6* mjg V i h . 1 Q .it-ii a t >. * fcf 7. » 4 IX Naročnina listu: — Celo leto , , K IO-— %>1 leta . , , 5 — •■Četrt leta , , , 2’50 Mesečno. , . , !•— Sttuai Avstrije: —— Celo leto . . * 15*— fesatnezne številke ■— to vinarjev. -4 :.tSK5 «•HcrMnih oznanilih «afe — popust -I-*Straia** Izhaja v po» detyck in petek pepokhub Rokopisi se ne vračaj Uredništvo in upravništvo: Maribor ««roška itHea. 5. — Telefon št. 113. J Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. | it Z urednlitv vsak dan od se more govorni 11.—12. ure dopoite Ruska ofenziva v Rumuniji. Rusi napadajo pri Galacu in v moldavskem gorovju. — Ruska ofenziva na severu. — Artilerijski ogenj na Krasu in v Vipavski dolini. — Resnica Dunaj. 17. januarja. Odkar počiva grof Stürgkh v grobu, živimo v Avstriji v neki notranjepolitični hipnozi. Ob nastopu -KOrberja so zagnali nemški politiki in Usti velikanski krik, da je sedaj prišel pravi trenotek za uresničenje najnujnejših nemških zahtev. Vse nemške meščanske stranke so se združile, da lahko krepkeje zastopajo te zahteve. ' Dobim so pravi vzroki Körber-jevega odstopa iskati v njegovi bolestni razdražljivosti, osobito v občevanju z ogrskimi ministri v zadevi nagodbe, so razkričali, da je padel, ker ni hotel brez parlamenta uresničiti nemškomeščanških zahtev. Kak hrup se je nato pognal s Spitzinüllerjem, -Se nam sedaj zveni v ušesih Človek bi lahko mislil, da sploh ne bomo več smeli slovenski ali kakega drugega nenemškega jezika na glas govoriti. Vaš list v tem času splošne razburjenosti edini med slovenskimi ni izgubil ravnotežja, ampak je tolažil Čitate-lje s staro resnico, da se nobena juha ne je tako vroba, kakor se skuha, kar sicer močno spominja na prevod nemškega pregovora, a vendar odgovarja resnici Spitzmüller je padel, predno še je prav ravno stal. Do je sedaj prišel na površje češki grof Clam-Martinic. sicer v nemških političnih krogih ni prav posebno ugajalo, a Nemci so bili elektrizirani, ker je vzel dva izrazita nemška strankama v svoj kabinet, kar je za njih pomenjalo, da jim tudi Clam-Mart.mo izpolni v polni meri njihove strankarske razmere. Nenemškj narodi se pod Clam-Martinicem niso dali več razburiti, ker so predobro poznali njegovo avstrijsko mišljenje. Za to je hipnoza začela pojemati. A vendar še skušajo nemški politiki in listi od časa do časa' spraviti zmešnjavo v avstrijsko javnost, tako USTE1L Zjfdii«*wiita kave Vesti o kavi ne segajo v daljno preteklost. Dubim čfmenjajo stari latinski pisatelji marsikatero za takrat slavno, a sedaj neuvaževano zel. ne omenja naše kave ne klasični stari yek, ne doba Mohamedov pred 15, stoletjem: o kavi ne pišejo stari arabski pisatelji, ne omenijo je popotniki, ki so bili prepotovali pred 15. stoletjem jutranje dežele. Stari rimski pisatelji govore pač- o neki zdravilni pijači, ki so jo kuhali Grki in Rimljani iz žgane ječmenove ali turšič-ne moke in so jo imenovali polenta, ne črhnejo pa besede o arabski kavi poznejši „kraljici sveta.“ Starejši arabski pisatelji navajajp v svojih spisih o domači trgovini brez števila trgovinskih predmetov, Id so se uvažali in izvažali — sedanje oblastnioe na svetovnem trgu, Id se je izvaža v Evropo na milijona ton. ne omenja n j kdo izmed učenih Ibno.v in kadi jev. Koncem 15. stoletja je zaslovela Arabija kot domovina sadeža, ki se je razširil od tam po Vzhodu in Zahodu in je prevladal in izpremenil življenjske navade in potrebe narodov. Dolgo je veljala dežela Jemen v Arabiji za prvotno domovino kavnega drevesa. Jemen je slovel po svojih bogatih kavnih nasadih. Novejša raziskavan-ja so dognala, da je bila kava, ne ve se po kom, prlnešena v Arabijo, odkoder se je bila razširila v tudi sedaj, ko so razglasil’., da je dobil nemški National verband prigodom svojega razgovora z ministrskim predsednikom n tis. da bo Cfem-Martinio ugodil njihovim zahtevam. Bilo bi odveč, ako bi se hoteli baviti z javnimi razpoloženji pod Körberjem in Spitzmiillerjem, Le to je treba pribiti: Kričavo razglašanje Nemcev, da stoji j o n e p o s r e d n o p r e d u r e s n 1 Ö e n-j e m svoji h n a r o. d n o p o 1 I 11 čtn i h z a h -t e v, j e t a k t i č e u trik, ki je Nemcem vsikdar-dobro pomagal tudi takrat, kadar so globoko zabredli s svojo politiko. S svojo kričavostjo o uresničenju nemških zahtev hočejo vsako ministrstvo pri nenem-Ških narodnostih diskreditirati ter ga popolnoma prikleniti na se. Obenem imajo možnost, da se vsak trenotek osvobodijo vezi, s katerimi se priklenejo na to ali ono ministrstvo, kajti nikdar ne bo ministrskega predsednika v Avstriji Habsburžanov ki bi jim, izpolnil njihove Želje pure et simple. Ko je pretekli teden nemški Nationalverband i~ mel svoj prvi oficiielen razgovor s Clam-Martinicem. se je zopet razglasilo po nemških glasilih, da je sedaj izpolnitev njihovih narodnopolitičnih zahtev za-sigurana. Kdor pozna Clam-Martinica, je vedel, da > to zopet le na neresnici sloneča taktična poteza, proti Clamu, ki mu naj pri slovanskih strankah v zame zaupanje. Resnica je. da- C lam ni obljubil .Nemcem uiti nemškega državnega jezika, niti nemškega razpravnega jezika v poslanski zbornici, niti izločitve Galicije. niti nemške avtonomije na Češkem, Rekel jim je edino le, d a h o č e A v s t r i j o n a n o v o p r e - u rediti, tod a v k -a k e m s m i s 1 n in k e - d a j, tega jim n i n a. m i g n i 1 niti z bes e d i c o. To je gola resnica. Kar se več govori in niše. je z - wiMHiinTMjw »i [i 'u UH I-IIIIHIMB.I'. m »■i'iw anmmnninr r iiurri rm i komaj poldrugem stoletju preko Jave, Manile, Ceylon«,, Isle de Bourbona do Indije, San Dominga, Martinika, Guadelupe, Surinama, Cayenne. Brazilije m Nove Granade, Prava kavna* domovina pa je etijopsko gorov je v Afriki, kjer rastejo kavina drevesa kar divje: v mnogih krajih tropične Afrike, posebno pa v državah - Kafla in Enarca, rastejo čeli gozdovi kave. Od tam je prinesla neznana roka kavo v Arabijo, kar dokazuje med drugim tudi jezik, „pravi in živi spomenik zgodovine narodov. V etijopskih deželah imenujejo kavno drevo „Bun" in ta beseda, ki ne pomeni ničesar v arabskem jeziku, je prešln/z znanjem kave v arabščino, kjer pa ne označuje kavnega zrna, ampak njeno luščino. Bun' je to kar slovenski: bob. Mogoče in verjetno je. da so pili Arabci sprva samo izkuho surovega zrna, kar je v nekaterih krajih v Arabiji še v navadi in kar je bilo v Evropi znano zdravilo za mrzlico; morda so bili prišli Arabci le slučajno do spoznanja dobrot žgane kave, kakor so bili prišli Kitajci slučajno do spoznanja dobrote pečene svinjetine. Arabci pijejo tudi izkuho kavne luščioe. Izkuho žgane kave se imenuje arabsko Kahwa ali Cahonah. Beseda Kahwa označi Arabcu tudi vino, pomen;a menda sploh opojno pijačo, torej je moralo že ime samonasebi zbadati pravoverne moli amedanoe, ki ne smejo piti opojnih pijač. In dasi nam pripovedujejo, da je začel kuhati kavo pobožen puščavnik, da bi bil hvalil lahko vso noč Allah a, so nastale vendar stranke, ki so začele boj zoper kavo, ker je pijača, ki vede v pogubljenje, Učenjaki in pa sodniki, rnufti in kadiji, sultani in državniki vse se je prepiralo svoj čas za kavo ali zoper njo. In v mišljofina z zgoraj obrazloženim prozornim namenom. Nenemške stranke in nenemškj narodi se torej naj ne dajo slepo nahujskati proti šefu sedanjega kabineta. bicer pa lahko izpovemo, da se je deputacija nemškega N ational v erbanda vrnila od Cl&ma z različnimi utisi, Nekaj jih je imelo naravnost slab utis tv zadevi uresničenja nemških zahtev), drugi so se tolažili s svojevoljno optimistično razlago Clamovih besed. V klubu je zmagala optimistična struja, vendar se je v ponurjenje nemirnih in nezaupljivih elementov soglasno sprejela ta-le resolucija: „Nemški N at.onal verband zopet z vso gotovostjo pričakuje, da bo vlada razmere v Avstriji preuredila, kar je že dolgo smatrala za potrebno in tudi pripravljala, ter da bo ustvarila možnost za zopetno parlamentarno delovanje.“ Če stranke pridejo od ministrskega predsednika s polnimi rokami, ne sklepajo takih resolucij, pred vsem še ne tako ponižnih. be zanimivejši je pasus v resoluciji glede ureditve politične uprave. Tam se glasi: „Posebno se nai Češka razdeli v okrožja in nemškim mlnoritetam v drugih kronovinah se naj zasigura primerno postavno varstvo." Tako bi stranka ne govorila, če bi imela pod svojim velikonočnim programom signaturo ministrskega predsednika. Tudi pasus o izločitvi Galicije je spremenjen. 'Pam je moralo biti sprejeto besedilo, tla se mora Galicija tako izločiti, da se varujejo pri teni državni in vojaški interesi. To spremenjeno besedilo kaže, da Nemci čutijo veter, ki iz avstrijskega in habsburškega stališča ne privoli v nobeno preureditev , katera bi tako hudo ogrožala državne in vojaške interese, kakor bi se to de facto z-godilo z realiziranjem velikonočnega programa. Strog opazovalec političnih dogodkov bo nam ■ «n— 11 mi»*j i„_. XHII'' um kavno časi je spisal šejk Abd-Alkader-Sanbali učen spis. V njem pripoveduje, da je vpeljal v Jemenu kavo učeni in sveti Omarjev,sin, šejk Ali hadeli, Id je bil ustanovil mesto Mekka, in nasadil kavno drevo ob obrežju morja in pil kavo, da je slavil Boga s čisto dušo Aden in Mekka sta bili prvi mesti kavnih nasadov, odtod se je širilo pridelovanje kave v notranjost dežele. Leta 1567 so imeli v svetem mestu Mekki prvo kavno drevo. Iz Mekke je prodrla kava v Egi-pet, kjer so jo popivali prvotno samo v zborovanju dervišev in fakirov v notranjem delu mošeje kot nekak uvod k službi božji, po njej so dobili šele pravo navdušenje: pili so jo v Kairi in v Medini in na prerokovem grobu v Mekki. Tako se je bila razširila navada, piti kavo po vseh mošejah, iz teh je prišla v hareme in iz teh na trge. Kmalu so pili kavo učenjaki in postopači, pili so jo doma in javno, pri igri na deščice, pri godbi in plesu, pri predstavah in pri vsaki zabavi in kupčiji-so se zabavali pravoverni s kavo. Velikim mestom so sledila majhna mesta. Nastal je pravi preobrat navad in nazorov, ki je obudil pozornost konservativcev. Na več mestih se je začela gonja zoper kar vo, arabska literatura je bogata spominov na ta boj. Leta 917 po računu liedžre, po našem leta 1511 je bilo neki prvič, da so bili vstali v Mekki nasprotniki kave in so trdili, da nasprotuje uživanje kave kora novim zapovedim. Takrat so bili pregnali cirka-ški mameluki dinastijo sultana Saladina in Mokka je spadala pod egiptski sultanat. Nekega večera je šel sultanov namestnik v Mekki, Kham-beg, iz mošeje, in je videl in slišal v mošejni veži razigrano druž- pritrdil, da so to dovolj močni simptomi nesigurnosti, ki v Jada sedaj v nemških krogih v zadevi uresničenja njihovih tako glasno razkričanih notranjepolitičnih zahtev. Posvetovanja Nemcev* Na Dunaju se je dne 10. januarja t. 1. vršilo posvetovanje nemškega Nationalverbanda, pri katerem