SKLIC SEJ ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, Kl BODO V MESECU OKTOBRU 1984 DELEGATI BODO RAZPRAVLJALI: — O oceni stanja obrambnih priprav na območju občme Ljubljana Vič-Rudnik — O oceni uresničevanja resolucije o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1984 — 0 osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1985 12. SKUPNO ZASEDANJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA BO V PONEDELJEK, 29. oktobra 1984 ob 15.30 uri SKUPŠČINA OBČINE " ... LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ' ¦ . : Številka: 06-1/82 . * ' ' ¦ Datum: 15/10-1984 , ¦ . . - ,, . ¦/ VABILO ; Na podlagi 188. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 2/78 m 35/81) in 50 člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur I. SRS, št. 1/79) sklicujem .. " • \-. 12. skupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljub- Ijana Vič-Rudnik, ki bo v PONEOEUEK, dne 29. oktobra 1984 ob 15.30 uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. V sprejem predlagam nas/ednji . ^ * - DNEVNI RED: ¦ - , "' ' ¦•¦ V " 1. Ugotovitev sklepčnosti zborov ¦- ¦ 2. Potrditev skrajšanih zapisnikov 23. seje DPZ, 25. seje ZZD in 23. seje ZKS vsi z dne 26. 9. 1984, 3. Vprašanja in predlogi delegatov, 4. Ocena stanja obrambnih priprav na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, 5 Ocena uresničevanja resolucije o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1984, 6. Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1985, 7. Predlog sklepa Odbora podpisnikQv družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanju s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic in naravnih nesreč v SRS za uporabo sredstev solidarnosti SRS za odpravo posledic naravne nesreče - orkanski veter v občinah Tolmin, Tržič in Radov-Ijica 8. Predlogi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve: - Predlog za izvolitev poklicnega sodnika sodišča združe-nega dela v Ljubljani, - Predlog sklepa o imenovanju komisije za odločanje o pri-tožbah občanov glede upravičenosti plačila krajevnega samo-prispevka, 9. ObravnavagradivaskupščinemestaLjubljaneindoločitevdele-gatov za sejo zbora združenega dela in zbora občin SML Predsednik skupščine: „-, Maks KLANŠEK, I. r. Opozorilo: Po končanem skupnem zasedanju bo družbenopolitični zbor v sejni sobi obravnaval »Izhodišča za pripravo dograditve koncepta dela upravnih organov in njihove racionalizacije,« sprejete na 103. seji izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila dne 5. 9. 1984, v skladu s pobudo DPZ iz septembra 1982. SKUPŠČINA OBČINE . LJUBLJANA VIČ-RUDNIK SVET ZA SPLOŠNO LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Ocena stanja in podružbljanja obrambnih priprav na območju občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik Pravica in dolžnost slehernega delegata je, da se aktivno vključuje v področje splošne Ijudske obrambe in družbene samo-zaščite in s tem razvija proces podružbljanja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. Svet za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito zato posreduje to oceno y delegatsko razpravo. PODROČJE IZVRŠNEGA SVETA - UPRAVNI ORGANI Na področju splošne Ijudske obrambe in družbene samo-zaščite je Izvršni svet izvajal politiko in odoločitve v skladu z Zakonom o splošni Ijudski obrambi in družbeni samozaščiti, s sklepi občinske skupščine, Sveta za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samoza^čito, (nadalje sveta za SLO in DS) ter širše družbenopolitične skupnosti. Določil je predlog obrambnega in varnostnega načrta. Upravni organi so izdelovali in dopolnjevali načrte svoje dejav-nosti, posebno za delovanje gospodarskih in družbenih dejavno-sti v neposredni vojni nevarnosti in vojni. Izvršni svet je izdelal predlog razvojnega obrambnega načrta s temeljnimi planskimi akti občine in skrbel za njihovo izvajanje. PODROČJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI V vseh krajevnih skupnostih imajo ustanovljene komiteje za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, štabe za civilno zaščito, narodno zaščito ter komisije za opravljanje nalog s področja gospodarskih in družbenih dejavnosti v miru, ob naravnih nesrečah, izrednih razmerah ali vojni. Obrambne priprave v krajevnih skupnostih se razvijajo uspešno in se kvalitetno izboljšujejo. To potrjujejo: vse večje vključevanje delovnih Ijudi in občanov, svetov krajevnih skupno-sti, komitejev za SLO in DS, dosežena stopnja izobraženosti in usposobljenosti za izvajanje konkretnih nalog, posebno v civilni in narodni zaščiti. Vaje v okviru vsakoletnih aktivnosti NNNP so veliko pripomogle k boljši organizacijski in mobilizacijski pripravljenosti posa-meznih krajevnih skupnosti, posebno na področju naravnih in drugih hujših nesreč (ob poplavah, požarih, žledu...). Velja poudariti, da bodo mnoge naloge realizirane v daljšem časovnem obdobju (materializacija obrambnih priprav, tako ime-novane partizanske baze) in so vezane na denarna sredstva. Krajevne skupnosti so zadolžene tudi za izvajanje vojaške mobili-zacije. V ta namen imajo formirane komisije za izvajanje mobiliza-cije, usposobljene mobilizacijske inštruktorje in kurirje. Mobiliza-cijske naloge opravljajo krajevne skupnosti že danes ob izvajanju poskusnih mobilizacijskih enot JLA in teritorialne obrambe. S tem se krepi sistem pozivanja vojaških obveznikov. Rezultati kažejo, da so naše krajevne skupnosti dobro usposobljene za izvajanje te pomembne naloge, saj so rezultati pozivanja zelo dobri. Če ocenjujemo delo posameznih krajevnih skupnosti oziroma stanja obrambnih priprav lahko te razvrstimo v nekaj skupin. Krajevne skupnosti v katerih so obrambne priprave dobro organi-zirane: Malči Belič, Milan Česnik, Kolezija, Brdo, Vnartje Gorice, Podpeč-Preserje, Škofljica, Brezovica, Dobrova, Ig. Prav poh-valno pa je delovanje krajevne skupnosti Milan Česnik, ki ji je z aktivnim delom uspelo povezati vse nosilce obrambnih priprav (organizacije združenega dela) ria svojem območju in za katero zares lahko trdimo, da izvaja vlogo, ki ji je v konceptu SLO in DS namenjena. V zadnjem času pa so se izkazale tudi krajevne skupnosti Rudnik, Polhov Gradec, od novoustanovljenih krajev-nih skupnosti pa posebno pozitivno izstopa krajevna skupnost Iška vas. KOMITEJI ZA SPLOŠNO LJUDSKO 08RAMB0 IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO V občini so v vseh OZD, TOZD in KS imenovani komiteji SLO in DS. Odbori pa so imenovani v državnih organih, samoupravnih interesnih skupnostih in skupnih službah. Komiteji kot politično-operativni organi se že v pretežni večini aktivno vključujejo v podružbljanje SLO in DS posebno v krajevnih skupnostih, manj aktivni so v manjših organizacijah združenega dela, predvsem pa Delegati! V tem mandatnem obdobju je Ocena o stanju in podružbljanju priprav na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik prvič razgrnjene pred delegatsko bazo. Z ozirom na pomembnost gradiva priporočamo, da v svojih okoljih to oceno obravnavate skupaj s sveti KS, delavskimi sveti, komiteji za SLO in DS ter poslovodnimi organi. na fakultetah. Pomanjkljivo je medsebojno usklajevanje in pove-zovanje dela komitejev krajevnih skupnosti in organizacij združe-nega dela. Občinski komite zveze komunistov posveča precejšnjo pozor-nost teoretičnemu usposabljanju komitejev za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, posebno predsednikov in namestnikov. Zaradi pogostih kadrovskih sprememb v ZK je v nekaterih krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ogrožena kontinuiteta dela komitejev. TERITORIALNA OBRAMBA Teritorialna obramba je najširša oblika organiziranja in priprav-Ijanja delovnih Ijudi in občanov za oborožen splošni Ijudski odpor. V skladu z obrambnimi in varnostnimi načrti opravlja tudi določene naloge pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah ler pri preprečevanju in odpravljanju izrednih razmer. V vojni so pripadniki teritorialne obrambe tudi delovni Ijudje in občani, ki z orožjem ali kako drugače sodelujejo v narodni zaščiti in v splošnem Ijudskem odpom. Teritorialna obramba je v naši občini organizirana iz občinskega štaba teritorialne obrambe in štabov ter enot v krajevnih skupnostih. Štabi in enote teritorialne obrambe se usposabljajo na semi-narjih, tečajih in praktičnih vajah pri čemer se posebna skrb posveča spoznavanju sodobne opreme in oborožitve. Do sedaj smo v skladu s srednjeročnimi in letnimi načrti vzgoje in urjenja usposobili pripadnike teritorialne obrambe za opravljanje nalog v skladu z obrambnimi načrti. Pri tem smo posebno pozornost posvetili vodenju, poveljevanju, mobilizacijski pripravljenosti, moralno-političnem stanju, varnosti in družbeni samozaščiti. Izvršene vaje so pokazale dobro mobilizacijsko in strokovno usposobljenost. V naslednjem obdobju bo dan večji poudarek timskemu delu. Večjo pozornost bo treba posvetiti moralno-političnemu usposabljanju in odgovornejšemu odnosu obvezni-kov do obveznosti v enotah teritorialne obrambe. CIVILNA 2AŠČITA Civilna zaščita je organizirana najbolj množično. Pripadniki civilne zaščite se usposabljajo teoretično preko tečajev in prak-tično v številnih izvedenih vajah. Opremljanju splošnih, posebno pa specializiranih enot v KS (RBK, PMP in tehnične) posvečamo posebno pozornost, saj letno namenimo približno osem milijo-nov dinarjev. Vrednost opreme civilne zaščite znaša preko 30 milijonov. Količina in vrednost materialne opreme civilne zaščite v krajevnih skupnostih in v občinskem odredu je vsak dan večja in s tem se odpira problematika vzdrževanja te opreme. Za opremo civilne zaščite so odgovorne same krajevne skupnosti, vendar ker le-te nimajo svojih strokovnih kadrov, skladiščenje in vzdrževanje opreme ni zadovoljivo. Boljše stanje na tem področju je v občinskem združenem odredu civilne zaščite, ker so boljši pogoji vzdrževanja opreme civilne zaščite. Glede na to, da je potrebnc opremo redno servisirati, vzdrževati in izločati posa-mezne dele opreme, katerim je potekel rok uporabnosti, postaja zagotavljanje stalne uporabnosti čedalje težavnejše. Na ravni občine imamo dobro opremljen in usposobljen združen odred civilne zaščite z 242 člani, ki so organizirani v specializirane enote. V vsaki krajevni skupnosti je formiran štab za civilno zaščito s specializiranimi ali splošnimi enotami; podobna organi-ziranost je tudi v pretežni večini organizacij združenega dela. Velike težave pri usposabljanju nam povzroča velika fluktuacija obveznikov, razporeditev na ostale dolžnosti v splošni Ijudski obrambi in družbeni samozaščiti, bodisi zaradi zakonskih določil, ki oproščajo določene kategorije prebivalstva služenja v civilni zaščiti (nosečnice, matere z otroki itd.). Še več težav pa pov-zročajo dvojne razporeditve, ki so posledica nedodelanosti sistema razporejanja, prisotne pa so tudi druge težave. Na območju občine je v civilni zaščiti vključenih približno 8.500 pripadnikov ali preko 11% vseh prebivalcev, kar pa še vedno pomeni, da kljub vsem prizadevanjem zaostajamo za srednjero-čnimi usmeritvami, v katerih je predvidena vključitev 15% prebi-valcev. Načrtujemo oživitev aktivnosti splošnih enot civilne zaščite v hišnih svetih z vključevanjem prebivalstva. Kljub nekate-rim oviram in težavam pa moramo enote civilne zaščite kadrov-sko odpolniti vsaj pri najzahtevnejših delih, kot je na primer tehnično reševanje, gašenje požarov in podobno. VAJA NNNP »GOLOVEC-83« Aktivnosti v pripravah na vajo, posebno pa še na njenem zaključnem delu so imele velik družbenopolitični in strokovni pomen zaradi usposabljanja prebivalstva in vseh družbenih sub-jektov za izvajanje ukrepov zaščite in reševanja v primeru rušil-nega potresa. V vaji je v raznih oblikah sodelovalo preko 16.400 delovnih Ijudi in občanov, vsi občinski organi, civilna zaščita, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, družbenopoli-tične in družbene organizacije ter društva... Analiza na podlagi ugotovitev in ocen sodelujočih je pokazala, da so bili v pripravah m izvedbi vaje načrti zelo kvalitetno dode-lani in menimo, da omogočajo učinkovito izvajanje zaščitnih in reševalnih nalog v potresu. ZAKLONIŠČA Na območju občine gradijo družbeni in zasebni investitorji zaklonišča v skladu z Odlokom o zakloniščih, ki tudi določa tri območja v katerih je že v miru obvezna gradnja zaklonišč in sicer: mestni del, izvenmestna naselja in ostalo območje občine. Druž-beni investitorji gradijo zaklonišča v vseh treh, zasebni pa v prvem in drugem območju. Letos bodo na območju občine dograjena štiri javna zaklonišča z osemsto zakloniščnimi mesti. V teku so pripravljalna deia na sedmih lokacijah, od tega pet v mestnih krajevnih skupnostih, dve v zunanjih. Do leta 2000 je načrtovana gradnja 32 javnih zaklonišč za 6.750 oseb. Javna zaklonišča so namenjena za zaklanjanje prebivalcev individualnih zgradb in se trenutno gra-dijo v krajevni skupnosti Murgle in v na novo zgrajenih soseskah družbeno usmerjene gradnje. Na območju občine se je 264 zasebnih investitorjev obvezalo, da bodo sami zgradili zaklonišče, dejansko pa je ustrezna zaklo-nišča zgradilo samo 30 zasebnikov. Vsi investitorji, ki so se izognili zakonski obveznosti, bodo morali plačati prispevek za javna zaklonišča. Vsi na novo zgrajeni stanovanjski bloki imajo zgrajena zaklo-nišča, ki se v miru dvonamensko uporabljajo (shrambe). Do sedaj je v blokih zgrajenih 17 zaklonišč s 4.218 zakloniščnimi mesti. V organizacijah združenega dela \n ostalih samoupravnih organiza-cijah in skupnostih pa 38 zaklonišč z 8.873 zakloniščnimi rnesti. V javnih zakloniščih pa je 2.700 zakloniščnih mest. Glede na nezadostno vzdrževanje zaklonišč je občinski štab za civilno zaščito pospešil formiranje ekip za njihovo uporabo in vzdrževanje. Do 31. 