilik, molzna kravica. Drugi raketir j i izžemajo peke. Navadno gresta po dva v pekarijo. Eden kupi "bun," ki ga začne kar tam jesti, drugi se pa ozira okrog'in izbira. Naenkrat oni, ki uživa "bun," zavpije in začne metati iz ust kruh in kosce drobnega stekla. Pek poravna škodo na mestu, ker pač ne želi iti na sodni j o, da bi se tam pričalo, da prodaja v svojem kruhu steklo. Seve, on pač ne ve, da je imel raketir v roki kosce stekla od električne žarnice, ki jih je vtaknil v kruh in del v usta. Zavarovalne družbe, ki so skoro največ plačale v takih umetnih nezgodah, zdaj ne pla čujejo več enakih poškodb na slepo srečo, ampak se borijo na sodniji vselej, kadar se količkaj pokaže, da bi bila kaka sleparija zraven. Po velikih mestih so začeli kar na debelo čistiti take raketir je. Tako so imeli v Bostonu veliko čiščenje, ko je šest zdravnikov izgubilo pravico poslovanja, dvajset odvetnikov je bilo izključenih iz odvetniške zbornice in 55 sleparjev, ki so zahtevali to ali ono odškodnino, so zaprli radi sleparije. -o- 72 LET V POSTELJI Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. Pred nekaj tedni je v italijanski vasi Comazzano pri Flo-renci umrla neka ženska po imenu Italia Tognetti. Daleč naokrog so smatrali vsi ljudje, da si je, če katera druga, ta ženska prav gotovo zaslužila v svojem življenju ime svetnice. Zadnjih trideset let je preživela v postelji, ki je ni mogla zaradi težke bolezni zapustiti niti za kratko dobo. Ves ta čas je vdana v božjo voljo mirno pričakovala smrti, ki pa se je le ni hotela usmiliti prav do zadnjih dni. Ko je ta ženska sedaj umrla, je šel glas o njej še posebno hitro po deželi. Pri tem pa se je zvedelo tudi še za neko drugo žensko, ki si je gotovo vsaj tako zaslužila ime svetnice, kakor prej omenjena 30-letna bolnica. Njena usoda je bila še mnogo bolj žalostna in še bolj usmiljenja vredna. Ta ženska se piše EHzabeta Quilici in je stara danes 90 let. človeku se kar malo neverjetno zdi, ko sliši, da je ta ženska preživela na bolniški postelji celih 72 let. Če pomislimo na njeno žalostno usodo, pač malo bolj težko rečemo, da Elizabeta Quilici danes slavi 90-letnico. To slavje in veselje te ženske je pač čisto nekaj drugega, kakor si gii imajo navado privoščiti ob svojih jubilejih drugi, zdravi ljudje* Ko je bila stara 18 let, jo je bolezen položila na bolniško posteljo. Od takrat je celih 72 let skoraj nepremično ležala v postelji in da bi jo mogla zapustiti vsaj samo za nekaj časa, o tern ni bilo nikdar mogoče niti misliti. Zdravniki so se tako skoraj četrt stoletja z največjo vestnostjo prizadevali, da bi ugotovili vsaj to, kakšno bolezen ima ta ženska, toda niti to. se jim do danes ni posrečilo. Slutijo" le !h šitmo slutijo, dn- jc ženski otrpnil hrbtni mozeg. Devetdesetletna mučenica Elizabeta Quilici je doma v vasi Massaciuccoli. Za vsakega, ki jo obišče, ima dobro besedo. Cerkev je pred nekaj leti tudi že dovolila, da se sme opravljati v njeni sobi služba božja. Pri vseh okoliških ljudeh vlada prepričanje, da prinaša blagoslov, ki ga podeljuje ta ženska, veliko srečo. Ob 90-letnici gotovo ne bo malo onih, ki ji bodo prišli čestitat. Frances Aclair iz Nove Scotije se kaže z ukročeno srnico, s katero bo nastopila na prireditvi športnikov v Nev Yorku. Spodaj na sliki jc pc Perry Greene iz Bangor, Me., ki bo nastopil v isti prireditvi., kjer bo tekmoval za svetovno prvenstvo sekača hlodov. Če verjamete al' pa ne V uradu neKega podjetnika se je pokvaril telefon. Telefonska družba je poslala delavca, da telefon popravi. Ko je bil delavec