“^■pSSTi ~ Cena 30 lir	TRST,	nedelja	3,	januarja	1960	Leto	XVI	-	Št.	3	(4466)
Pomlad afriških narodov
Let,o 1960 bo ostalo v zgodovini Afrike za vselej zapisano s posebnimi črkami. Rekli mu bodo morda — pomlad afriških narodov, kot smo Evropejci nekdaj imenovali svoje leto 1848. V tem letu se bodo pojavile nove štiri neodvisne afriške države. Ena izmed njih, Somalija, bo soseda Etiopije, druge tri — Kamerun, Nigerija in Togo — pa bodo skoraj neposredne sosede skupine neodvisnih držav Liberije, Gane in Gvineje. V tem delu Afrike bo tako nastala skupina šestih neodvisnih držav s skupaj blizu 60 milijoni prebivalcev
Kaj bo pomenila ta skupina držav za ostalo Afriko in za ostali svet? Ze samo to, da bodo neodvisne, bo gotovo delovalo na ostalo Afriko spodbudno. Vendar bo nadaljnji tempo razvoja na črni celini odvisen v .veliki meri od tega, kako bodo neodvisne države znale izkoristiti svojo neodvisnost Zato že zdaj v Zahodni Afriki živo razpravljajo o poteh notranje graditve svobodnih držav in o njihovi zunanji politiki. Pri tem zavzemajo posebno vidno mesto koncepcije Se-ku Tureja, ustanovitelja Demokratske stranke Gvineje in predsednika Gvinejske republike Te koncepcije vzbujajo tudi Čedalje večjo pozornost v zunanjem svetu, kjer se dostikrat bere. da je njihov avtor marksist.
Kdo je Seku Ture in kakšne so njegove koncepcije? Podroben življenjepis Seku Tureja ni objavljen. Slišati je, da je iz zelo revne kmečke druime, da je končal francosko srednjo šolo doma v Gvineji, da je bil potem v službi na pošti. Tu je začel sindikalno delo in organiziral zvezo poštnih uslužbencev. Leta 1946 je bit njihov delegat na ustanovnem kongresu Afriške demokratske združitve (RDA) v Bama-ko, v francoskem Sudanu, na zborovanju ki ga Seku Ture danes rad primerja z zborovanjem francoskih stanov leta 1789, s katerim se je začela velika francoska revolucija. Na tem zborovanju je bil Seku Ture med predstavniki levega krila, sčasoma pa je postal poglavitni nasprotnik človeka, ki je bil na zborovanju izvoljen za predsednika — TJfuet Buanjija (Houphouet-Boigny). Seku Ture se je posvečal zlasti organiziranju samostojnih sindikatov, se pravi sindikatov, ki ne bi bili filiale francoske CGT, kar je veljalo za večine tedanjih sindikatov v francoski A-friki. Samostojni sindikati so se leta 1956 združili v lastno centralo, Afriško generalno federacijo dela, pod predsedstvom Seku Tureja. Dve leti pozneje pa so se združili sindikati CGT ter CGTA in nastala je UGTAN, Generalna unija dela črne Afrike, ki je bil spet njen predsednik Seku Ture. Na kongresu UGTAN 1959 so na njegov predlog sklenili, da se UGTAN ne bo vključil v nobeno izmed svetovnih sindikalnih central
V svoji ožji domovini je medtem Seku Ture organiziral Sekcijo RDA v samostojno stranko Gvineje. Ta je bila na referendumu v jeseni 1958 edina večinska stranka, ki se je izrekla za odcepitev od Francije in zmagala v referendumu. Tako se je tedaj e-dino Gvineja odcepila od tako imenovane Francosko-afriške skupnosti
To je bilo pred dobrim letom dni. V tem času je mogel Seku Ture izdelati svojo politiko kot voditelj države. Kaj so njene značilnosti?
Pred menoj leže tri knjige njegovih izjav in govorov. Prva vsebuje zbrane intervjuje s tujimi novinarji, druga njegov referat na V. kongresu vladajoče stranke (septembra 1959) in tretja razne govore, med njim' govor na Kongresu UGTAN.
Ko te knjige prebereš in odložiš, imaš en temeljni občutek: vse to je iz enega kosa, skozi vse to veje em duh — duh velikega a-friškega patriotizma in demokratizma, Piscu so skozi pred očmi Afrikanci z nji-
| hovimi posebnostmi v tradiciji, mentaliteti in življenjskih razmerah. Za njihove probleme zategadelj Seku Ture ne vidi nikjer izdelanih shem, ne v Evropi, ne v Aziji, ne v Ameriki.
Kakšni so zanj Afrikanci? Vsi so eno Vsi so revni. So «najlepši primer e-notnosti v revščini*. Ne dele se na razrede. Peščica trgovcev ali drugih privilegirancev so le posamezniki, izjeme, ki potrjujejo, pravilo. Družbena ureditev, ki bi ustrezala taki množici, že zato ne more biti kapitalistična. To more biti le ^-socializem, kakršnega dovoljujejo naše razmere in naša lastna sredstva*.
Kakšen bo ta socializem? Seku Ture ga včasih imenuje « komu n ekra tij a *. Ta, izraz mu je všeč, kef kaže); drugo osnovno afriško posebnost — pomen skupine in skupnega. «V Afriki človek ne more živeti^ o samljeno; v polni meri fne udeležuje življenja svojega’ družbenega okolja, v katerem imata vsak moški in vsaka ženska svojo , nalo-5 go nasproti skupnosti.* To je dediščina predkolonial-ne dobe, ki jo velja izkoristiti za izgraditev nove, afriške demokracije. Osnovna družbena celica je vas, komuna. Ta nai se demokratizira od znotraj. V njej naj vlada svobodno voljeni vaški svet. Ustanovitev takih svetov v vseh gvinejskih vaseh, 4123 po številu, imenuje Seku Ture u-vedbo komunalnega sistema v Gvineji — komune-kratijo.
Zemlja je od nekdaj lastnina vseh. Kolonizatorji so jo sicer parodirali, delili in prodajali, toda Seku Ture se sprašuje: S kakšno pravico? Kako so mogli prodajati to, kar ni od nikogar?
Na tej podlagi so organizirane zadruge, ki jih država podpira s posojili, zlasti zato, da bi se mogle izogibati privatnih prekupčevalcev in oderuhov.
Vaški sveti so nadomestili oblast take imenovanih šefov, se pravi vaških starešin. Tudi ti so bili o-stanek predkolonialne dobe, toda tak ostanek, ki je izgubil svojo vsebino. Evropski Kolonizatorji so šefe spremenili v svoj inštrument ter so zato ti šefi prenehali biti «emanaci-ja naše volje*. Odpadli so brez bolečin.
Vaške svete volijo vsi odrasli vaščani. Njihovo delo je javno. Sveti izvajajo «diktaturo ljudstva*. Pobirajo davke, organizirajo delovne akcije. Njihovi uspehi, o katerih poroča Seku Ture na kongresu, se kažejo v tem, da so zbrali v enem letu vse zaostanke v davkih, ki jih Francozi zadnja štiri leta svoje oblasti niso mogli zbrati, in pa v tem, da so z delovnimi akcijami povezali vasi med seboj. Vsaka vas je utrla povprečno 25 do 30 km poti ali steze skozi divjino.
Delovne akcije imenuje Seku Ture «človeške investicije* za razliko od finančnih investicij. Organizirajo se tudi v večjem obsegu in tedaj sodeluje v
njih mestna mladina in vojska. Tako se zidajo večje ceste, tržnice, šole in ambulante.
Koliko se bo dalo tako doseči za gospodarski napredek dežele? Seku Ture-ju je jasno, da .se po tej poti ne pride kaj daleč. Nekaj več pričakuje od finančnih investicij, ki naj jih omogočijo tuji krediti. Zato je dal pobudo za triletni načrt, in sicer za leta 1960 do 1962. Ta je bil po prvotni zamisli izračunan za 20 milijonov ameriških dolarjev, naposled pa se je zbralo okrog 50 milijonov. Toda tudi to je za deželo z 2,800.000 prebivalci na površini. kakršna je Jugoslavija, bore malo.
Problem siromaštva dežele je torej nerešen. Seku Ture poudarja, da Gvineja nima niti svojega denarja niti svoje narodne banke niti svojih carin. Največje narodno bogastvo, namreč rudno bogastvo, pa tudi industrija. kolikor je je, je N tujih rokah, v rokah mednarodne «Rudarske in industrijske družbe Gvineje* s francoskim in ameri-:škim kapitalom. V inozemstvo izvažajo boksit in diamante, v Gvineji ostajajo le mezde rudarjev in pristaniških delavcev...
Zato išče Seku Ture izhoda v večjem merilu kot je sama Gvineja, v merilu vse Afrike. Enotnost afriških narodov je zaradi tega tista misel, ki ji posveča največjo pozornost, ki zavzema v njegovih spisih in govorih največ prostora.
Afriški narodi so ena e-nota. Vse, kar jih loči, je brez večjega pomena. Plemenske in religiozne razlike bi zdavnaj prenehale razdvajati, če jih ne bi izkoriščali in razvnemali kolonizatorji. Prav tako malo pomenijo razlike med območji, ki so bila pod tem ali drugim zunanjim kulturnim vplivom Ljudje, ki so pismeni v francoščini, angleščini ali arabščini, so neznatna manjšina, zakaj velikanska večina je tako in tako popolnoma nepismena. Vse afriške narode tesno združuje skupna a-friška kulturna dediščina, po kateri so si afriški narodi tako sorodni, da upravičeno govorimo o eni afriški kulturi. K temu je treba dodati «kontinentalno in rasno enotnost* ter «e-notnost usode in ciljev*.
V duhu tega koncepta i-ma v Gvineji vsak Afrika-nec, ki želi tamkaj živeti, vse državljanske pravice. »Neodvisna Gvineja je domovina vsakega Afrikanca.*
«šele osvobojena in združena Afrika se bo mogla uspešno spoprijeti s svojo zaostalostjo; osvoboditev vse ostale Afrike je pogoj za gospodarski razvoj vsakega njenega dela; osvoboditev Afrike kot celote je poglavitni cilj že osvobojenih delov kontinenta; mesto Afrike v svetu bo tolikšno, kolikor bo osvobojena in kolikor bo enotna — to so misli, ki se neprestano vraCajo v tekstih Seku Tureja.
Združitev svobodnih afri-
ALEŠ BEBLER
(Nadaljevanje na 8. strani)
Novi slovenski dijaški dom v Ulici Ginnastica 72 v Trstu. Danes popoldne bo svečana otvoritev tega lepega in modernega poslopja, ki ga je za naše dijake zgradila Dijaška Matica ob podpori vseh naših ljudi, ki iz dneva v dan prispevajo s svojimi prispevki že leta in leta ob vsaki priložnosti k vzgoji
naše mladine
iiiiiiiliiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiliiiiiiiiiiiiiMiiiliiuiiiiiiiininiiiiiiiiillliiiilliiii«iiiiiiHiiMiiiiiiiililiii*iiniiilllMli!iiliiiiiliiiiiiiiiilliiiilliiilliiiiiiiiHiiirfmiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriii>iimiitiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiif(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiai
Pred nadvse važnim mednarodnim dogodkom v okviru pomiritve v svetu
Program	Gronehijevega
kjer bo obiskal Moskvo in Leningrad
Srečno!
Obisk bo trajal od 8. do 13. t. m. - Uradni politični razgovori bodo prihodnjo soboto, ponedeljek in torek - Gronchi bo uradno obiskal tudi moskovsko univerzo, podzemno železnico in stalno kmetijsko razstavo - Priprave za sklenitev kulturne konvencije
(Od našega dopisnika)
RIM, 2. — Že ko se je pred meseci zvedelo, da bo predsednik italijanske republike Giovanni Gronchi u-radno obiskal Sovjetsko zvezo, so si bili vsi komentatorji edini v presoji, da pomeni obfsk izredno važen mednarodni političen dogodek, ki bo brez dvoma prispeval k pomiritvi v svetu. Danes je bil uradno objavljen program obiska, ki bo trajal od petka 8. t. m. do srede 13. t. m S predsed-
nikom bo potoval tudi zunanji minister Pella. Obiskala bosta Moskvo in Leningrad ter vodila uradne politične razgovore s člani sovjetske vlade. Podrobnosti obiska so bile določene v zadnjih dneh na sestankih med predstavniki italijanskega veleposlaništva v Moskvi in sovjetskega unanjega ministrstva.
Gronchi bo prispel v Mo-ikvo okrog 14. ure v petek i. t. m. Na letališču ga bo akal predsednik prezidija ZSSR Kliment Vorošilov z najvidnejšimi voditelj; Sovjetske zveze. Gronchi, ki bo potoval skupaj s soprogo Carlo, bo stanoval v Kremlju, Se isti večer po priho-
du bo Vorošilov priredil italijanskemu uglednemu gostu na čast svečano večerjo.
Naslednjega dne bodo prvi uradni politični razgovori in obiski Moskve. V soboto zvečer, pred odhodom vlaka v Leningrad, bodo italijanski gostje prisostvovali predstavi baleta Čajkovskega ((Labodje jezero« v gledališču Bolšoj.
V nedeljo bo Gronchi s svojim spremstvom že v Leningradu, kjer bo najprej odšel k maši v katoliško katedralo. Nato bodo gostje obiskali znameniti zimski dvorec in muzej Ermitage. zvečer pa se bodo vrnili v Moskvo,
V ponedeljek, četrti dan
obiska, bodo ponovno politični razgovori v Moskvi. Opoldne pa bo Gronchi priredil v italijanskem veleposlaništvu svečano kosilo na čast predsedniku Voroši-lovu. Popoldne bo v istem veleposlaništvu sprejem.
Nadaljnji politični razgovori bodo v torek. Popoldne pa bo Vorošilov priredil velik sprejem v Kremlju.
Gronchi bo odpotoval iz Moskve z letalom v sredo. Pred tem bo podpisal skupno sovjetsko - italijansko poročilo o obisku in o razgovorih. Prav tako pred odhodom bo obiskal še nov jugozahodni del Moskve.
Med obiskom Moskve bodo italijanski gostje obiskali uradno še univerzo, podzemno železnico in stalno kmetijsko razstavo. Zasebno pa bodo obiskali glavne moskovske muzeje.
Vzporedno s pripravami za obisk se vršijo v Moskvi pogajanja za sklenitev kulturne konvencije med ZSSR in
Italijo. Upajo, da bodo pogajanja zaključena tako, da bo zunanji minister Pella konvencijo lahke podpisal že med Gronchijevim obiskom v Moskvi.
Iz Courmayeurja v dolini Aoste poročajo, da je predsednik republike odpotoval danes ob 20. uri skupaj s svojo soprogo na postajo Pre St. Didier, od kjer je potovanje nadaljeval s posebnim vlakom v Rim. Predsednikova družina je bila namreč v Courmayerju na počitnicah, kjer bodo ostali predsednikovi otroci še nekaj dni.
V Rim sta prispela danes tudi dva sovjetska pilota, Peter Gorbatov in markonist Evdokim Kirilov, ki sta v službi sovjetske letalske družbe eAeroflot« Sovjetska pilota bosta pomagala italijanski posadki družbe «A!i-talia», ki bo vodila letala predsednika Gronchija v Moskvo.
Predsedstvo Združenja «1-
talija-ZSSR» je naslovilo na predsednika republike Gronchija pozdravno poslanico, v kateri se poudarja, da se je v zadnjih 15 letih v Združenje Italija-ZSSR včlanilo mnogo uglednih osebnosti iz kulturnega in političnega življenja ne glede na jiho-vo politično prepričanje. Dalje je v poslanici rečeno, da predstavlja Gronchijev obisk «najbolj avtoritativno potrdilo osnovne važnosti v korist italijanski kulturi, da pride v neposredni stik s sovjetsko kulturo.« poslanica omenja tudi, da se je v ZSSR ustanovilo pred dvema letoma podobno združenje «ZSSR-Italija» in poudarja potrebo ustanovitve kulturne konvencije, ki bo onemogočila da bi italijanska kultura ostala izven stikov in tis*Ih kulturnih izmenjav, ki so možne samo na uradni vladni ravni. Take stike imajo z ZSSR že številne druge velike zahodne države.
Primorski dnevnik
3. januarja 1950
g&> -:?.f:.
$?wiifoi¥r
1» I2IUA
s««®
PORT\J^	-	A
gvinei^Cg^1^ \
''»jo ‘'f
Slt-RKM K ,
LEONEN^V
SUDAN
' OSI \
ETIOPIJA
p ISERIja/><
|(x\\\\\\
KENIJA
BELGIJSKI
' ruanda'
URUNDl
KONGO
ANGOLA
•>JUŽNA j RODEZIJA/
JUGO ^ zah.
AFRIKj
BEČUANi
Ly svaz/ basu to JUŽNO- Sp J
afriSka X
i UNIJA /
SPANr.Ki
haroko
AFRIKA
1960
IOOQ
jANZIBAR
Aktualni
portreti
EISENHOWER
Je bil proglašen za »najpomembnejšega moža« preteklega leta. Ta naziv naj bi si bil zaslužil s svojo veliko dejavnostjo v letu 1959, posebno še s svojim zadnjim velikim potovanjem po Aziji, A-friki in Evropi. Lani je gornji naslov dobil predsednik de Gaulle
ANITA EKBERG
ki se je pravkar vrnila iz Algesirasa, kjer je i-grala v nekem novem filmu, je bila pozvana pred preiskovalnega sodnika v Rimu. Vzrok tega »vabila« je škandal, do katerega je prišlo leta 1958 v nočnem lokalu «Rugan-tino«, kjer je Anita uprizorila »spogliarello«
BARBARA ANN je videti bolj lant kot dekle in vendar je pravo pravcato dekle, le da se rada oblači v moškega in pred časom ji je »u-spelo« v obleki moškega priti v zapor za moške v Dallasu v ZDA. To jo bo sedaj stalo najprej proces, nato pa tudi zapor
VITTORIO EMANUELE
vnuk kralja Viktorja E-manuela II. se je pred dnevi v Genovi zaletel s svojim najnovejšim avtomobilom, z avtom znamke »Ferrari«, ki mu je bil nekaj dni prej poklonjen Avtomobil je neuporaben, njemu pa se ni nič zgodilo. Skoda »samo« štiri milijone
V novo leto
Leto 1960 se je začelo v mnogo veselejšem razpoloženju kakor druga leta. Po vsem svetu je bilo silvestrovanje izredno živahno in veselo. Lahko bi rekli, da je bilo odraz izboljšanja mednarodnega ozračja in upanja ter tudi trdnega pričakovanja, da bo novo leto končno odpravilo strah pred vojno. Številni državniki, zlasti pa predstavniki glavnih velesil, so v svojih novoletnih poslanicah poudarjali, da stopamo v novo leto z mnogo vedrejšim razpoloženjem in s perspektivami nadaljnjega izboljšanja mednarodnih odnosov. Vsi so poudarili važnost še večjih prizadevanj za sporazum o razorožitvi, zlasti pa za sporazum o prekinitvi jedrskih poskusov. Hruščev je v svoji novoletni poslanici izjavil, da je SZ pripravljena likvidirati svojo vojsko, če se izvede njen načrt o splošni in popolni razorožitvi. Vsi državniki so poudarili, da bo leto 1960 leto konference najvišjih, poglavarji štirih velikih pa so obljubili, da bodo zastavili vse sile, da bi ta konferenca imela uspeh Po dolgih pogajanjih so se namreč končno sporazumeli, da se bo konferenca začela 16. maja v Parizu. Glede trajanja pa se še posvetujejo.
V obilici novoletnih polarne pa je dokaj stonirala de Gaullova poslanica. General je sicer izjavil, da bo Francija storila vse, da bo konferenca najvišjih imela uspeh. Toda v glavnem je govoril o potrebi okrepitve NATO ter o potrebi, da francoska vojska v Alžiriji nadaljuje «p0-mirjevalno akcijo«, zato da bodo Alžirci potem lahko «svobodno» odločali o svoji usodi.
V novem letu se torej začenjajo videti prvi, čeprav še skromni plodovi nenehne in odločne borbj miroljubnih sil na vsem svetu. Ta borba je dosegla, da so odgovorni državniki v letu 1959 postavili načelo, da se morajo nerešena mednarodna vprašanja reševati s pogajanji in ne s silo in grožnjami. Po dolgih pripravah se bo letos začelo to načelo v večji meri praktično izvajati na majski konferenci najvišjih, kateri bo — upajmo — sledilo več podobnih konferenc, na katerih bodo državniki s pogajanji reševali glavna sporna vprašanja. Jasno je, aa ne smemo misliti, da bo odslej šlo vse gladko, in da je treba spati na lovorikah Miroljubne sile morajo ostati vedno budne in paziti, da se bo omenjeno načelo dosledno izvajalo in da ne bo veljalo le v odnosih med glavnimi velesilami ali pa v blokovskem merilu. Paziti bo treba, da se ne uveljavi težnja, da glavna mednarodna vprašanja rešujejo le velesile brez sodelovanja ostalih držav in izven Združenih narodov Ta organizacij? mora v novem letu dobiti'’ še večjo vlogo pri urejanju mednarodnih odnosov in mora doseči, da se razbijejo sedanje tendence reševanja številnih vprašanj na podlagi blokovskih koristi. Štiri nove neodvisne
države, ki se bodo letos rodile na afriški celini, bodo povečale število članic v tej organizaciji in s tem tudi število tistih sil, ki nasprotujejo blokovski delitvi sveta. Saj se nove neodvisne države povečini opredeljujejo v tem smislu, takoj ko jim u-spe dokončno osvoboditi se ostankov vpliva prejšnjih kolonialnih gospodarjev. Zato podkrepimo naše upanje in zaupanje, da bo novo leto prineslo še jasnejša vremena, z nadaljnjim prizadevanjem, da se načela aktivnega miroljubnega sožitja do kraja u-veljavijo v odnosih med vsemi državami in narodi.
Eisenhower junija v SZ
Ameriški državni tajnik Herter je v svoji novoletni poslanici sporočil, da bo predsednik Eisenhouter obiskal Sovjetsko zvezo junija t.l. po konferenci najvišjih, ki bo maja v Parizu. Poleg tega bo Eisenhouter letos obiskal Brazilijo in nekatere druge države Južne Amerike.
Hruščev pa bo še pred konferenco najvišjih obiskal Indonezijo. Med potjo se bo u-stavil tudi v Novem Delhiju, kjer bo imel razgovor z Nehrujem o mednarodnem položaju. Hruščev želi slišati mnenje Nehruja o številnih mednarodnih vprašanjih, kakor je to želel predsednik Eisenhouter. Saj je Nehru med glavnimi neutrudnimi delavci za mir in za dosledno izvajanje načel miroljubnega sožitja ter nevključeva-nja v bloke. Mac Millan pa je v novoletni poslanici izjavil, da spričo pozitivnih rezultatov v mednarodnem po-mirjevanju ni izključeno, da Hruščev ponovno obišče Veliko Britanijo še pred konferenco najvišjih. Baje se o tem že pogajajo po diplomatski poti.
(Nadaljevanje na 8. strani)
 — — •>
ISfiiHe in fefetifStfc*
l- Nedelja,	*	ponedeljek,	4.	januarja	1960	 ■>
Radio Trst A
8.00 Jutranja glasba in koledar, 9.00 Kmetijska oddaja;
9.30 Slovenski narodni motivi nato Lahke melodije; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.40 Novosti v jazzu; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... kronika sedmih dni v Trstu;
13.30 Glasba po željah; 15.00 Dvajset minut sodobnega Jazza; 15.20 Slovenska zborovska glasba; 15.40 Ciganski motivi; 16.00 Glasbeni popoldan; 16.40 Slovenski solisti; 17.00 DAMA V ZELENEM, veseloigra v treh dejanjih Gena Senečiča; 19.00 Nedeljski vestnik; 19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Priljubi iene melodije; 21.00 »Sodobni islandski pesniki«; 21.25 Večerne melodije; 22.00 Nedelja v Športu; 22.10 Boccherini: Kvartet za godala v A Duru, opus 39, št 3; 22.35 Melodije iz revij; 23.00 Orkester Woody Herman; 23.30 Nočni ples.
PONEDELJEK, 4. januar
7.00 Jutranja glasba in koledar; 7.30 Lahka glasba in beležke; 11.30 Brezobvez.no, »Nekdanje utopije o poletu v vesoljstvo«; 12.12 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12,55 Orkester Guido Cergoli; 13.30 Lahke melodije; 17.30 Plešite z nami; 18.00 Oddaja za najmlajše — ZAČARANI MUZEJ, radijska zgodba, nato Pevci lahke glasbe; 19.00 Utrinki iz znanost ! in tehnike; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Richard Wagner: Tristan in I-zolda, opera v treh dejanjih — prvo in drugo dejanje —; 23.30 Glasba za lahko noč.
Trst
9.30 »Danes na igriščih« — nedeljski športni dogodki v intervjujih in izjavah...
PONEDELJEK, 4. Januar
12.10 «Tretja stran« — kronika umetnosti, slovstva In predstav, 14.15 Tržaške pesmi: 14.45 Beneški in furlanski zbori.
Koper
Poročila v italijanščini: 7.3», 12.3«, 19.15, 22 39.
Poročila v slovenščini: 13.30, 15 00.
6.00—7.15 Prenos RL; 8.00 Domače novice; 8.05 Kmetijska
oddaja; 8.30 S pesmijo v nedeljsko jutro, 9.00 Reportaža: »zimske razglednice«, 9.15 Zabavni zvoki; 10.00—10.30 Prenos RL; 10.30 Operne arije,
11.00 «Potovanja»; 11.15 Nedeljski koncert, 12.00 Pogovor s kmetovalci; 12.10 Glasba po željah; 13.30 »Sosedni kraji in ljudje«; 1400 Glasba po željah; 15.10 Kvintet »Niko Štritof«;
15.30 Igrajo orkestri Mantovani, Frank Chakesfield in Stanley Black, 16.19 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19.30—22.15 Prenos RL; 22 15 Plesna glasba.
PONEDELJEK, 4. Januar
5.00—6.15 Prenos RL; 6.15 Jutranja glasba; 7.00—7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00—12.00 Prenos RL; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti: »Zimska obdelava vinogradov«, 13.45 Pisana paleta zabavne glasbe;
14.30 Športni pregled; 14.40 Izbrane melodije; 15.20 Slovenske narodne; 15.40—16.00 Prenos RL;
16.00 Glasovi s plošč: Busca-glione, Tonina Torrielli, Van Wood itd.; 16.30 Ponedeljskl šport, 16.40 Plesna glasba; 17,30 Cilea: «Arležanka» (3. dejanje), 18.00—19.00 Prenos RL; 19.00 Ritmi za harmoniko; 19.30—22.15 Prenos RL; 22.15 Kvartet Calvin Jackson; 22.35 J. Brahms.
Nacionalni program
7.30 Glasba za orkester; 12.10 Znane popevke; 12.45 Glasbeni album; 13.30 Zabavna glasba Tullia Formose; 14.15 Nogometna tekma Švica B — Italija B,
16.30 Operna glasba; 17.00 Van Wood in njegov orkester; 17.15 Clark Gable o svojem življenju; 17.45 Simfonični orkester: 18.45 Billy May in njegov orkester, 19.00 »In zvezde nas gledajo« — dokumentarij; 19.30 Športni d,.evrrlk; 21.00 »Befa ria in otroci«, 22.15 Koncert pianista Paula Badure Skoda.
PONEDELJEK, 4. Januar
11.30 Živi glasovi, 11.35 Simfonična glasba: Vivaldi, Evan-
gelatos, Calosiris; 12.25 Glasbeni album; 16.00 »Hišni ključ«, program za mladino; 16.45 Raffaelle Gentile: »Zanimivosti embrionalnega življenja«, 18,15 Zdravniška ura, Giacomo Mot-tura; «Nov način borbe proti silikozi«; 19.30 Velika igra — O sodobni znanosti in jutrišnji civilizaciji, 20.00 Vokalni zbori- 21.00 Vokalno-instrumental-nt’ koncert; 22.45 «V iskanju sreče« dokumentarij Maria Po-gliottija.
