TEKMUJMO v nabiranju novih naročnikov na »Primorski dnevnik" Tako bomo najlepše počastili deseto obletnico ustanovitve UF! FRONTE SLOVENSKEGA NABODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, torek 30. januarja 1951 £°štnina plačana v gotovini Speaizlone in abbon. post, 1 gr. 4 milijarde in 700 milijonov funtov za oboroževanje v Veliki Britaniji LONDON, 29. — V soboto je priSel v London Milovan Djilas, minister brez listnice vlade FLRJ. Spremlja ga znani novinar Vladimir Dedijer. Djilas bo gost jugoslovanskega poslanika v Londonu dr. Jožeta Brileja. Danes zvečer je angleška vlada priredila sprejem na čast Milovana Djllasa. Na sprejemu so bili prisotni kancler državnega zaklada GaitskelJ, podtajnik zunanjega ministrstva Davies, slalnl tajnik zunanjega ministrstva William Strang, pooblaščenec za nemške zahteve pri Foreign Offlceu Dixon in druge osebnosti. proti sporazumu o vzhodnonemški mej BONN, 29. — Podpis sporazuma med poljsko in vzhodnonemško vlado glede določitve meje med obema državama na znam črti Odre in'Nise je povzročil y parlamentarnih in vladnih krogih v Bonnu nove proteste proti politiki vzhodnonemške vlade. Menijo, da Grotewohlova vlada nima pravice sklepati takih pogodb. To pogodbo označujejo kot »žalostno k»ctnedijo» in «visofeo izdaj. stvo» ter izjavljajo, da te pogodbe ne bo moglo priznati nemško ljudstvo. Isti krogi dalje poudarjajo, da je prišlo dio podpisa te pogodbe nekaj dni za tem, ko je zahodno-nemška vlada odgovorila na predloge Grotewohla. V tem odgovoru je bil, kot znano, naslednji stavek; «TisMm, ki se v sporazumu z Varšavo odrekajo ozemlju vzhodno od linije Odra-Nisa, ni mogoče re-či, da govore v prid nemške enotno®ti.» To potezo vzhodnonemške vlade je branil včeraj vzhod-no-n emški zunanji minister Dertinger, ki je dejal, da ima ta pogodba jurkMčno podlago v sporazumih v Jaltj in Potsdamu. Glasnik angleškega zunanjega ministrstva pa je izjavil danes, da odločitev glede mej med Vzhodno Nemčijo in Poljsko ne prejudicira določil bodoče mirovne pogodbe. BEOGRAD, 29. — Jugoslovanska in avstrijska vlada sta sklenili izmenjati svoij diplomatski predstavništvi in to v najkrajšem času. Zaključeno zasliševanj obtožencev na beograjski razpravi BEOGRAD, 29, — Danes se je nadaljevala razprava proti skupini vohunov In diverzantov. Zaslišani so bili obtoženi Milan Rajič, Jovan Zdravkovič in bivši general Milutin Stepanovič. Priznali so. da »o se včlanili v odbor, ki bi moral po strmoglavljenju sedanje jugoslovanske vlade prevzeti oblast. Zadnji je bil zaslišan obtoženec Žarko Stupar. Sledilo je zasliševanje prič in proučevanje dokaznega materiala. BEOGRAD, 29. — Včeral se je začelo redno zasedanje Ljudske skupščine republik Bosne in Hercegovine. Skupščina bo razpravljala o proračunu in o zakonih, ki jih Je predlagala vlada. IZJAVE INDIJSKEGA DELEGATA BENEGALA RAUA Splahnelo hi upanje na mirno rešitev če bi se sprejela ameriška resolucija Obiskal je prvo črto na nekem odseku, kjer je vlrdal ppoln mir. Oblskaj ie mesto Suvon, ki ga je letalstvo popolnoma porušilo. Porušen je celo stirl zid, ki obkrožuje mesto. Mac Arthur ni daj izjav, ki bi bile vredne omembe. Kakor nadalje poročajo iz Tokia, so tam odstavili admirala Doyleja, ki je poveljeval cb znanem izkrcanju pri Inčonu. Njegov namestn k ie admiral Kilard, ki je med zadnjo vojno sodeloval pri znanih operacijah na Okinavi in Gvadalka-nalu. Ameriški državni tajnik in strokovnjak za vprašanja Daljnega vzhoda Dean Rusk je iz. javil včeraj no radiu, da bodo ameriške čete ostale na Kr reji in s tem dokazale, da je mogoče ustaviti napad. Novi večji spopadi na zahodnem korejskem bojišču LAS VEGAS (Nevada), 29. —* Včeraj zjutraj je prišlo že do ti etje atomske eksplozije na podi ročju, ki je oddaljeno 100 km od Las Vegasa. Zadnja eksplozija ja bila zeto močna in v mestu so bile razbite številne šipe. LION. 29. — Pet smrtnih žrtev je povzročil snežni plaz, ki je v vasi Bustocco uničil dve hiši. Tri osebe so bile težko ranjene. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 30. januarja 1951 Komentarji v ZDA o nesoglasjih z Anglijo WASHINGTON, 29. — Danes je komisija senata za proračun podaljšala veljavo dosedanjim carinskim tarifam. Predsednik Truman pa je danes izjavil, da bo poslal svoje finančno poročilo obema zbornicama ob koncu tega tedna. Truman se .je danes sestal tudi Z demokratskimi predstavniki y senatu. Z njimi se je raztovarjal o zunanji politiki ZDA. vojaških predpisih in o Uporabj delovne sile. Sedanjo ameriško zunanjo politiko je danes odobril izvršilni odbor Ameriške zveze dela. ki je priporočil sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko in Nemčijo ter zahteval obsodbo Kitajske kot napadalke na Koreji. Sedanjo ameriško politiko je podprlo tudi. 875 profesorjev zgodovine, naj. večjih ameriških univerz. Obsodili so tudi manevre republikancev. ki hočejo vreči Dea-U Acnesona. Sedanja nesoglasja med ZDA bi Anglijo kot predstavnico evropskih dlržav glede zadnje ameriške resolucij*. v OZn na široko komentirajo v ameriškem tisku in v javnem življenju na splošno. Včeraj zve-jjer je demokratski senator Paul Douglas kritiziral Angli-to, Indijo. Francijo in Kanado, ker se. niso pridružile ZDA v njenem stališču glede Kitajske. Dejal je dobesedno: «Bivše Društvo narodioy je umrlo, ker »j uspelo ustaviti Mussolinijev napad v Abesiniji. Ce je Angliji, Indiji, Franciji in Kanadi resnično na tem, da ostane OZN, tedaj se nam bi morale pridružiti v vprašanju obsodbe Kitajske.« Sukarnove izjave o Južnovzhodni Aziji MANILA, 29. — Indonezijski predsednik Sukamo in njegova soproga sta prišla v Manilo. Na letališču so ju sprejeli predsednik Quirino in druge osebnosti. Danes je Sukamo govoril pred filipinskim Kongresom in je med drugim dejal: »Nismo še zaključili naše borbe. Del našega narodnega ozemlja je še vedno pod gospostvom neke tuje sile. Naša osvobodilna akcija, naše narodno življenje in naše svoboščine še vedno omejuje mednarodni dogovor, ki nam je bil vsiljen po višji sili«. Ko je govoril o medazijski konferenci leta 1947 v Novem Delhiju, je Sukamo izjavil, da ne bo Indonezija nikoli pozabila podpore in naklonjenosti Filipinov indonezijskemu ljudstvu v temnih dneh »narodnega ponižanja«. Govoril je nato o potrebi sodelovanja med obema deželama in dejal, da je treba nadaljevati napore, da se svoboda ohrani. »Upamo«, je dejal Sukamo. «da se bodo vsi narodi Južnovzhodni Azije, ki so izkusili grenkobe kolonialnega položaja, pridružili nam v naši skupni in pravični borbi«. Glavni predstavniki Kongresa so po tem govoru izjavili, »da bo ta govor v veliki meri prispeval k bratstvu med Indonezijci in Filipinci«. Vendar so bil' nekateri parlamentarci razočarani, ker ni Sukar-no niti najmanj omenil stališča Indonezije do komunizma. Dulles se je sestal z Jošido TOKIO, 29. — John Foster Dulles se je danes sestal z japonskim ministrskim predsednikom Jošido, nato sta oba odšla k generalu Mac Arthurju. Liberalna stranka je danes pozvala japonske demokrate m socialdemokrate, naj se ji pridružijo, da zahtevajo od Fosterja Dullesa splošno amnestijo za vse. ki 30 bili po vojni epurirani na političnem, gospodarskem in vladnem področju. Ta amnestija naj bi stopila v veljavo pred sklenitvijo mirovne pogodbe. Ameriški in japonski poslovni ljudje so se danes tajno se stali, da si izmenjajo mnenje o mirovni pogodbi z Japonsko. Poročilo, ki so ga objavili, pravi, da niso mogli priti do nobenega zaključka, vendar pa da so pogajanja napredovala Ne da bi čakali na sporazum pa so japonski poslovni ljudje danes predložili Dullesu spomenico, ki obrazložuje njihovo stališče o japonski mirovni pogodbi. V spomenici zahtevajo popolno gospodarsko neodvisnost in največje izkoriščanje industrijske in gospodarske zmogljivosti Japonske. Dalje zahtevajo, naj se ukine plačevanje reparacij ter naj se Vrne japonsko premoženje, ki je bilo zaplenjeno v tujini. Narodni sindikat železničarje, ki Je ena najmočnejših sin dikalnih organizacij na Japonskem, se je izrekel proti zor petni obirožitvi države. Toza devna resolucija je bila sprejeta s šibko večino. Sindikat se je tudi izrekel za zvišanje mezd in za spremembo vlade. Avstralski radio je danes javil da je Dulles sprejel vabi k> in da se bo ob povratku u-stavil v Camberri Dulles bo Jel tudi v Novo Zelandijo. Razgovarjal se bo z avstralskimi in novozelandskimi državniki o mirovni pogodbi z Japonsko. ANKARA, 2u. — Turški roini-ftor za gospodarstvo je danes izjavil, da Je Turčija te podvzela ukrepe za uvedbo vojnega gospo darsfva. Turški minister za o-brambo pa je zahteval za 150 milijonov turSklh lir novih kreditov. DAMASK, 2\ — Danes ao stav kali študentje v Siriji Zahtevali »o nevtralnost države. Študentje •o protestirali 2aradi vesti, po katerih nameravajo zahodne sile poslati svoje črte v Sirijo in Li-bano«. O radiu Dramska družina z Opčin uspešno nastopila v Nabrežini Kmalu bosta potekli dve leti od časa, ko so bili Ijudsko-prosvetni pevski zbori, večina solistov in izvajalcev na splošno, prisiljeni odpovedali sodelovanje pri oddajah radia Trst 11. To je bil logičen in naraven odgovor na stanje, ki je od junija 1945 dalje postajalo vsak dan neznosnejše. Odpovedanim mladinskim in otroškim uram je sledila odpoved pregleda ljudsko-prosvetnega življenja na Tržaškem, cenzura kulturnega programa je postajala ostrejša, nastopajočim skupinam so zatajili samostojnost, in končno, vodstvo radia in tisti, ki so postajo usmerjali, so po resoluciji Kominfor-ma računali, da je prišel čas, ko je treba klevetniško propagando proti Jugoslaviji potencirati do take mere, da jo prisilijo na »odločitev«. Komentarje in poročila radia Trst 11 iz tistega časa je preveval tako surov ogaben in žaljiv protijugoslovanski in protislovenski duh, da je bil enakovreden kominjormovskim postajam. Kateri pošteni in domoljubni Slovenec bi si bil upal prevzeti odgovornost in še nadalje sodelovati pri tej postaji, katere poročila so z naslado smešila težave, s katerimi so se borili jugoslovanski narodi proti poskusom zasužnje-nja, poročila, ki so v bistvu ščuvala prroti Jugoslaviji in so prinašala tako podle in sramotilne vesti o jugoslovanskih državnikih, ko so istočasno gospodarji te postaje v vsakdanji praksi bili Slovencem a Trstu tako malo naklonjeni? Ne, vse to je globoko žalilo narodni čut poštenih Slovencev; zato niso mogli več sodelovati in so se umaknili v prepričanju, da le ne bo za vedno tako. Mislimo, da je prav, če danes ponovno ocenimo delovanje radia Trst II in iz tega napravimo sklepe. Kdor danes posluša to postajo, bo ugotovil, da se je stanje od tedaj v marsičem spremenilo. Poročila so bolj umerjena in bolj objektivna, v skladu z ugledom, ki si ga je Jugoslavija pridobila v svetu s svojo dosledno borbo za enakopravnost med narodi in borbo za mir. To bi moglo ustvariti ugodj ne pogoje za to, da bodo tržaški Slovenci voljni ponovno sodelovati prri oddajah te postaje. Solisti, komorni zbor, orkester in člam Slovenskega narodnega gledališča bi močno dvignili umetniško raven programa, ki je danes zaradi