Leto Vlil . Stev. 14 (2010) PBIHDHSKI DHEVHIK GLASSLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina platana v gotovini Spedizlone In abbon post I er. TRST, sreda 16. januarja 1952 Previdnost zahodnih delegacij v zvezi s predlogi Višinskega 111111 " —-------—,—ri| -11ir M iw um ,1 UMU— m ir mm ■■■■—iTiumrnir a tmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm govore sovjetskih predstavnikov o miroljubnosti naj bi sovjetska vlada podkrepila z c|iinji - Britanski delegat svari pred iluzijami Sedanje zasedanje skupščine DZU sc bo verjel* 00 vključilo kakor predvideno - Francija želi, naj bi bilo tudi prihodnje zasedanje v Parizu Cena 20 lir jutran-• ■■ Na današnii 07 ? ? Političnega odbora ltir rJv beloruski delegat Kise- fcžjrs** zahod Pokopati« nove so-nad' ° nadzorstvu tem oboroževanjem, s dj Med’ drugim je tu. navedm’ ie sam Stalin dal DaiiJ* M nov‘ p«*1'0?-fou J*Je obtožil ZDA da siku-safeni ^Jiti P-rekinitev po je naf' v Pan Mun Jomu, ter farmi«iPnovi1 običajne komin-atlanfev?* Propagandne fraze o vojaško Paktu, o ameriških SSx™«h m- KiSelev ll deIeSat je odgovoril sli jo mvJfl * vprašal, kaj mi. Jara in delegati, ko pred- jrtva ,,, no pravico nadzor- Pri«?*?1 tarrf kj”r ^ lah‘ tram«, ri?,®0 vmešavanja > v no- Poudari 6 f***1™111 držav.* Predin je> da i« treba nove misij; : izročiti v pretres ko- zil UDa^ razorožitev in ie izra. ditelii ? • ^ uiti sovjetski voki tih veJjamejo v obtožbe. iTudi J,,i7;,r<;kai0 proti Zahodu, da , delegat je izjavil, treh Le™“V!al za resolucijo ve držav. Glede no. javil i e formule pa je iz- Ca (L, ki 56 ne »*i jasna, P®* leži on ♦ ?e dalo sklepali, da el„ j~ stalnj sovjetski «pravi- r‘vu^zrZiCife proti rtadzor' delegat Belaunde je govm.; U&lrn izjavil, da Rusija ROvorlh0 .miru simo v dolgih Ijem ,' ki Pa r.iso pedkrep-če t,7 dejanji. Dodal je. da ho-°r°žia prepoved atomskega svojo ker hoče ohraniti žit vi "ddmoč v ostali oboro Se»e je britanski delegai Plora a blovd poudarjal, da s..,n°Ve sovjetske predloge razore žitven« komisija, ‘hdeiaj .zorezuvena komisija, tikom, zaradi katerega da poto-J° zahedhd delegati t>ikSor v°' Y-e?dar Pa 1x5 zunanji mlni- J**opatb> ta credlog. raž pa ■‘O/ejc omogočiti temeljito pro- Učtev. »Poudarjena, je izjavil beiwyn Lloyd da sem zelo za-oovopg^ zarad'i predlo'žtve teh Predlogov. Vendar pa n,i u. "pttne dajati javnemu mnenju f7ev2č iiuzjj jn tudi ne prika. K*Wi teatralne in izredne re-eifc VDrsžanja atomske ener-S “•» Izrazil ie nato mnenje. da Je treba predloge temeljit' ^ pl tre, J i^v vL i Ji Je. i 111 roucjtj da se vidi, ali kažej . p zblužanj^ stališču večine. ^cnja. da ie za to pred. orn?4C °)na komrsčja za raz- bito Prx,'al ip tudi, da pri. r.'en . ko važnost: spreme žil v&rmuli. ki jo je predlo. žil vi*- mul1- ki i° ie Predlo, in Y? n vki glede razorožitve 111 attmskega orožja. Vendar J P* - -. - * * P«*žu ha. v v. Pripomnil da si v celoti r,a v ,J'e svojo sodbo s'ed>’ du-Eftrii terern le sovjetska dele. Priči v Predložila novi načrt', v ^kovanju, da se o njem iz lzvedenci. Rekel je še. koh^lTs Za d°L>er zadetek del? ^rtje za razorožitev. Spj?',.or'li so še predstavniki 6ke in. nac*onalistične Kitaj-zahodj, ovstralij:e; ki so podprl) škj resolucijo. Ceškcslova- Pa «♦. uk raj inski predstavnik o " a Podprla sovjetsko tez«-Pej^zoiojitvi o atlantskem Ijh v',o .Koreji in o paktu pe-RaUt 5*1'!. Indnnezijskj delegat b)egc 'e poudaril, da namerava fredov?, država ostati zvesta p<-bo „i * n.j vlogi in izjavil, da 8°vjetsn"'Val za nekatere deli druoj, kega načrta in se gledi g' a vadlržal. haltap^^ki delegat je ctnenil R0wlre bzsede v sobotnem Egip. Višinslcega jn dejal, da hej. J^Vlanja sprejem izvrše-Vei rt. -^tva o ustanovitvi p<. testira.8 ^ Srednji vzhod. Prc. tVga i je tucli proti omemb' •bfflBtV,“vrta v poroiMlu o wa Chu^kih razgovoa-ih med Gl5kt p-tih velesil k: Popoln zastoj v Pan Mun Jomu MUjm JOM, 15. — Pred bil, ‘JOZN je izjavil, da je hi vd?tla'iija »pja podedibora Priij. ujetnike »zmerna* v 5?vem\z včerajšnjo. Na seji je ?*no ?. reiski general Lee L6tkl riv.?vil- *l K »tnnčt 21 boriš*^z'N napadlo ujetniško ta-J^rru »®irl Cang Dongu. na Se-fcov ri50reil in ubilo 10 ujetni, je, ter ranilo 60. Izjavil zaveznikom se- Ni?- ov tja 0’ v Pododboru, ki ra-/,prav. k-rn psdzorstvu nad premir* V^l 1 j 80 razgovori napredova ^nJe poročilo 8. arrrg). raciji navaia nobene večje ope-hitiriu na k*>rejfta fronti in o-‘redni^^rro majhne stike na Pnw!l,,in vzhodi em sektor, tta d|m letalskih sil javlja, , e h4Bic,ds,e3 tiiVlvjall amerl d«nsk0 izgube enkrat te- IM?1)!?;,,18- ~ Pri Jokohami ‘etau Ji; ‘° na tla štlrimotorno VrivatJ?5r*lke mornarice tipa Vanajst *?: Na letalu je bilo Vti Zgubili’ člano- ga predlaga Sovjetska zveza. I de, naj bi novo zasedanje glav- češ da bi okrepil mir in listino OZN. Glede sovjetskih predlo, gcv o razorožitvi pa je izjavil da sprejema zahodni predlog, naj se izročijo v proučitev raz-orožitven; komisiji. Delo odbo ra se bo nadaljevalo jutri. Posebni politični odbor je na daljevai razpravljanje o Palestini in je sprejel spremenjeni predlog Ahglije, Francije, ZDA in Turčije. Toda spremembe st, bile precejšnje, tako da so države predložiteljice glasovale proti. Ng podlagi prvotnega pred. loga bi morala komisija za posredovanje iimt'i svoi sedež v Nevv Yorku; na podlagi spre jete resolucije pa komisija ne bo imela praktično nikjer svetega sedeža in bo jmela sedem članov. Zavrajena_ je bi-la sovjetska resolucija.* k,i je zahtevala ukinitev omenjene komi sije. V krogih OZN so mnenja, da bo glavna skupščina lahko zaključila svoje delo 9. februarja. Vendar se pripominja da bo Varnostni svet nodbljšai svoje delo še za en teden, da zaključi razpravo o Kašmiru. V krogih QZN se danes govori o vztrajanju francoske vla- ne skupščine. k.i bo jeseni, tudi v Parizu. Temu so naklonjene države Latinske Amerike in tudi številnij evropski delegati. Težave pri pogajanjih med ZOA in Iranom W ASHINGTON. 15. — Načelnik’ tiskovnega urada ameriškega zunanjega ministrstva. Mc Dermott. je danes objavil d& so začasno ustavili pošiljanje vojaških potrebščin v Iran. dokler ne bodo z iransko vlado sklenili sporazuma, ki ga za vojaške pošiljke predvideva a-meriški zakon o vzajemni varnosti. Omen-jemi zakon določa, da morajo Združene države in države, ki prejemajo pošiljke skleniti sporazum do 8. januarja 1952. V nasprotnem primeru je pošiljanje blasa ustaviti. Združene države so že sklenile sporazum s 46 izmed 51 državami. Pogajanja z ostalimi re-timi državami še niso zaključena. Mc Dermott je dodal, da u-pa, da- bo sporazum z iransko ' bo podpisan prihodnji teden. vlado v kratkem sklenjen. Perzijski šah je danes sprejel britanskega poslanika Shepher. da. Opazovalci pravijo, da sta govorila o prepovedi delovanja britanskih konzulatov. Toda pripominjajo, da se šah ne namerava vmešavati v to vprašanje. V Londonu je medtem predstavnik vlade izjavil, da bo odgovor na iransko noto o tem vprašanju v kratkem izročen. Iranski opozicijski tisk je razširil vesti, da so v Abadanu nastali neredi in da so tja poslali vojaška ojačenja. Te vesti je dž-nes predstavnik iranske vlade zanikal. Teheranski volilni svet je v prestoln, \ določil upravne volitve na dan 22. januarja; volitve bodo trajale tri dni. Danes se je morala seja parlamenta ponovno odložiti, ker ni bilo navzoče zadostno število poslancev. V argentinskih poluradnih krogih izjavljajo, da je argentinska vlada začela pogajanja z Iranom za nakup petroleja. Zaključili so se tudi razgovori za sporazum o kliringu med Iranom in Po! j sito. Sporazum FRANCOSKA VLADNA KRIZA ŠE, NEREŠENA Faurc se ho danes odložil v Ce dobi zadovoljiv odgovor še na nekatera vprašanja, se bo jutri ali pojutrišnjem predstavil skupščini • Socialisti si pridržujejo odločitev v zadnjem trenutku • Izjave tuniškega pravosodnega ministra o sporu s francosko vlado PROT ESI DFS proti ukinitvi slovenske šole v Krminu GORICA. 15. — Danes dopoldne sta bila člana izvršilnega odbora Demokratične fronte Slovencev v Italiji tov. Nežica Vižintin in Milan Pavlin pri go-riškem prefektu Giammachelu zaradi ukinitve' slovenske o-snovne šole v Krminu. Delegacija je prefektu izjavila, da ta postepak krši pravice slovensko narodne manjšine in žaJi naš narodni čut, in mu izročila naslednjo protestno izjavo: PARIZ, 15, — Edgar Faure je nocoj poročal predsedniku Au. riolu o svojjh posvetovanjih. Po razgovoru je novinarjem izjavil. da bo dal predsedniku'dokončni cdtgovor jutri zjutraj ali popoldne, ko mu bodo nekatere skupine dale pojasnila še o nekem vprašanju, ki Pa ga ni hotel navesti. Dodal je, da se bo predstavil narodni skupščini v četrtek popoldne ali rietek. če bodo odgovori., na kat ere čaka, ugodni. Danes se ,e Faure posveto val s predstavniki MRP, neod visnih. degolistov in radikalso-ciallstov. Popoldne pa se ie po novno sestal z Guy Molletom, kii ga je vprašal za dodatna pojasnila glede' .premične lestvice, o čemer je imel pozneje poročati glavnemu odboru svoje stranke. • Faure se j© nato udeležil seje vodstva radikalne stranke in je ob 19 nadaljeval posvetovanja. Socialisti niso hoteli prevzeti nobene obveznosti in so si pri. držali pravici.-, da se odloči jo za stališče na 'seli za investitu-ro. kakor bo pač potekala de bata-. Radikali So se nocoj zaradi tega pridržka razburjali in so svetovali, nai se Faure. ki je član radikalne stranke, ne predstavil skupščini če se so- Kritični časi funia šterlinga V Londonu se je sestala konferenca finančnih ministrov Commonwealtha o plačilni bilanci šterlinškega področja • Churchillov govor v Ottawi OTTAWA, 15. — Winstou Churchill je danes odpotoval iz OUavve v Washington, kjer bo ostal do konca tedna. Nato bo odšel v New York, od koder se bo 23. januarja z ladjo «Queen Mary» vrnil domov. Churchill bi moral odpotovati v London direktno sicer že 18. januarja. Odgoditev potovanja razlagajo s slabim vremenom nad Atlantikom, zaradi katerega da poto- ster Eden kljub temu z letalom odpotoval v London, kjer ga pričakujejo jutri opoldne. Churchill bo v VVashingtonu govoril pred kongresom. Včeraj pa je govoril na banketu, ki mu ga je priredila kanadska vlada v hotelu Chateau Laurier. Churchill je dejal, da sicer nihče ne more z gotovostjo govoriti o bodočnosti, da pa je enotnost v svetu »dosežena zdaj že od samega začetka*, s čimer je na- migoval na položaj ob začetku druge svetovne vojne. Churchill je nato potrdil, da je «atlantski pakt najboljše jamstvo proti vojni, pa tudi za zmago, če bi billi naši upi v mir razočarani*. Nato je dejal, da se pojem atlantskega pakta, ki je bil doslej predvsem vojaški, razširja v »pojem severnoatlantske skupnosti svobodnih narodov, ki sodelujejo, da bi zagotovili ne le obrambo, temveč tudi blaginjo in napredek vseh narodov svobodnega sveta*. Nato se je Churchill zavzemali za »zgraditev združene Evrope in evropske vojske, ki bi obsegala tudi Nemčijo*. Opozoril je. da že dolgo časa podpira ti dve ideji, in dodal: »Storili bomo vse. kar je v naši moči, da bi pripomogli k uspehu teh idej. To pa ne pomeni, da se bo Velika Britanija pridružila evropski federaciji ali da VPRAŠflMJE AMERIŠKEGA POSUMI« V VATIKiilC Splošno odobravanje Trumanove odločitve Zahteva za prekinitev odnosov z Madžarsko ■ Truman se še ni odločil ali bo kandidiral na predsedniških volitvah v posadke, ki so življenje. Zadeva o imenovanju veleipo. slanika v Vatikanu še ni zaključena z umaknitvijo Trumano-vega predloga. V današnjem u-vodniku piše list «Washii.gton Posl'*, da bi moral predsednik Trurrian «v interesu narodne e-n-tnosti» svoj načrt, da pošlje ameriškega posan-ika v Vatikan, opustiti. List pripominja, da ni «niti sence možnosti*, da bi senat pristal na ta načrt Predsednik senata luteranske cerkve v državi Missourj dr. John. Bemkem pa je Izjavil: »General Clark je napravil u-slugo ameriškemu ljudstvu. Ce bi prišlo do novih poizkusov za ustanovitev ameriškega poslaništva v Vatikanu, b; ti naleteli na jstli odločen odpor, s katerim so se