gotov s popravilom, je rekel podjetniku, naj koga pokliče po telefonu, da bo videl, če telefon pravilno deluje. Prav takrat se je nebo prevleklo s črnimi oblaki in bližala se je huda ura. Podjetnik pokliče številko svojega doma in zakliče: "Helo, Mary!" in čez nekaj časa zopet: "Helo, Mary!" Počaka par sekund, pa zopet zakliče: "Helo, Mary,!" Prav takrat je zdivjala nevihta in strela je udarila v telefonsko žico. Podjetnika je vrglo daleč proč od telefona v kot. Ko se pobira, reče ves zadovoljen telefonskemu delavcu : "To jc bila ona! Je že dobro, telefon deluje brezhibno. A Ko je Pcpček zjutraj vstal, je rekel mami: "Mama, danes se mi pa ne bo treba umiti!" "Zakaj ne?" se je začudila mama. "Veš," je začel pripovedovati Pepček, "ponoči se mi je sanjalo, da sem se s čolnom vozil po Erie jezeru. Nenadoma se je čoln prevrnil in padel sem v vodo. Okopal sem se tako, da nisem prav nič več umazan. "AMERIŠKA D0M0VINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland. Ohio Published dally except Bundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8 00. Posamezna Številka, 3 cents.____ SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.60 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year._ Single copies, 3 cents. JAMES DEEEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1879.___ c^gg^SS __No. 80, Tues., April 6, 1937 SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA Piše Max Kragely ! Zadnjo sezijo je bilo v državi i i Michigan ustreljenih 35,000 srn. Njih teža je bila povprečno S 125 funtov. : Izračunano je, da so imele vse industrije, katere propagirajo divjačino za lov in ribolov,, nad $1,000,000,000 dohodkov.! Vsaj tako poroča Biological Survey. Firearms Legislation in 1937 — je brošura, izdana od Rifle Association, Barr Bldg., Washington, D. C. Dobi jo lahko vsak, ako pošlje? svoj naslov na poštni dopisnici na gornji naslov. Dobro bi bilo, da se obrnemo na svoje zastopnike v kongresu, da uničijo ta bedasti predlog, ki bo prišel v kratkem pred zbornico. New Brunswick v Kanadi ponuja lovsko dovoljenje za lov na medvede za ceno—hvala lepa! Fantje, poslužite se lep3 prilike. Velika divjačina v državnih gozdovih se zelo izboljšuje, poroča vladni poljedelski oddelek. Od januarja 1935 do sedaj se je pomnožila za 10 odstotkov. Tako šteje danes velika divjačina 1,523,000 glav, še bomo streljali. "Večno zaprta sezija na moške," tako se je bralo na lepakih, nabitih po gozdovih države Maine pred otvoritvijo lovske sezije lansko leto. Vse Francke in Micke so menda na cedilu ■ ostale. Vsi lovci SLZ pozor, posebno oni, kateri streljajo z risanico j 22 kalibra. Bruce Sloan v Al-I bany, Ivy., je zadel 1,783 zaman I škov od steklenic za pivo, ka-i tere je sam metal v zrak. Zgre-, šil je ta 1,784. zamašek. Posku-I site še vi. Najbrže da gre vsa čast za-morki v državi Idaho, Nellie j Allen, ki je stara 98 let in ki je j lansko sezijo ustrelila velikega1 srnjaka. Pennsylvania State Conserva- ( Lion Bulletin poroča, da je bila i lansko leto ena srna izmed vsa-j kili osmih nepostavno ustrelje^ na od lovskih tatov ali raubši-j cov. V Montani so^e lansko leto družine prerijskih psov tako razmnožile, da je država razpisala $2 nagrade za vsako kožo ubitega kajuta. Da se res vse na bolje obrača, kaže dejstvo, da so se v državi Ohio celo družine srn pomnožile. Pred pet in dvajsetimi leti, je bilo v naši državi celih deset srn, seda.i pa šteje njih število ekrog osem sto glav. Konserva-| ci.ja sedaj priporoča, da bi se I odprl lov na srne, ker delajo! škodo