7. 1984 je bilo na območju občine od zasebnih investi-torjev (3% ter 0,06%) od stanarin od poslovnih prostorov zbranih 13,812.750,00 din. PODROČJE GOSPODARSTVA, KMETIJSTVA IN KOMUNALE Na območju občine so vse OZD s področja gospodarstva vključene v obrambne priprave in imajo izdelane potrebne načrte za primer neposredne vojne nevarnosti ali vojne. V zadnjem obdobju pa je težišče dela na materializaciji obrambnih priprav, predvsem delovanju v vojni. Izdelane so ocene možnosti in pogo-jev delovanja v vojni, upoštevajoč poostrene gospodarske razmere ter proizvodne bilance, ki zajemajo energijo, surovine, transport, zveze, delovno silo itd. Odgovorni nosilci obrambnih priprav v organizacijah združe-nega dela, občini in širši družbenopolitični skupnosti so šele v začetni fazi razreševanja kompliciranih zadev okrog formiranja tako imenovanih »partizanskih baz«. Območje naše občine ima vse naravne pogoje za organiziranje \n namestitev raznih vojnih bolnišnic, skladišč, delavnic in manjših proizvodnih obratov. Določene oziroma s sklepi pristoj-nih občinskih upravnih organov so zavezane organizacije združe-nega dela (Mercator, KIT Ljubljanske tnlekarne), ki bodo oskrbo-vale s prehrambenimi izdelki prebivalstvo, pripadnike teritorialne obrambe in ostale organe, ki bodo vodili splošni Ijudski odpor na začasno zasedenem ozemlju. Prav tako imajo vse hribovite kra-jevne skupnosti izdelane obrambne načrte tajnih skladišč ozi-roma prostorov (kašče, skriti gospodarski prostori) za shranjeva-nje živil in prostorov v katerih bi zasilno delovale razne delavnice ali proizvodni obrati. V vseh KS so formirane gospodarske komi-sije, ki bodo skrbele za delovanje skladišč in delavnic. obvezen odkup živil in razdeljevanje potrošniških kart. Potrošniške karte so že sedaj razdeljene po krajevnih skupnostih. V zvezi s podružbljanjem obrambnih priprav s področja gospo-darskih dejavnosti pa ugotavljamo, da le-te stagnirajo v tistih organizaijah združenega dela, kjer se ubadajo z gospodarskimi in kadrovskimi problemi ter v manjših OZD, kjer nimajo zadovoljivo razvitih samoupravnih odnosov. Nasprotno pa tam, kjer so samoupravni odnosi razviti, kljub gospodarskim težavam ugotav-Ijamo pozitivne premike. Vedno več je primerov, ko o problema-tiki obrambnih priprav v organizacijah združenega dela razprav-Ijajo in odločajo delavski sveti, zbori delavcev ter komiteji za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito. Načrti za pridelovanje hrane slonijo na sedanjih možnostih kmetijstva s tem, da se upoštevajo možnosti in pogoji delovanja v morebitnih vojnih razmerah (zmanjšana delovna sila, slabša oskrba z repromateriali, pomanjkanje pogonskih goriv...). Za zagotavljanje hrane v vojni se že danes izvajajo določeni ukrepi, ki bodo omogočili kmetijsko proizvodnjo. Nosilci kmetij-ske proizvodnje v občini so: Ljubljanske mlekarne TOZD Pose-stva z obratom v Brestu ter združeni kmetje povezani v Kmetijski zadrugi Velike Lašče in Kmetijski zadrugi Ljubljana TZO Vič. Omenjeni nosilci proizvodnje zagotavljajo v svojih načrtih delovno silo in njeno razporeditev, izdelujejo razvojne načrte za usmerjene kmetije, načrtujejo živalsko proizvodnjo m varstvo živine (izdelan je načrt veterinarske službe), pridelava in varstvo rastlin ter oskrba z reprodukcijsklmi materiali in rezervnimi deli za kmetijsko mehanizacijo. Število kmetij, ki so sposobne proi-zvajati za trg je približno 1500 in imajo sklenjene pogodbe za blagovne rezerve. Poverjeništvo za kmetijstvo ima v načrtih, ki se letno ažurirajo, zajeta vsa opravila - storitve, potrebne surovine, repromaterial in gorivo oziroma energija. Obrambne priprave so zadovoljivo orga-nizirane na področju družbenega sektorja, kmetijske OZD imajo izdelane obrambne načrte v katere so vključeni kmetje-koope-ranti. Še vedno pa ni uresničena vloga krajevnih skupnosti, kot načrtovalk kmetijske proizvodnje. Na področju urejanja prostora, komunalnega, stanovanjskega in vodnega gospodarstva se v Ljubljani zadeve urejajo enotno in so pretežni del v pristojnosti upravnih organov mesta Ljubljana, ki tudi izdelujejo bilanco vseh virov za potrebe SLO in ukrepe za njihovo zavarovanje. Na območju občine so izdelali načrti nadomestnih lokacij za evakuacijo prebivalcev za začasno bivanje v primeru vojne, odla-gališča odpadkov ter pokopališča. Formirane in usposobljene so tudi komisije za ugotavljanje in ocenitev škode v naravnih nesrečah ali vojni. PODROČJE DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Doseženi napredek obrambnih priprav v družbenih dejavnostih (tako organizacijski kot tudi vsebinski) je rezultat večletnega kontinuiranega dela, pri katerem je odigral bistveno vlogo Komite za družbene dejavnosti, ki se je kadrovsko okrepil (tudi z zuna-njimi sodelavci), tako da je sposoben kvalitetno opravljati naloge SLO in DS ter bi v morebitni vojni lahko vodil pomembne naloge (na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva). Ob tem ne gre zanemariti rezultatov, ki so jih dosegle organizacije združenega dela s področja družbenih dejavnosti, ki so s svojo aktivnostjo tvorno prispevale podružbljanju obrambnih priprav. Najbolj so dodelani načrti osnovnih šol, pri katerih so načrto-vali naloge tudi za najtežje situacije. Imajo izdelane vojne učne načrte in izpopolnjeno vojno sistemizacijo ter so usklajeni s KS. Načrt delovanja osnovnih šol v vojni je potrjen s sklepom občin-skega Sveta za SLO in DS. Na srednjih šolah niso rešena vprašanja povezovanja z združe-nim delom, konkretni učni programi in načrti usposabljanja dija-kov za potrebe združenega dela v vojni pa še niso izdelani. Zdravstveni dom Vič se zelo dobro vključuje v obrambne priprave. V.načrtu so določene vse osnovne in rezervne (vojne) lokacije ambulant, ki jih razvija na območju občine. Vse lokacije so usklajene z drugimi subjekti splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. Za izvedbo nalog po vojno-organizacijski sherni ima zdravstveni dom zagotovljen ves potrebni kader in materialno-tehnična sredstva. Zagotovljeni so prostori, v katerih so uskladiščena zdravila in ostali sanitelni material. Obstajajo le določene težave (materialne narave) pri obnavljanju zalog tega materiala. Univerzitetni klinični center razvija naobmočju naše občine partizanske bolnišnice, ki bodo delovale za potrebe prebivalstva in oboroženih sil. V letošnjem letu smo zagotovili osnovne pogoje za delovanje bolnišnic. Ostale potrebe, ki jih zahteva organizacija bolnišnic, bomo zagotovili postopoma. Področje socialnega varstva pokriva Center za socialno delo in ustrezna samoupravna interesna skupnost. V obrambnem načrtu so naloge opredeljene tako, da je zagotovljeno sodelova-nje in koordinirana akcija delavcev Centra, enot civilne zaščite ter Rdečega križa. Delovanje kulturnih dejavnosti v vojni je podrobno oprede-Ijeno v načrtu SIS za kulturo. Obrambni načrti kulturnih organlza-cij so le delno usklajeni z načrti krajevnih skupnosti, predvsem kar zadeva rezervne lokacije, zavarovanje objektov in morebitne evakuacije. MOBILIZACUSKE ZADEVE Letos smo poleg redno načrtovanih izvedli tudi izredne mobili-zacije. Večina mobilizacij je bila izvedena za izvajalce - občinski sekretariat za LO, inštruktorji ter krajani —kurirji v KS - v zelo neugodnem času (dopoldanske ure ali preko vikenda). Ta dva termina sta bila izbrana z namenom preizkusiti funkcioniranje celotnega kurirskega sistema na ravni občine in krajevnih skup-nosti. Kljub temu, da smo mobilizacijo izvajali v najbolj neugodno izbranem času tudi za obveznike, so rezultati (približno 95 odstot-kov vročenih pozivov) ugodni. Ob vročanju pozivov ugotavljamo, da nekateri vojaški obvezniki pristojnemu upravnemu organu ne sporočijo osebnega stanja (sprememba bivališča, zaposlitev in podobno) ali odklanjajo sprejeti vojaški poziv. Beležimo tudi primere, ko poziv sicer sprejmejo, ne javijo pa se v svoji vojaški enoti. Zato bo potrebno zaostriti kazensko in politično odgovor-nost. Nedvomno je izvajanje vojaške mobilizacije zelo pomembno področje v sistemu SLO, zato nenehno razvijamo in krepimo kurirski sistem, posebno na ravni krajevnih skupnosti. V vseh krajevnih skupnostih so imenovane komisije za izvedbo mobiliza-cije, enot JLA in teritorialne obrambe. Kurirje dopolnjujemo z mlajšimi kadri, ki še nimajo vojaškega razporeda, jih strokovno usposabljamo v obliki kratkih seminarjev ali izvajanju dejanskih mobilizacij. Tudi na tem področju beležimo pomemben-napredek podružbljanja SLO in DS, saj je v te sestavine splošne Ijudske obrambe vključenih že 700 mobiliziranih inštruktorjev in kurirjev v KS. NABORNE ZADEVE V letošnjem letu je pristopilo k naboru 520 nabornikov. V postopku nabora je uvedena novost in sicer, da nabornik ni fizično navzoč, temveč naborna komisija razporedi naborni-ka-obveznika v določene rodove JLA izključno na podlagi števil-nih vprašalnikov oziroma podatkov, ko so mnenje oziroma izvid zdravniške komisije, osebna želja nabornika kateri rod JLA želi služiti, podatki delovne organizacije, če je že zaposlen, podatki in mnenje šole, izčrpni podatki in mnenje krajevne skupnosit, kjer nabornik stanuje. Podatki, mnenja in predlogi krajevne skupnosti so v pretežni večini odločujoči, v kateri rod JLA bo nabornik razporejen Pou-dariti je potrebno, da ima vsaka krajevna skupnost komisijo v kateri so predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij, kar pomeni, da je tudi na tem področju prisoten razvoj podružbl|anja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. Po ugotovitvah naborne komisije Mestnega sekretariata za Ijudsko obrambo so bile naborne priprave v krajevnih skupnostih in sekretariatu za Ijudsko obrambo najboljše opravljene prav v naši občini. NARODNA ZAŠČITA V OZD in KS tvori jedro narodne zaščite blizu 2000 pripadnikov, glede na vitalne objekte, ki jih morajo v skladu z obrambnimi in varnostnimi načrti varovati. Manjše OZD imajo za zavarovanje svojih objektov sklenjene samoupravne sporazume s krajevnimi skupnostmi, večja pa imajo organizirano lastno narodno zaščito. Dogovarjanje in sklepanje samoupravnih sporazumov poteka počasi in ga bo potrebno pospešiti, kakor tudi razrešiti medse-bojne obveznosti in odgovornosti pri organizaciji in materialnem opremljanju narodne zaščite. V letošnjem letu bo izveden pro-gram strokovnega in vojaško-političnega usposabljanja načelni-kov in njihovih namestnikov iz KS in OZD. VARNOSTNI NAČRTI Na podlagi »Smernic«, ki jih je izdalo Predsedstvo SR Slovenije in Centralnega komiteja ZK Slovenije so bili v letošnjem letu dopolnjeni varnostni načrti in varnostno politične ocene na ravni občine, KS in OZD. Kvaliteta teh ocen in načrtov je dosegla višjo stopnjo posebo po vsebini in množici izvajalcev. V vseh teh aktivnostih smo skupno z izvajalci teh načrtov uspeli razjasniti vsebinske razlike med obrambnimi in varnostnimi načrti ter načrti za naravne nesreče, saj je bilo tu največ neiasnosti. Ob tem želimo pojasniti, da so izredne razmere tista dejanja, ki so uper-jena zoper družbeno-ustavno ureditev SFR Jugoslavije. Potresi, poplave, večji požari in podobno pa so opredeljeni kot naravne nesreče. Na sestankih in preko neposrednega nudenja strokovne pomoči v KS in OZD skupno uspešno razrešujemo ta odprta vprašanja. OBRAMBNO USPOSABLJANJE Letos bo izvedeno obrambno usposabljanje delovnih Ijudi in občanov in sicer na temo radiološko-biološko-kemična zaščita in opremljanje s sredstvi RBK zaščite. V spomladanskem času je bilo izvedeno usposabljanje v mestnih KS, za izvenmestne KS pa bo predavanje izvedeno v jesenskem času. Sedemnajstčlanski strokovno usposobljeni aktiv odgovorno nalogo dobro opravlja. Žal pa obisk občanov na predavanjih vsako leto upada. V mestnih KS beležimo do 50 odstotno navzočnost, v podeželskih pa preko 80 odstotkov. V KS Črni vrh, Iška vas in Rob je udeležba.tudi 100 odstotna. Med vzroki za slabši obisk so: neobvezna vabila so zamenjala sankcionirane pozive, vsebina in podajanje predava-nja sta včasih pretoga, predavanja so prepogosta... Poleg obrambnega usposabljanja prebivalstva, enot in obvez-nikov civilne zaščite iz KS in OZD je uvedena posebna oblika usposabljanja v Centru za obrambno usposabljanje v Poljčah. V preteklem in tekočem letu se je seminarjev udeležilo preko 30 slušateljev, ki delajo na področju SLO in DS, v zdravstvu, na področju urejanja prostora, financ, bančništva, zvez, narodne zaščite... Posebno na področju civilne zaščite pa potekajo šte-vilni tečaji usposabljanja v sodobnem centru za obrambno uspo-sabljanje na Igu. PODROČJE UPRAVNIH ZVEZ , ' V neposredni vojni nevarnosti, mobilizaciji in vojni vod za zveze zagotavlja skupščinskim organom sledeče zveze do temeljnih in širših družbenopolitičnih skupnosti: radiotelegrafske oziroma radiotelefonske, teleprinterske oziroma radioteleprinterske zveze, telefonske zveze in kurirske zveze. Trenutno je v radiotelefonsko omrežje od 38 krajevnih skupno-sti vključenih 24 izvenmestnih KS. Te zveze pa so zagotovljene tudi z nekaterimi pomembnimi OZD. Centralna radijska postaja je izvedena tako, da se lahko uporablja tudi na terenu, oziroma kot mobilna postaja. Nabavljene so tudi štiri