Američani vseh ver uprli temu obsojanja vrednemu ime uovanju, ki ie bilo k sreči razveljavljeno*. Tudi senator Corvnal!y. pred sednik senatne komisije za zunanjo zadeve, kateremu se predložijo imenovanja poslanikov, in demokratična senator VValte-r George, član iste ko-misije, sta izrazila svoje zadovoljstvo zaradi razveljavljenja imenovanja generala Clarka. Republikanski senator Tobey oa je s svoje štreni izjavil, da Truman ne bo nikoli predlagal koga drugega odpos-lanika v Vatikanu. Bela hiša je danes sporočila, da je Charles Spot ford. namestnik predstavnika ZDA v atlantskem svetu, odstopil in je v tej zvezi objavila vsebino pisem, ki sta si jih iz menjala Spofford in Truman. Spoffordov odstom pa bo stopi] V veljavo gele po prihodnjem sestanku s ve ta v Lizboni. Imenovanje Draperja kot a-meriškega predstavnika v svetu namestnikov atlantskega pakta je prvi korak v reorganizaciji vseh ameriških organov za gc. pnod-arsko in vojaško porr.oj v Evroni Draper ne bo zamenjal samo Spofforda kot predsedni ka sveta namestnikov, pač pa bo vodili tudi vso ameriško organizacijo uprav« za vZaj' m'o varnost v Evropi in bo s tem nrevzel funkcij?, ki jih je prej Inrl poslanik Milton Katz za račun ECA Demokratični poslanec Louis Heller Je predh ži| predstavniškemu domu zakonski predlog, ki predvideva takojšnje prenehanje trgovinskih in dinlo-matskih odnosov ZDA z Madžarsko Heller je na tiskovni | konferenci izjavil, da zagovar- ja uvedbo represalij zaradi a-retacije štirih ameriških letalcev na Madžarskem. Danes se je zaključilo Ache-senovo pričanje pred komisijo za zunanje zadeve predstavniškega doma. Predsednik komisije James Richarda je izjavil, da Acheson nasprotuje zamisli «miru za vsako ceno* Seja je bila kakor včeraj v senatu tajna in Ri* ehards ie poudaril. da 3e Acheson dejal, da nevarnost ni sedaj samo na Koreji, pač pa tudi na Srednjem vzhodu in v Indokini. Glede predsedniških volitev je danes senstor Humprey izjavil. da se Truman že ni odločil. ali bo kandidiral pri prihodnjih volitvah. Predsednik univerze v Pendniih letih se j© na Mala iškem p-l-toVu razvila prečenja gverilska delavnost, področje pa Je za angleško. oa tudi za svetovno eo-spodarstvo zelo vržno credU ogromnih kosi'ra. Svoi- čas so »overili d“ je Church’1' oenudil maršalu Mmt-iomervju m=sto visokega k^nvšaria za to nodročje. kar kaže na važnost ki jo v Londonu pripisujejo temu področju. do in predstavil danes opoldne kralju edina dva ministra, ki nista bila v prejšnji, Pholieno-vi vladi. To sla Albert Edouard Janssen. finančni minister, in Jean Duvieusart, minister za gospodarske zadeve. Vlada se je danes prvič sestala, prihodnjo sejo pa bo imela v petek, ko bo odobrila svojo nastopno izjavo. V političnih krogih so sprejeli novo vlado brez posebnega navdušenja. Hladnost pqli- Proces v Lucci spet odložen LUCCA, 15. — Proces proti garibaldinčem, ki je bil 19 decembra odgeden, 'se je danes ponovno začel. Vendiar je b la današnja razprava hitro pri kraju; ob popolnem sporazumu sedišča, obramb« in zasebne stranke so sklenili ponovno odgoditev do ‘24. januarja. Odlog je zahteval odvetnik zasebne stranke Galli, češ da se še ni mogel v zadostni meri pripraviti na nastop, ker so ga motnje na slepiču za nekaj dni položile v posteljo. Tudi odvet-.niki obrambe niso imeli kaj ugovarjati. Odvetnik Filasto je pojesn.il, da je tudi glavni zagovornik, komunistični poslanec Fausto Gullo. »lahno obolel*. Tožilec (to pot ni bil navzoč znani dr. Agostini, temveč ga je začasno nadomestil dr. Pel-legri) tudi ni ugovarjal in predsednik sod šča Cascella je dovolil odlog, opozoril pa je, da po 24. januarju ne namerava več dovoljevati odgoditev. Ker je dokazni postopek zaključen, bodo na prihodnji razpravi začeli govoriti odvetniki. Prvi bo na vrsti odvetnik Galli. Število učiteljev 2 2 I J 1 Gospod prefekt? Ivzršitnl odbor Demokratične fronte Slovencev v Italiji je sklenil na svoji seji od dne lt. t. m., da Vam izroči naslednji protest ob ukinitvi slovenske osnovne šole v Krminu. Slovanska osnovna šola v Krminu je bila ustanovljena leta 1908 in jo je ie v prvem šolskem letu obiskovalo nad 60 otrok Naslednje leto je število učencev naraslo na 67 otrok, v šolskem letu 1910-11 je znašalo število otrok 72 in z malimi spremembami glede števila otrok se je šola razvijala tudi vsa naslednja lota do prve svetovne vojne. Kaj je pomenil fašistični režim in še posebno Gentilijeva reforma za slovensko šolstvo je obče znano in zato ne bomo omenjali na tem mestu metod', katerih se je posluževal ta režim za raznarodovanje Slovencev v Italiji. Takoj po drugi svetovni vojni je bila slovenska šola v Krminu zopet cdprta in v njo se je že leta 194 5 vpisalo nad 80 slovenskih otrok, Tc stanje je trajalo vse do leta 1947, ko so italijanske oblasti nadomestile prejšnje zasedbene zavezniške oblasti. Ko govorimo c s:'o včnski osnovni šoli v Krminu, moramo imeti stalno pred očmi dejstvo, da. so omenjeno šolo obiskovali samo slovenski otroci’iz trga Krmim, kajti vas Pie. šiv c je do septembra 1947 spadala pod občine Medano, kamor sc zahajali do tedaj v šolo otroci iz Plešivzga. Odlkar se je italijanska uprava vrnila v septembru 1947 v cono A Julijske krajine je začelo štemlo učencev na slovenski osnovni šoli v Krminu stalno padati. kar je razvidno it naslednje razpredelnice: Soisfco leto število otrok 1947—1948 54 1948—1949 53 1949—1950 23 1950—1951 30 1951—1952 25 Ponovno pa moramo poudariti, da so v tem številu otrok. všteti poleg krminških otrok tudi otroci iz Pleš.uega. DNE 8. JANUARJA t l. JE BILA KONČNO SLOVENSKA SOLA V KRMINU UKINJENA. Otvorjena je bila sicer nova šola v Plešivem, s čimer pa niso slovenskim učencem iz Krma/na prav nič pomagali. Iz vsega kar smo zgoraj navedli, je jasno razvidno, kako je slovenska narodna manjšina v Italiji podvržena sistematičnemu raznarodovanju s strani upravmh in šolskih oblasti. Ko so si pred prvo vojno stale nasproti v svobodni konkurenci šolske uprave (Ciril-Metodova družba, Lega nazbonale im ShuL verein) znašalo število slovenskih šolskih otrok v Krminu (BREZ' PLESIVEGA) nad 70 učencev. Z a časa zavezniške okupacije (leta 1945—47) je znašalo število slovenskih učencev SAMO IZ KRM1NA nad 80. Od septembra 1947 qlo septembru 1949 pa je število vseh slovenskih učencev IZ KRMINA IN PLESIVEGA padlo na 53. Naslednje šolsko leto se je število otrok znižalo na en sam razred in na 33 učencev, dokler ni prišlo do tega, kar je bilo tej Soli že zdavnaj namenjeno, namreč do njene ukinitve. Izvršilni odbor Demokratične fronte Slovencev v Italiji vidi v primeru slovenske šole v Krminu, kam nameravajo do. vesti sedanie upravne in šolske oblasti vso naše slovensko šolstvo v goriški pokrajini; z najrazličnejšimi upravnimi ukrepi ni eni strani in z vplivanjem na starše Slovencev osnovnih šol s slovenskim učnim, jezikom, dokler bi ne prišel končne čas. da bi te šole sploh ukinili. Proti takemu raznarodovanju podpisani odbor DFS na jod. točneje protestira, in da bi se take ravnanje, ki traja že več let, komčno zaustavilo, zahteva; 1. da se izda šolski zakon v interesu slovenske narodne man-šine v Italiji, ki naj zajamči naši manjšimi šolsko avtonomijo. in 2. da se takoj obnovi slovenska osnovna šola v Krminu. Podpisani odbor Vos poziva, da posredujete pri vladi, da našim pravičnim zahtevam ustreže. PraUbina izjava je bila dvojezična. Delegacija V* prefektu najprej izročila slovenski izvir, nik. nato pa še italijanski prevod, vendar g. prefekt ni imel za potrebno, da bi slovenkkj izvodi sprejel in ga je skušal vrniti, češ da slovenščine ne razume. Delegacija je pojasnila, da j© to naša navada, ki bi morala Nti pravilo v geriškem javnem življenju. Poleg tega je dodala, dia se nudi g. prefektu prilika, da ob ukinitvi) fcrminske šole dokaže svoje razumevanje dr> Slovencev. Ob zaključku te prefekt dejal, naj mu ne pripisujemo izjav, ki jih ni izrekel. Bi] je namreč ves č?s zelo molčeč :n m dal niti obljub niti ni potrdil, da namerava kot vladni mredhtovriiik še nadfclie dopuščati diskriminacijo. Obl ubil je samo, da bo protest DFS poslal v Rim. Veleposlanik George Allen o sporazuma med FLRJ in ZDA Veleposlanik je izrazil upanje, da bo ameriška vlada mogla v znatni meri nuditi Jugoslaviji pomoč, in poudaril svoje prepričanje, da ZIJA s pomočjo Jugoslaviji pomagajo tudi sebi liospodarsku pogajanja z Zahodno Nemčijo Obnovitev poslovnih stihov med donavskimi plovnimi družbami BEOGRAD, 15. — V Beogradu je bil plenarni sestanek dramskih umetnikov Srbije, na katirem so razpravljali o raznih stanovskih zadevah- V poročilu društvenega vodstva je tudi navedeno, da so dramski umetniki Srbije s pomočjo raznih svojih prireditev prispevali za Kulturni dom v Trstu že 220.000 din. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Veleposlanik ZDA v Beogradu George Allen je v izjavi tisku izrazil upanje, da bo ameriški vladi mogoče v znatni meri nuditi pomoč, na katero Jugoslavija računa v zvezi z nedavnimi gospodarskimi ukrepi. Veleposla. nik Allen je govoril o nedavnem sporazumu med ZDA in Jugoslavijo in poudaril, da je v njem popolnoma izražen sistem vzajemnosti, pri čemer bodo ZDA končno dale več. Po. udaril je tudi. da je absolutno prepričan, da ZDA s pomočjo Jugoslaviji pomagajo tudi sebi. »Ta sporazum, ie dejal Allen. je vežen korak naprej v stabilizaciji in konsolidiranju polo- žaja v tem delu sveta*. «Mislim, da je najvažnejši faktor v današnjih mednarodnih odnosih — je dodal veleposlanik Allen — potreba po kolektivni akciji zaradi želje Kominforma, da gospoduje nad svetom. Menim, da bi morale vse dežele, ki nimajo napadalnih namenov, medsebojno sodelovati, da bi se postavile v bran kominformističnim grožnjam*. Sporazum med ZDA in Jugoslavijo, ki je povzročil številne komentarje v svetovnem tisku, pomeni brez dvoma novo afirmacijo Jugoslavije v mednarodnem sodelovanju. Obenem se izve. da se prav sedaj vršijo važni razgovori za sklenitev gospodarskega sporazuma Pogovor v Tovarni strnjav Neki delavec: Res je, da Jugoslavija ne skriva svojih težav in da jo obisku e jo ljudje vieh političnih struj, medtem ko Rusijo po 35-letih scc ali-zma prikliče na ob.sk samo svoje zaupnike in še ti. ko se vrnejo, ne vedo kaj povedat . Piiznam to, čep av sem pio-ti Jugoslaviji in sem Uali.an-sko usmerjen. # * * Gruzovin, ki je n;davr0 prišel iz Rusije z Malalanom nekemu delavcu, ki je obiskal Jugoslavijo: Kčq ti je dal dovoljenje za cb sk v Jugoslaviji?! Odgivor: Mar ne, sme vsakdo, kamor hoče. če si za demokracijo? Gruzovin (razkaru)e po tovarni slike iz Rus je): Iz letala, y katerem »em pot oi v Sovjetsko zvezo in z njim letel čez Jug slavijo, sem i i el tam vse eno samo koncentracijsko taborišče. D lBvec «tit' v c»: P ej *• pa rek^l. da si sp uozil ? Dunaja v Varšavol To pomeni, da Skozi sito in rešeto si v kominformističnih državah videl, da je tam vse eno koncentracijsko taborišče. (Smeh). Oni med sabo Genialni pesnik treh knjig «Mirku Dreckus je odgovorni urednik satiričnega italijanskega lista »CiUadellan. ki ;e bila doslej priloga tednika sGiOrnale del Lumedi*. Preji, nji teden pa se je ta priloga s svojim odgovornim vredni, kom in z odgovornim urednikom samega »Giornale del Lu. ne din vred znaš’a v «konkurenčnemu ponedeljskem tedniku sGlornale di Trieste del Lunedls. C -tej selitvi piše novi odgovorni urednik tedniko «Giomate del Lunedj* med drugim: »Postala sta orodje in prola gonista akcije, ki zgodivin." novfnaretva ne pozna. Pascjua lin« Carplnteri (biv. od go vi r rij urrdmk lista »Gicmale dol l.unedi*) in M rio Faragun.” sta odšla, ne da bi nas prej obvestila in rekla zbogom, za pustila sta svej« delovno mesto na katerem sta se toliko česa z nami ramo ob rami bo rila v imenu demokracije in resnice.-.