Poitnina piatana v gotovin. leto LV11I. V Uubliani, v soboto, dne 22 februaria 1930	Št. 44 2. izdat* st 2 oi,
Dnevno .»oaja	'^ÊÏ^^b TÊÊM^ ^ THP^^^fc Ш TBHF"®"1'^	^"f
u kreltMiM iugoilavlio	BHL Ш ЈШ^Ш ЈВ^^к	В	ЈИШјГ	moli ogioai po IM)
meteinu O Uln	^^^K ЛИВ в^Ш U ^^^^^ Ш	ШНВМ
polletno 150 Uln	ШШЛШ ШШШј Ш fl^^^^V ff^H^ Ш	ДИИВГ	min v.i.nc
celoletno зоо um ^ ^^^^HB	Ш^Ш Ш Ш	^ШШ	ШИКШ	п<> uin veimi
^ inOZeiHSIVO ^	Ш ^ V ^^^ ДДГ .r JV f	Ш	Ш	-
me.et no 4U Ob. ^^^^^^	^^^^^^^^ Ш	^«L	vršilce i>o iu Uln
ncflc isKf» /dan	^^^^^^^ ^^^^^^^ flHHBMH^BHBB"	o Pr v>eciem o
ceioie nu v luuc	noror.iu ^cpual
rAôXëm^voMo'? S	tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«


dneve "do orožniku
Informativen list za slovenski narod
Nova francoska vlada
Tvor'jo jo demokratska levica radikalov, radikalni in republikanski soc alisl', radikalna levica in demokrati
ureufwsxu /e t Kopiiuricu ulici 6 IU Sokoniai sr ne urutuio, nelrunhltuna pisma se ne .sr>/ejem«/o * t,recinjšiua ifllRlon Si. 20.10. unrnimMlw 41. 2Л28
Car'nsko premirje
Te dni se vrši v Ženevi konferenca, na ka-feri se razpravlja o uvedbi stalnosti sedanjih carin v Evropi, Svoječasno se jc sicer reklo, da gre tu samo za carinsko premirje, ki naj bi trajalo par let, tekom katerih ne bi smela nobena država zviševati svojih carin. V pivi vrsti gre za uvozne carine, kajti carine na izvoz so skoro povsod odpravljene, ker so se izkazale za škodljive.
Naravno je, da imajo vse države velik interes na stalnosti uvoznih carin. Toda ugotoviti moramo, da se za stabilnost carin potegujejo predvsem države, ki s svojo visoko razvito industrijo in njenimi proizvodi obvladajo svetovni trg in imajo zato interes, da se s povišanjem carin ne prepreči njihovim proizvodom uvoz v razne države. To so one države, v katerih uvoz industrijskih izdelkov ne igra velike vloge. One pač streme na eni strani za tem, da postane njih domača proizvodnja tako močna, da lahko krije vso domačo potrebo, na drugi strani pa da izvažajo svoje izdelke vsepovsod. Zato so pač interesirane predvsem na tem, kakšne so uvozne carine drugod Saj jim na domačem trgu konkurenca ne more dosti škodovati.
Čisto nasprotni pa so interesi držav, ki se še niso industrializirale, pač pa streme za tem, da tudi v industriji postanejo kolikor toliko samostojne. Pri njih ni glavno samo izvozna politika, ampak tudi. uvozna. Skrbeti morajo za svoj izvoz, na drugi strani pa zopet za to, da s pametno carinsko politiko pomorejo k povečanju domače industrije in ustvarjajo nove panoge v industrijski produkciji. Ker pa nikakor ni mogoče, da bi se v sedanjih, hitro se spreminjajočih razmerah na tržiščih tako glede cen kakor sploh radi prodaje gospodarski položaj tako stabiliziral, da bi se z njim lahko ustalila tudi carine, zato je utnijivo, da streme po tem, da si ohranijo svobodo v carinski politiki.
Za našo državo je zlasti važno dejstvo, da se pripravljamo ravnokar na revizijo naše carinske tarife, glede katere je žc večina interesentov podala svoja mnenja. Dejstvo je namreč, da sedanja carinska tarifa od 20. junija 1925. ki je bila delana 1. 1924, ko se je dinar še dvigal, v veliki meri ni več zadostovala potrebam gospodarstva. Imela je velike napake, ki so se povečale še s tem, da smo sklenili na njeni podlagi več novih pogodb, v katerih se je n. pr. znižala uvozna carina za izdelke, ne pa tudi istočasno za sirovine, ki so potrebne za izdelavo teh, tako da je bila s tem prizadeta predvsem domača podjetnost. Poleg tega je še višina marsikaterih postavk bila za naše gospodarstvo neznosna. Stremeč za čim hitrejšo industrializacijo smo pozabili, dati tudi tarifi potrebno elastičnost, ki obstoja v tem, da se v slučaju uvedbe nove produkcijske panoge carine primerno spremene. Škodljivo bi bilo za nas, cla se sedanje carine ustalijo, ko smo ravno na delu za temeljito reformo naše carinske politike.
Ravno v tem času, ko zborujejo države v Ženevi, pa se pripravljajo naši sosedje Cehi in Avstrijci, kakor da bi hoteli še izkoristiti čas do sklenitve konvencij o stabilizaciji carin, da zvišajo carinsko zaščito za svoje kmetijstvo. Na eni strani hočejo, cla bi njih proizvodi šli v agrarne države brez visokih carin, na drugi strani pa se zapirajo ravno agrarnemu izvozu teh držav. Zato je to vprašanje za našo gospodarsko politiko še bolj važno.