je predsednik dr. Gross poročal o sestavi kabineta, in o posvetovanju verbandovoga načelnika in njegovih namestnikov pri ministrskem predsedniku. Geti Clam-Martinio, tako je poročal dr. Gross pri posvetovanju, se sicer ni mogel spuščati v podrobnosti, a je izjavil, da se nova preuredba zadev v Avstriji bo izvedla. Roka za to preuredbo še ministrski predsednik tedaj ni mogel navesti, ker še tozadevnih načrtov ni preštudiral. Vesti, da so izjave ministrskega predsednika pri poslancih Nationalverbanda izzvalo neugoden utis, so neresnične Nato se je enoglasno sprejela resolucija^ pričakovani preureditvi,, katero omenjamo na tlrugem mestu. Načelnik dr. Gross je nato predložil načelstve-ne sklepe glede smeri, ki jih je sklenil zadnje dni skupni odbor nemškega Nationalverbanda in krščanskih socialcev. Napram v letn 1915 sestavljenih skupnih zahtev obsega točka 6 spremembo, ki se sedaj glasi: Reforma državne uprave se mora izvesti: o- hraniti se mora samouprava dežel in občin. Z ozirom na razmere v posameznih deželah posebno glede potreb prebivalstva, se naj te zadeve preustrojijo ali izpopolnijo. Pred vsem se naj izvede ureditev okrožij na Češkem, v drugih deželah pa se naj nemškim manjšinam zasigura primerno postavno varstvo. Točka 7 glede skupnih političnih smeri se gla-fi: Kraljestvu Galicija se naj prizna samostojnost, pri čemur pa se morajo interesi države, posebno v vojaškem oziru, popolnoma zavarovati. Točka 8 zahteva upeljavo nemškega državnega jezika. Točka 10 pa se glasi: Pri uravnavi gospodarskih odnošajev med Avstrijo in Ogrsko se morajo interesi Avstrije odločno varovati, Krščanski soci-alci so posebno glede 7. in 10. točke zahtevali napram besedilu iz leta 1915 navedene spremembe. Nato so se obravnavale še nekatere druge zadeve. Nemški alpski poslanci. Pod Dobernigovim predsedstvom so se dno 17. jan. posvetovali nemški alpski poslanci o zadevah dežel, ki jih zastopajo. Najprej so se pritožili, da se njihovim deželam ne posveča ona pozornost, kot severnim. Severni Nemci imajo namreč dva ministra v kabinetu. Potem so govorili o sledečih vprašanjih: pri- hodnji razvoj na Balkanu, bodočnost na Adriji, stališče Trsta po vojski, važnost Dalmacije za Avstrijo, naseljevanje v sedanjem vojnem ozemlju na jugu, priporočljivost gojenja državnega čuta med Nemci, šolsko vprašanje v alpskih deželah itd. itd. Poslanec Einspinner je razvijal, da mora Dalmacija ostati pri Avstriji in se ne sme izločiti kakor želijo Nemci za Galicijo, Stranke v Dalmaciji. Deželni predsednik dr. Ivčevič je pozval za dan 18. in 14. jan. zaupnike vseh dalmatinskih hrvatskih strank v Zader na posvetovanje, da se zedinijo za skupno, složno delovanje. Povabilu so se odzvali zastopniki vseh strank. bo, ki se je nalivala z rjavo pijačo in je bila pri le-tem bolj glasna, kot se spodobi za pravoverne, resne »oslime. Vprašal je, kaj da pijejo. Odgovorili so mu veselo, da pijejo kahwo, pijačo Omarjevega sina, ki podi spanje in bistri um v Allahovo .slavo. Beseda kahwa je potrdila v namestniku sum, ki ga je bilo o-budilo glasno obnašanje pivcev. Ozmerjal je pivce, in odšel ogorčen iz mošeje. Ni pil kave bdilke, vendar ni zaspal vso noč. Premišljeval je, kar so mu u-govarjali glasni pivci, da pijejo sumljivo pijačo že po vseh mošejah in hišah te dežele. To ni pomenilo drugega, kakor propad lepih starih šeg, to je moglo dovesti do gospodarskega poloma, da razsula vere in države. Komaj da je vstal namestnik, že je velel sklicati zbor duhovnikov in učenjakov, da bi se posvetovali o kavni škodljivosti in o neprimernosti, M nima zgleda, da pijejo moslimi upijanljivo pijačo. Bila pa je tedaj kava na glasu kot zdravilo za različne bolezni in arabski mazači so jo smatrali za nekako konkurentinjo.. Ti so jo torej obsodili po mnenju in želji namestnikovi za škodljivko, ki podkopuje zdravje in javno nravnost. Uradniki se niso upali u-govarjati namestniku, pritrdili so, da, ako se uživa kava kot zdravilo, se suši in hladi kri,, torej je škodljiva zdravju. Nekai bolj pogumnih mož je ugovarjalo in navajalo, da so hvalili slavni zdravniki kavo, ali večina svetovalcev je sklenila in rekla: Kava šaši možgane in upijani kakor vino. Soglasno so Izrazili zastopniki hrvatskoga naroda v Dalmaciji zvestobo in ucPanost napram cesarju in kralju Karlu ter celi vladarski hiši, izrekli občudovanje in največjo zahvalnost svojim bratom junakom ob Soči in obali Adrije ter se najodločnejše zavarovali proti vsakemu oropanju in vsaki razdelitvi hrvatske in slovenske zemlje, ki pripoznava, da ji je le pod mogočnim varstvom Habsburžanov možno ohraniti svojo narodno posest in zasl gurati svoj gospodarski in prosvetni razvoj. Sklenili so nadalje, da hočejo dalmatinski poslanci v državnem zboru v vseh narodnih vprašanji postopati skupno z drugimi hrvafskimi in slovenskimi poslanci Medsebojne prepire hočejo sporazumno poravnati. Na krivi pati. Pod tem naslovom priobčuje neki član češke narodne, takoimenovane staročeške stranke: Nanovo ožiyljeno politično življenje v naši monarhiji je, žal, podkrepilo stari nauk izkustva, da je vsikdar in v vsakem času elementov, ki se niso ničesar naučili in ničesar pozabili Vsi, ki so blage volje, so se nadejali, da svetovni požar, ki sedaj o-pustošuje Evropo, in v'katerem je naša monarhija pokazala občudovanja vredno odporno silo, napravi pri nas konec notranjim sporom. Kaj nam je bilo bližje nego razveseljiva vera in sladka nada, da izkustvo, ld je je dalo nepremagljivo skupno postopanje vseh naših narodov, skloni nas vseh brez razlike, da se za vedno odrečemo prepiru ter da se čudovito üöinkujoöi recept edinstva na bojiščih prenese tudi na notranjepolitično življenje?! Kakor vsi na raznih bojiščih zastavljajo vse za državo, tako naj bi v zaledju delovali v bratskem združenju, da bi največjo vseh skušenj, ki nam jih je usoda naložila, prebili istotako sijajno, kakor jo naši bratje na bojiščih. Široki sloji ljudstva niso strli te lepe nade. Ti so za skupno sodelovanje, ničesar nočejo več čuti o prejšnjih uničevalnih bojih. Tuj jim je vsak narodni antagonizem. Hočejo, da narodi spoštujejo drug drugega, da medsebojno respektirajo svoje pravice, m da odnehajo od vseh prizadevanj, ki gredo le za tem, da bi druga plemena trpela škodo ter da bi se jim nadeval nasilen jopič. Žal pa, da je pri nas še vedno političnih krogov, ki nočejo nič vedeti o takem božjem miru med narodi Avstrije ter vsiljujejo javnosti vse tiste stare bojne klice, na katerih je bilo naše življenje pred vojno toli bogato. Brezobzirni in vse zahteve morale zasmehujoči kult lastnega plemena se začenja zopet šopiriti ter le za svoj narod zahtevati pravico do svobodnega razvoja, za druge pa vsakovrstna represalije. Niti tega se ne plašijo, da narodno zavest pri pripadnikih sosednjega naroda proglašajo za državi nevarno in da silijo k čim večji nje utesnitvi. Skušajo, da bi razvneli strasti, ki bi celo tudi v mirnih časih morale delovati skrajno ogorčljivo in razdevalno, tembolj pa v taki grandiozni vojni, ki stavlja do požrtvovalnosti vseh tako velike zatikteve! Eni hočejo položiti v grob deželno avtonomijo, drugi napovedujejo vojno državnemu temeljnemu zakonu o enaki pravici narodov, tretji bi hoteli nastaviti šolstvu drugih plemen nož na grlo. (Tu je cenzura črtala nekoliko vrstic.) In s takimi nauki, ki tako jasno kažejo konjsko kopito satana narodne despocije, hočejo državo — pomladiti in augurirati novo ero! Mesto da bi v različnosti narodov, ki v človeški družbi zasledujejo namen medsebojnega izpopolnjevanja In skupnega napredka, videli prednost' države in višji duševni namen, proglašajo narode kot podedovano zlo, kot oviro, ter začenjalo razlagati krivi nauk, da se v naši Avstriji more vladati le v smislu enega plemena in le centralistično, Enako pravico proglašajo kot Scilo in Karibdo za avstrijsko državno ladjo ter proklaml- I rajo popolno nadvladje enega edinega jezika kot re-I šilno pristanišče za to ladjo. Tani naj najde ladja za-i željeni mir, le tam uspeva čudotvorna panaoeja — I zdravilo za vse bolezni — ki inaugurira novo ero I 1 I i l i blaginje in sreče . . . Da ti nauki ne pomirijo nikogar, da marveč le globoko žalijo vse resnične prijatelje monarhije, za to se ne menijo njih propovedniki! Tem krepkeje je freba naglašati nasproti takim bojnim klicem, da le ena edina pot dovaja k rešitvi narodnega vprašanja in do narodnega miru v monarhiji. Ta pčt je najstrožja izvedba narodne enakopravnosti! Vsak poizkus, da bi § 19 državnih temeljnih zakonov porušili, izzove le nove konflikte. Ravno med vojno je Avstrija podala najprepričevalneji dokaz o svoji moči kot država. Kljub temu predstavljajo posamični politiki monarhijo kot „težko bolno“ in vsiljujejo svoja zdravilna sredstva“, ki pa morajo dovesti le do nasprotnega temu, kar bi utrjalo. Nadejamo se, da ti načrti ostanejo le pobožne želje in da bodo merodajni činitelji pri vseh svojih korakih imeli pred očmi edino le blaginjo vseh ter da se bodo izogibali vsake enostrano sli. kakoršnja se jim hoče sugerirati! Premošcmjska oddaja, Kakor znano, se pri nas namerava upeljati premoženjska oddaja, ali takozvani davek na imetje. V kolikor smo poučeni, se misli določiti mi n i -m u m, ki je nedotakljiv, kar je čez, se bo odvzelo, oziroma od njega se bo moralo oddati IG de 25%, in sicer razdeljeno na 5 let. Toda to so samo načrti, ki še končno niso urejeni in določeni. Zato vzbuja zanimanje, kako mislijo v drugih državah vpeljati premoženjsko oddajo ali davek na imetje. Na berolinski borzi se je v torek, dne 9. jan., nenadoma pojavila precejšnja potrtost, tako da so kurzi začeli precej padati. Vzrok temu dejstvu pa je razburljivo poročilo državnega poslanca dr. Strese-manna na shodu ki ga je imel prejšnjo nedeljo v Hanoverjii, kjer je govoril o finančni obremenitvi nemške države in davčni porazdelbi teh bremen. Poslanec dr, Stresemann je izvajal nekako ta-ko-le: „Zaradi nakopičenih vojnih dolgov bo najbrž treba v nemški državi novih davkov v znesku šestih do sedmih milijard mark. Poleg tega bo treba še novih davkov v zveznih državah (nemških) in novih občinskih davkov. Na merodajnih mestih so si na jasnem o dveh točkah, namreč o tem, da teh davkov trajno ne bode mogoče zmagovati, temveč da se mora del dolgov poravnati takoj z dalekosežnim davkom na imetje (premoženjska oddaja) —■ tudi na mala imetja — v znesku ene Četrtine do ene tretjine imetja. Nadalje so na jasnem tudi o tem, da ni mogoče izločiti od teh dajatev neimovitih krogov. Za delavca pomen j a torej ta takoimenovani status quo rastočo draginjo in rastoče davčno breme. In za to bi se moral zahvaljevati načelu: Vsak nosi svoje lastno breme . . .