pičlega števila in kvalitetno šibkih sodelavcev tudi sam šibak. Z nastopi Ijudsko-pro-svetnih pevskih zborov bi se postaja vsaj deloma aktivno povezala s slovenskim ljudstvom na Tržaškem, postala bi volj slovenska. Razumljivo je, da je potrebna samostojna izbira umetniškega programa, da je zajamčeno priznanje samostojnosti nastopajočih skupin in da postane ta postaja pozorna na vse slovensko kulturno dogajanje na Tržaškem ne samo v tem, da beleži kulturne dogodke, temveč, da kulturnemu razvoju tudi stvarno pomaga najmanj v taki meri, kot opravlja to poslanstvo radio Trst l za italijanski del prebivalstva Trsta. Nepoboljšljivi stari politikanti okrog «Katoliškega glasa», ki se v svoji zadnji številki zgražajo nad tem, da bi tržaški Slovenci ponovno sodelovali na radiu Trst 11, so potrdili svoje bistvo s trditvijo, ki so jo zapisali na drugem mestu iste številke, da tisti, ki so med zadnjo vojno sodelovali z okupatorjem, niso niti po političnih niti po moralnih načelih krivci, ker so s tem izbrali — manjše zlo! Razumljivo je, da ljudje, ki še danes opravičujejo najgnusnejše narodno izdajstvo v slovenski zgodovini, ne morejo pisati drugače tudi o slovenskem radiu v Trstu. Po njihovem ni naloga slo- V Borštu so nastopili otroci iz Klavij in Lonjerja Zopet je pionirska organizacija [/ripravila malim nekoliko veselja. V nedeljo 28.1. sta v Borštu nastopili pionirski družini iz Plavij in Lonjerja. Vkljub dežju in mrazu, ki je nastopil popoldan, so prišli vsi nastopajoči in tudi gledalcev se je nabralo, tako da je bila dvorana polna. Posebno malega drobiža, ki je kar nestrpno čakal pričetka predstave je bito dovolj. Po pozdravu , tradicionalno pionirsko himno je zapel pionirski pevski zbor iz Plavij, ki je s svojimi prijetnimi glasovi navdušil občinstvo. Zatem so sledile recitacije plavalcih in lonjerskih pionirjev. Pri tem moramo zlasti pohvaliti pionirke iz Lonjerja, ki »o zelo dobro recitirale in lepo izgovarjale Tudi za svoj ples n-a narodni napev so žele zasluženo nagrado. Vrhunec veselja pa je bila Ribičičeva igrica «Vrabci«, ki so jo izvajali pionirji iz Plavij. Igrico so dobro znali in tudi »e dovolj dobro igrah, zdelo pa se nam je, da so bili skoraj preveč živahni. venske radijske postaje v Trstu, da Slovence na Tržaškem izobražuje, jih spoznava s splošno in posebej še slovensko kulturo in s tem vzbuja zanimanje in ljubezen Slovencev do svojega jezika in kulture ter jih vzpodbuja k prosvetnemu delovanju, jih nepristransko informira v dogodkih v svetu in v domovini in končno dokazuje svetu, da živimo tu Slovenci, ki imamo svoj jezik in kulturo. Ne, po njihovem je naloga te postaje, »da povzroča komunizmu (reci: ljudstvu) v Sloveniji in Jugoslaviji več škode kakor vsa druga propaganda s Komin-formom vred«, služi naj za pojačenje «že itak premalo uspešne hladne vojne« za «širjenje resnice onkraj zavese», za ugodno zatočišče «tistim, ki so pri njihovem (zavezniškem) boju za širjenje resnice onkraj zastora tako požrtvovalno pomagali«. Brigajo jih tržaški Slovenci, in njihov boj za narodne Pravice in vloga slovenskega radia v tem boju! Njim gre za pozicije, ki jih niso mogli obdržati niti s fašističnim in nacističnim orožjem. Za te pozicije bi prodali še tisočkrat svojo dušo, če bi bilo treba. Kaj je njim do mini! Zahtevajo poostritev hladne vojne in ploskajo radiu Trst II, če je bil v tej vojni sena najbolj pozitivnih postavk v Evropi«. Kaj jim je do tega, da bi se ugled Slovencev dvignil z izboljšanjem programu slovenske radijske postaje v Trstu! Slovenski radio je za to, da imajo določeni gospodje zagotovljen kruh, nezaslužen kruh. Ali se še izplača izgubljati besed? Dramska družina z Opčin je v nedeljo, 28. t. m. uprizorila v Nabrežini Golievo mladinsko igro ((Peterčkov? poslednje sanje». S to igro so Openci že pred štirim) leti gostovali v raznih krajih Tržaškega ozemlja ter želi povsod velik uspeh. Enako je bilo pričakovati po tolikih skrbnih pripravah naših marljivih Opencev tudi sedaj. In nismo se zmotili! Dvorana je bila že dolgo pred napovedanim pričetkom polna občinstva, ki je z veliko radovednostjo čakalo, da se zastor dvigne. Režiser Milan Jereb je vložil v igro mnogo truda in njemu gre zasluga, da je igra tekla brezhibno. Vsi sodelujoči igralci od najstarejših članov do naraščaja so izpolnili zadano jim nalogo. Enako so se izkazali tudi oni, ki so pomagali pri šivanju kostumov, izbiri rekvizitov, lasulj itd., da je predstava potekala kar najbolje. Režiser je imel srečno roko tudi pri inscenaciji in svetlobnih efektih. Zelo se je uveljavila Gojka Berginc v vlogi Petrčka; njena zaključna scena v četrtem dejanju je ganila občinstvo do solz. Babica Angelce Vremčeve je bila izvrstno podana in je prepričala z resnično masko prave babice. Berač - čarovnik Dvojno kulturno delo so opravili Openci z uprizoritvijo »Peterčkovih poslednjih sanj«. Prosvetni krožek je s tem pokazal svojo kulturno aktivnost, obenem pa je podprl v kulturnem poslanstvu Dijaško Matico. Vsa prosvetna društva naj bj posnemala požrtvovalne Opence. Grča Ive Sosiča je bil res čarovnik, ki je navdušil naš mali drobiž. Nastopi Irme Škabar v vlogi mamice so bili mili in polni materine ljubezni. Jadran Dolenc je zelo lepo podal svojo nalogo kot Mesec. Kralj Matjaž Danila Stublja, kraljica Alenčica Magdiče Malalan sta se lepo ujemala v celoti v drugem dejanju. Dobro so se uveljavili v istem dejanju poveljnik telesne straže Marcel Malalan, nadalje Ivan Hrovatin, Aleksander Sosič Marij Furlan kot vojščaki in Lučko Daneu fcet glasnik. Dostojanstveno se je izkazal Anton Kalc v vlogi Hrasta. Mnogo življenja je prinesla na oder v tretjem dejanju Anita Skerlavaj kot čaro-dejka Bukva. Meglica - krasotica Jadranke Coccoli je bila tudi dobro podana isto kot nastopi ljubkega Jezuščka Ade Sverc. Ne smemo pozabiti tudi lepo naštudiranih plesov vil, palčkov in gozdnih živali, kakor zajčka strahopetčka, polža, metuljčka itd., ki jih je vestno naštudirala z mnogim razumevanjem Ljubica Berce. Pohvaliti moramo godalni kvintet pod vodstvom marljivega prof. Karla Boštjančiča. Velik delež zaslug za to uspelo predstavo gre tudi Dra-šček Zori, ki je gonilna sila te dramske družine. Želimo st več takih predstav in naj bi bile te predstave vzgled vsem dramskim družinam in malim pionirjem na Tržaškem ozemlju, kakor je v zahvalo gostom želel Pertot Anton, predsednik prosvetnega društva v Nabrežini. D. F. KOLEDAR Q£eda£idce - 'fcim-jladio- Torek 30. januarja Martina. Desislav Sonce vzide ob 7.30, zatone ob 17.07. Dolžina dneva 9.37. Luna vzide ob 0.26, zatone ob 10.26. Jutri, sreda 31. januarja Janez, Divna Ulovi izvršilni odbor Enotnih razrednih sindikatov Včeraj se je ob 9. uri zjutraj sestal glavni odbor Zveze enotnih razrednih sindikatov STO in imel sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Izvolitev predsedstva. 2. izvolitev izvršilnega odbora ERS. Ji. razno Za predsednika seje je bil Roditeljski sestanek v Dijaškem domu V nedeljo je bil v prisotnosti velikega števila staršev sestanek roditeljskega sveta v Dijaškem domu. Tovarišica upravnica doma nas je pray prijazno sprejela in nam izčrpno prikazala marsikaj zelo koristnega in poučnega o ravnanju z našimi otroki. Prisotni smo pazljivo in z zadovoljstvom sle-dili poročilu, po katerem se je razvila živahna didkusija. Upravi in učnemu osebju izražamo svoje zadovoljstvo in se jim najlepše zahvaljujemo za dfcrb in požrtvovalnost. Franc Brus. oče Slovesna olvoritev višje šole za socialno službo V nedeljo dopoldne se je vršila v svečarri dvorani starega poslopja tržaške univerze svečana otvoritev akademskega leta VIŠJE SOLE ZA SOCIAL-NO SLUŽBO V TRSTU ki jo organizira POMOŽNA USTANOVA ZA SOCIALNO SKRBSTVO, katere predsednik je conski predsednik prof. Gino Palutan. Poleg prof. Palutana so bili navzoči na otvoritvi tudi general Airey, škof Santin in prof Giuseppe Petrilli iz Rima, predsednik državne ustanove italijanskih šol za socialno službo in drugi. Vsi omenjeni so o I pomenu novoustanovljene šole tudi govorili in njen pomen obrazložili. Prof. Petrilli jz Rima pa se je imej otvoritveni govor, s čimer se je pač hotela poudariti podrejenost te šole Rimu, kar je bilo poudarjeno tudi s čitanjem brzojavke, ki jo je poslal rimski prosvetni minister Gonnella, katerega so — kot se zdi — tudi povabili, da bi menda uprizorili nekaj podobnega, kar se je zgodilo ob otvoritvi letošnjega akademskega leta v svečani dvorani novega univerzitetnega, poslopja. No, to pot v resnici nismo opazili šovinističnih izlivov in prireditelji so to pot povabili na svečanost tudi bodeče učence novootvorjene šole. Tudi na tej svečanosti ni bilo čuti slovenske besede, čeprav bodo bodoči absolventi šole služili na Tržaškem ozemlju italijanskemu jn slovenskemu tržaškemu prebivalstvu, ki je socialnega skrbstva potrebno. Želeti bi bilo tudi, da bi se gen. Airey, ki je v nedeljo ponovno dokazal, da se je naučil italijanščine, sčasoma naučil tudi toliko slovenščine, da bi ob podobnih prilikah spregovoril tudi v našem jeziku. Da vel;a isto tudi za conskega predsednika, smo že mnog krat pouda-| rili, saj ima vsakodnevno 1 opravka s štirimi slovenskimi , župani ln samo z dvema itali-I jenskima. izvoljen tov. Srečko Colja. Glavni odbor je soglasno sprejel predlog, da se izvoli tov Bortolo Petronio za predsednika Zveze ERS za Tržaško ozemlje; za podpredsednika sta bila izvoljena tovariša Edo Žerjal in Man0 Maglioa. Za člane izvršilnega odbora so bili izvoljeni naslednji tovariši: Milo Gregorovič, Edo Dolenc, lvan Turkovič. Nicolo Chicco. Ivan Ulieni, Egidij Ce-pak, Karlo Da-aschich, Jože Umek, Giordano Luxa in Lipo. vec Franc-Tine. Pri slučajnostih je glavni odbor odločil, da bodo ostale v veljavi do konca tega leta začasn«, sindikalne izkaznice; tudi kar zadeva plačevanje sindikalnih prispevkov, bodo odločale posamezne sindikalne zveze. Za leto 5952 bo izvršilni odbor proučil enotni Up izkaznice in enostaven ter racionalen način kontrole nad sindikalnimi prispevki, po posveto. vanju s predstavniki posamez. nih sindikalnih zvez. Po seji glavnega odbora je bila seja novoizvoljenega izvršilnega odbora in revizorjev. Izvršilni ocfbor je ustanovil d!ve tajništvi, eno za anglo-atneriško področje in en0 za jugoslovansko področje STO. V tajništvo jugoslovanskega področja STO so bili imenovani tovariši Edo Dolenc, Edo 2 er ja 1 in Milo Gregorovič, v tajništvo za anglo-ameriško podTočje pa tovariši Bortolo Petronio, Giordano Luxa, Ivan Ulieni, ^Iari0 Maglica in Lipovec Franc-Tine. Izvršilni odtbor je nadel j* sklenil, da s« bo sestajal enkrat mesečno. Revizorji so izvolili za svojega predsednika Guerina Perica. GligoriCeva simultanka danes«kavami ..Milano" V kavarni «Milano» so bili v soboto zvečer številni navzoči zelo razočarani, ko so zvedeli, da zaradi nekih tehničnih ovir ni mogel pravočasno prispeti in odigrati napovedane šahovske simultanke jugoslovanski šahovski mojster Sveto, zar Gligorič. Popolnoma zagotovljen pa je njegov prihod in nastop za DANES zvečer. Simultanka bo v kavamj »Milano« (Ul. GLulla, pri Ljudskem