II. program
9,05 Teden žene, 9.30 Dopoldanski koncert; 10.00 »Predvajali smo«; 13.00 «Astrorascel Z 2» — mala revija Guida Leonija; 13.40 «Zelo prijetno« Dina Verdija, izvaja radijska družba, Rim, 14.30 Norrie Parani or in njegov orkester; 18.30 Zaplešite z nami, 20 30 »Ocenjujte jih vi« — sedem novih glasov; 21.45 Športna nedelja.
PONEDELJEK, 4. Januar
10.00 Evridika ob juke-boxu, 13.00 Kričači in nekričači; 13.45 «Severmca» — moda; 1540 Glasbena mavrica Hollywooda A-straphona; 16.20 Današnje pesmi; 17.00 Sest glasov in osem glasbil, vodi Armando Fragna;
17.30 »Ne moreš ponovno živeti istega dne«, radijska igra Paula Ickesa; 20.30 Garinei in Giovannini v «Sam proti vsem«; vodi Mario Riva; 2145 Komorni jazz.
III. program
16.15 W. A. Mozart, igra orkester, «A, Scarlattl« 16,50 »Pul-cinella suo malgrado« v priredbi Gastona De Venezia;
18.30 angleška kultura, pripravil F. Mei, 19.00; J.K, Bach, igra rimski simfonični orkester, 19.45 Preosnova javne uprave: Giorgio Bo; »Večji in manjši problemi«, 20.00 Vsakovečerni koncert; 21.30 »LIvietta e tra-collo«, avodejanka T, Marian-nija, glasba Pergolesija.
PONEDELJEK, 4. januar
17.00 Solistični koncert Mozarta, 18.00 Knjižne novosti: »Nittl, D'Anrrunzio in Jadranski problem«, 20.00 Vsakovečerni koncert, glasba G. F. Haendel; 23.30 Debuasy, preludiji za klavir.
Slovenija
6.00—6.30 V nedeljo zjutraj... 7.35 Poskočni ritmi; 8.00 Popevke za dopoldansko uro; 8.30 Mladinska radijska igra Claude Aveline: Baba Dijen in košček sladkorja; 9.3(1 Koncert Slovenskih solistov; 10.00 Se pomnite tovariši... — Janko Bernik: V Dražgošah; 10.30 Iz domače skrinje; 11.30 Zdravko Stefančič:	Tovarne	brez delavcev;
12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Za našo vas; 13,50 Koncert za podeželje; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 «Pa kaj to more biti...« Anica Sepe ob spremljavi orkestra RTV Beograd 15 50 Šport v letu 1959; 17.00 Melodije za Vas; 17.30 Od Prage do Moskve; 18.00 Kaj je storil stari profesor?; 18.30 Priljubljeni operetni napevi; 18.45 Po domače — trio Kovačič;
20.00 Izberite melodijo tedna;
21.00 Dr. Burney pripoveduje... 22.15 Reportaža mednarodne hokejske tekme Jesenice-Zurcher SV in mednarodnih smučarskih tekem na Bledu; 22.35 Glasba za ples; 23.10 Lepe melodije; 23.40 Ivo Malec: Radovanove pjesme.
PONEDELJEK, 4. januar
5.00—8.00 Dobro Jutro!; 8.25 Petnajst minut z ansamblom Fclix King; 8.40 Mladinski mešani zbor gimnazije Celje; 9.00 Naš podlistek — Friedrich Dii-renmatt: Sodnik In njegov rabelj; 9.20 Igrajo Zagrebški solisti; 10.10 Zabavna ruleta; 10.40 Pet minut za novo pesmico; 10.45 Pozdravi mladim risarjem; 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Kolovratu ni treba več peti; 11.35 Giuseppe Verdi: Nabucco; 12.00 Belo in
CANTOH
ki si s sodelavcem Det-wilerjem omišlja potniške ladje, ki bi povezovale Evropo z Ameriko za tako imenovani množični turizem. Njune ladje bi sprejele na krov od 6000 do 8000 potnikov vsaka, potni stroški pa bi stali le 30 000 lir za Potovanje
ni v svetu
Zadeva o petroleju in raku je prešla v izključno kompetenco znanosti
| dolžnost, da se tej zadevi | da ustrezen okvir.
V ta namen bomo, kot smo storili tudi v naših prejšnjih treh člankih, citirali kar zagrebški «Globus» iz katerega smo povzeli dosedanje podatke in ki je glede tega še najtočneje informiran, saj je sam povzel to akcijo in jo sedaj vodi.
Ker je bilo vedno več primerov, da se je zdravstveno stanje za rakom bolnih ljudi začelo z uživanjem petroleja popravljati ali se celo povsem popravilo in to v primerih, ko je šlo za povsem brezupne primere, se je širši krog zdravnikov in zdravstvenih delavcev začel temeljito u-kvarjati s tem izrednim pojavom. Toda preden so začeli proučevati morebitni pozitivni vpliv petroleja na rakasta obolenja, so se lotili najprej problema, ali je in v kolikšni meri je petrolej človeškemu zdravju škodljiv. Toksikologi so pred nekaj dnevi izjavili, da petrolej v dozah, ki ga jemljejo bolniki (dve žlici na dan) ni posebno nevaren, ker nima toksičnih posledic. Poleg tega so na patološkem zavodu v Zagre-
Protijudovska
ofenziva
Včetrtič govorimo o zelo perečem problemu
Dve komisiji temu dal tisti
Ko smo pred tednom dni v tretjem zaporednem članku navedli nadaljnje primere ozdravitve raka ali vidnega izboljšanja, ki je nastalo zaradi uživanja destiliranega petroleja, smo članek zaključili takole: »Z naše strani le beležimo in u-pamo, veliko upamo...«. S tem bi bili mogli zaključiti to našo nalogo informiranja čitateljev o zares izrednem fenomenu, s katerim se u-kvarja zagrebški ilustrirani tednik «Globus». Toda na našem uredništvu se javljajo vedno novi in novi ljudje, ki bi želeli podrobnejših informacij. To ni nič čudnega, saj je rak strahotna bolezen, proti kateri imamo sicer nekaj sredstev, ki pa žal niti od daleč še ne u-strezajo potrebam, posebno zato ne, ker se po navadi bolezni zavemo šele tedaj, ko je prepozno. Toda zadeva s petrolejem ni tako e-nostavna. Ze od vsega začetka smo rekli, da petrolej še ni dokončno dognano zdravilo in da ugotovljene ozdravitve ali izboljšanja še ne pomenijo, da je rak premagan. Ker pa začenjajo prizadeti ljudje v jemanju petroleja pretiravati, je
 ..........................„„„„„„„„„„„„...................m....,.,..	            •iiiNiii.uiii	.....................................................................................................................
strokovnjakov delata na to, da bi se okvir, ki tolikšnemu vprašanju pritiče
bu ugotovili, da petrolej ne povzroča škodljivih posledic na stenah prebavnega trakta, razen rahlega vnetja sluznice, do česar pa lahko pride tudi, če v enem dnevu popijemo več aspirinov ali če popijemo nekoliko več močnih alkoholnih pijač. Potemtakem je ta problem s te strani rešen O-stalo je težje vprašanje, in sicer dejstvo, da že sam petrolej more povzročiti raka, ker vsebuje določene kancerogene elemente. In vprav v tem tiči največja skrivnost petroleja, kot »zdravila proti raku«. Tudi rentgenski žarki namreč povzročajo raka in vendar služijo rentgenski žarki tudi za zdravljenje raka. In v tem najdemo razlago, zakaj so se mnogi resni strokovnjaki lotili kliničnega raziskovanja tega pojava — zdravljenja raka z uživanjem petroleja. V ta namen se je sestavila v Zagrebu posebna ekipa zdravnikov — strokovnjakov, ki se bo odslej ukvarjala s tem Velika težava pri raziskovanju petroleja kot sredstva proti raku je v tem, da ves petrolej, ki se uporablja na področju, ki ga obdeluje
črno; 12.15 Radijska kmečka univerza: Zdravstveno stanje žene in otrok; 12.25 Stjepan Dlesk: Koroški zvoki; 12.43 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo; 13.30 Z glasbo v dobro voljo;
14.00 Stanko Premrl: Simfoni etta; 14.25 Radijska šola za višjo stopnjo: Kaj delati? 15.40 Listi iz domače književnosti;
16.00 V svetu opernih melodij;
17.00 Srečno vožnjo!; 18.00 Radijska univerza:	Astronavtika L; 18.15 Poje zbor Madrigalistov iz Celovca; 18.30 Športni tednik; 20.00 Koktajl za zabave;
30.45 Kulturni globus; 21.00 In-termezzo z orkestrom Mantovani; 21.10 Posnetki s festivala v Luganu 1959: 23.10 Reportaža z mednarodnega košarkarskega turnirja 0!ympie v Ljubljani;
23.20 Popevke se vrstijo; 23.35 Petar Konjovič: Godalni kvartet v f-molu št. 2.
Ital. televizija
10.15 TV za kmete; 11.30 do
12.00 Vzhod se začenja na Dunaju: Dokumentarij; 15.30 do
17.00 Športni dogodki, 17.30 TV za mladino: «Praznični dan«;
19.45 ((Magični kovček«, režija Paul Guilfoyle, 20.10 Teden Incom In Dnevnik SEDI; 21.00 «Ottocervto» Salvatora Gotte, za TV priredil A. De Stefani; 22.05 «Osračje XX. stoletja«, 22,30 Športna nedelja.
PONEDELJEK, 4. Januar 13.30—16.05 Televizijska šola, 17.00—18,00 TV za mladino; 18.50 Italijanski sprehodi; 19.35 Svoboden čas, oddaja za delavce; 20.05 Telešport; 21.00 Film meseca: ((Izgubljeno obzorje«, 22.45 Potovanje okoli sveta v enem letu.
Jug. televizija
Beograd 11.00 Kmetijska oddaja; Beograd 20.00 TV Dnevnik; 20.20 Kulturna panorama; Zagreb 20.30 Dokumentarni film
21.00 »Improvizacija« — glasbena oddaja; Beograd 21.30 Sedem dni...
PONEDELJEK, 4. januar Beograd 18.00 Družina in dom; 18.20 Poljudna znanost in tehnika; 20.00 TV Dnevnik;
20.20 Tedenski športni pregled; 20.30 Aktualna tema; 20.50 »Ljubimec lady Chatterley» — angleški celovečerni film.
»Globus« in sedaj omenjena ekipa zdravnikov, ni iz i-stega izvora, ker se v Jugoslaviji, poleg domačega, razpečava in troši tudi u-voženi petrolej. Zato smatrajo, da bo treba pred dokončno «oceno» proučiti, kateri petrolej deluje na celice raka. V ta namen je bila osnovana še posebna e-kipa štirih oseb — dva strokovnjaka in dva novinarja — katere naloga je, registrirati vsakega bolnika, ki je jemal petrolej, in to ne glede, ali je prišlo do izboljšanja ali ne, zbrati vso njegovo zdravstveno dokumentacijo ter tudi podatke, od kod je vsak posameznik dobival petrolej, kako je bil ta destiliran, pri kolikšni temperaturi itd.
Kot vidimo, je stvar za-dobila precej obsežen delokrog in tudi povsem znanstveno obeležje, pri čemer bo imela še posebno veliko besedo praksa in analiza primerov tistih pacientov, ki so zbrani v sami zdravstveni ustanovi, v kateri ta skupina kancerologov deluje.
Kaže, da imajo tudi zdravniki, ki niso všteti med gor-nje, po kakega pacienta, ki se zdravi 8 petrolejem. Dolžnost teh zdravnikov je, da obveščajo o poteku vsakega posameznega primera.
Zagrebški »Globus« nato navaja še tri posebne primere krepkega ali vsaj izrazitega ižboljšanja zdravstvenega stanja pri ljudeh, ki so jemali ali jemljejo petrolej. Tudi ti pacienti bodo morali na zdravniške preglede v okviru omenjene zdravniške ekipe, ki je prevzela vlogo strokovne komisije, ki bo proučila ne le vedno nove in nove primere, pač pa tudi vse one primere, ki smo jih v naših treh prejšnjih člankih podrobneje ali le na kratko obravnavali, začenši s tremi primeri iz Srbije, z ženo kragujevškega delavca in z dvema kmeticama, ena iz Osipaonice in druga iz Si-kole v Srbiji, ki so že pred dvema letoma in pol »klinično ozdravele«. Sele potem, ko bo komisija mogla dati svoje dokončno poročilo, bomo mogli govoriti o petroleju kot nekakšnem zdravilu. Sele tedaj bo ves ta fenomen dobil svojo dokončno »nanstveno oznako.
Ko pa vzamemo vse to že sedaj in ne glede na dosedanje «čudeže« s strogo znanstveneka stališča, se porajajo določene predpostavke. Ena teh predpostavk je, da ima petrolej določeno narkotično delovanje. Zato je možno, da le začasno u-olaži ali odstrani bolečine, zaradi česar se pacienti subjektivno bolje počutijo. V Kolikor bo ta predpostavka točna, petrolej ne bo zdravilo. Toda to je le predpostavka. Druga predpostavka je sledeča; če petrolej zares zdravi raka, ni morda »zdravilo« le zaradi nekih »elementov«, ki jih vsebuje le jugoslovanski petrolej? Vemo namreč, da je petrolej organskega izvora. Doslej namreč nismo še nikjer zabeležili, da bi se bil zdra-
vil rak s - petrolejem, razen pri Hanemannu m pri homeopatih. Iz tega razloga je nujno potrebno ugotoviti, kakšen petrolej so pacienti pili, kar je naloga ((komisije štirih«, ki smo jo omenili.
Skupina kemikov pa zatrjuje, da je ^teoretično možno, da petrolej deluje le na one kancerozne celice, ki so bile prej obsevane, ker more v tem primeru priti do določenih kemično-moleku-larnih procesov, ki bi znali dovesti do razkrajanja kan-ceroznega tkiva.
Kot vidimo, se predpostavke nizajo kar druga za drugo, vendar pi ostaja zanimivo še eno dejstvo ki ga je vredno zabeležiti. Neka ameriška revija je pred časom objavila sliko družine črnca Spenceja Davisa iz ZDA, ki si je ozdravil raka s tem, da je pil — ke-rosen. Kerosen pa je po enciklopediji	«Chambers's
technical dictionary» frakcija petroleja, ki ima vrelišče pri temperaturi 150 do 300 stop. C in se uporablja za razsvetljavo, to se pravi, da pomeni kerosen isto, kar pri nas navaden petrolej, ki ga pijejo ali so ga pili pacienti, ki so bolehali za rakom
To je edini in še tokrat le mimogrede zabeležen primer analogije uporabe petroleja kot «zdravila» proti raku
Glavni urednik zagreoške-ga «Globusa», iz katerega smo doslej jemali podatke za naše tri članke, je v zadnji številki svojega lista v posebnem članku zapisal tudi tole: »Vsa zadeva prehaja sedaj v kakovostno novo
obdobje... Dogovorili smo se, da bomo tudi vnaprej spremljali potek in objavljali določene rezultate tega raziskovanja, pa naj bi šlo za pozitivne ali negativne. Ne bo treba dolgo čakati, ko bodo ti rezultati znani... Menimo, da imamo do tedaj moralno pravico, apelirati na vse one bolnike, ki smo jim dali v roke to morebitno zdravilo, da ga ne izkoriščajo brez kontrole, da ne opuščajo normalne, do sedaj ugotovljene in preizkušene metode zdravljenja (ker kljub nepovoljnim razmeram na področju raka, obstaja več vrst obolenj ki so ozdravljiva z doslej znanimi sredstvi) in, končno, da počakajo na odgovor, ki ga bo dalo znanstveno raziskovanje petroleja kot zdravila. Nihče ne bo bolj srečen od nas, če bomo mogli objaviti, da je ta odgovor pozitiven.«
Novi
kavboji
Filmi o kavbojih in o divjem zahodu so sprožili v ZDA zamisel o novi športni panogi. Člani us*re/nih društev tekmujejo v tem, kako naglo bo ta ali oni potegnil samokres in tpro-žil (v tarčo). Najboljši med njimi baje dosežejo čas pe-tinke sekunde in so torej za petinko sekunde hitrejši od vseh slovitih strelcev legendarnega divjega zahoda, ki so potegnili samokres in zadeli cilj v dveh petinkah sekunde. Člani novih društev seveda ne uporabljajo pravih nabojev, ker bi se le lahko primerilo, da bi temu ali onemu odpovedal refleks in bi ustrelil prej, kot bi naravnal cev samokresa v nenevarno smer.
Gospa Isobel Cole iz W1 na sprehod sv
11 tona na Angleškem vodi o j ega — krokodila
Izpad nemških nacistov, do katerega je pred dnevi prišlo v Koelnu, ko sta Schoenen in Strunk oskrunila tamkajšnjo judovsko sinagogo, je pomenil nekakšen znak za splošen val antisemitizma v Zahodni i Nemčiji in tudi drugod v Za-i hodni Evropi. Samo v Zahodni Nemčiji so te dni zabeležili protijudovse izpade v 11 mestih. Londonski dnevnik «Guardian» je bil ob tem nekoliko bolj odločen, kot je v zahodnem svetu v navadi in je Bonnu odkrito rekel, da bi bilo treba z nacističnimi usedlinami temeljiteje počistiti, začenši z Adenauerjevo vlado, v kateri sedita dva bivša nacistična visoka funkcionarja, o čemer smo že pisali.
Pri tem bi mogli dodati, da bi «Guardian» imel tudi doma kaj «pomelati», Po zidovih uredništva konservativnega dnevnika v Boltonu na Angleškem in tudi po nekaterih drugih hišah istega mesta so britanski antisemiti — torej angleški nacisti — napisali gesla «Ven z Judih).
Na pročelju glavne sinagoge v Antiverpnu v Belgiji so prav tako filonacistični elementi napleskali kljukaste kri-že,
Ce k temu dodamo še to, da so se kljukasti križi in protijudovska gesla pojavila tudi v Parizu, se zdi, da gre za nekakšno koncentrično 0-fenzivo nacistov. ■
Politika, ki jo do fašizma vodi Zahod vsa povojna leta, prav gotovo ni mogla prinesti boljših rezultatov. (Na sliki kljukasti križ v Gelsen-1 kirchnu v Zahodni Nemčiji).
Francoski Kamerun v Afriki je že svoboden. V letošnjem letu bodo osvobojene še tri afriške dežele
PfTmoFslcT "dnevSTfc
3. januarja 1960
•san*«**
Vrnitev pod Kras
Ko se pri tržiški ladjedelnici iztrga iz popoldanskega čada nizka, siva črta Krasa z golimi gmajnami in razklanimi bori, se ostro zavem, da grem domov. Takrat šele se pogreznejo Benetke v obrežne lagune in začutim, da sem se rešil močvirja in sem na kopnem. Oči, vajene zelene svile voda po kanalih in ozkih prehodov med pročelji zarjavelih hiš, se umirijo med visokimi travami in pšeničnimi snopi.
Ko vozi vlak pod Krasom, sem že popolnoma ubran s to suho, pusto, ilnato domačo prstjo in njenimi ukrivljenimi bori.
V Tržiču prisedejo prvi domači delavci iz ladjedelnice, kadijo črnkast tobak in se pogovarjajo o mezdah.
Pod okni se lovijo v vodni stržem razklana debla in vrbovje; soške plitvine s peskom in Krminska gora so odbrzele nimo oken.
Široka pšenica in koruzna polja Furlanije zorijo. Tišina, ki jo zlati veter, leži od Svetega Valentina do prevrtanega Skabrijela.
Pri Svetem Martinu, predzadnji postaji, se prične domača zemlja.
* * *
Ob Vipavi, ki se vije v čudnih zadrgah med topoli in srebrnskimi jagnedi, je ta kos podkraške ilnate prsti. In vsakikrat, ko se vračam, odkrijem ta svet znova, kakor cia ga vidim in gledam prvič.
Pred postajo stoji lipa, za njo je zid starega pokopališča, ki je zdaj cerkvena njiva. Izza zidu se vzdigujejo veje dreves, za vejami so strehe, pokrite z rdečkastimi korci; v presekah gledam neometane zidove vaških hiš in dimnike, iz katerih se sinjkasto kadi. Vmes teče plitva Vipava. Za hišami, nekoliko proti vzhodu, je okoren kmečki stolp orehovške cerkve. In za njim onstran Ostroga, se vzdigujejo gole brežine Krasa, ki so kot neobdelane kepe ilovice, na katerih samotarijo pritlikavi, mrki bori.
Popotujem, zdaj peš, počasi v rjavkastem prahu poljskih poti med nizko koruzo in stmišči požetih njiv. Ko sem že na pol pota, sedem truden v senco košatega grma in se razgledam. Od tod je videti Kras, ki se pri Gabrijah s prevrtanim Svetim Mihaelom preko Doberdoba ostro zaokrene proti morju in zajame v podnožju kos ravne zemlje. Do pod Krasa se valijo koruzna polja, vmes so košate vrbe, jarki, grive in tenje murv. V Rupi se Vipava okrene v zadrgi, pred Pečjo stražijo črne ciprese neznane vojake.	••	"
«Dobro je biti doma na tem kosu zemlje,« si mislim in ogledujem polož:ni rubijski hribec z velikimi gabri, nad katerimi se na jesen podijo zeleni oblaki.
Skoraj ob mojih nogah je široko Obsočje s plitvinami otoki srebrnega peska, z visoko, orumenelo travo v zatokih in nemirnimi trepetlikami.
Spomnim se, kako smo se otroci igrali med tem vrbovjem roparje in žandarje, kako smo potem študentje pole-gali tod v pomladanskih popoldnevih in delali velike načrte s to zemljo pod Krasom in kako smo se potem raztepli po svetu, da se končno vračam sedaj sam, popolnoma sam, gledat sem sončne zahode, ko voda pozeleni...
Z roko grem preko oči, na bi ne videl, pa vem: od Krminske gore do Sabotina se valijo tam zadaj briški holmi, orumenele vasi čepijo sredi cipres in vinogradov; zadaj stoji kakor bel šotor pozno v poletje zasneženi Kanin.
* * *
Ko pridem pozno popoldne k Selu, na jez, diši izza vseh vrat po polenti. Sence topolov pri mlinu so se obrnile na vzhod, petelinji kriki v podgradskih globelih in na Groparju so potihnili.
Drejčina. Keko in Romano, najbolj znani postopači naše vasi, dosmrtni člani brezposelnega časa, čepijo v plitvini z visoko privihanimi hlačami in mečejo trnke s črvi za vabo v kalno, zelenkasto in mirno vodo med vrbovjem.
Keko — čisto malo jeclja in droben je kot britev —-je v naši vasi poosebljena drznost, Drejčina, visok in slok potegon, prihuljenost, Romano, kruljav in čokat fant. pa modrost. Vsi trije imajo velike, lepe, od tobaka kot koruza žolte zobe. Pogovarjajo se in oelijo pogovor s pljunci in z madžarskimi kletvicami.
«Kdo zna povedati, kaj je luknja in kaj jama?« spregovori modrost in vrže trnek.
Nekaj časa molčijo, nato odgovori drznost;
«V luknjo se popočediš, v jamo te pa popokopljejo«
Modrost ga pogleda prezirljivo, prihuljenost se nasmehne potegne iz vode postrv.
«Jama ima dno, luknja ga pa nima,* razsodi modrost, nakar zopet umolknejo m vneto mečejo trnke v vodo.
Takrat prebrodim preko plitvine.
»O, naš četrti se je vrnil,* se razveseli trojica, navije vrvce s trnki na protje, vtakne črve v zarjavelo konzervo ter se preseli z menoj vred onstran plitvine na zid pod košate topole.
«V podgradskih grapah smo odkrili lepotico	in	bomo
rekli dobro besedo zate, če daš vsakemu popolar,* me resno obvesti Drejčina.
Za nadaljnje tri popolarje, najslabše cigarete, izvem da se lepotica imenuje Rezika, da ima šestnajst let, dvajset Čampov zemlje, dober vinograd in par volov.
Se	za	nadaljnje tri	popolarje	si pošteno razdelijo v
petih minutah kar v*-o Evropo med seboj kakor Furlan polento	s	sukancem, me	vsevprek	obvestijo v vaških zadevah,	o	brezposelnosti,	o sajenju	borov v hribu, o ribo-
lovu, o letini, o breskvah in o deklinah.
Ko se namenimo pod večer v vas,	tistega	pol	leta
moje odsotnosti ni več. Vem vse, kakor bi bil vedno doma.
Vsakikrat, ko pridem pod večer v našo vas — temno-•inje nebo leži kot baržunast pokrov nad Krasom in Sabotinom	ir.	drobne zvezde	na njem	so kot srebrna ječme-
nova zrna — se mi vrne ista misel, ki me je zajela, ko sam se prvič vrnil iz Benetk.
Zazdi se mi, da naše kotline pravzaprav m, da je ta vdrti svet le drobna skrinjica, v kateri se giblje vse le zato, ker je nekdo prižgal arobne električne lučke in sprožil skrite vzmeti, da lahko mali čevljarski mojstri s predpasniki in naočniki vlečejo dreto, nategujejo staro usnje in tolčejo debele podplate in da se lahko pregibajo redki, okorni kmetje ob lodricah. Zazdi se mi, a so lse iz krhke kamenine in da je pročelje našega lepega svetega Martina izrezljano iz mehkega lipovega	»esa/
Se ves pod tem vtiskom neresničnosti stoP1.1"	.
hišo. Na mizi se kadi velika polenta in	krožni
pravljeni za večerjo. Počasi pridejo sestre, mati, oce, m aj brat, segamo si v roke in se pozdravljamo. Vprašujejo m, kako je po svetu, po šoli in o tem, kakšne so zvez beneško vodo.
* * *
Pozno zvečer, ko že vsi spijo, slonim na oknu .svoje sabe in poslušam enakomerno pesem urhov v Peca,.xiU loki .Tanka vrsta rdečih signalov na letalskem pristaja je mrknila v mesečini.	, .	,
Nad glinastim Fajtim hribom so zvezde kot juaezev
srebrniki...	STANKO	VUK
1.
UHOUSiCtSi
da	se	je
scela	razda
or
* • > _U.‘"	YV.:,
(Stanko Vuk, Zemlja na zahodu - Pripravila Milko Mati-četov in Lino Legiša - Izdala Založba Lipa v Kopru)
Predvsem to-le; «Primor-ski dnevnik* je iz leta v leto oživljal spomin na tragično preminulega av-
torja tega zbornika, zlasti po zaslugi pokojne tržaške pisateljice Mare Samse. Literarna podoba Stan-
ka Vuka, ki je hkrati s svojo ženo Danico, sestro Pinka Tomažiča postal žrtev fašistične črne roke, je z zbrano ostavščino v tej knjigi postala celovita, zaokrožena in polna. Nedodelani fragmenti proznih del, ki sta jih s skrbjo in neoajenljivim čutom za lepo zbrala Milko Matičetov in Lino Legiša, izkazujejo izredno in redko notranjo izpovedno moč Stanka Vuka. njegove pesmi pa doživljajsko liriko, ki bo poleg Kosovela zavzemala izjemno mesto v razvoju slovenske in še posebej primorske poezije Na straneh »Primorskega dnevnika« je bilo ime Stanka Vuka nemalokrat natisnjeno, kljub temu pa naj mi bo dovoljeno, da še posebej omenim ponatis nekaterih njegovih pisem. To so namreč umetnine, ki jih je kazalo še s posebno skrbjo ponatisniti: polne so pojoče iskrenosti in nosijo s seboj čisto vero v življenje, v neki kristalno jasen humanizem, hkrati pa so dokument nekega grozljivega časa, ki je uklepal življenje mladega človeka, brezobzirno teptal njegovo svobodoljubno miselnost in brskal po njegovi notranjosti. Vukova pisma ženi pa hkrati razodevajo neverjetno čustveno poštenje, ki je danes žal tako redko, in še neizprosno poštenje do samega sebe, kar — tudi žal —
ni prepogosta kvaliteta ne današnjega človeka in niti današnjega literata. Njegove pesmi so polne mračnih vizij, a takih, ki jih ni zaplodila bolna domišljija, ampak so zrasle na pajčevinasti tenkočutnosti narejenega poeta. Vse okrog njega je bilo zanj že doživetje, vse se je izpod njegovih pogledov spreminjalo v pesem: Kras, veter, grm, pastirske orglice, golobica, jutro, poldan in večer. Znal je prisluhniti preproščini domače zemlje;
V novembru, ko voda na Doberdobu pozeleni, bi rad šel v smeri domačih močvirij in krika divje gosi, da bi o svetem Martinu samoten, z lovci posedal v krčmi ob kruhu in črnem vinu...