V Ženevi torej bodo skušali veliki industrijski narodi zasigurati si svoja tržišča. Seveda na škodo neindustrijskih držav. Nismo sicer za pretirano carinsko zaščito, saj ta v veliki meri podražuje vse potrebščine, ki jih mora kupovati naša država v inozemstvu, ter pade to breme v prvi vrsti na široko maso konsumentov, to je kmetov in delavcev, priznati pa moramo, da je naša industrija tudi potrebna zaščite, kajti brez nje bi bilo na tisoče našega delavstva, posebno slovenskega, brez kruha in izseljevanje bi nam vzelo še več dragocenega človeškega materijah, kakor doslej. Zato moramo gledati, da se najde tak izhod, po katerem carinska zaščita ne bi preveč obremenjevala konsumentov, istočasno pa dovolj ščitila industrijo. Stališče, ki ga ima naša delegacija v Ženevi, ni osami :eno. Z nami so tudi druge države, katerih industrializaciji se pač hoče postaviti meja. H koncu pripominjamo še to, cla si bodo druge države tudi v slučaju, da se bodo obvezale na stalne carine, pač pomagale kakorkoli drugače, da ne bo treba kršiti prevzetih obveznosti.	D. P.
Romunska kraliica odpotovala v Eg pt
Carigrad, 21. febr. U. Romunska kraljica-vdova Marija je a princcsinjo llcdiio na ladji dospela v Carigrad in bo zvečer nudaljcvnln potovanje v Alcksandrijo.
Pariz, 21. febr. U. Chautemps je danes pojioldne predstavil novi kabinet predsedniku republike Doumergueu. Ministrska lista je v zadnjem trenutku bila nekoliko spremenjena glede osebnosti, število ministrstev pa ostane enako, to je 1? portfeljev, h katerim pride šc It mest državnih podtajnikov. Kabinet je sestavljen takole:
ministrski predsednik in notranji minister Chautemps, radikalni socialist;
zunanji minister Briand, republikanski socialist;
pravosodni minister Steeg, demokrat, levica; finančni minister Charles Palmade, radikalni socialist;
znkladni minister Charles Duinoiit, demokratska levica;
vojni minister Besnnrd, demokratska levica; mornariški minister Sarraut, demokratska levica;
kolonijalni minister Lnmoureux, radikalni
socialist;
pokojninski minister Gallet, demokratska levica;
trgovinski minister Bonnet, radikalni socialist;
minister za trgovinsko mornarico Danielou, radikalna levica;
delovni minister Loueheur, rodile, levica; prosvetni minister Charles Durand, demokratska levica;
gradbeni minister Dalndier, dcinokratsku levica;
Belgrad, 21. febr. c. Pri monopolski upravi v Belgradu intenzivno delajo na reformi vsega monopolskega zakonodajstva, ki bo obsegalo j tudi novo ureditev uradniškega delavskega in vpokojniškega vprašanja v tohačnili tovarnah in sploh v vseh monopolskih zavodih. Sedaj je na vrsti načrt zakona o posameznih moiiopo-
Voro?oitV za^utra tobaka
Belgrad, 21. febr. e. Vprašanje veleprodajc tobaka v posameznih zakupnih rajonih v Sloveniji. za katero se jc vršilo 14. februarja posvetovanje pri nionopolskein inšpektoratu v Zagrebu. je sedaj predmet proučavanja belgraj-ske monopolske uprave in bo odločitev padla prihodnji teden. Za druge banovine, razen savske in dravske, je rezultat že znan.
V splošnem so se zakupniki zadovoljili z manjšimi provizijami knkor doslej To se opaža posebno v onih mestih, kjer so prej obstojala monopolska skladišča in kjer jc inonopolska upravn brez zakupcev preskrbovala trafikantom tobačne izdelke. Zanimivo je, dn so se nekateri zakupniki odrekli vsaki proviziji za vele proda jo tobaka.
Za zboffšan'e oo'oraja
sodni skih podurodn'hov
Belgrad, 21. febr. e. Zastopnika sodniških poduradnikov iz Slovenije g. Mlinar iz Kočevja in g. Stavec iz Ljubljane sc mudita v Belgradu j ter pri merodajnih krogih posredujeta v svrho 1 zboljšanja položaja sodnijskega poduradništva.
kmetijski minister Queille, radikalni social.; zrakoplovu! minister Eynac. radikalna le-vicu;
poštni minister Julien Durand, radikalni socialist.
K temu pride še H državnih podtajnikov: ministrsko predsedništvo Berthelot, radikalni socialist;
notranje ministrstvo Marcliandeou, radikalni socialist;
zdravstvo Mario Roustan. radik. socialist: sport Henry Pathe, neodvisna levica; umetnost Bouysson, radikalni socialist; kmetijstvo Chapedelai, radikalna levica; kolonije Arrhiinhaud, radikalni socialist; vojna Lambert, radikalni socialist; javna deln Chiirlot, radikalna levica; vojna mornarica Bcllangcr, neodvisna lev.; tehnični pouk Chubrun, republikanski soc.
Br.and - vod a franc, delegacije
London, 21. febr. U. Ministrski predsednik Chautemps je obvestil MacDonalda o tem, da bo v ponedeljek v poslanski zbornici zahteval zaupnico, in če jo dobi, česar sam nikakor ne smatra za gotovo, se bo francoska delegacija za pomorsko razorožitveno konferenco v Londonu sestavila tako-Ie: Šef delegacije bo Briand, podpiran po enem v to svrho imenovanem političnem podtajniku, na-daljni člani pa bodo mornariški minister Sarraut, ki je Francijo že zastopal v Washing-tonu, ter trgovinski in kolonijalni minister.