vrtu) ob 20. uri. Prijavi se lahko vsakdo; vendar naj tisti, ki bodo igrali, pridejo nekoliko prej tjakaj. Šahovnic n; treba prinašati s seboj, ker jih bo v kavarni «Milamo» dbvolj na razpolago. Vabimo vse prijatelje šaha katkor tudii ostale, ki še niso videli, kako se igrajo simultanke, da si zanimivo in za Trst zelo redko prireditev ogledajo. Apno v očeh Pleskarja Virgilija Cancia-nija s Kjarbole 467 je včeraj sodelovec po nerodnosti oplazil z apnenim beležem do o-brazu. Dobršna količina apna je Car-cianiju pri tem brizgnila v oko. tako da so ga morali nemudno prepeljati v bolnico kjer so ga pridržali zaradi hu dega vnetja očesa. Dramska skupina v Bazovici pridno dela in se pripravlja Člam Slovenskega narodnega gledališča redno hodijo na naše podeželje recitirat in pomagat prosvetnim dramskim družinam. Njihovo nesebično delo je mnogo pripomoglo k temu, da so mnoga prosvetna društva obnovila svoje dramske skupine in se učijo s polno paro. Hoteli smo se jobtiže seznaniti s tem delom, zato smo odšli v ponedeljek zvečer na avtobusno postajo, od koder odpotujejo naši igralci na vse strani. Kmalu smo zagledali znane obraze. Igralci so nas prijazno sprejeli, vsak je čakal svojo «co rriero«. Sprva se nismo mogli odločiti, s kom bi jo mahnili. Naši igralci režirajo v Padričah, Bazovici, Nabrežini, Lonjerju, Dolini, Plavjah, na Opčinah, Borštu in drugod. Koliko imen, koliko krajev, kjer se goji slovenska beseda, kjer se slovenski delavec, kmet in izobraženec po svojem truda-polnem vsakdanjem delu na domačem društvenem odru vadi, se izobražuje ter ustvarja gledališke predstave. »V Bazovico bomo šli«, smo si dejali in že smo stopili za mladim igralcem v avtobus. Po polurni vožnji v nabasanem avtobusu smo dospeli v Bazovico. Jožko, tako je namreč ime igralcu, nas je odpeljal v društveno sobo na nekem dvorišču. Nekaj igralcev diletantov je že čakalo. Prisrčno so nas sprejeli. Precej mladih obrazov je bilo med njimi, vsem pa se je poznalo, da so preprosti ljudje, delavci in kmetje. V razgovoru so nam povedali, da si morajo pri prosvetnem delu pomagati sami. No, sedaj ko prihaja pomoč iz samega gledališča, je že bolje. Režiser jih je kmalu pozval k delu. V kotu sobe so postavili mizo in nekaj stolov, to naj bi bil njihov oder. «Kje pa je Klopčič!» je vprašal režiser, kateremu se je zelo mudilo. «Morate oprostiti, prišel bo malo pozneje, mora še pomolsti krave», so mu odgovorili. Malo smešen se nam je zdel ta odgovor, toda ko smo pomislili na kmečko delo, smo se zresnili. Res, prav od dela so prihajali k večernim vajam. Kakšna požrtvovalnost! Nato so pričeli z vajo. Pred nami so se odvijali razni pri- 'Burja je zapihala Zc nekaj tednov smo se zaman hudovali nad slabim in deževnim vremenom, ki ga kar ni hotelo biti konec. To nestanovitno in vlažno vreme je bilo v neki meri krivo za porast influence, k» je začela razsajati tudi v našem m-stu. Zato smo skoraj pozdravili burjo.kf je že predvčerajšnjim pripihala in posušila tržaško ulice. Mesto je na mah dobilo drugačno podobo. ulice so pometene in čiste. Burja dobro pometa. Klobuk je zamenjala čepica, ki je v burji zvestejša in toplejša. Na nevarnih vogalih so se pojavile vrvi. Vse kaže, da bo botra buna še huje zapihala Me. tereološko poročilo pravi: Veter: 70 km, posamezni sunki: 115 km, temperatura 5,9 Druga poročila pa govore, da na pobočjih nad Trstom naletava sneg. Zima nas torej še ne bo tako kmalu zapustila. zori iz Nicodemijeve igre: «U-čiteljica«. Igralci so potrpežljivo poslušali režiserjeve pripombe in ponavljali za njim. Popravljal jim je izgovorjavo, kretnje in mimiko. Razlagal jim je poedine značaje vlog ter njihova hotenja in počasi ter s trudom oblikoval prizor za prizorom. Mladi delavec, ki je igral lepega Filipa, je že kar dobro zaigral tega oblastnega in ponosnega župana, pa tudi dekleta so se že dobro vživele v vloge učiteljic in šolske ravnateljice. Ko je pa prišel mladi kmet, ki je moral še malo prej molsti in zaigral svojega šolskega slugo Klopčiča, smo kar uživali ob zabavni igri in nismo niti občutili, da je v društveni sobi pravzaprav precej mraz. Vaja se je zavlekla pozno v noč. Na koncu smo se še malo razgovarjah z igralci, ki so nam potožili o svojih težavah. Najbolj pa jih je skrbelo, kje bodo uprizorili naštudirano igro. «Kulise in vse drugo bomo že napravili, toda dvorane nimamo!«, so se pritoževali. Režiser pa jih je kmalu potolažil: »Ko bo stvar zrela, bomo šli gostovat v druge vasi, ki imajo svoje odre, spomladi bomo pa zaigrali v Bazovici lopo na prostem; sedaj se pa moramo še pridno učiti«. Sinoči je pela Sinoči je pela ko slavček ljubo, zakaj pa je danes rosno nje oko? Sinoči cvetoča, rdeča ko kri. zakaj pa ji danes obrazek bledi? Imela je vrtec, oj vrtec krasan. ko davi je vstala, bij cvet je obran. Oh, cvetje je rahlo, črez noč se ospe, a žal je še meni po njem, 0 dekle. Tam doti po polju pa stopa nekdo, on cvet je potrgal, zdaj uka glasno. OF SEJA IZVRŠILNEGA ODBORA OSVOBODILNE FRONTE bo danes 30. januarja ob 15 na sedežu. Dnevni red je sledeč: 1) Poročilo delegacije, ki je bila sprejeta na ZVU. 2) Sklicanje zasedanja Glavnega odbora. 3) Razno. Danes v torek 30. januarja ob 20 bo masovni sestanek članov OF IV. okraja na sedežu v Skednju. Razpravljajo se bo o zelo važnih vprašanjih. Vabljeni vsi člani OF! * * * IGNAC PERTOT (SLAVKO) in njegova žena Amalija praz. nujeta danes srebrno poroko. Vsi člani OF iz Nabrežine jima prisrčno čestita jo in jima žele še mnogo let srečnega in zadovoljnega življenja ter obilo uspehov v našem skupnem delu. OKRAJNI ODBOR OF V NABREŽINI Čestitkam se pridružuje tudi «Primorski dnevnik». « v * Daoes seja okrajnega odbora OF in sektorskih tajnikov ob 20. uri na sedežu, Ulica Machiavelli 13. PROSVETNA DRUŠTVA Pevski zbor »S. Škamperle« ima danes 30. t. m. pevsko vajo. Prisotnost vseh pevcev je nujna, ker bo po vaji važen razgovor. Pevovodja SHPZ 4. redna seja Glavnega odbora SHPZ bo v četrtek 1. februarja 1951 ob 16 na Corso Garibaldi 4-III. Bodite točni! S krampom se je lotil matere Fetdesetletna vdova Cosima Greco iz Ul. Belpoggio 10 se je včeraj komajda rešila pred podivjanim sinom, ki je navalil nanjo s krampom. Vsaj tako je pripovedovala policijskim agentom, poklicanim v imenovano ulico zaradi vika in krika, ki sta ga mati in sin povzročila. Sedemindvajsetletni sin Umberto niti ni tajil svojega nespoštljivega obnašanja napram materi, izgovarjal pa se je, da je podvržen epileptičnim napadom in da tokrat ne more odgovarjati za svoje početje. Kljub temu so oba prepeljali na policijo in skušali doseči, da bi se pobotala. Zdravnik RK pa j« ugotovil, da fant ni epileptičen, marveč, da se da zavesti po svoji pretirani živčnosti. Mater so poslali domov, sina pridržali, nevarno orodje pa zaplenili. Z novo burjo nove nesreče S ponovnimi zaleti burje se bo obogatila tudi črna kronika in bržkone dr-evno beležila nezgode in nesreče, zlasti še, ako burja ne odneha v svoji silovitosti. Na Trgu Barbacan je včeraj na eni izmed tamkaj šnjih stavb odtrgala kos napu-šča ter ga treščila na cesto in delno na mimoidočega 59-letne-ga Egidija Cologmattija iz Ul. Cucherna 3. Mož se je zrušil pod silovitim udarcem ter nezavesten in ves krvav obležal na pločniku. Na mesto nesreče je takoj pridrvel reševalni avtomobil Rdečega križa in odpeljal Co-lognattija v splošno bolnico. Zdravniki so ugotovili, da ima več ran na glavi ter pretresene možgane. Sprejet je bil na prvi kirugični oddelek, vendar se o r.-jegavem stanju še niso izrekli, ker so poškodbe precej težke. Ponesrečenec doslej še ne more govoriti. Težje se je včeraj poškodoval tudi 55-letni Giuseppe Rag. gini, ki je bil zaposlen v skladiščih ladje «Albaro», zasidrane v tržaškem pristanišču. Z viška so namreč priletela nanj manjša železna vratca ter ga hudo potolkla po desnem boku in kolku. Nesrečnega Raiggi-nija so z reševalnim avtomobilom takoj prepeljali v splošno bolnico, kjer se bo moral zdraviti 30 do 40 dni. Telovadba lahko tudi škoduje Petnajstletni Mario Salvi iz Ul. Udine 71 se je včeraj vež-bal v dvorani tržaškega telovadnega društva »Glnnastica« Pri tem pa je padel tako nerodno, da si je zlomil levo roko. Četudi ne nastopijo kom* ! plikacije, se bo moral Salvi odreči telovadbi najmanj za mesec dni. Nagec na cesti V nedeljo popoldne so policijski agenti naleteli na moškega, ki se je meni rtič tebi nič pričel slačiti v . Ul. Muda Vecchia. Kajpada so takoj poskrbeli, da bi se mu njegovi čudni nameni ne posrečili in ga pospremili v splošno bolnico. Tu so ugotovili, da se piše mož Omero Nemich, da stanuje v Ul. Bosco 4 in da spada med one kronične pijance, ki se jim od časa do časa zamegli razum. Zato so 43-letnega O-mera poslali v opazovalnico za duševno bolne pri Sv. Ivanu. Žeparshi podvig Ko se je 40-letni Felice Ar-rigo z Grete št. 8 včeraj mudil v poštnem uradu na Borz-znem trgu, mu je neznani žepar izmaknil tj zunanjega že pa suknje listnico Poleg 5700 Ur je tat odnesel Arrigu tudi osebno izkaznico in druge dokumente. Mnogo prezgodnji kopalec Dvaintridesetletni Lojze Cer-njava iz Gabrovice je v nedeljo popoldne cmoknil v morje, ne da bi se dalo ugotoviti, ne kako ne zakaj. Dogodilo se je to na Zelenem mostu in mimo-idoči, skupaj z enim izmed policijskih stražnikov so imeli dokaj opravka, preden so ne-rodneža spravili zopet na suho. Cemjavo so prepeljali v splošno bolnico ln ga tam pridržali, da si nekoliko opomore od straha in tudi zato, ker je dodobra ozebel. Pionirji! Zveza pionirjev vabi vse pionirje iz mesta in okolice na pustno rajanje, ki bo v nedeljo 4 .februarja od 15. ure dalje na stadionu «Prvi maj«. Pridite vsi, prinesite s seboj' koš dobre volje in smeha, da nam bo čim lepše jn veseleje! SINDIKALNE VESTI Izlet na Koroško Zveza prosvetnih delavcev ERS STO pripravlja za veliko noč dvodnevni poučni izlet slo. venskih šolnikov po Koroški. Prijave se sprejemajo na sedežu in na Corso Garibaldi 4-III in sicer do 4. februarja. DAROVI IN PRISPEVKI NOV USTANOVNI CLAN DM SLAVKO PERTOT Ob srebrni poroki daruje SLAVKO PERTOT 10.000 Ur za Dijaško Matico. S tem je postal njen ustanovni član. I. okraj: nab. pola štev. 438 2.000 lir, pola št. 452 300 lir, pola št. 442 130 lir, pola št. 134 400 lir, pola št. 351 1.400 lir in pola št. 353 1.000 lir. II. okraj: nab. pola štev. 184 400 lir. Na prireditvi prosvetnega društva «Vojka Smuc« 4.160 lir. III. okraj: nab. pola št. 222 250 lir, pola št. 344 450 lir. V. okraj: nab. pola št. 361 450 lir. VI. okraj: nab. pola št. 418 1.400 lir. VII. okraj: nab. pola št. 320 3.500 lir, pola št. 329 250 lir, pola št. 311 480 lir, pola št. 318 1.000 lir. III. okraj: nab. pola št. 202 1.000 lir. Učiteljica Bekar Pelagija 430 lrr. Obvestilo kmetovalcem Obveščamo zainteresirane kmetovalce, da bo Kmetijsko nadzom štvo z vsoto, kj jo je stavila na razpolago ZVU, v polletju od 1. januarja do 30. junija 1951. nudilo naslednje prispevke: 1. za zidavo govejih hlevov; 2. za nakup poljedelskih strojev; 3. Za nakup semen krmilnih rastlin. Kmetovalci, ki se nameravajo poslužiti gornjih prispevkov. morajo predložiti prošnjo Kmetijskemu nadzorništvu. Tehnična- sekcija. Utica Ghega št. 6, I., in sicer do 15. februarja t. L PREJELI SMO: Literarne vaje dijakov slovenske r.ižje gimnazije v Trstu. Letnik II, št. 