Njegov svet so vode in močvirja na ravnini in pri Doberdobu, ki se spreminjajo zeleno in sinje, v katerih se zibljejo mrzle zvezde — zvezde so od prvega njegove spremljevalke, naj svetijo, potiijejo ali ugašajo. V njih je nekaj ganljivosti, ki jo pozna naša ljudska pesem, včasih pa tudi nekaj dantejevske slovesnosti. Ob vodi bori, vrbovje, veter v ločju, jereoi, krik divjih gosi in vrsta trpko vznemirljivih in včasih prav baladnih podob z lova. Ljubezen je kot preganja-
Kiko Debenjak — z novoletnega
na divjačina, kri iz srčne rane je kot kri fazana, noč je fazanov rep, »moje srce je nemirna riba nocoj«. Potem pa seveda domača zemlja v ravnini in po obronkih Krasa s podobami volov, ki počasi orjejo in v velikih mirnih očeh tehtajo orača in težko prst. Kmeta, ki gre težko po njivi kot mornar, kadar stopi prvič na kopno. Breskve ,ki so ka-
kor rdeče jadro sred njive Teža, ki je v stvarnosti tega kmečkega sveta, prehaja tudi na človeka: kmetice ždijo ob ognju, ko da jih je prerasel mah z rjavimi obrazi, z lasmi ko trave močvirne.
še posebej pa se velja ustaviti ob Vukovem »Križevem potu«, nedokončanem ali vsaj neenotnem ciklusu pesmi, ki sta jih navdihnila Villon in pa
■minimumi mmimimim   iilillllim  ..........
Umetniška pot iz težkih časov
(Ob slikarski razstavi akademskega slikarja Rafaela Nemca)
Goriški muzej' v Novi Gorici, ki je k svojemu rednemu programu priključil tudi prirejanje razstav, je za zaključek letošnje sezone •priredil razstavo akademskega slikarja Rafaela Nemca, ki je pritegnila nase veliko pozornost goriške javnosti in prav se mi zdi, da se tudi na tem mestu v nekaj besedah dotaknemo lika tega primorskega slikarja, čigar umetniški in človeški karakter odlikujeta dve vrlini: izkristaliziran umetniški talent in izredna osebna skromnost. Ta zadnja lastnost, se zdi, bi utegnila biti edini razlog, da je Nemec še vse premalo poznan v širših , krogih, čeprav sodi nedvomno v vrh na Goriškem ustvarjajočih slikarjev in se obenem uvršča v niz onih umetnikov katerih talent je, pogojen v atmosferi goriške zemlje, že dolgo nazaj pritakal sokove splošno slovenskemu umetnostnemu razvoju. Vloga primorskih slikarjev v tem razvoju že dolgo nazaj, gledano tudi s historičnega stališča, ni bila nikoli majhna in težnja po likovnem izražanju se v kontinuirani liniji tega razvoja ni nikdar prekinila. Zaradi lažjega razumevanja likovnega razvoja primorskega slikarstva in ne nazadnje zaradi lažjega približanja izhodišču slikarskih kreacij Rafaela Nemca, se mi zdi potrebno spomniti, da je bila Primorska in naša Goriška v ožjem smislu iz mnogih razlogov prav posebno prikladna za razvoj umetnostih teženj, saj je bila ta zemlja zaradi svoje geografske lege postavljena na križišče kulturnih tokov, ki so veli o,d severovzhoda in za-
hoda m je imela tako vselej odprte dveri prilivu vseh o-nih umetnostnih impulzov, ki so se najbolje spajali z domačimi kreativnimi silnicami na področju likovne u-metnosti. Tako je bilo v 14. stoletju, ko je v sebi presno-vala slikarski koncept Giot-tove reforme, kot tudi kasneje, ko je enako dobro prevajala umetnostno kulturne tokove furlanskih freskant-skih delavnic in srednjeevropske slikarske koncepte. Tako je bilo tudi v naslednjih stoletjih vse -do današnjih dni, čeprav se je v intenzivnosti tega razvoja kdaj pa kdaj poznalo, da ra zemlja nima zares potentnega kulturnega središča, vsled česar se je slikarski in sploh umetnostni razvoj prenašal v močnejša kulturna centra, kakršna sta bila Ljubljana in Trst. V teh in drugih središčih je utripal živi pulz in tja so se zatekali tudi naši primorski umetniki in tam snovali bolj ali manj odtrgani od svoje ro-dne zemlje, kar velja še posebno za dobo fašizma, ko so morali mnogi naši umetniki in kulturni delavci zapustiti svojo zemljo in njih umetniške kali so poganjale in se razraščale proč od njene podobe. Le redki so ostajali in v bednih razmerah trdovratno vztrajali.
Med njimi je bil tudi Rafael Nemec. Začetek njegove življenjske poti so ob zibelki spremljali krvavi prebliski prve svetovne vojne in v koloni beguncev, ki je zapuščala svoje domove srečamo tudi Nemca. Ko se je po končani vojni vračal na svoj dom je tu sicer našel svojo domačijo, zrak pa, ki ga je dihal poslej, je bil o-
kužen in zavit v črnosajasti horizont fašistične diktature. V takšnem ozračju, ki za zavednega Slovenca v nobenem primeru ni bilo ugodno, je Nemec začel svojo umetniško pot, ki ga je celo desetletje vodila skozi trdo rokodelsko delo, pot, ki je okremenila predvsem njegov značaj, delo, ki je do skrajnosti discipliniralo njegovo voljo. Potreba po slikarskem izražanju ga je vseskozi gnala, da si pribori vstop na slikarsko akademijo, kar pa v omenjenih razmerah ni bilo lahko doseči. Prvi korak v smeri studioznejšega ukvarjanja s slikarstvom je Nemec storil leta 19118, ko se je vpisal na goriško Scuola del-l’Arte, kjer je poseča! večerni akt in kjer se je seznanil s princiji anatomije in možnostmi, ki jih slikarju daje risba. Z žilavo vztrajnostjo si ije naslednjega leta utrl pot na akademijo v Benetkah in nobenega dvoma ni, da je pouk na tej akademiji dal našemu slikarju trdne osnove, saj je bila beneška akademija ena tistih likovnih šol, ki je v sebi nosila odlične tradicije italijanskega slikarstva in ki je mogla mlademu umetniku, ki je izrastel in srkal iz svoje zemlje, oplemeniti kali.
Posebno vlogo pri njegovem oblikovanju je nedvomno imel profesor Guido Ca-dorin — človek, ki ni bil samo odličen učitelj slikarske tehnike, zlasti tehnike mo-maika in freskantstva, marveč istočasno tuni pedagog, ki je hitro ocenil sposobnosti nadarjenega učenca in mu nudil vso pomoč. Njegova študijska leta bi se brez velikih anomalij mogla razvijati na tej visoki šoli umet-
p-
Kafacl Nemec
Istrski pastir,
nosti, če bi Nemec ne bil sin tistega naroda, ki je bil fašizmu trn v peti. Skoraj tik pred zaključkom akademskega študija so Nemca odpeljali v kazenski bataljon na Sardinijo, odkoder se je preko Korzike, Francije in Švice leta 1945 vrnil v domovino. Tu je znova prijel za slikarsko paleto in čopič in že nekaj mesecev nato diplomiral na beneški akademiii. Poslej ga srečamo kot profesorja risanja in umetnostne zgodovine v Postojni. Šempetru in Novi Gorici, vmes pa še kot restavratorja in ko-pista fresk v Zavodu za spomeniško varstvo v Ljubljani.
Sedanja razstava skuša, po toliko drugih, ki jih je Nemec do sedaj že imel, prikazati komaj skromen del dosežkov njegovega umetni, šaega tazvoja. Za ta razvoj je značilno, da se nikoli ni razvijal skokoma, da v njem nikoli ni bilo prehitevanj. Za njegovo umetnost je značilno, da nikoli ni zašla na pota spekulativnosti, marveč, da se je nasprotno vselej držala ' ealistične baze ter se razvijala do tiste tehnične, izrazne in vsebinske dovršenosti, ki jo zasledimo v njegovih zadnjih delih. Pri njegovih risbah, akvarelih in oljih, pa naj bo to pejsaž, tihožitje, figuralika ali portret, najdemo vselej iskren odnos 4o narave, pa čeprav vse to, gledano retrospektivno, upodablja v stilih, ki si na njegovi razvojni poti slede skoraj v istem zaporedju, kot jih pozna sistematika novejše umetnosti. V svojem študiju ni preskočil niti e-ne faze od impresionizma k ekspresionizmu, hoteč dodobra proučiti vse tehnične možnosti, da bi kasneje izčistil svoj slog, za katerega ostanejo vselej karakteristične realistične poteze, predvsem pa globok odnos in privrženost upodabljanju domače zemlje. .
Z razstave, ki obsega 40 olj in serijo risb, akvarelov in osnutkov za dekoracijo bom na tem mestu omenil samo ona dela, ki se mi zde, poleg drugih, še prav posebno pomembna. Med njimi je predvsem velika slika «Asfalterji», ki je s svojo pastozno tehniko, svojskim asfaltnim koloritom in s svojo hote težko kompozicijo izredno posrečena u-podo-bitev težaškega dela. Njej se pridružujeta motivič-no sorodni sliki «Zeleni a-kordi* in »Pevski zbor«, kjer barvna tonaliteta in kompozicijska postavitev u-činkuje v maksimalni akor-dični povezanosti. Vrsta slik z istrsko motiviko kaže intenzivno sposobnost slikarja v doživljanju pokrajine, kjer prihaja slikarjeva paleta do izrednega izraza. Ti motivi, med katerimi »aj cmenim »Vole na paši*, »Motiv pri Hrastovlju«, «Istrska idila«, «Crni Kal« so vselej najboljši tedaj, ko so umetnikove poteze smelejše v kontrapunktičnih prepletih barve. Pri Nemčevih delih
je sploh opaziti, da njihova učinkovitost raste in pada predvsem s stopnjo napetosti njegove emocije, vedno v okviru kar se da solidne tehnike. Obvladovanje tehnične plati slikarstva in Nemčeva psihološka prodornost pa sta tudi elementa, ki sta pomembno izražena tudi v portretih, med katerimi zlasti učinkuje njegova «Lastna podoba«, «Janči» in «Nuša». Primerjava teh portretov s portreti, ki jih je slikar izvedel v risbi še pred vstopom na akademijo, sc zgovoren dokaz vzpona na prehojeni poti, čeprav že faktura njegovih najzgodnejših del s področja portretiranja prezentira potrdilo iz-ledne razvitosti talenta že v mladostni dobi. Ostale risbe se v nekem smislu razhajajo v dve komoonenti, od katerih se ena zadržuje na liniji realističnejšega tretira-nja tako v vsebinskem kot tehničnem pogledu, druga pa se razvija v smer svobodnej-
šega in stiliziranejšega obravnavanja. Ta druga komponenta je še posebel jasno podana v njegovih akvarelih, kjer njegova vehementna poteza, na pr. v »Poljubu«, doseže že kar sen-zualistično poanto. Nič manj zanimive, predvsem pa oblikovno čiste ter barvno in kompozicijsko pretehtane so njegove študije za dekora-tiv slikarijo, ki jo je Nemec v eni izmed danih variant realiziral v prostoru novogoriške slaščičarne.
Splošno vzeto pa so Nemčeve slikarske ustvaritve takšne, da zlahka najdejo odziv tako pri poznavalcu, kot pri ljubitelju umetnosti, kar potrjujejo tudi sodbe izražene ob obisku sedanje njegove razstave in trdno sem prepričan, ~a nam bo Nemec odkril še nove slikarske rešitve, s katerimi si bo še bolj utrdil mesto, ki ga zavzema med primorskimi u-metniki.
F,MII, SMOLE
Krleža z «Baladami Petriče Kerempuha«. Sam je v odgovoru na Vodnikove pripombe dejal: »Kaj bi meni mistiki in Slehernik, ko pišem Križev pot za kmete in čevljarje«. Vukove mladostne steze so se ovinkale mimo fašističnih postojank, vodile so skoznje, izza rešetk v Fossar nu . je postal njegov pogled na svet še bolj trden, njegovo zaupanje v rekreacijo človečanstva pa še bolj zavzeto in ekspresivno. Malokateri poet — če zdaj govorimo o poetu Vuku —	je	bil	tako	uglašen, da	se	je	znal	scela
razdajati. Morebiti Srečko Kosovel,	toda	pri	Vuku
gre še za nekaj več: njegovi notranji kontrasti so tili harmonični, njegovi osebni, čustveni spopadi pa speljani na sprotno očiščevanje. Odtod tudi sproščujoča lirika njegovih pesmi, napisanih naravnost	iz	te	lastne no-
tranje stiske, odtod pravzaprav tudi jasna preproščina verzov, ki so bili edina zmagovita posledica notranjih bojev in prerivanj.
Nisem edini, ki imena Stanka Vuka prej nisem poznal. Pri Vuku je poezija resnična, iztrgana iz lastnega tkiva, zapeta iz ruje in — to se mi zdi pomembno — odprta. Odprta, čista in svetla. Taka je tudi njegova proza in taka so niegova pisma. Zato bo ime Stanka Vuka tudi ostalo zapisano v zgodovini nekega trpkega cbdobja in boljšega spomenika si nismo mogli želeti, kot nam ga je postavila koprska založba Lipa z izdajo njegovega zbornika.
MILAN LINDIČ
Žalosten spomin na preteklo leto v filmskem svetu Lopez v filmu »Hočete plesati z menoj«. Obadva s niti ni utegnila filma dokon
Henri Vida! in Silvia ta že umrla; Silvia Lopez čali
PrTniorsI*!"(TlTe V ili'z	—	4	—	 3.	januarja	1960
skromni hišici blizu
Usodne pesmi v . . 1
M	računarjih
Napoleon: «Marseljeza je moj najboljši general» Paganini - vražji goslač - Žalostna nedelja
Tudi v posebno
.Nasmejana zre v novo leto
zvezi z glasbo, pa o nekaterih melodijah, so napletli sila čudežne in, se razume, skrivnostne zgodbe. O njih pravijo, da imajo posebno magično moč in vplivajo na to in ono, da morejo povzročiti nenavadno razpoloženje in zbuditi v človeku nepričakovana čustva, želje, in temu primerna dejanja, izbruhe in celo smrt.
ŽALOSTNA
NEDELJA
To je pesem, ki jo je zložil madžarski skladatelj Reszo Seress. Nastala je leta 1936 v jeseni. Nje napev je nenavadno žalosten. In ko je ta žalostna pesem šla na pot po svetu, jo je povsod spremljala smrt. O njej govorijo, da povzroči pri nekaterih ljudeh nenavadno malodušje, ki se stopnjuje v žalost, obup in nazadnje se konča s samomorom. Samo na Madžarskem pripisujejo tej pesmi 19 samomorov, v Italiji 4, v Španiji 3, na Angleškem 2, a kdove še koliko jih je bilo po drugih deželah.
Prav zaradi take, čudežne ali pa kar strahotne, moči, ki jo ima ta pesem, je dandanes ni moč več
Električni ribolov in novo preiskušanje motornih olj
Ko napeljemo v vodo e-nosmemi tok, se ribe obrnejo proti pozitivnemu polu (anodi) in zaplavajo proti njemu. Pri praktični izvedbi ideje pa naletimo na zapreke.
Predvsem rabimo za tak lov v morski vodi zelo velike tokove, če bi hoteli zvabiti ribe z območja 10 metrov okoli anode, bi potrebovali 10.000 kilovatov moči! Tej veliki potrošnji se deloma izognemo tako, da ne pustimo teči električnega toka stalno, ampak le od časa do časa v sunkih. Sunki trajajo le nekaj milijonink sekunde in jih je nekaj deset na sekundo. V času med sunki tok ne teče in tako potrebujemo za isti obseg lova le še do 3000 kilovatov.
Oglejmo si. kako so o-premili svojo poskusno ladjo za nbolov z elektriko Rusi. Na krmi in pram-cu ladje sta potopljena v vodo dva, oba negativno naelektrena, pola. V sredi ob ladji je cev z lijakom, ki je naelektrena pozitivno. Ribe, ki se znajdejo v električnem polju, splavajo proti cevi. Kak meter daleč od cevi električno polje ribe omami. S spreminjanjem števila električnih sunkov v sekundi lahko omamljajo le ribe določene velikosti in tako jih že pred ulovom sortirajo! Skozi cev ribe z vodo vred črpajo na krov. Voda od-
teče v morje, ribe pa ostanejo.
Tak način ribolova je u-spešen le, ce se lovijo velike jate rib. Te pa je treba prei poiskati. Pri tem si pomagajo s sonarjem.
Sonar je priprava, ki podobno kot radar elektromagnetne valove, oddaja v vodo ultrazvočno valovanje. Valovi se od raznih predmetov v vodi odbijajo in jih sonar zopet registrira. Iz časa, ki so ga valovi porabili za svojo pot, se dobi oddaljenost predmeta; iz njihove jakosti pa se da sklppati, od česa so se odbili. Sonar so zelo izpopolnili med vojno, ko so z niim iskali podmornice. Sedaj ga pa ribiči po vsem svetu rabijo za iskanje ribjih jat.
Učinke električnega polja na ribe uporabljajo tudi drugače. Poznan je način lova na tune z dolgim kablom polnim trnkov (pa-rangal), ki ga tunolovec vleče za seboj. Pri tem načinu lova se mnogo rib, ki so požrle vabo, odtrga s trnka. Japonci ki love tune po vseh svetovnih morjih, so to preprečili na e-nostaven način. Trnek z vabo so zvezali z enim e-lektričnim polom, nedaleč od trnka'pa so namestili drugi pol. Ko riba zgrabi za trnek, pride v električno polje in to jo ohromi.
Da bi ohranili ribji zarod na rekah pred hidro-
centralami, odganjajo ribe izpred smrtonosnih lopatic turbin z električnimi zaporami.
Na reki Labi so morski raki povzročali škodo. Na ustju reke so počez napeljali električne kable in vsakih nekaj sekund spuščajo skozi nje električni tok. Ta ustvarja med kabli močno električno polje, ki zapira rakom pot po reki navzgor.
V sladkih vodah — rekah in ribnikih — so «rib-je» električne naprave e-nostavnejše, ker je sladka voda 500-krat slabši prevodnik kot morska voda. Zato pa je potreben prav ni tok kot v morju.
Na prvi pogled je ribolov tolikokrat manjši električ-v električnem polju idealna stvar. Vendar so naprave zanj še vse preveč drage in zapletene, da bi nadomestile mreže.
* * *
Pri General Motorsu v ZDA so začeli pred nedavnim z novim načinom preizkušanja motornih olj.
Slabo olje povzroča obrabo motornih delov. Pri avtomobilskem motorju se zlasti tarejo batni obroč: 'ob stene cilindra. Delci, ki pri trenju nastanejo, se pomešajo z oljem. Na tej lastnosti pa sloni osnovna ideja tega novega načina preizkušanja motornih olj.
Kovini, iz katere je izdelan batni obroč, dodajo
nekoliko radioaktivnih primesi. Mehanske lastnosti batnih obročev ostanejo zaradi tega nespremenjene. Radioaktivni obroči se med obratovanjem obnašajo ravno tako kot bi se na njihovem mestu neaktivni obroči.
S takimi obroči opremljene motorje mažejo z o-Iji, ki jih hočejo preizkusiti Motorji delajo nato pod raznimi pogoji: obremenjeni, neobremenjeni, v vročini in v mrazu, z velikimi pospeški in visokim številom obratov.
Kolikor »e med obratovanjem radioaktivni batni obroči obrabljajo, toliko je radioaktivnih delcev v o-lju. To olje Je med obratovanjem napeljano mimo Geigerjevega števca, števec radioaktivne delce v olju prešteva in tako kaže ob kakšnih pogojih obratovanja se določeno olje najbolje obnese.
Taka radioaktivna analiza olja je dosti pripravnej-ša od prejšnjih načinov Celotna izvedba pa ni nič dražja, ker so morali včasih pri nekaterih preizkusih z obremenitvami pretiravati in uničevati motorje, da so dobili merljive posledice.
Tega načina pa ne rabijo več le za preizkuševanje motornih olj, ampak tudi pri preizkušanju kovin za ležaje.
BORIS T.ASIČ
nikjer slišati. Vse gramofonske posnetke so spravili, v noben spored je več ne dajo, še manj pa, da bi jo predvajali za kako voščilo ali pa željo v radijskem programu.
DEŽNE KAPLJE
O tej Chopinovi skladbi verujejo na španskem, da je napovedovalka smrti, španski glasbeniki pripovedujejo, da je Chopin napisal ta preludij v samostanu Valdemosa na Majorki in da je bil prav takrat nenavadno žalosten in nesrečen, povrh pa zelo bolan. In res je kmalu zatem umrl.
«VRAŽJI GOSLAČ>
Tako so rekli naj večjemu umetniku na goslih, ki ga do sedaj še nihče ni dosegel, Paganiniju. V resnici je bil to pravi čarovnik. Tisti, ki so ga videli igrati na gosli, vedo povedati, da je znal izvabiti iz violine čudovite glasove in, ker je obvladal tehniko tako kot še nihče doslej, se je zdelo kot bi gosli kar same od sebe i-grale. A pravijo tudi, da je s svojim igranjem znal vzbuditi pri poslušalcih raznolika razpoloženja.
Mogel je spraviti ljudi celo v pravo besnost. Ljudje so takrat nenadoma postali kot podivjani.
O Paganiniju vedo povedati, da je lastno mater umoril, a svojo nevesto zadavil. Zato so ga vrgli v ječo, kjer je vse svoje skladbe igral na eni sami struni, čisto resno so ga osumili čarovništva. In od tod seveda vsa njegova spretnost in nenavadna sugestivna moč.
USODNA
SICILIJANSKA PESEM
Po čudnem naključju je postala neka sicilijanska pesem usodna. Ko so na nekem koncertu v Messi-ni izvajali to pesem, je nastal hud potres, da so se porušile skoro vse hiše v mestu, in tudi koncertna dvorana. Vsi, ki so bili na tistem koncertu so
cstali pod ruševinami. To nesrečo pripisujejo tisti pesmi, zato si je od takrat nihče več ne upa izvajati, ne dati je na spored.
Tudi francoski državni himni marseljezi. pripisujejo posebne lastnosti in veliko moč. Prav ta pesem je vodila francosko množico, ko je zrušila leta 1792 zatiralce in zmagoslavno prevzela oblast. Sam veliki pesnik Goethe je mar-seljezo imenoval «Tedeum revolucije*. In ko je s svojimi očmi opazoval, kako so francoski vojaki šli v boj s to pesmijo, jo peli ob zmagi in porazu, je rekel; «Strašna je moč te pesmi*.
Neki francoski general pa je takrat rekel; «Brez marseljeze si upam prema-
gati dva nasprotnika, z njo pa štiri*.
Tudi Napoleon, ki mu ta melodija ni bila nič kaj všeč, je kmalu spoznal njeno moč in njen vpliv na vojake. Zato je nekoč rekel:	"Marseljeza	je	moj
najboljši general!*
Čeprav so potem kralji marseljezo prepovedali, je pozneje ponovno zaživela in številni skladatelji so to melodijo ovekovečili v svojih delih. Tako je Hector Berlioz napisal marseljezo za veliki orkester in dva zbora, a Čajkovski m Ro bert Schumann sta jo tudi obdelala .
Marseljeza je tako postala himna revolucije iri jo kot tako j ozna ves svet Pojo jo v vseh jezikih, celo v latinski in grški jezik je prevedena
GRAFOLOG ODGOVARJA
NAGELJCEK IN ROŽMARIN — Cesto zavzamete jj( precej svojeglavo stališče; hitro se sicer pomirite, ven- ?jŠ dar obstaja možnost, da ne bodo ostali taki izbruhi
/
I
vedno brez posledic. Ne bodite igrača čustev ter sku-šajte za vsako ceno obdržati srednjo pot. Sila graditve 3J naj bo močnejša od rušenja.	jj?
II. — S svojim prijateljem kar dobro harmonirata, % saj imata karakterne lastnosti, ki se ujemajo. V nje-
govem osebnem napredku ste mu lahko močna opora, Je
St
morate pa paziti, da to sodelovanje zavijete v pravil- S no obliko, da se ne bo čutil prizadet in užaljen.
RADOVEDNA — Kljub temu, da nagibate k sa- jj) njarjenju, znate ostati v vsakdanjem življenju stabilni, st pa bodisi to na službenem mestu ali v privatni druž- gg
*	bi; ste precej pogumni	in se ne	bojite pogledati v oči	jk
jŠ	tudi težjim	problemom. Sigurno	ste	v	svojem okolju	S
jf	vsakdanjega	življenja	zaželena,	če	že	niste osrednja	a,
Ijf	točka.	”
iiimiu m m ti m milnim h tlim umu n imuni
HiniiiiiiHiiitnmmiiiiiiNiiiiiiiiiiiiinimimiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiN
SffJf
*itnn X7ifiW>/
Aparatura za merjenje jedrske magnetne resonance
Hollywooda hira sam, zapuščen in siromašen eden izmed najbolj znanih filmskih komikov — Stan Laurel. Letos bo praznoval svoj 70. rojstni dan, če ga ne bo prej povabil k sebi njegov največji prijatelj Oliver, ki je u-mrl pred štirimi leti
Stan Laurel se je rodil v Ulverstonu iz družine dramskih igralcev. Iz Anglije je odšel v Ameriko, seveda v Hollywood, kjer je leta 1932 spoznal Olivera Hardvja. Postala sta največja prijatelja in sta vedno skupno nastopala v filmih, ki jih pozna ves svet. Bila sta neločljiva, kot dvojčka. Ctanlio in Ol-lio sta zabavala s svojo igro milijone in milijone gledalcev po vsem svetu, še zdaj vrtijo filme, ki jih pridno izkorišča tudi televizija. Skupno sta nastopala v 180 filmih in pri tem sta zaslužila vsak 1 milijon dolarjev. Lahko pa bi zaslužila še več, toda producent Hoal Roack ni nikdar hotel pristati na njuno zahtevo po soudeležbi pri zaslužku s filmi. Kaj bi to pomenilo, lahko razumemo, če pomislimo, da te filme še vrtijo po vsem svetu in da je n. pr. ameriška televizija odkupila pred kratkim nekaj filmov za 750 tisoč dolarjev.
Stanlio je v svoji zlati dobi zaslužil tudi po 1250 dolarjev na teden. In to v predvojnih letih. Ni si pa znal prihraniti nekaj za stara leta Zapravil je de-
nar z zgrešenimi borznimi špekulacijami, s konjskimi dirkami in potovanji. Kar mu je še ostalo, mu «ščipajo» njegove nekdanje štiri žene, ki se sicer sploh več ne zmenijo zanj.
Dvojica Stanlio-Ollio je bila zares posrečena. E-den je dopolnjeval drugega. Ni bilo mogoče, in ni mogoče predstavljati si Stanlia brez Ollia, ali Ollia brez Stanlia. Stanlio je bil «duša», pisal je scenarije, svetoval OUiu mimiko itd., v filmu pa je bil vedno «podrejeni».