kmetovalcem ob reki Ohio. Uradniki konservacije priporočajo, da bi se izdalo okrog 400 dovoljenj, katere bi se pa izžrebalo od vseh prosilcev, ki bi šli radi na srne \ 45,000 akrov ozemlje v okrajih Adams, Scioto'in drugih okrajih proti vzhodu. Ne bo napačno, če vemo, da je Ohio Conservation Division \ zadnji poplavi dala Rdečemu križu nad iu)l milijona dolarjev vrednosti raznega orodja na razpolago, kot motorne čolne, odeje, postelji' živila, osebne avtomobile, truke in pa potrebno moštvo zraven. Ljudje, ki niso državljani v tej državi, si morajo nabavit $50 dovoljenje, ako hočejo tr govati s kožuhovino v tej državi. Domačinom takega dovoljenja ni potreba. Naša država je naročila na Češkem 1,400 prepelic, da .jih zaplodi v Ohio. Polovico .jih je pa poginilo, predno so prišle \ Hamburg. Ostale so bile pa tako slabe, da so jih morali poslati nazaj. Trgovka cena je bila $6 za par. Ohio ima seda, par tisoč teh ptičev, katerim se doda od časa do časa nov zarod. Ob priliki bom pa še kaj napisal, če vas zanima. -o-- Raketirstvo z nezgodami Ko bodo čitatelji brali naslednje vrstice, bodo neverjetno zmajevali z glavami, češ, da je kaj takega nemogoče v dvajsetem stoletju. Zagotovljeni pa naj bodo, da so vsi podatki do pičice resnični, ker so bili vsi dobljeni na sodniji, torej absolutno resnični. * V neki groceri.jski trgovini v Clevelandu je bilo ob najbolj živahnem času kak ducat odjemalcev. Odpro se vrata in I zopet je stopil v prodajalno I nov odjemalec, ki se je posta-j vil na konec čakajoče vrste, i Trgovski pomočniki so pridne 'stregli odjemalcem, zadnji pri-jšlec je pa hodil po prodajalni | ter se oziral po policah, očivid-no računajoč, kaj bo kupil. Naenkrat mu spodleti noga in možak pade s truščem po tleh, da se je vse hkrati ozrlo nanj Pomočniki in odjemalci so skočili k njemu. Mož se je valjal po tleh, očividno v velikih bolečinah. Ljudje so mu pomagali na noge, mu obrisali j prah z obleke in nekdo mu je pobral klobuk. "Ali ste se pobili?" ga vpraša gospodar. Ponesrečeni je nekaj zamr-! mral iz stisnjenih usten. KRIŽEM PO JUTIOVEM Po nami kam Uvlrnlkn K. Mar« "Na pomoč —! Na pomoč —!" je grgrajoč klicala. Krčevito se ji je stresalo telo. Porezal sem ji vezi in šinila je z rokami v zrak kakor človek, ki se potaplja, teptala z nogami in hlastala za sapo. Kretnje so ji pomagale. Hri-pavo je kriknila in v dolgem dolgem požirku pila osvežujoči zrak. Porezal sem še tudi možu vezi. Ni trpel toliko ko žena, kmalu si Je opomogel. "O Bog!" je vzkliknil. "Smrti sva bila blizu! Hvala ti, hvala ti! Rešil si naju!" Pokleknil je k ženi, ki je pretresljivo jokala. "Tiho tiho! Ne jokaj!" jo je Prosil, "Svobodna sva spet!" Vzel jo je v naročje in ji po-Jjuboval solze z lic. Objela ga je Jn jokala na njegovih prsih. Miril jo je in tolažil. Dal sem si opravka s treskali in skrbel, da niso ugasnile. Nisem hotel motiti ginljivega Prizora. Žena se je pomirila, mož je stopil k meni. "Effendi," je dejal, "rešil sij naju! Kako se ti naj zahvaliva? Kdo si? Odkod si? Kako si naju našel?" "Kar štiri vprašanja v eni sapi ! Bo preveč zaenkrat! Pojdimo v hišo! Tam ti vse razložim. Ali bo prišla tvoja že-! ria po lestvi?" I "Bo že." r "Pojdimo! Ne smem se pre-' ^'Igo muditi tu doli." i i "Te čakajo tovariši?" j 1- "Ne. Nekega pričakujem, ki i ne sme mimo." "Pa pojdimo! Pomenimo se v : \ sobi." I £ Prislonil sem lestvo in zlezli smo v hišo. ženo sva moa-ala i napol nesti. V veliki sobi je bilo 11 pripravljeno ležišče, svetoval1 sem ji, naj leže in si poči je. Koj! je ubogala. Mož mi je dal roko. i r "Dobrodošel! Allah sam te je j poslal. Ali smem zvedeti, kdo je moj rešitelj ?" j I "Sedaj ni časa za dolgo pogo- | Varjanje. Kako ti je ime?" "Šimen mi pravijo." "In brat si vrtnarja Jafiza, kajne?" "Da." "Me veseli. Prav tebe sem , iskal. Zakuri brž ogenj v ko-Vačnici!" Začuden me je pogledal. "Čemu? Si mi delo prinesel?" "Ne. Pa ogenj bi naj svetil na cesto." "Zakaj?" "Da bova videla jezdeca, ki pride tod mimo." "Kdo je?" "Pozneje ti vse povem. Brž zaneti!" Iz male sobe so sc odpirala "Vrata na cesto, šimen je odrinil ^apah in stopila sva pred hišo. Odklenil je še lcovačnico in zakuril. Kmalu je plapolal v šimeno-vi dclavnici močen ogenj in svetil ven na cesto. Medtem ko je šimen upihaval j °genj, sem stopil okoli hiše, da Pogledam za vrancem. Še vedno •je stal za zidom. Pomirjen sem | vrnil. "Zakuril sem," je dejal kovač. "Kaj še zapoveduješ?" "Pojdi, sediva tjale za vrata! Tam je tema. Na svetlem. ne . "meva sedeti. Videl bi naju." j Za vrati je ležala široka lese- j ^a klada. Najbrž je tudi kovač j šimen posedal na njej, kadar jej Počival od težkega dela. Tam sva sedla in pravil sem: "Predvsem najpotrebnejše! Nekdo bo tod mimo prijezdil. Morebiti kmalu. Govoriti moram z »jim, ne sme pa zvedeti, da ga čakam. Najbrž se bo ustavil in te izpraševal. Prosim te, zadr- v , Zl'.l ga in pregovori ga, da bo razjahal in stopil s teboj v hišo." Kovač je pomišljal pa dejal: "Ne vem sicer, kdo da si in kaj nameravaš. Pa rešil si mi življenje in storil bom, kar mi naročaš. Da ni nič slabega, to vem. Pošten človek si, sicer bi mi ne bil prihitel na pomoč. Ali veš, za čem me bo vprašal?" "Da. Vprašal te bo, ali so danes trije ljudje tod mimo prijezdili." šinil je okoli. . "Trije jezdeci —? Kedaj bi naj bili prišli tod mimo?" "Mislim, da dopoldne." "Kaki jezdeci?" "Dva sta jezdila belca, eden pa rjavca. Med potom pa so tudi rjavca zamenjali za belca." "Torej jezdijo vsi trije belce?" "Da." "Wallahi! Ali misliš morebiti tistega Manah el-Baršo iz Skop-lja?" Razburjen je planil na noge. Pa tudi mene je vzdignilo. Njegovo vprašanje me je iznenadi-lo. Odkod je vedel za njegovo ime? "Ga poznaš?" sem hlastnil, "že dolgo! že dolgo ga poznam. In prav danes je bil pri meni." "Ah! Oh! Manah el-Barša? Pri tebi?" "Da. On in njegova spremlje-j valca, ti so bili, ki so me pogra-j bili, zvezali in vtaknili v klet,; kjer bi se bil gotovo zadušil, da| nisi prišel ti!" "Ti so bili? Ti -torej? No,| pa ti povem, da je tisti jezdec, ki ga pričakujem, njihov zaveznik." "Njihov zaveznik?" je stiskal pesti. "Ubijem ga! Umofrim ga!" "In njega moram prijeti." "Gospod! Kako naj te imenujem? Nisi mi še povedal, kdp ■i in kaj si." "Reci mi effendi." "Torej, effencli, poslu,šaj! Pomagal ti bom, če ga misliš prijeti." "Dobro, ne vem sicer, ali ga bova dobila. Mogoče da jezdi po drugi poti. Mogoče tudi, da je že mimo, nisi ga videl." Nato sem ga vprašal: "Kako dolgo si tičal v kleti?" "Od poldneva." "Torej ga nisi mogel videti, če je tod mimo jezdil, in —" "Ali naj poizvem?" je segel vmes. "Kje? Pri kom?" "Na vasi. Pohitel bom k staremu jemišdžiju — branjarju. j. Ves dan sedi med svojimi koša-j rami ob cesti. Videl ga je, če je vobče jezdil tod mimo." j "Kako dolgo bi izostal?" I "Samo deset minut. Vas ni daleč." "Pa pojdi. Ampak povedati; ne smeš, kaj si danes doživel!" "Molčal bom, če tako želiš." "Hitro opravi!" Popisal sem mu na kratko jezdeca, kakor so mi ga v Bu kjoju ju popisali in odhitel je. Ni še minilo deset minut, pa j j le .je že vrnil. Stopil je v kovačnico, podnetil -i ogenj pa prisedel k meni. "Ni