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo Ul. Bernini 4, Millo Ul. Buonarroti 11, Mizzan Trg Ver-ezia 2, Tamaro-Negri Ul. Dante 7, Harabaglia v Barkov-ljah in Nikoli v Skednju imajo stalno nočno službo. KINO Rossetti. 16.30’ »Med možem in ženo«. Deana Andreus Lilli Palmer. Evcelsior. 16.00: «Mestni ključi«, C. Gable in Loretta Young. Nazionale, 16.30: «Kako sc je rodila najina ljubezen«, Betty Grable. Tehnikolor. Arcobaleno. 15.30: «Jutri je drup, aans. Film Leonida Moguy. Anna Maria Pierangeli. Fenice. 16.00: «Drama Sangaja«, Chang-VVeg, Louis Touvet. Filodrammatico. 16.00: »Bledi obraz«, Bob Hope, Jane Russel. Tehnikolor. m Alabarda. 16.00: »Na dnu srca«, June Alyson. Armonia. 15.30; «Zapuščena na poročnem potovanju« C. Colbert. Garibaldi. 14.30: «Lepi plen«. Charles Coburn. Ideale. 15.30: »Gospod Belvedere gre v kolegij«, C. Webb. Impero. 13.la: «Mi ki se ljubimo«, An Blyth, Farley Granger. Kino ob morju. Zaprt. Italia. 16.00: »Sanjal sem paradiž«. Savona. 15.00: »Srnica«. Viale. 16.00: »Doktor Cyclops» Gina Lolobrigida. Vlale. 10.00 in 11.30: »Trije cabal-leros«. Walt Disney. Vittorio Veneto. 16.00: »Vojak iz čokolade«. Nelson Eddy. Azzurro. 16.00: «Gllda», Rita Hay-ivorth. Belvedere. 16.00: »Nepremagljiv«, Mac Guire, VVallace Beery. Marconi. 15.00: »Sinje nebo«, B. Crosby. Massimo. 16.00: «Se plapola zastava«, Errol Flynn. Novo Cine. 16.00: «Kadeti iz Gua-scogne«. Odeon. 16.00: »Angeli brez nebes«, Martha Eggerth Radio, 15.30: »Venera in profesor«. Vlttoria. 16.00: «Ruy Blas«, po drami Vlctor Hugo, Venezia. «Poslednji dvoboj« John Carroll. Sv. Vid. 16.00: «Nestrpnost». Gledališče Verdi Jutri bo ob 20.30 tretja predstava Verdijeve opere «Tc6C** z isto zasedbo kot pri prejš^l' predstavah za abonente rt® «B» (parter in lože) in red* «C» (galerija in balkon). gemt Antonino Votto. ZDTV Namizno - teniška seUcM* ZDTV sporoča udeležen^ kvalifikacijskega turnir ja,* bodo r.agrade razdeljene’ nes 30. januarja na sedež# Ul. Machiavelli 13-11 ob 19-15 t; radio ii JUG0SL.C0NE TRST* (Oddaja na srednjih vaW?* 212.4 m ali 1412 kc> TOREK 30. L 1»S1. 6.30: Jutranja glasba. 6.45^Jr ročila v ital. 7.00: Napoved Off« poročila v slov. 7.15: jutrw glasba. ^ 12.00: Lahka orkestralna 5»% 12.30: Plesi starih mojstrov. Poročila v ital. 13.00: NaPftJJ časa - poročila v slov. 13.15: n cert tenorista Zornika Miloša, ‘ to lahka glasba. 13.45: Glasba E željah (ital.). 14.30: Pregled v ital. 13.45: Pregled tiska V 3 17.30: Politične aktualJS (ital.). 17.40: Dve Lisztovi SW?t bi. 18.00: Ljudska univerza (d.v 18.15: Igrajo znani orkestri. JJl, Poročila v hrvaščini. 19.00: 0*^ bena medigra. 19.15: Poročna ital. 19.30: Napoved časa -.IjZ, čila v slov. 19.45: Kulturni E glea (slov.). 20.00: Donizetta j cia di Lammermoor«, opera Y-dejanjih. 22.00: Male skladb« \ likih mojstrov. 22.30: PIeSn®.rf, lahka glasba. 23.00: Zadnja P®‘f čila v ital. 23.05: Objava dne«1,, ga sporeda za naslednji dan -iti. in slov.). 23.15: Glasba £ lahko noč. 23.30: Zaključek TRST II. TOREK 30. I. 1951. . 7.15: Poročila. 7.30: Koledar ' jutranja glasba. 8.00: Zab#« glasba. 8.30: Zaključek jutra oddaje. , ..(g 11.30: Vsakemu nekaj, jj* Novi svet. 12.10: Zabavna S13%o 12.45: Poročila. 13.00: Glasba r željah. 14.00: Poročila. 14.15: gled tiska. 14.28: Napoved v nega sporeda. r,-s 17.30: Plesna glasba. 18.00^ Amerike. 18.15: Brahms: S. 2 v be molu - op. 83. Chabrier: Habanera. 19.00: M3 e ca pripoveduje. 19.15: Znane lodije. 19.45: Poročila. 20.00: v, ropski variete’. 20.30: Poš1".«, svet. 20.45: Polke in ra*r n 21.00: Mtafitnska ura. 21.30- ^ bavna glasba. 22.00: Brahrns-' riacije na Haydnovo teino. Beethoven: Leonora - uver Aj, št. 3. 22.30: Melodije iz skib študijo. 23.00: 23.15: Poročila. 23.30: Naffijj sporeda za naslednji dan. *' Polnočna glasba. • URADNE OBJAVE - NATEČAJ ZA SEFA ST^ STIČNEGA URADA Razpisan je natečaj za ^ statističnega urada tržaške čine. Pogoji so naslednji-' ^ rost ne čez 40 let, diploma ' ,t nomsko-komercialne fakU‘^j in diploma iz statističnčih po zakonu 24. marca 1930 s 436' HI oT Prošnje morajo biti pre° m r.e do 21. februarja 1951- . v informacije daje personall^j, rad (občinska palača ID stronje, soba št. 89). ROJSTVA, SMRTI IN POK^ Dne 28, in 29 ja- uarja 5, se je v Trstu rodilo 14 o* a poroka 'je bilo ena, umrld ; je 24 oseb. „ Poročila sta se: uradnik ur sip Oiraldi in gospodinja rija Brazzatti. qp Umrli S0: 84-letni Ivan »t-tori 60-!etni_ Ivan Cian ' ,0t na Marija Rinaldi nor. P* bita, 66-letni Antrn Trev’s#n- diana Basez tara 2 mes'c*’v8 letn« Magdalena Farra. jj-Buzzi, 78-letnj Alfrrd Ianni’gr letna Anna Mi otaušič P r, Ji; ri, 70-letnj Rihard B scs'%^ 'etni I.van Tommrsini, ”1.p,e' Anton Smeccbi-a, 83 letna - je lija Levi vd Co-n. 93-le«.1 juter Timeus Gu^av, 67-letm pl ton Posselt, 74-ietna Tom« ^ Lovrovič vd. Supnioi. ; Umberto Acerbi 68 letni R„;iP detto Gentile, 54-letnr. irjjN Kalc. 99-1 etni Otmar Ferruccio Brrtossi vet*r Paola Sancin. 70-lctna 9 ^ na Kos >vič, 68-lrtna Adn 1 ikon ja vd. Srebovt. Izfava ^ Podpisan;, preklicujem jO . de. ki sem jih govorila LAN Dl BANDI iz štev. 78 KARLA KOCJA^ Prebeneg *t- __________________ mm in■ ^i;|i iUllHimilliiliiliiillliiiiilliiiH1111!!!!^-^* MALI OGLA?, -------------------------- PRODAM PLETILNI »m* j, znamke «Ideal» št. 8 “O G#,i cm. Naslov Bogovič nja Pohanca št. 16. P-pri Brežicah. ZAHVALA Ob Izgubj naše drage mame. sestre, soproge Julije Kariž roj. Košuta se vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, najpn srčneje zahvaljujemo. Trst, 30. jonuai-ia 1951- 2aluioča družina KARl^ „Ž IT O S T O K REKA III, tel. 23-83 J D Prodata zmrznjena jajca v pločevinastih posodah gen’ uaodh« za slaščičarje, restavracije, bolnice 30. januarja 1991 jziuca uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici mladinska konferenca v Mladina bo čuvala svojo enotnost S!k.rk Pojav. sovražne propagande ter bila še nadalje 8,06311 steber v borbi manjšinske pravice Slovencev v Italiji HjUh j—^,1 , J MenuJl slabemu vre- v sv°ie prostore ia v ^ , VOrani’ kier je bi slovenj? JO, konferenca Zveze ea»a ^!jeia ~ kongresu krepko po-. h zan„,a delo in se na sestan- f")Va?iC?la pripravljati na praz- i Darije r ..._\maja. Velika ^ihU!dln€ ' na vseh prvo- *azaia .'Manifestacijah je po. 0rdVllno delovanje mla i,911 i® h,,S!nizaciie- Organizi Jjditeijg ^ai za fizkultume rulade fp’, ki so pripravljali , Zhik r.Vadce za mladinski , ®č i?.[GJ;rganiziranih je bilo J, ap°rtnT ustanovljena bi-se je a zvtza «lnter», nato w Vadni Večale priprave za S pLnaStop na 'Ok.dm- hf1 UsPel r,lku’ Iti je zelo do- b UsPe| p kJ -ie zei d!?h, ie bil ° nast°pu v Sovod- r:,,_PrireJen dl'u§l mla. S »e^Ča ,1® prvič nastopila v Doberdobu, izlefina- sSinska igralska kui|°v, o,,,!?“° je še nekaj S+B Je Sovodnjah, 21 tečajni-vadili mladino v In i° pripravljali Prvomajski nastop Je tudi Poti -vj^iih pokal?d,‘ na drugih Čh ' PoseK? 2ala sv°l° aktiv. ^e‘p ottOŽiČnC °r8a' Po, ' a le nJeno po- btlad ina in ??h. sestanki, na ;?adi3kutiraia r ni* kr,?! ki so jo za. diTov- Osk .yPrašanor ,Se je dotaknil tu V.Italij|i Jih "T'1J1 Za i, dorbe Slovencev , ‘i rioi._ dpSl !n itla,tcazujeV*?!e80 Pravic, ki 1« ?abjansk„ blirovna pogodba tituJ.liso i,,.astava. Naše šo- 5*1S 1« .w'’njtne' dv°ie- 1V rihlo^? na PaPirju, da el in!i,bl obstal anakoPravnosti, SN^ijan 7 ? med Sloven- in raz. ■>, 1 Sin, tlka oblasti v ^ vemji dajeta ,,,,,,,,, vanje mladine, toda kakor se mu ni do danes nikoli posrečilo, tako se mu tudi v bodoče ne bo in bo mladina kljub prepovedi še vedno posečala telovadne vaje. Tudi mladina v Doberdobu ima svoje težave. Tako so mla. dini odvzeli dvorano, v kateri bi moralo biti miklavževanje, ker so verjetno mislili, da bodo na tak način škodovali mladinskemu delovanju in ugledu mladinske organizacije. Toda mladina je miklavževanje priredila, bilo je sicer na skednju, toda otroci so bili vseeno prav zadovoljni. 2e sedaj se d ber-dobski mladinci in mladinke vestno pripravljajo na prvomajski telovadni nastop Ker nimajo primernega prostora so se razdelili na tri skupine in vadijo tam, kjer pač nanese prilika. Drugi predstavnik do-berdobske mladine je orisal še nekatere druge težkoče, ki jih Pa ima vsa slovenska mladina v Italiji. Omenil je kominfor-miste, ki hočejo zasejati ra"dor med slovensko mladino v Italiji, kar jim pa ne bo uspelo, ker jih mladina pozna in ve, kaj se skriva za njihovimi lažnimi frazami. Tov. Milko je kritiziral delovanje športne zveze in predlagal, da bi se sklical pripravljalni odbor, ki naj bi združil najboljše športnike in povečal mladinsko aktivn-st na športnem polju. Tudi drugi delegati so povedali svoje mnenje o delovanju športne zveze, ki je po mnenju vseh bilo že od vsega začetka postavljeno na slabo osnovo, Tudi predstavnik dijakov iz dijaškega doma v Gor ci je prinesel konferenci svoje pozdrave in v diskusiji načel vprašanje šolstva, za katerega se bo morala mladina skupno z drugimi množičnimi organizacijami boriti za skorajšnjo in pravilno rešitev. Dijaška mladina se ne more kul urno izživljati, kajti na razpolago nima primernih prostorov. Težko je tu. Beneški Sloveniji na vse mogoče načine ovirajo postavitev slovenskih šol in skušajo dokazati, da niso potrebne. Tudi na Goriškem skušajo z raznimi grožnjami prisiliti slovenske starše, da bi vpisali svoje otroke v italijanske šole. Toda mi se držimo gesla: Slovenski otrok v slovensko šolo! Zato naj Zveza slovenske mladine v Italiji dela še naprej na tem, da bo italijanska vlada ne samo tolerirala, temveč tudi uzakonila slovensko šolstvo v Italiji. Delegat z Vrha je omenil slabe gospodarske razmere; vas nima elektrike, čeprav je samo nekaj korakov oddaljena od daljnovoda. Izredno slabe ceste otežkočajo dostop v vas. Občinski možje sicer obljubljajo, toda nič ne napravijo. Omenil je tudi domačo učiteljico, ki skuša na vse načine onemogočiti mladinsko delovanje. Mladinka iz Gaberij je povedala, da niso mogli poslati nobenega mladinca na fizkulturni tečaj v Sovodnje in je prosila, da bi ZSM poslala nekoga, ki bi jih, naučil telovadnih vaj. Delegatka iz Steverjana je predlagala, da bi se povečalo kulturno delo mladine in vzbu. dilo več zanimanja za šport Po končani diskusiji je na razne točke in predloge odgovoril tov. Miladin, ki je obljubil, da bo ZSM naredila vse, kar je v njeni moči. Diskusija je pokazala, da se je mladina nadvse resno pripravila na konferenco. Na podlagi politično organizacijskega referata in diskusije je konferenca sprejela v glavnem sledeče sklepe: Mladina bo čuvala svojo enotnost in pobijala vsak pojav sovražne propagande ter bila še nadalje močan steber v borbi za manjšinske pravice Slovencev v Italiji. Okrepila bo svoje vrste in pritegnila še ostalo pasivno mladino. Na sestankih bodo obravnavali domače probleme in o tem redno poročal; glavnemu odboru. Z vsemi silami se bodo pripravili na praznik 