Najprej je mrtvoud zadel Stanlia in Ollio je za-
radi tega začel nenadoma hirati, dokler m mrtvoud zadel tudi njega. Ko je «debeluh» umrl, si ni nihče upal sporočiti «suhcu» žalostno vest.
Ostal je še pri življenju, a polagoma umira kot le-ščerba. Tehta 40 kg, je zelo malo, malo mleka, slaščic in mesa. Ure in ure prebije pred televizijskim aparatom, gleda čmo-bele podobe, a malokdaj se nasmeje, ker ga zapušča razum. Vedno bolj redki so svetli trenutki.
Tak je zdaj Stan Laurel — Stanlio, ki na platnu še vzbuja smeh in dobro voljo.
Mislim, da so bili Pitagorejci tisti, ki so smatrali številke za nekaj svetega in nekako podlago vsem stvarem in slehernemu dogajanju. In zdi se mi, da niso sodili tako napačno. Kajti na dnu vsakega mislečega bitja ždi tajno stremljenje, urediti si življenje po nekem računskem sistemu. Da se pri takih poizkusih lahko prav pošteno urežemo, je zaradi priznane omejenosti našega razuma samo po sebi umljivo. Tako da se je marsikateri razsoden mož odločil, poslušati rajši slepi, vendar v glavnih stvareh skoraj nezmotljivi instinkt, čeprav se je s tem nekako zopet približal stanju nespametne živali, kakor da bi se še dalje spuščal v nevarne in varljive kalkulacije «božje iskrice», ki se ji pravi razum.
Poznal sem trojico tako imenovanih «inteligentnih» bitij, ki so se s pogumno kretnjo odločili, zapustiti vodstvo naravnih nagonov, in preskočili na sumljivo se gugajočo ladjo matematičnega uravnavanja svoje življenjske poti. Nad stopicanjem in kobacanjem te pogumne trojice sem se nekaj dni prav salamensko zabaval, in ker nočem biti izmed tistih, ki sebično skrivajo svoje radosti, hočem seznaniti s to zgodbo tudi vas, cenjena čitate-Ijica in spoštovani čitatelj.
Bila je tu predvsem neka gospodična Sonja — tako romantično in tragično ime! —, do katere je bila mati narava dokaj radodarna. Dekle je bilo namreč zelo lepo. Seveda ji tudi oboževateljev ni manjkalo. Povsod jo je spremljal cel roj brižnih kavalirjev. Segava roka usode je pahnila v njih vrsto tudi našega dičnega gospoda Mirka, znanega trabanta mestnih lepotic. Siromak seveda ni imel posebnih izgledov na uspeh, čeprav se je odlikoval s precej čednim socialnim položajem. Toda bil je tako neroden in plah, da je zbudil v marsikaterem za možitev godnem dekliču iskreno in globoko občuteno zaničevanje. Prav tiste dni je bil odletel celo pri neki sicer ne preveč razvajeni damici. Ker si drugače ni upal, jo je bil poprosil celo za roko. Sedaj se je hotel pokazati pred njo kot spremljevalec znane izbirčne krasotice Sonje, da bi ji «dal pod nosr>, kakor je krvoločno modroval pri sebi.
Toda šale ljubeča Usoda ni bila s takim stanjem stvari popolnoma zadovoljna. Manjkal ji je še čini-telj, ki bi nekoliko razgibal to v samozadovoljnosti potapljajočo se družinico. Od nekod iz sveta je pripeljala junaka Radivoja, ki je že pred leti zaslovel kot velik nevarnež ženskim srcem in se je moral celo zaradi nekih neprijetnih zgodbic za nekaj časa u-makniti v inozemstvo. Ko je nekoč zagledal gospodično Sonjo, so ga na prvi pogled očarale njene vrline. S priznano spretnostjo si je priboril dostop v njeno bližino — kar, mimogrede bodi omenjeno, ni
VEU A V EN OD 4. DO 10. JANUARJA
teden
Oven (od 21. 3.
do 20. 4.) Ce se
kakšna stvar ponesreči, ni treba jokati, morda je tako še bolje. Na vsak način pa bo celoti dokaj ugo-
Bik (od 21. 4 do
20. 5.) Življenje je že tako vročič-
| no in zapleteno, da si po nepotrebnem res ni treba kvariti živcev. To toliko manj, ke r so vam zvezde ugodne.
DVOJČKA (od
21. 5. do 22. 6.) V ljubezenskem razmerju bodo nastopile	težave. Pričakujete lahko neko prijetno presenečenje. Vremenski pogoji niso najugodnejši za vaše zdravje.
Rak (od 23. 6 do
22. 7.) Melanholija in spomin na prijetne dneve ter prijetne	ljudi. Neki nepredvideni dogodek ne bo
preprečil, da izvršite svoje načrte.
Lev (od 23. 7. do
22. 8.) Za vas kaže vse dobro; teden bo razgiban in bogat z rezultati. Kljub nekaterim težavam se boste dobro in veselo počutili.
Devica (od 23. 8.
do 22. 9.) Slučajno boste spoznali neko osebo. Po počitku se prične trše delo, ki pa bo vsestransko koristno. Ne smete se predajati občutkom.
Tehtnica (od 23.
9. do 23. 10.) Mnogo boste morali narediti. Odstraniti boste morali nekatere zapreke. Vendar se bo vse
še dokaj dobro uredilo in so zvezde ugodne zlasti za srčne zadeve.
Škorpijon (od 24.
10. do 22. 11.) Na poslovnem področju vse v redu. Preživeli boste zelo prijetno nedeljo. Pripravljajo se bistvene
spremembe in morate se nanje pripraviti.
STRELEC (od 23
11. do 20. 12.) Čeprav so na obzorju temni oblaki, boste lahko uresničili neko namero. Čuden dogodek in nepričakovano poznanstvo.
Kozorog (od 21.
12. do 20. 1 ) Teden bo prijeten brez razburjenj. Novi pogledi in nove možnosti. Ce se boste potrudili, boste lahko uredili nekatere stvari.
Vodnar (od 21. 1.
do 19. 2 ) V družini napeto ozračje. Ne zaupajte obljubam. temveč računajte na svoje sposobno-Darilo in pisma.
Ribi (od 20. 2.
do 20. 3.) Pobu da na poslovnem področju bo uspešna. Ne obotavljajte se, ker so vam zvezde naklonjene. Teden je ugoden za ureditev razmer z neko osebo.	,
bilo v tem primeru posebno težavno — in narava stvari je storila, da je bil tudi on njej popolnoma po volji. Stvar bi bila potekla popolnoma normalno, da se ni prav v tistem trenutku vmešal v zadevo sebi in visokim naklepom matere prirode v zasmeh hudomušni usodi pa v največjo zabavo, božji plamenček: razum.
Naš gentleman iz sveta je razmislil pri sebi takole: «Prekoračil si svoje trideseto leto, letal si iz pustolovščine v pustolovščino; in kaj imaš sedaj od tega? Da je celo bedak, kakor je tale Mirko, na boljšem v življenju kakor pa ti. Neurejenosti mora biti enkrat konec. Gospodična Sonja je lepa, obeta biti dobra žene. in celo brez duhovitosti ni, seveda kolikor se ta pri ženskah sploh upošteva. Ne bom je zapeljeval, temveč jo bom kar odkrito poprosil za roko. Svoje simpatije do mene je dovolj odkrito poka-zala.»
In se je temu svojemu modrovanju tudi primerno vedel. Bil je vseskozi korekten in kavalirski, čakajoč primernega trenutka, da ji razodene, kar je bil sklenil pri sebi
Gospodična Sonja, ki se je bila nadejala v njem ognjevitega naskakovalca, kajti sloves o njegovih pustolovščinah je bil prišel tudi njej na uho, je bila globoko razočarana nad njegovim vedenjem. Začela je razmišljati: «v čem se prav razlikuje ta «ženskar» od drugih navadnih moških? V ničemer, ženske mu gredo nedvomno same po sebi na Um. Ali naj bom tudi jaz ena izmed teh številnih? Nikdar!» Začela je torej zaničevati našega rroslulega Don Juana in je zato pri sebi neverjetno zrasla v ceni.
Naš tretji junak, plahi gospod Mirko, pa je prišel do sledečih zaključkov: «Ta prokleti Radivoj! še vedno mu ni dovolj zmag nad ženskami! Vem, Sonja mene ne bo hotela. Vendar ji hočem dvoriti na vse pretege, da ne bo imel nesramni Radivoj prelahkega posla. Ob ugodni priložnosti ji morebiti celo odprem oči glede tega pustolovca, in potem? Kdo more vedeti, kaj je usoda še pridržala človeku.* In po teh naklepih se je odslej tudi ponašal.
Nekoč se je nenadoma vprašala Sonja: «Glej, glej! Kdo bi si bil mislil, da zna ta plahi, nerodni Mirko tako ognjevito dvoriti, ženske ga sicer omalovažujejo, toda temu bo gotovo kriva njihova neumnost. Če misli lepi Radivoj, da mu bom kar sama od sebe padla okrog vratu, se neznansko moti. Nič več nočem slišati o njem. Mirku pa hočem priliti nekoliko poguma, da mu poplačam njegovo požrtvovalno ljubezen. Kdo ve, morda bi bil celo dober mož. On vsaj nedvomno resno misli, medtem ko je Radivoj znan goljuf.»
In ga je nekoč poljubila. Ves navdušen se je vračal Mirko domov. Takele misli so ga spreletavale:
«Kaj?! Tebe so notelt potisniti v ozadje? ženske so si drznile zavračati tvojo ljubezen? Nobena ni vedela, kaj se skriva v tebi. Sonja je prva. Toda poplačal jim bom za vse, kar so mi žalega storile. — In Radivoj, ta osel! On se je osmelil, meriti se s tabo?! Ta bedasta šleva! Poteptal ga bom v prah kakor črva!>
In naslednji dan je oklenil Sonjo v tesen objem.
Radivoju so se nenadoma odprle oči. «Kaj, ta kmet da me je izpodrinil?! Sele sedaj vidim, kakšna goska je pravzaprav ta Sonja. Norec sem bil, da sem mislil kdaj resno. Tak bi bil moral biti, kakor sem bil z drugimi. Ženske ne zaslužijo drugega.*
Preklel je svet, pljunil na ljubezen in se vrgel v prejšnje življenje.
Plahi Mirko je užival nekaj časa sladkosti ljubezni pri Sonji, potem se je je pa naveličal in se odpravil v svet kot novopečen Casanova in nepremagljiv obvladovalec ženskih src. Gospouična Sonja je ostala sama, razočarana, z najslabšimi mislimi na moške. Navihana usoda pa se je tiho hihitala vsem tem trem originalnim računarjem. Božja iskrica, ki ji pravi razum, pa se je po tem odličnem neuspehu zopet zatekla k svojemu vsemogočnemu Gospodarju.
PRAZNOVERJE	NE	PRIZANAŠA	NITI	GLA
PnmoSffinevriTkr
3. januarja 1960
ON/ NAS NE BODO
V/PEU - HI PAj -----
NJIH TUD11 NE	I
v'oph? £>‘“4
(ONI ,   vP4 /
V fSTCM Č4S6/ l fN G EDA J
 : ——VtZTLITF
MOKRO SLAMO A/A 1/020 -/TOLIKO D/MA &o,da 60O0 BANDITI 1/ltDEr>
L/ K!ITI SUOJ£G.A MCS.U/S
Potem izo s o ga Rd&ikuli , ££ t/oz: Pom kat/ po cest/ .... c 1 • 1. ..
'.. /n. se L/Stavil kakih 50 Me
TROV PRED TLYNTEQJevO Hl&O. HUDIČA h KAD RA) NE Ul D/S ^ NAPA-
H/mo / Se DCOG/ 1/02 7 7v Porinite GA N app £ d, '
OD PRVEGA 'J ■
ONI NAS NE &0D0
VIDEU . NI PAj -
NJ/« TL/P/ 7—' NB/J-^^-, I
NOS, t>!M PROD HAM
po Sobah .aSolejte 'DPugi Jta re/K s/
fc^^MrNi'02 Jf- pfe//?/!i/- Ide lahko/2-
£®8lKI M ^—^UDEN ! JhlSL‘L SAMO §!£$«& i|t 1	^,1 v -TČLj-fPeucuETi^--'
8Sr*»W Ki i	* \ -^	’ \TEx/r- A
v‘oph? VNI4
OH,
*^~\P4 /
j
KRIŽANKA
KZ in ZMP
ob novem letu
Staro leto je za nami in stopili smo v novo leto 1960. Z njim se je odprlo novo poglavje dela in prizadevanj za rešitev številnih problemov, ki tarejo našega kmeta. Toda ob prehodu iz starega v novo leto je tudi običaj, da se napravi obračun o o-pravljenem delu. Tak obračun spada sicer bolj na občni zbor organizacije, toda menim, da je prav, da tudi sedaj ob novem letu povemo vsaj najvažnejše dogodke preteklega leta ter nakažemo glavne naloge, ki nas čakajo v letu 1960.
Zadnji občni zbor naše Kmečke zveze je bil lani konec februarja. Od tedaj je preteklo komaj pičlih desetmesečen, toda dogodki, ki smo jih zabeležili po tem datumu, so za naše kmetovalce izredne važnosti. Prav tedaj, ko se je naša organizacija pripravljala na občni zbor, je bil na naše področje raztegnjen zakon o starost nih pokojninah kmetom. Naš urad je takrat vložil v imenu kmetovalcev precejšnje število prošenj, ki so bile n-godno rešene, tako da so bili naši kmetje deležni skromne pokojnine. Ta je tako skromna, da ima bolj moralno kot gospodarsko vrednost, vendar je že samo dejstvo, da so dobili pokojnino, izredno ugodno vplivalo na starejše kmetovalce, ki so bili do tedaj tudi za najmanjše lastne potrebe navezani oziroma odvis. ni od domačih. To je bil prav gotovo velik dogodek v življenju naših kmetov in so ga usi brez izjeme toplo pozdravili.
Drugi zelo važen dogodek v preteklem letu predstavijo raztegnitev zakona o bolniškem zavarovanju kmetov. Kmečke organizacije so se več let borile za to, da bi ta zakon raztegnili tudi na naše področje, pri čemer so naletele na vse mogoče zapreke Toda vztrajna in dolgotrajna borba je končno le rodila uspeh, kajti vladni generalni komisar je omenjeni zakon uveljavil tudi na našem področju, čeprav z nekaterimi spremembami. Glavni pomen tega zakona je v tem, da je naš kmet končno izgubil oni sveti strah pred bolnišnico, ki je zanj pomenila stroške, katere bi moral odplačevati dolga leta.
Zato predstavljata oba zakona veliko pridobitev za kmečko prebivalstvo. Sedaj je naloga kmečkih organizacij, da se borijo za izpopolnitev teh zakonov, in sicer
v smislu, da bo država nudila upokojenim kmetom večje prispevke in da se bo bolniška oskrba izboljšala ter nenehno izpopolnjevala.
Delo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov se je v preteklem letu razvijalo v glavnem v skladu z novima zakonoma. Preko našega urada je bila vložena polovica vseh prošenj in dokumentov za pokojnino in za bolniško zavarovanje kmetov. Poleg tega je naš urad posredoval in vlagal prošnje za dvolast-niške knjižice, prošnje za dovoljenja za sečnjo, prošnje za prodajo vina na drobno, izpopolnjeval letne prijave dohodkov (Vanoni) ter izdajal potrdila za izkaznice za trg na debelo.
Ob koncu lanskega leta sta se začela tudi prva večerna tečaja za kmetovalce. Zanimanje, ki ga kažejo tečajniki, nas navdaja z zadoščenjem. Prezgodaj je še, da bi lahko rekli kaj več o teh tečajih, toda vse kaže, da bedo uspešni tako glede števila prijavi jencev kot g)>ede pestrosti in zanimivosti dno-
vi ki se na tečajih obdeluje.
V tem letu pa je pred kmetovalci zelo važna in odgovorna naloga. Na osnov* pred. pisov, ki jih je izdal Vlaant generalni komisar, bi morale bili najkasneje do junija le-‘ tos volitve upravnega odbora kmečke bolniške blagajne. Vaši organizaciji — Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov — si bosta prizadevali, da se bo vsak kmetovalec zavedal odgovornosti za redno poslovanje blagajne. Prepričan sem, da bodo kmetovalci izbrali v vodstvo blagajne najboljše može, ki bodo jamčili za njeno uspešno poslovanje. Ne bi hotel govoriti več o nalogah, ki vas čakajo, lahko pa rečen, da bosta obe kmečki organizaciji stali vedno ob strani našim kmetom in se borili za Puhove pravice in koristi.
Jaj ob tej priložnosti tudi čeiim vsem kmetovalcem srečno in uspehov polno novo Uto.’
In«. PINO PEČENKO
Sklep zadnjega občnega zbora «Zarje v svohodi»
Prosvetno delovanje vŠempoiaju je prevzela v svoje roke mladina
Za predsednika je bil ponovno in soglasno izvoljen tov. R. Zidarič - Poučen roditeljski sestanek
NABREŽINA
Komaj smo zakrili grob Sla-1 smo iz veličastnega sprevoda vice Tence, že se je udprla in raznolikosti pogrebcev —
Predpretekli torek je imelo tukajšnje prosv. društvo «Zar-ja v svobodi# svoj letni občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo, bolje rgčeno zelo ir po število ‘ članov. Navzoča je bila pretežno mlading, kar je vse izredno razveselilo. Tajnik R. Zidarič je zgoščeno orisal dosedanje društveno delovanje, njegove uspehe in težave, vzpon in popuščanje ter končno pozval mladino, naj bi o-na prevzela naloge prosvetnega delovanja kot jih je prejšnja mladina prevzela od starejših. Mladina se je temu pozivu odzvala tako, da je zasedla vsa mesta novega odbora. le predsedniško mesto je po soglasni volji navzočih zasedel dosedanji društveni tajnik R. Zidarič. Čglasil ->e je dosedanji dolgoletni predsednik Anton Gruden in z resno-šaljivo besedo povedal nekaj informativnih in poučnih napotkov. Novi odbor se mu je zahvalil za njegov prispevek k prosvetnemu delovali ' * * * I
Dejstvo, da sestavlja odbor mladina, in to deloma šolana, ki je pripravljena dati svoj prispevek duhovnemu in drugemu napredku, so vsi pozdravili in se ga razveselili. Tajnik SPZ tov. Svab, ki se je s tov. Cokovd in S. Malalanovo udeležil občnega zbora, je pozdravil to pripravljenost mladine in obljubil vso možno pomoč.
Mladim prosvetnim delavcem želimo dosti družabnega življenja, zabave in uspehov.
V četrtek 17. t.m pa je bil na naši šoli roditeljski sesta-
slišali o vzgojnih napakah ne- , pri nas v lanskem šolskem le-
katerih staršev, kot tudi o dobrih vzgejnih napotkih. Staršem je veliko na tem, da njihovi otroci moralno in fizično čim uspešneje napredujejo in so poročilo poslušali z zanimanjem. Posamezni starši pa so razen tega zvedeli o uspehu svojih otrok. V kolikor bodo starši vzgojne nasvete praktično upoštevali, toliko večji bo uspeh njihove dece, in toliko lažje bo šolsko delo. Naše učiteljstvo je zelo vestno, prizadevno in požrtvovalno ter posreduje otrokom nauk z globokim čutom odgovornosti. To je vidno in otipljivo. Brez dobre podpore staršev (hišne vzgoje) pa je tudi najboljši pouk le polovičen. Ce pa se razen tega še zgodi, da se učiteljstvo med šolskim letom menja — kot je bilo to
tu — potem so možnosti za uspešen pouk otežkočene. Tipamo in tudi pričakujemo, da se letos kaj takega ne bo ponovilo.
SEMPOLAJ
V četrtek je umrl v Sem-polaju tukajšnji dolgoletni župnik in dekan Vinko Stan-ta v visoki starosti. Pokojni dekan je bil narodno zaveden mož in zato tudi med ljudstvom priljubljen, kar je dokazal velik pogreb na samega novega leta dan. Poseben pečat je dala pogrebu udeležba izredno velikega števila duhovnikov, ki so svojega sobrata spremili k zadnjemu počitku.
nova jama — komaj 30-letne-mu Armandu Merluzziju, profesorju risanja na tukajšnjem italijanskem industrijskem tečaju že izza njegove otvoritve dalje. Vse vaščane obeh narodnosti je prizadela smrt tega mladeniča, in to zaradi njegove narave: vedrosti, dobrohotnosti, družabnosti in topline, ki so trosile dobro voljo in razpoloženje. Kot takšen je užival pri svojih gojencih in odraslih tisto spoštovanje in priljubljenost, ki so ju deležni tudi njegovi starši in sploh družina Merluzzi. Se v svoji hudi bolezni, ki mu je srkala telesne in duševne moči, je povpraševal po gojencih in skrbel, če imajo namestnika, če ta dela z njimi pravilno, če jim je naklonjen in jih razume itd. Kot sin iz mešanega zakona — družine Merluzzi so Furlani, njegova mati je Slovenka, roj. Sirca iz Mav-hinj — je kot vsi Merluzzi obvladal naš jezik, rad prepeval in igral naše pesmi (znal je kot samouk več instrumentov) ter ni poznal razlike med obema narodnostima. Tudi to je prispevalo k njegovemu ugledu.
Tudi na tej žalni svečanosti
vsi prejšnji in sedanji ravna telji tega zavoda, profesorsk zbor, gojenci, naš župan, vaščani in drugi iz vseh vasi naše občine — ter iz toliko vencev mogli sklepati, kako huda je izguba tega priljub Ijenega mladeniča in kako tež ko je bilo, zlasti še ob žalo-stinki godbe, slovo od njego ve prerane gomile. Lahka mu naša kraška zemlja! Potrtim svojcem naše globoko soču stvovanje! $ * *
Se nekaj je treba poveda ti. Nedavno smo videli po na ših obalnih in tudi stranskih vaseh inozemsko vozilo s tuj cem, ki dobro pozna te kraje že od prej. Čudil se je spre membam izza zadnjih nekaj let, češ da se ponekod skoro ne znajde. Ironično pa se je spotaknil ob nekatere napise javnih lokalov in rekel: Imam vtis, da so nekateri tukajšnj trgovci, gostilničarji in obrt niki zelo plašni, a tudi neraz gledani in kaj malo praktični Tako tujec. Kaj pa mi? Kaže, da nam je vsaka še tako pomembna zadeva, ki nas o-sebno ne prizadene, malenkost. In te «malenkosti» se kopičijo druga na drugo, dokler nas ne bodo pokopale.
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiililtiiiiiMiiiittiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitininiiiiiunnniiiiiniimmiii,,,,,,,,,,,,,,!,,,,,,,,,,,,,!,,,,,,,!,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!,,,,,,,
ZAKAJ JE KRAŠKI TERAN TAKO CENJEN
2e najstarejša poročila, in to še iz rimskih časov, pa tudi v srednjem veku (Valvasor) omenjajo teran. V dobi pred prvo svetovno vojno je vinarski inšpektor dr. Ripper v Gorici analiziral v številnih poskusih več let zaporedoma kraški teran in dognanja opisal v posebni brošuri. Njegova domovina, kjer ga pridelujejo že stoletja semkaj, sta okoliša Sežana in Komen,
t. j kraška planota s po-nek, kjer smo med drug*m I vprečno 300 m morske viši-
MA	V HIN
Bralci «Primorskega dnevnika» se najbrže še spominjajo naše. pred leti umrle vaščanke 96-letne Marije vdove Kocman. Danes pa pred-slapim javnosti^— zaradi «tuš. je sile* Sicer s precejšnjo zamudo —#, lik pok. Alfonza Lcgiše. Tudi njega prištevamo med naše, in sicer ugledne častitljive korenine, čeprav je že zgodaj odšel v svet in je pred meseci kot 92-letnik končal v Beogradu svojo življenjsko pot.
Pokojni se je rodil 27. januarja 1868 kot sin trdne kmečke hiše, po domače Kol-manove. (Iz te hiše je po o-.P°hojnikovem bratu Ri-kctu, upok. učitelju v Ljubljani, tudi znani književnik Lino Legi Ig.) postal je v takratni do!»i u naših krajih bel« vrana: študent. Po dovršenem Itudiju na geriški realki je rjioml tp.leta v toji/ko, nato je stopil v železniško službo in je služboval v Pulju, Jftzintt, na Jesenicah, v Zagrebu in končno v Beogradu prt ministrstvu 'a Železniški promet. p„ 42 siti-benih lem te T»l upokojen in je ostgl .v Beogradu. Od treh otiok je eden zdravnik na Golniku.
Kogarkoli od beograjskih Slovencev ste vprašali po tem mirnem, prikuvnem in uran-novešenem možu, prijazni dobričini, ki je najraje kramljal .. mavhinjščini, vam je rad povedal kaj prijetnega o njem Njegovi značilni potezi sta bili: trdna povezanost s Umi kraji in Čudovit spomm za vse
podrobnosti. Zaradi teh in drugih vrlin je bil predsednik političnega ItVa «Istra* (v Njegova klena narava ni nikoli potrebovala zdravniške
pomoči niti zdravil. Živel je
zmerno in preprosto, zabaval pa se je na rednih sprehodih in z balincanjem. Lahko smrt (srčna kap) mu je priklicala le njegova visoka starost. S pokojnim Fonzetom Kolmanovim — tako smo mn rekli — nas veže spomin na njegovo izredno globoko ljubezen do naših krajev, do rojstne vasi in vsega, kar ji pripada. Dobrih 70 let je bil odsoten, a je ostal vedno naš. Vsega se je živo spominjal: družin iz domače vasi in fare. njihovih članov, letnic najmanjših dogodkov, še bolj pa nekdanjega prosvetnega življenja, iger in igralcev — tovarišev iz mladih let... Kot da bi bil nepretrgoma med nami! Pred nekaj leti nas je obiskal in kot vselej obhodil Brege, Dinarnice, Proljke in kaj še vse ter se osvežil s spominom na svojo mladost. Zadnjič... Naj je njegova go-rnila še tako daleč od nas — njega bomo ohranili v blagem spominu!
J F.
ne. Teranova trta je edino refošik, dveh tipov, in sicer rdeče pecljati in zeleno pec-ljati. Rdeče pecljati refošk je bolj plemenit, ima bolj okrogle jagode, je slajši in zeri bolj zgodaj kakor zeleno pecljati refošk — Gned. Teran pridelujejo le na slovenskem ozemlju, zato tolmačijo mnogi, da izvira to ime iz slovenskih besed «ta rano, se pravi zaradi zgodnje zoritve, od srede septembra do prvih dni oktobra in ne iz italijanske besede «terra».
Napačno je, kdor meša med teran druge črnine, kakor merlot, kabernet ali celo barbero, toda o tem pozneje. Na Krasu vzgajajo trte običajno na latnikih, kjer imajo 60 do 80 in celo nad sto let stare refoškove trte.
Teran ima posebne lastno-st.i in se razlikuje od po splošnih pravilih napravljenih črnih vin. Zanimivo pa je, da imajo pri tem mnogi vinogradniki lastne nazore in izkušnje. Na splošno se. držijo v glavnem teh pra-vii, da grozdje vsujejo v kadi, velike od 10 do 15 hi, nekateri grozdje rebljajo na mreži ali v mlinih in to V3 do 3/«t drugi pa sploh ne rebljajo grozdja. Bednje ali kadi vedno napolnijo tako visoko, da nastane v sredini nekak klobuk iz grozdja, ki stoji više od robov bednja. Tako pustijo grozdje 3 do 8 dni (običajno 7 do 8 dni), dokler se klobuk ne vlekne. Grozdje, ki je spodaj stisnjeno, prične močno vreti, potem pa zinastijo tudi 0-stalo grozdje, navadno v mlinih. Tako pridobljena
da pokrite s pokrovom, pri tem pa je treba paziti, da je mošt vedno nad tropinami, ali pa da vsaj trikrat na dan brozgo temeljito premešajo. V novejšem času uporabljajo nekateri tudi francoske kadi s preluknjanim pokrovom, ki zadržuje tropine pod moštom.