* Neki tržaški dnevnik pojasnjuje to borbo za demokracijo in resnico takole: Skupina Alessija, bivšega rdvnalelja fašističnega dnevnika «Picccio» je zajela tudi) humoristični tednik eC.ttadel-la», ki postane na ta način del verige dnevnikov «G.orna-le dl Trieste in nUlt.me Noti-zies, potem ko je bila dolgo časa pod vodstvom Kršča ske demokracije vključena u tedni k sGiornale del Lunedi» Odšle i bo vr-dil eiinrnole ' ri Lunedin Gu:do Botteri, član Krščanske demokracije, bivši urednik tega lista Pcskualinoj CarPi"teri pa postane član Alessifeve skupine. Zamenjava se je inšila ob nav oč. osti Chfno Alessija. sina biv ega lastnika in ravnatelja dnevni- ka «11 Piccolos, ki sedaj lahko reče, da je zopet postal lastnik vseh iredentističnih časopisov, naslednikov fašističnega »Piccoia*. Mario Faraguna, bivši glavni urednik «La Citiadel as pa postane skupaj š Carpinten-jem, ki je republikanec, njegova desna roka. Sedanji odgovorni urednik tednika «Giornale del Lunedin Guido Bo teri pa pravi še med drugim, da sta Mariano Fa bo kmalu dokončana, prav tako ostali dve veliki ladji in ena motoma cisterna (ki se ji bo pridružila še druga) ne bodo mogle rešiti položaja. Brez dvoma je povedala ZVU bridko resnico, ko je zapisala, da bo postal pol žai tržaških lad edelnic zelo težak, če ne bodo dobile tujih, naročil. V svetu pa je polo.a j za ladjedelnice prav sedaj blesteč. Vse vebke svetovne lad).delnice so nat Pane z naredili. Včeraj je objavil milanski gospodarski list «24 ore» podroben pregled ladjedelniške i du-strije po svetu. Tako so v Angliji zgradili v 1951. letu vsega sl:upaj 1.250.000 ton brodenja in dosega letna produkcija sk -raj isto raven kot 1950. leta, V Angliji ni potemtakem nar slo število nanovo zg> a j ene ga b.o-(tovja in to iz prepr s'ega ra -loga, ker angleške ladjedelnice že drugo leto delajo s pol-g z- Tržaške ladjedelnice prav sedaj dokorščujejo zadnje večje pomorske edinice in bi lahko stopile na svetovno tržišče z zelo važno prednostjo: s kratkimi roki. K temu moramo še prišteti mnogo opevano dejstvo, da je kvaliteta naših ladij bila vedno odlična j« da nikakor ni vzrok za pomanjkanje tujih naročil. Nihče ne more prisiliti tujih družb, da bi naročale potrebne ladje v Trstu, če jim to ne bi ugajalo, oziroma ne bi bilo ugodno. Zaradi visokih cen, to je zaradih visokih proizvodnih stroškov tržaških ladjedelnic, Pi tuje družbe raje naročajo potrebno brodovje v ostalih svetovnih ladjedelnicah - predvsem angleških - ki so mnogo cenejše. Primerjava med italijanskimi ladjedelnicami in angleškimi je pa porazna. Za celih 34 odstotkov je v Italiji proizvodnih stroškov več. Glavno razliko predstavlja material, za katerega porabijo tržaške ladjedelnice kar U odst. več kot angleške. Teh 11 odst. predstavlja osnovno težar vo tržaške ladjedelniške industrije. Kot vse ostale gosoodar-ske panoge so tudi ladjede’nice prisiljene kupovati v Ital ji vse osnovne surovine. Italijansko kodiranimi kapacitetami.Ne a-j jeklo, železo, pločevina in osta-m o t.o nar'čil im' jo že tol.k u, da jih'bodo lahko izvrševal cela štiri leta! Saj je v ;fr«dn)t ali naročenih kar 6.650.000 ton brodovjal Ker niso mogle prevzeti angleške ladjedtinice več no■ ih naročil, so jih pa prevzele ostale. Tako se je pevečalo število v vseh ostalih ladjedelnicah na novo zgrajenih ton lad.jskega prostora v 1951 letu v primerjavi 3 prejšnjim letom za 650.000. To je močan dvig. ki nam zgovorno priča o veliki potrebi po brodovju v svetu. Po vojm se je znova okrepila nemška lad de'niška industrija, saj je zgradila v 1951 letu, oziroma ima v gradnji ali r aro-čil za 291 ladij, to je 2.126 190 ton Od tega za potrebe tujih, družb. 89 ladij s skupno J .077.190 tonam i. Prav tako ni slab položaj francoskih ladjedelnic, ki so prav p teh dneh d-bile, poleg ducata domačih tudi nova naročila tujih družb, in sicer za dve 9 250-tonski tov mi ladji, eno 8.600-tonsko ladjo in eno petrolejsko 17.000-tonsko ladjo. le surovine so pr mnogo draž je kot znaša svetnima cena. Ra■ čunajo, da se giblje razlika »koli 40 odst. Italija se ukvarja z mnogimi. nerentabilnimi zadevami. Ena izmed njih je tudi izgradnja metalurške industrije, za katero potroši država vsako leto težke milijarde. Seveda ne more biti ta industrija jekla in železa rentabilna, saj nima Italija niti železne rude nit i premoga sama in mora oboje uva žati bd daleč. To pa podra-u e proizvodno, ceno metalurških izdelkov Nas sicer nič ne briga, s čim se pečajo v Italiji ni nam pa vseeno če preti težka kriza naši ladjedelmški industriji zato, ker je prisiljena kupovati surovine po pretiranih cenah Trst bi zlahka kupoval potrebne surovine v tujini po svetovnih cenah, saj so njegovi valutni zasbižki prec°j visoki. K obsodilo na 6 mesect v zapora in 4.500 lir globe. Protituberkulozni dispanzer za otroke v Ul. Pondares že deluje V Ul, Pondares št. 23 ie tj‘1 pred dnevj na novo otyorjen otroški protituberkulozni dispanzer, ki ga vzdržuje tržaška provinca. Uradno so otroški dispanzer obiskali predstavniki javnega življenja šele včerai In še ta obisk je bil tako zelo tajen, da smo zanj izvedeli iz popoldanskega časopisa (ki je seveda' vedno prvi obveščen) Na obisku so bili conski pred sednik dr. Palutan, župan Bartoli, občinski odborniki in dru gi funkcionarji; ogledali so si poslopje, v katerem so prostori za preglede otrok ter velijca jedilnica, kjer prejme hram1 približno 100 potrebnih otrok Vse sobe, kjer pregledujejo otroke, so opremljene z najmodernejšimi aparati_ za spoznavanje tuberkuloze že v začetnih stadijih. Zelo lepo in okusno opremljena je tudi jedilnica, k' je nameščena v zadnjem nadstropju poslopja, ki je bilo zgrajeno na pobudo in tudi na stroške Saula Mediana. V novem otroškem probtuberkuloz-nem dispanzerju so dnevno pregledi za vse otroke do staro, sti 12-let. Kdor ima priliko zasledovat; statistične podatke o zdravniških pregledih šoloobveznih o-trok, lahko razume kako velikega pomena za naše mesto je ustanovitev otroškega protitu-berkuloznega dispanzerja, prav šolski zdravniški pregledi so namreč opozorili javnost, predvsem starše, na nevaren pojav naraščanja števila otrok, ki nosijo v sebi klice te tako razširjene bolezni — tuberkuloze. Z ustanovitvijo novega otroškega dispanzerja bo dana možnost ugotoviti čim prej bolezen ter določiti takoj tudi primerno zdravljenje. 2eleti bi samo bilo, da bi se področje dedovanja dispanzerja čim bolj razširilo ter da bi bili tega deležni tudi otroci, ki so prekoračili starostno dobo 12-let. Prepovedani obiski v otroški bolnici Kratka vest v nekaterih lokalnih časo-pisiih o začasni prepovedi obiskov v otroški bolnišnici «Burlo Garofalo«, je vzbudila med prizadetimi starši po vsem razumljivo zaskrbljenost. Stvar je bila sevedia pojasnjena čim je bilo izdano obvestilo, da so bili obiski prepovedani zaradi nekaj primerov škrlatin-ke. Vodstvo bolnišnice ie ukrenilo vse potrebno, da bi se ta. med otroki tako pogosta bolezen, ne razširila. Ker bi lahko prav obiskovalci prenašali bacile bolezni. U ukrep vodstva bolnišnice povsem utemeljen in na mestu. Kot smo lahko izvedeli. bo prepoved predvidoma veljala le za nekaj dni. Prispevajte za KULTURNI DOM PRIJATELJI PA TAKI... V prijateljevi se je predal skušnjavi Portograndijeva bo na petkovem koncertu izvajala tri zanimive skladbe za harfo. Ker je literatura za ta instrument naši publiki malo znana, Vam podajamo mal komentar k omenjenim delom: Partita iz «Intavolature» za lutnjo neznanega avtorja iz 17. stoletja, je prirejena za harfo po R. Lupiju. Po kratkem Preludiju sledita Sarabanda in Bourree, t. j. obliki plesa, vpeljani v 16. stol. in do 18. stol. zelo razširjeni v vsej Evropi. «Tema in variacije» francoskega skladatelja M. S. Rcus-seguja je star božični metiv, ki se razvija skozi petstilno različnih variacij in se konča s preprostim zaključkom. «Siike» s stavki «Mesečina v parku«, «Na pragu tempi ja» in «Plesa,lka Lotita« je skladba znanega francoskega skladatelja in profesorja harfe na pariškem konservatoriju M Tour-nierja in so eno najpomembnejših ter zelo zahtevnih modemih del literature za harfo. Tržaški pevki Justina - Vuga in Rožica Kozem sta naši stari znanki, ki ju po-os to poslušamo v radijskih oddajah v Tr. st u in Kopru. Tokrat sta nam pripravili povsem nov, zanimiv spored samospevov in opernih arij. Poleg Tržačanov bomo tokrat pozdravili v naši sredi tudi člana ljubljanske Opere basista Friderika Lupšo. Imenovani, ki je študiral pri znanem slovenskem mojstru Juliju Betettu, je danes eden prvakov ljubljanske Opere. Pevce bo pri klavirju spremljal dr. Gojmir Demšar. OI.ANRKNA HA T I CA V T R S T C priredi v petek 18.Lm.ob 20.30 v Avditoriju SEZONA 1951-52 KONCERT VIII SOLISTIČNI KONC JEKT s sodelovanjem harfistke J. PERTOT-PORTOGR AN Dl, basista F. LUPŠE, mezzosopranistke J. KRALJ-VUGA in sopranistke R- KOZEM. Pri klavirju dr. G. DEMŠAR. Občni zbor prosvetnega društva ..Ivan Cankar" V nedeljo dopoldne je bil v Gregorčičevi dvorani IV. občni zbor šentjakobskega prosvetnega društva Ivan Cankar. Številne člane je pozdravil predsednik društva tov. Silvan Mesesnel, ki je po sprejetju dnevnega reda in volitvah verifikacijske ter volilne komisije podal besedo tajniku tov. Brunu Trampužu. V svojem poročilu je tajnik omenil predvsem raznarodovalni pritisk italijanskih šovinistov na Slovence, ki je v povojnih letih le za malo popustil. Nadalje je omenii narodno mlačnost mladine, , kateri bo odslej treba posvetiti več pažnje in jo vzgajati v duhu narodne zavednosti. Po izčrpni analizi položaja Slovencev v predvojnih in povojnih letih, je tajnik poročal o uspelvh društva v pretekli poslovni dobi. Sledila so poročila načelnikov odsekov in živahna diskusija, potem pa je bil izvoljen nov odbor. Daljše poročilo o poteku občnega. zbora Jaomo objavili v jutrišnji številki. Gledališče Verdi Danes zvečer ob 20. bo druga uprizoritev Wagnerjeve o-pere »Siegfried«, Predstava velja za abonente reda «B« in «C». Nastopali bodo isti pevci, kot pri premieri. Opero bo dirigiral Herbert Albert. Prihodnjo soboto bo premiera Verdijeve opere »Ples v maskah« za abonente reda «A». Opero bo dirigiral Francesco Molii ari - Pradelli; v njej bodo nastopali Costantina Ara-ujo, Gianni Poggi, Carlo Ta-giiabue, Dora Minarti, Maria Erato, Vito Susca, Mario Tom-masini in drugi. Zborno petje je naštudiral Adolfo Fanfani, koreografijo pa Anite Bronzi, medtem ko vodi režijo Carlo Piccinato. Jutri zjutraj bodo začeli pri gledališki blagajni prodajati vstopnice za premiero. Osvobodilna fronta IZLET V KOMEN Okrajni odbor OF za Nabrežino obvešča vse izletnike, da bo 20. jan. izlet v Komen za vse tiste, ki gredo z motorji, za one, ki nameravajo v Komen z avtobusom, pa bo izlet prvo nedeljo v februarju. Vpisovanje za izlet z avtobusom se nadaljuje na običajnih mestih. * # Novoizvoljeni izvršni odbor OF I, okraja bo imel svojo sejo danes ob 420.30 v Ul. R. Manna št. 29-' ' - Ljudska prosveta SHPZ Javljamo vsem odbornikom, ki so že prejeli vabila za četrtkovo sejo glavnega odbora, da te ne bo, ker je odgodena na torek 22 t. m. =:-» « * Dramska družina v Borštu bo uprizorila v četrtek, 17. januarja 1.1. ob 19. url J. Ribičičevo kmečko igro v treh dejanjih «Vraže». Vedno več proizvodov lokalne industrije KOPER, 15. — V Istrskem o. krožju je industrija začela izdelovat,' letos razne neve proizvede Piranske plinarne so začel« proizvajati iz katrana za potrebo okrožja, razna težka, srednja in lahka strojna olja, z dnevno zmogljivostjo predelave ene tone katrana. Znatno se j« v zadnjih mesecih povečala in izboljšala izbira in kvalitete likerjev, ki jib tovarna .Corrado’ v Kopru izva. ža na inozemska tržišča, Ta tovarna se pripravlja tudi na iz delovanje kandiranega sadja. Tudi izdelava pohištva v tovarnah in pri posameznih obrtnikih je bila preusmerjena. O puščena je bik, serijska izdelava pohištva, ki se sedaj izdeluje po naročilu in po načrtih Svojo delavnost so razširili tudi obrtniki. Začeli so izdelovati loščila za čevlje ter razne' predmete iz plastičnega rca. teriala. Tako med drugim električne potrebščine, pepelnike in očala za vozače motornih vozil. Včeraj so po nalogu državnega tožilstva aretirali 46-letnega Remigia Moschenija stanujočega v Ul. Malcanton 16. ker je obtožen tatvin^ v škodo 20-let-nega Carmina Camarotto, stanujočega pri Sv. M. M. Spodnji ŠL 443. 