“ Nemško časopisje se obširno bavi s to veleva-žno izjavo in pravi večinoma, da je stvar pač zares zelo razburljiva, da pa vendar ni prišla nepričakovano. To je tudi res, kajti Če pomislimo, da bodo vojni stroški Nemčije, kakor pravi list „Münchener Neueste Nachrichten“, znašali do konča leta (1917) okoli 70 milijard mark in da se je nabavila, oziroma se nabavi vsa ta ogromna svota s posojili, potem znašajo samo obresti teh posojil najmanj tri in pol milijajrde mark nalet o, ne glede na vse druge skupne državne potrebe, katerim se Da DrikljuČujejo še državne potrebe posameznih nemških držav in potrebe po-, sameznih občin. Potrebe so ogromne in popolnoma umljivo je, da država tako ogromnih davkov ne more Neki učenjak je bil tako nepreviden, da se' je zasmejal tej razsodbi. Pri priči ga je ukazal namestnik peljati na dvorišče k bastonadi. To ni oplašilo najučenejšega tedanjih muftijev. Brez vsega strahu je izrekel svoje prepričanje, da je kava neškodljiva zdravju In nravnosti. Temu se ni upal namestnik ravno blizu z bastonado, zato so ga pa prisilili zborovalci z zmerjanjem k molku. Tedaj so izrekli kavni sovražniki tehtne besede, ki so se slišale potem še večkrat v boju med kavnimi sovražniki in prijatelji: „Na dan vstajenja bodo vaša lica Črna kakor lom iz katerega pijete pijačo svoje pogube.“ Prepir je končal namestnik z narekovanjem sodbe: „Kava je po koranu prepovedana pijača, ki je tudi zdravju škodljiva, torej je pogubna za dušo in telo. Jaz prepovem vsako uživanje, točenje in prodajanje kave in kavnega zrna!“ Mufti in kadiji so podpisali, tajnik je zapečatil. Namestnik je poslal svoj odlok slovesno in samozavestno sultanu v Egipet, zaprl je še tisti dan vse kavarne in trgovine kave, zaplenil je vsako zrno. Kdor je imel kaj kave pri hiši, je dobil po vrhu še basto- \ nado, Ne na javnem in ne na skritem se ni smela 1 več piti, kava. Pa prijatelji kave niso pogrešali dol go svoje ljube pijače. Sultan v Egiptu je bil sam ve lik ljubitelj kave, njegovi pobožni in učeni svetovalci niso torej razumeli, zakaj naj bi bilo uživanje kave zoper koranove zapovedi. Prijatelji kave tudi niso zamudili očrniti, namestnika pri vladarju. Dobil je ukaz, da prekliče takoj neumestno prepoved in da brani samo čezmerno uživanje. Pri tem je dal sultan gorečnikom malo pod nos: „Grešite lahko z najboljšo in najbolj sveto stvarjo, ako je ne uporabljate v pravi meri. Sveta je voda studenca Zengen v Me-kid; vendar grešijo ž njo menihi, ko zahtevajo zanjo od romarjev uprav nečuvene švote.“ V Mekki je zavladalo veliko veselje, po kavarnah so se shajale glasne družbe, ki so pele porog-Ijivke na kavne sovražnike. Poleg tega je prišel namestnik še v preiskavo, ker je bil obtožen, da izže-ma ljudi. Na mučilnici so ga hoteli prisiliti, da razkrije križišče svojih zakladov — on je umrl pri tem. Morda ni imel nabranih zakladov, umorila ga je le od njega preganjana kava. Kar je bilo ostalo njegovih prijateljev, so bili posekani s sabljami, ko so prišli, v Egipet, da se poklonijo sultanu. Tako strastno je bilo sovraštvo med kavarji in protikavarji. Novi namestnik v Mekki je pil javno kavo, da si je obdržal glavo na ramenih, vse kar je bilo pesniškega, je pelo navdušeno slavo kavni pijači, prilagali so ji najbolj laskave lastnosti in priimke, na primer: „pijača nebes“, „pijača modrosti.“ Največji pravnik tistega Časa, Colh-eddin, je nalival svojim prijateljem v svoji bigi kavo in je razpršil tako vsak dvom, ali se sme piti ali ne, (Konec prih.) zmagovali leto za letom iti je treba torej precej ra~ (likalnih, energičnih korakov, ki so, kakor .fr dejal poslanec dr, Stresemann, nameravani v obliki davka, vsekakor enkratnega, na imetjo in sicer do tretUne 'imetja. Veliko je, presneto veliko, posebno pri malih Imetjih, toda kaj se hoče: nemški narod, ki bo žrtvoval do konca tekočega leća 70 milijard v svojo vojne namene, bo prenesel tudi žrtev, da bo daroval teli 70 milijard vojnega posojila državi. In to še ni niti ena tretjina imetja državljanov nemške države, katero eemjo „Münchener Neueste Nachrichten“ na 300 milijard mark. • Poslanec dr, Stresemann je na vprašanje lista „Leipziger Nachrichten“ glede natančnejših podatkov q oddaji premoženja izjavil, da se n tako velikopoteznih finančnih vprašanjih, kakor je oddaja premoženja, mora javnost pravočasno poučiti, da potem, ko stoji ljudstvo pred gotovim dejstvom, ne zavlada prevelika razburjenost. Vprašanje je, ali je bolje, velike dolgove, ki so se napravili tekom vojske, odplačati večinoma z enkratno oddajo premoženja, ali pa bi se plačevanje ogromnih obresti in amortizacija naprtila tudi poznejšim rodovom. Velika večina nemških finančnih politikov stoji na stališču, da je najboljši način odplačevanje ogromnih vojnih dolgov — enkratna oddaja premoženja. Zakaj bi morali poznejši rodovi, ki ne nosijo nobene krivde zavoljo sedanje vojske, plačati ogromne dolgove, ki so jih napravili njih predniki? Ako Nemčija ne dobi od prav nobene strani vojne odškodnine, bo oddaja premoženja sicer marsikaterega zelo bridko zadela, večini prebivalstva na Nemškem pa bo enkratna oddaja ljubša,,, nego vsakoletni izredno visoki davki. Tako sodi imenovan nemški politik. V nemškem finančnem ministrstvu se vrše sedaj dolgotrajna posvetovanja, kako bi se dal ta veliki finančni načrt boljše in mirnejše izvesti. Doklade dräavaim n sini» boacöm. „Wiener Zeitung“ z dne 10, januarja 1917 priobčuje odredbo finančnega ministrstva v soglasju z udeleženimi ministrstvi dognanem dne 4. dec, 1916 o draginjski podpori državnim uslužbencem. Ministrstvo je določilo, da bo vsled po vojski ustvarjenih izrednih razmer za čas od 1. decembra 1916 do 31. decembra 1917 država sama za uradnike plačala davke, službene takse, kolekovine za pobot- . nice, pristojbine za podelitev službe in penzijske doneske, ki se sicer odtegujejo od uradniške plače. Državni uslužbenci bodo tudi prejeli doklado,' ki se jim bo počenši s 1, januarjem izplačevala v mesečnih obrokih. Doklada bo po rodbinskem stanju uslužbencev razdeljena na 4 razrede. 1. razred: U-službenci samskega stanu in uslužbenci-vdovei brez otrok. 2. razred: Oženjeni uslužbenci brez otrok iq uslužbenci-vdovci z enim otrokom. 3. razred: Oženjeni uslužbenci z enim ali dvema otrokoma in usluž-benci-vdovci z dvema ali s tremi otroci 4. razred: Oženjeni uslužbenci z več kakor dvema otrokoma in ušiužbenci-vdovci z več kakor tremi otroci. Uslužbence, kojih zakon je bil ločen in ki morajo skrbeti za ločeno ženo, se smatra kot oženjene, ako jim pa ni ireba skrbeti za ločeno ženo, se jih smatra kakor vdovce. Državni uradniki in državno učiteljsko osobje, hi so uvrščeni v kak činovni razred, dobijo sledeče doklade : Pri letni plači od 14.000 do 18.000 K za 3. razred 1200 in za 4. razred 1644 K letne doklade; pri letni plači od 10.000 do 14.000 K za 2. razred 1080. za 3, razred 1104 in za 4. razred 1548 K letne doklade; pri letni plači od 6400 do 10,000 K za 2, razred 492, za 3. razred 996 in za 4. razred 1320 K letne doklade: pri plači od 4800 do 6400 K za prvi razred 228, za 2, razred 600, za 3. razred 948 K. in za 4, razred 1188 K letne doklade; pri letni plači od 3600 do 4800 K za 1. razred 312, za 2. razred 552, zn 3. razred 852 in za 4. razred 1044 K letne dokla-de; pri letni plači od 2800 do 3600 K za 1. razred 300, za 2. razred 456, za B. razred 720 in za 4. razred 864 K letne doklade; pri plači od 2200 do 2800 K za 1. razred 252, za 2. razred 408, za 3, razred 588 in za 4. razred 708 K letne doklade; končno pri letni plači od 1600 do 2200 K znaša letna doklada za 1 razred 192, za 2. razred 336, za 3. razred 468 in za 4. razred 588 K. Pri državnih učiteljskih osebah se pri preračunnum doklad vštejejo kvinkenalne doklade. Pri avs’ üitantih, pravnih praktikantih, pria. tavih in suplenbii na državnih učnih zavodih znaša letna doklada za 1. razred 240 K, za 2. razred 300 K. za 3. razred 372 K in za 4. razred 444 K. Iste doklade veljajo tudi za poduradnike in sluge (če i-majo manj plače kot 1400 K), finančne paznike in stražnike, paznike kaznilnic in sodnijskih zaporov, pisarniške oficijante in pisarniške sluge. ‘Za državne vpokojence, njihove vdove in njih ! sirote plača država za leto 1917 vse davke, koleku- j vino za pobotnice. Vrh utega še pa dobe letne dokla- S de ki znašajo pri vpokojenih državnih uradnikih in j državnih učnih osebah pri pokojnini do 1000 K 192 | K letne doklade, od 1000 K do 2000 K 240 K in od 2000 do 9440 K 252 K letne doklade. Vdove dobe 156 ! K, ako znaša pokojnina do 1000 K, od 1000 do 2000 j K 192 K in od 2000 do 6000 K 228 K letne doklade. I | orgesu posrečilo -.pridobiti italijanske pomoči - zh var I hodno ali macedonsko fronto. Italija bi se še fc.vefi- Romunsko bojišče. Rusi so prve dni tega tedna pričeli ob Šepetu z ofenzivo. Najprvo so napadali naše postojanke pri kraju Funden :i, nato pri Gala c u, kjer pa so že 2 km zahodno od Vadenija bili ustavljeni. Ruska artilerija obstreljuje mesti Tulcea in Isaccea v Do bruči. Večji boji se vršijo v moldavskem gorovju, posebno med dolinama Casinu in Sušita. Sovražnik je dosegel le manjše uspehe, a njegove izgube so izredno velike. Rusi baje neprestano pošiljajo močna ojačenia na Rumunsko Pri Galaeu. Naše čete so do 15. jan., kakor smo v pordetj-kovi „Straži“ poročali, prodrle že v neposredno bližino trdnjave Galac. Dne 16. t. m. pa so Rusi, ki so med te m na celi bojni črti ob Seretu dobili velikih oiačenj. pričeli s protiofenzivo Posrečilo se jim je pri Vadenija (južnozahodno od Galaca) vreči turške čete, ki so se nahajale zahodno od Vadenija v tamo-šnbh prednjih postojankah, za 2 km nazaj v glavno oporišče Mackensenove armade. Naš zatvorni ogenj je sovražno prodiranje takoj ustavil. Mesto Galac je še* prejkoslej pod hudim ognjem naših težkih topov. Mlsto baje na več krajih gori, okrog 300 hiš je že uničenih. Se več pa so jih zrušile granate. V moldavskem gorovju. Rusi so tudi v moldavskem gorovju, t. j. med dolinama Casinu in Sušita pričeli zadnje dni z močno ofenzivo. Kakor je posneti, iz ruskega uradnega poročila, se je sovražna ofenziva v gorovju pričela že dne 15. t m. Rumunom in Rusom se je pod ogromnimi, krvavimi žrtvami posrečilo potisniti v prostoru med imenovanima rekama naše čete za nekaj kilometrov nazaj in zavzeti neko višino. Rusko bojišče. Na severnem odseku ruske fronte med Rigo in Naroškim jezerom napadajo Rusi z močnimi četami. Najhujši boji se vršijo južno od kroja Smor-gon. Rusko armadno vodstvo je poslalo na ta odsek baje tudi močno artilerijo. V V o 1 (i n i j i je pričela ruska artilerija živahnejše delovati. V Karpatih je položaj nespremenjen. Rusi imajo ua severu obilo topov. Na severu med Rigo in Naroškim jezerom traja ruska ofenziva, že celih 14 dni. Središče ruskih navalov je pri Smorgonu. Rusi so spravili na to črto veliko število izborne artilerije, s katero hočejo užugati Nemce. Italijansko bojišče. Na Krasu in v Vipavski dolini že več dni na obeh straneh živahen artilerijski ogenj. V Tirolah radi izredno velikega snega in sneženih plazov le omejeno bojno delovanje. Švicarski listi poročajo, da nameravajo Francozi poslati več armadnih zborov na italijansko bojišče. Naši razstrelili veliko skalo. Na bojni črti v Dolomitih so naše hrabre čete ponoči dne 14. t. m. razstrelile na gori Veliki Laga-zuol zvezno skalo južne stene med lastno in sovražno postojanko Razstrelba se je popolnoma posrečila Globoka vrzel loči sedaj oba sovražnika. Pri raz-strelbi je bilo ubitih mnogo Italijanov,, Naooen rimskega posvetovanja. „Kölnische Zeitung“ poroča iz Dunaja, da glede četverosporazumovega vojnega posvetovanja v Rimu vedno bolj prevladuje prepričanje, da je hotel četverosporazum pred vsem Italijo pridobiti za to, da bi se močneje udeležila četverosporazumovih vojnih podvzetij na drugih bojiščih Kakor pa je uvi-d ti, je izključeno, da bi se dala Italija pregovoriti k temu, da bi se udeleževala podvzetij, ki ne služijo njenim egoističnim težnjam. Imenovani list povdarja, da ni verjetno, da bi se bilo Briandu in Lloyd Ge- --..UO , Umirovljeni slugo dobijo 444LK letne doklado, vdove umirovljenih slug pa 84 K, S Delavci,-spadajoči med . --------- —-----------„„„ „ u* »v * *w državne uslužbence, dobijo 120 K, njihove vdovo 72 J jemu dala pridobiti za vojsko ver.