Po končanem glavnem vrenju šele pridelek stisnejo ter ga natočijo v sode, kjer ostane do maja oziroma junija, dokler popolnoma ne dozori, se pravi, nepretočen da dozori in je sposoben za porabo. Tako ostane teran na drožeh, dokler ne nastopi spomladi toplej še vreme, ker prične potem ponovno kipeti šele marca do aprila in pri tem se razvijata prava mlečna kislina ter ogljikova kislina.
Po dolgoletnih številnih analizah po dr. Ripperju so prišli do zaključka, da je v teranu povprečna množipa alkohola okoli 9.18 vol. % nikdar pa nad 11 vol. %. Povprečna množina ekstrakta je v njem 2.177 gd, skupne kisline pa je razmeroma mnogo, okoli 9.75 gd in tudi več — do 14 gd. Ta skupna kislina pa ni samo vinska, ostra kislina, ampak povprečno vzeto je tudi mlečna kislina, ki je milejša in prijetna ter predvsem zdravilna: razmeroma malo je hlapljivih kislin (spominja na cik). Odpornost proti ciku tega vina pa prihaja ravno od mlečne kisline, ki ovira v razvoju to nevarno bolezen. Zavedati se moramo, da je stalo grozdje 8 dni v odprtih kadeh in potem še kot brozga 7 do 8
brozga, ki močno vre, osta I dni v vrenju stalno v tro-ne še 3 do 8 dni na tropi- pinah. Zanimivo je tudi, da nah. Kadi morajo biti seve-1 rxa Krasu ne trgajo popol-
IIIIIKIIIIIIIilllMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIlitlllllllMliifllillilliaiilMIIIMIliailMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIintllilllllllllllllllilllllllHIlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Po «lučanju»
dru-
Beogradu).
Prizor iz tradicionalnega lufcanja v Boljuncu, ki ga je letos nekoliko pokvarilo slabo vreme. Kljub temu pa Je prišlo popoldne v vas mnogo Tržačanov in okoličanov, ki so z zanimanjem sledili vroči bitki s pomarančami in jabolki. Ob tej priložnosti naj posredujemo mnenje nekaterih vaščanov, ki pravijo, da bi lučanje lahko še bolj izkoristili v turistične namene. Tako bi lahko recimo že za praznike postavili na Gorici veliko božično drevo in ga prepletli z živopisanimi žarnicami, ali pa bi prepletli z žarnicami kar drevesa okoli trga, kot je to videti po drugih vaseh in recimo na goriškem Korzu. Lučanje samo pa bi lahko še bolje organizirali, in sicer s pomočjo oziroma prispevki domačinov (gostilničarjev, trgovcev itd ). ki imajo od turistične dejavnosti največ koristi. S takimi in podobnimi prijemi bi sčasoma vsekakor dosegli, da bi Boljunec v času božičnih in novoletnih praznikov pridobil na svojem turističnem pomenu
roma zrelega grozdja refo-ško, ker nastopajo skoraj vsako leto deževni dnevi, z/asti v drugi polovici oktobra,
Pravi pristni teran vsebuje torej vedno 3,05 g/l, naj več 4,07, povprečno pa 3,41 g/i mlečne kisline. Ta kislina je prava karakteristika pristnega kraškega terana, ki nastaja pri vrenju iz jabolčne kisline, obenem z ogljikovo. Kraški teran ima močno temno rdečo barvo z razmeroma malo čreslovine, a ni trpek in zagaten, kakor druga črna vina iz južnih krajev. Obilna kislina ne kvari okusa, ampak je harmonične narave po svoji sestavi, kar je najbolj značilno za kraški teran. Teran napravlja pri točenju značilne rdečkaste pene na vrhu steklenice in v kozarcih, pospešuje tek in preba yo, je izredno zdravilen in ima visoko dietično vrednost, kar je pripisati samo zdravilni mlečni kislini.
K zaključku pripominjamo, da je način naprave terana edinstven, podedovan iz roda v rod, ker traja, kakor sem že omenil, ta predelava po več tednov. Pri tem se razvijajo mlečno kisle bakterije, ki se nabirajo v moštu pri primerni enaki toploti seveda pod u-godnimi pogoji; podobne kakor se razvijajo kvasni-ce pri vrenju sladkorja. Najboljša temperatura je od 15 do 18 stop. C, da teran pravilno kipi. Burno kipe nje pri višji toploti nad 20 stop. C, pa četudi kratek čas, ovira razvoj Dakterij mlečne kisline. Te bakterije so tudi občutljive proti mrazu. Zato je v hladni jeseni zelo važno, da pustimo teran na drožeh do pomla di, dokler se klet ne ogreje in tako pospeši energično delovanje teh bakterij Starejši Kraševci trdijo, da teran ne dozoreva pravilno v premrzlih kleteh. Naj o-menimo, da so mlečno kisle bakterije zelo občutljive proti žvepleni kislini ali žveplenemu dimu. žveplo ovira pravilen razvoj terana. Zato e važno, da ne pride v^nc nikdar v detik z žvep • n Tudi posodo, ki je bila za-žveplana, moramo med upo rabo temeljito oprati s top !o vodo. Poudarjamo še enkrat, da je kraški teran zdravilno vino ker je produkt mlečno kislih bakterij, ki razkrajajo jabolčno kislino in zato zasluži to vinc posebno priznanje V zadnjih 10 letih so za čeli na Krasu gojiti tud; trte črnin, prenesenih ir F'rancije in Italije, kakoi merlot, kabernet in barbe ro. ki so same po sebi za do ločene kraje na primer zp Brda, Vipavo in Istro pomembne, ker imajo svoj specifičen okus in renome ter dc 14 vol. % alkohola s posebnim bukejem, ki je mnogim konzumentom zelo všeč. Teh sort vina pa med pravi kraški teran pa tud: pristno istrsko, žlahtno in dobro refoškovo črnino ne smemo nikdar mešati.
FRANC KAFOL
BESEDE POMENIJO
VODORAVNO: 1. pokrajina v LR Srbiji, 9. veliko azijsko gorstvo, 17. populiti vie perje, 18 otok na Jadranu; 20. u-metno svetloben, 21. ime e-nega najbolj znanih sodobnih politikov, 22. del očesa 24. polkrožni svod v stavbarstvu, 25. pripovedno pesništvo (množ.), 26. kurirji, 27. turški fevdalec, 28. mračen, 29. slovenski tednik, 30. tuje žensko ime, 33. pritok Donave, 34. znak za natrij, 36. naslov naziv, 37. država v ŽDA, 40. dobe, 42. grška črka, 44. Eisen-hovverjev vzdevek, 45. starodavno grško mesto v Meseni-ji, ki se je dolgo upiralo Spar-tancem, 47. prebivalec kraia na Gorenjskem, kjer izdelujejo žeblje, 48. slovansko moško ime, 49. vrsta literarnega proizvoda, 50. osebni zaimek, 51. dnevi v rimskem koledarju, 53. moško ime, a<5. sorodnik, 57. listnato drevo, 60. žensko ime, 63. predlog. 65. poželenje, 66. izžsrevoti, oddajati, 69. okrajšava za \rgovski, 70. mesto na Japonskem, 72. vrsta pesmi, 73. prito> Volge. 74. tuje žensko ime, ;6. razhodi, slovesa, 78. glasbeha vaja, 80. umazanost, nečistost. 81. arabske kneževine, 83. gora na Kreti, 84. pikčast, grabil podoben, 85. enota toplote,
86. vrsta ptice.
NAVPIČNO: 1. kovan denar.
2. država v Afriki, 3. tulci, e-tuiji, struje, 4. lepo vedenja, 5. žuriti se, hitro*iti, 6. tako je bile ime filmski igralki Rini, 7. njej; 8. Balkanec, 10. znak za iridij, 11. poljska cvetlica, 1°. nujna, silna, pereča, 13. velik rastlinski' list, 14. snovni delec, 15. gozdna žival, 16. južna rastlina z mesnatim plodom, 18. nevarno stanje, odločilni trenutek. 19. živinska krma, 22. hudobna, 23. zagnusiti, odvratno napraviti, 26. žitna bolezen, 31. velika celina, 32. Napoleonova politična tvorba v naših krajih, 33. po nazivu, po naslovu, 35. denarna enota Švedske, 38. okrajšan podredni veznik, 39. okras moške glave, 40. glavna oseba v Gotovčevi operi «Ero z onega sveta#, 41. pripovedne pesmi, 43. črkovni sestav (množ.), 45. moško ime, 46. angleško pivo, 52 pri-trdilnica, 54. nekritično prepričanje, 56. ugovor, pritožba, 57. madžarsko moško ime, 58. razpolagati, 59. elektroda, 61. kozaški poglavar, 62. krilo, del stavbe (dvoj.), 64. izolacija, 65. otroško vozilo na dve kolesi, 67. letoviški kraj med Opatijo in Lovranom, 68. država v ZDA, 69. mlask, pok, dlesk, 71. pribežališče, 75. ži-
dovsko ime, 77. hoditi, 79. deli telesa, 80. kanton v Švici, 82. dve v abecedi zaporedni črki, 84. okrajšava za gospodarsko razstavišče.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. jodlati, 7. snetljivost, 17. apniti, 18. kve-der, 19. Gomel, 20. brina, 21. Bremen, 22. srdita, 23. rana, 24.	zločin,	25. Stanka,	26. Ava,
27.	dletar,	28.	Emilia,	30.	Na,
31.	zrejen,	32.	mleček,	33.	kr.,
34.	zvezek, 35.	plešec,	36.	pre,
37. Krvavec, 39. plamen, 40. krom, 41. odiram, 42. pretin, 43. krovi, 44. mehek, 45. brevir, 46. kratek, 47. očak, 48. slepeč, 49. vratiča, 50. Ren, 51. skalim, 52. trojen, 53. J(anko) K(ersnik), 54. stožer, 55. križar, 56. TT, 57. stopen, 58. presen, 59. kri, 60. mnogoje-zičnik, 61. Krim.
NAVPIČNO:	1. Jadransko
morje, 2. oprava, 3. dnina, 4. lina, 5. ata, 6. ti, 7. svečan, 8. nemir, 9. Eden, 10. ten, 11. Ld, 12. igralec, 13. Vodnik, 14. o-mika, 15. seta, 16. tla, 18. krotek, 21. Blejec, 22. stičen, 24. zlezem, 25. smešen, 27. drevak,
28. Elemir, 29. premikastim, 31. zvarek, 32. mlatič, 33. krovec, 34. zvihan, 35. plevem, 36. protin, 38. rdeček, 39. prepir, 40. krater, 42. prelene, 43. krajan, 45. Blaže j, 46. krožek, 48. skopo, 49. vriši, 51. stog, 52. tre n, 54. sto, 55. krč, 56. tri, 57. SN, 58. pi, 59. kr..
tA.aUaljevanje sledil
P rim ofsTcT"dnevni le
— 6 —
3. januarja 1960
temperatura včeraj:	Najvišja
temperatura 10,2 stopinje, ob 12.15, najnižja 0 stopinj ob 4.30. Vlage 80 odstotkov.
Goriško-bencški dnevnik
Danes, NEDELJA, 3. januarja
Genovefa Sonce vzide ob 7.47 in zatorie ob 16.32. Dolžina dneva 8.45. Luna vzide ob 10.38 in zatone ob 22.24. Jutri, PONEDELJEK, 4. januarja Angela
Pobude oblasti za razvoj živinoreje
Pregled živine v Gorica, Sovodnje in
občinah
Števerjan
Z injekcijami bodo živinozdravniki ugotavljali, če so živali tuberkulozno, ali če imajo <živalski abort»
V našem listu smo že večkrat poročali o načrtu, ki ga je izdelala pokrajinska uprava ob sodelovanju kmetijskega nadzorrustva in finančni pomoči vlade, da bi iz hlevov odstranili vso tuberkulozno govejo živino in pa tisto, ki boleha za »živalskim abortom* (brucellosi).
Z modernimi diagnostičnimi eredstvi se danes poceni in hitro ugotovi, katera žival boleha za tema boleznima. Tuberkulozni živali dajo v konec repa injekcijo ene desetinke kubičnega centimetra. Živali ta injekcija ne povzroča nobene bolečine, njen lastnik pa ima pri tem samo to nevšečnost, da jo mora za kratek čas držati, 'ko ji zdravnik daje injekcijo. Nekaj dni potem se na koncu repa takoj pozna, če je nastopila kakšna reakcija ali ne. Po tem veterinar spozna, kakšno je zdravstveno stanje živali.
Se enostavnejši je postopek za ugotovitev bclezni, imenovane «živalski abort». Laboratoriju se pošlje samo primerek mleka, ali tudi krvi, da jo pregleda in izda prognozo.
Kakor v vseh naprednih državah se je tudi v Italiji pričelo misliti na načrtno zatiranje teh dveh bolezni, od katerega bodo imeli koristi predvsem živinorejci sami. Potrebno pa je njihovo sodelovanje, ki ne bo zahtevalo kdo ve kakšne žrtve.
Za nekatera področja gori-ške pokrajine, in sicer za občine Gorica, Sovodnje in Števerjan predvideva načrt brezplačen pregled vse goveje živine in drobnice; oblasti bodo plačale 15.000 lir za vsako bolno govejo živino, ki jo bo lastnik zaklal.
Sporočamo, da nihče ne bo primoran zaklati obolelih živali, katerih število vsekakor ne bo kdo ve kako veliko; pristojni organi bodo vsakemu živinorejcu sporočili, kakšno je zdravstveno stanje goveje živ:*“ in mu svetovali, Kako na zapi, 2 nj0
O^Ufci vetsiinar dr.
ki vodi to akcijo, ...raža v sporočilu svoje prepričanje, da bodo živinorejci z zadovoljstvom sprejeli ta ukrep, ker se prav gotovo zavedajo, da jim daje zdrava živina večji dohodek kot bolna, in da zdrava živina ne predstavlja nevarnosti za o-bolelost ostale živine in ljudi, ki se hranijo z mlekom, me som itd. ki ga daje žival.
Občinski veterinar iz Sovodenj bo pričel s pregledi že v tem mesecu. Tudi v ostalih občinah bodo z delom pričeli takoj.
 «»--------
Nenadna slabost
V civilno bolnišnico so včeraj odpeljali z rešilnim avtomobilom Zelenega križa Katarino Mužina iz Ul. Ascoli 1, ker ji je v Ul. Oberdan nenadoma postalo slabo.
— a*—
Nerodni padec priletne ženske
Ko je bila namenjena v kurnik, se je zdrsnila na hodniku gospodinja 68-letna Marija Veronese iz ulice Blaser-na 29 v Gorici. Z rešilnim avtomobilom so jo odpeljali v civilno bolnišnico Vittorio Ve-neto, kjer so jo pridržali na
zdravljenju. Ugotovil:	so	ji
zlom prsnega koša in poškodbe v kolku. Zdraviti se bo morala go dni.
Prometna nesreča na Travniku
Včeraj kmalu po polnoči je na Travniku prišlo do prometne nesreče. 29-letni radioteh-nik Gastone Zonger je ■ ozil
iz Ul. Carducci proti Raštelu Na vogalu podvoza Bombi se je zaletel v skuter katerega je vozil 20-letni finančni stražnik Antonio Tornatore. Pri trčenju je Zonger padel in se udaril v desno nogo. Z avtom Zelenega križa so ga prepelja. li v civilno bolnišnico. Potem ko so mu rentgenizirali nogo so ga poslali domov. Zaradi udarcev se bo moral zdraviti 25 dni.
■iliiHiiiiHHiMUMiiiiiiiiMimiHiiiiMiinmHmiimimiiiiiiiiiHniiimimiMiiiiniiiiiiimiiiiiiiiin
Vesti iz števerjanske občine
Obdarovanje otrok pred božičnimi prazniki
Prireditvi, ki je bila združena s kratkim programom, so prisostvovati občinski in šolski predstavniki
V naši občini smo nekaj dni pred božičem obdarovali šolske otroke. Prireditev je bila v šoli ob udeležbi župana Her-n.enegilda Podveršiča, didaktičnega ravnatelja dr. Fede-r.ka Lebana, orožniškega poveljnika in učnega osebja. Občinska uprava je razdelila 37 paketov, v katerih so bila obuvala, oblačila, šolske potrebščine in slaščice. Občinska u-prava je zbrala okoli 55.000 lir; 30.000 lir je prispevala občinska podporna ustanova ECA, 15.000 lir so zbrali občani, 10.000 lir pa je prispevala prefektura.
Obdarovanje je bilo združeno s krajšim programom, ki so ga v dveh jezikih pripravili šolarji. Zapeli in recitirali so nekaj pesmi. Seveda je bil najlepši del prireditve takrat, ko je župan pričel razdeljevati velike pakete, ki so jim bili v veliko veselje.
—«»-----
Snežne razmere
Lokve: 10 cm snega, 2 stopi,,:'-'— j ničlo; Bovec: 5 cm l^gtftfU^upinji pod ničlo; Lo^^"^^^Iangartom: 30 cm snega, 2 stopinji pod ničlo.
Na Lokve bo vozil danes avtobus če bo primerna udeležba.
Kino v Gorici
VERDI. 14.30: »Pomagajte si», P. De Filippo, Toto, mladini do 16. leta vstop prepovedan.
VITTORIA. 14.45: »Zaljubljeni v blue-jeans», C. Linley, M Hunt, mladini do 16. leta vstop prepovedan.
CENTRALE. 15.00: «Strah prihaja z reke», G. Scott, A. Quaile.
MODERNO. 15.00:	»Vlak
Jumo».
t/" •	np	v • v
Kino v 1 rzieu
ENCELSIOR. 14-22:	«Kratka
ljubimkaja v kraju di Palma di Majorka*, A. Sordi, B. Lee, D. Gray.
PRINCIPE. 14-22: »Cerasella*, C. Moii, M. Girotti, A. Pa-naro.
AZZURRO. 14-22:	«Sinji	an-
gel*, M. C. Jurgens, cinema-scope in v barvah. NAZIONALE. 14-22: »Mumija*, P. Ausing, C. Lee, v barvah. SAN MICHELE. 14-22: »Skrivnostni jezdec*, A. Ladd, P. Medina v barvah.
DEŽURNA LEKAHNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia št. 106, tel. 31-51.
'N
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-838
Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA
Ulica S. Pellico l-II.
Tel. 33-82
UPRAVA
TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338
OGLASI Cene oglasov; Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega
tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst
Rojstva, smrti in poroke
V goriški občini se je od 27. decembra 1959 do 2. januarja 1960 rodilo 13 otrok, umrlo je 13 oseb, porok je bilo 9, oklici pa trije.
Rojstna; Laura Santin, Gior-gio Odorico, Francesca Ausi-lio, Fausta Vassallo, Umberto Battara, Andrea Kogoj, Nata-lina Bernardis, Maurizio Ber-nardis, Stefano Franceschin, Marco Madiai, Bianca Zorze-non, Maria Calligaris, Graziel-la Braida.
Smrti; 22-letni stražnik Antonio Fusco, 53-letni kmetovalec Orlando Bressan, 81-letni Valentino Cecot, 46-letni hidravlik Armandc Concina, 53-letna Anna Picech, por. San-tarossa, 27-letna upokojenka Francesca Marchic, vd. Per-co, 80-letni mizar Antonio Zia-ni, 65-letni računovodja Arri-go Salerni, 76-letna Maria Ca-stellich, vd. Selva, 81-letna Lauretana Matejčič, por. To-roš, 52-letni šofer Fiore Ada-mo Cucit, 81-letna užokojenka Carolina Fogar, 74-letna Lucija Podbersič, vd. Orazietti.
Poroke:	steklarski delavec
Anton Primožič in tkalka Viktorija Špacapan, uradnik Gian-ki Cevenini in mančna uradnice Anita Moro, električar Vekoslav Vidmar in šivilja I-melda Chersin, ploskar Luigi Marchi in Klavdija Simčič, šofer Domenico Condina in tekstilna delavka Anita Pie-monti, mehanik Carlo Fac-chin in Livia Vidoz, krojač Ervin Šuligoj in Danica Vidmar, mizar Valter Bressan in tekstilna delavka Anna Lovini.
Okolici: kartotehnik Giovan. ni Scandola in Elisabetta Vinci, gradbenik Giuseppe Silli in šivilja Pierina Šuligoj, delavec Tullio Dario in tekstilna delavka Norma Massari.
Juventina proti Moši
Zaradi slabega terena in zaradi dežja so preteklo nedeljo odložili nogometno tekmo Ju-ventina-Moša na danes. Trener je za danes sklical naslednje igralce Juventine, ki se morajo ob 13.15 zbrati pri podvozu Aquilea: Pizzi, Pasculin, Mosetti, Puia, Cijak, Tabaj Bandel, Marangon, Dario, Bo-nazza, Cocco, Pisani in Mag-gio.
Za prvenstvo juniprjev bodo danes ob 10. uri igrale na igrišču Baiamonti naslednje ekipe Pro Gorizia in Juventina. Ob 9.30 naj se zberejo na štandrežkem igrišču naslednji igralci: Lutman, Giusto, Briško, Stambul, Nanut I., Nanut II., Bizaj, Tuntar, Silič, Moro, Frattiani I, in II., Pete-jan, Zanitzer, Zavadlav R. in Marega.
Posledice zadnjih nalivov
Zemeljski usad na cesti ki pelje v Števerjan
Če bo vreme ugodno, bodo cesto popravili in jo izročili prometu že v torek
lUHiitiiitiiifiMMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiifiiiHMfiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiinnniiiiiMiMiiiiiiiHiiMiimiMiiiiniHMiiinmiiiiiiii
Prvenatvo diletantov druge kategorije
Sovodnje proti Caprivese na nasprotnikovem igrišču
Jhomata ekipa ni izgubila že itiri nedelje
Današnje tekme:
Farra - Sagrado Caprivese - Sovodnje S. Marco . Ločnik Villesse - Panzano S. Canciano - Podgora Hausbrandt - Moraro S. Lorenzo -Romana.
Z novim letom ne bodo borbe za osvojitev prvega mesta v D kolu II. kategorije diletantov nič manj srdite, kot so bile doslej. Tekmovanja bodo še vedno potekala v znamenju dvob ja med vodilno ekipo ter Sovodnjami in Romano, Li sta ji za petami.
Danes bo imel S. Canciano razmeroma lahko igro na svojem igrišču s Podgoro. i'e pa bodo rdeče-črni igrali, kot je v teh dneh njihova navada, ne bo imela goriška ekipa lahkega dela.
Bolj trda bo predla Sovod-njam, ki bo igrala v Kaprivi. Belo-modri iz Sovodenj so v nekem pogledu odkritje tega prvenstva in jim gre v zadnjem mesecu kot po olju; niso izgubili že štiri nedelje. Tekma v Kaprivi bo torej
predstavljala važno preizkušnjo; od njenega izida bo v ve. liki meri odvisno, kolikšna bo razlika v točkah med vodil-nil moštvom in domačo ekipo.
Romana bo obiskala igralce iz S. Lorenza. Ker se odlikujejo po močni obrambi ima ekipa iz Tržiča več upanja na zmago. S. Marco bo moral pokazati vse svoje sposobnosti, če noče izgubiti stika s prvimi na lestvici, kajti tekma z Ločnikom ne bo tako lahka, saj je Ločnik prejšnjo nedeljo na svojem igrišču igral neodločeno s Sagradom.
Hudo preizkušnjo čaka Haus-brandt v tekmi z Morarom, ki je zadnji dve nedelji zmagal na nasprotnih igriščih. E-nakovredna bi morala biti tekma med Faro in Sagradom. Končno je še pepelka tega kola — Villesse, ki bo igrala na domačem igrišču s Panzanom. V novem letu ji želimo, da bi ji šlo bolje kot v preteklem
CAPRIVESE — SOVODNJE
Sovodnje bodo danes igrale proti moštvu Caprivese, ki je
doslej v zadnjem času na last. nem igrišču premagala S. Lorenzo in Moraro. Tokrat bi morali biti žrtev Sovodenjci, ki bodo prav gotovo napeli vse sile, da potrdijo neveljavnost izreka: v tretjič gre rado. Dasiravno govori v prid domačinov dejstvo, da igrajo na lastnem igrišču, bi se morala zmaga vseeno nasmehniti belo-modrim igralcem trenerja Donde .kajti na vseh dosedanjih tekmah ua nasprotnih igriščih so se postavili nasprotniku po robu. Poleg tega nasprotnik nima dovolj tehničnih igralcev, da bi lahko brez škode nastopil proti moštvu iz Sovodenj, ki že štiri nedelje ni izgubilo. K temu moramo dodati še dobro igro napadal, cev, ki so končno pričeli stre-ljati na gol in tako nabirati točke za ekipo.
Sestav moštva se ne bo razlikovalo od tistega, s katerim so Sovodnje v nedeljo igrale v Farri. Trener je namreč pozval na tekmo igralce, ki so igrali prejšnjo nedeljo ter An-selmija in Perica.
Kot vsako leto so obmejni organi na Goriškem tudi letos proslavili prihod novega leta. Izmenjali so si voščila in si z napitnicami želeli vse dobro. Največji poudarek so dali temu dogodku na prehodu prve kategorije pri Rdeči hiši, kjer so si ob Novem letu segli v roke predstavniki obmejnih organov in carine z italijanske in jugoslovanske strani. Na sliki sta šefa jugoslovanskega in italijanskega prehoda pod dvignjeno zapornico, ki zelo zgovorno simbolizira vzdušje in razmere ob naši vzhodni meji
Zaradi hudih nalivov se je na božično noč del pokrajinske ceste pod Steverjanom usedel. Promet je še vedno zaprt, ker je nastala na dolžini kakšnih 30 metrov raz.po-ka, tako da je en del ceste za kakšnih 30-40 cm nižji kot drugi.
Zadnjikrat se je kaj takega primerilo leta 1950 po močnem nalivu, ki je opoko tako zrahljal, da je pričela drseti proti dolini. Na kraju samem smo se prepričali, da vsakih toliko let zdrsi proti dolini debela plast zemljt, ki je široKa kakšnih 40, dolga pa nad 100 metrov. Na cesti, ki je na zgornjem delu zemeljskega plaza, da ga tako imenujemo, se ta premik pozna tako, da se cestišče zniža, na spodnjem koncu plaza — to je v dolini, pa ob takih premikih nastajajo nekakšne gube. Vse skupaj ne predstavlja nikakšne nevarnosti ne za promet ne za ljudi, ker na tistem kraju ni nobene hiše. Pojav je neki j povsem naravnega; narava sama teži k temu, da strma pobočja izravnava, da jih napravi položnejša. Opoka ima to lastnost, da sc med deževjem omehča in tako omogoča, da postaja ta pejav vidnejši in hitrejši.
Precej dela sta imela pokrajinska cestarja, ki sta morala delati na božični večer in tudi na božič, d« bi cesto popravila, toda oblasti so odredile temeljitejše popravilo okvare. Na kraj so napeljale večje količine kamenja, ki ga bodo uporabili za izravnavo cestišča. Ce bo vreme ugodno, bodo jutri delo opravili, tako da bodo pojutrišnjem verjetno promet spet obnovili.
Na obeh straneh usada so zabili kole, da ne more čez nobeno težje vozilo. Ribijev avtobus v Števerjan vozi čez Grojno; po njej vozijo tudi avtobusi, ki prihajajo iz Jugoslavije.
 «»-------
Za pse nabavite kovinske značke
Goriški župan sporoča vsem lastnikom psov, da jim morajo na podlagi enotnega besedila zakona o krajevnih financah nabaviti metalno značko za leto 1960. Izdaja jih urad za občinske pristojbine v Ul. Mazzini 7,-1. nadstropje do 29. februarja.
Po tem dnevu bodo zajeli vse pse, njihove lastnike pa kaznovali z globo na podlagi
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiitmiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiHiiiimiiiiiHiiii!
Iz tržaškega dnevnika
Danes uradna otvoritev novega Dijaškega doma v Ulici Ginnastica
Včeraj so si nove prostore ogledali šolski skrbnik dr. Pugliarello in drugi predstavniki šolstva ter kulturnih ustanov ■ Danes si bodo lahko tudi starši in prijatelji gojencev ogledali odlično zgrajene in urejene prostore
obstoječih zakonskih določil, če jih bodo zalotili brez predpisane značke.