12. t. m. zvečer se je Cama-rotta oglasil na policiji in prijavil tatvino svojega usnjenega suknjiča in volnenega puloverja v skupni vrednosti 18.000 lir. V prijavi pa Camarotta ni javil nobenega imena, ker ni imel niti najmanjšega suma na krivca. Niti najmanj ni mislil, da ga je okradel prav njegov najboljši znanec in prijatelj Mo-scheni, ki je bil na njegovem domu stalni gost, dobrodošel ob vsaki uri in priliki. Skratka bil Drobna kronika je kakor v lastnem domu. Kljub zaupanju, ki si ga je sčasoma pridobil pri Camarottiju samem in njegovih sorodnikih, pa se Moscheni ni uprl skušnjavi, da bi ga okradel. In Camarotta, glej ironijo, bi skoraj prisegel o Moschenijevem nesebičnem prijateljstvu. Policija je po preiskavi izročila lastniku usnjen suknjič, medtem ko puloverja ni mogla še izslediti. Moscheni pa se bo moral za svoje podflo dejanje zagovarjati pred sodiščem, Nezqoda ruskega mornariškega častnika Popoldne je rešilni avto pripeljal iz pristanišča v našo bolnico 48-letnega Josefa Elberbauma, tretjega častnika na ruskem parniku «Nakhasbon», zasidranem v našem pristanišču. Častnik, katerega so morali sprejeti s progno- Okoli 21. ure se je 29-letneinu Zo 10 ali 15 dni na opazovalnem i ■ • i 4. • \ f •. - _ til M or, mili Irt ; o iv innil /4*% 1a m«« 1« Livlju Vicco iz Ul. Negrelli, ki se je sprehajal ob morju po Nabrežju 3. novembra zvrtelo v glavi ter se je zvrnil v morje. Kapitan vlačilca «Fredy», zasidranega v bližini, ki je prisostvoval padcu Je ne da bi zapustil vlačilca, potegnil Vlcca iz mrzle vode. Z rešilnim avtom so ga odoeljali v bolnico, kjer so ga sprejeli s prognozo 3 ali 4 dni na opazovalnem oddelku. oddelku, je Izjavil,, da je na ladijski palubi nerodno stopil, pri čemer si je zvil levo nogo. # * # Včeraj okoli poldne je 53-letnl Oreste Frattini iz Ul, Gatteri 12 prijavil policiji tatvino svojega 54.000 fr vrer'n-g-i pl-šča. Mož je izjavil, da mu ga je neznan« zlikovec odnesel z obešalnika gostilne v Ul. Zonta št 5, kamor hodi na kosilo. Občni zbor okrajne Zadružne poslovne zveze Včeraj je bil v Kopru v veliki dvorani Ljudskega gledališča občni zbor okrajne Zadružne poslovne zveze. Glavno poročilo o ;zvršenem dčlu od prvega občnega zbora je imel tovariš Pavlič. V poročilu je bilo kritično ocenjeno delovanje vseh zadrug in podane vse pomenki j ivosti. Nadalje je v poročilu govora o kreditnih odsekih pri splošnih kmečkih zadrugah, ki so bili ustanovljeni že leta 1949. Zadružna poslovna zveza je to takrat dostavila vsem zadrugam pravilnik o poslovanju kreditnih odsekov. Zadruge pa niso vzele tega vprašanja dovolj resno. Samo nekaj primerov je kjer taki kreditni odseki dobro poslujejo, n. Pr- v Kopru, kjer ima 580 članov. Deloma posluje tudi pri Pobegih. Tudi v Šmarjah, Kortah ib Pri sv. Luciji so bili taki kreditni odseki usta-noveljeni, vendar je ostalo sko. ro samo pri poizkusih. Člani zadrug, ki se zavedajo važnosti takih kreditnih odsekov, naj se pobrigajo, da bodo zares oživeli. Treba ie začeti s široko propagando m pojasnjeva. njem pri članih. Za naprej bodo morale zadruge skrbeti, da se bodo razvijale in krepile z lastnimi sredstvi. Ker je bil občni zbor prvi in zelo važen gospodarski dogodek v novem letu. bomo o njem prinesli poseben članek. Nove gradnje v dolini Mirne Za tekoče leto bodo v dolini Mirne na Bujskem investirali 25 milijonov dinarjev. S tem zneskom bodo zgradili tr: sta-novamjsike hiše, hlev za 40 glav živine in Po možnosti še sitos za krmo. Kmetje in zadružniki kmečke delovne zadruge «Slobcda», Iz vasi Krašica, ki imajo v tej dolini zemljišča, so sedaj oddaljeni več kilometrov m je to precejšnja ovira za obdelovanje, ker zgubijo mnogo časa s potmi, Z zgraditvijo teh poslopij bo rešeno vprašanje stanovanj. Poslopja bodo zgradili na skalnem grebenu hal doli-n<), ker je v dolini sami zrak preveč vlažen in je tudi preveč izpostavljena burji. Vabila so na razpolago v veži tiskarne, Ul. sv. Frančiška 20 dnevno od 9.—11. in od 17.—19. ure. Darovi in prispevki Mesto cvetja na grob pob Regine Pegan daruje Marij* Turk 500 L. za. Dijaško Matic* Uradne objave PRIJAVE ZA POSLOVNI DAVEK Finančno nadzornlštvo javlja« da bodo z ukazom ZVU, ki je t pripravi, razširili na Tržaško b zemlje ministrski odlok z dat 21.XII.1951, ki je bil objavljen f italijanskem tlrad.iem listu & 298, ki se tiče posebnega način* plačevanja poslovnega . davK* (IGE) za leto 1952 za nekatef* kategorije. Obveščamo prizadete, da zap*" de prijave dne 28.2.1952. Razna obvestila SMUČARSKI IZLET V CRNI VRH V nedeljo 27. januarja prir*' di mladina smučarski izlet t Crni vrh nad Idrijo.* SnežD* razmere ugodne. Vpisovanje B* sedežu ZAM v Ul. Machiavelli št. 13/11, vsak dan od 16. čo 18. ure. Vpisovanje bo zaključ*' no v četrtek 17. januarja. POZIV lV TRGOVCEM, OBRTNIKOM KMETOVALCEM IZ NABRK' 2INSKE OBČINE V petek dne 18. januarja zv£ čer od 6. ure dalje ter v nedr ljo 20. januarja zjutraj od* ure dalje bodo funkcionarji & venskega- gospodarskega ’zdfr ženja in Kmečke zveze v pt!?!n Piš jih, brez dvo-balon h sPustil poskusni injorrr^ 590tOUl možnost kem-dernoirr??? e infHtraclje v novo je oce . cno skupino. Publio tzg Podpisnike manifesta štovaj °'’ Pomembne in spo-kot je ifoliji*. «Iniciativa, hvale .CideK> te vredna vse po-Ho nvZ *®oitown>ja» piše Pub-jeno rj Bt}Je tudi> da ji ni uso- no bese,! -1 °Stala le brezplodne zrasla Cna*lrJ°likC ^ v*aa in dni °sno?n pror m°kra(J?'?0nikle9a Planja de-Pttbiin intelektualcev.^ In •Zbrati ■koniute s pozivom: le a *e treba najhitreje po-soe;aM/'lSOU slavrih liberalnih, kanškihn°?r,atskih in TePnbli-Pise d ktualcev tudi pod-in i.,*‘ni°krtitjanov, socialistov ™munistcu.» VcrU PubHa je odgo- PravuJ do» i" Pa. sam pri-ko,2 odbor združenja ta-mi; „ ,”lora3° odpasti vsi dvo-bor e Sn° te, odgovarja od-turj A® te^a svobodne kul- daioči-m -° težko cklada z vlako j,,, slstemom v deželah ta-cije, J^oone ljudske demokra-^da država, pravzaprav mg/c0' Preso^t in določa umet-/Umu ^dnost sliki, pesnitvi, svobod kajigi. Združenje za kernu H° kulturo je odprto vsa-vsem .iv°bodnemu človeku, kom, u^folektualcem, umetni-'fo št onikom, ne glede Jajo r,.^Q- tistim, ki poudar- 30 kot p^ooj za stx>- ujimT *’ toda samo Hit tern W! odbit P°skus in-t racije in aparatu iz Ul. Bot-Oscure ni preostalo dru-Jc[9a' kot da se je posluiilo foiine primere lisice in kisle-® Grozdja. Bivši fašist in ka-*Je Pristaš Lamalfe, antiko-luih Carl° Muscetta je dobil Dedi ki te izvršil z naj- je °ne?ramncstjo in s katero t spravil v zadrego svoje naj- cialdemokratske vUmanitas in kot tak predmet najvrulgarnej-ših napadov kominformistiinih novinarjev; odkar pa ga je premagala utrujenost, se ji je priključil in postal pomemben literat, najčistejši kominformist Na srečo je naša dežela po zaslugi nemirne polemične metode kominformistov v močnem nazadovanju. In nihče se ne pritožuje niti tisti, ki je splošno znan kot pošten in nezainteresiran, če ga javno imenujejo vohun, prodanec, sin vlačuge, kreten, renegat, izdajalec. Nikomur ne ugaja čitati teh besed povezanih z njegovim imenom v časopisih, ki jih čitajo in jim verjamejo tisoči nepokvarjenih delavcev. In vendar je to ocena, ki se je ne sme dopustiti. Je strah, ki ga je treba premagati. Je sram in praznina, ki jo je treba obvladati. Pomislite na to: so dežele, kjer pridejo zavestne laži pred sodišče; so dežele, v katerih na tisoče poštenih ljudi plača z življenjem in izgubo časti zaradi najmanjšega krivoverstva. Ne moremo zanikati te prednosti, ki naj jo da svoboda: pokazati moramo kominformistič-nim mušicam, da smo se osvobodili njihovega klevetniškega ocenjevanja. Harfistka Jelica Portograndi-Pertot bo sodelovala na solističnem koncertu, ki bo v petek 18. januarja v Avditoriju. Poleg nje bodo nastopili še sopranistka Rožica Kozem, mezzosopranistka Justina Kralj-Vuga in basist Friderik Lupša. Koncert priredi Glasbena Matica v Trstu NOF PREŠERNOV’ SPOMENIK Pred kratkim sta akademska kiparja, profesorja na ljubljanski Akademiji za upodabljajočo umetnost, Frančišek Smerdu in Peter Laboda končala skulpturo Franceta P 'e.šema, ki bo po. stavljena v Kranju Umetnika sta dala narodu lik pesnika, ki je bil povezan .? slovensko zemljo, iz katere je zraste] - brez vsakih rekvizitov, 2iv naj raste iz tal in naj 5 svojim obrazom, kretnjo in veličastnim mirom govori, kar so pele njegove pesmi; živa plastika naj bo, vsa izžarevajoča idejo človečanstva, svo-bodoljubnostj in umetniške odgovornosti. In tako je nastalo prva slovenska kiparska figura Franceta Prešerna. Raste iz zemlje, v mogočnem zamahu desne roke izpoveduje silno prepričanje o dolžnostih umetnika do svojega naroda, leva roka pa se izteza proti .tlom. kot bi kazala vso ljubezen pesnika do slovenske zemlje. Obraz je oblit z milino lirike, trpki izraz poje o pesnikovi bolečini, njegovem življenju in odpovedi —1 vendar pa izraža samozavest in moč. Stal bo na Prešernovem trgu poleg Prešernovega gledališča v Kranju. Zdaj se odliva v mavec. Ko bo odlit, ga bodo v livarni Umetn'ške zadruge v Ga-Ijevici odlili v bron, tako da bo postavljen na svoje mesto, ko bo tuci že urejen Prešernov gaj ob grobu velikega pesnika. J. K. jjPRED ČETRTIM LITERARNIM VEČEROM SLOVENSKIH ŽENA] Pisateljica Mimi - v Trstu Pisateljica Mimi Konič Malenšek je pričela z literarno tvornostjo že pred vojno. Leta 1938 je v Cankarjevi založbi izšla njena povest «Sinovi pred mestjas. Ta ji je prinesla prvi uspeh pa tudi odpustitev iz službe, ker nekaterim klerikalnim mogotcem ni bila vsebina njenega literarnega prvenca nič kaj pogodu. Mimica je nato ostala doma. Pisala je krajše odstavke, na novo daljšo povest pa je pričela misliti šele med vojno. Snov zanjo se ji je tako rekoč sama ponujala. In če človek čut; v sebi neki kategorični imperativ, k: ga, kot ona pravi sili k pisanju. temu več ne ubeži. Pred njenimi očmi je tedaj stala Gorenjska z vsem. kar jo !e v letih vojne burilo in kar je gnetlo njene ljudi. Skozi prizmo svoje ožje domovine Gorenjske in še ožje, Jesenic, je pričela gledati na umik jugoslovanske vojske, na prihod Hitlerjevih čet, na porajajoče se partizanstvo in osvobodilno gibanje. Po duši in srcu je Gorenjka. To čutiš takoj, čim spregovoriš nekaj besed z njo. Čeprav živi sedaj že več let v Vtžmarjih pri Ljubljani, se Gorenjska zrcali v njej in je razgovor z njo osvežujoč, kakor zrak [zpod go. renjskih planin. Iz njega veje neka čudc,vita preprostost. Zaradi te preprostosti tudi iz- APEnriarsKi polotok posejan z ugaslimi ognjeniki VEZUV- EDINI UGASLI VULKAN NA EVROPSKI CELINI iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii lz gmote ognjenika Etne bi se dalo izoblikovati 30 Vezuvov - Edinstven razg ed po Sredozemlju ■ Romarji v Sveto deželo so bili prepričani, da so v votlem Stromboliju vice, Vulkano pa vhod v peklensko kraljestvo iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii 111111'ii.iniiiiiiiiii n milili mm mn iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii um n iiiiiiiiiiiiiiii m iiniiiiiiiiiiiiii mi iiiiiiiiiiiiiiiiiiii , "pii Prijatelje. V istem listu Tlel- • to** IIc. kLčrbU prei so iniciativo foudašr , intelektualcev trebn L. . Plemenito in po-hcofp‘teio o nekakšnem niaag, !c”eni in klerikalnem hC. Klerikalci Piero Ca-®rneu rC'o CJaeIano Salvemini, Leo tj°., ssi, Gnido Calogero, «o si,a ,ani. D ego Valeri, lgna-kkrik°ine' ^'-°nedo Vfnturi? Je ‘V°sdo,pa,. reriakciia lista «11 »am a,,' da seveda, prebri-»«.; tj .