*-Turčijo, kjer W K letne doklade. Sirote državnih uradnikov in drža- j se še edino mogla polastiti kaj ožemi’a. vnih učnih oseb, ki so brez staršev,' dobe 120 K, in ako so brez očeta 72 K letne doklado, sirote državnih slug in delavcev dobijo, ako so brez staršev, 60 K in ako so brez očeta 48 K letne doklade. Končno dobijo še tudi osebe, ki dobivajo milostno pokojnino doklade v znesku od 36 do 60 K na leto. epoj ‘jpmpof is is tj, •Aoope.iq ur faopjsug ipfOAs ejs francnsk® btpifö Na francoskem bojišču se višiju velika premikanja čet. Angleži so baje vrgli večje število svežih čet na zapadni del te fronte, Radi tega Je-več francoskih armadnih zborov prostih za druga bojišča« Srditim artilerijskim bojem ob Sommi in pri Ypernu je zadnje dni sledilo tudi več sovražnih infanterijs-kih navalov. Nemci so izgubili le nekatere prednja postojanke. Dva milijona Angležev ua fronti. Na zahodni fronti stoji sedaj, kakor poroča A-genee Havas, dva milijona Angležev. Angleži nadomeščajo ob Sommi Francoze, ki se pomikajo vedno i bolj proti Švici. ; Angleško-franeoska posvetovanja. Angleški ministrski predsednik Lloyd George, in člani vojnega sveta so imeli pretekli pondeljek in torek (15. in 16. januarja) celo vrsto važnih posvetovanj z generaloma Nivelle in Haigh. Spomladi e ofeussive. Polkovnik Stegemann piše v švicarskem listu „Bund“: Ako se bo v spomladi na zahodni fronti pričela nova četverosporazumova ofenziva, bode morala i-meti ista drugo obliko in tudi drug značaj nego lanska bitka ob Sommi Ta bitka je znova pokazala, da vojska z vedno rastočim materijalom ne zadostuje, da bi dosegla kaj drugega nego obojestransko obrabo vojnega gradiva. Vsled tega se ne sme misliti, da bi se. dalo pri nadaljnem naraščanju tega mehaničnega načina vojevanja na položaju kaj spremeniti, Ako se bo hotelo kaj doseči, se bo moralo dati operativni misli, več prostora Ta misel pa kaže pred vsem na kolikor le mogoče široko napadalno fronto, da se tako sovražniku onemogoči prosto razpolaganje z rezervami in sicer to pred vsem na fronti, čez katero je natančen pregled nemogoč. V vsakem slučaju je za to treba ogromnih čet za potrebno manevriranje. To so splošna domnevanja, o katerih se mora razpravljati, ker se bližamo trenotku, ko se bo vojna sila najhuje razvijala in bodo nevtralci vsled po vojski onemogočenih prometnih zvez, ki se bodo vedno bolj rabile za vojne transporte, še huje kot dosedaj pritegnili v vojne težave. Poostren podmorski boj. Iz Berolina se poroča, da so merodajni nemški krogi mnenja, da je treba sedaj, ko je četverosporar zum dal odklonilen odgovor na našo mirovno ponudbo, pričeti s poostrenim podmorskim bojem, ki se pa naj takoj začne. Naglaša se. da se je Ameriki tozadevno naznanilo že poslalo. P-čota potopil 16 ladij. Kapitan-poročnik Wünsche, ki se je nedavno a svojim P-čolnom vrnil v nemško pristanišče, je na svojem pohodu potopil skupno 16 ladij s 26.000 tonami. Od teh sta bili dve ladji obloženi s koruzo, tri s premogom, dve z žveplom, dve z ribami, po ena po s solitrom, železno rudo, lesom in ovsom. Macedonsko bojišče. Napadi sovražnih čet na avstrijske postojanke južno in zahodno od Ohridskega jezera so bili odbiti. Na ostali fronti manjši boji. Italijani baje nameravajo poslati na macedonsko bojišče zopet 100000 mož. Ofenziva iz Soluna in Valona. Švicarski listi poročajo, da sta se Cadorna in Sarrail na posvetovanju v Rimu zjedinila v to, da bo Cadorna poslal več italijanskih čet na balkansko bojišče le pod pogojem, da bo Sarrail pričel ofenzivo iz Soluna, Italijani pa istočasno Iz Valone. Turška bojišča. Turška ofenziva na Kavkazu? List „Temps“ poroča, da se nahajalo Rusi na Kavkazu radi turškega ofenzivnega delovanja v zelo težavnem položaju. Vrhovni turški poveljnik na Kavr kazu. Izzet-paša, je dobil znatnih ojačenj in razpolaga sedaj čez številno armado, izborno artilerijo in ima tudi dovolj vsakovrstnega vojnega gradiva. Španija ostane nevtralna. Lyonski listi poročajo iz Madrida, da je ob priliki banketa Španske konservativne stranke bivši ministrski predsednik Dato v posebnem govoru izjavil, da mora zunanja politika Španije ohraniti nespremenjen značaj stroge nevtralnosti, Sv politiko nepristranosti je kralj Allonz znal dosedaj ugled Španije izredno povečati. Španija bo v primernem trenotku imela dovolj avtoritete, da bo spravila svoj glas do veljave* Japonska proti Evropi? Kakor se poroča iz Haaga, se vršijo med Jo--ponsko in Kitajsko pogajanja, da bi obe državi sklenile medsebojno pogodbo, po kateri bi nobeni evropski državi ne bilo več dovoljeno vmešavati se v vzhodnoazijske zadeve Volitev kronskega maršala na Poljskem. V pondeljek, dne 15, januarja, se je v Varšavi otvoril začasni poljski državni svet. Pred sejo se je v varšavski stolnici vršila slovesna sv, maša, katero je ob obilni asistenci daroval član državnega sveta, prelat pl, Przezdziecki. Po sv. maši so elani državnega sveta, na čelu jim polkovnik grof Szeptyc-ki, pöd zvokom godbe, ki je igrala poljsko narodno himno, odkorakali v zborovalno dvorano. Navzoča sta. bila tudi avstrijski guverner leldcajgmojster pl. Kuk. in nemški guverner pl. Beseler. Po otvoritvenih govorih obeh guvernerjev je državni svet izvolil Vaclava Niemojovskija za kronskega maršala, za njegovega namestnika pa pro’fesorja dr. pl, Mikulovski-Pomorskija. Oba sta storila slovesno obljubo, da hočeta zvesto služiti svoji domovini. Pred zborovalno dvorano je nato poljska legija pod poveljstvom grofa Szept'yckega defilirala, pred prvo pravnopostavljeno poljsko vlado Člani državnega sveta in ljudstvo je klicala: Živijo poljska armada! Politične vesti. Zborovanje zaupnikov dr. Šnsteršičeve struje S. L. S. Pod tem naslovom poroča N.“: Včeraj, dne 16. jan., se je vršil v deželnem dvorcu sestanek zaupnikov oficijelne S. L. S, Navzočih je bilo mnogo duhovnikov. Poroča se, da so zaupniki razpravljali o nainovejših dogodkih v stranki, ter o na-daljnih korakih, ki jih je ukreniti proti akciji strankine opozicije. Državni zbor. Vedeževalci poročajo, da državni zbor pred Veliko nočjo še ne bo sklican, ker so nastale neprevidene težkoče. Sestane se še komaj meseca maja. Gališko vprašanje. »Venkov« poroča z Dunaja; Vlada je vsem poslancem, s katerimi je prišla dosedaj v stik, dala razumeti, da je gališko vprašanje (v smisla svoječasnega cesarjevega lastnoročnega pisma. Op. ur.) v najožji zvezi s poljskim vpraša pjem in da je torej gališka zadeva od ložena na čas po vojni. Tudi vlada ni nikdar mislila na to, da bi izločila poljske po slance iz državnega zbora. Poslanec Dobernig o politiki Avstrije. V Celovcu je imel pred tednom poslanec Dobernig, ki je po svojem rasprotstvu proti nam Slovencem in po dijaški minolo ti, ko je užival dobrote pokojnega slovenskega pesnika, kateheta Gomilšaka, predobro znan. na nekem shodu svojih volilcev govor, ki »zasluži«, da ga omenjamo. V svojih izvajanjih se je — ko je le Nemce pre istavljal kot element, ki stoji dinastiji in vojski zvesto ob strani, in kot čuvarja duaizma — dotaknil tudi južnoslovanske ga vprašanja in trializma in je s tem v zvezi sli kal pošast panslavizma in neoslavizma. Njegov zaključek je bi na dlani: da treba pobijati tnalizem — Nič novega ni povedal, čes r ne bi že davno znali. Vendar so stvari ki jih je govoril, zanimive, ako si jih ogledamo v luči nedavnega članka gra ške »Tagesposte« — v kateri list rad piše isti Dobernig —, kjer so se gospodje v Gradcu bahali, da dob o poznajo južnoslovansko vorašanje. in so priporočali ustanovitev državnopravvne tvorbe na jugu monarhije, ki naj bi vabila balkanska peme na k monarhiji! Besede »trial; zen« sicer niso ra bili, za to po njih zaželjivo tvorbo, vendar pa so zaželeli nekaj podobnega onemu, kar Dobernig odločno odklanja. In to je zopet eksempel, ki kaže, da je v politiki Nemcev sama konfuzija in da dva nočeta istega. Vsaka struja, da, vsa*a oseba ima drugačen program in drugačne želje. Le v enem soglašajo vsi: v zatrjanju, da so oni edini steber! Posvetovanja na Dunaja in v Berolinu. Naš mi nistrski predsednic grof Clam-Martinic in prehranjevalni minister general Höler sta odpotovala dne 17 januarja v Berolin, kjer so se te dni vršila važna posvetovanja glede ljudske prehrane. V so boto, dne 20. t. m. pa bo dospel nemški državni tajnik dr. Zimmermann iz Berolina na Dunaj, da se predstavi cesarju Karlu ter ob enem obišče zunanjega minis ra grofa Černina. Hrvatski sabor. V pondeljek, dne 16. t m. je pričel hrvatski sabor zopet zborovati. Koj v prvih sejah je prišlo do burnih prizorov. Poslanec Ra die je vložil nujni predlog radi prodaje in nakupovanja živine za vojaštvo po neki zasebni bogata ški družbi, katera dela na račun ubogih kmetov in države ogromne dobičke. Ogrska in hrvatska vlada pa vse to mirno gledata. K zadevi sta govorila po slanca Radie in Zagorac, ki sta zelo ostro prije mala krivce. Gornjeavstrijski namestnik. Cesar je imenoval deželnega predsednika bukovinskega dr. Rudolf , grofa Meran za namestnika na Gornjem Avstrij skem. Dosedanji namestnik Handel je notranji mi nister. Nov ruski poslanik v Londonu. Iz Petrograda se poroča, da je car imenoval bivšega ruskega zunanjega ministra Sasonova za ruskega poslanika v Londonu. Tedenske novice. Slovenci in ententa. V torek, dne 16. t. m., je bil poslanec dr. Korošec pri c. kr. namestniku grofu Ciaryju ter ga v imenu Slovencev naprosil, naj na pristojnih mestih izjavi, da avstrijski Jugoslovani z ogorčenjem odklanjajo ententlne obete za osvoboditev