( OLEPALlSČA )
Slovensko gledališče v Trstu
DANES 3. t. m. ob 16.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj*, Vrdelska cesta H
VI. Levstik - H. Griin
KA STEL KA
(Gadje gnezdo)
Igrs Re
ra v dvanajstih slikah ežiser: JOŽE BABIC Scenograf: JOŽE CESAR Glasba: Motivi iz kompozicije BLAŽA ARNIČA po filmu Kala
(Jdmor po 6. sliki
Prodaja vstopnic od 15. ure dalje pri blagajni dvorane.
V sredo 6. t. m. ob 16. uri
na KONTOVELU
K A S TEL K A
(Gadje gnezdo)
 O-----
V soboto 9. t. m. ob 21. uri v AVDITORIJU v Trstu
KASTELKA
(Gadje gnezdo)
V pritličju so kuhinja, s štedilnikom za nafto, skladišča za hrano, prostor za prenočišče pomožnega osebja in higienski prostori ter velika jedilnica ki bo rabila tudi kot dvorana za prireditve, saj i-ma lep oder.
Razporeditev prostorov v levem krilu je enaka kot v desnem krilu, le da je tu glasbena soba, namesto upravnih prostorov, v pritličju pa so pralnice, likalnica in naprava za centralno kurjavo.
Staro vilo. poieg katere so zgradili novo stavbo, so popolnoma preuredili in obnovili. Tu so v pritličju klubski prostori in delavnica ter stanovanje hišnika, zgoraj pa
mi
Zemeljski usad zaradi dežja pod Steverjanom
Gojencem Dijaškega doma v Trstu bodo ti dnevi ostali v lepem spominu; ko se bodo jutri vrnili s počitnic bodo prišli v nove prostore v Ulici Ginnastica 72. Želja naših dijakov, želja vseh Slovencev na Tržaškem, zlasti pa staršev, katerih otroci se vzgajajo in učijo v Dijaškem domu, se je končno uresničila.
Že včeraj dopoldne so si v spremstvu ravnatelja Dijaškega doma tov. Pahorja z velikim zanimanjem ogledali vse prostore šolski skrbnik dr. Pugliarello, svetnik za slovensko šolstvo pri šolskem skrbništvu dr. Baša, zastopnik ravnatelja urada za javno vzgojo dr. Vernier, podnadzornik za knjižnice dr. Crise, šolski nadzornik Bole, predstavnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze, zastopnik Prosvetne zveze, ravnatelji slovenskih srednjih šol, šolski ravnatelji, predstavnik Dijaške Matice itd.
Po ogledu prostorov je vodstvo Dijaškega doma priredilo gostom malo zakusko. Vsi so se zelo pohvalno izrazili zaradi sodobne ureditve prostorov in skrbi, ki jo uprava doma posveča svojim gojencem. Marsikdo je zavidal današnji mladini in obžaloval, da ni več dijak in gojenec v tako lepem, prijetnem in vabljivem domu.
Danes bo pravzaprav uradna otvoritev Dijaškega doma, ki se ga bodo lahko ogledali starši gojencev in vsak, kdor si želi videti dom, v katerem se bo vzgajal naš mladi naraščaj. Prvi ogled bo od 9. do 11. ure, nato pa od 15. do 17. ure. Po prvem ogledu bo v Dijaškem domu za goste kulturna prireditev, na kateri bodo sodelovali bivši gojenci Dijaškega doma.
Že vhod iz Ul. Ginnastica nas opozori, da stopamo v moderno sončno zgradbo. Pred vhodom bodo zdaj uredili nov park. Na desni strani takoj ob vhodu so sprejemnica in uradni prostori za tajništvo in ravnateljstvo, nasproti vhoda pa je lepa terasa, na kateri se bodo gojenci lahko igrali ali sončili. Vsa stavba je razdeljena dve krili: desno za dečke, levo za deklice. Oglejmo si najprej krilo za dečke.
Po uradnih prostorih je pred učilnicami velika veža, v kateri se bodo lahko dijaki sprehajali med odmori v slabem vremenu, sledijo učilnice, v katerih bo imel vsak dijak svojo mizico, ob steni pa svoj predalček za knjige, zvezke itd. Na steni visi tabla, za vaje v pisanju, ponavljanje v geometriji itd. V drugem nadstropju je pet spalnic, ki imajo vsaka po devet nizkih postelj. Postelje so lesene in prav čedne; vsaka spalnica pa ima spodnja in zgornja okna ter odprtine za ventilacijo.
Med hodnikom in spalnicami je svojevrstna stena — na o-beh straneh so namreč omare iz mahagonija, v katerih bodo dijaki imeli svoje obleke.
Vsak dijak bo imel svojo o-marico s ključem. Na desni strani sta spalnici za vzgojitelje ter umivalnica in tri prhe; na koncu hodnika pa so higienske naprave tn u-mivalnik za noge.
bolniške sobe, ambulanta it) izolirnica ter stanovanji za e-konoma in ravnatelja.
Načrte za nov Dijaški dom in preureditev stare vile je napravil univ, prof. arhitekt Edo Mihevc, razna dela je napravilo gradbeno podjetje Ban, električno instalacijo podjetje Ambrožič, lesena okna podjetje Petelin, železna okna Ivan Novak, mizarska dela podjetje Turk in podjetje Žagar et Pertot, pohištvo pa zadruga iz Solkana. Graditeljem in podjetjem gre vse priznanje.
Do 11. januarja je treba plačati avtomobilsko takso
ACI (Automobile Club d’I-talia) javlja, da 11. t. m. zapade rok za plačevanje takse avtomobilov za prevažanje oseb. To pa zaradi tega, ker je 10.
iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n m iiiiii m iiiiiiiiiiiiiiiii um um iiiiiuiiat mii Miiiai m iiimaiai n lini
Do 31. januarja je treba plačati državno takso
Radijski in televizijski sprejemniki v javnih lokalih
Davčna policija krivično klasificira javne lokale v okolici in jih obremenjuje z višjo takso za televizijski sprejemnik
Do 31. januarja se mora plačati posebna državna taksa za radijske in televizijske sprejemnike v javnih lokalih. Te takse so oproščeni samo abonenti RAI, ki imajo nov televizijski sprejemnik, kupljen v letu 1959 ali 1960. Ta izjema no velja za tiste ki imajo samo radijski sprejemnik. Tisti, ki imajo televizijski sprejemnik in plačujejo zanj posebno takso, ali pa so je oproščeni, pa ne plačajo takse za radijski sprejemnik, če je v istem lokalu.
Posebna državna taksa znaša 19.000 lir za lokale prve, druge in tretje kategorije ter 12 tisoč lir za lokale četrte kategorije. Za lokale 5. kategorije, to je tiste v vaseh tržaške občine in v drugih nodeželskih občinan, razen v Miljah, znaša taksa 6.000 lir. Taksa za radijske sprejemnike pa znaša 850 lir za vse kategorije.
Pri loločanju kategorije pa se dogajajo podeželskim javnim lokalom krivice. Kolkov-ni urad uvršča vse te lokale v peto kategorijo in jim zato nalaga nižje takse kot lokalom v mestu. Toda agenti oddelka davčne policije (»tribu-taria*) sc določili, da je treba lokale na podeželju, ki niso bili klasificirani, uvrstiti v tretjo ir četrto kategorijo. Tako se dogaja, da mora kakšen javni lokal plačati tudi do 19 tisoč lir posebne državne takse za televizijske sprejemnike,
torej toliko kot kak lokal prve kategorije v mestnem središču. Ta krivica mora prenehati in javnim obratom v vaseh tržaške občine (Bani, Trebče, Opčine, Bazovica, Lonjer, Padri-če, Prosek, Kontovel itd.) se mora skupno z javnimi obrati v drugih občinah priznati 5. kategorija. Čeprav so namreč nekateri javni lokali na Krasu tudi zelo lepo opremljeni in modernizirani, je treba upoštevati. da lahko računajo z večjim številom gostov samo ob nedeljah in praznikih in se zato ne dajo primerjati raznim barom ir. drugim javnim lokalom mestu.
Ta položaj mora upoštevati pokrajinska komisija proti alkoholizmu, ki ima svoj sedež na prefekturi, ki ji je poverjena naloga klasifikacije in reklasifikacije javnih lokalov in ki je pred kratkim začela svoje delo. Izpopolnjene obrazce lastnikov javnih lokalov proučuje najprej podkomisija, zadnjo besedo o klasifikaciji pa izreče komisija. Odkar niso več do'očala kategorije javnih lokalov pristojna združenja, so ostali razni lokali brez u-radne k'asifikacije, medtem ko so za druge lokale določili kategorije razni komisariati z različnimi kriteriji. Odslej pa bo veljal samo en kriterij, kar bo brez dvoma pripomoglo k pravičnejšemu ocenjevan-j in se bodo zlasti popravile krivice. povzročene podcžeL-kim gostilničarjem, barom itd.
januar, ki je bil doslej določen kot zadnji dan za plačevanje, praznični dan.
Hude posledice padca na Silvestrovo
Na Silvestrovo, ko so vsi v veselju pričakovali prihod novega leta, je 32-letni električar Mario Ricci iz Vicolo O-spedale Militare nerodno padel in 40 minut po polnoči je šel v bolnišnico. Pridržali so ga na opazovalnem oddelku in čeprav je imel udarec na glavi, so mislili, da je njegovo najhujše zlo preveč zav-žito vino. Zato so ga še istega dne odslovili.
Sedaj pa so nastale komplikacije. Ricci je ob prihodu domov stal vedno slabše in včeraj se mu je stanje tako poslabšalo, da je njegova mati s katero živi, poalicala na pomoč osebje Rdečega križa. Ti so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali. ToKrat ?a niso spreje-1. na opazovalnem, temveč na neurološkem oddelku, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Karabinjerji so uvedli preiskavo, da ugotovijo vzroke Riccijevih poškodb. Ni izključeno, da je mož res padel, saj je znano, da je bil nepobolj-ljiv prijatelj vinsko kapljice.
Z lambreto v trokolesni poltovornik
Med vožnjo z lambreto po Cavourjevem korzu je 19-letni Carlo Rodnguez iz Ul. Co-lautti treščil v trokolesni poltovornik, s katerim je Vitalia. no Račič z Drevoreda C. Eli-si privozil iz Ul. Macchiavelli.
Rodriguez je po trčenju padel na tla in ker se je potolkel, je moral v bolnišnico, odkoder pa so ga po nudeni zdravniški pomoči odslovili.
nedeljo 10. t. m. ob 15.30 premiera, ob 19. uri ponovitev v AVDITORIJU
DANILO GORINŠEK
SILNI BIČ
MladinsKa igra v treh dejanjih Režiser: JOŽKO LUKEŠ Scenograf: JOŽE CESAR
Mogotec Grabež, graščak - Stane Raztresen; Plemenita Ro-salinde, njegova žena - Zlata Rodoškova; Marjetica, njuna pastorka - Mira SardočeVa; Plemeniti Ošaben, graščak sosed - Modest Sancin; Pepček, njegov sin - Edvard Martinuz-zi; Lipe Medved, grajski birič - Danilo Turk; Jurij in Miha, grajska služabnika - Julij Guštin in Edvin Guštin; Sirotee Stradež, kočar - Rado Nakrst; njegova zena - Leli Nakrstova; Zmagan, njun sin - Silvij Kobal; Votlinar - Justo Kušuta.
Tlačani, jetniki.
Prodaja vstopnic od petka 8. t. m. dalje v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška št. 20, tel. 61-/92 ter dve uri pred pričetkom predstav v Ul. Roma št. 15-11.
Opozorilo naročnikom v Jugoslaviji
Naročnike za NEDELJSKO izdajo našega lista v JUGOSLAVIJI naprošamo, da bi do 31. januarja 1960 nakazali naročnino za I. polietje v znesku din 720.— ali četrtletno v znesku din 360.—. Naročnina mora biti plačana vedno vsaj četrtletno naprej. — LIST BOMO POŠILJALI SAMO REDNIM PLAČNIKOM. — Naročnike, ki ne bi hoteli podaljšati naročnine, prosimo, da nas o tem obvestijo takoj.
Vplačajte po položnici na «ADIT» Drž. zal. Slovenije — Ljubljana — tek. rač. pri Komunalni banki štev. 600-70/3-375.
G0DFEZI0HI m C0IS0
GORICA - Korzo Italia 27 - GORICA od 4. januarja daljo
SPLOŠNA	RAZ
vitega blaga na zalogi
P00 NABAVNO CENO
/Ve/to/ primerov: Suknje volnene 		od	4.BU0	lir	dalje
Jopiči volneni		•*	2.750	• •	• »
Hlače 		• •	m	m	99
Srajce iz bombaževine	• i	300	li	99
Dežni plašči mako		1)	5.000	»•	99
itd. itd.
SAMO PRVENSTVENO BLAGO
MODNI MODELI
3. januarja 1960
I
■m-:
Svetovni kolesarski šport žaluje
Fausto Coppi umrl
Srce velikega, plemenitega in vzornega «prvaka prvakov» je prenekalo biti ob 8.45 zjutraj Menijo, da si je bolezen nakopaI v Afriki in da je smrt povzročil virus pljučnice
TORTONA, 2. — Fausto Coppi je umrl danes ob 3,45 v bolnišnici v Tortoni. V noči se je njegovo stanje občutno poslabšalo. Ob 3. uri zjutraj se je še za trenutek. zavedel, potem pa se je začela agonija. Temperatura se mu je dvignila na 39-40 stopinj, pulz pa se je od 40 udarcev na minuto povečal na 180. Vsi napori zdravnikov, da bi zaustavili razvoj bolezni so bili zaman in največji kolesar vseh časov na svetu je izdihnil ob 8,45 v prisotnosti številnih sorodnikov.
Vest o Coppijevi smrti se je bliskovito razširila po vsej Italiji in po vsem športnem svetu, ki je v njem
cenil in spoštoval izrednega in vzornega športnika ter človeka. Ob pokojniku so se kmalu začeli zbirati športniki in njegovi prijatelji, da mu izkažejo poslednjo čast. Zunaj pred bolnišnico se je zbrala velika množica in mnogi med njo so jokali.
Truplo velikega športnika bodo ob 21. uri položili r.a mrtvaški oder v dvorani kolesarskega kluba, ki nosi ime po njegovem tragično preminulem bratu Serseju Coppi ju, ki je bil tudi znan kolesar. Pogreb bo v ponedeljek dopoldne, ko bodo pokojnikovo truplo položili v družinsko grobnico na majhnem pokopališču v San Biagiu poleg njegovega oče ra in brata Serseja.
130 zmag ki je trajala skoraj
karieri
20
Fausto Coppi se je rodil v Castellaniji v pokrajini Ales-sandria, 15. septembra 1919. Tekmovati je začel leta 1938, že dve leti kasneje leta 1940 pa je v starosti 21 let prvič zmagal na dirki po Italiji. Od tedaj naprej so se njegove zmag* in njegovi triumfi sledili nepretrgano z izjemo vojnih let, ko je bil kot vojak u-jetnik v Tuniziji, vse do leta 1956, ko je v njegovi blesteči karieri zaradi teže let nastopila pot počasnega nazadovanja.
V celoti je Coppi dosegel v svoji karieri ni£ manj kot 130 zmag v cestnih dirkah, od katerih 16 na kronometer v individualni vožnji ter 8 na kronometer v dvojicah ali z moštvi. 60-krat je v linijskih dirkah zmagal z naskokom.
Njegove uspehe je mogoče povzeti v naslednjem: svetovni rekord v enourni vožnji s 45,84(8 km (obdržal ga je od leta 1942 do 1956); dve dirki po Franciji (1949 in 1952), pet dirk po Italiji (194Q — 47
— 49 — 52 — 53), dirka po Sredozemlju (1962), tri Milan-San Remo (1946 — 48 — 49), pet dirk po Lombardiji (1946
— 47 — 48 — 49 — 54), tri dirke po Emiliji (1941 — 47 — 48), tri dirke po Romagni (1946 — 47 — 49), ena dirka po Toskani (1941), tri dirke
Nogometaši Triestine na dveh frontah
A moštvo danes v Leccti mlado moštvo v Ferrari
Trevisan potrdil nastop Degrassija in izključitev Taccole
12 igralcev prvega moštva Triestine je včeraj ob 12.53 odpotovalo z brzovlakom v Lecco, kjer bodo danes popoldne odigrali prvenstvo tekmo 15. kola proti Leccu. Ce ne bo prišlo v zadnjem trenutku do nepredvidenih sprememb, potem bo tržaška enajstorica nastopila v naslednji postavi:
Bandini; Frigeri, Brach; De-grassi, Varglien, Radiče; Man-tovani, Puia, Secchi, Magistrel-li, Fortunato.
Tekmo bo sodil D’Agostini iz Rima.
Tudi mlado moštvo Triestine bo danes anagažirano. Nastopilo bo v Ferrari proti Spalu v tekmi za mladinski pokal «De Martino«. S trenerjem Pe-tagno bodo danes zjutraj ob 6,45 odpotovali v Ferraro naslednji igralci;
De Min; Fontanot, Cordioli; Pellegrini, Varglien II. Rocco; Forti, Scala, Demenia, Del Ne-
gro, Čepar. Rezervi: Minuissi (vratar), Verbacci (napadalec).
  ;«»-----
Dirka Trst-Opčine bo 24. julija
Tradicionalna avtomobilska dirka v vzponu Trst - Opčine, ki jo vsako leto organizira tržaški avtomobilski klub, bo letos 24. julija. Tudi tokrat bo dirki zagotovljena veljavnost za državno prvenstvo za gorske dirke.
 «»——
Sodniki za današnje prvenstvene tekme B lige
MILAN, 2. — Za današnje prvenstvene nogometne tekme B lige so bili določeni naslednji sodniki:
Brescia - Verona: Borasio iz Alessandrie; Catania - Taran-to:	Gambarotta iz Genove;
Lecco r Triestina; D’Agostini
***» «94 «7? *ti “7-- «5»«%	43S4KS
iz Rima; Marzotto . Parma: Ferrari iz Milana; Modena -Como: Politano iz Cunea; Reg. giana - Cagliari; Sebastio iz Taranta; Simmenthal Monza -Catanzaro; De Magistris iz Turina; T. Torino - Novara; Butti iz Coma; Venezia . Sambene-dettese; Capodagli iz Ravenne; Messina - OZO Mantova; Bar-tolomei iz Rima,
—«»-----
O NEW YORK, 2. — Ameriški boksar težke kat. Tom Mcneely je premagal s t. k. o. v 4. rundi rojaka Georgeja Lo-gana.
O MILAN, 2. — Izvršni odbor nacionalne nogometne zveze je načelno pristal na to, da bodo dnevi 12., 19. in 26. junija rezervirani za mednarodne tekme za «Pokal prijateljstva« in za druga mednarodna srečanja. Dokončno odločitev bodo sprejeli takoj po sporazumih z inozemskimi društvi.
vo dolinah Varesine (1941 — 54 — 55), tri dirke po Venetu (1941 — 47 — 49), dirka Pariz. Roubaix (1950), ena Valonska puščica (1950), dve dirki za veliko nagrado narodov (1946
— 47), dve dirki za v. n. Va-nini (1951 — 52), ena dirka za v. n. Campari (1956), štiri dirke za trofejo Baracchi (1953 — 54 — 55 — 57), dirka skozi Losanno (1947), dve svetovni prvenstvi v zasledovalni vožnji (1947 — 49), cestno svetov, no prvenstvo (1953), pet italijanskih prvenstev v zasledovalni vožnji (1940 — 41 — 42
47 — 48), štiri italijanska cestna prvenstva (1942 — 47
— 48 — 55), dve trofeji Gen-til (1948 — 52), selekcija Des-grange - Colombo (1949), 80 dirk v zasledovalni vožnji.
Zmago z največjim naskokom je dosegel 1946. v dirki Milan - San Remo, ko je dosegel cilj 14 minut pred Francozom Tesseirom. Največjo povprečno hitrost v dirkah na kronometer je dosegel v etapi Losanna . Ženeva med dirko po Švici 1947. (44,319 km).
Fausto Coppi si je v resnici zaslužil naziv «prvak prvakov«, ker je znal združiti dve lastnosti velikega učinka za kolesarskega dirkača: biti obenem cestni in dirkališčni dir. kač, spoštovan in občudovan od vseh. Njegova slava se je praktično pričela s športno ri-valiteto med njim in Ginom Bartalijem, s katerim sta se po toliko skupno prevoženih dirkah, po toliko borbah z ramo ob rami in po rednih neizbežnih medsebojnih sporih, pred časom ponovno prijateljsko združila, kot takrat ko sta bila skupaj pri «Legna-nu», da bi skupno branila barve v mladem moštvu «San Pel-legrino«, v okviru katerega sta hotela tudi svoje bogate izkušnje prenašati na mlade kolesarje in mlade profesionalce.
Da nam bo jasna velika Coppijeva kariera v vseh njenih podrobnosti pa je najbolje, da naštejemo dolgo vrsto njegovih zmag, ki bodo vedno ostale vezane na ime tega kolesarskega fenomena, ki je še pri svojih 40 letih bil kos marsikateremu mlademu rekorderju in ki je v današnjem času realnosti znal ustvariti mit pravljičnosti.
1940: Florenca - Modena, dir. ka po Italiji;
1941: Dirka po Toskani, dirka po Venetu, dirka po Emiliji, dirka po treh dolinah Varesine;
1942: Italijansko prvenstvo;
1943: Pokal Candelotti, krožna dirka asov v Milanu, kriterij v Luganu, krožna dirka v Ospedalettiju, pokal Sal-vioni;
1946: Dirka po Romagni, Pro-to - Bologna, Videm - Auron-zo, Mantova - Milan, kriterij v Luganu, Milan - San Remo,
Auronzo - Bassano, v. n. Tro-eadero v Parizu, dirka po Lom_
bardiji;
1947: Dirka po Italiji, dirka po Romagni, Reggio Emilia -Prato, Rim - Neapelj, italijansko prvenstvo, Pieve di Cado-re . Trident, dirka po Venetu, «Skozi Losanno«, dirka po E-miliji, dirka po Lombardiji;
1948: (Milan - San. Remo, Au. ronzo - Cortina, Cortina . Trident, dirka po Emiliji, dirka po JLombardiji, dirka po dolinah Varesine;
1949: Milan _ San Remo, dirka po Romagni, Bassano . Bočen, Cuneo - Pinerollo, krožna dirka v Genovi, Briancon - Aosta, dirka po Venetu, dirka po Lombardiji, Cosenza - Palermo, dirka po Italiji, dirka po Franciji, krožna dirka v Lou-vieru, italijansko prvenstvo, trofeja Desgrange - Colombo;
1950: Krožna dirka na Lido di Albaro (za motorji), dirka po Kalabriji, Pariz - Roubaix, Neapelj - Latina (v. n. ciklo-kros), Valonska puščica;
1951; Gap . Briancon, Cortina d’Ampezzo - Bočen, kriterij Les Sabies d’Alonne, v. n. Braschart, v. n. industrije v Besanconu;
, 1952: Benetke - Bočen, Losanna . Alpe di Huez, Bagne-res di Bigorre - Pau, Limpges - Clermont Ferrand, kriterij v Tarasconi, Bourg d’Uisans -Sestriere, dirka po Italiji, dirka po Franciji, v. n. Sredozemlja, krožna dirka Vallorbe, v. n. mesta Auch, Neapelj . Fog. gia;
1953; Bocen-Bormio, kriterij v Firminyju, v. n, Monedieres, svetovno prvenstvo, Neapelj -Roccaraso, Auronzo . Bočen, dirka po Italiji, krožna dirka v Borgosesiji;
1954: Mednarodna krožna dirka v Cagliariju, S. Ettienne -Verzege, Neapelj . Latina (v. n. ciklokros), Latina . Rim (v. n. ciklokros), San Martino di Castrozza - Bočen, Winterthur . Davos, dirka po Campagni, dirka po Lombardiji.
1955: dirka po Campagni, v. n. San Martino, dirka po Apeninih, Aprilia - Rim (v. n. ciklokros), v. n. Houdeng . Al-merie, krožna dirka sardinskega tedna, krožna dirka sicilskega tedna, Trident . San Pel-legrino, italijansko prvenstvo.
1956: Kriterij v Namurju.
1958: Krožna dirka v Calvi-sanu.
ZMAGE NA KRONOMETER
1946 — v. n. narodov v Parizu, 1947 — v. n. narodov v Parizu, 1947 — Losanna - Ženeva, 1949 — Les Sabies - La Rochelle, 1949 — Colmar _ Nan-cy, 1951 — Perugia - Terni,
1951 — v. n. Vanini v Luganu,
1952 — Rim . Rocca di Papa, 1952 — Erba - Como, 1952 — Metz - Nancy, 1952 — v. n. Va. nini v Luganu, 1952 — Čatania
— Siracusa, 1954 — Lecco - Lu-gano, 1954 — pokal Bernocchi,
1955 — Tri varesinske doline,
1956 — v. n. Campari v Luganu.
V DVOJICAH
ALI Z MOŠTVI
1941 — Dirka po milanski
pokrajini (z Riccijem), 1952 — Foggia - Bari (v. sredozemska nagrada za moštva), 1953 — Avtodrom v Modeni (državna dirka za moštva), 1953 — Trofeja Baracchi (s Filippijem), 1954 — krožna dirka Monte Pellegrino (državna dirka za moštva), 1954 — Trofeja Baracchi (s Filippijem), 1955 — Trofeja Baracchi (s Filippijem), 1957 — Trofeja Baracchi (z Baldinijem).
IN SE . . .
Svetovno prvenstvo v enourni vožnji (od 1942 do 1956) km 45.848, Trofeja Gentil (1948
— 1952), Nagrada atleta (1947, 1949, 1953), v. n. za gorsko na. grado dirke po Italiji (1948 — 49 — 54), v. n. za gorsko nagrado dirke po Franciji (1949
— 1953), v. n. za gorsko nagrado dirke po Švici (1954), hitrostni rekord dirke po Italiji (1946), v. n. Tomaselli dirko po Italiji (1949). Modri trak dirke po Italiji (1949), Tr.ofeja Sredozemlja — v. n. Sredozemlja (1952), Trofeja za regularno vožnja,.(1.949)
A reprezentanca - Hude hvezda 2:0 (2:0)
Slaba igra «Azzurrov» v zadnji trening-tekmi
Gostje so imeli pretežno terensko premoč. Strelca Brighenti in Cervato iz 11-m
RIM, 2. — Italijanska nogometna A reprezentanca je danes v trening tekmi premagala sparing-part-nerja Rude Hvezdo iz Bratislave z 2:0 (2:0). Zanimanje za italijansko reprezentanco, kakor tudi za močno enajstorico iz češkoslovaške je privabilo na stadion Flaminio okrog 20.000 gledalcev.
STRELCA: v prvem polčasu segli drugi gol. Zaradi prekr-
v 5' Brighenti, v 26’ Cervatto iz enajstmetrovke.
A REPREZENTANCA: Buffon; David, Sarti; Guarnacci, Cervatto, Colombo; Bicicii, Lo-jacono, Brighenti, Montuori, Stacchini.
RUDE HVEZDA:	Havlaty
Matlak, Tichy; Ferjencik, Du-bernik, Rias; Kleidos, Scherer, Obert, Kacani, Dolinsky.
I. POLČAS
Italijanska reprezentanca, ki je nastopila v sivih majicah, je začela zelo poletno. Ob podpori krilske vrste so napadalci izvajali močan pritisk na kazenski prostor gostov, ki so igrali v belo-modrih majicah, in že v 5’ dosegli vodstvo. Montuori je s tričetrtine igrišča začel akcijo, se osvobodil nekaj r.i:;.!otnitov in izvrstno zaposlil Brigbentija, ki je s 6 metrov z lahkoto zatresel mrežo.