®c.6tta je dokazal, da so nič; „ a*ni demokrati v res-tcdnij,. €rlt‘ Vatikana; končno ki g * -a Fiera ketteraria«, relli t„ rRju1e Vin'enzo Carda-c’Je, i. Je *as! Katoliške ak-°°javii vest a man'fe-T"a’’i/est°e^a le zamolčal, da je *° 9a rnlb'avila ANSA in s°Pis; številni dingi ča- « s evv.ni a tugi ca-rl LetuVal te. da je «La Fie-r’ah prj„r"r’a» v svojih obja-,n ii,, 'ani prevelika čast tefesm ten ve, da ie trdi •e Je - -c je e Moraj je rokazati. da tern,u ?,”nlj prilagodil Komin-,e °T trevlnduje pravilo ‘j®’ n Nasprotnik i re razprav-r T°''' ' te tmbn osra- barti); onei’Stiti, kleve'ati P kateri je Sovjetska e''et dos^in proglasila e. saboterje, je ma-Sal„eTn zriačui Calamandrea. Ferrara kot tajne «P 'ežet,.. >se . ,?nU'nike. V redakciji eran Ic^er Publio in J^lscettn "J~’ * “tlfn )n ”osfo,>a,a proti demo-k°vo retiJntelekt-alrem z olj-litdi i° in pendrekom e ^ tahko sl vepaci> nesrečn ž, * formi, h, i za prim«- vm- ba C( ...razboritost . Re ha» ? ‘ druni direktor «Tem ^ On Uta ”2iof! !oto, ravnatelj fcP°ca», direktor so- ' " " " ■ A . * > /***•&' . Vezuv je najbolj privlačna točka za inozemce y Italiji. Daues sicer miruje, toda dva strašna izbruha pred stoletji sta uničila naselja pod njinr Naš sosed, Apeninski polotok, je v vsej Evropi najbolj nenirno ozemlj'e. Kaj pogosto se tam p.-trese zemlja, ponekod pa izpareva njeno ognjeno drobovje Je dandanes svojo dušljivo sapi. p erado spremljano z nevarno žarečo brozgo, k) se ziiva po bregovih ler ogr ža človeško imetje in življenje. S stotinami ugaslih og-njen kov je posejan Apeninski polotok, mtd njimi pa so do današnjih dni ostali štirje, ki se r.oče o m nočejo p miriti. Najbolj znana s'a Vezuv pri N ap ju in Etna na Siciliji. Med nj ma grozita na Lipar-kem otočju še Stromboli in Vulcano. N: gotovo, ča bi bili vsi š irje delujoči ogrnjen ki v neposredni medsebojni zvezi, čeravno so se zgnetli nekam blizu sk paj v d kaj ravni črti, d lgi p ibližno štiri slo kil' me-t ov N kdar še niso divjali vsi štirje is.cčasno. Ce s-> je razjezil eden. so ostali včas h sicer zvišali svoje delovanje, nikdar oa ne vsi v e^aki meri Kaže, da si žareTa lava polagoma utira not skozi z meljsko r že in ov:re, da po em nekje da duška svjemu gorečemu r>zp lože nju v strah in trepet bližnje in daljne okol ce. Vezuv je opravil svoje najstrahovitejše delo leta 79 po n. št., ko je pokril z lavo in pepelom c ve cča rimska mes!eca Herculanum, Pompeji in Sta-biae ter še nekaj okoHških naselij. Dandanes lahko vidiš njihove izk panine. V nekaj letih ob tajo, da bo Herculanum popolnoma cdkr t svetu Pred tem je Vezuv miroval dolga stoletja. za tem pa je bilo .^jMpvo vedenje po'nih štirinajst sto let podobno današnjemu, to je po razmeroma mirnih letih je tu in tam vedno zopet zdivjal rn uničeval, d kler se ni sredi tekočega tisočl'etja docela umiril. Dolgo je potem počival tih in pokojen, da se je vsa gora pokrila z zelenjem ter se je v ognjeniškrm žrelu pasla živina. Nenadno pa je lela 1631 strašen izbruh znova opozoril svet, da podzemeliske sile poč’ Vezuvom ne spe. Po silovitosti razdejanja ta izbruh ni dosti zaos'ajzl za on m proslulim iz rimskih časov. In od lej večni ogenj v njegovem žrelu ni več ugasnil. Noč in dan pritiska ba-jes’nvni kovač Hefejst na svoj meh in Vezuv puha. večkrat malo zagodrnja, včasih pa izpljune nekaj kamenja in pepela. ki ga duši v grlu ter izbljuje del žareče snovi svojega drobovja. Pa se ga ljudje kljub temu ne boje. Čeravno je med najmanjšimi delujočimi vulkani na zemlji in edini na evropski čel ni, je vendar med vsimi najbolj znan in najbolj obiskovan. Dvanajst kilometrov juž-novzhočno od Neaplja sredi cvetoče Kampanje, raja južne Evrope, se je dvignil njegov dvoglavi stožec okoli 1220 m visoko. Njegova višina, oblika in Velikost žrela se stalno menjavajo, Potrpežljiva mula te prinese do roba žrela, blizu sto metrov niže pa se lahko tudi pripelješ z električno vzpenjačo. Vse ka j drugega je mogočna sicilska Etna. Skoraj za pol kilometra presega naš Triglav. 3300 m visoko se je povzpela. da njeno teme največkrat tudi jamah, zato privablja tujce ter med SVQje re(Jke vinograde in na najvišji vrh. ki dosega komaj 499 m. Otok je b‘ez človeške naselbine in noben Li-p:.rčan si ne upa na njegov varljivj vrh. Naj dobfovoljnejši izmeč vseh je še S romboli, najsevernejši oloček Lipa.ov. Pravzaprav je to cn sam vu kanski stožec, ici n ste naravnost iz morja 926 m vsoko. Vzpon ni lahek in dudi ne vedno brez nevarnosti. V eni uri pa si prehodil otoček okoli in okcli ter se pozdravil z vsemi njegovimi dva tisoč sredi poletja pokriva sneg. Etna ni le najvišja go a južne I-a-Lje m njen r.ajvišji ognjenik, Etna je med najvišjimi delujočimi vulkani na svttu. Iz njene gmote bi se dalo iz bliko-vati trideset Vezuvov Pet do njenih številnih puhajočih žrel je zvezana z znatnimi težk čarni in izgubo časa. Izplrča pa se že zaradi prekrasnega razgleda z nj nega vrha. S čilija, Liparsko otočje in del Kalabrije kot na dlani, ob lepem vremenu se pokaže judi Malta. Prav tako ostanejo človeku v spominu njera majava tla. Kaj pog sto se zaz bijejo. Z~at-ne.ši potresi naznanjajo že dolgo vnaprej močne izbruhe in j m po em tudi slede. Etna je ž va venomer, zaradi sveje obsežnosti pa ni tako nevarna kot n. pr. Vezuv. V starem veku pa je E na le dvakrat tako strašno divjala, da je njena lava dosegla morje. Tudi v tekočem stoletju je že nekoliko-krat pokazala svoje vroče zobe, ki jih je zapičila globoko v svoje podnožje. Nedavno je Catanii spet zagrozila. Po grozeči nevarnosti pripada tretje mesto otočku Vulcano, najjužnejšemu izmed sedmih Liparskih ali Eolskim otokov. Zdaj je sicer miren in tih. Verjetno pa se je le potuhnil. V starem in s.ednjem veku je divjal grozovito, med vemi sedanjimi štirimi ognjeniki naj-strašneje. Njegov pepel je zanašal veter globoko v Afriko in na Ba kan. Pa se je Vulcano potem tako pomiril, da je tra va prerasla njegovo žrelo in je podjeten človek na njegovem dnu postavil h šico. Po otočku je zamrgolelo delovnih ljudi, ki so nabirali žveplo, galun, sal-mijak. bor in druge proizvode ognjeniške zemlje. Nepričakovano se je leta 1688 žrelo odprlo, pogoltnilo hišico in njegovi izmečki so unčili ves dotedanji trud žuljavih človeških rok. Zdaj otoček le po malem izpušča svoje vroče pline, ponekod izmeče vrelo blato, na več krajih toplo vodo. Zanimiv Je po cblikovitosti svojih tal in po številnih podzemeljskih prebivalci, ki postajajo nemir- I ljestvo, ni, če se zemlja predo'go r.e ‘ zaziblje. Vsakih nekaj minut puhne iz žrda plamteč oblak dima, v presledk h ene do dveh ur plane ven nekaj kamenja in pepela, Ce je izbruh večji, spolzi žareča lava po strmem bregu navzdol -ter pada v morje, ki se lam peni in pari, šumi in ječi kot tipinčeno bitje. Edinstven prizor. Čudovit pa je tak žareč slap v temni noči. Gledal sem ga in ostane mi nepozaben. Ni čuda, če so p .bož-ni srednjeveški romarji, ki so se tam mimo vozarili v Sveto deželo ter čuli zamolklo -ječanje vo.le gore, v strahu skla-niali glave in 5e trkali na prsi. Prepričani so bili, da s i v votlem Stromboliju vice, kjer se čistijo grejng duše, divji Vulcano dalje na jugu pa je bil zanje vhod v peklensko kra- VIKTOR PIRNAT veš od nje o njej in njenem delu bore malo. Ne zdi se j‘ vredno, da bi govorila o sebi. Ona ni pri vsem tem nič važna, je samo nekako tretji, ki čisto slučajno opazuje, kaj se okoli nje dogaja. In to je bistveno. Temu se mora podrediti vsa. Iz življenja žene. matere, gospodinje mora iztrgati vsak možen trenutek, da se le temu lahko predaja. Ker pa je le takih možnih trenutkov pravzaprav podnevi tako malo, so nočne ure z njimi tem obilnejše. Vsak dan dela pozno v noč. Mlada je še, polna je sil, polna zanosa. Jesenice, ki spet in spet vstajajo na straneh povesti, niso njen zadnji kraj. Po rodu je Korošica. Toda komaj nekaj mesecev je bila stara, ko so jo prinesli na Gorenjsko. Oče je dobi] delo v Podbrezjah pri Kranju in tu so ostali nekaj let. Pozneje so očeta sprejeli v tovarno na Jesenicah, postal je livar. V jeseniškem predmestju, kjer se vrstijo lične delavske hišice, so tekla Mimici leta, ki so se za vedno vglobila v njeno zavest. Jesenice, ta živi utrip življenja, kot jih ona imenuje, so postale središče njene književne tvornosti. Upodobila jih je take. kot so bile pred vojno in take, kakršne je napravila Vojna in borba za osvoboditev. Mogočen jeseniški trust je last Nemca West-na. toda živa sila, brez katere bi bila tovarna mrtev stroj, to so dom-čšni. V tem dejstvu sta zasidrana dva svetova, ki bijeta med seboj o'ter boj in samo čakata trenutka, da se spopadeta še močneje. Ta trenutek nride. ko se C*1 cestah valijo Hitlerjevi tanki, da bi pregazili deželo. Odnos delavcev do tovarne se po prihodu Nemcev spremeni. Poprej so stavkali za svoje pravice ali delo je bilo nedotakljivo, zdaj morajo sovražniku tudi z delom rušiti pod nogam1 tla. Njihovi žulj,; ne smejo večati njegovih uspehov. Prva sabotaža v tovarni* jih prepriča, da Nemci niso neranljivi. Vohunstvo, ki je že poprej vzklilo, ko so se delavci borili proti upravi, se zdaj razbohoti v osebj človeka, ki se proda za judeževe groše. Temu sledi izdaja, odhod posameznih kovinarjev s partizane, ustanovitev jeseniške in jelovške čete, njuno zlitje v Gorenjski odred ter borbe na pobočjih in vzpetinah mogočne Jelovce. Kakor na filmskem traku se vrstijo dogodki, ki so se pričeli grmaditi tisoč devet sto enain-štiridesetega leta. Malenškova jih med seboj spretno povezuje, se vanje vživlja in jih pričara spet na platno, ki ga razpenja pred bralčevimi očmi. In bralec uzre .požgano Rašico, ki je bila prva v vrsti požganih slovenskih vasi. boj na Jelovei, strašno razdejanje vasi Dražgoš, živino vpreženo k jaslim, ki presunljivo muka v grozljivem strahu; plakate, ki naznanjajo streljanje talcev, zloglas m ■■ : sASŽsaa r Vi- ne zapore v Begunjah, grobove talcev v Dragi, čakajoče vrste pred živilskimi trgovinami, natovarjanje krompirja za rajh na jeseniški postaji. «Kaj moremo, če je žela. V njej je že rastel privajeni odpor dela-ske žene, ki je vse življenje stala ob strani tvojih, ki so se borili za boljši kruh. Vedno je čutila za seboj silo, kj ji je grenila življenje. »Nekdaj je bila to tovarniška uprava, zdaj so bili Nemci.« S temi besedami kleše Malenškova kip delavske žene. Pod njenim dletom pa čutiš, da je to kip njene lastne matere. Saj je živ- ljenje, ki ga Malenškova opisuje, le življenje njene domače družine na Jesenicah, življenje ljudi, ki r > stopali v njeno življenje kadar koli in kakor koli. bodisj tedaj, ko je bila s starši še v Podbrezjah, ali ko je obiskovala gimnazijo v Kranju. Zato tudi vstopa v 6vet njenih oblikovanj vsa Gorenjska z belimi prostornimi kmetijami in z borbo za grunt. Le-Pi pa so njeni opisi zlasti tam, kjer je življenje že postavilo svojo piko in ni nič več kaj dodati. To je lahko tudi v njej sami do kraja dognano. Ko m; je nekako sramežljivo in vendar s tolikim ponosom pokazala sliko dvanajstletnega fantka in desetletne deklice, med katerima je ona le kot starejša sestra, skoraj ijisem mogla verjeti, da je to žena. ki je že napisala povest «V življenje«. romane «Kovinarji», «Matjaž« in «Na prelomu«. — »Prišlo je samo od sebe«, pravi, «misel je rodila misel.« «In kaj je bilo teže in kaj laže?« sem še vprašala. »Najlaže je bilo tam, kjer je privrelo čisto iz mene, kjer mi ni dalo miru, preden nisem pričela pisati.