še jezdil mimo," je pravil, i "Pripoveduj mi, kako se ti je dane: godilo," sem ga prosil. "Slabo se mi je godilo, slabo," ;jc pravil. "Stal sem pri svojem I delu v kovačnici. Pa so prijez- I dili oni trije in obstali pred hi-| šo. Eden je rekel, da je njegov | konj izgubil podkev. Povedati II i namreč moram, da nisem sa-l rao navaden kovač, ampak da znam tudi konje podkovati. Koj sem seveda dejal, da mu ga bom - podkoval. Izprva se nisem niti : | zmenil za njegova tovariša, to-i; da med delom pa sem se ozrl tu-i di po njiju. In tedaj sem spo- - znal v enem izmed njiju nekda-) i njega davkarja Manah el-Baršo ' i iz Skoplja." (Dalje prihodnjič) Vesti iz domovine —V Ljubljani je umrl Fra-njo, Gorazd, mestni učitelj v p. in lastnik trgovskega tečaja. —V Ljubljani je umrla Amalija Kužnik, soproga inkasanta Mestne elektrarne. —V Slovenski Bistrici je dne 3. marca umrla Leopoldina Le-meževa. —V Zagrebu je umrl Josip Varga, posestnik in pekovski mojster v Trbovljah. —V mariborsko bolnišnico so pripeljali od Sv. Jurija ob ščavnici 32-letnega posestnika Alojza Klobaso. Mož ima zlomljeni obe nogi, desno v stegnu, levo pa pod kolenom, in povrh še nevarne notranje poškodbe. Ponesrečil se je pri podiranju drevja na dokaj nenavaden način, pri vsej nesreči pa lahko še govori o sreči, da je sploh pri življenju ostal. Ko so njegovi ljudje podirali visoko drevo, je skušal Klobasa njegov padec usmeriti s pomočjo dolge vrvi, ki je bila privezana na vrh drevesa. Ko je čakal, da se bo začelo drevo majati, pa je nevede stopil v zanjko, ki je bila na koncu vrvi ter je ležala na tleh. Pihal pa je takrat silovit veter, ki je podsekano drevo naenkrat podrl v drugi smeri, kakor je to hotel Klobasa. Vrh padajočega drevesa je naravno potegnil za seboj tudi vrv, ta pa v zanjko zapletenega posestnika, ki j,e šinil kvišku, kakor iz prače izstreljen ter zaplaval po zraku kakih 10 metrov visoko, kakor je bila dolga vrv. Zaneslo ga je čez padlo drevo ter treščilo na drugi strani na zemljo. K sreči pa je padel na mehek svet, tako da udarec ob tla ni bil smrten. —Iz Murske Sobote poročajo o dveh usodnih nesrečah, ki sta se pripetili na isti dan in na istem mestu ena za drugo. V neposredni bližini Murske Sobote, v občinski fazaneriji, kakor se naziva občinski gozd v Beregu, podira okoli 100 delavcev mogočne breste in hraste, s katerimi je gozd zaraščen. Do-seda.j se je podiranje vršilo brez vsake nezgode, dokler ni napočil usoden dan, ki je zahteval kar dve žrtvi. Delavci so razdeljeni po običaju na majhne skupine, ki vsaka za sebe podira drevo. Kadar se začne deblo nagibati, da skupina, ki ga podira, signal, nakar se delavci pri drugih drevesih umaknejo. Tako je bilo tudi sedaj pri mogočnem brestu, ki ga je podirala skupina delavca Kala-marja. Ko se je začel brest nagibati, je dal vodja skupine signal in delavci v soseščini so odhiteli proč od nevarnega mesta v zavetje. Samo 33-letni delavec Franc Gomboši ni zbežal proč, temveč se je stisnil za deblo hrasta, katerega je sam | podiral, misleč, da je za drevesom dovolj zavarovan. Po nesreči pa je bil naslonjen na brest, katerega je Kalamar podiral, že posekani tanjši hrast, ki se je podrl skupaj z brestom ter je s svojimi vejami od strani oplazil za hrastom skritega Gombošija. Udarilo ga je s takšno močjo po glavi, da mu je počila lobanja ter je čez eno uro po prevozu v bolnišnico umrl. Gomboši je bil priden delavec ter oženjen. Njegova smrt je globoko prizadela do-j mače, potrla pa je tudi vse so- V Angliji se vrše velikanske prireditve za kronanje angleškega