ročne postaje manjših zmogljivosti za potrebe komuniciranja pri izvajanju določenih aktivnosti, danes pa jih uporabljamo pri različnih akcijah. Opisano radijsko omrežje je projektirano tako, da se v primeru izpada električne energije lahko napaja iz avtomobilskih akumulatorjev. FINANCIRANJE LJUDSKE OBRAMBE Obrambne priprave občine se financirajo iz dveh virov in sicer iz sklada za financiranje Ijudske obrambe, v katerega združujejo sredstva Ijubljanske OZD (ta se solidarnostno prelivajo glede na potrebe posameznih občin) ter iz proračuna občine. Iz sklada je za leto 1984 namenjeno za našo občino 27,614.819,20 din. Od navedenega zneska odpade za obrambne priprave teritorialne obrambe 12,486.519,35 din, za civilno zaščito pa 8,327.049,30 din. Razen obeh omenjenih največjih porabnikov pa se iz sklada financira usposabljanje prebivalstva za obrambo in zaščito (predavanja, nabava sredstev zvez, publi-kacije s področja splošne Ijudske obrambe in družbene samo-zaščite - Naša obramba za pripadnike teritorialne obrambe, mladince, ki služijo vojaški-rok v območju naše občine). dejav-nost Občinske konference ZRVS, tabornikov, gasilskih društev, Rdečega križa in ostalih glede na razpoložljiva finančna sredstva po posameznem namenu. V proračunu občine pa je za leto 1984 namenjeno 965.000 din. Iz navedenih sredstev se financira nabava občinskih nastanitve-rtih rezerv (prikolice, šotori itd.), ki bi se uporabile v primeru hujših naravnih nesreč. Del te opreme imajo na uporabi tabor-niški odredi naše občine. OZD namenjajo za lastne obrambne priprave (brez združevanja v sklad) letno približno 4,600.000 din. S temi sredstvi nabavljajo opremo za potrebe civilne zaščite, usposabljajo člane civilne zaščite in delavce, ki delajo na področju SLO in DS ter za nabavo oborožitve in usposabljanje narodne zaščite. POODROČJE DRUŽBENIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV Paleta družbenih organizacij in društev, ki s svojo dejavnostjo vzgajajo in pripravljajo delovne Ijudi in občane, posebno mla- dino, za oborožen boj in druge oblike odpora proti agresorju je v naši občini zelo široka. Zveza rezervnih vojaških starešin ima preko 3000 članov. Kot družbena in kadrovska organizacija razvija številne in razno-vrstne dejavnosti idejnopolitičnega in strokovnega usposabljanja svojih članov, v usposabljanju delovnih Ijudi in občanov, štabov teritorialne obrambe ter civilne zaščite, še posebno pa mladine za oborožen boj in druge oblike odpora. Občinska zveza tabornikov združuje več partizanskih tabor-niških odredov s približno 550 člani (večina so piortirji in mla-dinci). Skozi raznovrstne programske aktivnosti razvijajo in kre-pijo idejno-politično, psihofizično in strokovno usposabljan^e mladih za izvidniške, kurirske in druge naloge, ki so izrednega pomena za SLO in DS. S praktičnim izvajanjem nalog (njihov program je tesno povezan z obrmabnim delovanjem) se redno vključujejo v vsakoletno preverjanje usposobljenosti enot civilne zaščite in drugih enot na občinskih, mestnih, kakor tudi republiš-kih vajah. Oprema s katero razpolagajo je vključena v občinske nastanitvene rezerve. Občinski odbor Rdečega križa ima preko 27.000 članov orga-niziranih v enaintridesetih krajevnih organizacijah, 11.506 je mla-dincev in mladih članov, ki s svojim delom pomembno prispevajo k usposabljanju (nudenju prve pomoči, nega bolnika in poškodo-vanca, ocganizirano krvodajalstvo, sosedska in solidarnostna pomoč). Rdeči križ se s svojimi organizacijskimi rešitvami aktivno vključuje v delovanje civilne zaščite. Občinsko gasilsko zvezo sestavlja triinpetdeset prostovoljnih gasilskih društev in skupaj z operativnimi ter podpornimi člani šteje kar 11.200 članov. Večina gasilskih društev je neposredno vključenih v delovanje enot civilne zaščite, ki so organizirano vključene v delovanje sistema SLO in DS. Poleg omenjenih društev imamo v občini tudi štirinajst lovskih družin v katere je vključenih preko 700 čianov, enajst strelskih družin, nadalje kinološko društvo »Krim« z 250 člani, od tega preko 30 odstotkov mladih, Kajak-kanu klub Ljubljana s 376 člani, društvo jamskih potapljačev »Proteus« z 31 člani. Del članstva teh društev je vključen v specializirane enote združe-nega odreda civilne zaščite. Večletne izkušnje iz delovanja družbenih organizaicj in društev v izvajanju nalog splošne Ijudske obrambe in družbene samo-zaščite kažejo, da lahko pomembno prispevajo na tem področju, še posebno tiste, ki v skladu s svojo programsko orientacijo, kadrovskimi, materialnimi možnostmi uresničujeio naloge stro-kovnega usposabljanja članstva, delovnih Ijudi in občanov, pripa-dnikov enot in štabov civilne zaščite, posebno mladine za oboro-žen boj ter druge naloge v splošni Ijudski obrambi vojni in drugih izrednih pogojih. Žal pa nekatera društva še niso izdelala politično-varnostnih in obrambnih načrtov. Pregled je tudi nekoliko zamegljen zaradi neažurirane evidence samih društev kot tudi razporeditev posa-meznih članov društev. Pobude, ki jih društva dajejo za prerazpo-reditev svojih članov, se rešujejo prepočasi. Svoje obrambne načrte imajo Občinska konferenca ZRVS, Občinskt odbor Rdečega križa, lovske družine in gasilska druš-tva. Zveza tabornikov in kinološko društvo pa se vključujeta v obrambni načrt občinskega štaba civilne zaščite. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE Občinska konferenca ZK oziroma njen komite in osnovne organizacije ZK v krajevnih skupnostih in organizacijah združe-nega dela ob tekočem spremljanju problematike dvakrat letno opravijo širšo oceno obrambno-varnostnih razmer na celotnem območju občine. V te ocene sodijo tudi analize moralno-politi-čnega in kadrovskega stanja štaba ter enot teritorialane obrambe. Ugotavljamo, da politično-varnostne ocene postajajo vse bolj redne. V večini OZD in KS te ocene obravnavajo v družbenopoliticnih organizacijah, na zborih delavcev in še zlasti na sestankih osnovnih organizacij ZK. Opazno pa je, da bo potrebno zlasti v krajevnih skupnostih storiti več za seznanjanje krajanov z varnostno-obrambnim področjem in s tem stalno spodbujati občane k samozaščitnemu vedenju. Zveza komunistov ugotavlja, da se v praksi še vedno srečujemo s preveč togim. enostranskim in premalo usklajenim načrtova-njem. Ponekod prepočasi presegamo stereotipne. klasične, samo po sili zakona zasnovane obrambno-varnostne dejavnosti. Preo-počasi se organiziramo v celice oziroma hišni samoupravni, v naseljih in večjih stanovanjskih objektih ter drugih okoljih. Še vedno se srečujemo z urejanjem varnostno-obrambnih zadev na ravni delovne in ne temeljne organizacije združenega dela itd. Kljub še nedorečenosti pa so vidni uspehi predvsem v množični udeležbi pri snovanju varnostno-obrambnih dejavnosti, večji osveščenosti, varnostni kulturi, boljšemu samozaščitnemu rav-nanju. Občinski svet zveze sindikatov in osnovne organizacije v OZD se tvorno vključujejo v podružbljanje obrambnih priprav, posebno ob organiziranju in izvajanju praktičnih vaj in akcij v okviru NNNP-Golovec-83. obrambnega usposabljanja delovnih Ijudi, izvajanje nalog civilne zaščite, narodne zaščite, izdelavi varnostno-političnih ocen in obrambnih načrtov. Sindikati ocenjujejo, da obrambne priprave v občini dosegajo širino in kvaliteto, predvsem v večjih organizacijah združenega dela, ki imajo za to področje strokovno usposobljene kadre, slabše pa |e stanje v manjših organizacijah združenega dela. Zveza socialistične mladine v krajevnih skupnostih, šolah in na nivoju občine se aktivno vključuje v podružbljanje SLO in DS na področju nabornih zadev, posebno v pripravah, ocenah in predlogih posameznih nabornikov za razporeditev v posamezne rodove JLA. V okviru priprav na problemsko konferenco o podružbljanju SLO, ki jo je organizirala Republiška konferenca ZSMS, so bile v KS, šolah in OZD organizirane razprave na to tematiko. Na teh razpravah je bilo izoblikovano stališče, da so v procesu podružb-Ijanja SLO in DS potrebne vsebinske spremembe pri usposablja-nju mladine, posebno v šolah pri oblikovanju programov in izva-janju kvalitetnejših predavanj. Mladinske organizacije sodelujejo v komisijah za usmerjanje mladih v vojaške poklice in šole, mtadih prostovoljcev v enote teritorialne obrambe, organiziranju pohodov in seznanjanju mladine z NOB ter obiskov krajev pomembnih časov iz revolucije. Občinska konferenca SZDL se aktivno vključuje v podružblja-nje SLO in DS posebno v organiziranju in izvajanju praktičnih vaj v okviru NNNP. V uspešno izvedeni vaji »Go!ovec-83« je bila SZDL pomembna nosilka priprav, posebno z aktivnostjo vključe-vanja in sodelovanja delovnih Ijudi in občanov na zaključnem delu vaje. Tudi v letošnjem letu v vaji »Samozaščita-84«, ki bo izvedena v vseh krajevnih skupnostih je vključena v priprave kot tudi v izvajanje z nalogo čim večje množičnosti. Posebna skrb za množičnost pa je SZDL naložena v okviru izvajanja vsakoletnih predavanj za občane s področja obrambe in zaščite, ki se izvajajo v krajevnih skupnostih. Odgovorno je treba pnstopiti k informiranju in organiziranju kvalitetnejših predavanj z množično udeležbo. V okviru Občinske konference SZDL deluje tudi koordinacijski odbor za SLO in DS, kot njen usklajevalni operativno-izvršilni organ s področja splošne Ijudske obrambe in družbene samo-zaščite. ZAKUUCEK .• • -, . ^ . . V zvezi ocene obrambnih priprav nase občine ugotavljamo, da so rezultati dobri, podružbljanje splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite prehaja iz nekdanjih ozkih okvirov v širino in množičnost. Trdimo lahko, da je danes že pretežna večina delovnih Ijudi in občanov vključena ter da sodeluje v različnih oblikah in aktivnostih v sistemu splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. V manjšini so tisti posamezniki ali druž-beno-pravne osebe, ki procesa podružbljanja ne sprejemajo, se ne vključujejo ali ga celo podcenjujejo. Doseženo stanje nam zagotavlja, da tudi v zaostrenih razmerah gospodarjenja dosegamo pomembne rezultate na področju dograjevanja in podružbljanja splošne Ijudske obrambe in druž-bene samozaščite, kar je hkrati zagotovilo, da smo se ob dosled-nejšem uveljavljanju samoupravnih odnosov v družbeni praksi, sposobni še bolje organizirati tudi na tem področju. PREDLOG SKLEPOV Delegatom predlagamo, da predloženo »Oceno« obravnavajo. jo sprejmejo in dajo smernice nosilcem obrambnih priprav k nadaljnemu procesu splošne Ijudske obrambe in družbene samo-zaščite. Skupščini predlaganiO: da sprejme naslednje sklepe: 1. Skupščina nalaga samoupravnim organom, komitejem za SLO in DS ter poslovodnim organom v KS in OZD, da proučijo Oceno stanja in podružbljanja obrambnih priprav na območ|u občine v svojih okoljih z namenom, da okrepijo obrambne pri-prave in razvijajo proces podružbljanja le-teh. 2. Izvršni svet in upravni organi naj pospešijo realizacijo aktual-nih in odprtih nalog, ki izhajajo iz ocene. 3. Organizatorji obrambnega usposabljanja za občane naj proučijo oblike in metode izobraževanja z namenom, da bi zago-tovili posebej na področju mestnih KS večjo množičnost. 4. Družbene organizacije in društva naj takoj pristopijo k nadaljnjemu ažuriranju obrambnih načrtov. Tam, kjer teh načrtov še ni, pa k izdelavi le-teh. To nalogo opravijo na podlagi program-skih usmeritev OK SZDL in ob pomoči občinskega sekretariata za Ijudsko obrambo. 5. KS se morajo bolj angažirati pri tzdelavi načrtov kmetijske proizvodnje na svojem območju. 6. Skupščina zadolžuje svet za SLO in DS, da tekoče spremlja izvajanje sprejetih skupščinskih sklepov in po potrebi skupščini tudi poroča. _ Predsednik Sveta za SLO in DS ' "' ' Maks KLANŠEK Ocena uresničevanja resolucije o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1984 OSNOVNI CILJI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA V LETU 1984 Z Resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1984 je bila ob upoštevanju pregleda aktivnosti za uresničitev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije predvidena usmeritev vseh sredslev in sil v ustvarjanje večjega dohodka in nadaljnje poveča-nje konvertibilnega izvoza. Ti resolucijski cilji bi morali biti dose-ženi s še večjim dohodkovnim povezovanjem OZD, s povečano produktivnostjo dela, z uveljavljanjem inovacijske dejavnosti v OZD. Istočasno je bilo predvideno nadaljnje izkoriščanje narav-nih možnosti za hitrejši razvoj kmetijstva. Naloge, predvidene z resolucijo, so nosilci izvajali v neugodnih notranjih in zunanjih gospodarskih pogojih, kar je zahtevalo izjemne napore. Zato, kljub razmeroma ugodnim rezultatom v prvi polovici leta, predvsem na področju ustvarjanja nominalnega dohodka (rast je znašala 66%) ob visoki inflaciji, ocenjujemo, da bo do konca leta realna rast dohodka minimalna. AKTIVNOSTI ZA URESNIČITEV RESOLUCIJSKIH CILJEV 1. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO Na osnovi polletne informacije o blagovni menjavi s tujino ugotavljamo, da OZD v globalu uresničujejo in celo presegajo cilje na področju izvoza.. Ob polletju je bila dosežena ugodna rast izvoza, ne izboljšuje pa se struktura izvoza. Dosežena rast izvoza je posledica povečanja konvertibilnega izvoza, ki je ob polletju dosegel že 57,7% skupnega izvoza. Rast izvoza je v šestih mesecih znašala 23,9% in tako za 8,9 indeksnih točk presegla za leto 1984 načrtovano rast. Konvertibilni izvoz se je povečal za 47%, kar je za 27% več kot znaša v resoluciji načrtovano poveča-nje. Na osnovi polletnih doseženih rasti, ki so sicer manjše kot v prvem četrtletju ter izvoznih načrtov OZD ocenjujemo, da bo letni plan izvoza dosežen. Uvoz se je v prvem polletju zmanjšal za 23,8%, s konvertibil-nega področja pa za 18,1%. Konvertibilni uvoz v skupnem uvozu znaša kar 85,3%. Ob tem ugotavljamo, da je bil uvoz opreme udeležen v skupnem uvozu z le 5,6%. Ocenjujemo, da načrtovana rast uvoza do konca leta ne bo dosežena. 