avstrijskih Slovanov. Avstrijski Jugoslovani hočejo svojo bodočnost graditi le pod močnim žezlom Habsburžanov. Isto je sporočil tudi ministrskemu predsedniku grofu Clam-Martinicu. Cesarica v Inomostu. Cesarica Cita se je dne 18 januarja zjutraj pripeljala iz Dunaja v Inomost in je tam obiskaia več bolnišnic. Duhovniške vesti. Instalacija no. ega nadžupnika v Vuzenici, vič. g. Štefana Pivec, se bo vršila dne 1. februarja v Mariboru. — Č, g. Konrad Še ško, provizor v Vuzenici, je imenovan za kaplana istotam. Koroške cerkvene vesti. Na župnijo PokrČe je prezentiran vlč. g. Matej Weiss, kapiteljski kanonik v Gospa-Sveti, in na župnijo Višprije vlč. g. Jože! Huber, provizor istotam. Odlikovan hrvatski general. Cesar je odlikoval podmaršala Šttfen» Bogat pl Kostanjevac, vojaškega poveljnika v Budimpešti, radi posebnh zaslug pri sanitetni oskrbi, s častnim križcem Rdečega križa I. razreda z vojnim okraskom. G. stud. ing. Emil Pirkmaier, tačas poročnik pri nekem topovskem poku je bil zaradi posebne hrabrosti pred sovražnikom že drugokrat in sicer sedaj s S gnura lau lis« odlikovan. tasnikar in knjigotržec Huvorka umrl. V blaz niči v Stemhofu pri Dunaiu je umrl češki časni kar in knjigotržec Frančišek Hovorka. Nekaj mesecev je bil zaprt pri dunajskem garnizijskem sodišču obtožen veleizdaje, iz zapora pa so ga prepeljali v Steinhof. Hovorka je bil organizator slo vanskih časnikarskih shodov. Profesor dr. Murko pozvan v L4p ko. Vseuči-liščni profesor dr. Matija Murko v Gradcu je dobil vabilo, da naj sprejm mesto profesorja slovanske filologije v Lips kem, kot naslednik tajnega svetnika dr. L°sk'ena. Odlikovani slovenski profesoiji. Dr. Ljudevit Pivko, c. k. profesor na mariborskem učiteljišču, sedaj rezervni nadporočnik, je odlikovan s srebrnim Signum laudis; dr. B Trobej, začasni učitelj na mariborski državni gimnaziji, sedaj rezervni nadporočnik, je dobil Signum laudis; Jožef Pirnat, suplent na istem zavodu, sedaj rezervni nadporoč nik pa je za svoje hrabro zadržanje ored sovražnikom dobil vojaški zaslužni križec III. razreda z vojnim okraskom. V kranjski deželni šolski svet je poslal obč. svet ljubljanski novega zastopnika, odvetnika dr, V. Ravniharja. Dr. Novak se je tej časti odpovedal, in pravijo, da radi prof. Ilešičeve disciplinarne zadeve, ki čaka rešitve v deželnem šolskem svetu. „Slovenski Učitelj“, glasilo slovenskih kršč. učiteljskih in katehetskih društev, je vsega priporo- čala, vreden. Prva letošnja številka ima na okusnem novem ovitku geslo: Bog« srce, mladini ljubezen, domovini zvestobo. Izid podpisovanja na 5, vojno posojilo na Štajerskem. Cesarska namestnija nam piše: Po dosedanji ugotovitvi namestništva znašajo podpisovanja na 5, vojno posojilo na Štajerskem znesek približno 302 milijona K. pri čemer pa še sploh niso vpoštevana podpisanja pri poštnih uradih in davkarijah* ki so znašala pri 4. vojnem posojilu približno 12% milijona K, za 5, vojno posojilo jih pa še ni bilo mogoče sestaviti. Ta zares sijajni uspeli, ki presega podpi-sanje 4. vojnega posojila na Štajerskem že danes za okroglih 70 milijonov K in se ga je moglo doseči le z vsestransko udeležbo vseh krogov prebivalstva, nudi vnovič neovržljivo svedočbo za globokovkoreni-njeno domoljubno čutje Štajercev, kaže pa tudi njih neomajno zaupanje v pravičnost in zmago naše stvari. Prav bistveno so povečala uspeh posojila tokrat deloma zelo znatna podpisanja okrajev in občin pri novoustanovljenem deželnem komunalnem kreditnem zavodu, Hranilnice na Štajerskem so svoje odlične uspehe pri prejšnjih vojnih posojilih še znatno prekosile in priglasile po dosedanjih še ne končnoveljar vmh ugotovitvah za sebe in svoje vložnike 107 milijonov K, Tudi podpisanja po Šolah so podala % 9% milijona K nad vse pričakovanje ugoden uspeh. Vojaška oproščenja. Vojno ministrstvo Je' izdalo na vojaška poveljstva odlok, po katerem smejo o-krajna glavarstva črnovojnikom, ki prosijo za oprostitev črnovojniške službe, izdati dovoljenje, da smejo 6 tednov v svoji civilni službi čakati rešitve vložene prošnje. Enako dovoljenje smejo tozadevna politična oblastva dati tudi tistim črnovojnikom, ki so oproščeni samo do gotovega roka, a so vložili prošnjo za nadaljno oprostitev, V posebnih, uvaževanja vrednih slučajih smejo politična oblastva dati taka dovoljenja še za nadaljne 4 tedne. Ako v tem roko od vojaške oblasti ne pride nobene rešitve, mora dotočni takoj odriniti k vojakom. Prošnje za gorej označeno ponovno oprostitev pa se ne smejo vlagati še le tik pred poteklim rokom prve oprostitve, ampak vedno pravočasno. 'Političnim oblastim se je naročilo, da se pri podelitvi začasnih oprostitev posebno o-zirajo na važnejša kmetijska podjetja. Skrb za vračajoče se voj uke. Vlada je odredila, da se v vsaki deželi ustanovijo deželni skladi za vračajoče se vojnike. Ti skladi bodo za vsako deželo posebej zbirali prispevke za podporo podpore potrebnih oseb, ki so se vrnile z bojišča. V te sklade se bo zbiralo prostovoljne doneske, sku-pičke raznih prireditev itd. Odbor, ki bo vodil ta sklad, bo oskrbel vojnikom, ki se bodo pri njem oglasili, ne samo gmotno podporo, ampak jim bo skušal dobiti tudi primernih služb in jim dajati tudi brezplačno pravno pomoč. Ko se bo za Štajersko tak klad uredil, bomo natančneje poročali Ladjedelnica pri Splita. Zadrški »Narodni List« je doznal, da se kraj Splita ogradi velika ladjedel niča. V ta namen se ustanovi delničarska družba in udeležila bi se je tudi tvrdka bi atov Kožuhe, ki ima veliko ladjedelnico v Tržiču. Uvedena so že pogajanja s splitskim škofom Gjivojem radi n* kupa zemljišča v Sučur u. Prebivalstvo Pule po narodnosti Tržaška »Edi nost« poroča: V me tu Puli je bilo v 1. 1916 28 od 100 Slovanov, Hrvatov in Slovencev samih pa 22 od sto. V občini Puh — torej z okolico vred — pa je bilo Slovanov 82 od sto, V občini pulski je torej blizu tretjina prebivalstva slovanske narod nosti. Najboljši dokaz za številnost prebivalstva pa je dejstvo, da je tedanji župan dr. Be r san — čistokrvni Ihlijan — že v 1. 1875 zahteva! od svojih uradnikov poznavanje hrvatskega jezika, To bi bilo eno dejstvo iz prošlosti. Drugo pa je, da je bilo pred kakimi dvajsetim dnevi videti po zidovih Pule oglas »Municipio di Pola« samo v italijanskem jeziku, a pozneje še oglas, bi se je nanašal na leg timacije za mleko, namenjen za mesto in okolico, samo v italijanskem in nemškem jeziku . Komentarja ne pišemo. Sprememba imena. Mariborskemu gostilničarju Francu Tschut* hek Čuček) je štajersko cesarsko namestništvo dovolilo, da je swl svoje ime, ki je slovensko, spremenit v Franc »Eifurt«. To jenen da sedaj nemško dovolj. Če je pa lepše in pri mernejše, je stvar okusa. Na železnici ponesrečil. V bližini Trbovelj je v torek ponoči smrtno ponesrečil sprevodnik Ant Walcher, star 42 let. Prepeljejo ga v Maribor, kjer bo dne 20. t m. pokopan. Sinagoga v Mariboru. Za židovske vojake in nevojake se je napravil v magd a Jenskem predmestju na Tržaški, cesti judovski tempelj. Ta teden je bila slovesna otvoritev, katere se je udeležil, štabni nad- zdravnik dr-.- Bergmann ter veliko Število zdaj v Ma-ribort» živečih judov. . Povodenj. Iz Celja: Cereka okolica je postala veliko jezero. Vsi pritoki Savinje so hudo narasti ter prestopili svoje bregove. Prebivalci iz okolice ne morejo v mesto. Škoda, ki jo je naredil» povodenj že dosedaj. je velikanska. Velik plaz pri Hrastnika. »Deutsche Wacht« poroća z dne 17. t m.: Vćeraj (dne 16. t m.) se je pri Hrastniku potegnil velik plaz, ki bi lahko povzročil strašno nesrečo. Vsled neprestanega deževja je voda spodjedla velikansko skalo, ki se je zvalila v tamošnjo ozko dolino. Skalnati plaz je 21 hiš tabo poškodoval, da je moralo 120 družin, večinoma delavskih, zapustiti stanovanja. Skala se je odtrgala blizu kemične fabrike, za katero je velika nevarnost, da jo pri kad novi nesreči vzame plaz Solnčni mrk. Dne 23. t m. bo mrknilo soln-ce V naših krajih se bo mrk, ki se pojavi v zgod qjih jutranjih urah, opazil zelo slabo, ker bo soln-ce mrknilo že poprej, nego bo izšlo. Mrk se začne že ob 6 uri 43 minut Letni čas na Ogrskem. Iz Budimpešte se poroča, da je ogrski trgovinski minister baron Har-kanyi na enketi, ki se je vršila v zadevi vprašanja pomanjkanja premoga, izjavil, da namerava vlada letos vpeljati poletni čas že dne 1. aprila. Poletni čas bi trajal do 1. oktobra. Zasebni poštni zavoji za vojne vjetnike v Rusiji Poštno ravna eljstvo za Štajersko objavlja, da sprejemajo poštni uradi zasebne poštne zavoje za vojne vjetnike v ruskem vjetništvu. Zasebne poštne zavoje, naslovlj ne neposredno na vojne vjet nike v rusk m vjetništvu sprejema švedska poštna uprava in jih pošilja v Rusijo. Pripomni se da sprejemajo pošte vse zasebne poštne zavoje za vjetnike brez spremnic, edino za vjetnike, ki' se nahajajo v francoskem vjetništvu, se zahteva po štna spremnica. Premrl: Cerkvena pesmarica za mladino. Pa titura K 3.40. — Založila Kat Bukvama v Ljubljani. To delo je izdalo satehe-tično draštvo v Ljubljani pred vsem za bolj raz vite šole. Vsebina je zelo odbrana ter so pesmi namenjene za eno- in dvoglasno petje, nekatere za obojni na'in. Pravi biseri se nahajo v zbirki. Pes rnarica je izšla med našim gibanem za ljudsko cerkveno petje in zato jo omenjamo zlasti radi te ga, ker v predgovoru g. prireditelj povdarja, da bi enogla ne pesmi te zbirke naj bile »nekaka podlagi in uvod enof. lasnemu cerkvenemu ljudskemu petju, ki mora kot tako tudi pri nas Slovencih spet priti do veljave.« Za manjše šole bo izšla posebna zbirka le z najpotrebnejšimi izm d teh 78 pesmi Naj bi se je šole poprijele z vso vnemo! S. S. V strelskem jarku. 3glasna pesem. Po nar. napevu v glasbil Anton Kosi šol. ravnatelj v Sre disco. Cena 16 K. Tisk Senefelder, Gradec. Z originalno naslovno sliko e izšla ta originalna pesem slovenskega črno vojnika Jož. Samonika, le napev je g. Kosi priredil po narodnem napevu. Proti slednjemu bi imel le iz tega vzroka pomislek, ker je prvotni napev — kolikor vem — napev nabožne pesmi. V tej lahki 3glasni prireditvi jo bodo gotovo še šolski otroci radi peli. G. Kosi naznanja, da izide tudi posebna partitura za njo in še izdaja za mo ki zbor. S. S. Gospodarske novice. Bakrena galica. Zveza gospodarskih zadrug, ki sprejema od okrajnih zastopov naročila za galico, naznanja, da bo cena galici letos 3 K 30 v za 1 kg. Mmisrstvo je naznanilo, da je za Štajersko zasigurano dovolj galice. Karte za milo. Iz Budimpešte se poroča, da se bodo s l februarjem upeljaie na Ogrskem karte za milo Eaa oseba bo imela na mesec pravico kupit 30 do 35 dkg mila. Določile se bodo tudi j najvišje cene za milo. Določeno baje tudi je, da j se bodo i v A ’ stri ji izdale tike karte. j Kontrola brezmesmih dni na kmetih. Iz Grad j ca se nam iz poslanskih krogov poroča, da so do- | bili žandarji od politične oblasti naročilo, da naj j ob brezmesnih dnevih pri posameznih gospodinj- I stvih kontrolirajo, ali se ljudje držijo brezmesnih jedi ali ne. C. k. n a m e s t n i š t v o je ž a n- j darmeriji tudi dalo nalog, daj smejo ljudje 14 dni po kolinah svobodno vžizati drobovino do- ma zaklanih s v i n j, ker bi se sicer pogubila. Uživanje drugega mesa je ob brezmesn i dnevih prepovedano. Brezmesni dnevi so: pon deljek. sreda in petek. Izjemoma je ob sredah do voljeno uživanje ovčjega mesa. Prisilna ponudba nerabljenih brisač in servie Trgovinsko ministrstvo je odredilo, da se morajo nerabljene bombažaste (torej platnene ne) brisače in serviete do 21. januarja 1917 ponuditi centrali za bombaž, Dunaj I., Maria Theresienstr. 