kralja, ki se bo vršilo 12. maja. Na levi kaže slika dragocen plašč, v katerega bodo ogrnili kralja, spodaj je plašč reda sv. Mihaela in Jurija. Zgorej je bobnar, ki trenira svojega konja za slavno st, da se ne bo plašil, ko bo zabebuel boben. N c w yorš k i žogometni igralci se zdaj vežbajo za poletno sezono na Kubi Spredaj na sliki je metalec žoge Carl Hitbbell, ki poskuša novo krivuljo za žogo. delavce, tembolj, ker se je kmalu zatem na prav sličen način na drugem koncu gozda pripetila še ena nesreča. Tam sta delala med drugimi delavci tudi dva Kuzmiča, oče in sin. Ko so delavci v soseščini podirali brest, so dali signal, da bo drevo padlo. Stari Kuzmič se je umaknil, njegov 28-letni sin Štefan pa se je skril za svoje drevo ter od strani škilil na podirajoči se brest. Pri tem pa je prepozno umaknil glavo na varno za drevo, pa ga je zadela veja padajočega debla po temenu. Zaradi udarca mu je počila lobanja ter je obležal nezavesten. Prepeljan je bil takoj v bolnišnico, kjer pa imajo malo upanja, da bi ostal pri življenju. —V Gornjih Kosezah pri Moravčah že dlje časa pogrešajo Uranič Jožefa, p. d. Krznar-ja, ki je pred tedni neznano kam izginil. Neko nedeljo zjutraj ko so drugi odhajali v cerkev, je odšel tudi on in od takrat ni o njem ne duha ne sluha. Za potnino si je baje izposodil 2,500 dinarjev iz blagajne gasilnega društva v Pečah, kjer je bil blagajnik. Denarja pa ni nameraval poneveriti ter se je s poti opravičil predsedniku društva z navedbo, kje naj išče kritje primanjkljaja. Kaj je gnalo mladega gospodarja od doma, kjer zapušča ženo in otroke, tega mož ni nikomur povedal. Kakor pravijo sosedje, niso domače razmere ničesar zakrivile, pa tudi drugi vzroki se dozdaj še niso razkrili. Prav tako ni znan smer njegovega odhoda. Nekateri sodijo, da jo je Uranič popihal v Španijo in ugibajo, ali bo pomagal rdečim ali belim, ako se mu bo posrečilo priti čez mejo. —Samomor odpuščenega delavca. Dolenjski vlak, ki prihaja v Ljubljano okoli 15. ure", jo imel nedavno na kolesih sledove krvi in las. Dognalo se je, j da je med Radohovo vasjo in št.1 Lovrencom neki moški skočil pod vlak. Je to 37-letni delavec Jože Kastelic iz Malega Gabra, občina Veliki Gaber. Kaj je nesrečneža pognalo v smrt, ni znano. —Novi grobovi. V Ljubljani je umrl Karel Šinkovec, višji sodni oficijal v pokoju. Pokojni je bil velik ljubitelj naših gora, na katere se je neštetokrat po-vspel. Samo na Šmarni gori je bil okrog 1200krat. Rodom je bil iz Kamnika in je bil brat pokojnega župnika g. Avguština Šinkovca. — V Ljubljani je umrla Uršula Zlatič. — Na Vrhniki je umrl Josip Jelovšek, tovarnar in veleposestnik. — Na Viču je v visoki starosti 89 let umrl Jernej Kovačič, delovodja papirnice v Vevčah v pokoju. — V Guštanju je umrl Fink Ivan, organist, cerkovnik in jeklar, delavec. Umrl je za pljučnico, kateri seje pridružilo zastrupljenje krvi na roki. —Huda nesreča pod vozom. V ljubljansko bolnišnico so prepeljali 44-le;tno kočarjevo ženo Frančiško Peršinovo z Rakitne. Neki voznik je žensko podrl. Pri padcu pod voz si je ženska polomila ude ter dobila poškodbe na prsnem košu in na tre bu-hu. Njeno stanje je nevarno. —Na meji pri Ložu je obmejni stražnik ustrelil mladega tihotapca Toneta Vrhovca iz Starega trga, ki je z večjo družbo hotel v Italijo pretihotapiti nekaj blaga. Stražnik je v temi opazil neznance in jih pozval, naj se ustavijo. Prednji so začeli bežati .proti meji, nakar je stražnik streljal, sprva sicer a zrak, a v drugo že v ljudi. Stre je Vrhovca, ki se je šele prvi krat podal na