V 7’ je moral Buffon posredovati na močan strel Sche-rerja, 2’ pozneje pa so Italijani izvedli lep manever po levi strani s Stacchinijem, Montuorijem in Brighentijem, ki pa ni obvladal žogo in akcija se je razblinila. Dotlej dokaj hitra igra je počasi zbledela in Italijani so izgubili začetno udarnost.
Tako so Cehoslovaki z dobro koordinacijo in z večjo odločnostjo prevzeli vajeti i-gre v svoje roke V 17’ je na Montuorijev kazenski strel z dna igrišča Brighenti iz slikovitega polobrata streljal za las mimo vrat. Minuto pozneje je po zgrešenem Lojacono-vem strelu izvedel lepo osebno akcijo Stacchini, vendar brez uspeha. V 21’ so gostje zamudili priložnost za izenačenje: Colombo je zgrešil intervencijo z glavo in Scherer je z močnim strelom zadel sam zgornji trikot drogov in žoga se je odbila v polje. Pritisk Cehoslovakov se je nadaljeval s strelom Bubernika in še z nekaj dobro zasnovanimi, toda počasnimi napadi, ki so se zaustavili ob italijanski obrambi. V 26’ so Azzurri do-
ška Riasa nad Lojaconom v trenutku, ko se je ta pripravljal na strel, je sodnik dosodil proti gostom enajstmetrovko. Vecma gledalcev je zaradi te sodnikove odločitve protestirala. Enajstmetrovko je realiziral specialist Cervatto.
V 28’ je Buffon požel aplavz za lepo parado na Kacanijev kazenski strel. Gostje so sedaj igrali znatno boljše in obramba italijanske reprezentance je imela polne roke , dela. Sele proti koncu polčasa so prišli spet do besede Italijani in vratar Havlaty je moral izven vrat zaustaviti Stac. chinija. V 38’ je Kacani preigral najprej dva nasprotnika in potem še vratarja Buffona, toda žoga mu j« ušla izven igrišča v trenutku, ko so bila italijanska vrata nezavarovana. Dve minuti kasneje je po akciji Cehoslovakov sodnik Bartolomei zaključil v 4U polčas.
II. POLČAS
V drugem polčasu so gostje nastopili z nespremenjeno postavo, reprezentanci Italije pa je Giuliano Sarti zamenjal Buffona, Castelletti Davida, David pa Guarnaccija, ki se je pomaknil na levo stran namesto Colomba.
Prvi strel je izvedel Loja-cono in taaoj potem je sodnik odredil enominutni molk v počastitev spomina umrlega kolesarja Fausta Coppija.
V 3’ je VVeiss z glavo za las zgrešil vrata. Italijanska reprezentanca je kot v prvem polčasu, začela živahno in v 5’ je Stacchini požel aplavz za dobro izvedeno, pa čeprav slabo zaključeno akcijo. Čeprav so Italijani obdržali pobudo, jim ni uspelo prodreti v obrambne vrste gostov, ki so bili zelo pozorni, vendar pa ne nepremagljivi. V 10’ je Weiss streljal tesno mimo vrat. Dve minuti pozneje je namesto Kacanija vstopil v igro Cimra. Potem je češkoslovaško moštvo ,-pojačalo ritem svojih akcij -in — kot v prvem polčasu- — kmalu
  '""‘"'‘""'"""""""■""'•"niiiimiiiiliiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiuiiiiHHlIiiiliiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiii
Italijanski kadeti dopotovali v Lugano
Dvomljiv	nast
Bettini	samo
V primeru potrebe bo Beana zamenjal Morbello
ŽENEVA, 2. — Italijanska nogometne B reprezentanca, ki se bo jutri pomerila v Luganu z B reprezentanco Švice, je danes kmalu po 12. uri dopotovala v Lugano. Kljub optimizmu za izid tekme vlada med kadeti nervoznost, predvsem zaradi_ tega, ker moštvo še ni dokončno določeno. Najbolj nerazpoložen med njimi je Bean, katerega nastop je zaradi udarca, 'ki ga je dobil v nogo med tekmo Milan-Sampdoria, negotov. Danes zjutraj je Milanov igralec še s težavo hodil. Kljub temu pa so tehniki orientirani na naslednjo formacijo:
Panetti; Castano, Pavinatto; Cappa, Janich, Fogli; Bean, Ranzon, Nicoli, Corso, Pascut-ti (Bettini),
V drugem polčasu bo napad sestavljen takole-. Bean, Ranzon, Bettini, Nicole, Corso, Ce bi Bean ne mogel igrati,
ga bo zamenjal Morbello.
Popoldne so se igralci podali na stadion na katerem bo jutrišnja tekma. Na stadionu so imeli kratek kondicijski trening, kot so ga dopoldne imeli tudi Švicarji, med katerimi vlada precejšnji pesimizem.
 «»-------
PO TRENINGU ŠVICE A
Trener Sekulič je slabe volje
NEAPELJ, 2. — 53-letni trener švicarske reprezentance in 45-krat član jugoslovanske državne reprezentance Bane Sekulič, je bil danes zelo slabe volje. Včerajšnji trening na Vomeru ga ni zadovoljil. Igralcem je dal sicer točna navodila, naj ne forsirajo, vendar pa je kljub temu pričakoval boljšo igro od svojih učencev.
A. F. P116 V O S T
anon
Ni mi odgovorila.
«Naj pride!« je ukazala hladno. Potem se je obrnila k meni:
«Dragec, sladki moj srček, prosirn te, potrpi samo hip, samo hipec. Tisočkrat bolj te bom. ljubila potem. Vse življenje ti bom za to hvaležna.«	_	,
Bil sem besen in osupel hkrati. Beseda mi je kar zastala. Manon je še vedno moledovala, jaz sem pa zbiral besede, da bi ji s prezirom odbil prošnjo.
Ko je začula, da se odpirajo vrata-v predsobi, me je z eno roko zgrabila za laso, ki so mi padali na ramena, z drugo Pa je prijela ogledalo. Takega me je potem z vso silo zvlekla do vrat. Odprla je s kolenom. Tujec se je zaradi ropota ustavil sredi sobe. Pokazala mu je prizor, ki se mu je gotovo moral čuditi.
Sredi sobe je stal izbrano oblečen mož, a precej grdega obraza. Kakor je bil v zadregi zaradi nepričakovanega prizora, vendar ni pozabil napraviti globokega priklona. Manon mu ni dala do besede.
»Poglejte se, gospod!« je dejala in mu vzdignila ogledalo pred obraz. «Le poglejte se ln presodite! Vi se potegujete za mojo ljubezen, a tu je človek, ki ga ljubim in ki sem mu prisegla ljubezen za vse življenje. Primerjajte sami. če mislite, da se lahko borite z njim moje srce, prosim, povejte s kakšno pravico? V očeh vaše prevdane služabnice vst italijanski princi ne odtehtajo samo enega teh las.«
Med tako drznim govorom, ki si ga je očitno bila pripravila, sem zaman napenjal vse sile, da bi se ji izvil. Zasmilil se mi je plemič in že sem hotel z vljudnostjo popraviti kruto šalo. Ko se je znašel in odgovoril, me je ob njegovih precej robatih besedah minila želja, da bi mu pomagal
«Gospodična, gospodična,« je aejal z narejenim nasmeškom, «res se mi odpirajo oči in vidim, da ste mnogo bolj prevejani, kakor sem mislil skraja.«
Nato se je nemudoma umaknil, ne da bi jo pogledal. S tišjim glasom je zamrmral, da francoske žene niso nič boljše od italijanskih. Niti na misel mi ni prišlo, da bi mu skušal vliti boljše mišljenje o lepem spolu.
Manon je izpustila moje lase in se vrgla v naslanjač. Njen zvonki smeh je napolnil sobo, da je kar odmevalo.
Ne tajim, da me je do srca ganila ta odpoved, ki sem jo moral pripisati edino ljubezni, vendar se mi je šala zdela nekoliko prehuda. Pokaral srm jo.
Pripovedovala mi je, da jo je moj tekmec že nekaj dni oblegal v Bulonjskem gozdu in jo z mimiko opozarjal na svoje občutke. Naposled se je odločil, da ji odkrito izjavi ljubezen s pismom, kjer je zapisal svoje ime :n vse svoje naslove. Pismo je poslal po kočijažu, ki je vozil njo in tovarišice. V njem ji je obljubljal deveta nebesa, sijajno življenje in večno ljubezen.
Tistega dne se je vrnila v Chaillot z mislijo, da mi bo pripovedovala o dogodivščini. Domislila se je, da bi se midva mogla malo pozabavati na ta način in ni se mogla več premagati. Italijanskemu princu je v laskavem odgovoru dovolila, da jo obišče. Povrhu se je odločila, da me pritegne v svoj načrt, ne da bi se mi pri tem vzbudila najmanjša sum-nja. Niti črhnil ji nisem, da mi je zadeva že znana po drugi poti. Omamna in zmagujoča ljubezen je v meni vse to odobravala.
* * *
. A56 **vUenje si je usoda izbirala čas moje največje sreče, aaar me je hotela prav trdo udariti. Presrečen sem bil, da ,prlJatelJa v gospodu T. in da me Manon tako ljubi, nrav tLit*i”1 moSel misliti, da mi pretijo novi udarci. In P av tedaj je prežala name nova nesreča, ki me je pahnila
v prepad, v katerem ste me našli v Pacyju. Korak za korakom je šlo tako do konca, da boste že težko verjeli moji zgodbi.
Nekega dne je bil pri naju na obisku gospod T. Med večerjo smo zaslišali, da se pred hotelskimi vrati ustavlja kočija. Le kdo bi mogel biti ob tej uri, smo se spraševali. Povedali so nam, da je mladi G. M., sin najinega najkrutejšega sovražnika, tistega starega razuzdanca, ki me' je bil spravil v Saint-Lazare, Manon pa v poboljševalnico. Ko so omenili njegovo ime, mi je planila vsa kri v lica.
«Sam bog mi ga pošilja,« sem dejal gospodu T., «da se maščujem za grdobijo njegovega očeta. Ne bo mi ušel, ne da bi se pomerila z meči.«	f
Gospod T., ki ga je poznal in je bil z njim celo dober prijatelj, me je skušal pregovoriti, da bi spremenil mnenje o njem. Zatrjeval mi je, da je zelo prijazen mladenič; nemogoče, da bi bil zapleten v očetove podvige, če ga bom le videl, ga bom začel ceniti in si bom želel njegovega prijateljstva. S hvalo kar ni mogel prenehati in me je prosil, naj dovolim, da ga gre vabit k nama na večerjo. Pomislek, da je nevarno za Manon, če sin najinega najhujšega sovražnika zve za njeno skrivališče, je ognjevito zavrnil in se skliceval na svojo čast, češ, ko naju bo spoznal, nama ne bo treba bolj šega branilca. Takemu zatrjevanju se pač nisem moeel ustavljati.
Gospod T. mu je spotoma povedal, kdo sva. Že ko je vstopil, se je obema prikupil. Objel me je, potem sme sedli za mizo. Občudoval je Manon, mene in vse, kar sva imeia. S tako slastjo je večerjal, da sva si kar v čast štela.
Po večerji se je naš pogovor zasukal na resnejši stvari. Mladi G.M. je povešal oči, ko je omenjal, kako je njegov oče ravnal z nama. Ponižno naju je prosil, naj oprostiva
«Raje molčim,« je dejal, «in ne bom dalje razpihava* spomina, ki me žge kot največja sramota.«
Kakor so bile njegove besede že v začetku iskrene, so v nadaljnjem postajale še bolj prisrčne. Še ni bilo poteklo pol ure, ko sem zapazil, kako ga prevzema ljubkost moje Manon: v pogledih in v kretnjah je bil vedno bolj ognjevit, le v besedi m kazal ničesar.
Ljubezen me je že toliko izučila — čeprav nisem bil povrhu še ljubosumen — da sem uganil, kaj se poraja iz ljubezni,
ATLETIKA V AVSTRALIJI
Elliott premagan
MELboUKnE, 2. — - Svetovni prvak v' teku na 1 miljo Herb Elliott je bil danes premagan v teku na 1000 m v Sorrentu kakih ,80 km južno od Melbourna. Zmagal je Greg v času 2’26”6. Elliott, ki je nastopil prvič po osmih mesecih, je bil šele tretji 20 m za zmagovalcem.
iohansson v ZDA 9. jan. na pogajanja
»GOETBBOK.G, 2. —- Svetovni prvak težke kategorije Jo-hansson bo v spremstvu svojega svetovalca Edwina Ahl-puista odpotoval 9. jan. v New York, kjer bo imel vrsto razgovorov z boksarsko komisijo države New Yorku in s skupino organizatorjev, ki so zainteresirani na povratnem dvoboju med njim in Pattersonom. Johansson se bo zadržal v ZDA do konca januarja, nato pa se bo vrnil v Zenevoj ...... .. .>
CIKLOKROS
Renato Longo zmagal na dirki v Zuerichu
2UERICH, 2. -—' Svetovni prvak v ciklokrosu Italijan Renato Longo je zmagal pred Švicarjem Plaoonerjem na dirki v Zuerichu. 21 km dolgo progo (7-krat po 3 km dirkališča) je prevozil v časi 1.00'43”. 'Zaradi ’ razmočenega terena je biio mnogo padcev,
-1 ■ '	i.	t	-	■	.
Zadržal se je v	naši družbi še pozno v noč.	štel si je v
posebno	srečo, ker	se je spoznal	z nama. Naj	dovoliva, je
dejal,	da	nama	sme priti še kdaj ponujat svoje usluge. Poslovil	se	je	šele zjutraj obenem z gospodom T., ki mu je
prisedel v kočijo.
Kakor sem že dejal, nisem Čutil prav nič nagnjenja k ljubosumju, še nikoli preje nisem tako slepo verjel prisegam svoje	drage.	To	ljubko bitje je tako zagospodovalo nad mojo
dušo,	da	je	bil	v meni sleherni, tudi najtanjši občutek ie
spoštovanje in ljubezen. Niti i na ‘ misel mi m prihajalo, da bi ji štel v greh, ker je ugajale! mlademu G.M', še celo navdušen sem	bil, da je	tako mikavna.	Kako sem bil	ponošen, da
me ljubi	dekle, ki	se zdi vsem	ljubezni vredno. Ni se mi
zdelo potrebno, da bi ji razodeval, kaj sumim
Nekaj dni sva-se ukvarjata z urejevanjem njene obleke ba sva preudarjala, ali bi kazalo tvegati, da bi šla v gle dališče. Ali naju ne bo. kdo spoznal?
še pred koncem tedna je zopet prišel v obiske gospod T. Vprašala sva ga za svet. Da ugodi Manon, je sprevidel, ds mora pritrditi. Odločila sva se, da greva še tisti večer kar z njim.
Vendar nisva mogla storiti, kar sva sklenila Gospod T. me je potegnil vstran in mi dejal:
«Odkar sva se zadnjič videla, sem živel v najhujši za*-dregi Danes prihajam prav zavoljo tega. Mladi G.M. se je zagledal v vaso ljubico. Sam mi ;e zaupal. Iskren prijatelj sem mu m rad sem mu na uslugo, a tudi vaš prijatelj sem. sprevidel sem, da nima poštenih namenov, zato jih obsojam Zamolčal bi bil njegovo skrivnost, da ne namerava ubrati prav posebne poti do svojega cilja: predobro ve, kakšnega značaja je Manon. Kje neki je zvedel, kako všeč so ji zabave in izobilje? Ker razpolaga že s precejšnjim premoženjem, mi je povedal, da jo misli najprej premotiti z velikim darilom in s ponudbo deset tisoč liber letne vzdrževa’nine. Pri vsem tem bi si bil jaz moral bolj prigovarjati, naj ga ne izdam, toda čut za pravičnost in prijateljstvo govorita za vas. še bolj zato, ker sem po svoji neprevidnosti povMv-* čil v njem strast, ko sem ga pripeljal sem. Dolžan sem preprečiti zlo, ki sem ga zakrivil.«
(Nadaljevanje sledij
In ko so ga vprašali kako se
jim godi v Italiji, je kratko odgovoril: «V Raitu odlično, v Neaplju nekoliko slabše.«
Njegov pesimizem delijo tudi drugi tehniki in igralci sami. Chiesa je n. pr. zatrjeval, da bi bil zadovoljen s porazom z razliko 5 golov. Seveda so te besede namenjene bolj pri-pričevanju drugih kot samih sebe in so sestavni del taktike, ki naj uspava nasprotnike. Res pa je, da so prišli Švicarji v Italijo cel teden pred tekmo samo zato, da bi se lahko čim bolje pripravili ne pa zato, da bi se utopili v morju golov, kakor hočejo dati razumeti.
Švicarski tehniki so z začudenjem sprejeli izključitev Bo-nipertija iz reprezentance, kar so mnenja, da je Boniperti najboljši nogometaš na svetu.
Za jutri je predviden trening na stadionu «Pagani»
prevzelo taktično premoč. V 13 je Dolinsky streljal mimo, v 14’ je Cervatto dobro zaustavil Oberta. v 15’ pa je prodrl Bicicii, vendar brez uspeha.
Italijanska obramba je začela močno popuščati delno tudi zaradi stalnega izmenjavanja mest me ; nasprotnimi napadalci. V’ 18’ je Sarti lepo zaustavil soloprodor Scherer-ja. Takoj nato Dolinsky ni mogel prestreči Weissovega strela, ki se je končal izven igrišča, potem pa so Azzurri reagirali z Brighentijem, ki pa ni-znal izkoristiti ugodnih predložkov njegovih soigralcev.
V 24’ je Dolins^ na Ober-tov predlozek preigral italijanskega vratarja, ki mu je stekel nasproti, a je streljal mimo. V. naslednjih minutah so italijanski reprezentanti še bolj popustili in njihova igra je bila zelo slaba tako, da so Cehoslovaki zlahka dominirali. V 29’ je branilec gostov podal žogo lastnemu vratarju, toda prestregel jo je Montuori, preigral vratarja, nato pa toliko časa okleval, da mu je žogo odvzel nasprotni branilec.
Polčas se je zaključil v 35’ ob močnem negodavanju gledalcev zaradi slabe igre reprezentantov.
Tudi Geminianija napadel isti virus?
CLERMONT I-ERRAND, 2. — Tudi francoski kolesar Ra-phael Geminiani, ki je bil skupno s Coppijem v Afriki in se je ž njim vračal z istim letalom v domovino, je zbolel verjetno za isto boleznijo kot Coppi, vendar pa njegovo stanje ni resno. Po hudi mrzlici do 40 stopinj, ima sedaj že normalno temperaturo, njegovo kri pa so poslali na poseben pregled v Pasteurjev zavod v Pariz. Geminiani še ne ve za Coppijevo smrt.
S Coppijem in Geminiani-jem so bili na lovu v Afriki tudi kolesarji Anquetil, Riviere, Anglade in Hassenforder ter dve njihovi ženi, vendar pa doslej nihče od njih m bolan.
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	on	i*
Abb. postale I gruppo "
Leto XVI. - Št. 3 (4466)
TRST, nedelja 3. januarja 1960
Logične posledice popuščanja pred nacisti
Val antisemitizma se je začel širiti iz Nemčije tudi v druge dežele Evrope
Medtem ko zahodnonemška vlada zatrjuje, da je zaskrbljena in da bo storila vse mogoče, da se protižidovske sramotitve prenehajo, prihajajo vesti o risanju kljukastih križev tudi iz nekaterih drugih evropskih držav
Tudi v središču Parme so včeraj zvečer opazili kljukasti križ
PARMA, 2. — Na zidovih izraelske skupnosti v Parmi na Trgu Cervi v sami sredi mesta so danes zvečer zapazili kljukasti križ zraven pa besedo «Smrt!» Kdo je kljukasti križ narisal in napravil napis, niso
še odkrili. O zadevi pa je
DUNAJ, 2. — Po nedavnih nacističnih skrunitvah židovske sinagoge v Kolnu ter zatem po podobnih dejanjih v drugih mestih Nemčije se je sedaj val antisemitizma razširil še drugod po Evropi. Tako so se preteklo noč pojavili napisi proti Zidom («Ju-den hinaus«) tudi na Dunaju in to na cestnih pločnikih kot tudi na edini sinagogi v mestu. Neki policijski agent pa je preprečil pomazanje pročelja izraelskega kulturnega inštituta.
V norveški prestolnici se je pojavil kljukasti križ na vratih neke trgovine, ki je last židovskega trgovca; to se ie zgodilo v centru Osla. Gre za prvi protižidovski nastop na Norveškem po vojni.
V sami Nemčiji se vnema pisarna prot ižidovskih napisov nezadržno širi V' Erkelenzu v Porurju so ponoči naslikali velike kljukaste križe na nekem poslopju ter blizu hiše nekega Zida. V Offenbachu so v božičnih dneh nekemu Zidu pomazali avto z napisom «Ti si Zid, ki te je treba likvidirati«; včeraj pa je dobil še grozilno pismo, v katerem mu sporočajo, da ga bodo še to leto spravili s sveta. Občinske chlasti v Offenbachu so razpisale nagrado za tistega, ki bi mogel dati kake informacije, po katerih bi bilo mogoče iztakniti pisca tega pisma. Nekemu 85-letnemu Zidu so poslali grozilno pismo pred nekaj dnevi. O kljukastih križih na raznih javnih poslopjih pa poročajo iz številnih mest.
Vsi politični krogi so zaradi teh pojavov že resno zaskrbljeni in pozivajo zvezno vlado kakor tudi viade posameznih id ander«, naj čimprej nastopijo, da se ti pojavi končajo.
bila obveščena kvestura.
Uvedene so sicer že razne preiskave.
Vladna tiskovna služba je izdala danes posebno poročilo, v katerem je rečeno, da je povzročila skrunitev religioznih poslopij ter mazanje javnih stavb z nacističnimi napisi globoko ogorčenje zvezne vlade in vsega nemškega ljud srva. Kaže, nadaljuje poročilo, da hočejo taka dejania diskreditirati zvezno republiko pred mednarodnim javnim mnenjem. Vlada obljublja, da to naredila vse, da najde krivce te protižidovske kampanje.
V Berlinu bi moral biti pred dnevi sestanek «Deutsche Reichspartei«, vendar pa je ncral biti odpovedan, ker krajevni voditelji stranke niso mogli najti nikogar, ki bi jim betel dati dvorano v najem. Predsednik zehodnoberlinske sekcije te stranke je povedal, da so se lastniki lokalov izgovarjali, da so prejeli več grozilnih pisem s pozivi, naj ne stavijo svojih lokalov na razpolago novo-nacistični stranki.
l)yrd ni prvi letel nad Severnim tečajem?
OSLO, 2. — Švedski dnevnik «Aftenposten» objavlja danes izjave nekega švedskega meteorologa, ki dvomi, da je ameriški admiral Byrd prvi, skupno s pilotom Floydom Bennettom, preletel Severni tečaj.
Prof. Goesta Lilijeqvist, ki poučuje na univerzi v Upsali in ki >e napisal študijo o letenju r.ad arktičnimi in antarktičnimi področji, je izjavil, da je zaradi slabega vremena v tedanjem času (9. ma-
ja 1926) neverjetno, da je admiral Byrd lahko preletel pot od Spitzbergena do Severnega tečaja ;n nazaj v 15 urah in pol.
List omenja, da je kmalu zatem, in sicer 12. maja, norveški raziskovalec Amundsen, ki je dvajset let prej vodil odpravo po severozahodnem prehodu, letel nad Severnim tečajem na zrakoplovu «Norge». Tedaj so na Severni tečaj spustili norveške, italijansike in a-meriške zastave. »Vendar — zaključuje list, se je vedno mislilo, da je prvi prišel na Severni tečaj Byrd,»
je izjavil, da se strinja z mnenjem prof. Lilijeqvista. Bal-chen, ki je leta 1929 spremljal Byrda z letalom nad Južnim tečajem, je to izjavil listu «Bergens Tidende«. Dodal je, da je Dil na oporišču na Spitz-bergenu, ko je Byrd odletel, in da so ze tedaj njegovi računi kazali, da je nemogoče, da je Byrd dosegel Severni tečaj v kratkem času, v katerem je bil v zraku. Ce bi te trditve bile točne, bi pomenilo, da ie bil Amundsen tisti, ki je prvi letel nad Severnim tečajem.  .ta
CHICAGO, 2. — Število žr-
Amenški izvedenec za ark- tev avtomobilskih nesreč v tična raziskovanja Bernt Bal- ZDA v zadnjih dneh tedna je chen, ki je po rodu Norvežan, I narastlo na 222.
Kennedy bo kandidiral za predsednika ZDA
W ASH IN G TON, 2. - Senator John Kennedy je uradno sporočil, da se br. potegoval, zato da ga demokratska stranka imenuje za kandidata za predsednika ZDA. Kennedy ima 42 let in je katoličan, V izjavi, ki jo je izročil časnikarjem, pravi senator, da mora «v prihodnjih štirih letih najvažnejše sklepe sprejeti izvršilna oblast«. Med temi sklepi omenja konec oboroževalne tekme, ki »predstavlja breme in v kateri prednost, ki so jo dosegli Sovjeti, že ogroža naš obstoj«.
Med drugimi točkami v programu senatorja Kennedyja so; reforma ameriškega šolskega sistema, razvoj znanosti, razmah ameriškega gospodarstva brez inflacije ali brezposelnosti.
Na tiskovni konferenci je senator Kennedy izjavil, da ne bo v nobenem primeru sprejel kandidature svoje stranke za podpredsednika.
Kennedy dodaja v svoji izjavi, da namerava kandidirati pri številnih »primarnih predsedniških volitvah«, ki na splošno veljajo kot sondiranje politične popularnosti. Prve teh volitev bodo 8. marca v državi New Hampshire
Kennedy je najmlajši kandidat za predsedniško mesto od časa Theodora Roosevelta in je eden od sedmih sinov Josepha Kennedyja, ki je bil poslanik v Londonu od leta 1937 do 1940.
Po odstranitvi glavnega urednika iz «11 Giorno*
 	...	■	----,-w.1——--------------------
Splošna solidarnost z Baldaccijem Nenni o odnosih med PSI in KD
Skrajni desničarski tisk tudi z novim glavnim urednikom ni zadovoljen, češ da je pripadal odporniškemu gibanju
V torek bo seja vlade
(Od našega dopisnika)
RIM, 2. — Zelo velik odmev, ki ga je imela odstranitev glavnega urednika «11 Giorno«, Gaetana Bal-daccija, se še ni polegel. Levičarski tisk, «Unita» in «Avanti» poudarjata, da je Baldaccijev primer najboljši dokaz, kakšna vrsta svobode tiska vlada v Italiji, Baldaccijev uvodni članek,
katerega vsebino smo včeraj objavili, je bil celo cenzu-liran. Tiskarski delavci so iz solidarnosti z odstranjenim glavnim urednikom lista, ki so ga tiskali, eno uro stavkali.
Znani in bivši florentinski župan in demokristjanski prvak La Pira, je Baldacciju poslal solidarnostno brzojavko, v kateri poudarja, da »delavci florentinskih tovarn Pignone Cure in Galileo in vsi italijanski delavci ne pozabljajo odločne in nevarne akcije za o-brambo», ki jo je vodil list
MIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIMIIIIIIIIIIIIlilllilllMIIIIItMIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIillllllllllllllHllllllllllllllllllllltlllfinilllllllllllllllllHIIIIlIllllilllllltllllMIIIMIIIIIIIIIIIlIllIlllllllllllll
Nova Čuenlajeva	n
ponavlja predlog za umik 20 km od meje
Čuenlaj pravi, da želi s pogajanji rešiti obmejni spor in dodaja, da so meje s sosednimi državami Kitajske slabo začrtane - Londonski komentarji o obisku Hruščeva v Indiji in Indoneziji
PEKING, 2. — Agencija «No-; se predsednika vlad na tem
va Kitajska« javlja, da je bila 26. decembra izročena v Novem Delhiju nota kitajske vlade, s katero Cuenlaj izjavlja, da se želi pogajati z Indijo zaradi mej. Nota pravi med drugim: »Ljudska Kitajska ne zahteva niti pedi ozemlja, ki pripada drugi državi. Meje, ki ločijo Kitajsko od številnih sosednih držav, so še slabo določene. Vendar pa ni Kitajska nikoli izkoristila in ne bo izkoristila tega stanja, da bi skušala meje enostransko spremeniti.