1. maja, na katerem mora letos nastopiti 300 telovadcev. Pod geslom «Vse za 1. maj» bo razpisano tekmovanje, ki bo od 1. februarja do I. maja 1951. Mladina se bo vključila v pevske zbore in dramske družine, ki so pod okriljem ZSPD. Mladina Beneške Slovenije bo pomagala or- in pri razširje- nju tiska. Prav tako je bil sprejet sklep, da se skliče občni zbor Sportne zveze, na katerem bo mladina postavila svoje zahteve. Pred zaključkom so delegati sprejeli zaključno resolucijo v kateri poudarjajo,, da se bodo z vsemi silami borili za uresničitev miru v svetu in obljubljajo, da se bodo še nadalje borili za pravice slovenskega življa v Italiji, kakor jih" določata mirovna pogodba in italijanska ustava. Resolucija poudarja, da se bo mladina odločno borila Proti vsakemu poizkusu razbitja njene enotnosti m zaključuje, da je ponosna na borbo bratov v svobodni domo. vini. - Predsedstvo je darovalo vsem mladinskim krožkom slike z lanskega telovadnega nastopa kot nagrado za njihovo uspešno delo. Delegati so še sprejeli pozdravno brzojavko CK Ljudske mladine Slovenije ter nato s petjem zaključili konferenco. - UL Silvio Peilico 1\11. nadsu - Telefon 11-32 Avtomobil je končal v morju Nesreča je zahtevala smrtno žrtev Izlet SPD v Trbiž 4. februarja priredi Slovensko planinsko društvo v Gorici izlet v Trbiž na mednarodne skakalne tekme. Odhod v nedeljo zjutraj ob 6. uri s Travnika. Vpisnina kot običajno pri urarju Dar. ku Šuligoju. Cena prevoza za člane 6S0 lir, za nečlane 750 lir. Seja pokrajinskega in občinskega odbora Danes bodo, na sedežu Trgovinske zbornice nadaljevali sejo občinskega in pokrajinskega odbora, ki je niso še zaključil; v petek, ter bodo obravnavali razna vprašanja, ki zadevajo sedanje stanje blagaj-ne in razne cene blaga namenjenega za našo pokrajino. Padla je po stopnicah Včeraj proti večeru je moral rešilni avto Zelenega križa v Podgoro, in sicer po 62-letno delavko Rozalijp Godeas, ki se je ponesrečila. Ko je šla po stopnicah, je nenadoma izgubila ravnotežje in padla, V mestni bolnici Brigata Pavia so zdravniki, po kratkem pre- V nedeljo y jutranjih urah Se je dogodila smrtna nesreča v Gradežu v bližini hotela Riviera. 33-letni Argentinec Pavel Rodsriguez, ki je začasno bivaj v Tržiču, je vozil avtomobil Fiat 1500 v smeri proti našemu mestu, potem ko je prebil veg večer v Gradežu v družbi 26-letne Zore Michelut-ti iz Turjaka. Ko je Rodriguez privozil skoraj do hotela, je nenadoma zaradi teme in za rad; dežja, ko je hotel napraviti zadnji ovinek, zgubil vsako kontrolo nad vozilom, ki je nenadoma zdrknilo po mokri cesti v morje. Avtomobil aa je zaradi velike teže vedn<> bolj pogrezal temno morje in Rcdriguez je zaman skušal rešiti Miche-luttijevo. Toda preden je val morja popolnoma zakril avtomobil, je utegni] vseeno Argentinec odpreti vrata in tako preplavati vsaj dp bližnje oba. le, kjer so mu nekateri ljudje, ki Sq ga zapazili, pritekli takoj na pomoč in telefonsko obvestili gasilce, da so prišli na 50 Ra pogledali v notranjost avtomobila, da bi takoj nudili pomoč ponesrečenki, so žal ugotovili, da je že mrtva. Našli so njeno truplo blizu vrat, ko se je gotovo trudila da b; jih odprla In se tako rešila. Truplo Micheluttijeve so pri. peljali v mrtvašnico civilne bolnice v Gradežu, Rodrigueza g0 tudi prepeljali v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili razne lažje poškodbe in mogoč-e tudi prelom nekaterih reber. Juventina-Farra 2-1 »ledu ugotovili, da si je pri , mesto nesreče in z žerjavi popade zlomila dve rebri. | tegnil; avtomobi, na suho! Ko V nedeljo so na sovodeujskem igrišču zmagali z enim golom razlike igralci Farre, ki so premagali Juventino B. Igrišče je bilo blatno, kar je otežkočilo Igro, ki pa je bila vseeno do konca borbena. Juventina A ni zaradi neuporabnega igrišča v Pradamanu nastopila proti enajsterici Se-renissime. Kulturna prireditev v Pevmi Mladina z Vrha nastopila s trodejanko Po mladinski konferenci so delegati ostali v dvorani, kjer so improvizirali pevski zbor ter počakali na kulturno prireditev, na kateri se je prvič po osvoboditvi predstavila mladina z Vrha. Kljub raznim težavam in težkočam, na katere je mladina naletela ob vsakem koraku, kljub propagandi, ki so jo proti požrtvovalnim mladincem zagnali sovražni elementi, jim le s trdno voljo uspelo, da se je deset mladincev in mladink naučilo ljudsko trodejanko «Iz-gubljeni in zopet najdeni možu. Za igro je bilo veliko zanimanje, kajti vsakdo je hotel videti in se prepričati, koliko zmore dobra volja in veselje do igranja. Mladi igralci nikakor niso razočarali. Svoje vloge so zelo dobro naštudirali in jih tudi dobro podali. Poznalo se jim je sicer, da so prvič na odru, toda vsakdo občutj prvič nekoliko treme, ki bo pa že po drugem nastopu izginila. Na vsak način moramo čestitati vrhovski mladini, ki je tako dobro in na tako len način proslavila mladinsko konferenco. Prebrisan tat v kletki Prihodnjo nedeljo bo Juventina A igrala v Sovodnjah proti Isonzu iz Podgore; Juventina B pa v Gorici protj Fiammi. Pred dnevi so agent; javne varnosti ustavili v Trevisu okcli polnoči človeka, ki se je sumljivo kretai po cesti. Ustavili so ga in zahtevali legitimacijo. Ker se je Pa neznar.ee precej obotavljal, so ga odpeljali s seboj ng policijo, kjer so zadevo kaj kmalu razčistili. Poleg tegg so ga tudi pregledan in mu našlj v žepih različne ključe, pilo in sveder. Ko so ga začeli povpraševati kaj več o izvoru tega orodja in ključev je Artur Rondd, ta* ko se je bil legitimiral, po. vedal, da je prišel kot brez-poseln v to mesto in si je hotel s temi ključi pomagati in si pridobiti kaj denarja. Poli. cija je poslala svoje agente V Trsst, kjer naj bi bilo bivališče Rondija. Toda poizvedovanj^ so bila negativna, človeka pod takim imenom sploh ni bilo nikjer. Tako je komisar poli. cije začel s ponovnim izpraševanjem jn je taiko Rondiijg pri* silil, da je sam povedal svoja pravo ime in razlog, zaradi katerega je pretvoril pravu ime. Izvedeli so, da imajo opra-viti z znanim tatom 35-letnim Rudolfom Zornikom iz Trsta, katerega je že več časa iskala goriška policija zaradj tatvine v zlatarni Ceila, Po natančnejšem izpraševanju je tudi izjavil, da je bij menjal ime, ker je pred časom kupil več racui-skih aparatov v neki trgovini v Trstu pod imenom Zornik in se je zato zbal, da bi ne prišla na jasno njegova golji* fija. KINO VERDI, 17: «Pusto!ovci» in va-rietč. VITTORIA, 17: «Zvezda na nebu«, J. Cooper. CENTRALE, 17: «SleviIka J božanske vrste«. MODERNO, 17: «Ljubi me, Ali fred!» M. Cabotari. EDEN, 17: ((Kraljičina ogrlica«, V. Romance. za prosto cono sla izgubita Nakaznice za prosto cono je izgubila Elizabeta Rosat-ti iz Gorice, Ulica Contavalle. Ravno tako Andrej Zancarli z Ra štela 12. Izgubo sta prijavila goriški policiji. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika nmmsHHr./i prospethera drdstva p KnpRP MUHI MUHO PROSU USPEHI V PRETEKLEM LETU društva i Prvič v zgodovini razvijamo Italijani skupno z brati Slovenci svojo nacionalno kulturo s socialistično vsebino V soboto zvečer je bil v dvorani nad kavarno «Loggia» Pavliha v Podgori so- | di vprašanje učnih knjig in Prejšnjo soboto je Pavliha obiskal podgorske otroke, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano. Lutkovna predstava je bila odlično izvedena, najboljši cenilci so bilj pač otroci, kš so bili navdušeni in so Pavliho prisilili, da je moral pokazati še nekaj svojih umetnij. Pasja nehvaležnost Ko ^ kut običajn0 včeiaj popoldne 29-letna Dolores Kaus iz Gorice prinesla svojemu psu hrano, jo je ta za zahvalo pošteno ugriznil y levc nogo. Ko je Dolores hotela zbežati nehvaležnemu psu se je v naglici zaletela v neko desko. Domači go poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki je Kausovo prepeljal y mestno bolnico Brigata Pavia. Tamkajšnji sa-nitejec je ugotovi] globoko rano nad levim očesom, nato pa jj je dal Še injekcijo proti pasji steklini. občni zbor italijanskega prosvetnega društva' v Kopru. To je eden iznied tako” važnih dogodkov v kulturnem življenju Italijanov v Istrskem okrož:u, da ne smemo preiti mimo njega, ne da bi zabeležili — ;n to z velikim veseljem — uspehe, ki so jih dosegli tovar š; Itali-jani na kulturno-prosvetnem področju z zadovoljstvom ugo. tavljamo, da so bili ti uspehi doseženi z vztrajnim delom nekaterih članov, ki so si vse prizadeli, da je njihovo prosvetno društvo bilo skozi vse leto delavno. Iz poročila, ki je bilo podano, povzemamo važnejše točke. V razdobju štirih mesecev, to je od zadnjega občnega zbora, je bila delavnost društva zelo velika. 10. oktobra je društvo začelo s prop-gando za Teden italijanske kulture. Bile so postavljene komisije šestih članov z nalogo, da urejujejo vse delo. V okviru tega tedna je imelo društvo predavanje o velikem skladatelju J. Verdiju, ki je vzbudilo veliko zanimanje. Pred otvoritvijo Tedna italijanske kulture je bila v koprskem gledališču predstava «La Locandiera«, ki je d b»o uspela. Gledališče je bilo do zadnjega kotička zasedeno, tako da je ostalo zunaj še nad 300 oseb. Sledila je predstava «E1 Minueto«, sindikalna podružnica Mestnega LO pa je predvajala «L’Ora». Gojenci osemletke so za zaključek predvajali «Pepelka», Tako so b le kulturne manifestacije krajevnega značaja mpešno zaključene. Tov. prof. Marras ie imel še predavanje o pismih Antona Gramscija iz zapora Poročilo pravi na tem mestu dobesedno: «Naj krajevni festi- delavci so pokazali polno do-1 je gostovala v Izoli, Novem gra-bre volje m so si prizadevali, I du, v Bujah, Umagu in Piranu. je bilanca delavnosti res zadovoljiva. Društvo šteje' danes 294 članov, od katerih je 108 zelo delavnih. Poročilo pravi ob zaključku; “Prvič v zgodovini imamo Italijani priložnost, da skupno z brati Slovenci razvijamo našo nacionalno kulturo s socialistično vsebino, kar je tudi želja našega ljudstva. Za to se moramo zahvaliti osvobodilni borbi. PL Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Trstika je tudi gozdna rastlina zato pogozdujmo z njo naše goličave da bi bil izid čim boljši. Naše prosvetno društvo je bilo edino v vsem okrožju, ki je skbzl pet dni zaporedoma dajalo predstave in tako uspelo dati poudarka in važnosti, kj jo je Teden kulture imel. Po drugi strani je bil to dokaz širokih razvojnih možnosti kulture v našem mestu in to pesebno danes, ko ljudska oblast nudi vse pogoje za ta razvo-j«. Ob otvoritvi festivala Združenja Italijanov v Izoli je nastopil godbeni kvintet društva, Planinsko predavanje v Kopru Drevi pb 20. uri bo v mali dvorani koprskega gle* dališča že napovedano predavanje alpinistov IVA LU-KANCA in RADA KOČEVARJA «0 SPREHODIH IN VZPONIH PO GORAH SLOVENIJE«. Predvajani bodo številni diapozitivi. ki si je priboril prVo mesto med manjšimi godbenimi skupinami Nadalje je nastopila v Izoli dramska družina z «E1 Minueto« in je kot najboljša v vsem okrožju dobila prvo nagrado ter še z enim dejanjem iz «La Locandiera«, za kar 'je dobila drugo nagrado. 