Iih. na kar se bo monopolska uprava lotila tudi vprašanju ureditve plač in prejemkov uradni-; kov, delavcev in vpokojencev Kakor imamo vtis iz razgovorov z merodnjnimi činitelji. bo v] rašnnje delavskih in uradniških plač, kakor tudi prejemkov vpokojencev precej ugodno rešeno.
Pr'nc Burbons^i v Beogradu
Belgrad, 21. febr. e. Princ Sikst Burbonski, brat bivše avstrijske cesarice Zite, ki se je mudil te dni v Belgradu, je danes odpotoval v Pariz. Pred njegovim odhodom mu je priredil francoski konzul g. Dard svečan banket, katerega so se udeležili tudi nekateri člani diplomatskega kora in odlični zastopniki belgrajske družbe.
Jugoslovanski vzorčni sejem v Albaniji
Belgrad, 21. febr. A A. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine opozarja zainteresirane kroge, da priredi tvrdka Proko Stamenkovič v Leskovcu začetkom maja v Korči v Albaniji jugoslovansko vzorčno razstavo. Vse informacije daje trgovska tvrdka Miloš Stajic v Bitolju in na ime imenovane firme je treba poslati vzorce za blago z označbo in katalogi. Zanimanje vlada za kmetiško orodje, za železobeton, papir, konopljo, drva, preproge, leseno pohištvo in že-: lezne predmete, proizvode iz slame, konserve, i posušeno meso. Informacije daje tudi zavod za I pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu.
Opi ui/u /e t. Jvo/jijui/ei-j ui.ti.b « I.CKU L/il raćun: Llubi/itna si»-i 10.050 ln ШЛ49 zu Inseiole, .Suiu|rio$i.7SI>J, f.ugtcb 41. 39.«II, Urana In Ounai il. 2-I.7»?
Francoski provizorij
Chautempsu, predsedniku radikalnega parlamentarnega kluba, se je na hitro roko posrečilo sestaviti novo francosko vlado, ki jo poznavalci francoskih parlamentarnih razmer morejo označiti le kot prehodni provizorij. — Položaj Francije v Londonu jo pač zahteva) hitro odločitev, kateri pa ni hotel nobeden velikih, vodilnih francoskih politikov dati svojega imena: ne Poincarè, ne Briand, in ne očividno užaljeni Tardieu. Kajti tudi Tardieu si je tekom treh mesecev svoje vlade ustvaril vodilni položaj med francoskimi parlamentarci. Dosegel je uspehe v Haagu, v Londonu je postal središče položaja. Z neverjetno spretnostjo je dosegel sprejetje francoskega memoranduma za bazo razpravljanja, izpod-nesel in odstavil je debato o podmornicah z dnevnega reda. Vsakdo je čutil, da jo pod njegovim vodslvom francoska diplomacija bila vodilna v lxindonu.
Tardieuja naj sedaj nadomesti — kdo? Chautemps? Chaulomps pripada drugovrstnim francoskim politikom, kakor so Herriot, Pain-leve, Clementel, Leygues... ki se pojavijo v političnem ospredju le ledaj, kadar veliki politični geniji sodijo, da zanje čas ni primeren.
Provizorij loraj, ki po vsej priliki ne bo dolgo trajal.
Hrbtenica nove vlade so radikali, ki so od 11. nov. 1928 lela dalje z bridkostjo in to-goto jedli kruh opozicije. Tedaj jih Poincare ni hotel sprejeti v vlado radi njihovih kullur-nobojnih sektarskih zahtev. Strašno mnogo so se trudili ves ta čas, da bi prišli zopet na krmilo. Računali so pri tem vedno tudi na socialiste, da bi jih podpirali. Toda ona socialistična skupina, ki jim je naklonjena, je v manjšini s Paul-Bauncourjem na čelu. Večino imala za seboj predsednik stranke Leon Blum in Paul Faure, ki odklanjata sleherno vladno kombinacijo. V danoni slučaju so radi-knlom najjačja opora levičarski radikali (52 poslancev), ki pa niso nič stalni in jako nezanesljivi zavezniki, kajii sedeli so dosedaj v Tardieujevi vladi zastopani s tremi ministri (Loueheur, Germain Martin, Laurent Eynac) in so sedaj presedlali k radikalom, ker so dobili pač štiri ministrske sedeže. Levičarske radikale vodi g. Danielou, ki je bil vedno nasprotnik Tardieuja in — velik osebni prijatelj ter zaupnik — Brianda. Tudi v dosedanji Tardieujevi vladi je Dnnielou, čeprav jired-sednik vladne stranke, vedno glasoval proti Tardieuju. Tal o bi ne bilo izključeno, da za nenadnim Tardieujevim porazom stoji zadaj — Briand, ker je morda čutil, da njegova zvezda ob svello vzhajajoči Tardieujevi pričenja bledeti.
Nova vlada bo imela proli sebi strnjeno levico in strnjeno desnico. Bazen Loticherja tn Brianda ni v kabinetu močnih političnih glav. Značilno je, da niti g. Herriot ni maral stopiti v ta izrazito radikalni kabinet, ker menda ne veruje v njegovo življenje.