tihotapsko pot zadel v hrbet in ga smrtno ranil Ostali tihotapci pa so pobegni li. Na tem kraju meje je to ži šesta žrtev tihotapstva v neka letih. DNEVNE VESTI Celo mirni Švicarji se pripravljajo za boj Geneva, Švica, 5. aprila. Najbolje nevtralna dežela iia svetu, miroljubna Švica, nič ne zaupa evropskemu m i r u. švicarska vlada je izdala gotove odredbe za morebitno vojno. Lastniki avtomobilov so dobili povelje, da morajo ponoči za več ur ugasniti svoje luči, tako da se privadijo voziti v temi. Luči avtomobilov izdajajo sovražnim zrako-plovcem bližino mest in vasi. Enako morajo stanovalci največjih poslopij kot zadnje vaške koče enkrat na teden ugasniti vse luči iz istega vzroka. Obenem so bili pozvani vsi lastniki hiš, da odpravijo iz svojih podstrešij vsako eksplozivno stvar, kajti v podstrešja naj prvo padajo bombe, in povzročajo toliko več škode, če se nahaja v podstrešju kaj razstreljivnih snovi. -o- Hči meniha Rasputina dospela v Zed. države New York, 5. aprila. Maria Razputin, hči proslulega ruskega meniha Rasputina, ki je bil zli duh poslednjega ruskega carja, je dospela v New York. Naredila je pogodbo z nekim cirkusom, pri katerem bo nastopala kot umetniška jahačica. -o-- Številni ropi Oropan je bil včeraj Stanley Grill, 1427 E. 27th St. Lopovi so mu odnesli $40.00. Nadalje je bil oropan rojak Joseph Pajk. 1084 E. 67th St., katerega so napadli štirje zlikovci z revolverji. Vzeli sc mu $27.00. Njegov tovariš Florian Letin, 975 E. 69th St. .je pri tem tudi zgubil $2.50. številni drugi ropi so se pripetili v naselbini. Prosimo našega ccuncilmana Mr. Novaka, da obrne vso pozornost policije v našo naselbino, kjer je zadnje čase vedno več enakih zlikovcev. MALI OGLASI Mlad par brez otrok bi rad dobil čedno stanovanje, tri ali štiri sobe, med 62. in 78. cesto, med St. Clair in Superior. Plača rent od $20 do $25. Vprašajte na 1069 E. 72nd St. (80) Naprodaj vsa oprema za pivnico, tudi D-2 licenca. Za naslov vprašajte v uradu tega časopisa. (84) Delo išče starejši moški na farmah. Kdor ga potrebuje naj se zglasi na 15001 Hale Ave. (83) Stalno delo dobi dekle ali starejša ženska za hišna opravila. Hodi spat domov. Zglasite se na 787 E. 185th St. (x-79) Iskrena zahvala Družina Blaznik se prav lopo zahvaljuje Marcellini Per-ko in njeni so-pevki Ani za tako lepo petje na zadnjem nedeljskem radio programu. Petje je bilo jako lepo in ganljivo in nam je vzbujalo živ spomin na našo hčerko Heleno Blaznik ki nam je umrla zadnje leto. Družina Blaznik, 1334 E. 55th St. Hiša naprodaj za eno družino, 6 sob, v jako dobrem stanju, dvojna garaža, blizu Lake Shore bulevarda. Cena je izpod $7000.00. Davki manj kot $70.00 na leto. Dobre šole v bližini. Pokličite po telefonu GLenville 2192. Mladi preUčki so naprodaj, dobri za rejo. Najboljše pasme. Vprašajte pri Chas. Lisjak, 15708 Sara-nac Rd. Telefon GLenville 8466. (81) Sobe ■ se dajo v najem za par pečlar-jev. Vsa priprava za kuhanje. Vprašajte na 1081 E. 66th St. (81) AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 6TII, AMERIŠKA DOMOVINA, AP&IL 6TH, 1937 J. O. CURWOOD: Lov na ženo ROMAN PODPIRAJTE S LOV ENS K K TRGOVCE! Cesta od Julian do Ramona v Kaliforniji je dobesedno tlakovana z zlatom. Cesto so tlakovali leta. 1026 iz bližnjega kamnoloma. Fred Koele in Orval Hammer sta kopijeta v dotičnem kamnolomu in pravita, da■ jima vrže tvarina $7.00 zlata pri toni. In ravno to tvarina so rabili za tlakovanje ceste. U* S* Senator Hitchcock pravi: "Luckies ugajajo obema, mojemu okusu in mojemu grlu" "Skoro petdeset let sem redno kadil