2. KOLIČINSKI OBSEG INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE Rast količinskega obsega industrijske proizvodnje je v prvem tromesečju znašala 32%, ob polletju 11,3%, z resolucijo pa je bila načrtovana 4% rast. Od devetih nosilcev industrijske proizvodnje so tri organizacije ob polletju dosegle močno povečanje količin-skega obsega proizvodnje. Rast proizvodnje v dveh organlzacijah je bila le nekoliko večja od v resoluciji načrtovane povprečne rasti. V štirih organizacijah pa je bila v prvih šestih mesečih rast proizvodnje manjša od v resoluciji načrtovane rasti in nekoliko večja kot ob polletju 1983. leta. . Pozitivne rasti so predvsem posledica boljšega izkoriščanja obstoječih zmogljivosti, v manjši meri postopnega uvajanja sodobnejših tehnoloških postopkov. Kljub kritični oskrbi proi-zvodnje z uvoženimi in domačimi surovinami in repromateriali se proizvodnja odvija manj moteno kot v preteklih dveh letih in ocenjujemo, da bo z resolucijo načrtovana 4 odstotna rast količinskega obsega industrijske proizvodnje presežena. S povečanjem količinskega obsega proizvodnje so OZD omogočile doseganje sorazmerno ugodnih poslovnih rezultatov kljub neso-razmnerju rasti cen vhodnih surovin in repromaterialov in njiho- vih izdelkov. • . , * ¦' ' ' ^. T; ¦* 3. KMETIJSKA PROIZVODNJA Ob koncu leta 1984 bi morali na območju občine odkupiti 79.700 hl mleka. Na osnovi odkupa v prvih osmih mesecih, ko je realizacija plana 77%, sklepamo, da bomo to obveznost realizi-rali, kar pomeni, da bo uresničen tudi srednjeročni plan odkupa mleka. Slabše rezultate dosegamo pri odkupu klavnega goveda, kjer je dosežena 56% realizacija plana. Kljub prizadevanjem pospeše-valne službe pa zaradi ne dovolj organiziranega in ustaljenega trga, slabih in neurejenih odnosov v oskrbi s krmili. kakor tudi neurejenih cenovnih razmerij ter razmer na trgu ne bomo realizi-rali planske obveznosti v odkupu klavne govedi. Napredek je bil dosežen v pridelovanju in odkupu pšenice, ki se ponovno vključuje v kolobar. Kljub temu, da je pšenica ponekod izredno slabo prezimila in je bilo 6 ha površin tudi preoranih, je bilo na območju občine odkupljenih 577 ton pšenice, kar pomeni 128% realizacijo plana. Ob tem je potrebno omeniti visok pridelek pšenice na površinah KIT Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva na Brestu, kjer je bilo na 72 ha pridelanih 418 ton pšenice. Druge vrste kmetijske pridelave predstavljajo manjši delež v skupni kmetijski pridelavi, vendar ocenjujemo, da bo plan realizi-ran, razen pri prodaji plemenske živine. 4. GOZDARSKA PROIZVODNJA ' ' ¦ Blagovna proizvodnja bo v letu 1984 znašala skupaj cca 57.500 m3 (37.000 m3 v zasebnem sektorju in 20.500 m3 v družbenem sektorju). Glede na planirano blagovno proizvodnjo pomeni to 90% realizacijo. V družbenem sektorju bo blagovna proizvodnja enaka planirani, v zasebnem pa bo za 15% pod planirano. Vzrok za dokajšen izpad proizvodnje v zasebnem sektorju je po eni stranl dolga zima z visokim snegom, po drugi pa premajhna zainteresiranost lastnikov gozdov za sečnjo (nizke odkupne cene, drage usluge gozdnih del, slaba opremljenost s stroji). Dela pri obnovi, negi in varstvu gozdov ter izgradnji novih in rekonstrukciji gozdnih cest in vlak potekajo po planih. Kljub predvidenemu izpadu blagovne proizvodnje v tem letu, računamo da bomo srednjeročne cilje blagovne proizvodnje v gozdarstvu uresničili, saj smo plan za prva tri leta presegli za 8,7%. Enaka je ugotovitev za obnovo, nego in varstvo gozdov ter za izgradnjo novih in rekonstrukcijo gozdnih cest in vlak. 5. ZAPOSLOVANJE V resoluciji za leto 1984 je bila planirana 1% stopnja rasti zaposlovanja, zaposlovati bi morali predvsem v industrijskih organizacijah in v znanstveno-raziskovalnih organizacijah. Po podatkih o številu zaposlenih v prvem polletju pa ugotav-Ijamo, da je število zaposlenih, v primerjavi z enakim obdobiem lani, večje za 0,8 odstotka (v gospodarstvu za 0,6 in v negospo-darstvu za 1,2 odstotka). Povečalo se je število zaposlenih v industrijskih organizacijah (IND 102,7) in v znanstveno raziskovalnih organizacijah (IND 102,6), v drugih področjih dejavnosti pa je število zaposlenih manjše kot v enakem obdobju lani. Zmanjšuje se tudi število zaposlenih v delovnih skupnostih DPS, SIS in DPO. Še vedno nismo uspeli izboljšati kvalifikacijske sestave zaposlenih in zapo-slujemo več kot 50% delavcev brez srednje strokovne izobrazbe. kar vpliva na nezadostno povečanje produktivnosti dela. Skladno z usmeritvami resolucije se je povečalo število zapo- slenih pripravnikov (za 16%), vendar vedno pretežno za določen čas. Zmanjšuje se delež nadurnega in pogodbenega dela. 6. OSEBNA, SKUPNA, SPLOŠNA IN INVESTtCIJSKA PORABA Temeljna usmeritev politike delitve dohodka opredeljena v resoluciji za leto 1984 je zaustavitev nadaljnjega hitrega padanja življenjske ravni delavcev in občanov ter krepitev matenalne osnove združenega dela. Delež skupne in splošne porabe v razporejenem dohodku je bil v prvih šestih mesecih letošnjega leta manjši kot v lanskem prvem polletju, kar je v največji meri rezultat prenehanja plačevanja republiškega davka iz osebnega dohodka konec lanskega leta in zmanjšanja nekaterih prispevnih stopenj v drugi polovici leta 1983 in v letošnjem letu. Nadaljuje se rast obveznosti gospodar-stva iz dohodka za druge namene, ki zavzemajo v razporejenem dohodku že enak delež kot razporejena sredstva za čiste osebne dohodke. Glede na to, da kar blizu 72 odstotkov obveznosti za druge namene zavzemajo obresti na kredite in plačila storitev delovnim skupnostim, se tudi sprejeto znižanje nekaterih obvez-nosti gospodarstva (članarina, stroški plačilnega prometa) do konca leta ne bo odražalo v razporeditvi dohodka. Razporeditev sredstev za bruto osebne dohodke in skupno porabo tudi letos zaostaja za doseženim povečanjem dohodka kot to predvideva resolucija za leto 1984. To se odraža tudi v krepitvi materialne osnove združenega dela. Predvsem so se znatno povečala sredstva za akumulacijo, tako da se je v prvem polletju letos glede na enako obdobje lani delež akumulacije v dohodku viškega gospodarstva povečal kar za 21,7 odstotka. Zaradi visoke rasti življenjskih stroškov pa so ob doseženi nomi-nalni rasti realni osebni dohodki v prvem polletju letos padli za 5,4 odstotka, kar ni v skladu z usmeritvami resolucije za leto 1984. Na področju investicij so v letu 1984 opravljene in v teku naslednje aktivnosti: - DO Plutal TOZD Zapiralne embalaže: izgradnja proizvodno skladiščnega objekta, razširitev opreme vzdrževalnih služb obrata, nadomeščanje in razširitev opreme za proizvodnjo navoj-nih zapork. Realizacija: investicija v skupni vrednosti 202,306.467,70 din bo zaključena do konca leta s preselitvijo modernizirane proi-zvodnje zapiralne embalaže v nove objekte. Delovna organizacija bo v tem letu zaključila tudi investicijo v vrednosti 60,000.000 din, ki jo predstavlja organiziranje nove proizvodnje za predelavo plastike v starih prostorih Plutala Hkrati pričenja z adaptacijo prostorov za proizvodnjo bhzgane plastike - vrednost naložbe v letu 1984 40,000.000 din. - OO Semenarna: izgradnja proizvodno oskrbnega centra v coni RM-1. Prva faza izgradnje, proizvodno skladiščni del, ki bo zaključena do konca srednjeročnega obdobja, je razdeljena v 2 zaključeni etapi. Prva etapa objekt za dodelavo semena in 50% planiranih skladiščnih prostorov, v vrednosti 350,000.000 din, bo končana v letu 1984. ReaMzacija: Gradnja prve etape je bila zaradi problemov pri pridobitvi soglasja železnice začeta s 3 mesečnim zamikom. Dokončanje te etape, ki pomeni tehnološko zaključeno celoto, se prenaša v leto 1985. - DO Mercator Kontfitor: gradnja proizvodno poslovnih pro-storov v industrijski coni VP 3/3. Vrednost vlaganj v letu 1984 90,000.000 din. Realizacija: Investicija v skupni vrednosti 260,000.000 din bo zaključena do konca leta, ko se bo pričela redna proizvodnja. - DO Avtomontaža TOZD Utenailia: modernizacija opreme, investicija je načrtovana v 4 fazah, od katerih bosta 2 fazi v vrednosti 60,000.000 din kondani v letu 1984 Realizacija: planirana vlaganja so realizirana. '¦ ¦" • - SOZD IMP DO Livar TOZD LBK: obnovitev objekta Livarne neželeznih kovin na Galjevici in postavitev začasnega montaž-nega proizvodnega objekta z novo tehnologijo (za preselitev obrata s Tržaške ceste), investicija v vrednosti 293,000.000 din bo končana v letu 1984. , Realizacija: ni realizirano. - DO Hoja TOZD Žaga Škofljica: postavitev lupilne postaje in mehaniziranega skladišča Meles ter energetskega objekta. Inve- sticija v vrednosti 50,000.000 din bo dokončana v letu 1984 Realizacija: investicija v vrednosti 120,000.000 din bo končana do konca leta. - SOZD IMP DO IKO TOZD IPKO Podpeč: začetek razširitve proizvodnih zmogljivosti za področje kmetijske opreme, vrednost investicijskih viaganj v letu 1984 je 190,000.000 din. Realizacija: do konca leta bo zgrajena proizvodna hala v izmeri 1200 m2 v vrednosti 90,000.000 din. - DO Slovenija ceste Tehnika: preureditev obstoječih objek-tov opuščene opekarne na Brdu za tesarsko dejavnost DO SCT s preselitvijo sedeža TOZD Tesarstvo, I. faza, preselitev žagalnice, adaptacija obstoječih prostorov z delno preselitvijo proizvodnje v vrednosti 40,000.000 din bo realizirana v letu 1984. Realizacija: 1. faza - preselitev žagalnice, adaptacija obsto-ječih prostorov z delno preselitvijo proizvodnje tesarstva v vre-dnosti 40,000.000 din bo realizirana skladno s sprejetim planom, do konca leta. - DO Avtomontaža TOZD Tovarna grelnih naprav - izgrad-nja merilnega laboratorija in prenos raziskav v proizvodnjo, vre-dnost investicije 52,000.000 din, končana v letu 1984. Realizacija: investicija, ki predstavlja 2. fazo izgradnje tovarne grelnih naprav je končana, začeta je že poskusna proizvodnja. redna proizvodnja bo stekla decembra 1984, vrednost naložbe 60,320.000 din. - Galvanotehnika: gradnja proizvodnega objekta s čistilno napravo za galvanizacijo in modernizacijo opreme v dveh fazah. Prva faza v vrednosti 60,000.000 din bo končana v letu 1984. Realizacija: do konca leta bo pridobljena vsa urbanistična in gradbena dokumentacija ter izvedena sanacija terena s priprav-Ijalnimi deli za gradnjo, ki bo začeta in končana v letu 1985. - SOZD Mercator DO Rožnik TOZD Dolomiti: dokončanje samopostrežne trgovine osnovne preskrbe na Rakovniku, vre-dnost investicijskih vlaganj v letu 1984 je 22,000.000 din. Realizacija: trgovina osnovne preskrbe na površini 1300 m2 v skupni vrednosti 81,620.000 din je dokončana. - SOZD Mercator DO Rožnik TOZD Dolomiti: razširitev pro-storov in adaptacija samopostrežne trgovine osnovne preskrbe Brdo v vrednosti 35,000.000 din. Investicija bo dokončana v letu 1984. Realizacija: do konca leta bo pridobljena vsa projektna doku-mentacija. - Merkur Kranj: gradnja prodajnega centra Vič v coni VM-1 v dveh fazah. Začetek prve faze (do vključno 3. gradbene faze) v ocenjeni vrednosti 60,000.000 din v letu 1984. Realizacija: ni realizirano, začetek gradnje se prenaša v letu 1985. - SOZD ABC Pomurka DO Tabor Grosuplje: gradnja samopo-strežne trgovine osnovne preskrbe na Škofljici v vrednosli 40,000.000 din, investicija bo začeta v drugi polovici leta 1984. Realizacija: ni realizirano. - SOZD ABC Pomurka DO Tabor Grosuplje: adaptacija spod-njega dela stare osnovne šole Škofljica za trgovino osnovne preskrbe s površino 250 m2, investicija v vrednosti 2,500.000 din bo dokončana v letu 1984. Reaiizacija: ni realizirano, zaradi spremenjenega programa krajevne skupnosti Škofljica za ta objekt. - ABC Pomurka DO Delikatesa: gradnja samopostrežne trgo-vine osnovne preskrbe v soseski VS-6 v vrednosti 70,000.000 din. Realizacija: do konca leta bo pridobljena vsa potrebna doku-mentacija. Začetek in dokončanje trgovine s 1100 m2, prodajne površine se prenaša v leto 1985. - SOZD KIT DO Ljubljanske mlekarne TOZO Posestva: zače-tek gradnje farme Brest. Realizacija: ni realizirano. - SOZD Integral do tovorni promet Viator TOZD Ljubljana: gradnja tovornega terminala v industrijski coni RP-2. Prva faza: izgradnja mehaničnih delavnic s potrebnimi infrastrukturnimi objekti (prostori za operativno vodenje, parkirišča, bencinska črpalka) v vrednosti 550.000.000 din je predvidena v 3 tehničnih in funkcionalnih etapah. Vrednost vlaganj v letu 1984 je 300.000.000 din. Realizacija: naložba je realizirana v planirarti predračunski vrednosti. Gradnja prve faze, katere predračunska vrednost je povečana na 1.020.000.000 din bo zaključena koncem leta 1985. Z realiziranimi investicijami v letošnjem letu, bo na območju občine odprtih 190 novih delovnih mest. Poleg investicij, ki so opredeljene v družbenem planu, so bile v letošnjem letu realizirane tudi investicije Podjetja za urejanje hudournikov - skladiščni prostori, Inštituta za metalne konstruk-cije - laboratorij, Zmage - nakup lokala. 