Pravlnik o uradn šhih uniformah
Belgrad, 21. febr. a. Predsednik ministrskega sveta in notranji minister general Pero Zivkovič jc podpisal pravilnik o službenih oble kali za uradnike notranjega ministrstva.
Po tem pravilniku nosijo službeno obleko okrožni inšpektorji in uradniki notranjega ministrstva 1. in II. kategorije, srezki načelniki ter višji uradniki mestnih in državnih policijskih oblasti. Službena obleka bo temnomodre barve in jo bodo nosili vsi starešine uradov ter vsi uradniki od 6. skupine I. kategorije, oziroma 1. skupine II kategorije naprej.
Policijski uradniki v gotovih slučajih ne bodo nosili službene obleke in to takrat, kadar 1)0 to zahteval službeni interes. V tem slučaju pa morajo imeli na notranji stran.i službeni znak, to je kovinsko ploščo z grnom in napisom >Organ javne bezbednostk. Imeti morajo pri sebi tudi legitimacijo.
Svečane obleke se bodo nosile ob priliki velikih praznikov, to je posebno ob državnih praznikih in ob drugih svečanih prilikah.
Letna obleka se bo nosila samo namesto vsakdanje. V inozemstvu se službenih oblek ne smo nosili. Upravnik mesta Belgrada in njegovi pomočniki ne nosijo službene obleke. Uradniki III. kategorije imajo pravico in dolžnost nositi službeno obleko le po odredbi bann.
Za organe javne varnosti, posebno za policijske uradnike in stražnike se bo izdelal j poseben pravilnik. Službeno obleko bodo morali nositi prizadeti uradniki od 1. julija naprej. Mesečne doklade pa bodo 'yičeli dobivati s prvim marcem.
Nadaljevanje škofovske konference
Zagreb, 21. febr. a. Danes ob O se je nadaljevala škofovska konferenca pod predsedstvom zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. Seji so prisostvovali vsi škofje in delegati škofov. Nekoliko pred 11 se je plenarna seja preki-kinila ter so se vršile razprave posameznih škofovskih odborov za razna vprašanja, ki ne morejo priti na dnevni red plenarne seje. Danes ob 4 popoldne se je plenarna seja nadaljevala. Medlem, ko se je pričakovalo, da se bo škofovska konferenca končala že danes, se do sedaj razprave še niso mogle končati,
ter se bo radi tega konferenca morala še nadaljevati.
Zagreb, 21. febr. a. Ob priliki škofovske konference v Zagrebu prinaša »Hrvatska Straža« uvodni članek pod naslovom »Hierarhija in verniki«, v katerem se podčrtava edinstvo katoliške cerkve, katero edinstvo omogoča in varuje naslednik svetega Petra. To edinstvo je danes jačje, nego je bilo kadarkoli prej in ga osvežuje katoliška akcija, katero je juridično osnoval papež Pij XI.
Srednjeevropski agrarni hfok
Budimpešta, 21. febr. e. Madžarski listi javljajo s konference srednjeevropskih agrarnih držav v Ženevi, da je v sedanjem trenutku mnogo upanja, da se ustvari agrarni blok srednje Evrope. Kakor znano, so se pred tremi dnevi sestali zastopniki Jugoslavije, Romunije, Madžarske, Češkoslovaške, Poljske, Bolgarske in Grške na konferenco v Ženevi pod predsed-
stvom romunskega finančnega ministra Mad-gearu-a. Na tej konferenci se je sklenilo delati za osnovanjem agrarnega bloka srednje-evrop-skili držav. Mišljenje madžarske javnosti je, da se bodo po tej konferenci evropske države pričele drugače grupirati, kakor so bile doslej. V Evropi bo blok agrarnih in blok industrijskih držav.
Monopolska zakonodaja bo reformirana
Plače monopolskih us užbencev bodo zboljšane
Važni ukrep i Kmetijske družbe
Kmetijska družba je v zadnji dobi izvedla več sklepov glavnega odbora v zaščito kmetijskih inteiesov, ki zaslužijo, da se o njih obvesti javnost. Tako je vložila prošnjo za carine prost uvoi plugov, kar je finančno ministrstvo po priporočilu kmetijskega ministra dovolilo in objavilo dotlčuo odredbo v Službenih Novinah od 5. t. m. Carino prost uvoz plugov ,,e dovoljen do 30. septembra t. 1.
Ponovno je zahtevala cd Generalne direkcije carin za carine prost uvoz grašice za seme, ki jo pri n; s pridelujejo zn krmo živini. Tudi tej želji je bilo ugodeno z zadnjo odredbo finančnega ministra. — Zaprosila je za carine prost uvoz ali vsaj za znižanje in mociro galiro in žveplo, ker jo to z ozirom nn današnjo vinsko krizo nujno potrebno. Ministrski svet je že znižal uvozno carino na žveplo za poloviio, glede salive se ho pa pozneje obravnavalo. — V svrlio pospeševanj« sadjarstva je Kmetijska družim poslala železniškemu ministrstvu prošnjo xa lopetno dovoljenje brzovozne in brezplačne dopošiljatve sadnega drevja, kukor je bilo to že pred dvemi leti v veljavi.