Nota poudarja «gorečo željo« kitajske vlade, da bi s pogajanji prišlo do rešitve vprašanja kitajsko-indijskih meja. in izreka upanje, da se bosta predsednika viad obeh držav lahko v bližnji prihodnosti sestala s tem v zvezi.
Pekinška vlada predlaga, naj
liiiiiiiitmiii) mm,,,,,,,,, n, MimniniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniHiiiiHiiiilmiiiiiiiiiimmiiiiiKiMimiMiimiiimmiMiiiiiiniiiiimiiiiiiHHiiun
Zločini seksualnih blaznežev zaskrbljajo angleško policijo
Drugi dve ženski ubiti v Birminghamu - Nevaren pobegli blaznež še vedno na svobodi
LONDON, 2.	— Scotland
Yard išče odgovor na vprašanje, koliko blaznih morilcev kroži sedaj po cestah Velike Britanije. Sinoči so v neki hisi v Birminghamu našli truplo 18-letne delavke Pauline Bla-ney. Ugotovili so, da jo je nekdo zadušil in ji zadal nekaj močnih udarcev po glavi. Policija v Birminghamu vodi skupno s Scotland Yardom pre-isikavo tudi glede drugega podobnega zločina, ki se je dogodil pred devetimi dnevi. Domnevajo, da je 18-letno delavko umoril isti zločinec, ki .je pred devetimi dnevi umoril 19-letno Stephanie Baird. «Kar je gotovo, je izjavil načelnik policije v Birmingamu, je, da je tudi Pauline, prav tako kakor Stephanie, postala žrtev sadizma seksualnega blazneža.« Njeno na pol golo truplo so našli v nekem stanovanju, ki ga je pogostoma obiskovala.
Danes popoldne pa so ▼ bližini Swansee našli v stanovanju mrtvo 33-letno Ruby May Carter, njenega šestletnega sina pa hudo ranjenega. Zenska je bila ubita z udarcem po glavi. Zločin je odkril njen mož, ko se je vrnil domov; takoj je odpeljal sina v bolnišnico in je poklical policijo. May Carter je bila rojena v Birminghamu.
Scotland Yard je objavila danes statistiko, iz katere izhaja, da se je v vsej Veliki Britaniji zmanjšala kriminaliteta in da se v letu 1960 predvideva nadaljnje izboljšanje. Toda dejstvo je. da angleška policija ni imela nilkoli toliko posla kakor ob letošnjem no-vem letu. Eno uro prej, preden so v Birminghamu našli truplo Pauline Blaney, je v neki gostilni v Schieffeldu neki So-malijec ubil s samokresom tri moške, ki so ga povabili, naj se pridruži njihovi skupini: ranil je druga dva. Proces je določen za ponedeljek.
Sinoči je iz Readinga prišla vest, da sta iz tamkajšnjih dveh norišnic zbežala dva nevarna biazneza. Prvega so ponoči ujeli, drugi, Leslie Parr, ki je zbežal iz blaznice za zločince, pa se še vedno skriva. Policija pa si najbolj prizadeva, da bi našla morilce dveh žensk v Birminghamu tudi zaradi tega, ker javno mnenje
zahteva ostro kazen. Policija je odredila preiskavo pri vseh mesarjih v Birminghamu in o-količi. Sodni zdravniki so namreč ugotovili, da ie bila glava umorjene zenske odsekana s tako spretnostjo, da domnevajo, da gre za človeka, ki je kaj takega navajen.
Pobeg dveh nevarnih blaznežev je medtem znova povzročil polemiko o varnosti zaporov in norišnic za zločine v Angliji. Ta dva dogodka nista osamljena. Vsakikrat, ko se kaj takega dogodi, zagotavljajo, da bodo sprejeli nove ukrepe; toda ne mine mesec, ko mora anglešiki t'sk znova govoriti o novih pobegih blaz-
Načelnik policije v Berkshire je izjavil, da je pobegli blaznež Parr zelo nevaren in da ni izključeno, da ima pri sebi orožje in da se bo skušal braniti s tem, da bo zajel kot talca kakega mirnega popotnika. Ministrstvo za vojno je odredilo, naj bližnja posadka dve sto vojakov sodeluje s policijo pri iskanju blazneža.
 «»--------
NICA, 2. — Churchill, ki bo moral prebiti tri tedne oddiha na Ažurni obali, je danes z letalom prispel iz Londona v Nico. Z istim letalom je potoval grški brodolastnik Aristoteles Onassis. Churchill se je z avtomobilom takoj odpeljal
sestanku sporazumeta o nekaterih načelih, ki bodo služila kot podlaga poznejšim pogajanjem.
Dalje predlaga kot prvi konkretni ukrep, naj se kitajske in indijske čete umaiknejo na eni in na drugi strani za 20 kilometrov od meje.
«Sporazum o teh dveh točkah, dodaja nota, bi takoj spremenil položaj in bi naglo razpršil oblake, ki se zbirajo nad odnosi med obema državama.«
Nota poudarja, da meja med Indijo in Kitajsko ni bila nikoli začrtana in o njej ni bil nikoli sklenjen sporazum. »Tak sporazum, nadaljuje, bi se z lahkoto dosegel, če bi obe državi sprejeli proučevanje medsebojnih argumentov in sprejeli najpametnejše od teh, bodisi indijske ali kitajske.
»Namen in smoter kitajske vlade jp, zaključuje nota, napraviti konec sporom med Indijo in Kitajsiko.«
LONDON, 2. — Novice, ki prihajajo iz Novega Delhija, da bo Hruščev verjetno obiskal indijsko prestolnico med svojim potovanjem v Indonezijo, so izzvale v angleških političnih krogih veliko zanimanje z vidika odnosov med SZ in Kitajsko. Ugotavljajo namreč, da sta tako Indija kakor Indonezija sedaj v sporu s Pekingom.
Angleški izvedenci ugotavljajo, da kitajski listi niso objavili nobenega sporočila o napovedanem obisku Hruščeva v
tajske manjšine v Indoneziji. Indonezijske oblasti so izdale ukrepe za pobijanje prevlada-jočega položaja, ki sta ga dobila dva milijona Kitajcev, živečih v Indoneziji, v trgovini in kmetijstvu.
Brazilski tisk o politiki FLRJ
RIO DE JANEIRO, 2. — U-gledni brazilski list »Diario de Noticias* posveča svoj zunanjepolitični komentar v novoletni številki Jugoslaviji. List ugotavlja, da <je Jugoslavija činitelj mird v svetu in da Titova neodvisna izvenblokov-ska politika jamči Jugoslaviji simpatije in zaupanje narodov Latinske Amerike. List poudarja, da je Jugoslavija lani dosledno izvajala načela svoje zunanje in notranje politike. V analizi jugoslovanske zunanje politike, piše list. da je Titova neodvisna politika plod premišljene in resne koncepcije, a ne igra.
Potem ko poudarja, da se Jugoslavija lahko ponaša, ker spada med omejeno število držav, ki se v odnosih z velikimi državami ponašajo s stvarnim in resnim dostojanstvom, list zaključuje: »Obstoj Jugoslavije je činitelj miru in budnost do spletk enega in drugega bloka. Jugoslavija dokazuje, da majhne države lahko dosežejo dejansko veličino,
če ima;o daljnovidno in. res-Indoneziji. Pekinški »Ljudski no vodstvo in se kljub vsem
dnevnik« pa objavlja danes u-vodnik, s katerim ponovno opozarja komunistični svet pred »nevarnostjo lažnega po-mirjenja«. Zahodno privolitev v sklicanje konference najvišjih označuje list za »navadno gesto«. V Londonu ugotavljajo, da ta uvodnik ponovno dokazuje, da v Pekingu drugače gledajo na aktualna velika politična vprašanja kakor v Moskvi.
Protiindijska in protiindone-zijska kampanja v kitajskem tisku se je v zadnjih tednih
v Montecarlo, kjer bo stano- i poostrila. Spor med Kitajsko val v nekem velikem hotelu. I in Indonezijo se tiče večje ki-
težavam spoštujejo, ker izrazijo moralna načela«.
Sedov o vesolju
MOSKVA, 2. — Sovjetski znanstvenik Leonid Sedov objavlja v »Pravdi« članek, v katerem pravi, da bo v letu 1960 napravil človek nove drzne vesoljske polete in dosegel nova odkritja. Sovjetski znanstvenik ugotavlja, da so ameriški znanstveniki primerno opremljeni ir- pripravljeni
Jedrske eksplozije
Konec leta je potekel rok, v katerem so se ZDA obvezale, da ne bodo delale poizkusov z jedrskim orožjem. Naravno je bilo pričakovati, da bodo ta rok avtomatično podaljšale. Toda zgodilo se je prav nasprotno. Predsednik Eisenhouier je po posvetovanju • političnimi in vojaškimi voditelji sporočil, da ZDA niso s prvim januarjem več vezane na to obveznost in da se čutijo proste obnoviti jedrske poizkuse. Dodal pa je, da tega ne bodo storile, »ne du bi prej to napovedale*. Eisenho-toer obtožuje v svoji izjavi Sovjetsko zvezo, da je kriva, ker se na ženevski konferenci niso mooli še sporazumeti.
Reakcija na ameriški sklep je bila dokaj ostra tudi v A-meriki sami. Demokratski senator Humphreg, ki se misli potegovati za kandidaturo za predsednika ZDA, je izjavil, da Eisenhouierjev sklep pomeni voditi »politiko na robu jedrskega prepada». Senator je dodal, da je ta sklep neke vrste ultimat in grožnja Sovjetski zvezi, naj sprejme zahodne pogoje. Dalje je sena tor izjavil, da je sklep v nasprotju z resolucijo; ki so jo sprejele OZN in ZDA m s ka-
7 dni v svetu
neze’ .
  ....................................  mini...i...........................................  minutnim................h..............lin ....
nopoli lahko dobijo v roke izkoriščanje jedrske energije kar za 20 let. Razpravljali so tudi o »zelenem načrtu», ki predvideva čez 500 milijard lir investicij v kmetijstvu v petih letih. Načrta niso odobrili, ker so se ministri med se boj sprli okrog vprašanja, kako p riti do tako velike vsote denarja in tudi o tem, ali je načrt v skladu s strukturalno reforma vsega italijanskega gospodarstva.
Nadvse važna je bila tudi novoletna poslanica poglavarja države, predsednika Gron-chija, ki je poudaril važnost pomirjevalne politike v svetu za dosego trajnega miru.
tero se pozivajo jedrske države, naj ne obnovijo jedrskih poizkusov.
Moskovska •Pravdaš je tudi ostro obsodila ta sklep in poudarila, da je EisenholVer podlegel zahtevam Pentagona, ter da ta sklep pomeni «podzemeljsko ekplozijo proti ženev ski konferenci».
Angleška vlada je takoj reagirala in sporočila, da se njeno stališče ni spremenilo. Ve. lika Britanija nima namena obnoviti svojih jedrskih poizkusov, dokler bodo trajala koristna pogajanja v Ženevi. Po mnenju britanske vlade so zadevna pogajanja še vedno koristna in dajejo upati na uspeh.
Voditelj angleških laburistov Gaitskell je obžaloval ta ameriški sklep. Izrekel pa je upanje, da ZDA ne bodo obnov 1 le poizkusov »vsaj do predsed niške konference med Vzhodom in Zahodom*. Liberalni list «Guardian» pa je napisal da vsebuje Eisenhoiverjevo sporočilo •vse znuke kompromisa, katerega namen, je pri tiskati na Ruse*,
Italija
V začetku prejšnjega tedna ;e prišel na dan nov škandal: o vojnih pokojninah. Zadeva se vleče pravzaprav še od leta 1956, toda šele, ko je prišlo čez 500 anonimnih ovadb, so orožnikom ukazali, naj začnejo s preiskavo. Tako se je ugotovilo, da je bila po vsej državi organizirana mreža sleparjev, ki jim je načelovalo več uradnikov v ravnateljstvu za vojne pokojnine v Rimu. Aretirali so okrog 40 oseb, poleg tega pa jih je še drugih 60 prijavljenih sodišču. Trdi se, da je država oškodovana za 3 milijarde lir, število lažnih invalidov, ki so pokojnine prejemali, pa znaša okrog 1200. Kože tudi, da imena glavnih krivcev še niso znana.
Segni je nenadoma sklical pred koncem leta še eno sejo
svoje vlade, na kateri so odo-, brili Vi ačrt jedrskega zakona,
Tudi konec tedna je bil brez senzacije; na Segnijevo intervencijo in na pritisk ekonom, ske desnice, zlasti liberalcev, je bil odstranjen iz uredništva milanskega dnevnika «11 Gior-no» njegov glavni urednik Gaetano Baldacci, ker je večkrat kritiziral vlado. Večina delnic družbe, ki je lastnica lista, je namreč v rokah vlade preko državnega podjetja ENI. Novi urednik je iz uredništva konservativnega »Cor riere deila Sera*, vendar pa je znan po tem, da je pripadal odporniškemu gibanju. Ka-iko bo lijl usmeril, bomo vide
ki pa je tak da zasebni mo-Jli prihodnji 1teden.
za važne in obsežne vesoljske poizkuse
«Znanost, nadaljuje Sedov, začenja sedaj nove in težavne naloge; izstreljevanje sput-nikov v razne smeri in novi sistemi vodenja na razdaljo, medplanetni poleti ter poleti proti drugim planetom in proti Soncu.«
Glede ameriških vesoljskih raziskovanj pravi Sedov, ki se je nedavno vrnil z obiska v ZDA; «Ugotoviti je treba, da v ZDA vodijo raziskovanja, ki so povezana s kozmičnimi poleti, v zelo velikem obsegu. Veliki načrti, okoli katerih sedaj delajo ZDA, nudijo velike možnosti.*
Na drugi strani ugotavlja Sedov, da je razvoj tehnologije raket prvovrstne važnosti za vojaško tehnologijo, in dodeju da bi številna kozmična vprašanja lahko bolje rešili z mednarodnim sodelovanjem.
Proslave v Kamerunu
DUALA, 2. — Danes so bile na stadionu v Duali proslave ob proglasitvi neodvisnosti Kameruna. Navzoča je bila velika množica. Ministrski predsednik Abidjo je imel govor, nato pa je sledil vojaški mi-ir.om, ki ga je priredil pred-Navzoč ni bil tajnik OZN Hammarskjoeld, ki je že zjutraj odpotoval v Liberijo.
V Jaunde so se včerajšnje proslave zaključile s spreje-momo, ki ga je priredil predsednik vlade Abidjo v vladni palači.
Na področju Bamimbi so se pojavile rdeče zastave »Zveze kamerunskega ljudstva«, t. j. stranke, ki je piepovedana in ki je deset let vodila borbo proti Francozom. Zatrjuje se, da je med neredi v zadnjih dveh dneh zgubilo življenje sto ljudi.
O najemninah
RIM, 2. — y okviru prihodnje dejavnosti pravosodnega odbora poslanske zbornice je med drugim tudi proučitev zakonskih predlogov za podaljšanje blokade najemnin, ki preneha z 31. decembrom tega leta. Stališče parlamentarcev glede tega je različno. Velik del poslancev, katerim načelu-jejo komunisti, zahteva podaljšanje blokade do 31. decembra 1965 Drugi del, ki ga vodi poslanec PSD! Preti, zahteva podaljšanje do konca leta 1962. Ostali pa sc niso še izrekli tudi zaradi tega, ker je še eno leto časa, da se zadeva prouči. Predsednik komisije Dominedo je izjavil, da bi vsaka njegova sodba bilo sedaj prezgodnja.
«* m
Nad milijon palestinskih beguncev
KAIRO, 2. — Zadnje statistike organizacije Združenih narodov za pomoč beguncem kažejo, da je število palestin-
«11 Giorno* in z njim Baldacci. Prav tako ne pozabljajo obrambe kmetov in nerazvitih držav Azije in Afrike. »Ce morate sedaj plačati, potrpite, toda krivice hitro premaga pravica. Naj vam bodo ob novem letu prijateljstvo in molitve ponižanih in zatiranih v tolažbo*.
Sam Baldacci pa je izjavil, da je prejel še mnogo drugih brzojavk političarjev. Pokazal je članek v francoskem dnevniku »Le Monde*, v katerem se opisujejo razmere okrog «11 Giorno*. »V prihodnjih dneh bom iz te moje izkušnje potegnil zaključke. S številnih strani so me prosili za izjaye, ki pa jih na žalost, vsaj za sedaj, ne morem dati. Jedro borbe, ki se je vršila okrog «11 Giorno* ,ni tam, kjer sem mislil*. Končno je poudaril, da se ne bo umaknil iz javnega življenja in že se govori, da bo ustanovil nov dnevnik!
Desničarski tisk, v katerega spada v prvi vrsti »Corriere della Sera«, pa pozdravlja danes novega glavnega urednika Itala pietra, ki prihaja iz njihovega uredništva. Levičarski »Paese« piše, da »bomo šele videli, ali se bodo obljube, ki jih je dala založba lastnica «11 Giorno«, izpolnile,« t. j. da bo list «nadaljeval z dosedanjo usmeritvijo iskrene in obširne kritične akcije.« Za Itala Pietra pa pravi, da bo kos svoji nalogi ki je v današnjih časih tako težavna, če se bo ob vsaki priložnosti spomnil, da je pripadal odporniškemu in osvobodilnemu gibanju.
Rimski polfašistični dnevnik
ni novinar in tudi da ni vpisan v novinarsko zbornico. «Morda so Baldaccijevo glavo izročili Malagodiju na papirnatem krožniku. Ne more pa se reči, da prihaja glava Itala Pietra z desnice. Tega si ne upa reči noben levičarski list. V kako smer bo novi glavni urednik usmeril iglo kompasa? Za eno stopinjo proti centru ali za eno stopinjo proti levici, proti.... Nen-niju? Pravijo, da je bil dr. Pietra, ali pa da je še sedaj, v Liguriji predstavnik Agip!«
Katoliški «Quotidiano» piše, da list, ki ga plačujejo italijanski davkoplačevalci, ne sme
to ((balkansko vzdušje« socialističnega glasila, ki bi pač moralo upoštevati vse, kar se je v 20 letih na Balkanu spremenilo!) Za imenovanje Itala Pietra pa misli list, da gre za kompromis, kar gre za spoštovano ime, vendar pa s tem Segni ir. Moro delata veliko napako, ker ta kompromis ((odpira vprašanje v vprašanju«, in šele jutri se bo videlo, kako se bodo rešila protislovja te težke dediščine. ((Dejstvo je, da je Segni plačal danes svoj veliki dolg desnici; desnica je pridobila, levica KD pa je biia slabo poražena«
de. K temu pripominja današnji «Paese Sera«; ((Dejstvo, da so davkoplačevalci lahko tudi komunisti in torej ne bi smel niti kak dnevnik še manj pa državni organi, počenjati protikomunistično propagando, to dejstvo seveda klerikalnemu dnevniku ne pade niti na pamet.«
«Avanti» objavlja v tej zvezi celo uvodni članek pod naslovom ((Balkanska pustolovščina«. List pravi, da gre za zahtevo ekonomske desnice pr; dnevniku, ki je znotraj vladne fronte razkrinkoval protisocialno akcijo monopolov, kritiziral vlado in zahteval javni poseg v gospodarstvo in da vse to «ni bilo brez politične strasti, hkrati pa v mejah poklicnega poštenja.« »Gre za dogodek, ki sledi tolikim drugim; protikartelskemu zakonu, ki je brez 'učinkovitosti; jedrskemu zakonu, ki daja na razpolago monopolom celo jedrsko energijo; napovedanemu »zelenemu načrtu«, ki nadomešča strukturalno rešitev kmetijskih vprašanj; protisindikalnemu stališču vlade v vsakem sindikalnem sporu.« #Način. kako je vlada rešila vprašanje «11 Giorno«, nadaljuje list, nas prestavlja v balkansko vzdušje. kjer stvari računajo in pla-
šil Tempo« prav zaradi tega z . čajo ljudje.« (Pri tem se se-novim glavnim urednikom ni veda samo po sebi postavlja zadovoljen ter piše, da sploh | vprašanje, iz katerih časov je
(itiiiHiNiiiMimminimiiimiiiiiiMiiiiiitiitmiiiiiiifiimiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiininmi
V Švici je umrl Adler atentator na Stiirgkha
ZUERICH, 2. Friedrich Adler, ki je bil več let tajnik
socialistične internacionale in je oktobra 1. 1916 nmoril avstrijskega ministrskega predsednika grofa Karla Stiirgkha, je danes umrl v Zurichu v starosti 81 let.
Adler se je rodil na Dunaju 1. 1878. Po študiju fizike in matematike na univerzi v Zurichu se je popolnoma posvetil politiki. Bil je sin avstrijskega socialista Viktorja Adlerja in začel je svoje u-dejstvovanje najprej v švicarski socialistični stranki, leta 1911 pa je postal tajnik avstrijske socialistične stranke. Bil je še vedno tajnik stranke, ko je kot zagrizen nasprotnik vojne pripravil komplot proti ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu, ki ga je 21. ok tobra smrtno ranil. Bil je na to 1. 1917 obsojen na smrt, to-
ni, da Afrika postane enakopraven partner drugih kontinentov kot kupec in kot prodajalec ter da začne «zakon ponudbe in povpraševanja delovati tudi v njeno korist.«
V soglasju s tem konceptom je Seku Tureju tuja misel, da bi se Afrika povezala s katero koli skupino gospodarsko razvitih dežel. Svet se zanj deli zlasti na bogate in revne. Spori med bogatimi so njihova lastna stvar «Naši zunanji odnosi,« pravi Seku Ture, «naj se razvijajo izven blokov; vsaka država naj se izrazi in naj zavzame jasno stališče nasproti Afriki. Po tem stališču ho-
da obsodba mu	je	bila spreme. .	pio sodili prijateljstvo
£jen? "a 18 let	1-novem-1	miaenost all sovraštvo.«
ivnhndo pa Je	b	1ZPUSCen na	Glede medsebojnih zvez m
medsebojnih navzkrižij, ki
svobodo
V dobi med prvo in drugo svetovno vojno se je Adler naprej boril v vrstah avstrijske socialistične stranke in več let je bil tajnik socialistične internacionale. Ob izbruhu druge svetovne vojne je odšel v New York, po vojni pa se je vrnil v Evropo in je nekaj časa živel v Bruslju, nato pa se je za stalno naselil v Zii-richu.
• «»------
MANAGUA (Nikaragua), 2.
Vlada Nikarague je sklenila vzpostaviti ustavne pravice, ki so bile ukinjene lani 30. maja, ko so hoteli nekateri opozicijski elementi iz sosednih držav vdreti v Nikaraguo.
Pomlad afriških narodov
(Nadaljevanje s 1. strani)
ških dežela, h kateri je treba težiti, je spajanje A-frike v eno državno celoto. »Nimamo v mislih — pravi Seku Ture nekajkrat — pogodb o prijateljstvu. Take pogodbe povezujejo države, ki so si sicer tuje. Mi pa si nismo tuji.« Visoka stopnja enotnosti neodvisnih afriških narodov bi dovolila ustanavljanje skupnega afriškega tržišča, skup-skih beguncev doseglo milijon nega afriškega denarja ter
78.628 ljudi, od katerih živi
250.000 na egiptovskem ozemlju Gazi med Izraelom in E-giptom, 600.000 jih živi v Jordaniji, 131.000 v Libanonu in
11.000 v Siriji. Ostali so raz. deljeni po drugih arabskih dr žavah, zlasti po Saudovi Arabiji in Jemenu. t ■ , ...
skupno zunanjo politiko «a-friškega bloka«. To pa bi omogočilo, da se načne največji afriški problem, problem revščine na novo, da se »dekolomzira«, kot pravi Seku Ture. In kaj pomeni dekoloniziranje problema revščine? To pome-
jih imajo bogati zaradi svojih računov, pa naj bo A-frika nevtralna in sicer «pozitivno nevtralna«. Pozitivnost tega nevtralizma pa je v tem, da je ta «v službi miru in mednarodnega sodelovanja« in pa v tem, «da je angažiran v korist pravice vseh narodov do samoodločbe, ki naj okrepi univerzalno solidarnost.«
terem se obravnava vprašanje reševanja sicilijanske krize, med katero se je prvič zgodilo, da je KD «imela priložnost za srečanje s socialisti pri reševanju vprašanja oblasti«. Demokristjanska ponudba ie po Nennijevem mnenju objektivnega pomena, ker je do nje prišlo pod pritiskom katoliških množic. Nenni misli, da je glavno vprašanje: ali KD lahko izraža drugačno politi-k?? To je po njegovem mne-r ju hkrati notranje in zunanje vprašanje vseh strank, ki imajo relativno večino. Tu je glavni kamen preizkušnje, vse drugo pa je izguba časa, kajti »govoričenja o odprtju na levo se ne morejo nadomestiti s točnimi programskimi obveznostmi glede osnovnih vprašanj italijanske družbe in politike« in na teh obveznostih se bo preizkušala soosobnnst ali nesposobnost, tako PSI kakor tudi KD, t j.: ali bosta odgovorili na tisto, kar država m delavci pričakujejo piav danes, ko se nahajamo na mrtvi točki.
Mons. Andrianopoli, glavni urednik lista «11 Nuovo Citta-dino« pa v svojem jutrišnjem čianku o tem vprašanju ostro napada vse tiste demokristjane, ki nadaljujejo s propagiranjem možnosti sodelovanja s socialisti.
Segni, -ki je sklical prihodnjo sejo vlade za torek, je danes govoril blizu Sassarija na otvoritvi deželnega trga na debelo, ki je opremljen z modernimi napravami. Med drugim je poudaril, da vlada gleda z zaupanjem v utrjevanje mednarodne pomiritve in da hočejo vse druge države iskreno mir. toda v isti sapi je dejal, da to «ne odvezuje KD obrambe demokracije in svobode, ki se mora še razširiti—« Nato se je predsednik vlade še pohvalil z najnovejšim zakonom o šoli, s politiko na Jugu, z «zelenim načrtom« itd.
V torek bo tudi sestanek vodstva KPI, verjetno v zvezi s predkongresnimi pripravami.
A. P.
 «»—
ek razstave ital. obrtništva v
BEOGRAD, 2. — Jutri se bo v Beogradu končala razstava italijanskega umetniškega obrtništva, na kateri je razstavljalo več renomiranih italijanskih podjetij. V 15 dneh si je razstavo ogledalo okrog 40.000 Beograjčanov. V zvezi zaprtjem razstave je prispel v Beograd tajnik italijanske zveze obrtniških organizacij, Manlio Germozzi. Ger-mozzi se bo poleg tega razgo-varjal z zastopniki Zveze obrtniških zbornic Jugoslavije o udeležbi italijanskih obrtniških organizacij na mednarodnem sejmu obrtništva, ki bo od 1. do 10. junija letos v Beogradu.
BUENOS AIRES, 2. — Člani jugoslovanskega poslaništva v Buenos Airesu so sporočili, da so neznanci včeraj zjutraj zgodaj izstrelili šest strelov proti vhodu v poslaništvo. Ni bilo žrtev.
_	„	.	TRST, Ul. S. Lazzaro 17,
Tvrrllra	I 0	R	F N 71	tel 2*245
1 VlUiid	L. U	I\	L* 11 c.	1	in mehanična delavnica
v Ul. S. Francesco 58 kjer dobite vse nadomestne dele za moto skuterje in popravila tekom dneva, izvaza: KOLESA, moška in ženska, znamke LORENZI z vsemi pritiklinami 18.000 LAMBRETE. VESPE MOTORJE in AVTOMO. BILE in pelje čez mejo v Sežano.
i