7. RAZISKOVANJE Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je v letoš-njem letu ustanovil razvojni svet z namenom vzpodbujanja hitrej-šega pretoka znanja iz znanstveno-raziskovalnih OZD v proizvo-dne OZD, tesnejšega sodelovanja raziskovalnih OZD in zagotav-Ijanja njihovega večjega vpliva na družbeni razvoj ter vzpodbuja-nje inovativne dejavnosli v OZD. Znanstveno raziskovalne organizacije tudi v letu 1984 ugotav-Ijajo, da i3 delež sredstev za bazične raziskave še vedno premaj-hen, povečujc pa se delež sredstev ustvarjenih z neposredno svobodno menjavo dela, kar pa je seveda v nasprotju z osnovnim namenom znanstveno-raziskovalnih organizacij. Sodelovanje z gospodarskimi OZD se izboljšuje zlasti zaradi omejitve uvoza opreme in znanja, vendar pa so še prisotne ovire za boljše sodelcvanje. Ena od teh ovir je tudi ta, da le okoli 5% strokovnjakov deluje izven znanstveno-raziskovalnih in viso-košolskih organizacij. kar povzroča velike probleme pri prenosu spoznanj raziskovalnih OZD v prakso. Še vedno je prisotna problematika glede raziskovalne opreme, ki je praktično istrošena. S sistemskimi ukrepi se ie nakup tuje strokovne literature izboljšal. Omejitve določenih stroškov pa vplivajo tudi na poslovne rezultate in omejujejo raziskovalne OZD pri neposrednejših stikih s tujino. 8. TRGOVINA '"''.' Na območju občine trgovinske organizacije opravljajo svojo dejavnost s prodajo živil na drobno, z opravijanjem gostinskih storitev, z zbiranjem in predelavo odpadnih surovin ter z oskrbo slovenskega kmetijstva s sredstvi za varstvo rastlin, umetnimi gnojili, rezervnimi deli in mehanizacijo. V prvem polletju letos je po ustvarjenem dohodku najmočnejša panoga te dejavnosti trgovina na debelo, ki ustvarja 55% dohodka trgovine občine, po številu zaposlenih pa je najmočnej-ša panoga te dejavnosti trgovina na drobno, ki zaposluje 61% zaposlenih v trgovini občine. V letu 1984 se je ekonomski položaj trgovine poslabšal. Značil-nost tega obdobja, zlasti trgovine osnovne preskrbe, je kon-stantno upadanje razlike v ceni, pomanjkanje lastnih obratnih sredstev za financiranje zalog, zaradi česar so narasli stroški kreditov za obratna sredstva, zaostajanje na področju osebnih dohodkov in s tem povezana kadrovska problematika s fluktua-cijo in zahteve po avansiranju naročenega kritičnega blaga kljub samoupravnim dogovorom s proizvajalci. V maju je bila uveljavljena sprememba v sistemu družbene kontrole cen. Nov odlpk o oblikovanju cen je na videz rešil Irgovino zamrznjenih deležev in vpeljal relativne stopnje za kritje stroškov poslovanja trgovine. Vendar vpogled v sedanje deleže pokaže, da so v večini primerov celo nižji kakor so bili, ko so bile marže oblikovane v zneskih. Predvsem je pri tem močno upadel delež trgovine pri prodaji prehrambenih proizvodov in proizvo-dov kovinske industrije (toplovodni in hladnovodni instaiacijski material), ki ne pokriva najosnovnejših stroškov poslovanja, posledice se že kažejo v občutnem zmanjšanju asortimenta tovrstnega blaga. Kljub problemom, pa za leto 1984 lahko ocenimo, da je pre-skrba z osnovnimi živili potekala zadovoljivo, tako po količini kot po izbiri z izjemo nekaterih manj pomembnih artiklov (kava, čokolada), slabša pa je bila oskrba na področju tehničnega blaga bele tehnike in gradbenega materiala. Na področju investicijskih vlaganj je bila v tem času zgrajena velika samcpostrežna trgovina osnovne preskrbe na Rakovniku s 1.330 m2 celotne površine investitorja Mercator DO Rožnik TOZD Dolomiti, s čemer se je izboljšalo stanje glede netto prodajnih površin v dosedaj enem najslabše oskrbovanih območij občine. Vendar pa so zaradi slabe akumulativne sposobnosti in spre|e-tih predpisov o zagotavljanju trajnih obratnh sredstev, nadaljno vlaganje v razvoj zastaja. saj trgovina ob čedalje večjih stroških poslovanja in obenem zmanjševanju razlike v ceni. komaj zago-tavlja enostavno reprodukcijo. Sprejet je bil Odlok o sprejemu urbanistične dokumentacije za postavitev kioskov na območju občine. S tem so možnosti za zagotovitev dodatne trgovske ponudbe v kioskih. 9. DROBNO GOSPODARSTVO Na področju drobnega gospodarstva je v letu 1984 poslovalo 20 organizacij združenega dela s 1364 zaposlenimi in ustvarilo za 695.679 tisoč din dohodka ali za 52.4% več kot v prvem polletju preteklega leta. kar pa je še vedno manj od rasti v gospodarstvu občine. Vzroki Z3 počasnejšo rast dohodka in težje prilagajanje trenutnim gospodarskim razmeram so enaki kot v preteklem letu - slaba kadrovska in kvalifikacijska struktura, prostorska omeje-nost, težave pri nabavi surovin in repromateriala, konkurenca večjih organizacij predvsem na področju gradbeništva. premaj-hno sodelovanje med seboj in dohodkovno nepovezovanje z industrijskimi OZD. Področje osebnega dela vključuje kot nosilce 1481 občanov in zaposluje 1.615 delavcev, kar predstavlja 2.1% rast števila obrato-valnic ter 15,4% rast števila zaposlenih v primerjavi s preteklim letom. Število zaposlenih delavcev se je najbol] povečalo v tistih enotah samostojnega osebnega dela. ki zaposlujejo 1 do 2 delavca, povečalo pa se je število obratovalnic. ki ne zaposlujejo nobenega delavca, kar je značilno predvsem za klasične stori-tvene dejavnosti. Naraščalo pa je tudi število delavnic s 5 zaposle-nimi, predvsem v proizvodnih enotah samostojnega osebnega dela, ki so poslovno trajneje povezane z OZD. Pregled gibanj obratovalnic po posameznih panogah kaže. da je bilo v tem letu na novo registriranih 90 enot samostojnega osebnega dela, od tega 26 enot storitvenega značaja, 45 enot proizvodnih delavnic in 19 avtoprevoznikov. V storitvenih dejavnostih je največ novih enot s področja zidar-stva in zidarskih popravil, v proizvodnih dejavnostih pa v prede-lavi kovin. V tem času je v občini 59 obrtnikov prenehalo z delom, od tega 22 enot iz področja storitvenih deiavnosti in 19 enot iz področja proizvodnih dejavnosti ter 14 avtoprevoznikov. Največ odjav na področju storitev je bilo v dejavnostih zidarstvo in krovstvo, v proizvodni obrti pa v dejavnosti kovinske galanterije in predelave plastičnih mas. Vzroki za odjave obratovalnic, ki so značilni predvsem za storitveno dejavnost, so pomanjkanje delovne sile in zaposlitve v OZD. V letu 1984 smo nadaljevali z realizacijo sprejetega programa za razvoj drobnega gospodarstva v občini. Stor|en je bil korak naprej na področju prostorske problematike. Izločili smo 13.902 m2 zemljišča v industrijski coni na Rudniku in ga namenili gradnji 27 obrtnih delavnic proizvodnih dejavnosti galvanotehnike. pre-delave kovin, plastike in svečarstvu. Pridobljena je bila skupinska lokacijska dokumentacija za gradnjo 12 večjih obrtnih delavnic v coni VP 3/3 in zemljišče oddano interesentom v zazidalnem načrtu industrijske cone VP-4 Plutal pa del zemljišča predvideli za gradnjo 10 enot samostojnega osebnega dela: proizvodnih in servisnih dejavnosti. Z namenom, da bi pritegnili občane, zlasti naše delavce na začasnem delu v tujini, za vlaganja sredstev v drobno gospodar-stvo, smo izdali informacijo o konkretnih možnostih za gradnjo, za nakup poslovnih prostorov, za sodelovanje z organizacijami združenega deia. Ustanovljen je bil poslovno informacijski center v okviru poslovne skupnosti Magos in posebna enota Ljubljanske banke za področje kreditirania drobnega gospodarstva. Z ugoto-vitvijo, da je v tem letu 75% vseh proizvodnih enot samostojnega osebnega dela s kooperantskimi pogodbami vezano na organiza-cije združenega dela, se kaže v bistvu tudi spremenjen odnos OZD do enot samostojnega osebnega dela, ki zlasti na področju dejavnosti predelave kovin in plastike temelji na vzajemnih inte- resih in tudi že na ciohodkovnih odnosih, med katerimi je usmer-jenost v izvoz posebno pomembna. Sprejet program razvoja drobnega gospodarstva in akcijski program je bil v letu 1984 dograjen zlasti na področjih. ki so tudi že do sedaj predstavljala oviro pri niegovem nadaljnjem hitrejšem razvoju. To so področja dolgoročnega in trajnejšega povezovanja z OZD, prenosa stranskih dejavnosti ter premalo ali neizkorišče-nih proizvodnih sredstev zainteresiranim OZD drobnega gospo-darstva. še vedno področje prostora in politike oddajanja naje-mnih poslovnih prostorov zlasti za storitvene dejavnosli, pove-zane z neposrednimi življenjskimi potrebami občanov. kjer rezul-tati še niso vidni. 10. TURIZEM IN GOSTINSTVO Za pospeševanje razvoja turizma v občini je bil ustanovljen koordinacijski odbor pri OK SZDL, ki še ni pričel z delom. V KS večinoma niso samostojno namenili večje skrbi razvoju turizma, kot je bilo dogovorjeno s sklepi SO Ljubljana Vič-Rudnik o razvoju turizma (julij 1983) in nadaljnjimi usmeritvami (maj 1984), izjema so krajevne skupnosti, v katerih delujejo turistična druš-tva. Ta so v letu 1984 v skladu z omejenimi denarnimi možnostmi pripravila več množičnih prireditev, organizirano skrbela za oko-Ije in opravila nekaj manjših vzdrževalnih del turističnih objektov. Gostinci so se dobro pripravili na turistično sezono, zlasti glede izboljšanja gostinske ponudbe in kakovosti storitev, rned turistično sezono in konec tedna pa je v občini tudi v času dopustov zagotovljena gostinska ponudba zlasti ob vpadnicah. Število gostinskih obratov se ni bistveno povečalo. Na področju investicij v tem in prihodnjem letu niso predvidena večja vlaganja v gostinstvo in turizem. V pripravi je brošura o turistični ponudbi občine. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Zaostreni pogoji gospodarjenja ter omejene možnosti financi-ranja skupne porabe so se odrazili na področju družbenih dejav-nosti tudi v letu 1984. Samoupravne interesne skupnosti družbe-nih dejavnosti so morale vskladiti svoje programe z materialnimi možnostmi v skladu z resolucijskimi opredelitvami (20% zaostaja-nje za predvideno 27,5% nominalno rastjo dohodka) ter ob upoš-tevanju intervencijskega zakona o omejevanju sredstev za splošno in skupno porabo. Vse SIS družbenih dejavnosti so sprejele svoje stabilizacijske programe, prav tako pa tudi vse OZD s področja družbenih dejavnosti. Tako je povečana skupna poraba v letu 1984 zagotavljala v programih SIS porast osebnih dohodkov v izvajalskih organizaci-jah za 20%, materialnih stroškov pa za 25%. Glede na interventni zakon so morale SIS ob ugotovljeni rasti dohodka v gospodar-stvu v prvem tromesečju 1984 popraviti vrednost svojih finančnih načrtov tako, da so upoštevale novo oceno rasti dohodka in 40% rast OD ter 44% rast materialnih stroškov. Nadaljnja rast dohodka, ki je ob polletju znašala 65,7%, je omogočila v SIS družbenih dejavnosti v Ljubljani kot enotnem prostoru selektivni pristop pri vrednotenju programov (OD. materialni stroški, mejne dejavnosti). Investicije za povečanje družbenega standarda so se v letu 1984 izvajale predvsem iz sredstev samoprispevka III ter adapta-cije in vzdrževanja obstoječih objektov. V skupnosti socialnega varstva se na osnovi delovanja skup-nosti ustanoviteljic izvaja in uresničuje v Ljubljani enotno dogo-vorjena socialna politika za zaščito življenjske ravni najbolj ogro-ženih kategorij prebivalstva. Ni pa dokončno uresničen dogovor o izvajanju enotne skupne evidence prejemnikov socialno-var-stvenih pomoči, čeprav je že sprejet republiški SaS o socialno-varstvenih pomočeh, ki daje enotno osnovo za izvajanje pomoči na osnovi poenotenih meril v Sloveniji. Na področju otroškega varstva so v letu 1984 ob upoštevanju zaostrenih gospodarskih razmer kot prednostne izvajali naloge socialne varnosti matere in otroka, vzgoje in varstva predšolskih otrok in denarnih pomoči otrokom iz družin, ki so bile v težjem socialnem položaju. Program priprave otrok na osnovno šolo za otroke, ki niso vključeni v dnevno varstveno vzgojo, je obsegal 180 ur. Izvajali so dogovorjeni program za otroke v starosti od 4-5 let v obsegu 80-ur. kjer pa upada udeležba otrok. Skupnost skuša ohraniti to obliko tudi s kombinacijo oddelkov 80 urnega vzgojnega pro-grama priprave na osnovno šolo. Varstvo matere in novorojenca so izvajali v skladu s samou-pravnim sporazumom o izvajanju pravic do porodniškega dopu-sta. Iz sredstev samoprispevka II in III bosta v letu 1984 z dejav-nostjo pričela objekta VVO Trnovo in VVO Ig. Na področju socialnega skrbstva je bil sprejet Samoupravni sporazum o uresničevanju socialno-varstvenih pravic. Vse ostale aktivnosti tečejo po predvidevanjih. Dename pomoči v vseh oblikah so v porastu, ki je v večji meri posledica povečanja cen v zavodih in domovih kot povečanja števila korist-nikov in višin pomoči. Na področju dodeljevanja družbeno denar-nih pomoči. Na področju dodeljevanja družbeno denarnih pomoči se število koristnikov posameznih oblik pomoči bislveno ne veča, spreminjajo pa se kategorije koristnikov. Enkratne in začasne pomoči so v porastu. Naraslo je število prosilcev, ki sodijo med aktivno prebivalstvo. S svojimi osebnimi dohodki ne morejo slediti dvigu življenjskih stroškov in občasno zaidejo v položaj, ko si sami ne morejo pomagati. Priprave na dodeljevanje enkratnih zimskih pomoči so se začele v maju 1984, ko je sku-pščina sprejela lestvico za dodeljevanje teh pomoči. Del zimskih pomoči (stalni prejemniki družbeno-denarnih pomoči) bo izplačan v mesecu septembru 1984, za ostale pa po temeljiti presoji v oktobru 1984. Pričakovati je povečanje prosilcev-predv-sem upokojencev z najnižjimi pokojninami. Adaptaeija v starem delu Doma na Bokalcah poteka po rokov-niku. Odprt je bil Dom za varstvo in usposabljanje duševno prizadete mladine v Dragi pri Igu. Na področju zaposlovanja se s stalnimi akcijami spremlja uresničevanje načrtov zaposlovanja in SaS o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja. Kljub temu so