Nadalje je družba zaprosila bansko uprovo dravske b novine. da ponovno uvede akcijo za pridelovanje travnega semena polom domačega kmetijstva, kakor jo je družba že pred štirimi Ieli ta-počela. Če bi n: ši kmetovalci pridelovali potreb no travno seme doma, bi si naši država lahko prihranila milijone, ki gredo danes za to sune v inozemsivo, rr.zentcga pa bi tudi n.-.še kmetijstvo nn-šlo vir dohodkov. — V nekaterih krajih po deželi se je nova šolska odredba, ki predpisuje celodnevni šolski pouk, izk. zala neprimerna za kmetijstvo. Zato je družba na podlagi sklepov glavnega odbora zaprosila bansko upravo, naj predvsem na dvorazrednicah po deželi, kjer se izk: že za to potreba, ostane stari način pouka v veljavi. S 'eni bi bila dana možnost, da se kmetski olrTi vpe ubijajo za varstvo mlade dece, nadalje za pnšnjo živine In za manjša kmetijska dela, ki jih li lahko opravljajo.
Ker se pri Zavarovalnici zoper nezsode ponavljajo slučaji, da kmet-posestnik, če ga doleti nezgoda pri siroju, ne dobi odškodnine, četudi plačuje redno zavarovalnino. je Kmetijska družba ponovno zaprosila Zavarovalnico, naj spremeni toza-de-vna določila, ki ne odgovarjajo našim kmetijskim razmeram. — Oddelek za drvke v finančnem ministrstvu je 16 januirja t. 1. izdal finančnim direkcijam navodilo, v katerem tolmači čl. 68 zakona o državni trošarini tnko. da morajo posestniki vinograda od vina, ki ga prenesejo iz vinograda v svoje stanovanje, ki ne leži v občini, kjer imajo svoj vinograd, plačati državno bi: etno trošarino, četudi jim lo vino služi za domačo vpornbo. S trm nepravilnim tolmačenjem zakona bodo hudo udar jeni naši vinogradniki, ki im ijo svoje vinograde večinoma v sosednjih ali pa v oddaljenih obiinah. Zato je Kmeliieka družba takoj, ko Je izvedela za to novo navodilo, vložila odločen protest proti takemu tolmačenju zakona, ki žene naše vinogradništvo v še večjo krizo, nogo se že danes n-haja.
Posebno važni sta itve resoluciji, ki jih je glavni odbor sprejel v svoji znd.ijl odborov! seji. Prva se tiče revizije carinskega lakona. — V finančnem ministrstvu pripravlja poseben odsrk revizijo carinskega zikonn. ki se naj prilagodi današnjim spremenjenim gospodarskim razmeram v državi. V dosedanjem carinskem zakonu so bile carinske postavke tako določene, da зо obremenjevale kmetijstvo, ščitile pa industrijo. Vsled visokih uvoznih carin mora kmet drago plačevati vse kmetijske potrebščine za svoj obrat, medtem ko so cene pridelkom tako nizke, da ne krijejo nKi pridelovalnih stroškov. To je tudt eden naj-glavnejših povodov za d'-n^njo kmetijsko krizo, ki ogroža celotno gospodarsko stanje države. Kmetijska družba je ponovno zahtevala spremembo carinskih postavk, toda žal večinoma brezuspešno. Na svoji zadnji seji je odbor sklenil resolucijo, ki odločno zahteva od vseh merodajnih krogov, naj se pri revizi i carinske tarife vpeštevajo ponovno že izražene želje kmetijstva in dopusti carine prost uvoz vseh tistih kmetijskih potrebščin, ki jih noše kmetijstvo potrebuje za povečanje svojih pridelkov. Današnjo kmetijsko krizo je mogoče ozdraviti samo s b m, da ee kmetu omogoči cenejša produkcija. Od tega je odvisna tudi konkurenčna zmožnost neše države na tujem trgu in obenem tudi aktivnost ali pasivnost državne trgovske bilance. Če si bo kmetijstvo pomagalo na noge In če bo kmet lahko izhajal s svojimi dohodki, tedaj bo zagotovljen tudi obstoj in rf.zvoj domnče industrije, obrti in trgovine. Kmetijski stan v naši državi ni samo giavni producent, ki da državi največ dohodkov, ampak istoč sno tudi največji kon-sument vseh industrijskih in obrtnih izdelkov. To je treba predvsem poudarjati in upoštevati pri reviziji carinske tarife.
Druga važna resolucija se tiče določil îinanf-neza znkora. ki omejuje ptavično obremenitev industrije na škodo kmetijstva v podeželskih občinah. V Dravski banovini imamo mnogo občin, v katerih je razvita industrija in obrt. Po prejšnjem finančnem zakonu so bile občine upravičene naložiti občinske doklade na induslri.ska podjetja in delniške družbe v enaki višini kakor na zemlja-rino. Po določbah novega finančnega zakona pn sm?jo znašati te doklade nn navedena podjelja največ do 25 odstot. davčnega predpisa, dočim se doklide na zemljarlno poljubno lahko zvisnjo. Po-slrdica te določbe je, da plačujejo industrijska pod e tja v občinske blagajne le malo doklad. nasprotno so pa kmetije obremenjene z visokimi bremeni. Tako se goelijo primeri, da plačuje bogato industrijsko podjetje komaj '_'f> odstol. doklade, revni km?tjp pa do 300 odstol., pa tudi še več na svojo zemljarino. Dejansko pa so v industrijskih krajih občinski izdatki določeni večinoma v namene induslrije in njenega delavstva Tako ве morajo popravljati cesle, zidati šole, pokopališča itd., ker vse to uporablja industrija in njeni delavci. Potrebna je ludi marsikatera druga naprava, ki e'uži prrdvsem industri ekim nnmenom, brez krtere bi kmelijslvo prav lahko Izdajalo. Tako olu-rmenjenje kmetijstva v korist imlustrije se more odpraviti, zato ie glavni odbor sklenil naprosili vsa merethjnn obl^stva, nul v b'tdočein finančnem zakonu to določilo vsekakor črtaj«.