27. oktobra ie začel splošni izobraževalni tečaj, kj ga vodi učitelj Peter Zetto. Tečaj obiskuje 30 tovarišev in je imel do sedaj že 36 lekcij. Dramska družina je nastopila zelo uspešno tud; na radiu Jugoslovanske cone Trsta dne 3. nov-embra z «La Locandiera«. Ta predstava je bila ponovljena 4. in 5. novembra v kopr- skem gledališču. Dne 9. novem val je žel uspehe, ki jih -je v i bra je nastopil- ta dramska polni meri zaslužT. Številni so- I družina turnejo p,, okrožju in ”t—!!KtfMI|j!mui»Minnm»Utti!Mi.iyiim.»'»'''ii(iii»»wiiiiinijniuiiiiiiiiiiiiiiiiiii)iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)iiiiiliiiiiiiiiiiiiiiill|||||l,iliiiiMII|,,,,,,,, Povsod je bilo zanimanje zelo veliko in udeležba številna Vtem letu se je delavnostdru. štva začela z razstavo akademskega slikarja prof. Attilia Fonde iz Pirana; obiskalo jo je nad 1800 ljudi. 9. januarja je bil ustanovljen mandolinistični krožek 16 članov, katerega vodi tov. Anton Pesaro. Ta krožek predstavlja novo veliko pridobitev društva jn bo v pri hodnje prirejal društvene koncerte. Nadalje je bila 19. januarja ustanovljena izletniška skupina s 50 člani, ki ne bo imela za cilj samo izletov, ampak tudi raziskovanje in štu-diranje botanike, podzemskih jam in hroščev. To skupino bo vodil tov. Paolo Dellavalle. Društvo je sodelovalo tudi pri proslavi dneva republike, na čast volitev SIAU, pri ko-’ memoraciji Lenina itd' Delova nje društva V preteklem letu je razvidno iz naslednjih številčnih podatkov: Dramska družina je imela v letu 195o v Kopru 15 prpdstav, katerim je prisostvovalo nad 6000 ljudi, dve godbeni prireditvi 2 850 poslušalci in eno pevsko prireditev s 600 poslušalci. Na turneji po okrožju je imela 15 predstav, katerih se je udeležilo nad 8000 gledalcev in štiri koncerte s 1600 ooslušalci. Ustanovljeni sta bili dve dramski skupini z 32 člani, 1 pevski zbor s 25 člani, mandobntstlčna godbena skupina s 16 člani in izletniška skupina 9 50 člani. Društvo je priredilo tudi eno fotografsko razstavo, katero je obiskalo nad 2000 ljud; in dye umetniški slikarski razstavi petih umetnikov, katere je obiskalo nad 4700 ljudi. Ce dodamo še 4 predavanja polit čne-ga, znanstvenega in strokovnega značaja ter še dva tečaja za splošno izobrazbo, vidimo, da Danes ni kultura last le nekaterih posameznikov, ampak je dediščina vse skupnosti. Izgradnja socializma ne zalteva samo materialne marveč tudi kulturne dobrine. Vsi pošteni izobraženci imajo častno nalogo, da vzgajajo naše ljudstvo Združen; v borbi ljudstva socialistične Jugoslavije«, Tov. predsednik je nato na kratko omenil delovanje najboljših članov. Med temi so tov. Nino Giorgesi, ki kot priden delavec ne zanemarja kul. turnega dela. Vedno je pripravljen dati svojo pomoč in vzpodbuja k temu še druge člane. Takoj za njim je tov. Lucia Scher, ki je že večkrat nadomestila nekatere druge pr; Predstavah. Tudi Anita Depon-te in Franc Lanza sta med tistimi, ki si prizadevajo, da dramska družina lahko napreduje. Na drugi stran; je tov. predsednik graial nekatere člane zaradi nedelavnosti. Načrt dela za tekoče leto je zelo obširen. Med drugim obsega tudi tesnejše stike s kulturnimi društvi v Jugoslaviji in več izletov, udeležb i na fe-ti-valu Združenja ItaM;anov na Reki, otvoritev tečaja za gospo dinjstvo, udeležbo na letni skupščini Združenja Italijanov za Istrsko okrožje in drugo. V odbor je bilo koo-tiranih 7 novih članov, ker so ne'-ater; prosili za razreš:tev zarrdi bolezni in starosti, drug' pa n;so dali nobene pomoči. Spre!e! je bil tudi sklep, da se društvo preimenuje v ((Italijansko ljudsko prosvetno društvo Antonio Gramsci v Kopru«. Ko govorimo o pogozdova nju, mislimo samo na visoko-deblasta drevesa. To ne drži stoodstotno. Ni namreč samo visoko drevje tisto, ki predstavlja tako imenovani gozd, I-mamo tudi nizke gozde iz grmičevja, ki prav tako privla. čujejo vlago iz ozračja. Za naše okrožje je to velikega pomena. ker nimamo posebno v obmorskem pasu obširnih površin. ki bi jih lahko zasadili s sadikami gozdnega drevja. Ze lani so ob raznih pogoz-dovalnih akcijah sadili tudi akacijo, ki je posebno dobra za utrditev raznih sipin in drč. Nismo pa še nič napravili, da bi uporabili na nekaterih krajih tudi trstiko, ki je prav tako rastlina nizkega gozda in jo uporabljamo v vinogradništvu m tudi vrtnatstvu. V bujskem okraju so letos napravili plan, da bodo posadili 30 ha površine s trstiko in obnovili vse stare nasade, ker so potrebe po trstiki velike zaradi vedno večjih površin vinogradov. Vinogradniki so v prejšnjih časih rabili za obnovo vinogradov gabrove, jese- raklovec in paradižnik. Nasadi trstike predstavljajo y kmetijstvu nekak nizek gozd, ki v neki meri vrši nalogo visokega gozda, zadržuje vlago in vpliva tudi na podnebje. Prav bi bilo, če bi tudi na Koprskem pregledali stare nasade trstike in poskrbeli za nasaditev novih tam, kjer so z<* to dani pogoji. Znano nam je. da je bilo nekdaj večje zanimanje za trstiko tudi' na Koprskem. Obvestilo Vpisna mesta pri Isu.aki banki d.d. v Kopru in pri njenih podružnicah v Piranu in Bujah sprejemajo vplačila za obveznice II. ljudskega posojila FLR Jugoslavije do 5. FEBRUARJA 1951. Opozarjamo vpisnike, da vplačajo zneske točr.o do roka, ki je nepreklicen, ker kasnejša vplačila ne bodo sprejeta, niti ne bodo izdane obveznice. ISTRSKA BANKA D.D. V KOPRU nove in še druge vrste kole, Lmae ki so jih sami napravili iz niz- {~ kih gozdov. Te gozdove je ze- i Studllske skuoinf* lo uničil okupator, zato jih je i • r ® treba danes z vso skrbjo ču pn organizacijah SlAU Pri osnovnih organizacijah vati. V našem okrožju so dane velike možnosti za uspešno saditev trstike posebno v dolini Mirne. Ni pa rečeno, da ta ne uspeva tudi po drugih krajih. Trstika ni važna samo zaradi proizvajanja takozvanih opor za vinograde, za visoki fižol — je Simultanka jugoslovanskega velemojstra Svetozarja Gligoriča V nedeljo zvečer je v mali dvorani koprskega gledališča odigral jugoslovanski šahovski velemojter Svetozar Gligorič simultanko proti 32 istrskim šahistom. Dobil je 29 partij, dve izgubil in eno remizi- » - I u/ioč j j 66. u U&ffU ?*_?VEDL '*»»IKAL l»K. FRAN BRADAČ •►K. ROBERT H LA V ATT ^ Je5?6?!00 “tudi: v To!! lCiporoi’nlku omahnil izg?.voril takc) mehko in očitajoče, W0tla Svejk . °mahnila roka. y Ni(S0dU 111 bilftrehlal: f aran tak° maJtae P°mote se ■M v6ietd0 ^demdelt tl /,aZbUrJatl' °n bl moral zare.s imeti Slo n ra lmetl as;kak0r sem ^ v članku n ie ka ml3el. da ekskn Nlk°U v Oljenju mi ni Nerl ? r se Pravi t“ra,,kak PleSaSt gOSpod generalmajor. el0*ek kal OH zm0ta' kl Se lahk0 vsakomur na«, . aaj pripomni, drugi ?eiiai ham je Wr;:>ersC £fed letl pravl1 krojač Hyvel. kakTse je iV Vla*u sn5lmko. ki Sto6, kr°3aai* v PraR0 fez in Je * začel’ JJ6 Ptislil h.. ie kupil v Mariboru. Ko se Je pelini pa takoj za to zagrabi. . 2aCel DnJ« mi6111 da v lviarlDWU- ™ se Je peljal s®dei n„c Vetem iur sPloh edtnl Ceh med potniki, in ko •*«. £“?*'■*»»V£?U ‘rk°“»«• ie «•***. b m« “ je krote/2? 13eno sledab da s« se mu sline •i c to videl, je rekel sam pri sebi na glas: ,To bi ti žrl, nepridipravi’* In tisti gospod mu čeSki odgovori: .Seveda bi, če mi daš.’ Tako sta šunko pojedla skupno, preden sta se pripeljala do Budjejovic. Tisti gospod se je pisal Vojteh Rous.» Nadporočnik Lukas je pogledal Svejka in odšel iz kupeja. Ko je zopet sedel na svojem prostoru, se je kmalu prikazal med vrati odkritosrčni Svejkov obraz; «Pokomo javljam, gospod obrlajtnant, da smo čez pet minut v Taboru. Vlak stoji pet minut. Ali naj naročim kaj za pod zobe? Pred leti so imeli tukaj prav dobro....« Nadporočnik je besno poskočil in rekel na hodniku Svejku: «Se enkrat vas opozarjam, da sem tem bolj srečen, čim manj se mi prikazujete. Najljubše bi mi bilo, ko bi vas sploh ne videl, in prepričani bodite, da bom za to poskrbel. Ne hodite mi pred oči! Zgubite se, vi govedo, prismoda!« «Kakor ukazujete, gospod obrlajtnant.« svejk je salutiral se obrnil ter šel z vojaškim korakom na konec hodnika, kjer je sedel na sprevodnikov sedež in se dal v pogovor z nekim železničarjem: «Prosim, ali vas smem nekaj vprašati?« 2eleznlčar, ki mu ni bilo do pogovora, je brezbrižno pokimal. «K meni je hodil«, se je razgovoril Svejk. «dober človek, neki Hofman, in ta je zmeraj trdil, da tile alarmni signali nikoli ne delujejo, da vse to kratko in malo ne fungira, če' potegneš za ročaj. Jaz se za take reči nisem nikoli zanimal. IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA Tov. ELENA BELLINI retaodi^!znteoUbsateVmTjhtUra^ rai V zavore in res je iganka, kdo je potegnil, da se je vlak ustavil Tudi se nista Zst s r""M' kd° *i« ■>»> navee da on teea 111 mogel siriti, češ da ni neumen paglavec. se i-fak^o^ -kaj Mene to bolj jezi ko vas > ’ w 86 hipoma ustavl «Tak se zopet odpeljimo naprej«, je rekel Svejk, «nl prav, če se vlak zakasni. Ko bi bilo to v miru, naj bi bilo v božjem imenu, ampak zdaj je vojna, zato mora vsakdo vedeti, da se rtVf,V,satfin. vlaku V0ja5ke osebe, generalmajorji, obrlajt. nanti, oficirski sluge. Vsaka zakasnitev je nerodna reč. Napoleon se je pn Waterlooju zakasnil za pet minut, pa je bilo konec njegove slave....« kako Je Ute vojak na bojišče. ae viaKa' ker se pelje V tem trenutku se je prerinil skozi množico poslušalcev nadporočnik Lukas. Bil je strašno bled in ni mogel spraviti ia sebe nič drugega kakor: «Svejk!» «Načelnik postaje vam bo to pojasnil« je odincn „ «to vas bo stalo dvajset kron.« ’ ,e °dl<*!1 ^vodnik. Svejk je salutiral in se oglasil: ^Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, da so me obdolžili, da sem ustavil vlak Železniški erar ima prav čudne plombe pri zasilnih zavorah. Človek se 8e približati ne sme, pa je že v godlji in hočejo od njega dvalset Kron.* * To je krojač rekel po češko seveda, misleč, da ga nihče ne razume (Op. prevajalca). „ Medtam ie bil° videti- kako lezejo potniki iz vagonov vlako r&u? n"“ !“* 5 potmm Vlakovodja Je bil ze zunaj, dal znamenje in vlak je zopet odpeljaL d*Z°±e,rTla T1?0 dVajftlh kron»' ^ modroval Svejk in bil docela miren, «to je še zelo poceni. Nekoč, ko je bil cesar na t ,,/T‘f?101 s° SVa Prostor v kupejih: nadporočnik Lukas ni izpregovoril nobene besede več in Je šel zopet sest. (Nadaljevanje sleBit PRIMORSKI DNEVNIK ŠPORTNI DNEVNIK Jugoslovanski nogometaši zaenkrat niso zadovoljili £££ 56 ,e v gorah Svkre, Avstrije, Francije »n Severne Italije utrgalo mnogo £ln ^ 90 p®vzročlu veliko razdejanje in mnogo človeških žrtev. Vsega skupaj je bilo nad !*reh? uOV„„'LUwra ob?*v'.'*a, takih P°®nUo 130 let. Slika kaže dva prebivalca na * kl razdejanje, ki ga je povzročil plaz v neki švicarski vasi. Mnogo dela re4ev*nju s”?