« Za Mimi Malenškovo bo tudi Trst prav gotovo posebno doživetje, saj bo tu v Skednju našla kos svojih Jesenic, ostanek življenjske žile, ki je pred nekaj desetletji peljala prav do tja. MARA SAMSA Etna je medi naj višjimi delujočimi vulkani na svetu. Njen vrh tudi poleti pokriva snegu Čeprav je pot na vrh Etne povezana z težavami, vendar jo mnogi naskočijo zaradi krasnega razgleda po Sredozemlju. V jasnem vremenu je videti celo Malto Dijaška Matica v Trstu se iskreno zahvaljujte vsem darovalcem oblačil in obutve za dijake iz Beneške Slovenije, in sicer družinam Pertot iz Roco-la. Stibelj iz Rocola, Toškan s Kokmkovca. Runtič z Opčin, Gruden Idi iz Nabrežine, Luša iz Sv. Alojzija. Fadini iz Lo-njerja, Smotlak iz Doline. Lau-renčič iz Trsta in roditeljskemu svetu osnovne šole v Ulici Do-nadoni. S svojimi darovi i.o omogočili devetim otrokom, da lahko redno obiskujejo slovensko šolo. Pri tem naproša vsa ostala dobra srca, da bi sledila zgledu zgoraj omenjenih. Za Dijaško Matico so darovali: Tov. Bolčičeva iz Sv. Ivana 200 lir, tov. Pangerčeva iz Bar-kovelj 500. «Solnik» 700. PRISPEVKI V »TEDNU ZA NAŠEGA DIJAKA« Pertot Riko 300. Stavar 300, Tončič Rudolf 200, Guštinčič Zofija 200, Elio Ades 100 Sossi Milena 100, Molinich 200. Ščuka Vera 100, N. N. 50, Civardl 50. Lavrenčič 100. OPČINE: Hrovatin Antonija 100, Hrovatin Marija 250 Hrovatin Justi 500, Cok Zora 5000, Scsič Viktorija 100, Malalan Ivana 200, Malalan Anton 200, Škabar F.ančiška 50. Vremec Julka 200, Daneu Bernarda 100, Daneu Justina 200 Daneu Antonija 200, Malalan Silvana 500, Vremec Emilija 50, Tav.ar Ana 100, Skerlavaj Mihela 100. Zlo b c 300, Boštjančič Vanča 200. Milič Marija 200 Peršič Angel 100, Ccccoii Marija 300, Vidau Francka 100. Bole Milena 200, Kapun Marija 300. Cerkvenik Pavla 300 Godnič Pin0 100. Kalc Karla 300. Sosič Cilka 300, Skerlavaj Fani 100, Pečar Roza 100. Daneu Justina 300, Skerla- Jereb Milan 500, Bole Oskar 200. Hrovatin Marija 200, Kodrič Vladimir 210. PADRICE: Kalc Antonija 50, Kalc Karel 100, Verše Josipina 100. Grgič Milka 100. Kalc Karel 50, Gojča Ivanka 50. Grgič Marija 30, Grgič Justina 100, Kalc Andrej 50. Kalc Kristina 100, Sosič Jos'p 100. Grgič Franc 100. Križmančič Krist na 200. Milkovič Ana 100, Kalc Pi'erina 50, Kalc Kristina 30. Jelušič Milka 100. Gojča Antonija 100, Križmančič Julija 100, Milkov'č Marija 100. VRDJ3LA: Škabar 500 Unušu 200, Primožič Z'fija 500, Muzlo. vič Karla 200, Grum Zofija 50, Pcčkar Fani 100 Hoteš Anton 100, Durisiotti Nina 100. Savrin Iva 100, C goj Marija 100, Križmančič Marija 100, Stegu Polda 100, Baretto Frida 500 Angela L. 250. Stok Malka 200, N. N." 100, Kralj Marija 300, Godnič Zofija 10Q, Visintin Paolina 100, Ferluga Pavla 300, Budin Antonija 1000, Rustja Ivan 200. MACKOVLJE: Tul Erminija 100, Slavec Zora 50, Vodopivec Lucija 50, Franč ška Sturman 100 Purger Sandra 200. Slavec Adele 100, Stranj Sonja 50, Flandija Olga 50, Tul Ana 50, Bandi Marija 50, Slavec Benjamin 300, Oienik 500 Kos Angela 200, Stranj Roža 100, Stranj Slavka 100, Tul Kristina 150, Smotlak Ernesta 200, Smotlak Josip 300 Smotlak Cvetka 100, Tih Mihaela 100, Stefančič Aldo 200, Antonac Oda 100. Tul Ur-, šula 150, Smotlak Friderik 50, Barut Marija 100, Tul Ana 50, Tul Alojzija 100. Za novoletno jelko ŠKOFIJE: Milck Marija lir vaj Etena 200, Sosič Lidija 200, 10°. Pečarič Josip 500 Dobrilo- Hrovatin Marija 100, Vremec *'---------------------------------------- : M hela 250 Sosič Alojz 100, Šuligoj Angela 200. Ferluga Del-ka 500. Kariš Agostina 1000, Skerlavaj Kare] 100, Škabar J<>. sip 1000, Stubelj Danilo 500, To-roš Levina 200 Sosič Olga 1000 Podobnik Marija 200 Hrovatin Judita 100. Kaiin Dragica 200 Colja Justina 200, Kralj Klara 300, Simonič Stanko 500. Mož na Boris 1000 Škabar Aljoša 50. Pahor Marija 500, Ozbič An tonija 500 Cok Zora 1000 Križ-bič Edvard 500, Antonac Alojz 500, Daneu Celestin 1000 Fabčič 500. dr. Daneu Anten' 1000 Milič Josip 500, Peršič Angei 100, Sabohnik Major 1000 Žagar Marijan 1000. Spacal M loj-ka 500, Vodopivec Draguška 500. Toroš Gerti 200, Crevato Marija 200, Cok Zora 500, Hrovatin Mariia 500 Šinigoj Valerija 200, Malenšek Amalija 100, v.č Mauro 300. Pečarič Marija 200. Pečarič Marija 100, Cok Anica 200, Andreuci Ida 200, Andreuci Ara 100, Cupin Danilo 500, Uliveti Giustina 200, Cunja Aurelio 100, Cunja Eu-femia 100, Pečarič Valerio 100, Cupip Alberto 100, Bajs Giu-seppina 150, Cupin Francka 100 Božič Jolanda 10Q, Cunja Ana' 100, Cunja Rozalija 110, Rolič Josip 100, Cunja Miranda 100, Cergol Argia 130, Božič Lucijana 100, Pečarič Eleonora 100, Cupin Bernarda 100, Vojvoda Ivan 100. Meton Angelina 100, Cupin Ivana 100. Donadel Din-ca 100, Pečarič Elvira 500, Sancin Franc 100, Cupin Dora 100. Cupin Zora 100, Cunja Josip 100, Maver Josip 100, SekurO Olga 100, Cupin JosiD 100, Lo-redan Vclsana 100, Dolenc A-melja 100, Furlanič Ondina 150, Z rapalsko pogodbo z dne 12. 11. 1920. In rimsko pogodbo z dot 25. I. 1924. so postali Slovenci m Hrvati vse Julijske krajine, všievši Keko, državljani kraljevi, ne Italije. Italija n| prevzela z rapalsko pogodbo nikake formalne obveznosti manjš.nske zaščite priključenih državljanov siovenske in hrvatske narodnosti. Temu se je izognila, ker so se na mirovni konferenci njeni predstavniki svečano sklicevali na liberalne tradicije Italije. To sklicevanje Je bilo v soglasju s proglasom prve ga guver .erja Trsta generala Pe. tlti di Roretto v novembru 1918, v katerem je obljubljal ob okupaciji Slovencem večjo svobodo, več šol, več upoštevanja Jezika, kakor so bili tega deležni v Avstriji. Tako svtčano zagotovilo Je dal 27. X. 1919. v italijanskem parlamentu zunanji minister TiL toni. Isto je svečano obljubil 1. XII. 1919. v prestolnem govoru sam kralj Viktor Emanuel III. Ita lljanskl parlament Je 27. XI. 1920 z ogromno večino sprejel resolucijo, s katero Je obljubljal svo bodo Jezika in kulture priključenim državljanom drugih narodno, stl Tedanji minister za zunanje zadeve Sforza in ministrski pred-sednik Giolittl sta resolucijo priporočila. Minister Sforza je izja. vil, da je zajamčenje najš ršc svobode jezika In kulture novim sloj vansklm državljanom častna za deva in obenem čin politične mo. drosti. Stvarnost je kaj kmalu poka zala prave težnje že predfašlstlč ne Italije. Fašistična Italija Jih ISTRA V OBLASTI KRALJEVINE ITALIJE POLITIČNE PRAVICE JU' - .OVANOV Je najtemeljiteje Izvedla in Mussolini Je 3. V. 1938. odvrgel še zadnje figovo pero in izjavil v parlamentu, da zagotovila in obljube zaščite manjšinam prejšnjih italijanskih vlad ne vežejo fašistične vlade. Stvarno in formalno so s to oholo Izjavo utonile vse politične In kulturne pravice Slovencev in Hrvatov, ki Jih Je usoda z navedenima pogodbama vključila kot polnopravne državljane v kraljevino Italijo. Dva angleška lorda, Cecil in. Parmoor, sta v angleškem parlamentu Izrazila zgražanje zaradi tako brutalnega gaženja svečanih obljub odgovornih faktorjev italijanske države. Afirmacija Slovencev na Goriškem, kjer so se volitve v Italijanski parlament Izvršile redno In relrtiven uspeh Slovencev In Hrvatov v Trstu in Istri kljub skrajno nasilnim volitvam, ki Jih jc izvedla Italijanska liberalna vlada Giollttija, so napotili italijansko politiko najprej na pot silnega in krivičnega favor zira-nja vrdilne vsedržavne faSis ISnr stranke pri volitvah v parlameni 1. 1924. Pri volitvah l dne 15. V. 1921 so Slovenci in Hrvati dobili pet poslancev na narodni listi. Pri drugih nič manj nasil- nih volitvah po vsej Julijski krajini leta 1924 so Slovenci in Hrvati mogli pri novem volilnem redu oburžati le dva mandata. Zaradi temeljito organiziranega nasilja so g! sovi Jugoslovanov pri volitvah leta 1924 padli na 29.847 glasov, medtem ko jih je bilo pri volitvah leta 1921 še 31.850. Po tem volilnem zal, | j je namreč dobila stranka, za katero je glasovala pri volitvah večina volivcev vse Italije, 2/3 mandatov v vsakem od 15 uvedenih volilnih okrajev ne glede na število glasov, ki jih je večinska stranka dobila v posameznih okrajih. Province Trst, Pola, Reka in Videm (Udine) so spadale v peti volilni okraj. Gorica kot samostojna provinca Je morala Izginiti, ker Je prekom-paktno volila slovenske kandidate pri volitvah I. 1921. Le 1/3 mandatov se je razdelila drugim listam posameznih volilnih okrajev po proporcionalnem s's‘emu. Sc ta dva poslanca je bilo treba vzeti Jugoslovanom. Poslužill so se voliine geometrije, ki je brez primera v zgodovini. S kr. dekretom z dne 15. II. 1925 je bil uveden za italijanske politične volitve (v parlament) nov volilni red. Italija je zopet prešla na volitve poslancev po posameznih okrajih oziroma po kolegijih samo z enim poslancem. Vse province Italije so bile s posebnim kr. dekretom razdeljene v določeno število kolegijev. Tu je fašistična vlada ustvarila umotvor, ki daleč prekaša avstrijske napore iz leta 1907, seveda izključno v našo škodo. Bilo bi škoda, ako si ne bi osvežili spomina. Navedeni kr. dekret z Dr. V. Ra poteč dne 24. I. 1926 št. 235 je takole skombiniral kolegije v tržaški provinci: 1. kolegij: Trst i. okraj Trst Novo mesto: frakcije Vrdele, Ko-lonje, Rojana, Skorklje, Grete, Barkovelj; oztmlje od Sv. Križa do Opčin, Repentabor, Tomaj. 2. kolegij: Trst II. Trst (okraji Nova mitnica, Staro mesto in Sv. Jakob). 3. kolegij: Trst (okraj Stara mitnica, frakcije Kjadina, Rocola, Lonjerja, Padrič, Gropade, Bazovice, Lipice, Banov, Trebč, Lok. ve, Povirj#, Sežane). 4. kolegij: Trst (okraj Sv. Vid; frakcije Gornje Carbole, Sked nja, Dolnje Sv. Marije Magdale- ne, Gornje Sv. Marije Magdalene). 5. kolegij: Tržič — Tržič, Avber, Gornje Vreme, Nabrežina, Buzole, Kopriva, Vreme, Košana, Hrenovica, Doberdob, Devin, Dutovlje, Jamlje, Fogliano di Mon-falcone, Gradež, Laze, Mavhinje, Milje, Naklo, Postojna (1), Rodik, Ronke, Škocjan na Soči, Dolina, Sv. Jakob na hribu, Šmihel pri Postojni, Sempolaj, St. Peter pri Soči, St. Peter na Krasu, Skopo, Senadole, Senožeče. Zgonik, Slivje, Starancan, Štorje, Turjak, Do. lenje pri Senožečah, Slavina. Edinstven primer je v analih volilne geometrije, da se glavno mesto province razkosa na toliko delov, da absorbira Izračunani del slovenskih volivcev. Nemanj-5a mojstrovina je sestava tržlške. ga kolegija, da se zagotovi italijanska večina in da se pogoltne Izračunano število slovenskih vo. livcev. Cisto slovensko Notranjsko so oženili s Tržičem, Gradečem, Miljami, Ronkami in Fo-gljanom br z Postojne. Ta volilni red ni tako znan, ker ni prišel do praktične upo rabe. Režim je pridobil državnoprav-ne In upravne izkušnje in polet. Sklenil je rešiti se opozicije v vsej Italiji s potezo peresa. Pri sestavi novega volilnega reda je Imel važno vlogo tudi pogled na Slovence in Hrvate v Julijski kra. jini. Z zakonom z dne 17. V. 1928 štev. 1019 (enotno besedilo 2. IX. 1928 št. 1993) so izključili od volitev slovenske in hrvatske poslance. Po tem zakonu je vsa Italija tvorila volilno skupnost In vložiti se je smela za vseh 400 kandidatov za parlament samo ena lista, in sicer lista, ki jo je sestavi] Veliki fašistični svet. Volivci so imeli pravico glasovati samo za sprejem ali odklonitev liste. Slovenci in Hrvati niso mog 11 več sodelovati pri postavljanju kandidatov za parlament in niso bili upoštevani za zavrnitev liste, ker so bili le neznaten odstotek celotnega prebivalstva Ita. lije. Zanie se je lista sestavljala pri Velikem fašističnem svetu, torej za zaprtimi durmi. Tako je italijanski parlament zaloputnil vrata Italijanskim državljanom slovenske in hrvatske narodnosti za večne čase. Prve volitve po tem volilnem redu so bile 24. III. 1929 in druge leta 1933. Kolika razlika med temi volitvami z eno samo listo in volitvami iz let 1921 in 1924. Pri prejšnjih volitvah so zastra- ševale teroristične skupine vollv. ce, da ne gredo na volitve, vdirali so v njihova stanovanja in Jim jemali volilne legitimacije, blokiral’ so prihode na volišča, preganjali prihajajoče volivec vdirali v volilne lokale in obom! ženi prisiljevali slovenske in hrvatske volivce, da volijo Italijan-skl blok, trgali oddane glasovnice in celo odnašali volilne žare z vsemi glasovnicami Celo streljali so na kandidate naše liste (na Flega v Buzetu). Oblasti same so iz ničevih razlogov zapirale nrše volivce, da se n’so mogli udeležiti volitev. Volilne komisije so sleparile z dodajanjem italijanskih glasov. Pri volitvah leta 1929 in 1933 Da je bila neprillka, da se Slovenci In Hrvati niso hoteli udeleževati volitev, ki se njih niso likale. Karabinjerji in fašisti so šli na pravi lov za našimi volivci In Jih po raznih krajih dovajali s silo v štlrlstopih na volišča. Vendar ni ta trud veliko zalegel. Volišča med Slovenci In Hrvati so na volilni dan bila zelo slabo zasedena. Ko se Je italijanska vlada odločila za ta volilni sistem — v zvezi s korporativno ureditvijo dr-I žave —, ni bilo več razloga za vezanje novopriključenih sos njih krajev z Videmsko provir Samo volilna geometrija je za 1 itve v letu 1924 odpravila ’ riško provinco, ki je pri volit’ leta 1921 še obstajala. Volilni kon z dne 17. V. 1928 jc to lilno geometrijo še temeljiteje domestil. Z dekretom zakonon dne 2. I. 1927 je bila Goriška pet ustanovljena. Ni mogla dati slovenskega poslanca. Poi bovall so zopet samostojno G ško provinco, da bi prefekti m li izvajati čim učinkovitejšo milacijo Slovencev, kakor je njih zahteval zakon z dne 3. 