32—34. Oni, ki imajo manj nego 10 tucatov brisač in servier, so oproščeni prisilne ponudbe dolžnosti Ta dolž nost bo torej predvsem zadela trgovce in večje go stilničarje. Ponudbi se mora priložiti 15 cm širok vzorec. Tudi tisti, ki imajo blago za koga drugega shranjeno, morajo staviti ponudbo. Dokler centrala za bombaževino ne bo naznanila, se dotično blago ne sme prodajat*. Koliko olja dajo solnčnice? Kmetijska šola na Grmu (Kranjsko) je dala v oljni mlin Trampuževih dedičev v Semiškem grabnu pri Medvodah 83 kg semena solnčnic. Dobila je iz tega semena 18.5 1 olja in 64 kg tropin. Od 6 kg semena, ki je bilo zvejano, tedaj lepo in težko, se je dobilo 1 liter olja. Olje je lepe rumene barve in dobrega okusa. Stroški izdelave so znašali v tem slučaju za 1 liter olja okroglo 1 K, kar bodi v spodbudo vsem kmetovalcem. Razne novice. Grozna železniška nesreča v Rumuoiji. V se verni Rumuniji sta trčila dne 16. t. m. dva osebna vlaka, ki sta vozila skupno približno 2000 oseb .Vozovi prvega vlaka so se popolnoma stisnili drug v drugega drugi vlak pa je skočil s tira in se pre kucnil. Na progi leži vse polno mrtvih. Koliko stane svetovna vojska? Velika trgovska banka v mestu Bazel v Švici je izračunala, da višina do 31. decembra 1916 izdanih vojnih stoškov znaša 360 milijard frankov. V to svoto pi niso vštete izgube na človeški delovni sili in gospodar ska škoda v vojnih ozemljih. Kako velika je prav zaprav svota 360 milijard, vidimo približno še le tedaj, ako pomislimo, da se je od časa, ko je Ko lucnb odkril Ameriko in do danes izkopalo na ce lem svetu samo za 85 milijard frankov zla’a. Stro ški gradnje vaeh železnic na svetu, ki so skupno dolg-; 1,100.000 km, niso znašali niti 300 milijard. Velike planine, nebotične gore je človeška roka prevrtala in je po celem sve u položila železniške tračnice, vendar izdatki gradnje železnic v 90 letih daleč zaostajajo za stroški sedanja -vetovne krvave vojske. Iz zgodovine surovega masla. Na Nemškem niso vajeni tako skromne hrane kakor pri nas m posebno bridko občutio sedaj pomanjkanje surovega masla. V mirnih časih ni hotel na severnem Nemškem nihče uživati kruha brez surovega masla. fŽe v 15. stoletju so Nemci uživali velike množine surovega masla na kruhu in zlasti Martin Luther ga je silno ljubil. A surovo maslo so poznali že Skiti, kar kor poroča Herodot. Grki in Rimljani niso marali surovega masla, Nemci pa ga v starih časih tudi niso uživali, nego so se ž njim le mazali. Imenovali so surovo maslo smere ali šmir. In ta beseda se je do naših dni ohranila v skandinavskih jezikih. Tludi stara Indija je bila ljubiteljica surovega masla in še dandanes vživajo v Indiji neverjetne množine mleka in surovega masla. Od Indijcev so se naučili izdelovati in uživati surovo maslo Arabci in Židje. A-rabski beduini zavžijejo, kakor piše nemški potova-lec Burckhart, vsako jutro ogromno množino surovega masla, vsa Jedla plavajo v njem in celo v nos v-fikajo beduini surovo maslo. Prodajanje surovega masla pa velja pri teh ljudeh za sramotno opravilo. Kitajci in Japonci sploh ne poznajo surovega masla, pač pa je zelo priljubljeno pri Tibetancih. Ti imajo samostan Kugbum, kjer je vsako leto velikansko — češčenje surovega masla. Menihi modelirajo iz surovega masla podobe Bude, posnetke templjev in živali. Ti posnetki so večkrat po par metrov visoki. Na tem Češčenju gori okrog samostana na tisoče luči, za katere se rabi mesto olja surovo maslo. Na to slavje pride vsako leto na tisoče in tisoče romarjev iz celega Tibeta in iz Mongolije, kar se seveda samostanu dobro izplačuje. Pozor svojci vjotnikov! Vedno bolj se množe vprašanja in pritožbe iz prebivalstva glede neugodnega položaja vojnih vjet-nikov v Rusiji, katere pošiljajo deloma na vojno ministrstvo. deloma na poizvedovalni urad za vojne v-jetnike. deloma pa na različna društva Rdečega križa, na zunanje ministrstvo in drugam. Mnogo teh-le dopisov pa dokazuje, da so ljudje glede uradnih mest, na katere se naj obrnejo, čisto napačno orientirani. Zato se mora posebno pripomniti: A. Agende za- varstvo vojnih vjetnikov v sovražnem inozemstvu so osredotočene v vojnem ministrstvu, katero je v teb vprašanjih edino odločilno nie-sto. B. Glede civilnih internirancev v sovražnem inozemstvu je kompetentno zunanje ministrstvo ne glede na vojno ministrstvo. C- Kot oficijelno pomožno mesto vojnega ministrstva v zadevah vojnih vjetnikov deluje urad, katerega je naslov: Gemeinsames Zentralnachweisbu- reau, Auskunitsstelle für Kriegsgefangene, Wien 1, Brandstätte 9. Ta osrednji poizvedovalni urad pa obstoji zopet iz več oddelkov. 1. Kdor poizveduje o kakem civilnem internirancu v sovražnem ozemlju ali hoče imeti ženitno polnomoč za vojne vjetnike in potrebuje pojasnila glede razreda napredovanja vjetih častnikov in kadetov, kdor hoče povprašati brzojavno v sovražnem ozemlju o vojnih vj,etnikih, ta se naj obrne na sledeči napis: Gemeinsames Zentralnachweisbureau, Auskunftsstelle für Kriegsgefangene. Wien I, Fischhof 3. telefon št 16.567. 2. Preiskavo o vojnih vjetnikih v sovražnem o-zemlju preskrbi urad, omenjen pod št. I. 3. Denarne pošiljatve v sovražno ozemlje posreduje sledeči urad: Gemeinsames Zentralnachweisbureau. Auskunftsstelle für Kriegsgefangene, Geldsfelle. Wien I, Graben 17, telefon št, 140-4. 4. Kdor išče za kakega vojnega vjetnika ali ci- vilnega interniranca v sovražnem ozemlju varstvo in pomoč, ta se naj obrne na naslov: Gemeinsames Zentralnachweisbureau, Auskunftsstelle für Kriegsgefangene, Abteilung F. Wien I. Brandstätte 9. telefon št. 12.617. 5. Kdor hoče poslati vojnemu vjetniku kako knjigo, to lahko pošlje potom sledečega urada: Ge- meinsames Zentralnachweisbureau, Auskunftsstelle für Kriegsgefangene. Wien I. Pandskrongasse 1, telefon št. 14.460, ali pa potom: Das Fürsorgekomitee für Kriegsgefangene des nngariseben Roten Kreuz, Budapest, Ullöi ut. 1. 6. Kdor hoče občevati z lastnim pripadnikom države v od sovražnika zasedenem ozemlju (sedaj le možno z Italijo), naj se obrne na naslov: Gemeinsames Zentralnachweisbureau, Auskunftsstelle für Kriegsgefangene, Wien I, Brandstätte 9. telefon št. 12.617. Dopisi Maribor. Radi pomanjkanja kave se bodo odslej dajale strankam zmanjšane kavine karte. Za 4 tedne se bo dobilo od sedaj naprej za eno osebo samo eno osminko kg kave. Pri trgovcu pa se morajo oddati cele karte; za posamezne odrezke ne sme nihče več prodajati kave. Za mesto Maribor so veljavne samo tiste karte, ki nosijo pečat „Oddajniee krušnih kart “ Kolikor nam je znano, je okrajno glavar stvo izdalo tudi za kmetske občine zmanjšane kavine karte (eno osminko kg). — Gospodinjam, ki še imajo kaj prave kave v zalogi., resno svetujemo, da ravnajo ž njo zelo varčno in si naj pomagajo z raznimi pridatki. Mnogo gospodinj z uspehom rabi pšenico, ječmen, rž, bob, grpzdne peške itd. za pridatek k kavi. Maribor. C. in kr. poljski havbični polk štev. oddaie gnoj od 150 konj. Kdor ga rabi, naj se o-glasi pri poveljstvu v topničarski vojašnici v Mariboru. Maribor. Te dni popisujejo magistralni uslužbenci živino. Opozarjamo ljudi, da nimajo ob tej priliki uslužbenci, pravice poizvedovati za kakimi drugimi rečmi. Maribor. Župan dr. Schmiderer naznanja, da se bodo odslej v slučaju bližanja sovražnih letalcev dajala sledeča znamenja: Čuvaj na zvoniku stolne cerkve bo z zvonom, ki naznanja ogenj, neprestano zvonil. Na dvorišču artilerijske vojašnice bodo oddali zaporedoma tri topovske strele. Trobentači po vojašnicah in pri vojaških stražah pa bodo zatrobili znamenle „Retrait.“ Maribor. Kakor izvemo iz gotovega vira, je v mariborskem političnem okraju 140 gostilničarjev u-stavilo svoj obrat. Sv. Martin pri Vurbergu. Za Rdeč križ so nabral svatje na Franc Wascbl-novi in Tereza Šešerkovi t osti ji pri Sv. Martinu, dne 8. januarja 9 kron, kateri znesek se je oddal obč. predstojništvu pri Sv. Martinc, da bi ga poslalo društvu Rdečega, križa, k r se je dru i dan zgodilo. H ala! Ormož. Iz ormoškega okraja se nam poroča: Porazdelitev prodaje sladkorja, kave, petroleja, soli i. t. d. je v našem okraju, oziroma v področju celega ptujskega političnega okraja jako nepraktično in neenakomerno, da ne rečemo nepravično izvedena. Do-čim imajo ptujski trgovci imenovane potrebščine v izobilju na razpolago, dobijo trgovci v bolj oddaljenih krajih tako neznatne množine v razprodajo, da si morejo nakupiti posamezniki n. pr. sladkorja komaj za četrtinko kart, včasih pa karte popolnoma zapadejo, ker ni blaga. Zakaj se ti predmeti ne porazdelijo v razmerju prebivalstva enakomerno po vsem okraju? Ali nismo vsi enaki pred zakonom? Ali ne plačujemo vsi enako davkov? Sedaj se morajo voziti ljudje iz ormoškega okraja v Ptuj, da se jim posreči dobiti trohico sladkorja ali pol litra petroleja. Kako se naj opravičijo pri teh ljudeh neprimerno veliki izdatki za vožnjo, zamudo časa itd., ko je toliko pomanjkanje delavnih moči in bi vse to lahko izostalo, če bi bilo blago vsem trgovcem v okraju enakomerno prideljeno, kakor n. pr. v mariborskem okraju. Kar je bilo mogoče izvesti pri mariborskem okrajnem glavarstvu, je gotovo mogoče tudi pri ptujskem okr. glavarstvu. Poživljamo torej o. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju, naj povzroči, da se sladkor, sol, petrolej, kava in druge neobhodne potrebščine v celem okraju enakomerno in pravično razdelijo. Ormož. Petega vojnega posojila je podpisal v-ladni komisar za ormoški okrajni zastop pol milijona kron. Tudi vse občine celega okraja so podpisale z-natne svote pri deželnem kreditnem zavodu, oziroma pri avstro-ogrski banki samo središka občina je podpisala pri domači posojilnici. Ljutomer. Bralno društvo za ljuton^rsko okolico ima v nedeljo, dne 21. jan., popoldne po večernicah, svoj občni zbor. Pridite! Pragarsko. Tukajšnji železniški uslužbenec portir Jurij Pak je bil za svoje 401etno vestno službovanje odlikovan s častno kolajno. Konjice, Hrvatski vojaki, ki se zdravijo v lazaretu št. II, se najsrčnejše zahvaljujejo vsem vrlim KonjiČanom za mnogobrojne darove in naklonjenost. V imenu hrvatskih vojakov Paško Pavičič. Sv. Jurij ob juž. že). Tukajšnje »Katoliško bralno društvo« uprizori v nedeljo, dae 21. prosinca 1917 popoldne ob uri v dvorani »Katoliškega doma« igro s petjem v 4 dejanjih 'Fabiola in Ne (a*. Četrt ure pred predstavo se vrši na istem mesta občni zbor bralnega društva. -— Ker je večji d si čistega dobička namenjen v dobrodelne vojne namene, ste domačini m sosedje prijazno vabljeni k predstavi. Celje. Dne 7. t. m. je umrl zemljiški knjigovodja tukajšnjega okrožnega sodišča Franc Urbič, Pogreb se je vršil dne 10. t. m, ob obilni udeležbi u-radništva in občinstva- Celje. Zaunje dui sta Celje zadeli dve težavi. Blizu Vitanja se je splazila cesta, ob kateri so po ložene cevi za celjski vodovod. Cevi so se pokvarile in tako je naše mesto brez vode. — Radi pomanjkanja premoga je Westenova tovarna, odkoder dobiva Celje električni tok, ustavila svoj o brat. Vsled tega je tudi več drugih obratov ustavljenih. Mesto, oziroma več hiš je sedaj brez električne luči. Mozirje. V čevljarski delavnici mirenske čevljarske zadruge je delavec Alojzij Devetak kljub prepovedi prijel za jermen pri stroju, ki je bil v polnem teku Nesrečnežu je levo roko popolnoma odtrgalo Gornjigrad. Poročil se je g. Josip Korban, u-čitelj, s tamošnjo učiteljico gdč. Justi Samobor, Ljubno. Mohorjani so darovali za Slovensko Stražo 45 Kt Slava jim! Trbovlje. Smrtno ponesrečil je dne 12. januarja železničar trboveljskega rudokopa Alojzij Klenovšek. Stroj ga je tako močno pritisnil ob zid, da je drug dan umrl. Klenovšek, ki je bil oženjen, zapušča več nepreskrbljenih otrok. Trbovlje. Gledališka predstava „Lumparij Vagabund“, ki jo je priredil telovadni odsek Orel v Trbovljah na Silvestrovo nedeljo, se na splošno željo občinstva ter radi pomanjkanja prostora ponovi v nedeljo, dne 21. t. m., ob B. uri popoldne, v prostorih Društvenega doma, , Zadnja popačila došla y petek dne 19. januarja. If&jmetrejše avstrijsko watlno poročilo, Dunaj, 18. januarja, Vzhodno bojišče. Fronta maršala pl. M a c k e n s e n a: Mesti Tulcea in Isaccea v Dobruči sta bili od ruske artilerije obstreljevani. Fronta generalnega polkovnika nadvojvode J o-ž-e f a: Med dolinama Putna in Sušita je imelo naše majhno podvzetje popolen uspeh, 1 častnik, 230 mož im 1 strojna puška je prišlo v naše roke. Južno od Ojtoz-ceste so se močni ruski napadi v našem artilerijskem ognju in ognju strojnih pušk popolnoma ponesrečili. Fronta maršala bavarskega princa Leopolda: V Voli ni ji srditejše sovražno ariileri'jsko delovanje. ; * T n A Z A.____________________ tadijatniilr* bejlli*. Na Kraški planoti In v Vipavski dolini so je še tudi včeraj močni artilerijski ogenj nadaljeval. Al bansko bojišče. Položaj je nespremenjen, Sfejnovejše nemška nrsbdne porodilo. Berolin, 18. januarja, * Francosko bojiSče. Fronta maršala bavarskega prestolonaslednika Ruperta: Angleški razstrelbi pri kraju Loos so se pridružili kratki boji, pri katerih je bil sovražnik, ki ie v najsrditejšem boju iz bližine prodrl naprej, zopet vržen nazaj. Ponoči od 12. na 13. januarja smo po bojih pri kraju Serrp dele postojanke, ki smo jih še držali, načrtoma in ne da bi nas sovražnik kaj motil, izpraznili. Od tega časa je bil naperjen proti zapuščenim, praznim jarkom vsak dan težak ogenj. Včeraj je temu sledil od nas pričakovani angleški zračni «sunek, Ki pa je napadalcu prinesel težkih izgub. Vzhodno bojišče. Skupina maršal^ bavarskega princa Leopolda: V mnogih odsekih te Tronte se je oboje- stranski artilerijski ogenj pri jasnem vremenu zelo oživel. Severno "od kraja Krašin so vdrle ruske napadalne čete, ki so bile v desetkratni premoči, v jta-šo prednjo poljsko postojanko. Postojanka je zopet v naši posesti. Na drugih mestih so bili lovski oddelki in patrulje odbiti. Fronta generalnega polkovnika nadvojvode J o-žefa: Doeim je napad, ki je bil južno od Ojtoz-ceste izvršen z močnimi ruskimi silami, v našem artilerijskem in ognju strojnih pušk ponesrečil, se nam je posrečilo z nenadnim sunkom med dolinama Sušita in Putna1 vjeti 1 častnika in 230 mož ter upleniti iz sovražnih postojank 1 strojno puško. Skupina maršala pL Mackensen a: Dobruči ruska artileriia že nekaj dni obstreljuje rm sii Tulcea in Isaccea, Več prebivalcev, pred vsem o trok in žen, je usmrčenih. Makedonsko bojišče. Posamezno, slabejše vojno delovanje. OdioČilr;a ofenziva se bliža. „Daily Chronicle“ piše, da so priprave na angleških frontah tako daleč napredovale, da se sme vsak dan pričakovati začetek velike, za to vojsko odločilne ofenzive. Lahi vojske naveličani. „Giornale d’Itälia“ objavlja članek, ki poživlja Lahe, da vstrajajo v vojski. List obžaluje,da je v I-(ali ji nastala neka vrsta organizacije za potrtost in poparjenost ki zbira vse možne neresnične, za sovražnika direktno ali indirektno ugodne vesti in pripravlja italijansko mišljenje na brezpogojno likvidacijo sedanie vojske, Četverosporazum razpada. Londonski časnik „Pall Mall Gazette“ prinaša članek, v katerem razpravlja o možnosti,, da bo ena izmed držav izstopila iz četverosporazuma in ne bo več sodelovala ali da ne bo več mogla sodelovati. To je vsega obžalovanja vredno, pravi članek, in ne more se reči, kako dolgo še bo trajala vojska. • Brusilov je napovedal zmago za konec avgusta. Ker pa je nevarnost, da bo ena izmed, velesil morala že prej izstopiti iz entente, mora že sedaj priti do kake odločitve. V zvezi s tem člankom je zanimiv članek lista „München® Post“, doposlau ji iz Švice, ki pravi, da deluje Caillaüx za posebej mir Francije in Italije z Nemčijo. Francoski narod se je hudo naveličal vojske in javna skrivnost je, da se v ententi nahaja velika razlika v končnih ciljih. Entente je začela razpadati. Anglija razlaga svojo noto. Zunanji državni tajnik Balfour je angleškemu f poslaniku v Washingtonu poslal razlago za ententin I odgovor na Wilsonovo noto. V tej razlagi izvaja: - Dokler se je Turčija naslanjala na Anglijo, je bila za ohranitev mira potrebna, odkar se naslanja jm Nemčijo, ogroža mir, za to se mora umakniti iz Evrope. Mirovni stvari bo tudi pomagalo, ako se Nemčiji odvzame Alzaško-Lotrinško, Avstriji pa dežele, ki jih želi laška iredenta. Isti mirovni namen imajo tudi vse druge teritorialne en te n ti n c zahtevo. Ražeu ! tega se morajo izpolniti trije predpogoji: 1. Vzroki mednarodnega vznemirjenja se morajo odstraniti • h L , 19. jamming. vsaj oslabiti; 2. napadalni duh in brezvestne osrednjih djžav morajo lastni narodi obsodi®; t, se v bodoče za vsakega napadalca nastavi netit kazen, Ti pogoji so samo lepo doneče fraze, ki p» m1 tenta uporablja, ker si ne upa odkrito reči: $fS nočemo miru za nobeno ceno, kajti glavno man Je, d* razkosamo in razbijemo nasprotne nam države! F.u-tenta še hoče vojsko, ker. je lačna tuje zemlje Podmorski boj. Iz Nemčije prihajajo vesti, da bodo nemški podmorski čolni vsled ententine odklonitve mirovne po- , nudbe poostrili boj proti sovražnim ladjam. Hrvatski sabor. V seji dne 16. t. m. se je izvolil odsek dvanajsterice, ki bo preiskoval afero Hat n er-Bri glj evIč-Dr a -škovič. Na to se je dovolila deželnim uslužbencem draginjska doklada. „Straža“ stane za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta 2 K 50 v. Kdor še ni poravnal dolžne naročnine ali še naročnine ža leto 19-17 ni obnovil, ga prosimo, da to takoj stori Kdor hoče nabirati nove naročnike, mu pošljemo položnice. Denar se pošlje na naslov: Upravništvo lista »Straža* Maribor, Koroška ulica št 5. Ranjeni, padli in vjeti' Pešpolk štev. «7: Ujeto moštvo: Babič Aleksander (Sengilej, Rusijaj; Babič Janez ((Rusija); Beck Franc (Rusija); Oafnik Anton, Korena, Maribor (Rusija); Damiš Janez, Jablane, 'Maribor (Rusija); Degen stel n Alojzij (Rusija); Dupola E. (Rusija); Eichofer Karel (Rusiia), Ifalent Alojzij (Rusiia); Golner Alojrij (Rusija); Irgolič Dominik, poddesetnik, Radgona (Rusija); Juričič 'Matija (Rusija); Kober Franc (Rusija); Kolier Janez (Rusija); List Rihard, Radgona (Rusija); Macher Franc (Rusija)"; 'Majer Florijan (Rusija); Meier Jožef (Rusija); Menterhoier Rudolf (Rusija); Pajerl Janez (Rusija); Pihler Mihael (Rusija); Podlesnik Jožef, Legen pri Ribnici (Rusija); Praši Anton (Rusija); Ratkolb Jožef, Radgona (Rusija); Rauch Alojzij (Rusija): Rezman Janez, Selnica ob Muri (Ru- sija); Domobranski pešpolk štev. 26: Ujeto moštvo: Berger Franc, oddelek strojnih pušk, . Radgona (Rusija); Cuk Franc, četovpdja, Ljutomer (Rusija): , Drozg Janez, Celje (Kazimov, Rusija); Fišer Anton (Rusija). Goričan Janez, Konjice (Rusija); Goričan Jakob. Maribor (vojaška bolnišnica Kijev, Rusija,); Horvat Mihael, okolica Maribor (Rusija): Huber Janez, Maribor (Kaljazin,' Rusija); Ivanič Alojzij, Ljutomer (Merčinsk, Rusija): Ivanuš Janez, Korena, Maribor (Rusija); Jankovič Janez* Trbovlje (Rusija); Jauk Herman (evak. bol. Moskva): Jerman Jožef, desetnik^ Trbovlje (Rusija); Kek Jožef, desetnik, Pobrežje pri Mariboru» (Crenajev, Rusija); Klenovšek Franc, Brežice (Sko-bolev, Rusija); K obme Blaž, Maribor (Dmitrovsk, Rusija); Konrad Janez (evak, bol. št, 63, WoroneS, Rusija); Kos Ignacij, četovodja, Brežice (Rusija);* Krajčič Frape, Trbovlje (SemipaJatinsk, Rusija); KravogI Tomaž, Trbovlje (Rusija); Lang Jožef (Razdolnoje, Rusija); Lubej Ignacij, Brežice (Sengilev, Rusija); Maček Jožef, celjska, okolica (Sengilej, Rusija);? Marčič Anton, Maribor (Rusija); Njivah Andrej, Ljutomer (evak. bol, štev. 11, Moskva): Pajtier Janez, Brežice (evak. bol. ŠE. 63, Wo-roneš, Rusija); Pilih Friderik (Silevski Rudnik, v Rusiji); Pisanec Jožef, poddesetnik, Šmarje, Celje, (Cerbpksary, Rusija); Plahuta Janez, Brežice (Kar Sin, Rusija); Požun Janez, Brežice (Kasimond, Rusija); Prebil Mihael, Brežice (Silovski Rudnik. Rudija); ... Rozman, Jakob, Maribor (Rusija); Sagadin Franc, Maribor (evak. bol. štev. 104, Jaroslav, Rusija); Salzger Janez, Nemški Lonč (Rusija, Merčinsk): Satler Jožef, Skoke. Maribor (Pe- tropavlovsk. Rusija.): Schuster Franc (Rusija); Jo--žef-! Schwarz,vRadgoitaARusija); Sem 'Martin,, .Ljubno-(evak. bol. št. 33, Nižni Novgorod, Rusija); Se- negačnik Jožef, poddesetnik, Vojnik (Rusija); Senekovih Jožef, Spodnji Gasteraj (Rusija); ■Theisi Simon, Kamnica, Maribor (Srjetensk, Rusija); Tobias Janez, ptujska okolica (Kazimov v Rusiji); Vrtni k Janez, Žitale (evak. bol. štev. 62, VVo-roneš, Rusija); Weber Jožef, poddesetnik, Sv.. Ilj, Maribor (e-vak. bol. štev. 62, WoroneS, Rusija); Wraöko Fran, Ljutomer (Rusija); Wreznik Franc, Radvanje (Cebo-ksary, Rusija); Zagorc Jožef, Celje (Kašjn, Rusija); Zagoričnik Matija, Celje (evak. bolnišnica štev. 82, Rusija, Rybinsk) Razni: Padli Castaiki: Sušnik Tomaž, nadporočnik, bosansko-herceg. tpešpolk Št. 2. . Padlo moštvo: Fuks Ignac, Ptuj; Fidler Ivan, Celje; Fidler Franc, Šmarje, Celje; Peternel Simon, 10. lovski bataljon; Pečnik Matija, Brežice; Kosar (Alojzij, Ljutomer; Pirc Franc, Skofjavas, Celje; Pirc Janez1, Loka, Celje; Peöe Albin, Maribor; Kolbl Janez, Ljutomer; Pinter Janez, Slovenj gradeč: fiesiak Adolf, Slov, Bistrica; Zupanc Ferdinand, Kozje; Oobernik Ferdinand, Tinje; Vouk Martin, Velenje; Herga Anton, 7. trdnjavski artilerijski polk, iz i Prod» se (Ptuja; Mrhar Franc, Bistrica; Hafner Florijan, Tinje; Tanžar Alojzij, 36, domobranski pešpolk, Lju- tomer ; Gn@i od 150 konj oddaje poljski havbični polk štev. 28 v Mariboru. Ponudniki se vabijo staviti svoje ponudbe pri zapotedništvu v foenilarski vojašnici V Mariboru. Kupci pozor! Enonadstropna hŠilS v sredi mesta Maribora obstoječa iz 6 sob 5 kuhinj in z vsemi pogrebnimi pr. stori, s cio dobro stavljena, se zaradi ^družinskih razmer takoj po nizki ceni proda. Naslov se i ve pri upravništvu tega I sta. IZDELOVANJE raznovrstne cerkvene oprave, kot oltarjev, ki Jev. vojnih spominskih plošč, kakor tudi prenovijeaje istih ohranite po končani vojski najema slovenskemu umetniku-podobarju in pozlatarju banu Sctje Maribor, Reiserjeva ulica št. 26. ihlii. Mali umetni mlia z l»pim st*no-vinjem, gosp darskim poslopjem sad j; m in brsjehmi v bl.