Otroci morajo motiti italijansko
Neverjetna okrožnica poveljnika pazinske legije
Reka, 21. febr. t. Pazinske občina šteje s
17 priključenimi, a še danes samostojnimi du-hovnijurni (Berum, Trviž. Knïfcrgu, Crdoselo, Kršikla, Grinmlda, Driiguč, Boršt, Cerovlje,
Cologorlca, Krbune, Novaki, Lnuhir, Grnčlšče, Pičun, Sturi Pazin in Zurečje) okoli 18.000 duš; izmed teh je okoli П00 Italijanov, ki bivajo v mestu, vsi drugi s'o Hrvati. Naravno je, da otroci v okoliških vaseh molijo v cerkvi v hrvaškem jeziku, čeprav so vpisani v buljilo. Kajti v Balillo so učitelji vpisali enostavno vse šolske otroke\ Zdaj pa je poveljnik pazinske legije Balille prof. Nizzo izdal to okrožnico: îNe-prijetno me je dirnila vest, da v mnogih cerkvah otroci, vpisani v Balillo. pridno sodelujejo pri Ini/ji službi in pojejo v hrvaškem jeziku.
To se mora absolutno nehati v najkrajšem času. Priznavam, tla bo uka/ zadel nu resne ovire radi krajevnih razmeri toda vse ovire Je treba premuguti s prigovarjanjem in čc treba tudi s silo. Bnlllla in Mule Italijanke moriijo že enkrat govoriti, peti in moliti v italijanskem jeziku. Predpisana je »molitev Balille«, ki jo jo lansko leto sestavil prof. Nizzo in so jo šolska oblustv« odobrila. Ob nedeljah naj gredo otroci v cerkev v vojaškem sprevodu in sicer uni-formiruni; peti in moliti morajo italijanski. Učitelji in poveljniki Balille nuj mi takoj pošljejo po en izvod slovanskih masnih knjig, da tc v sporazumu z legijskim duhovnikom nadomestimo z italijanskimi. Prepričan sem, da se bodo poveljniki zavzeli za zadevo m želim, da me o tem zagotovijo.«
Ženevska carinska konferenca
Ženeva, 21. febr. U. V komisiji za carinsko premirje je danes zastopnik Danske opozarjal na klavzule o največjih ugodnostih v trgovinskih |)ogoilbah. katerih neomejen;, poraba lahko povzroča velike težkoče. Nemški delegnt je stavil predlog s štirimi točkami katere je pred-sedn k komisije Colijn sprejel v resolucijo komisije. Teh sedem točk je: I. delegacije naj se izjavijo, iCnkšno načelno stališče zavzemajo glenle carinskega premirja; 2. določitev dneva, ko naj stopi premirje v veljavo; 1 prijava izjem. cla se luhko sestavi tozadeeni seznam; 4. natančna definicija v členu 9 načrta določene klavzule o kategorijah, kjer naj veljajo izjeme v primeru posebnih okoliščin; 5 razmerje med klavzulo o največjih ugodnostih in pogodim o carinskem premirju, p r i čemer zastopa Nemčija stališče, cla more priti kluv/ula o največjih ugodnostih do veljave samo zn pogodbene države, ki so pristopile k carln--ken.il premirju; b. ugotoviti je treba, katere države stavijo pogoj. da pristopijo k premirju če pristopijo gotove druge države: 7. izvedba konvencije s tem. dn se odpravijo uvozne in izvozne prepovedi. jc predpogoj za pristop h konvenciji o premirju.
Ženeva, 21. febr. AA. švicarski, nizozemski,
portugalski, estonski, mndjarski, belgijski, luk-semburški. kolumbijski in jugoslovanski delegati so se izjavili v splošnem za carinsko premirje. Francoska delegacija je predložila biroju konference ekspoze mnenj o načrtu za ustanovitev evropskega trgu in izjavila, chi bo o tem vprašanju na prihodnji plenarni seji konference govoril delegat minister. Zaključek preliminarne razprave je pokazal, da je 21 držav za carinsko premirje, od teh П držuv pogojno. Konferenca je sklenila ustanoviti elve komisiji. Prva komisija bo proučila načrt carinskega premirja na temelju osnutka, izdelanega od gospodarskega odbora. Druga komisija bo izdelala program nadaljnjih pogajanj.
Ženeva, 21. febr. U. V drugi komisiji konference za carinsko premirje je podal predsedrek, romunski finančni minister Mad-gearu jasen ekspoze. Opozicija je ugovarjala z argumentom, da se o smernicah za poznejše delo po sklenitvi premirja ne more razpravljati, dokler ni vsebina odgovora o premirju vsaj nekoliko ugotovljena. Romunski minister Madgcaru odpotuje jutri v Rim na podpis italijansko romunske trgovinske pogodbe in se pred torkom ne bo vrnil v Ženevo.
Amnestija za južno Tirolsko
Rim. 21. febr. U. Mussolini je za južno Tirolsko odredil splošno amnestijo glede policijskih odredb, ki so bile izdane pioti južnotirol-skim Nemcem. Tako bi bil tudi južnotirolski zdravnik dr. Josip Kiener s soprogo izpuščen z otoka Ponzo, knmor je bil pregnan zn tri lelo. Komunike naglaša, da ni noben Nemec več iz
Boj za ttemski
političnih vzrokov slavljen pod policijsko varstvo Ta amnestija je prvi vidni znak priju-Icljske pogotlbe med Avstrijo in Italijo.