1926 št. 660. Ta jim je dal logo, da vodijo politično lir režima v provincah. Stari It Janški državljani iz Videm province bi bili le na poti novem zela ostrem kurzu pi Slovencem. Deloma pa se lal pr.piše ločitev Go: iške od Vidi ske province tudi italijanske strahu, da ne bi zelo zavedni ! venci vplivali na rojake v ! venski Benečiji. Slovenci in Hrvati so bil novim volilnim zakonom popnl ma izločeni od sodelovanja državni zakonodaji. Pri tem je treba omeniti, se je začelo zapostavljanje ! vencev in Hrvatov v javnem : ljenju Julijske krajine vel pred nastopom fašizma. Ze 1 1919 je italijanska vlada ime vala posebno centralno kom,: 20 članov za vse zadeve prik čenih ozemelj. Med 20 člani komisije je bi! imenovan le Jugoslovan. (Nadaljevanje sledi, \ / r 4 i r vremenska napoved za danes If r i\A K* obeta v glavnem lepo vreme V IVLlVlL in le tu in tam lahno oblač- nost. Prav tako kaže, da se bo dvignila temperatura. Včeraj je bila najnižja temperatura v Trstu 3,8 stopinje; najvišja pa je dosegla 5,8 stopinje. STRAN 4 I g ("Sj t' jjjjjljj} IS 4 ZADNJA POROČILA 16. JANUARJA 1952 :: illllilillli! m ib l::n: =• ®xS ‘V, Mi! p§! pip!: j,'" **?iišišišsišišišS5 < ,r!': ■ i fj .::: W 1 ■:llf i ip: 1 Mi !i!:; i i ii ... •i 'i ii ! ilililii JV1 i :: 1 il-lfflj !lj liiiHIH i! ;.'i", ■II liti ii pilil! f-Iil! !|i "I f Hi RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.35: Igra pianist Alfred Corteau. 21.00: Poje slovenski Komorni zbor iz Trsta. — Trst II.: 18.15: Turina: Seviljska simfonija. 20.00: Vieuxtemps: Koncert it. 5. 22.00: Koncert zbora Ljubljanske filharmonije (registracija). — Trst I.: 11.30: Simfonični koncert. Vodi Atualto Aregnata. IZJEMNO STANJE V KAIRU IN DRUGIH EGIPTOVSKIH MESTIH Angleži iiastnnain s težkim nrnžinm livcrilske zasiulo nh puščavski nusti Kairo Ismailija • Angleži naj bi se umaknili v dveh letih Tudi Holandska je dobila povabilo, naj podpre angleško mornarico v Sueškem prekopu KAIRO. 15. — V spopadih pri Tel El Kebiru so Angleži danes prvič uporabili poljske topove, da bi prisilili k umiku napadajoče gverilce. Po angleških vesteh je že deset salv teh topov napravilo konec napadu gverilcev na vodovodne naprave ob cesti Kairo-Ismai-lije. Angleško poveljstvo sueške cone imenuje v nekem poročilu egiptske upornike «koljače. ki so pokazali precejšnjo taktič-po okretnost in točnost v streljanju, vendar ni mogoče trditi, da bi bili tako hudi nasprotniki kakor Židje v Palestini. Kakor se zdi, jim prebivalstvo vasi v sueški coni ni preveč rtklonjeno in se jih je že naveličalo*. V Kairu in večini eglptskih mest je policija proglasila izjemno stanje. Danes dopoldne je pršilo v središču mesta do Številnih prask med policijo in študenti, ki so se zbirali v sprevode. Kljub prizadevanju policije, da bi preprečila kakršne koli nerede v mestu, se le ob pogrebu egiptskega pilota, ki je bil ubit v spopadih zadnjih dni, zbralo na ulicah nad 150. tisoč ljudi. Policija je mor§la uporabiti posebne bombe za solzenje, da je razgnala skupine demonstrantov, kj so med pogrebom klicali po maščevanju. Najbolj aktivni postajajo gverilci ob cesti, ki pelje skozi puščavo iz Kaira v Ismailijo in ki jo imenujejo «cesto smrti« N& tej cesti je zadnji teden pet Angležev izgubilo življenje. Po še nepotrjenih vesteh nameravajo Anglo-Američanl u-pcštevatl predlog o postopni evakuaciji v roku dveh let. V tem času bi se moralo primerno opremiti egiptsko letalstvo in vojsko, ki naj bi nadomestila angleške čete v sueškj coni jn zavarre/ala to strateško važno točko. Ameriški krogi nočejo ničesar vedeti o domnevnem pred- logu Anglije, po katerem naj bi se nadzorstvo nad Sueškim prekopom zaupalo zavezniškim vojnim ladjam. Vsekakor ne trdijo, da bi bil tak predlog nemogoč, odnosno da nista o njem morda razpravljala Truman in Churchill pri zadnjih razgovorih. Na drugi strani pa poudarjajo ti krogi, da so se Združene države izrekle v prilog »internacionalizaciji«, odnosno mednarodnemu zavarova. nju Sueškega prekopa v okviru poveljstva za Srednji vzhod. Po poročilih agencije United Preš* je Egipt odgovoril ibn Saudu n e, nieeovo noto glede ureditve angleško - egiptoskega spora. Podrobnosti o tem odgovoru še niso znane, vendar se domneva, da so Egipčani postavili pogoj za umaknitev Angležev iz Sueza in svoboden plebiscit v Sudanu. Glasnik angleške ambasade v Kairu pa je izjavil nocoj, da kralj Ibn Saud pri angleški vladi doslej -še ni posredoval v tem pogledu in da tudi angleška vlada v tej zadevi ni dala nikakršnih izjav. V Haagu uradno potrjujejo vest. da je Anglija zaprosila tudi Holandsko, naj podpre angleško mornarico v Sueškem prekopu na način, kakor je bilo rečeno že včeraj za Francijo. Ameriko in Norveško. Holandska vlada noto proučuje in bo v kratkem odgovorila nanjo. Živ izpod plazu AOSTA, 15. — Redek primer rešitve izpod snežnega plazu se je dogodil danes v bližini Aoste. Milanski zdravnik Manilo Pa-squatti je z družbo prijateljev hotel naskočiti Col Tzaseche. Na poti ga je zajel nenaden plaz in ga zasul. Reševalna odprava, ki je prhitela iz bližnje koče, ga je po treh urah iskanja s sondami zasledila, rešila izpod snežnega oklepa in ga z umet- , nim dihanjem spravila k življenju. Pasquettija so spravili v bolnico v Aosti, kjer so zdravniki izjavili, da bo v desetih dneh že dober. Triurno ležanje pod plazom za Pasquettija ni imelo hujših posledic kot nekaj zmrzlin prve stopnje na udih. SILOVITA NEURJA NAD KALIFORNIJO IN SEVERNO ANGL 'JO SNEŽNI METEŽ blokiral ekspresni v. a k 226 ootnikov čaka na rešitev iz zasutega vlaka - Nad Or-kadskim otočjem je veter dosegel brzino 194 km na uro Iskanje brodolomcev s ,.Pennsy!vanije'# SEATTLE, 15. — Danes so obnovili iskanje brodolomcev z ladje «Pennsylvania», ki se je v sredo potopila v viharju na Tihem oceanu v bližini pristanišča Vancouver. Morje se je nekoliko umirilo in omogoča iskanje z ladjami in letali. Popoldne je izvidniško letalo javi- lo, da je opazilo dva reševalna čolina. Kasneje pa so ugotovili, da sta oba čolna prevrnjena. Opazili so ju kakih 200 km jugovzhodno od kraja, kjer se je «Penmsylvania» potopila. Reševalne ladje so se z vso naglico usmerile proti kraju, kjer so videli čolne, v upanju, da bo morda še kdo živ. >* * j Teda Schroeder-ja, Vica Seixasa in Tonya Tra. berta, ki so zastopali Združene države na dvoboju proti Avstraliji. Uporniški igralci fcritf-zirajo delo kapetana ekipe ZDA Shieldsa, ki baje nekatere protez ira; tako so n. pr. vzeli v ekipo Schroectorja, kj v zadnjem čas-t nj nastopil niti na e-raerr. velikih ameriških ali drugih turnirjev. Bud ge Patty je kasneje iz ja. vil. da o stvari »e ve ničesar, medtem pa je Muiloy, eden za-I četnikov protestnega gibanja, I ostal na svojih pozicijah. SAN FRANCISCO. 15. — V bližini mesta Renno, na pobočju Sierre Nevtde je snežni me-tež blokiral ekspresni vlak «C ty of San Francisco® z 226 potniki. Takoj so se organizirale skupine reševalcev, ki so s sanmi na pasjo vprego in motoriziranimi sanmi skušali doseči zs sneženi vlak ter rešit, not-mke. Z vseh strani prihajajo smučarji in skupine vojaštva z v^emi pripomočki za reševanje, ki prihajajo v poštev v takih prilikah. Sestavljen ie bil tudi konvoj 16 železniških pulma-nov, v ktterem naj bi namestili potnike, č m bi j-h spravili iz zanetenega vlaka. Poskrbljeno je bilo tudi za motorne plusp, toda prvega, ki «e je približal kraju nezgode j« zasul ogromen plaz snega, pri čemer sta demnevno izgubila ž'vljenje strojnik in mehanik. Sneg je v tem kraju vlspk okrrg 5 metrov. Reševanje zasutega ekspresa ov.ra veter, ki je dosegel 150 km brzine. Po zadnjih vesteh sta blokirana tudi dva reševalna vlaka, toda potnikom «City-ja of San Francisco« ne preti nrp-srednsi nevarnost. Prvič po petdesetih letih so postale planote med Nevado in Kalifornijo neprehodne ln mesto Renno, znano kot Meka ločencev je odrezano od ostalega sveta Meteorološka poročila trdijo, da bo takšnp vreme trajalo že nekaj dni. V ponedeljek zjutraj je veter v zal vu San Francisca odtrgal od pomola ladjo polno dinamita, ki so jo morah potem z vlačilci privleči k obali. LONDON, 15. — O neurjih, snežnih metežih in vetru, ki je dosegel 194 km na uro, poročajo z Orkadskih otokov severno cd fikotske. Veter ie povzročil ogromno škodo, kajti podrl je številne hiše in potopil več ri-b ških lad« 1 v pristaniščih. O-točje nudi žalostno sliko, kakor da je šla preko njih vojna vihra. Clovpških žrtev k sreči doslej ni bilo. Na obrežju Yorkshirea skuša več vlačilcev rešiti grško ladjo «Taxiarchls«, zataknjeno med morske čeri. Doslej so bili vsi poskusi brez uspeha. Stojnica ladje je polne vode. čroal-ke ne funkcionirajo In poškodovano je tudi krm-lo. Poveljnik in posadka so ostali na ladji, ne glede na to, da je ta izpostavljena na milost in nemilost neurju. NIC VEG AMATERSKEGA DVOBOJA AMERIKA - EVROPA Boksarji ZDA v Evropi CHICAGO, 15. — Ameriški boksarji, y posameznih katego-rijah tekmovanja «Zlata raka*, vica« za leto 1852, bodo po za-ključfcu tega tekmovanja odipo tavali n® turnejo v Evropo. O tem obvešča »Chicago Tribune d, organizator tekmovanja. Zmagovalci «Zlate rokavice« bedo nastopili 25. aprila v Du. bliniu, pet dmj kasneje v Parizu, 10. maja v Rimu, medtem ko še niso določili datuma za nastop v Hamburgu. Tl mednarodni dvoboji bodo mudi .mestilj vsakoletni medkon-tinentalnj maleh, v katerem »e sestanejo diletanti, zmagovalci ameriškega finalnega tekmovanja proti evropskim prvakom posarr.ffzflih kategorij. meli za sestavo skupnega mo-štva, bo zastopalo Nemčijo na svetovnem prvenstvu v Bombayu, Ta ekipa bo sestavljena iz štirih igralcev federalne republike, enega jz Berlina in »nega iz vzhodne cone. Eki-pa bo odpotovala konec januar, ja z letalom v Bombay. BOKS VSAJ NAMIZNOTENIŠKI IGRALCI SO SLOŽNI Nemčija enotna na svetovnem prvenstvu BERLIN, 15. — Namiznoteni. ški federaciji Vzhodne Jn Zahodne Nončije sta »e sporazu- Saddler poražen BOSTON, 15. — Svetovni boksarski prvak peresne kategorije Sandy Saddler je izgubil proti Georgeju Ara.ujoju v desetih rundah na točke. Dvoboj j« bil včeraj zvečer v Bostonu; borba je bila zelo surova. Match ni bil veljaven za naslov prvaka. Sodhiška odloči, tev je bila soglasna. Araujo je v zadnji rundi zdelal Saddlerja s serijo močnih udarcev v glavo in mu tned drugim tVrdj raztrgal obrvni lok. * * * BRUSELJ, 15. — Menažer novega evropskega boksarskega prvaka Sysa je zanikal govorice, po katerih naj bi Belgijec sklenil pogodbo za revanžnl dvoboj proti Nemcu Hein Tea Hoffu. Vesti nemškega tiska so neosnovane. AVTOMOBILIZEM Tarutfi zboljšal svet. rekord na 50 miij RIM, 15. — V Rimu je danes avtomobilski dirkač Taruffi zboljša! svetovni rekord na 50 milj s časom 20 minut in 50 sekund, povprečno 231,744 km na uro. Taruffi je pozneje skušal rušiti tudi rekord na 100 milj, a je moral dva kilometra pred ciljem zaradi defekta opustiti namero. Ako bi privozil do konca, bi dosegel nov svetovni rekord, mnogo boljši od starega. Taruffi je izjavil, da se bo lotil v bližnji bodočnosti rekordov na 50, 100 in 200 km. Na cilju in startu je bilo mnogo gledalcev. ŽREBANJE ZA SVETOVNO NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO Harangozo in jug. moštvo nosilca skupine v Bombayu Seveda le v primeru, da bodo Jugoslovani nastopili, kar pa je dvomljivo BOMBAY, 15. — Predsednik indijske namiznoteniške federa. cije Anthony Demeilo je izjavil, da bo na svetovnem prvenstvu v Bombayu, ki se bo začelo 1. februarja, prisotno rekord, no število držav — 32. V BADGASTEINU še vedno ni snega BADGASTEIN, 15. — V noči je zapadlo nekaj cm snega, vendar so