žiai Maribora. Vodi tudi v suhem Sasu d "(ti Cena 9 000 K. Na ančneje pd Ktrel Novak-o, Hoče uri Mariboru. Nov Singerjev šivalni stroj se proda. Maribor, Edmund Schmid-ora ulica S. (Weingerl). Naročajte in razširjajte „Stražo“-! WtfiW Triglasna pesem „Y strelskem jarku“ s s z lepo naslovno sliko s s se dobi pri nje skladatelju A. Koai-ju šolsk. ratnatelju v Središču in v vseh sIot. knjigotržni-cah. Cena samo 16 v izvod. ! ! Pri večjem naročilu znaten popust. wm% Na Najvišje dovolilo Njegovega ces. |g in kralj, apostolskega Veličanstva 44. c. kr. državna toterija za civilne dobrodelne namene. Ta loterija.% denarje vsebuje 2046 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron. Glavni dobitek znaša: 200.000 kron. Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne 22, februarja 1917. Cena srečke 4 krone» Dobe se srečke v oddelka za dobrodelne loterije na Dunaja, III., Vordere Zollamtsstrasse 5, pri kr. ogrskem loterijskem ravnateljstva v Budimpešti IX., v glavnem carinskem poslopju, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških nradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. Srečke se dopošiljajo poštnine prosto. Od c* kr. generalnega rivmteliitva državnih loterij (oddelek za dobrodelne loterije). P 124/13. Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Pri c. kr. okr. sodišča v Brežicah so po prošnji Martin a Rožman kot kurator Jožefa Rožman ia Marije Rožman v Curnovcu na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine, za katere so se ustanovile pristavljene izklicne cene in sicer; 1 vi. št. 19 kat. obč. Sromlje, obstoječe iz parcele; št. 117 hiša št. 38 z hlevom, „ 125 hiša in klet, „ 156/1 hosta v obširju 95 a 77 m2. „ 171 hosta v obširju 61 a 68 „ „ 156/2 vinograd v obširju 51 a 16 „ „ 167 „ „ „ 61 a 55 „ 157 45 a b6 ,, 160 sadonosnik v obširju 1 a 62 „ „ 165 vinograd v obširju 24 a 48 ,, „ 169 pašnik v obširju 14 a 06 „ 2. vi. št. 105 kat obč. Sromlje, obstoječe iz parcele št 158/2 travnik v obširju 8 sr 61 m2. Izklicna cena od 1 9317 K, izklicna cena ad 2 52 K brez pritiklin. Dražba se bo vršila dne 10. februarja 1917 dopoldne ob 11. uri pri tej sodniji, izfca št 5. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Vsak ponudnik ima položiti pred dražbo kot vadi j 10% izklicne cene. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Kupec ima takoj položiti kupnino v gotovem ali od sodišča določenem roku Dražbeae pogoje je mogoče vpogledati pri tej sodniji med opravilnimi urami. C. kr. okrajna sodnija v Brežicah, L odd. dne 8. januarja 1917 Na Kalvarijo! 30 Križevih potov. ljudska izdaja. Spihal Fi&nč. Sef. Šegula. Mala S». 640 «trarij. Pregled vsebine: I. »rižev pot romarjev na Križevi cesti ? Jeruzalem. — 2. Križev pot jeruzalemskih frančiškanov (J, 1875) — 3. Novejši jeruzalemskih frančiškanov. — 4 K. p., navadno Rimski imenovan. — 5. K. p. sv. Leonharda Porto-Mauriškega. — 6 K. p., sv. Alfonza M. Liguori. — 7. K. p., kardinala Pada Melchers-a. — 8. K. p., (splošni) župnika Fr. Ser. Bezjaka. — 8 K. p., slov. amerik. škofa Friderika Barage. — 10. Pred izpostavljenim sv. Rešnjim telesom. — 11. V čast Srca Jezusovega. — 12. Na dan sv. obhajila. — 18. K. p., (stanovski) župnika Fr. Ser. Bezjaka. — 14. Za društvo sv. Jožefa krščan-kih m6ž — 15. Za društvo sv. Ane krščanskih žčn. — 16. Za delavce in služabnike. — 17. Za mladeniče (A. M. Slomšekov). — 18. Za dekleta (Slomšekov) — 19. Za Marijanske kongregacijo deklet. — 20. Za dražbo Marijinih otrok. — 21. Za šolarje ! priprava na prvo sv. obhajilo), 22. Za redovnike in redovnice (obnovitev samostanske obljube). — 23. K. p., za adventni čas. — 24. Za predpepelnični čas. — 25. Za poBtni čas — 26. K. p., na Veliki petek. 27. Za Čas posebnih stisk in nadlog. 88. Za čas vojske. 29. Za verne duše. — 80. Memento mori i Sledi popoln molitvenik obsegajoč „mašo v čast trpljenja Jezusa Kristusa1' vse litanije, spovedne in obhajilne molitve, razne molitve in pobožnosti o trpljenju Jezusovem, pesmi L t- d. Ko pridete k Maribor, dajte si je v prodajalni tiskarne sv. Cirila predložiti na ogled; ali pa jo naročiti takoj po pošti Dobi se knjiga v treh različnih vezavah: 1. e redečo obrezo za K 2 50, 2. % zlato obrezo zn K 3 *20. 3, krasna izdaja za K 3 50. Po pošti pc-dan stane vsak komad 20 vin. več. Kdor si kfjigo po pošti naroči, naj pošlje denar po nakaznici naprej in naj priloži za vsak komad 20 vin. za poštnino. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. ■% WMHMMfMOM Spođnještaj. ljudska posojilnica v Mariboru reg. zad. z neom. zav. wmmsi Hranilne 'vloge 2» KÄtsgasjs j® g»stas jps&fedes oč ■nmksg» is ** o)s»wrtoj«j®. aaredne p» P«*i trfizsss&l «dovedi fo £*/»*/*- Obw»0 se . ib. i. pš8j& ssfs&sga feök, Hteute* ksjpea is i&gafegmfrt tol gate«- dsaar. «* la bi w «bantered* la* Beatel žsvas $ses0šglm «asa. Posojila se dafafo pnrauM faMpunw *sm ju* MWtBkm-. ea jim&fr F fest*- m ttep» defe imzßzsm mmsmuammmKmm te ' ■ äff» telite. smtugssmi Uradne ure S ÄÄ2 ,<4~ B4'" i te «stel mum <£. s» icmmši «sesaS». f sadate taste «j Pojasnila SO dninifl ** N"!* rek «alaraik «š&čt % ar* ds$eKdBft » ad A &■* %, «s« poltem. %ž«a|«R.|V g®- fvfsatfteže« tos žafiS a» raspo lago damsSs Krmstclln« nabira&alke. Stolna ulica 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo.) V večjo dobro urejeno mešsoo | trgovino želi 16 let staro, močno in «dravo dekle, vešč slovenskega in ne« škega jezika stopiti v uk Iv 8elič pekarija Laški trg. aaiBBii UMJE üäSSäte Slovenci, Naročajte in razširjajte Stražo! m mSm lliit&a aiap s?, & S?S&P0l3ž m 2 PSÖ P !3SH SiŠL Titdi o« »kroka, - 8a*tr, casA nmaa). - Sramofoal 2Ö.338 K Rikšassa remont.-«» K S1W Priiiafe srebra» iv« ii T -Original omega era S $4 — KoliiniÄs. «ra K. Uv - Budilka niklssu g g Poročaj pret&ai K T Srebra« verižice K J- Večletno jaiasr<- Nasi» Die^ngltr Tbeod. Feiireefeadi g?i? ia sšsia? llStiOB, topita Uli Sape)«*# »ista!;.;: is sr«Srs, mmmmmm Ivan Ravnikar kil trgovina špecerijskega, kotonijal- n* DEBELO! DROBNO! CELJE — Graška cesta štev, 21 kupuje po najviSii dnevni ceni vinski kamen, kumno, janež, pristno strd in vosek. XZX^XBXXZ^ Vsako množino ----—= vreč .....—-- k u pi vele trgovi na Anton Kolenc, Celje. xsv.xmsM'sw’x Ure! Ure! *« #» Wm9T*m m% ¥ veliki izbiri in po nizkih ceniti« Za vsako uro se jame! Preeizijske ure, Sokafhaussa -if» Ssaith, Onega, Stem® 05&1&; Za kratkovidne nova sfeoijšssSa stekih «rm wm wrm »Ni Faafc Burei M«»® urar, zl&tomer in očalar, kptMfä oesta 39. Prti urar ud flaüoletara. obcinS^uradom se naznanja, da ima tiskarna sv. Cirila \ Mariboru zopet na razpolago Prednje ir Potrdila za klar« i« telet in triade živim?. Umetni tfmA j« štirikrat ceuejši kot pravi med tet bolj med wllrll redilen nego meso in jajca. Rabi »e kot ma- ža na kruh, ea pecivo in močnata jedila, pospešuje prebavo, lajša hripavost, zapeko, zaslizenost, obeuem pa tudi krepi itd. Poskus Vas prepriča o isvrstuosti umetnega medni Zavojček velja 55 vin. Naroča se pri: Josip Berdajs, Ljubljana Zeljarska nUea štev. 19, Po pošti se pošilja najmanj 12 zavojčkov za 4 krone. Cvetje iz vrtov sv. Francis li a \ (glasilo lil reda) izhaja v Kamniku na Kranjskem in slane za celo leto 2 K. ftrsiisam«, tovtetrsinA Ift mitNifttito« trgovina s pis&trrfärr. in risaimrir, fiolrtö-SCinfem.! n.* debelo in drobno, 'prlpofttf** trgovcem tn »repmdaj&ke.m vellkannke izboru dopixiue XX l» ra .mb cenah. XX Im s4ilnil«rie: Papirnate. servtjet** ysW novih predpinoy names trnje v Gradcu oo zelo nizkih cenah Edina štajerska steklarska narodna trgovat, Na debelo! Na drebste t FRANC STRUPI Graška cesta e e e © • e CELJE priporoča p® nafnižlitt cenah svojo bogato nalogo steklene M pm^ eeiatsaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih Ifp In okv#f*v m® nodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah 1» «ttevtM&v Nafsolidnef&a In točna postrežba. +•*»* sJ& f j tj Tiskarna si i. ( % m m .in la v Mariboru 1 sprejema vsa tiskarsko stroko spadajoča dela kakor: časnike knjige. brošure, stenske in druge koledarje. Z» t č župnijske urade «poredne in misijonske listke s črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske in druge urade - uradne zavitke, oznanila, napit* razglase, plačilne predpise, prejemu» potrdila itd. Za obrtnike in trgovce pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menice, cenike, do- pisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in spre-računske zaključke, društvene znake, vabil» itd. jemnice, ietna Brzojavni naslov: Cirilova tiskarna Maribor Trgovina tiskarne sv. Cirila MARIBOR, v lastni hiš! Koroška cesta Štev. 5 priporoča svojo veliko zalogo raznega papirja, peresnikov, peres, škatli ic za peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tablic, črnil, zavitkov (barvanih in belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, noticov, pismenega papirja v mapah in škatljah, razglednic, itd. — Svete podobe (male, velike in stenske), razpela vseh velikosti, molitveniki, moleki, svetinjice, škapulipji. — Štambilje za urade in dr. — Postrežba tečna in solidna. as BS®« Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju registrawana zadruga z sire©m„ xawexo sprejeme brarüDe i\m od rsaketm in ji O etrestnje po 4°|o. Za nalaganje denarja pn pošti so na razpok gopo Posolile dale članom na vknjižbo, na poroštvo in zastavo pod zelo ugodnimi pogoji. Vknjižbo in dru- Umdm.m mm ložaiee c. kr. poštne hranilnice na Dunaju št. 92.465. go zemijekniižno izpeljavo izvršuje posojil- vsak delavnik od 9. do 12 ure dopoldne. Rentni davek plačne zadruga mw& niča »ama brezplačno; stranka plača le koleke. u, »Hotei Beli tol**. Graška Cessa^ia Viljema) cesta št. 9,