in zato mislim? da vem, kaj tvori dobro cigareto. Luckies mi v dveh ozirih '* X. ugajajo. Ljubim njihov jin okus. Se bolj važno je pa dejstvo, da so lahka kaja, lahke za moje grlo. Vsekakor, posledica je, ki šteje, in lahka kaja ugaja obema, mojemu okusu in mojemu grlu." HON. HERBERT E. HITCHCO.K, U. S. SENATOR IZ SOUTH DAKOTE T nedavnem neodvisnem pregledu je pretežna večina odvetnikov, zdravnikov, predavateljev, znanstvenikov itd., ki pravijo, da so kadili cigarete, izrazilo svojo osebno prednost za lahko kajo. Ugotovilo Senator Hitchcock potrjuje razsodnost te prednosti in istega mnenja so tudi vodilni umetniki radia, odra, filma in opere, kojih glasovi so njihovo bogastvo in so si izbrali Luckies, lahko kajo. Tudi vam lahko Luckies zaščitijo grlo - lahka kaja, prosta gotovih rezkid dražilcev, ki so bili odstranjeni z izključnim procesom "It's Toasted". Luckies so prijazne vašemu grlu. Cene se dvignejo 1. maja na Maytagu, ki ima aluml nast čeber NAJFINEJŠI TOBAK-SMETANA PRIDELKA" KUPITE SEDAJ Cene se ne nižajo. Dvigajo se in zvišanje cen za Maytag s četvero-ketnim, aluminastim fiebrom so bile sporočane od tovarne. Nakup Maytaga po današnjih nizkih cenah je investicija proti cenam jutri — toda Maytag vam bo hranil denar vsak teden za leta in leta. Lastujte najboljši svetovni pralnik, toda dobite ga sedaj. Lahka Kaja "It's Toasted"-Zaščita Vašega Grla PROTI DRAŽENJU—PROTI KAŠLJU x Copyright 1037. Tho Amerkun Tobit-c. Company Aldous se je obrnil k Jani. Vse dotlej je bil na pol omamljen. Srce mu je burno in glasno razbijalo. Baš ko jo je predstavljal Blacktohu, mu je rekel notranji glas, da je oči-vidno računala s tem, da najde v tej gneči znano lice. Za trenutek ga je obšlo, kakor da Jane — tiste, ki jo je poznal — ni več. Pripovedovala mu je sicer o grobu, a to, kar jo je zdajle tako pretreslo, mu je zatajila. Nekakšna besnost je je, ko se je pozdravljala z zavrela v njem. Opazoval jo Blacktonom: njen obraz je kazal vidne znake napora. Naposled se mu je zazdelo, da se je spet vsaj nekoliko obvladala. Blackton ni opazil ničesar razen skrčenih gubic okoli njenih oči in smrtne bledosti njenega obraza; oboje si je razlagal s tem, da je utrujena. "Trudni ste, Miss Grayeva, jelite?" je dejal. "Vražja pot je ob tem času iz Miette gori do nas. Petnajst minut ne bo trajalo, da boste sedeli pri večerji, samo da se prerijemo skozi to trumo." Pozval je Aldousa, naj mu sledita, in je krenil naprej, de-laje jima pot s svojim dolgim, mršavim telesom. Janin obraz se je za nekaj trenutkov CLEVELAND PUBLIC IIALL Auspices Northern Ohio Opera Association METROPOLITAN OPERA Association of New York Edward Johnson. General Manager Edward Ziegler, Asst. Mgr. LECOQD'OR TSa I'onB, Doe. Votipka, Pinza, Massue, Cordon, Papi, sledi cavalleria rusticana Ponselle, Petina, Jagel, Morelli, Papi TiUSTAN & ISOLDE torek 13. APRILA Flaustad, Branzell, Melchior, Huehn, List._Cehanovsky, D'Angelo Bodansky FATTST sreda r auai 14. aprila Jepson, Olheim, Votipka, Crooks, Bonnelli, _Entfelman, Pinza, Pelletier, Ballet._ ATTTa četrtek is. aprila Rethbern, Castauna, Votipka, Jagel, Baromeo, Morelli, Paltrinieri, Panizza, __ ___Ballet. _ LOHENGRIN 'T^prTx ' Flaestad, Branzell. Melchior, Huehn, List. Cehanovaky,_De Abravanel MIGNON ~ " pet,6kapr ni bilo v njem ne konca ne kra-! ja. Nekaj teh svojih misli je cpazil tudi v Janinih očeh. "Bog zna kaj znamenitega ni," je dejal. "A če bi nocoj prereše-tali vso to množico, bi našli' med njo ljudi kakih osemnajst ali dvajset raznih narodnosti." (Dalje pihodnjič) -o-