čar>1- Tutti »* internacionalnem študentskem tekmovanju v ° *® J* z*odlk>- da je plaz zasul hišo, v kateri je bila 14 članska družina. Vsi tekmovalci so aktivno sodelovali pri reševanju. LEP USPEH DOMAČINOV TRIESIM-MEMTUS 2-2 (1-1) Pravkar smo se vrnili iz Občinskega stadiona, kjer je CTriestina doživela ob nepresta tem blagoslavljanju dežja ene ga svojih naj večjih, uspehov letošnje nogometne sezone. Trža feancm je uspelo vzeti državnim prvakom eno točko; torej isti podvig, ki je prinesel lanske fesenj toliko navdušenja med navijače tržaškega moštva, «Tekir.a ]eta» je privabila na štadion polnoštevilno občinstvo, ki nad igr0 ni imelo pritožb, posebno še potem, ko je Triesti-na 4 minute pred koncem »vala drugi gol in s tem izenačila Ta rezultat je zopet eden onih čudežev požrtvovalnosti, kl pre Blagaj0 prav vse zapreke. Zadostoval je namreč samo Pogled na igrišče, da se prepriča, tno, kakšna je razlika v vrednosti obeh enajstoric. Juven-tua je še vedno eno najbolj klasičnih moštev Evrope, ki raz |x>la,ga z enajstimi Igralci mednarodne vrednosti, proti katerim bj morala Trlestiria dati na Igrišče popolnoma drugp enajsterico, da bi lahko rekli, da le bila enakovredna gostom. Pri Tržačanih je bij tudi danes najboljši Grosso, kj je alfa in omega obrambe, je pa tu-di skoraj edini, ki zna pošilja, ti napadu uporabne žoge. Vratar Nuciari ni kriv za gola, Ses-sa je bil po dolgetn neigranju nesiguren, Redolfiju bi z obzirom na njegovo mladost oprostili nekatere napake. Stranska halfa Ciccarelli in Giannini nezadostna, morda nekoliko boljša konstruktorja kot razdiralca. V napadu je nekaj pokazal Bo. scoio, ki je nenavadno prodoren, manjka mu pa ?e precizen strel. Dober je tudi Ifipiro med tem ko ostali še niso zreli, n« po letih, ne po igri, da bi igrali jr A ligi. O Juventusu smo nekaj že rekli. Podajanja igralcev So na milimeter dozirana, poedinci odlični, vso ekipo pa odlikuje nekakšna »plemenita lenoba«, ki jim je ocHe-Ia v Trstu točko, kl bi jo ob zadostnim prizadevanju celega moštva nikakor ne mogli izgubiti. Najboljši po. BMneznikj rta Mucinclli, in Han sen. Obramba je bila sigurna; zanimala nas Je igra srednjega pomagača, saj smo Imeli prili-ko na današnji tekmi gledati poleg Parole, ki mu je mesto v (Hržavnem moštvu že skoraj a prim-j zagotovljeno, še Grossa katerega razni sestavljale! ekip že nekaj let drže v preddverju tDržavne reprezentance. Reči moramo, da se po današnji tek. mj tehtnica nagiba na stran Grossa, ki je kljub temu, da je igrai v slabši sredini, pokazal več od renomiranega Parole. Nekaj kronike; V 18' Bizzot. to poda na levo krilo J. Har.-genu, ki poeluži na center sv o. jegu soimenjaka K. Hansena; neubranljiv strel tik leve prečke povede goste v vodstvo. Požrtvovalnost Tržačanov je poplačana v 16 minuti. Ciccarelli strelja kazenski strel. Isplro z glavo izprerr.en! »mer žoge, ki pride tako ravn<> na noge Bo soolu, kl brez oklevanja rtdre-v mrežo. V 7. minuti drugega polčasa pride Juventu* v vodstvo. Muccinelli je vodil žo. go po levem krilu, podal J. Hansenu, ta Fraestu, ki je z ostrim udarcem porinil okroglo usnje neubranljivo v mrežo. Poslej igrajo gt*tje brez posebne volj«, da bi rezultat povečali; morda so tudi že nekoliko trudni, saj je bil danes teren nenavadno težak. Pet minut pred končam mi se domačini kot »furje« zagnali proti vratom Juventusa; beločrne ze-braete majice so dobile nenadno rdečega poživila. Tako se je v 41’ zgodilo, da So dobili Trža-čauj žogo ln da »o prisiliM plesati obrambo Juventusa. Žogo dobi Sessa, poda Ciccarelliju; končno pride do nje Petrozzl, kateri najde med neštevilnimi nogami pot do mreže. Tribuna se hoče podretj od navdušenja, «marele» na stojiščih letijo v zrak, ko miš j mokri ljiudje skačejo kot Indijanci na gula-gu-la plesu. Nato še štiri minute nestrpnosti ter strahu ki sodnik Dattilo 12 Rima je zažvižgal konec Ignšče jo bilo skrajno blatno, s čemer so s« okoristili tehnično boljši igralci Juventuisa sodil pa je pred 15.000 gledalci, kot smo že dejali, Dattilo iz Rima, ki mu hujših napak ni očitati; vendar pa v njemu tlismo spoznal} onega sijajnega sodnika, ki mu Inozemski časopisi prepevajo hozano. Nekajkrat ni spoštoval pravila prednosti, kar bj od sodnika njegovega kalibra lahko zahtevali. Napoli-Atalanta 0-0 Torlno-Florentina 1-J Como-Inter 3-1 Triestina-Juventus 2-2 Pro Patrla-Luccbese 2-2 Bologna-Novara 1-0 Lazio-Padova 4-0 Palermo-Homa 3-0 Mllan-Sampdoria 2-0 Cenoa-Udinese 1-1 Milan Juventu: Inter Lazio Como Bologna Palermo Napoli Fiorentina 21 Udinese 21 Atalanta 21 Torino 21 Padova 21 Sampdorla 21 Triestina 21 P. Patrla Novara Lucchese Roma Genoa 21 IS 4 21 14 5 21 14 3 21 10 S 21 11 4 21 0 S 21 10 2 21 S S 8 5 21 21 21 21 21 2 60 2S 2 02 21 2 54 20 5 36 26 6 33 32 7 30 27 0 30 20 7 35 27 8 26 23 8 23 33 3 31 36 S 27 36 7 3 11 31 38 5 7 9 21 37 6 5 10 31 40 6 5 10 29 40 6 4 11 31 44 4 7 10 17 20 4 S 12 26 42 3 7 U 23 41 6 7 6 6 3 8 34 33 33 20 26 23 22 22 21 1» 18 18 17 17 17 17 16 15 13 13 A MOŠTVO : HAJDUK 2:2 (1:1) A reprezentanca Jugoslavije; Beara, Kolakovič, Colič, Čajkovski, Horvat, Djajič, Ogi.ja-nov, Mitič, Rupnik, Tomaševič, Bobek, Herceg. Hajduk; Vulič, Mrčič, Broke-ta, Luštica, Katnič, Radbvniko-Vič, Senauer, Arapovič, Krstu-lovič, Mladinič, DitCjak. Sodnik; Kranjc iz Zagreba. Stadion Maksimiral gledalcev 15.000. Teren in Vrem« ugodna za Igro. Strelci; Rupnik 25, Tomaše-vič 52 za reprezentanco in Vid jak iz 11 metrovke v 43 minuti in Mladinič v 75 min. Ekipa Hajduka je nudila prvemu državnemu moštvu nepričakovano močan odpor, vendar se nikakor ne bi smelo 2goditi, da bi reprezentanca kluba bila popolnoma enakovreden nasprotnik državni, kot se j« to bilo v nedeljo. S tako igro po koncu tekme v Parizu pač ne bo preveč veselja. Beara nj imel možnosti pokazati svoje vrednosti, Colič in Ko. lakovič sta bila morda najbolj, ša igralca A moštva. Horvat za. nealjiv Čajkovski in Djajič ne-sigiuma. V napadu je najbolje igral Ognjanov. Mesto srednje-ga napadalca sta igrah, p0 en polčas Rupnik in Tomaševič. Prvj je boljše opravil svojo na. logo. Hajduk ie imel najboljše igralce v vratarju Vuliču, Bro-keti ter Ivu Radovnikoviču. B MOŠTVO 2:1 : SLOVENIJA (1:1) B-reprezentanca; inž. Mrku. žic, Ožegovič, Horvat II., Pa-lfi, Milovanov (Stefanovič) Jakove tič, Rajkov, Senčar, Woelfl, Čajkovski II., Strnad, Slovenija: Nikolič, Medved, Rupar, Fajon, Brglnc, Hacler, Zivotič, Pelicon, Hcčevar. Gabrič (Toplak) in Plaznik. Gole so dali; Senčar ln Wolfl za B-reprezerutanco in Zivotič za reprezentanco Slovenije. i Sodil je Kos iz Ljubljane. Tudi drugo moštvo ni pokazalo pričakovane igre, Čeprav je premagalo reprezentanco Slo venije z 2:1 (1:1). Igrale, so pokazali dobro telesno vzdržljivost, pa ničesar drugega. Kom pleten napad Dinama, ki je igral v B ekipi s« ni mogel razživeti in le na momente je Voellei skušal 3 preciznim dodajanjem povezati igro, kar Pa mu ni uspelo. Večina slovenskih igralcev so član, ljubljanskega Odreda. C MOŠTVO : LOKOMOTIVA 1:0 (1:0) C-reprezentanca; Krivofcuča, Delič, Crnkovič, Pufcšec, Djur-ddevič, Spajič, Valok, ’ Antič (Veselinovič), Zivanovič, Mi. bajlovič in Režek. Lokomotiva: Majdič, Etlinger, Jelačič (K a p ari), Žerjav (Kog), Andročec, Pintarič, Be-»eredi, Ctxnč, Bobek II, Firm in Hmeljina. Strelec; Antič za reprezentanco; Sodnik: Goranič. C moštvo ni homogen«, in je bila reprezentanca na momente slabša Od partnerja Lokomotive. Najboljši igralci C moštva so bili Pukšec, Krivokuča in Djuadjevič, Lokomotive pa vratar Majdič, Etlinger in Firm. sloni oe niso glede predlagane tekme z Italijo BEOGRAD, 29 — Jugoslovanska nogometna federacija je potrdila, da je prejela telegram italijanske nogometne federacije, v katerem ta predlaga nogometno srečanje med obema državama, ki naj bi bi. lo 8. ali 15. aprila na italijanskem terenu. Jugoslovanska federacija še ni postala odgovora. TELOVADNI DVOBOJ V KOPRU Ob® prvi mesti Tržačanom II sliunaein plasmaju pa so zmagali Trboveljčani in Jeseničani PARIZ, 29 — Irska nogometna federacija je odločila, da pošlje svoje zastopnike na mladinski internacionalni turnir, ki bo V Nizzi v mesecu marcu. Z vso svojo «kramo» - z blazinami, z gredjo itd. sq se v nedeljo ob šestih zjutraj odmajali g kamionom tržaški telovadci v Koper, kjer jih je na žalost čakalo dokaj neveselo presenečenje. Ob osmih je bila dvorana za silo nared in začelo se je telovaditi. Za tistega ki še ne ve, naj povemo, da sedanja koprska telovadnica služi svojim, namenom ne dolgo let, da je bila nekoč namenjena bogoslužju in seveda tudij grajena v podobne namen« Znano je, da se boga časti lepše v mrazu, ker v toploti človek po. stane len in mu mfeli uidejo nehote na zabavnejša področja. Ista stvar pa žal ne velja pri telovadbi, in je m/ajhna pečka, ki je stala za vzorec- v bližini nekdanjega oltarja, samo močno vzburkala pobožno željo po toploti. Mnogo izgubljenih točk je šlo v nedeljo na rovaš od mraza zakrčenlh mišic. Nekaj o posameznikih: Vedeli smo, da bedo pripeljali gostje v Koper dobro vrsto, vendar j;e realnost presegla naše pričakovanje. Nismo si mogli misliti, da bi lahko provincialno moštvo toliko veljalo, kolikor vrsta Urbanca, Drobe-ža, Jurkoviča in drugih. Posebno bi bilo treba paziti n« Jurkoviča, ki ima šele petnajst let in bi ga lahko človek tako. rekoč v žep vtaknil; je pa vendar pokazal na orodjih dovršeno lahkotnost, čeprav telovadi šele od lanskega leta. Zmagovalec tekme Stergar je bil še vedno za cel razred boljši od domačinov in od gostov. Zmagal je na bradlji, drogu ter konju. S svojo vajo tla konju, kateri »o sodniki prisodili polno število točk, je prikazal, kakšna «pesem» je lahko orod, na telovadlba. Bil 3e brezhiben in še konju pod njim ge je moralo imenitno zdeti, da je imel na sebi takega jahača. Drugi Tržačan Janovski je zasedel pe-to mesto. Bil je bolan, kar mu je preprečilo boljši plasman. Bajčevo mesto odgovarja nje govi sposobnosti. Štiri desetin, ke točke za njim je Dolgan, ki mu je včeraj po dolgem času uspelo preskočiti konja. Ako bi na tem orodju dobil v bodoče kaki dve trički več in podaljšal eventuelno vaj0 na drogu, bi bil pri prihodnjih tekmah lahko na mnogo višjem mestu; njegova eleganca priča o tem, da to ne bi bilo nezasluženo. Bajca bi spomnili na eno: «Trenirali smo tedaj za olimpiado», se opominja tov. Grilc, eden najboljših jugo. slovanskih tekmovalcev polpretekle generacije, ki je prišel v Koper skupno z gosti, «moji trenerji so me preklinjali; zahtevali so, naj delam vaje z močjo, meni pa se je zdelo neu mno slediti njihovim nasvetom, ko sem vendar videl, da se da’ hodnje leto v Helsinkih. Padec na gredi ji je odvzel popolnoma zasluženo prvo mesto. Omejec, Lapajne, Rozman in Ov-senk so bile izenačene in so izvajale tudi težke prvine do. kaj dobro, Baučarjeva in Dolganova sta potrdili svoj talent tudi na nedeljski tekmi. Misculinova si je g padcem z grede pokvarila boljši rezultat. Lavrenčičeva je nastopila bolna, Lapajnetovi je bila kot začetnici, nedeljska tekma težak izpit, ki ga je naredila z odliko. Rutarjeva nima primerne volje, ki se zahteva od orodnega telovadca. Vprašali smo tovarišico Maj-dičevo, priznano slovensko športno delavko, ki je bila med drugim tudi sodnica v Bazlu na svetovnem prvenstvu, kaj misli o tržaških dekletih. «Ne- točk, Omejec 8,70; Bavčar 8,50; Ovsenk 7,85. Gred: Bavčar, Omejec 8,76, Ovsenk 7,90, Dolgan 7.50, Tob kar 7, Smolnikar 6,95, LapajM B, 6.90, Rutar 5,75. Dvovišinska bradlja: Roan« 9,90, Misculin 9,35, Dolgan W Lapajne 9,20, Bavčer 9,10, Sn»l nikar 8,85, Omejec 8,70, 0^ senk 8,25. ^ Konj: Rozman 9,50, 9,15, Smolnikar 