Med drugimi je Mussolini pomilostil tudi
bivšega tajnika katoliške Pujske stranke v Boznu Mihaela Malfethciner^a.
večjima
Newyork, 21. febr. U. Med obema naj-mednarodnima peirolejskirna kon-cernoma, to je American Standard Oil Company in angleško holandsko Royal Dutch Shell so se začela pogajanja radi bedoče preskrbe nemškega trga z bencinom. To pogajanja naj za igurajo obema koncernoma v Nemčiji trgovinski monopol za obratna sredstva. Zato pa bi Amerika dala nemški državi slično kakor Ivan Kreuger pri monopolu na vžigalice, monopolno posojilo 1 milijarde mark. S tem monopolom bi bila posebno prizadela Rusija kot važna petrolejka uvoznica. Na merodajnih vlaJnih mestih se izjavlja, da ni bilo nobenih tozadevnih razgovorov in da tudi ni stavil nihče nobenega vprašanja.
Schober odpotoval v Ber in
Dunaj, 21. febr. U. Zvezni kancler dr. ScVober je danes zvečer v spren-slvu nemškega poslanika, grofa Lerchenfelda odpotoval za tri dni v Berlin.
Sov'eSi hote'i odpeVali generala Kirê ova
Atene, 2t.febr. U. Policija je odkrila zaroto. ki je hotela odpeljati v Solunu generala Kirilovo, voditelja beloruskih emigrantov. Sovjetski agenti so s solunskimi komunisti imeli sestanek v neki gostilni, kateremu so prisostvovali tajni policisti. Tudi na soprogo generala so nameravali izvršiti napad, venelat pa je bila posvarjena in ni sledila povabilu dveh tujcev. ki «ta jo v avtomobilu hotela odpeljati v neki kinematograf, češ, da jo bo ravnatelj najel za igralko nn klavirju. Emigranti so sami organizirali varstvo generala.
Težkoče na pariški konferenci za vzhodne reparacije
Budimpešta, 21. febr. a. Po vesteh iz Pariza je skoraj gotovo, da se komisija za vzhodno reparacijeko vprašanje ne bo končala ta teden, temveč se bo zavlekla še ves prihodnji teden. Listi poročajo, da so nastale nove težkoče radi češkoslovaške zahteve, da naj Madjarska odstopi od pravic, ki jim jih daje člen 250 trian nske pogodbe, čemur se pa madjarska delegacija energično upira.
Dunajska vremenska nepoved. Severne Àîpe: Jasno. Ponoči mraz Podnevi milo. — Južne Ape: Večinoma oblačno. Ponekod
I majhne padavine.
Japonske rotUve
London, 21. febr. U. Udeležba pri včerajšnjih volitvah na Japonskem je bila zelo velika. Od 12 milj. volivećv se jih je udeležilo glasovanja 10 mlljjnov. Rezultati volitev še niso znani.
Koïekiivhac'îa vasi ne gre
Moskva, 21. febr. Л Л. Službeni »Komunist« poroča, da so sovjetska oblastva kolektiviziiulu nad polovico posestev v flarkovski pokrajini. Kmetje so pa postopanje oblnstev napačno razumeli in si kolektivizirnno živino razdelili med seboj nu enake dele, nnmesto da bi jo vpornbili zn kolektivizirnno gospodarstvo.
Priznanje Češkoslovaške Masaryhu
Praga, 21. febr. U. Poslanska zbornica je sprejela danes lex Masarvk, ki ugotavlja zasluge Musaryka za državo, z glasovi večine, katerim so se od opozicije pridružili ludi nemški krščanski socialisti. Poslanci slovaške ljudske stranke, skupine Stribrnega in madjarski poslanci so pred glasovanjem odšli iz dvorane. Proti pn so glasovali nemški nacionalci, nemški narodni socialisti in komunisti. Komunisti so glasovanje motili z glasnimi protesti.
V a ti h Franca Jotela se poročil
Dunaj, 21. febr. U. Vnuk Franca Jožefa, nadvojvoda Klemen Salvator, sin Franca Sal-vatorja in Marije Valerije, se je včeraj v dunajski škotski cerkvi poročil s konleso Margareto Resseguier de Miremont. Poroke, ki so je izvršila v najožjem rodbinskem krogu, se je udeležil ludi ženinov oče. bratje in sestre ter najvišje bivše dvorno plemstvo,
Drobne novice
Niirnborg, 21. febr. U. V laboratoriju smodnišnice Stadeln je včeraj zvečer iz šo neznanega vzroka nastala eksplozija tako zvanih nabojev Lefauchex, pri čemer je bilo težko ranjenih 9 delavk.
London, 21. febr. U. V Nollinghamu je sir Julijan Cahn nakupil posestvo Mewslead Al-by, rodni dom Byrona, katerega heče darovali angleško nu narodu. Hiša je stara 7!>0 let in je bila 400 let lus! Byronov.
London. 21. febr. U. V Londonu je bilo v zadnjem četrtlotju 1929 pri prometnih nesrečah 407 oseb ubitih in 13.111 ranjenih,
Kraljevo darilo
železničarjem
Belgrad, 2t. febr. AA. Združenje jugoslovan-skih nacionuhiih železničarjev in brodarjev, oblastni otllKir Belgrad, izjavlja Nj. Vel. kralju iskreno zahvalo za poklonjeni dur v znesku 10.000 Din o priliki prireditve dne It. februarju.