OZD ponovno tudi v letu 1984 načrtovale rast zaposlovanja nad resolucijskim določilom, hkrati pa še ni dosežena niti resolucijsko načrtovana rast. Opazno je neizpolnjevanje nekaterih določil SaS, zlasti v zvezi z zaposlovanjem strokovnih kadrov ter pripravnikov, predvsem iz nekaterih skrajšanih parogramov usmerjenega izobraževanja (poslovni manipulant, blagovni manipulant, kemijski proce-sničar, elektrikar-elektronik). Pozitivni premiki so opazni na področju kadrovskega štipendiranja, ki je v porastu, na področju prekvalifikacij in usposabljanja, kjer se povečuje število usposob-Ijenih delavcev in število možnih programov za preusposabljanje, zmanjšuje pa se pogodbeno in nadurno delo. Na področju uspošabljanja in zaposlovanja invalidov v občini še ni storjenega dovolj. Nekatere OZD, kljub primernim možno-stim, ne zaposlujejo invalidov in tudi ni dovolj OZD, ki bi blle pripravljene usposabljati invalide. Zdravstveno varstvo je kljub vse večjim razkorakom med potrebami in razpoložljivimi sredstvi doslej uspelo obdržati obseg in kvaliteto na približno enaki ravni kot pretekla leta Cilj povečanja deiavnosti zdravljenja in nege bolnika na domu je bil delno uresničen, saj TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Vič-Rudnik izkazuje povečanje obiskov na domu od 4722 v lanskem polletju na 5309. Patronažna in babiška služba pa je ostala na isti ravni. Po polletnih poročilih nl kazalcev, da bi se intenzivnost dela izvajalskih organizacij povečala, povečuje pa se fizični obseg storitev. Ekstenzivnost v zaposlovanju je prenehala, ven-dar se ne zmanjšuje. Na področju investicij se je iz sredstev samoprispevka III začela gradnja zdravstvene postaje Velike Lašče. V osnovnem šolstvu smo najprej izvedli zagotovljen program, dodatni program pa se izvaja v okviru razpoložljivih sredstev. Normativ 32 učencev na oddelek bo po določbah zakona o osnovni šoli uveljavljen v šolskem letu 1984/85. V septembru 1984 sta bila iz sredstev samoprispevka III dogra-jena dva objekta: prizldek pri OŠ Trnovo ter prizidek pri OŠ Bičevje. Obnovili so staro šolo Marjan Novak-Jovo ob Tržaški cesti, tako da se je šolsko leto pričelo v ustreznejših pogojih. Na področju kulture je kulturna skupnost preko ZKO kot pove-zovalca in neposrednega organizatorja kulturne dejavnosti v občini, pospeševala kulturno dejavnost v občini. Izvedeni kulturni programi obsegajo: dejavnost Ijubiteljskih kulturno-umetniških društev in skupin v KS in šolah, dejavnost občinske zveze kulturnih organizacij, njene akcije in prireditve, delovanje matične knjižnice »Prežihov Voranc, dejavnost amater-skih krajevnih knjižnic in potujoče knjižnice na območju občine ter prireditve v okviru kulturne akcije. Zaostrene gospodarske razmere so tudi v letošnjem letu nare-kovafe večkratne popravke dogovorjenih programskih vrednosti. S popravki programov je kulturna skupnost razpolagala z realno manjšimi sredstvi za izvedbo programov. To realno zmanjšanje sredstev je prizadelo predvsem investicijsko vzdrževanje ob-jektov. Nadaljujejo se aktivnosti pri reševanju prostorske problematike matične knjižnice »Prežihov Voranc«, na lokaciji Tržaška-Jadran-ska ulica. Iz združenih sredstev za investicijsko vzdrževanje pro-storov za kulturo sta v letu 1984 prejeli sredstva krajevni skupno-sti Brezovica in Iška vas. Zaradi varovanja naravne in kulturne dediščine je skupščina občine sprejela naslednje odloke: o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost, o razglasitvi Rašice pri Velikih Laščah za kulturni in zgodovinski spomenik in o razglasitvi etnološkega spomenika in naravne znamenitosti v Dol. Retjah pri Velikih Laščah. Nadaljevale so se akcije za ohranitev in obnovo gradu Turjak, cerkve Sv. Ahaca, Sv. Fortunata za Horjulom in Petrove cerkve v Dvoru ter starega mestnega jedra v Trnovem in Krakovu. V telesni kulturi se je dvignila kvaliteta dela v osnovnih telesno-kulturnih organizacijah. Povečalo se je število vključenih v pro-gram telesno-kultumih dejavnosti na področju vrhunskega in množičnega športa. Z izpopolnjevanjem strokovnih kadrov so povečali kvaliteto dela v posameznih športnih panogah. Poleg rednega vzdrževanja telesno-kulturnih objektov smo v tem letu sanirali kopališče Kolezija, do konca leta oziroma prve mesece leta 1985 pa bomo zaključili gradnjo sanitarij in garderob pri telovadnici Krim-Rudmk. Občinska raziskovalna skupnost je v letu 1984 uresničila svoj raziskovalni program v okviru skupnega programa vseh Ijubljan-skih občin pri MRS Ljubljana. Široko je razvila dejavnost pospeševanja inovacijske dejavnosti ter vzpodbujanja interesa za raziskovalno delo med mladimi. UREJANJE PROSTORA ..... .¦''", ... 1. PROSTORSKO PLANIRANJE " . /¦ . "\v /^ Po zakonu o varovanju kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti (Ur. list SRS št. 44/82) smo v letu 1984 zaključili postopke pri korekciji prostorskega dela srednjeročnega družbe-nega plana občine za obdobje 1981-1985 ter o tem obvestili strokovno službo Republiškega izvršnega sveta (Zavod za druž-beno planiranje SRS). Izdelani so bili urbanistični redi za krajevne skupnosti Golo--Zapotok, Rob, Ig, Iška vas in Tomišelj. Navedeni urbanistični redi (po novi zakonodaji) in prostorsko ureditveni pogoji bodo še v tem letu posredovani v obravnavo in sprejem zboru skupščine. Zaradi neusklajenih stališč glede financiranja spomeniško var-stvene valorizacije kasnimo z izdelavo in obravnavo prostorsko ureditvenih pogojev za Krajevno skupnost Velike Lašče. Nave-deni dokument bo razgrnjen še v letu 1984, postopki sprejemanja pa bodo v prvi polovici leta 1985. S tem bo zaključena akcija izdelave osnovne urbanistične dokumentacije in bomo v bodoče sredstva vlagali predvsem v izvedbeno urbanistično dokumenta-cijo (zazidalni načrti). V skladu z novosprejeto zakonodajo o urejanju prostora bomo do konca leta 1984 preverili v čem GUP in UP nista skladna s sprejetim korigiranim srednjeročnim družbenim planom občine za obdobje 1981-1985. S sprejetjem nove zakonodaje s področja urejanja prostora in varstva okolja so ukrepi za preprečevanje nedovoljenih gradenj prenešeni na inšpekcijske službe. Z namenom zmanjševanja obsega nedovoljenih gradenj pa smo v letu 1984 izdelali in sprejeli urbanistično dokumentacijo, ki v zadostni meri omogoča legalno gradnjo objektov. Inšpekcijskim službam mesta Ljubljane smo zagotovili ekipo za odstranjevanje nedovoljenih gradenj v naši občini. 2. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Z resolucijo za leto 1984 smo načrtovali dograditev 400 stano-vanj v blokovni gradnji in 116 stanovanj v individualni gradnji ter gradnjo 526 stanovanj v blokovni in 113 stanovanj v individualni gradnji. Na podlagi podatkov o petmesečni realizaciji družbeno usmer-jene stanovanjske gradnje ugotavljamo, da je bilo v blokovni gradnji dokončanih 220 stanovanj in sicer v soseskah VS-1 Trnovo B-1 51 stanovanj, B-4 51 stanovanj in B-5 50 stanovanj ter v VS-3 Žičnica B-1 68 stanovanj. Ostala blokovna gradnja za katero je bilo v letu 1984 planirano dokončanje. pa je bila v tem obdobju v gradnji in sicer VS-1 Trnovo, B-2 51 stanovanj, B-3 51 stanovanj in VS-6 Žičnica B-1 78 stanovanj. Prav tako poteka individualna gradnja v RS-1,2 Jurčkova pot 70 stanovanjskih hiš. Plan stanovanjske gradnje za leto 1984 ne bo realiziran, saj je predviden izpad načrtovane blokovne gradnje v soseskah VS-1 Trnovo E-3 50 stanovanj in VS-3 Žičnica B-2 68 stanovanj ter VS-6 Vič B-14 53 stanovanj. Prav tako se do konca maja ni pričela planirana gradnja v soseski VS-236 S-5/1 Ig 44 stanovanj. Po planu prenove so zaključena prenovitvena dela na nekdanji Osnovni šoli v Preserju. S prenovo tega objekta je bilo pridoblje-nih 8 stanovanjskih enot. Prenova prvih zgradb na Eipprovi ulici se bo pričela jeseni 1984. Dodatno zahtevane statične preiskave so že opravljene. V teku je izdelava investicijske dokumentacije in izvedbenih načrtov. Pri prenovi zgradb na Eipprovi ul. so nastale težave zaradi neusklajenosti med LUZ-om in Inšpekcijskimi službami mesta Ljubljana, zaradi togih sanitarno-tehničnih predpisov. Začetek prenove zato kasni kljub zagotovljenim sredstvom. Na področju gospodarjenja s stanovanji v družbeni lastnini se je v letu 1984 nadaljevala akcija ustanavljanja skupnosti stanoval-cev v skladu z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu. Na dan 30/6-1984 je bilo v občini Ljubljana Vič-Rudnik ustanovljenih 250 skupnosti stanovalcev, ki zajemajo 466 stanovanjskih objektov oz, 6.594 stanovanj. v 96 oz. 17% objektih, kjer niso ustanovili skupnosti stanovalcev, je začasna uprava. Od tega števila bi bilo možno, glede na število stanovan), ustanoviti še okrog 20 skup-nosti stanovalcev. Poseben problem na področju samoupravne organiziranosti je poslovanje samostojnih skupnosti stanovalcev. Te večinoma svo-jih obveznosti ne izpolnjujejo sproti in tudi ne posredujejo svojih poslovnih poročil. Po sprejetem samoupravnem sporazumu o temeljih plana in plana gospodarjenja za leto 1984 je bilo plani-rano povečanje stanarine s 1/1-1984 za 56%. Skupnost za cene mesta Ljubljana pa je dovolila le 30% povečanje s 1/9-1984. Vsled tega je bilo potrebno narediti rebalans programa porabe sredstev za gospodarjenje. Najemnine za uporabo poslovnih prostorov in garaž pa so se s 1/6-1984 povečale za 57%. Tako zbrana sredstva ne zadostujejo za normalno vzdrževanje objektov, ampak le za najnujnejša intervencijska dela. Na področju solidarnosti so izvajali naslednje naloge: - objavljen je bil V. natečaj za pridobitev družbenih njemnih stanovanj zgrajenih s sredstvi solidamosti, X. natečaj za pridobi-tev kreditov delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcth, razpis za pridobitev sredstev za subvencioniranje stanarine ter razpis za dodelitev kreditnih sredstev upokojencev - sredstev SPIZ -50,000.000 din. Dodeljevanje stanovanj solidarnosti poteka po listi IV. natečaja in je bilo v prvi polovici leta 1984 dodeljeno 20 stanovanj. poleg tega je komisija za stanovanja SLP dodelila 22 izpraznjenih stanovanjskih prostorov. 3. KOMUNALNO GOSPODARSTVO - V teku je reorganizacija komunalnih skupnosti v Ljubljani. Več kot polovica upravičencev je podpisala Samoupravni sporazum o ustanovitvi komunalne skupnosti Ijubljanskih občin. I. Individualna komunalna raba: Po srednjeročnem programu 81-85 so oziroma bodo v letu 1984 končane ali pa v teku naslednje investicije: a) Kanalizacija - primar: 1. zaključene investicije v letu 1984: \ ¦ ¦'¦' - kanalizacija I. in II. varstvene cone vodarne Brest; 2. investicije v teku: • ' - povezovaslni kanal za Vnanje in Notranje Gorice; dokonča-nje v prvi polovici 1985; b) Kanalizacija - sekundar: . ¦ 1. zaključene investicije v letu 1984: - kanalizacija za VS-7 Brdo - Vrhovci, VS-7 Vrhovci (zapolni-tve), VS-4 Bonifacija, RP-2 Rudnik za potrebe Semenarne; 2. investicije v teku: - kanatizacija za VS-1 Trnovo, VS-3 Žičnica, RS-1, RS-2 Jur-čkova pot, v skladu s stanovanjsko gradnjo; c) Vodovod - primar: 1. zaključene investicije v letu 1984: . ¦¦'¦ " - ¦ - zunanja južna zanka - dokončanje vodovoda po cesti v Mestni log; - vodovod Rakitna, I. faza realizirana v letu 1984, II. faza v letu 1985; - vodovod po Tržaški cesti; ' ¦¦-." ¦;- - 2. investicije v teku: •'"- -; ' - dopolnitev raziskav na Iškem vršaju za povečanje kapacitet; d) Vodovod - sekundar ' . 1, zaključene investicije v letu 1984: ¦' ¦ ¦' ¦' - vodovod za VS-4 Bonifacija 2. investicije v teku: - VS-1 Trnovo. VS-7 Brdo, RS-1, RS-2 Jurčkova pot - v skladu s stanovanjsko gradnjo in - vodovod za RP-2, VP-6 - v skladu s programi investitorjev. e) Plin - primar: V letu 1984 je bil speljan plinovod po Jamovi od Tbilisijske do VS-.3 Žičnica. f) Plin - sekundar: ¦ • " 1. zaključene investicije v letu 1984: - plinovod po Jurčkovi poti za potrebe OŠ in VVZ - plinovod za VS-3 Žičnica, VS-7 Brdo, VS-4 Bonifacija, VS-1 Trnovo - investicije so pretežno končane, po posameznih objek-tih bodo realizirane skladno z izgradnjo stanovanjskih objektov - sanacija plinskega omrežja v Rožni dolini, investicija je reali-zirana v skladu z zanimanjem občanov in OZD ' 2. investicije v teku: ' '" ' - plinovod po Jurčkovi poti za potrebe RS-1 in RS-2 - v skladu s stanovanjsko gradnjo - plinovod Brdo za potrebe VVZ II. Cestno gospodarstvo . V letu 1984 so bile izven programa investicij zajetega v srednje-ročnem programu 1981-85 dokončane naslednje investicije: - rekonstrukcija ceste v naselju Iška vas - rekonstrukcija ceste Igo Gruden .-. ¦-, -'. .-' - ureditev ceste na Ključ . •' ¦ • - rekonstrukcija podaljška Tomažičeve ulice - izgradnja mostu za potrebe PST čez Glinščico . : ' - obnova javne razsvetljave po Koprski . . - ureditev avtobusnega obračališča na Barju in v Trnovem Po srednjeročnem programu 1981-85 pa so oziroma bodo v letu 1984 končane ali pa se izvajajo naslednje investicije: 1. zaključene investicije v letu 1984: - cesta Ig-Kurešček, rekonstrgkcija I. etape v dolžini 2400 m odsek Škrilje-Golo - rekonstrukcija ceste Vrbljenje-Staje z moderniziranim vo-ziščem 2. investicije v teku: - cesta v Mestni log odsek Koprska. Tbilisijska bo urejena koncem leta 1984 in leta 1985. - Cesta dveh cesarjev, v celoti je rekonstruirana polovica dol-žine ceste in dostop do javnega odlagališča, preostala polovica bo rekonstruirana do konca leta 1984. Po dodatnih programih krajevnih skupnosti so bile v letu 1984 končane naslednje investicije: - ureditev ceste Lavrica^Sela ¦' -f -. r:¦>?. -. • ¦ .*¦¦- ¦•. .