9,10, Ovseo* 8.80, Lapajne Z. 8,10, DoM 7,70, Bavčar 7,75, LavreflW 7,25. # Moški prosta vaja: Hus,^T jec in Janovski 8,60, Dni Urbanc in Stergar 8, Reinh* 7.80, Jurkovič 7. Bradlja: Stergar 9,50, vič 8,80, Dolanc in Dolgan Hus 8.30, Urbanc 8, 7.80, Drobež 7,50. Konj: Stergar 10, Dolanci Urbanc 7,60, Janovski 7,25, gan, Bajec 6,50, Drobež 1“ Jurkovič 5. Drog: Stergar 9, Dolenc, kovič 8, Urbanc 7,50, Dott” 7,30, Dolgan, Janovski 7, Hu« “ Konj vzdolž: Drobež 9,89, J* novski 9,50, Hus, Podret'* 50, Jur» >Igan 8tN V Kopru smo govorili z GligoriČem Dež je padal kot iz škafa. Sedeli »mo v znani koprski restavraciji «Logg0» in z nestrpnostjo čakali, da bi vsaj za minuto ponehal zoprni tuj. kar »e naenkrat odpro vrata tn v lokal vstopi moški mlajših let, s črnimi brčicami, za njim pa je nekaj drugih. Pogledi vseh prisotnih so »e obrnili na novodošlo grupo in med mizami se je začul pritajen šepet: «To je GUgorifn, drugje so pravili: eErdun, je fejst pobas (ni treba pripomniti, da so to govorile ženske). Ko so se potem posedli, smo pristopili k ■njihovi mizi in poprosili internacionalnega šahovskega mojstra Svetozarja Gligorita, ki je letos ponovno osvojil državno prvenstvo, da bi nam povedal neka) besed o pravkar končanem šampionatu, Drugo nas zaenkrat ni toliko zanimalo. — Kakšen se vam je zdel ljubljanski turnir? — — Turnir ]e pokazal, da so bi la naša upanja na predvečer upravitena, ko smo predvidevali, da bo letošnji boj Za državnega prv&ka prinesel izredno kvalitetne igre. Vsi mojstri, od najmlajših pa do najstarejših so pokazali bogastvo idej, zanimive teoretske novosti, tako v Otvoritvah kot v končnicah. Bilo je na turnirju sicer dosti remijev, ki pa so prišli Po hudih borbah in le zaradi poboljšan ia tehnike v obrambi. Poleg tega lahko poudarim eno. Danes >o že vidni obrisi jugoslovanske šahovske šote, ki se form.ira in ni dvorna, da bo imela igra naših mojstrov vedno večji vpliv na inozemske šahiste. — Kaj pravite o plasmaju na turnirju? — — Treba je reči, da je odpravljen «triumvirat», ki je 2 V* v. raklajiiev uspeh pa je realen. Jaz sem zmagal šestkrat, enajstkrat remiziral; mislim, da je število mojih točk realno, nizek procent, ki nti je zadostoval (67) pa kaže, da je bil turnir zelo izenačen. — Gtlgorič in žena v koprski restavraciji na kosilu. Danes ob 8. uri zvečer boste Imeli priliko videti jugoslovanskega državnega prvaka v kavarni Milano v Trstu, kjer bo odi-grad simultanko proti najboljšim tržaškim šahUtom. tako brezhibno «funkcionirals po vojni. Pirc, Trifunovič in jaz smo bili Skoraj vedno reflektanti na prva tri mesta in je zanimanje pravzaprav bito osredotočeno na to, kakšen bo vrstni red med našo trojico. Sedaj pa nas je mlada garda razpršila. Vzrok temu ni naše nazadovanje, marveč visok nivo mladih, ki so vsi dosegli svoje prve uspehe šele po koncu druge svetovne vojne. — Sedaj pa še neka) o udeležencih, tov Gltgorič! — — Od petega kola dalje je bil na vodstvu slovenski internacionalni mojster Puc. ki je zelo originalen in talen, tiran Igralec, večje uspehe pa mu onemogoča neobjektivnost pri ocenjevanju moči in pozicije nekaterih nasprotnikov, kdr mu je tudi v zadnjih kolih odvzelo možnost, da bi se boril za prvo mesto. Pred nje- ga se je vrtni Matimovie, ki je na Um turnirju sicer imel srečo, vendar ne b{ mogel reči, da je njegov uspeh, ki ga je postavil v vrste najboljših, nezaslužen. Kljub mladim letom je pokazal veliko zrelost In stabilnost v igri. Milič, ki )e na četrtem mestu, je svbjčas obetal mnogo, pozneje Pa je sledila doba, v kateri je igral povprečno ali skoraj Podpovprečno. Danes kaže, da je zopet našel samega sebe. Svojevrsten rekord krasi Trifunoviča. Na turnirju je nabral dve zmagi in «»omo» petnajst remijev. Igral je dobro, vendar je pred stavljal «baubau» za večino tekmovalcev, ki so mislili, da lahko dobijo proti njemu največ poi točke in so tako igrali na remi. NedelfkOvič bi se lahko plasiral malo više, Vidmar igrg s premalo elana, Rabarja ovira bolezen, Ka. Kros v Trstu Čeprav je bilo včeraj precej pasje vreme, »e je vendar precej tekmovalcev odzvalo pova. bilu lahkoatletske sekcije ZDTV, ki je razpisala v nedeljo tretji letošnji pomladanski kros pod pokroviteljstvom lista «11 progressos. Zmagal je Pirančan Zomaro, ki je takoj ob začetku prišel v vodstvo in ga obdržal do konca. Čeprav je tekel vso progo po blatu je bil na cilju popolnoma svež, kar priča o sijajnih kvalitetah, doslej še ne preveč znanega lahkoatleta. Drugi je bil Gerbec pred Fontanotom in Gregoričem. Pokal časopisa «Pro. Na startu gressa« j« osvojil SK Piran, medtem ko Je bila »Zarja* druga v moštvenem plasmaju. Vrstni red; 1. Zomaro (Pi-ran), ki Je pritekel 3.000 m v času 14’58”7, 2. Gerbec (Sv. Jakob) v 15’3”1; 3. Fontanot (isto) 15’38”7; 4. Gregorič (Zarja, Bazovica), 5. Počkar; 6. Fonda (oba Zarja). 1- Gllgorlč: 2. Maunovlč 3- Puc 4. Milič 5. Udovilfc 6 TnlunoviC 7. Nedeljkovlč 8 Vidmar ml 9. Rabar 10. Karakiajič 11- Janodevlč 12- Fuderer 13- Kostič 14 Kozomara 15 Bertok 16 Simonovič 17. Andric It Majstorovic r/t t l-i •/s V s ‘It '/» ‘/s Vi ‘it 0 o o o o o V2 »/« Vi J/» ‘/s 0 0 Vi v« 0 1 v. o Vi 0 s 0 1 Vi v« v. V. o o 0 vl 1 0 1 v* 4 •/« Vs 1 V« Vs 0 Vi Vi 'h Vi 'It Vi 1 o* o o o S 6 7 • • 10 1! 12 13 14 15 16 17 18 Točke Mesto »/o 'It 1 Vl Vl »Vi, 5-—6. 36 0 'it — 1 'h 1 { 'It. i 1 0 Vl Vl 9 7—9 53 */» ‘h Vj 'It. Vl 0 i 'It i Vl I 'h Vi 9 7.-9. 53 'It 'h 0 Vi — 1 i 0 'h »/• '/» 0 1 1 9 7—9 53 'h 'it Vl 'it 0 — 0 */i 'It Vl 1 Vl 1 1 iV» 10. 50 'It 'it 0 i 0 1 — i' 0 Vl 1 0 1 1 8 11—12. 47 'It 'h 0 0 1 Vl 0 — 1 i •/» Vl 1 1 8 11—12- 47 'It 0 'it Vi V* 'It 1 0 _ Vl Vi 'It 0 i 7‘/i 13 44 'It 'h 0 0 'It Vl Vl 1 Vi Vl 'h Vl Vl 7 14—15. 4: 0 'It • 'it Vl 0 0 Vi Vi 'It — 1 v* 1 7 14.—15. 41 0 0 1 • 1 Vl 1 Vi 'it 'It 0 —• 1 Vi *'/• 16—17. 38 1 Vi Vi •/» 0 0 0 l i 'h Vl 0 —- 0 6'/, 16—17. 38 0 'h 'Im H* 0 0 1 0 4 Vl 0 Vi 1 — 5 18 29 Razpredelnica letošnjega državnega prvenstva v šahu. ir o zimsl Iznajdbah Kadar zapade pozimi po visokih planinah debel sneg ter tako zamete pota, da se ne da hoditi, ker s« vse pogreza in se človek globoko udira, vzamejo ljudje majhne koške, spletene iz tankega drobnega protja ali včasih iz prvi, in si jih privežejo na noge. Tako hodijo Po snegu brez nevarnosti, da bi se utegnili udreti. Tudi če bi bil »neg čisto mehak in nov, držijo široki koški človeka, da se ne pogrezne. To je čudlna iznajdba. Ce pa je smeg zmrzel in trd, »i pripnejo na noge železa, ki jim pravijo krampeži. Ti imajo šest ostrih konic. Uporabljajo jih tudi poleti, če hočejo na strme in skalnate planine, kajti brez njih se ponekod ne da priti naprej. Poznajo pa kmetje ponekod na Kranjskem, zldsti pri Turjaku in tam oholi, redko iznajdbo. ki je v nobeni deželi nisem videl: pozimi, kadar je »neg, se z neverjetno naglico peljejo z visokega hriba v dolino. Vzamejo dve deščici, ki sta četrt palca debeli, pol čevlja 'široki in približno pet Čevljev dolgi. Spredaj sta ukrivljeni in navzgor zavih-njeni; na »redi pa je usnjen jermen, hi se vanj vtaknejo noge. Na vsako nogo se natakne ena teh deščic. Poleg tega ima krnet močne palico o rokah, si jo da pod pazduho, se z njo krepko zadržuje, se nanjo naslanja ln z njo krmari ter se tako spušča po najstrmejšem hribu navzdol. Lahko bi ndpisal; šviga ln leti navzdol, kajti ko stoji na deščicah in se Prav močno, da, z vso silo naslanja na palico, drči tako hitro, da prekaša vse pričakovanje i n ne zaostaja v hitrosti prav nič za tistimi, ki »e na Holandskem drsalkami po ledu vozijo. V vsakem trenutku se znajo ogniti vsemu, kar jim je na poti, pa naj si bo že drevo, skala ali kaj podobnega. Noben hrib jim ni prčstrm, nobeden pregosto z vtsbkim drevjem porasel, da se ne bi na ta način zapeljali po njem, kajti na vožnji se vijejo in krv inči jo po kačje, če je kaka ovira na potu. Če Pa je hrib fist0 prost, ne porasel tn brez spotik, drčijo naravnost, kdkor po niti, vedno stoje in naslonjeni na palico; te se drže s tako močjo in silo, tako trdno in togo, kakor ne bi imeli uda na telesu, ali pa nobenega člena ... «Slava vojvodin« Kranjske«, let« 1689 i-:,':/-. Nasmejane Jeseničanke. TržaSka dekleta. mmm Simpatični Trboveljčani. z nekaj kolehi doseči isto in, da je cela stvar pri tem še lepša in lahkotnejša. Prišli smo na tekmovanja in mojim učiteljem se je zdaljšal nekoliko nos. ko so videli, da vsi najboljši telovadijo na način podoben mojemu«. Zato bi bilo dobro, da b; Bajec del svoje moči pretopil v eleganco. Rein. hardt je v nedieljo razočaral in ni pokazal »voj« borbenosti, Serra še ni sposoben za tekme, kl presegajo društveni okvir. Med dekleti smo občudovali Rozmanovo, ki jo imajo telovadni strokovnjaki za resno kandidatinjo za olimpijsko moštvo, ki bo nastopilo pri- Moška telovadna vrsta Trsta. katere izmed njih poznam že nekaj let, vendar moram na žalost ugotoviti, dg od tedaj niso mnogo napredovale, poleg tega pa jim manjka tudi ženskosti. Potrebno bi bilo, da bi prišle kdaj pa kdaj k nam v Ljubljano, da bi odpravile vsaj glavne napake«. Gotovo krivda ni njihova, ak0 napredek ni velik. V takih razmerah kot telovadijo Tržačani, se ne mučijo niti telovadci najod-daljenejSega podeželskega društva. ... Prosta vaja, ženske: 1. Rozman (J) 9,60, 2. Misculin 9,35, 3. in 4. Smolnikar, Lapajne (obe Jesenice) in Dolgan 9 ,e>/ Bajec 9, Jurkovič 8,70, St' 8,50, Urbanc 7,50. Vrstni red: Stergar 45: pr bane 38,60; Drobež 38,49: kovič 37,50. Janovski 36,3#; lic lainc 25,50; Bajec 34,90; 34,50; Hus 33,90; Podreni« 1 Reinhardt 23,70; Serra l7' ^ Skupno: Trbovlje 188,7® 176,95. j, Zer.ske: Bavčer 34,10: nikar 33,90; Dolgan 33,50! Jec 33,15; Ovsemk 32,80! |(d pajne Z., Rozman 32; 29,85; Lapajne B. 27,15: fltf renčič 24,50; Torkar 20,75' tar 15,60. ^ Skupno: Jesenice 167,85' 152,85. Razboršeft prvi 11 na mednarodnem študentskem prvenstvu DUNAJ, 29 — Na mednarodnem študentskem prvenstvu v Bad Gasteinu v bližini Salzburga je zmagal v skokih Jugoslovan Razboršek, ki je do-bil vsega skupaj 212 točk. 1) RAZBORŠEK (Jugoslavija) m 49-43 točk 212; 2) Acker (Nemčija) m 49-47 točk 211,6; 3) Torrld (Norveška) m 48-41 točk 204,5; 4) Riedl (Avstrija) m 46-35 točk 189,2; 5) Nielzen (Norveška) m 44-4-2 točk 187,6; 6) Gericke (Švica) m 44.40; 7) Vogl (Avstrija) m 47.5; 8) Leben (Jugoslavija) m 44.35. Mulej deveti v Corfini Cortina d'Ampezzo, 28. Jan. Danes Se j* tu končal medna- rodni zimskošportni teden s tekmovanjem v moškem samostojnem smuku. Na 4200 m dolgi progi z višinsko razliko 90o m je kartalo 3:42.9, tretji Zeno Coli, (Italijan Monti v času 3:42.7. Drugi ie bil Couttet (Francija) 3:42.9.9, tretji Z eno Colo (Ita-lija) 3:43.3 četrti Sanglard (Francija) 3:47.7, peti Lincher (Avstrija) 3.47.8, šesti Perren 3:47.0, sedm, G. Schneider (oba Švica) 3.48.7, osmi SoUvnder (Švedska) 3.49.0. deveti Tine Mulej (Jugoslavija) 3.50.9, deseti Catturani (Italija) 4.00.9. ze je na včerajšnji nila, da se odpravi d°se tretja nogometna li3a- ' ligi bo lahko dosedaj f>as $ io 12 moštev, povečalo ® j) bo število udeležencev na 16 v drugi. Moštva letošnje bodo le-te: Hajduk, \\il prV