Vprašanje delovnega časa v trgovinah
Belgrad, 21. febr. AA. Na zahtevo ministra za socialno politiko je izvedla zagrebška zbornica za TOI v svojem delokrogu anketo o delovnem času trgovskih nameščencev Poročilo zagrebške zbornice bo rnzpruvljntio na skupni konferenci vseh gospodarskih zbornic naše države. Mednarodni urad dela pripravlja takisto sestanek raznih držuv o tem, da naj se sklene mednurodna konvencija o delovnem času trgovskih nameščencev.
Občni zbor „Drave"
Osijek, 21. febr. a. Danes sc je vršil glavni občni zbor tvorniee vžigalic »Drava«. Iz vodstva tovarne jc odstopil Adam pl. Reisner, ki je to tvornico osnoval. Na občnem zboru so bili prisotni 4 zastopniki švedskih delničarjev, ki imajo v rokah 51 odstotkov delnic.
Nove fe'efots4ke zvpzc
Belgrad, 21. febr. AA. S sklepom ministra za zgradbe se otvorijo sledeče nove telefonske zveze: Kostanjevica—Praga, Senta—Praga, Sisak—Praga, Sisak—Brno in Sisak— Bratislava
BeSgraishe vesti
Belgrad, 21. febr. e. Danes je prispel v Belgrad ban dravske banovine ing. Dušau Sernec, da se udeleži bonske konference, ki se vrši dne 2\ februarja, kakor smo že poročali.
Belgrad, 21. febr. c. Danes je prispel v Belgrad ljubljanski podžupan prof. Lvgen Jarc v zadevah ljubljanske občine. Predvsem gre « vprašanju proračunskega primanjkljaja.
Belgrad. 21. febr. AA. Francoski poslanik Dard je davi priredil v francoskem poslaništvu kosilo na čast burbonskega princa Sixtn Parin-skega. Na kosilu je bil nadalje romunski poslanik Filidor s soprogo, dvorno damo romunske princese Jelene, in gospod in gospa Selevier, sotrudnika »Revue de deux Mondes«. Nocoj odpotuje princ Sixt v Pariz.
Belgrad, 21. febr. AA. Upravni odbor zavoda za zaščito industrijske svojine je puzvul vse organizacije, nnj podnjo svoje mišljenje o načrtu zakona o pobijanju nesolidne konkurence. Ko prispo poročila organizacij o tem zakonu, bo upravni odbor le-tn pregledni in jih nato predložil ministru zn socialno politiko in narodno zdravje.
Belgrad, 21. febr e. Glavni prosvetni svet je imei zadnje dni več sej, na katerih se je nadaljevala razprava o učnem pravilniku 6ane9 so bile te seje prekinjene ter se bodo v kratkem nadaljevale. Razprava o učnem pravilniku še ni končana, ker so mnenja v glavnem prosvetnem "vetu zelo razdeljena.
Belgrad. 21. febr. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen v glavni kontroli za šefa računskega oddelka v 4 a-1 dosedanji šef sodnega oddelka Dobriln Petrovič, a za šefa sodnega oddelku v 4-1 dosedanji tajnik Dragomir Gjorgjević.
Vesti iz države
Sp'it, 21. febr. a. Akcija Jadranske slra-že za pomoč rcdblne ponesrečenim mornarjem na sDnksk je dobro uspela.
Na otoku Hvaru se je vršila svečana ko-memoracija z mašo zadušn'co, katero je pel livarski škof. Prisotni so bili vsi zastopniki tamošnjih oblasti in privatnih društev.
Subotica, 21'. febr. a. Snoči ob 6.20 je prispel na kolodvor vlak s Iruplom pokojnega nemškega poslanika na našem dveru dr. Кб-sterja. Do meje so spremili vlak v imenu belgrajske občine Miloš Radojlović, v imenu zunanjega ministrstva pa dr. Frharlić Subotiška delavska organizacija je položila na krsto lep šop cvetlic.
Zagrebške vesti
Zagreb, 21. febr. a Pri gradbi podvoza na Savski cesti je prišlo danes do težje nesreče. Težka traverza je padla kovaču Franju Petraču na noge. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu morali zdravniki amputirati obe nogi.
Zagreb, 21. februarja, a. Današnja številka »Hrvatske radiše« prinaša članek z naslovom: »Motnja v našem delu«; v članku ostro nastopa proti vsem onim, ki brez sramu izrabljajo družbo za svoje privatne svrhe Dalje prinaša sliko stanja Hrvatske radiše, ki ima 13.680 članov v domovini in Ameriki. Organizacij je bilo 617, od teh 528 v domovini, 84 v Ameriki in 5 v ostalem inozemstvu.
Zagreb, 21. febr. a. Danes dopoldne se je vršila pod vodstvom mestnega župana dr. Srku-Ija seja za urejevanje gasilskega vprašanja 1er se je po vsestranski razpravi sprejel nov statut za urejevanje gasilske službe, število gasilskih straž se bo povišalo od 50 na 60.
Zagreb, 21. febr a. Mestni magistrat je sklenil osnovati centralno mestno strokovno knjižnico.
Snelni vikarji v /foliji
Trst. 21. febr. U. V severni in južni Italiji divjajo že par dni hudi snežni viharji. V Bcrgamu je zapadlo snega nad štiri metre. V i Trstu divja dva dni močna burja, ki je do-I segla danes hitrost 122 km.