• •;-'¦ - rekonslrukcija Zbašnikove ceste in ceste Lavrica-Dolenja vas. III. Kolektivna komunalna raba Realizacija programa kolektivne komunalne rabe (vzdrževanje cest in objektov, zimska služba, javna razsvetljava, semaforji, cestno prometna signalizacija. zelenice, parkovni gozdovi, PST, pokopališča) je potekala v skladu z izvedbenim letnim progra-mom vzdrževanja in obnavljanja objektov in naprav kolektivne komunalne rabe na območju občine po dogovorjenih standardih in normatlvih. Vzdrževanje kolektivnih komunalnih objektov in naprav, ki so v pristojnosti krajevnih skupnosti pa je potekala po programih na osnovi SaS o sofinanciranju leh storitev med kra-jevnimi skupnostmi in komunalno skupnostjo. 4. ENERGETIKA Na področju elektrogospodarstva so v letošnjem letu investi-torji DO DES TOZD Elektro Ljubljana mesto, TOZD Elektro Ljub-Ijana okolica in TOZD Elektro Kočevje izvajali naslednje investi-cije: DO DES TOZD ELEKTRO LJUBLJANA MESTO: - TP-3 v VS-1 Trnovo, - TP-1 v VS-3 Vič, - TP-Lipe II, - TP Gostilničarska, TP Podvozna, TP PTT v RS-1,2, TP Haupt-mace - 10 kV kabelska povezava TP Bokalci-TP Prevalj-TP Šola Vrhovci - rekonstrukcija 10 kV DU Privoz-TP Barje, 10 kV DU TP Barje-Lipe - rekonstrukcije nizkonapetostnega omrežja. DO DES TOZD Elektro Ljubljana okolica je oziroma bo v letoš-njem letu realižirala plan investicij: TP Ig - naselje, Rakitna in Vnanje gorice, NNO Mačkov graben, Škofljica, Brezje, Hruševo. Kamnik - Laze, Črni vrh, Zalog, Dol. Brezovica, Žažar in Kozarje. Investicije, ki so bile predvidene po planu za leto 1984 in niso bile realizirane, se prenesejo v naslednje leto. Vzroki za fterealiza-cijo plana so v zapletih pri pridobivanju zemljišč, v zakasnitvah stanovanjske gradnje in v visokih cenah. DO DES TOZD Elektro Kočevje je v letošnjem letu izvršil dela na rekonstrukciji nizkona-petostnega omrežja Boštetje in Male Lašče. Zgrajena je bila nova transformatorska postaja s pripadajočim 20 KV daljnovodom in nizkonapetostnim omrežjem Jakičevo. Za transformatorski postaji Poznikovo in Krkovo (Podkogelj) je dana vloga za grad-beno dovoljenje in bosta verjetno zgrajeni v tem letu. S tem bo plan verjetno izvršen. 5. PROMET IN ZVEZE V letu 1984 bo zaključena rekonstrukcija Tržaške ceste od Dolgega mostu do Viške 1 (prva etapa) in izvedena pripravljalna dela za drugo etapo do viške cerkve. Nadaljujejo se dela na južni obvoznici, začele pa so se priprave za gradnjo južne vpadnice (podaljšek Kardeljeve ceste). Na področju mestnega potniškega prometa sta bili zgrajeni obračališči na križišču Peruzzijeve in Ižanske in na Opekarski ulici. Poskusno je uvedena proga 17 Barje-Trnovo. Začele so se priprave na gradnjo športnega letališča na Barju. V skladu s programom Podjetja za PTT promet Ljubljana in Območje SIS za PTT promet Ljubljana so oziroma bodo v letu 1984 realizirane naslednje investicije: - izgradnja krajevnega kabelskega omrežja skladno s stano-vanjsko gradnjo VS-3 Žičnica, VS-1 Trnovo, Jamova, Gerbičeva; - gradnja objekta ATC in pošte na območju Rakovnika je v zaključni fazi; - razširitev RATC Vič za 3000 naročniških priključkov je v teku, dela se odvijajo po terminskem planu in bodo zaključena v prvi polovici 1985. leta; - centrala na Igu razširjena za 200 priključkov; - v Velikih Laščah je aktivirana nova centrala; - na osnovi sporazumov in finansiranja s strani krajevnih skupnosti je v gradnji telefonsko omrežje: Želimlje-lg, Rob in Velike Lašče-Turjak. 6^ VODNO GOSPODARSTVO Do konca avgusta so bila končana dela: Velika Božna - sotočje Potrebuježevega in Jernejčkovega grabna, v naselju Setnik v dolžini 300 m, vzdrževalna dela na Potočnikovem grabnu v Brišan in drobna vzdrževalna dela; vzdrževalna dela na Mačko-vem potoku: ureditev Prošce v Dolenji vasi. V teku pa so naslednja dela: odvijajo se vzdrževalna dela na področju Ijubljanskega Barja. Za melioraci|0 v Horjulski dolini so v izdelavi osnovne odvodne mreže. Nadaljevala so se dela na regulaciji Spodn|ega Galjevca. V okviru programa vzdrževalne skupine je bilo pričeto čiščenje desnega brega Ljubljanice od Iške do Golarja, vendar so bila dela začasno prekinjena zaradi intervencije Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo narave in kulturne dediščine. Očiščeno |e bilo dno mestne Gra-daščice od Bokalc do sotočja z Glinščico, še nadalje potekajo dela na čiščeniu korita Glinščice. Vzdrževalna dela so se odvijala tudi na Gradaščici. NALOGE NA DRUGIH PODROČJIH •' '"'¦' '¦ 1. Splošna Ijudska obramba in družbena samozaščita Ob upoštevanju sprejetih usmeritev se je nadaljevalo usposab-Ijanje za obrambo in zaščito delovnih Ijudi in občanov, pripadni-kov TO in CZ ter mladine, ki ne obiskuje šol srednjega usmerje-nega izobraževanja in posodabljali opremo in oborožitev pripa-dnikov TO in CZ. V krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela je bil dan povdarek usposabljanju narodne zaščite. Dograjevalo se je načrte ukrepov za delovanje v primeru potresa Povdarek je bil dan praktičnemu usposabljanju posebno občinskih in mestnih specializiranih enot civilne zaščite ter pre-ventivnemu ukrepanju za primer naravnih in drugih hudih nesreč. • Na področju splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite so se nadaljevale še druge aktivnosti v skladu z načrti. 2. Družbeno planiranje Sprejet je bil sklep o pripravi družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990. Na njegovi osnovi je izvršni svet sprejel delovni program priprave planskih dokumen-tov z rokovnikom in z njim seznanil nosilce planiranja. Izdelana sta bila POROČILO o uresničevanju družbenega plana občine v obdobju 1981-85 in analiza razvojnih možnosti za obdobje 1986-1990. Osnutek smernic za pripravo družbenega plana je bil sprejet na seji občinske skupščine v juliju in v javni obravnavi do konca avgusta. V novembru bodo delegati občinskih skupščin obravnavali predlog smernic. Nosilci planiranja kasnijo s pripravo planskih aktov. Do konca septembra je sklepe o pripravi planskih aktov sprejelo samo 63 odstotkov nosilcev planiranja (67-odstotkov krajevnih skupnosti, 62-odstotkov SIS. 68-odstotkov negospodarskih OZD in samo 55-odstotkov gospodarskih OZD). Do sprejetega roka- konec julija so analizo razvojnih možnosti pripravili le triffe nosilce planiranja od 216! Stanie je konec septembra nespremenjeno. IZVRŠNI SVET RESOLUCIJA o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1985 . I. UVOD .. Temeljne opredelitve gospodarskega in družbenega razvoja občine. sprejete v spremenjenem in doplnjenem »Družbenem planu razvojaobčine Ljubljana Vič-Rudnik vobdobju 1981-1985« in ponovno utemeljene in konkretizirane v »Pregledu aktivnosti za uresničitev dolgoročenga programa gospodarske stabilizacije v občini Ljubljana Vič-Rudnik" uresničujemo v letu 1984 in se tudi v letu 1985 ne spreminjajo. Zato v resoluciji o politiki izva|a-nja družbenega plana občine v letu 1985 ne ponavljamo posa-meznih usmeritev, ampak se orpedelujemo le za najpomembne-jše naloge in vsebinske premike na posameznih področjih. II. OSNOVNI CILJI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA V LETU 1985 Temeljni cilji v letu 1985 so uveljavitev delovanja ekonomskih zakonitosti, uresničitev dolgoročenga programa gospodarske stabilizacije in skladno z njim dosledno izvajanje ukrepov za razbremenitev gospodarstva, krepitev finančne discipline OZD, premiki v strukturi gospodarstva in industrijske proizvodnje. Zato si zastavljamo v letu 1985 naslednje glavne cilje in naloge. 1. Zagotovili bomo ohranitev dinamike rasti ključnih pokazate-Ijev gospodarskega razvoja iz let 1983 in 1984 in s tem presegli planske cilje za to srednjeročno obdobje. 2. Z odgovornim pristopom vseh nosilcev k planiranju bomo zagotovili pravočasno in usklajeno izdelavo planskih aktov za srednjeročno obdobje 1986-1990 in do leta 2000. 3. Omogočili bomo hitrejši in celovit razvoj izvenmestnih kra-jevnih skupnosti in lokalnih centrov z ustvarjanjem pogojev za povečanje števila delovnih mest na teh območjih. 4. Vključevanje OZD v mednarodno menjavo bomo sprejeli kot temeljni element poslovne politike OZD in vzpodbujevalec njiho-vega hitrejšega razvoja na višji ravni. 5. Zagotovili bomo tesnejše medsebojno povezovanje znan-stveno - raziskovalnih organizacij pri nakupu in izkorišcanju opreme, httrejši prenos znanja v neposredno prakso in prenos poskusne proizvodnje v redno proizvodnjo novih ali obstoječih enot drobnega gospodarstva. 6. Zagotovili bomo tesnejše medsebojno sodelovanje OZD s prenosom izkušenj in spoznanj na katerih področjih: planiranja. vzdrževanje strojev in naprav, finančnega poslovanja, marke-tinga, nagrajevanje po delu, inovacijske dejavnosti itd. 7. V zoženih materialnih možnostih bomo vse oblike porabe uskladili z razpoložljivimi sredstvi. Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev ter sradstva za zadovol|evanje skup-nih in splošnih potreb bodo še napre) v globalu zaostajala za rastjo dohodka, vendar moramo zaustaviti padanje življenjskega standarda. 8. Z izvajanjem nalog iz te resolucije bomo v letu 1985 dosegli naslednje globalne okvire razvoja: - rast družbenega proizvoda za 2,4 odstotka, - rast industrijske proizvodnje za 5 odstotkov, - rast zaposlovanja v gospodarstvu za 1,0 odstotka v negospo-darstvu za 0,8 odstotka v družbeni dejavnosti za 0 odstotka v znanstveno raziskovalnih OZD 2,0 odstotka v osebnem delu 4 odstotke - rast družbene produktivnosti za 1,2 odstotka - rast izvoza za 15 odstotkov, od tega konvertibilnega za 18 odstotkov - rast uvoza za 8 odstotkov. III. UKREPI, AKTIVNOSTI IN NOSILCI IZVAJANJA NALOG 1. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO V ekonomske odnose s tujino se bodo neposredno vključile le OZD, ki so kadrovsko za to usposobljene, sicer pa se bodo povezovale z drugimi OZD. OZD morajo več pozornosti nameniti organiziranju in usposobljenosti služb za ekonomske odnose s tujino. Zaradi zagotavljanja lastnega hitrejšega razvoja bodo OZD sprejele usmeritev v izvoz blaga in storitev kot del trajne poslovne politike in pri tem zagotovile tudi ustrezno regionalno strukturo izvoza. Pri tem bodo proizvodne OZD izvažale svoje predmete proizvodnje. OZD bodo izvažale izdelke višje sotpnje predelave. oplemeni-tene z domačim znanjem in se zato povezovale tudi z raziskoval-nimi organizacijami. Posledica tesnejšega sodelovanja z razisko-valnimi organizacijami bo tudi zmanjševanje števila licenc z vsemi omejevalnimi posledicami. OZD prevzemajo tudi pred delegatsko skupščino odgovornost za uresničitev v SISEOT usklajenih planov izvoza. Z večjim izvozom bodo OZD zagotovile devize za uvoz ne samo potrebnih surovin in repromaterialov ter rezervnih delov, temveč tudi za uvoz nujne opreme za tehnološko modernizacijo izvozne proizvodnje na konvertibilno področje, uvoz potrebne literature. Nosilci izvoza so zlasti: DO Plutal TOZD Zapiralna embalaža, DO Avtomontaža TOZD Utensilia, DO llirija Vedrog, DO Hoja, DO Kolinska TOZD Vinocet, DO Kovinska industrija Ig, DO IGO, DO Iskra Elektrozveze TOZD Elektronika Horju, DO Tovil. 2. OSEBNA, SKUPNA, SPLOŠNA IN INVESTICIJSKA PORABA Tudi v letu 1985 bodo osebna, skupna in splošna poraba zaostajale za rastjo dohodka, vendar manj kot v letu 1984. Poli-tika delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo bo skladna z določili Resolucije o politiki družbenega in gospodar-skega razvoja SR Slovenije v 1985 letu. Investicijska poraba V letu 1985 bodo največje naložbe v industrijski coni RP-2 na Rudniku, kjer teče gradnja tovornega terminala SOZD Integral DO Tovorni promet Viator TOZD Ljubljana, začela pa se bo tudi izgradnja proizvodno transportnega distribucijskega centra ke-mije. V izvenmestnih KS bo leta 1985 končana naložba SOZD IMP DO IKO TOZD IPKO v Podpeči v izgradnjo prostorov za proizvod-njo kmetijske opreme, investicije pa bodo začeli DO Hoja TOZD Galanterija Podpeč, RIKO TOZD Rikostroj v Velikih Laščah, 00 Rašica TOZD Konfekcija Horjul in DO Avtocommerce TOZD Volna na Brezovici. Z dokončanjem naložb v letih 1985-1986 bo zagotovljenih 452 delovnih mest. Nosilci prevzemajo odgovornost za uresničitev naslednjih na-ložb: 1. Invecticije, ki bodo končane leta 198S DO PLUTAL TOZD ZAPIRALNE EMBALAŽE: dokončanje adaptacije prostorov za novo proizvodnjo brizgane plastike ter začetek in dokončanje gradnje in oprema obrata za proizvodnjo plastike v skupni vrednosti 80,000.000 din. DO AVTOMONTAŽA TOZD TOVARNA GRELNIH NAPRAV: grad-nja plinske postaje in dograditev obrata za proizvodnjo ordij v vrednosti 70,000.000 din. DO GALVANOTEHNIKA:začetek in dokončanje gradnje proi- zvodnega objekta za galvanizacijo s čistilno napravo; vrednost naložbe 80,000.000 din. AGROTEHNIKA GRUDA TOZD TRGOVINA: začetek in doko-nčanje servisnega centra v coni VM-1 (območje med Tržaško cesto in železniško progo Ljubljana-Sežana) za servisiranje kme-tijske mehanizacije v vrednosti 25,000.000 din. ABC POMURKA DO DELIKATESA: začetek in dokončanje trgovine osnovne preskrbe s 600 m2 netto prodajne površine v soseski VS-6 Vič. Vrednost investicije 70,000.000 din. KZ VELIKE LAŠČE: povečanje prodajnih zmogljivosti trgovine osnovne preskrbe na Turjaku. DO MINERAL: vlaganja v obrat v Podpeči (dograditev proizvo-dnih prostorov in strojna oprema obrata) v vrednosti 11,500.000 din. 2. Investicije, ki bodo končane v naslednjem srednjeročnem obdobju AOZD INTEGRAL DO TOVORNI PROMET VIATOR TOZD LJUBLJANA: dokončanje prve faze izgradnje tovornega termi-nala v vrednosti 1.020,000.000 din, ki jo predstavljajo mehanične delavnice s potrebnimi infrastrukturnimi objekti (prostori za ope-rativno vodenje, parkirišča, bencinska črpalka) z delom voznega parka. Začetek rednega obratovanja je predviden v letu 1986. DO POLIKEM - TRGOVINA TOZD CHEMO: začetek izgradnje proizvodno transportno distribucijskega centra Kemija I. faza; vrednost 360,000.000 din: sanacija terena, ureditev infrastruk-ture, postavitev montažne hale. DO SEMENARNA: dokončanje prve etape izgradnje proizvo-dno oskrbnega centra v coni RM-1 (območje med Dolenjsko cesto in dolenjsko železnico od Galjevice do bencinske črpalke) - objekta za dodelavo semen in 50% planiranih skladiščnih pro-storov v vrednosti 350,000.000 din. Začetek rednega obratovanja je predviden v letu 1986. DO HOJA TOZD GALANTERIJA PODPEČ: začetek gradnje velike proizvodne hale s površino 1500 m2 in nakup opreme Investicija v skupni vrednosti 360,000.000 din bo predvidorna končana leta 1986. MERKUR KRANJ: začetek gradnje 1. faze prodajnega centra Vič s 3700 m2 prodajnih in skladiščnih površin v vrednosti 250,000.000 din. Dokončanje prve faze je predvideno za leto 1986. RIKO RIKOSTROJ: začetek gradnje novih zmogljivosti v Veli-kih Laščah za prenos dela proizvodnega programa za vzdrževa-nje cestne opreme. Investicija v vrednosti 200,000.000 din bo končana v letu 1986. DO AUTOCOMMERCE TOZD VOLAN: začetek gradnje in poso-dobitev skladiščnih in maloprodajnih zmogljivosti na Brezovici. Investicija v vrednosti 200,000.000 din bo končana v letu 1986. OO RAŠICA TOZD KONFEKCIJA HORJUL: začetek gradnje nove proizvodne hale in modernizacija opreme v obratu Horjul. SOZD IMP DO IKO TOZD IPKO: nakup opreme v vrednosti 30,000.000 din in začetek redne proizvodnje v novo zgrajeni hali za proizvodnjo kmetijske opreme. 