strokovnjaki zelo skeptični glede možnosti, da bi na takih terenih bili doseženi 18. januarja vidnejši rezultati. Matevž Lukane, jugoslovanski alpski vozač je dejal: »Ako ne začne še danes ln ne sneži prav do tekmovanja, ne bomo gledali smučanja svetovnega razreda«. Nekateri drugi strokovnjaki RASISTIČNE TEŽNJE PREDSEDNIKA FEDERACIJE ST\lil JOE LIIIIIS ne imiri: igrali gnila SAN DIEGO (Kalifornija), | 15. — Bivši svetovni boksarski parvak težke kategorij* Joe Louis je bdi povabljen na turnir v golfu; naknadno pa Je Jcu rr.edn. prof. federacija golfa prepovedala nastop v San Diegu. Federacija je obvestila Joea Louisa, da njeni predpisi ne dovoljujejo nastop črncem Iz tega razloga ne moreta nn stopiti tudi dva profesionalna igralca, ki sfa bila prav tako povabljena od kluba organizatorja. Louis Je protestiral protj t*j odredtai, ki jo ima za protiame-rlkansko in lzja.vil, da je predsednik federacije Horton Sri;lth «dru£i Hitler«, »ko bj uveljavil ta pravilnik. Bivši prvak je poudaril, da je to prvič, da je naletel v športu na rasno diiskri ntfn^Ijo in da »e bo boril z vsem; silami, da bv »svinjarija« odpravljena. celo menijo, da bi bilo dobro odložiti tekmovanje. Lansko leto je bilo v tem času že tri metre in pol snega, leto« niti 45 cm, čsprav so na progo slaloma in smuka pripeljali sneg iz drugih krajev. V Badgasteinu so že ekipe Amerike, Jugoslavije, Italije, Avstralije, Francije, Svsdske, Avstrije in Nove Zelandije. Pričakujejo Spance, Švicarje, Japonce, Dance in Kanadčane. Innsbruck, kandidat za zirasuo cmoiado 1960 INNSBRUCK, 15. — Predsednik pokrajinske tirolske vlade Eduard Mayr je danes zjavil, da je mestni svet Innsbrucka predlagal mednarodnemu olimpiJ" skemu odboru, da bi bile zimske olimpijske igre leta 1960 v Innsbrucku. Mastoii svet je predložil tudi načrt za novi zimski stad on, tekmovalne proge za smuk in sladom. * * * TURIN, 15. — Po lahkem, tre ningu, so danes zjutraj igrale «R'.ver Plata« odišli na Super-gc, kjer so se poklonili »ponii-nu padlih igralcev Torina. Na sprejemu ie turinski žu-pan ctejial, da je lepa gesta argentinskih igralcev po tragični nesreči m vedno sklenila prija •.eljstvo med igralci in turinski-mi mežčani Štiriindvajset dežel bo nastopilo v tekmovanju za «Swayth. lingov pokal« (moške ekipe). Igralo se bo v treh skupinah, katerih nosilci bodo Češkoslovaška, Madžarska in JUGOSLAVIJA. Žrebanje }e združilo naslednje nasprotnike; Skupina A: Cehoslovaška, Francija, Indija, Izrael, Birma-nija, Iran, Singapur in Pakistan. Skupina B: Madžarska, Anglija, Nemčija, Hong Kong, Trinl- dad, Cile, Južna Koreja, Afganistan. Skup na C: Jugoslavija, Vietnam, Brazilija, Japonska, Portugalska, Kambodža, Finska in Grčija. Žrebanje za ttPokail Corbil-lon«, žsnsko ekipno prvemtvo: Skupina A; Romunija, Anglija, Nemčija, Hong Kong, Cile, Izrael. Skupina B: Avstrija, Madžarska, Indija, Japonska, Brazilija, Grčija. Naslednje države so prijavile svoje tekmovalce samo za borbe posameznikov: Škotska, Saarska oblast, Švedska, ZDA, Avstralija. 128 Igralcev, največje možno število, je prijavljeno za turnir moških posameznikov. Bili so že določeni nosilci skupin: Anglež Johnny Leach, Bohumil Vana (CSR), M. Koczian (Madžarska), M. Tereba (CSR), Fe-renez Sido (Madžarska), Vilim Haranpozo (Jugoslavija), Rene’ Roothooft (Francija) in M. An-dreatis (CSR). Kljub temu, da je nosilka skupine v moštvenem tekmovanju ter med posamezniki, kaže Ijo zadnjih vesteh, da Jugoslavija zaradi finančnih težkoč ne bo nastopila v Indiji. Dokončne od5očitve sicer še ni in so pogajanja še v teku. Jugoslovanski tekmovalci bo v izvrstni formi, saj so se pred prvenstvom vestno pripravljali doma ln na nekaterih inozemskih tekmovanjih. ffpoltm paSelkl O Zaradi pomanjkavia Isd« sta ljubljanska umetna dr?al' ca Silva Palme, in Marko Lajovic prffrla neka) čara v Zahodni Nemčiji, kjer sta v mef;ecu Fuessen vadila tia umetnem drsališču. Jv.gr;lc-vanski par bo nvstopil na evropskem prvenstvu, ki bo od 1. do 3. /el ruarja na Dunaju, v primeru dobrega p'a-smana pa tudi na olim' iadi. V tujinj vživata oba tekmovalca dober sloves( o tem prifa tudi pisanje nemškega tiska. List «Garmisch - Partm-kirchner Tagblattn je dne 29. decembra 1951 napisal laskavo kritiko, kjer pravi med drugim; Jugoslovanski drsalni par goji posebno vrsto drsanja. Na evropskem prvenstvu v Zuerichu in pozneje na svetovnem prvenstvu v MVrnu nista uspela pri sodnikih, ker je njun način precej drugačen od navadnega. Na ledu izvajata namreč čisti balet in samo godbi (to se pravi, du drsata in tkačeta res po muziki in ne ob njej), pri čemer pa nimata strahu pred akrobatiko. Res, da pri ' sodnikih ne najdeta razumevanja, zato pa se tem bolj navdu-šujejo gledalci, ki prosto sprejemajo vtise. Palmetova in Lajovic pokažeta najprej svoj olimpijski spored. Njun slog je v skladu s sodniškimi zahtevami, v srnjem plesu pa sta povsem v elementu. Zakonca Falk, Američana K?nnet'y in morda Se dva ah trije amaterski pari so boljši od Jugoslovanov, vendar d-aes ni para v Evropi, ki bi bil po svoji koreografiji in mvzi-kalnoiti za gledalce mikov-nejši kot sta Pa'metcn;a in Lajovic. Njuno znanje cenimo še tem boli, ker prihajata z naravnih drsališč«. O B Črnca gotrvarij jug-eslo vansHh nogometašev v času božiča in začetka leta je na-ravrr^Sf neverjetno pozf.v^n: BSK 5 5 Crv. zvezda S 5 Lokomo+iva 5 5 Partizan 4 4 Haiduk 4 3 S?irajevo 4 3 Borac 2 l Zagreb B 11 26: 0 14: 3 25: 2 17: 7 16:12 10: 7 5: 1 5: 1 OSLO, 15. — Predsednik norveškega olimpijskega odbora Olav Ditlev-Simonsen )e nudil Rusom zadnjo možnost, da se prijavijo na zimske olimpijske •gre. KINO V T tl » T L Hossetti. 16.00: «Avstralski Jooki* C. Laughton, B. Barnes. Excelsior. 16.00: »Avanturistka* Greer Carson. Nazionale. 16.00: »Večerja ob 8»i Jean Harlov. Fenke. 16.30: »Tolpa v treh drža* vah«, S. Cochran in V. Grey. Filodrsmraatico, 16.00: »Sijaje« zloč:nec», R. Ryan„ C. Trevor. Arcobaleno. 15.30: «Prebudil sert se, gospa«, J. Cotten In vouns. Astra Rojan. 16.30: »Samo neW sa vedo«. Alabarda. 15.00: «Moj Trst«, V* ciano Tajoll. Armonla. 15.30: »Romantično# A. Nazzari, T. Lees^ Arlston. 16.00: »Slavna žena«, ^ Young, Aurora, 16.00: »Sama s svoji® grehom«, j, Schultze, Garibaldi. 15.00 »Veliki *ov^ nik«, Nelson Eddy in V. Bruce. Ideale. 15.30: »Rdeči čeveljčki** Impero. 16.15: »Manekin«. italia. 16.00: «Naši prihajaj« W. Chiari in Franca Marži, Kino ob morju. 16.00: »Pismo ti neznanke«, J. Fontaine. Moderno. 16.00: «Cinthya» t Taylor. Savona. 15.00: »Razkošno potova-nje«, G. Brent. Viale. 16.00: »Lorenzacclo«, Ana Marija Ferrero in Albertacct Vittorio Veneto. 15.15: »Ziegfield Follies«, F. Astaire. Azzurro. 15.00: «Tr!je muSketlrJH Belvedere. 16,00: »Mali alpinist* E. Flynn. Marconi. 16.00: «Počitnke v Mri* siki«, W. Pidgeon in I. IturtJl-Masslrao, 16.00: »Filipinski svS' rilci«, Tyrone Povver. Novo Cine. 16.00: «Presneta Tf Sčina!«, Croccolo in N. Riva. Otfeon, 16.00: «2ene brez imena*. Simone Simon in Vivi Gioi Radio. 16.00: «Obroč se zaključi* Glen Ford. Vittorla. 16.00: «G!anni in Pinot” to med kowboji»; RADIO .M <;».HI,»VA.\»KK V O s K I K » V A SREDA, 16. januarja 195’ Poročila ob 1.00, 13.30, 19-3C' 23.05. 7.15 Jutranja glasba. 13.4* Lshka glasba. 14.00 Glasbeni por* treti skozi čas. 14.30 Od včeraj do danes. 14.35 Igra pianist m {red Corteau. 15.00 Zaključek * ppldanske oddaje. 18.00 Riirp^' Korsskov: Španski cs**«*®.1 18.15 S Tržaškega ozemlja: Iz ska zamejskih Slovencev. I8-*3 Jugoslovanska kola. 19.00 P sopranistka Toti del Monte. 21-^° Poje slovenski Komorni zbor ** Trsta p.v. Ubalda Vrrbca. 21'' Literarna oddaja: Henrich Man*] »Marjetica«. 22.00 Pisan veieto' spored. 23.10 do 23.30 Glasba & lahko noč. i n n r ii. 7.15 Napoved časa in poročil* 7.30 Jutranja glasba in koledar-8.05 Angleščina po radiu — P novitev 4. lekcije. 8.15 La«** glasba. 8.30 Zaključek jutranj« oddaje. 11.30 Zabavna glasba1 12.00 Sodobna Anglija. 12.10 Za vsakega rekaj. 12.45 Poro?13: 13.00 Pestra operna g!?sba. 13-^ Lahke melodije. 14.00 Poročila' 17.30 Plesna gl-sba, 18.00 GlaS Amerike. 18.«5 Turina: Sevilli simfonija. 18.37 Razni solist1' 19.00 Zdravniki vedež. 19.15 A' trer'ikl zbori. 19.30 Jankovič i’’ njegov orkester. 19.45 N,-move“ časa ln roročila. 20.no V’e',,tj temos: Koncert št. 5. 20.20 Vesel* l^tmi. 20.•>0 Sola In vzgoja. 20.45 L°hka glasba. 21.00 Koncert b** r!tonls»a MarPana Kosa. 21-2<) Mlnuetl In gnvote. 21.40 P'^ raznih nabodov. 22.00 Korcef* zb-m Lltib'janske fl'h»nr,0"lt* * reg's‘raci.la: nr>to nr!l. 7.45 Jutranja g'a*ba. 11.30 SWr fonlčni koncert. Vodi Atualfo A' retjnat^. 12/5 Gla-ba iz v-eh žel. 14.25 r>rcbre sk'artbe Cai' kovske<*a. 19.15 O-eretna gl'**1 22.45 Or^e-ter. Vo*! C-rlo S;«'1' na. 23,25 Plesna glasba. imunimi iiiiimmiimmmiiimmiimiiiiiiimimiiuiiiiiiiiiimmiiiimiimiimiimiiiiiiiiHiiimmiiiiiilllniimiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiii^jiiiiiiimimiiMmimimmiimMiiii iiiinmimmiiiiimiiiiniiii"1 ODLOMKI IZ KNJIGE R. CARTIERA ..TAJNOSTI DRUGE SVETOVNE VOJNE' Za svoja dejanja so odgovorni samo neki čudni, dozdevni Previdnosti, ki naj bi bedela samo nčd polbogovi. ILtler se je prišteval med lokšng polbogove, Osamljen sredi svojih sodobnikov je tem b lj živel z duhovi velikih ljudi iz preteklosti. Nekateri so celo verjeli, da »e je V mračnih sanjah obračal nanje ln »e z nj mi pogovarjal. Toda tudi tu je izbiral. Ni se družil z Na-jMjleonom, čeprav sta imela toliko skupnega. Nikoli Pa te ni odrekel B:smarcku in. zlasti ne Frideriku II. «Tvegam iste n< varnosti kot Friderik II«. — je govoril — »in tudi jaz sem združil v svojih rokah eivilflo ln vojaško oblast — asm sem utelešena država«. Razen tega najznamenitejšega med pruskimi kralji, je Hitler aašel sebi enake samo še med ljudmi iz barbarskih časov, in tj so ga prav pose brvi očarali. Prijetno mu je bilo, če ko ga primerjali z Džirvgij kanom. Občudoval je njegove izkušnje in se navduševal za nje>-gova načela: tiste, ki gra- dijo carstva, ni važno, koliko krvi bo prelite. Džlngis kan je brezobzirno pobil na milijone ienf»k in otrok. A kdo se tega sploh še spominja?* Hitler ie »kal nadljudi tudi med politiki svojega čas«. Po njegovem mr^-nju je bilo ljudstvo takšno, kakrfne voditelje si je izbralo. »Naša doba« —■ Je govoril — »ima samo tri državnike: Mussolinija, Stalina in mene«. Maloštevilne iasbrance Je spet razdelil v dve skupini. »Mussolini je najslabii, ker ni bil dovolj močan, da bi žlo» mil nazadnjaško opozicijo, krone ln cerkve Samo Stalin in laz sva gospodarja svojih odločitev in samo midva lahko gledava s zaupanjem v bodočnost«. Skoraj rti bilo dneva, £ reč razvijale tako ugodno, ^ so mogli poslati na Ren novih divizij, ki so bile namenjene na Poljsko. Veno* ie bil položaj kritičen, niso Nemci glavnine voj** prepeljali na zahodno mej°‘ ' »Ušli smo katastrofi«, vednje Jodl, »samo zato, * . tistih 110 divizij, ki so Jih r, našem računu imeli FranC^ In Angleži, ni nastopilo P1^ našim 23 divizijam na zah<^u (Nadaljevanj? sledi) ; Glavni urednik BHANKO BABIC - Odg urednik STANISLAV HKNKO - UREDNIŠTVO ULICA MONTECCHI St «. lil nad. ln 94 638 - PcJtnl predal sn< - UPRAVA ULICA SV KHANCISKA *t 10 - Telefonska it 73-38 - OCLASI od 8 30 V>. iri - telefon Stev »3-8J* _____________ .......________________ I tri od 15 18 - Tel. 73-38 — Cene oglasov Za vsak mm vlline v Jirlni I stolpe« trgovski 60, finanfrio-upravni ioo, osmrtnice 90 lir - '/» FLRJ za vsa« mir, Slrlne l stolpca za vse vrste oglasov po 10 din - Tiska TriaSk tiskarski rund - Podruž Gorica Ul 8 Pellico l-It., Tel 11 32 Koper. Ul Battlstl 301a-I Tel 70 NAROČNINA: Cona A: rntsečna 350 četrtletna W00 polletna 1700, celoletna 3200 lir Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. KLHJ. Izvod H, mesečno 130 din-Posrfil tekoči račun *a STO ZVU Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega tisk* Ljubljana TyrSeva 34 tel 20-09 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90S32-7 — Izdaja Založništvo tržaSkfga tisk* r> ZO.Z TRST'