3 Investicije, opredeljene v družbenem planu 1981-1985, ki zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in odločitev investitor-jev, ne bodo realizirane v tem srednjeročnem obdobju SOZD IMP DO LIVAR TOZD LBK:obnovitev objekta livarne neželeznih kovin na Galjavici in postavitev začasnega montaž-nega proizvodnega objekta z novo tehnologijo. ILIRIJA-VEDROG:1. faza izgradnje infrastrukture za poslovne objekte v obstoječi coni na Dolenjski cesti ter povečanje skladiš-čnih površin na Vrhovcih. TOVIL: vlaganja v modernizacijo strojnega parka v obstoječih zmogljivostih v coni VP-3/1 (območje med Jamovo, industrijsko cono VP-3/2, podaljškom Zavetiške in med Tbilisijsko). SOZD GHT GOSTINSKO PODJETJE VIČ., ureditev slaščičarne v obratu Pod Vrbo, pizzerije v Trnovem, rekonstrukcija, adapta-cija in povečanje sedežnih zmogljivosti obrata Pod Rožnikom. DO KOVINSKA INDUSTRIJA IG: izgradnja proizvodno skla-diščne hale z lakirnico. DO KIT LJU3LJANSKE MLEKARNE TOZO POSESTVA: izgrad-nja farme Brest. SOZD MERCATOR DO ROŽNIK TOZD DOLOMITI: gradnja samopostrežnih trgovin v Horjulu, Kozarjah, v Trnovskem pri- stanu, adaptacija trgovine na Brdu ter gradnja železnine v Velikih Laščah. DO SLJEME ZAGREB:gradnja trgovine osnovne preskrbe in skladišča na Galjevici. ABC POMURKA DO TABOR GROSUPLJE: gradnja samopo-strežne trgovine osnovne preskrbe na škofljici. MERCATOR TEHNA TOZD SPECTRUM: dvcrfazna gradnja proizvodne hale in skladišča v coni VP 3/3. (med VP 3/2, Malim grabnom, Koprsko in Tbilisijsko z Bonifacijo). CANKARJEVA ZALOŽBA: gradnja skladiščnega objekta s pro-stori za montažo, embaliranje izdelkov komercialnega tiska v coni VP-6 (območje Brda in Opekarn) AGROTEHNIKA GRUDA TOZO AGROMEHANIZACIJA: grad-nja prodajnih skladišč v coni RP-2. DO MINERAL: vlaganja v obral Škofljica (gradnja proizvodne hale v površini 1000 m2 in postavitev tehnološke opreme za proizvodnjo pralnih oziroma terazzo plošč). UNITAS TOVARNA ARMATUR: gradnja objekta brusilnico in polirnice na Rakitni. 3. ZAPOSLOVANJE V letu 1985 bomo z doslednim uresničevanjem občinskega samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zapo-slovanja še naprej uveljavljali politiko produktivnega zaposlova-nja in zaposlenosti ter na tej osnovi spodbujali kvalitetno rast zaposlovanja, predvsem v družbenem in zasebnem sektorju gospodarstva. Hkrati bomo zniževali oziroma obdržali dosedanji obseg zaposlenosti v negospodarskih organizacijah, z izjemo tistih, ki se na temelju svojega prispevka h kvalitetnejšim rezulta-tom in razvoju združenega dela, dogovorijo o povečanju obsega in programih dela v svojih SIS. Število zaposlenih v gospodarstvu bomo povečali z uvajanjem novih izmen, izboljšali pa bomo tudi razmerje med produktivnimi in neproduktivnimi delavci. Zato bomo predvsem: - zaposlovali v organizacijah, katerih proizvodnja je usmer-jena v izvoz in v organizacijah, ki so nosilke razvoja in prestruktu-riranja gospodarstva, - pri zaposlovanju upoštevali, da je nujno izboljševati kvalifi-kacijsko sestavo zaposlenih in ustvarjali pogoje, da se bo zma-njševal delež nestrokovnih in priučenih delavcev pri novih zapo-slitvah, - z istim ciljem vztrajati pri zaposlovanju pripravnikov v vseh dejavnostih in v skladu s sprejetimi sporazumi upoštevali pravi-loma 50% številčno razmerje pri zaposlovanju novih delavcev, - še naprej dosledno izvajali dogovorjeno štipendijsko politiko in zaposlovanje štipendistov, - posebej skrbno izvajali usposabljanje invalidov in jih zapo-slovali povsod tam, kjer to omogočajo delovne razmere ter širili možnosti za usposabljanje in zaposlovanje invalidov s ciljem produktivnega zaposlovanja, - tudi vnaprej omejevali nadurno in pogodbeno delo in dosle-dno izvajali upokojevanje delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, - zaostrili odgovornost, da bodo OZD pri sprejemanju načrtov zaposlovanja v letu 1985 dosledno upoštevale občinski samou-pravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja, - skrbeli za izobraževanje delavcev ob delu in iz dela, - vzpodbujali zaposlovanje v zasebnem sektorju. 4. RAZISKOVANJE Zaustavili bomo spreminjanje razmerja aptikativnih in bazičnlh raziskav v škodo slednjih in predlagali vlaganje več sredstev v razvojno-raziskovalne programe OZD preko republiške in poseb-nih raziskovalnih skupnosti. Ob analizah razvojnih možnosti v obdobju 1986-1990 morajo OZD oceniti perspektive sedanjih proizvodnih programov in nji-hovo konkurenčnost doma in v svetu in pri razvoju novih progra-mov maksimalno angažirati svoje razvojne službe in tesneje sodelovati z znanstveno-raziskovalnimi OZD. Posledica tega sodelovanja bo tudi zmanjšanje števila licenčnih pogodb in ome- jitev, ki jih te prinašajo. Omogočen bo večji izvoz naših izdelkov in posredno tudi znanja. Iz raziskovalnih OZD je treba postopno prenašati zlasti v OZD drobnega gospodarstva poskusno proizvodnjo, ki je že prerastla te meje, raziskovalne OZD pa naj v ta nemen ustanavljajo samo-stojno ali v sodelovanju z ostalimi OZD nove enote droDnega gospodarstva. OZD, kjer ustvarjajo velik del dohodka s poskusno proizvodnjo, so Inštitut Jože Štefan. Kemijski inštitut Borisa Kidriča, Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko in Metalurški inštitut. Te OZD so dolžne pripraviti pregled obstoječe poskusne proizvodnje in izdelati analizo možnosti za njen prenos v redno proizvodnjo. Ta analiza in aktivnosti, ki iz nje izhajajo, morajo biti sestavni del planskih dokumentov za obdobje 1986-1990. OZD bodo vzpodbujale množično inovativno dejavnost. Razvojni svet, ki ga je izvršni svet ustanovil v letu 1984, bo s svojim delom pripomogel k hitrejšemu uveljavljanju in prenosu znanja, sodeloval bo pri načrtovanju razvoja OZD in DPS in okrepil medsebojno sodelovanje ziskovalnih organizacij. 5. INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA Za doseganje nadaljnje rasti proizvodnje ob dejstvih, da je iztrošenost opreme visoka in da se zmogljivosti v letu 1985 še ne bodo bistveno povečale, bodo morale OZD: - optimalno izkoriščati obstoječe zmogljivosti, izboljšati orga-nizacijo dela in kadrovsko strukturo, - poglobiti medsebojno sodelovanje in sodelovanje z drobnim gospodarstvom zaradi odpravljanja ozkih glr, zagotavljanja repromateriala in surovin, boljšega izkoristka strojev in opreme, racionalnejšega transporta ild. - oceniti tehnološko zastarelost infizično iztrošenost opreme, - izboljšati izkoriščenost opreme z uvajanjem novih izmen, - preveriti obseg in strukturo zalog, - v večji meri izkoriščati domač znanstveno raziskovalni po-tencial. V letu 1985 bo SCT TOZD Opekarne pričeia s ponovno proi-zvodnjo opake, iztekel pa se bo ukrep družbenega varstva v DO Slovenijales Žičnica in Pohištvo. Družbenopolitična skupnost bo poslovanju teh organizacij posvetila še posebno pozornost. Te naloge bodo izpolnjevale vse industrijske OZD, še zlasti pa: DO Ilirija-Vedrog, DO Hoja, DO Plutal TOZD Zapiralne embalaže, DO IGO, DO Kolinska TOZD Vinocet, DO Avtomontaža TOZD Utensilia in TOZD Tovarna grelnih naprav, DO Tobačna tovarna Ljubljana TOZD Proizvodnja, DO Kovinska industrija Ig, DO Tovil. 6. DROBNO GOSPODARSTVO Sprejeta stališča o nadaljnjem razvoju drobnega gospodarstva v občini so bila v letu 1984 dograjena z nadaljnjimi usmeritvami na tem področju, med katerimi so v letu 1985 najpomembnejše: 1. Ustanavljanje enot drobnega gospodarstva v izvenmestnih krajevnih skupnostih, zlasti v lokalnih centrih, zaradi zagotavlja-nja ustreznih delovnih mest in s tem zmanjševanje dnevne migra-cije zaposlenih in izboljševanja pogojev, življenja in dela v teh krajih. Zato bodo večje industrijske OZD, na osnovi delitve dela, specializacije, kooperacije in drugih oblik dolgoročnega poslov-nega sodelovanja, prenesle del svoje proizvodnje v nove enote drobnega gospodarstva. Izločile bodo stranske dejavnosti in proizvodnjo malih serij, prenesle premalo izkoriščena, neizko-riščena ali odpisana proizvodna sredstva zainteresiranim organi-zacijam drobnega gospodarstva. Raziskovalne organizacije pa bodo na osnovi vzajemnih interesov in dohodkovnih odnosov drobnemu gospodarstvu odstopile del industrijske (poskusne) proizvodnje, ki jo opravljajo ob svoji dejavnosti. 2. S prekvalifikacijo industrijske cone v industrijska-obrtno cono bomo v občini zagotovili površine za gradnjo proizvodnih delavnic, cono komunalno opremili in zemljišče oddali zaintere-siranim občanom. 3. Z aktivnostmi na področju prostorske in davčne politike, z večjo prožnostjo pri obravnavanju vlog za izdajo obrtnega dovo-Ijenja in s prizadevanjem za še nadaljnje izboljšanje kvalitete dela v upravnih organih, bomo zagotovili možnosti za hitrejši razvoj osebnega dela v občini, pri čemer bomo spodbujali vse dejavno- sti, ne glede na značaj dela, skladno z objektivnimi pogoji in možnostmi v občini. Z davčno in prostorsko politiko bomo spod-bujali zlasti tiste nosilce samostojnega osebnega dela, ki bodo zaposlovali večje število delavcev. 4. Zagotovili bomo enotno politiko pri oddajanju najemnih poslovnih prostorov v občini in zlasti pri reševanju deficitarnih storitvenih dejavnostih upoštevali možnosti in interese krajevnih skupnosti. Izpraznjena stanovanja 6. in 7. kategorije, ki jih je mogoče usposobiti za dejavnosti drobnega gospodarstva, bomo oddali zainteresiranim občanom. 5. S konkretnimi ponudbami v oblifci pisnih informaeij o pro-stih površinah. poslovnih prostorih in možnostih za sodelovanje z organizacijami združenega dela, bomo spodbujali naše delavce na začasnem delu v tujini, za vlaganja sredstev v osebno delo in proizvodnjo. 7. KMETUSKA PROIZVODNJA V kmetijski proizvodnji bomo povečali v letu 19S5tržne viške za 3%. Pridelava mleka in mesa na kvalitetni doma pridelani krmi ter povečana pridelava žit in oljnic bodo tudi v letu 1985 najpomemb-nejša kmetijska dejavnost. Odkupljeno bo za 3,5% več mleka, 3% večmesa, 23% več pšenice, 107%več oljnic, kar pomeni najmanj 83.000 hl mleka in 1490 ton mesa (od tega pri mleku 21% \z družbenega in 79% iz zasebnega sektorja; pri mesu skoraj v celoti iz zasebnega sektorja; pri žitih 60% iz družbenega sektorja in pri oljnicah v celoti iz družbenega sektorja) in drugih kmetij-skih pridelkov. Za uresničitev postavljenih ciljev bomo: - z zadostno in kvalitetno doma pridelano krmo, še posebej z intenzivnejšo proizvodnjo na travinju, nadaljnjim uvajanjem paš-nokošne rabe travinja ter boljšimi pridelki koruze, povečevali prirejo mleka in mesa; - dosledno izvajali zdravstveno varstvo živali in preprečevali in zatirali živalske kužne bolezni; - še nadalje bomo neobdelana in slabše obdelana zemljišča vključevali v organizirano proizvodnjo; - z uporabo sodobnih agrotehničnih ukrepov bomo povečali pridelavo pšenice, oljnic in ajde ter si prizadevali za čimvečji odkup; - z obnovo in vzdrževanjem odvodnih jarkov bomo nadalje usposabljali za kmetijstvo primerne barjanske površine; hidrome-lioracije bodo napravljene na 310 ha zemljišč v k.o. Dobravica in delu zemljišč v k.o. Pijava gorica; na območju Horjula bomo nadaljevali izvedbo hidromelioracije na 100 ha; z manjšimi hidro-melioracijami bomo izboljšali zemljišča na 30 ha na območju Iga in 10 ha na območju Kozarij. Agromelioracije bodo napravljene na 50 ha na Brestu in Gmaj-nicah, na 50 ha na Babni gori in na 25 ha na Lužarjih in v Karlovici. - redno vzdrževali glavne odvodne jarke na Barju; - organizirali usposabljanje neposrednih proizvajalcev upoš-tevajoč rezultate znanstveno raziskovalnega dela; - krepili organiziranost proizvodnje in zadružništvo; - združevali sredstva v skladu samoupravne interesne skupno-sti za razvoj kmetijstva in z njimi sofinancirali predvsem razvojne projekte; - dosledno izvajali lovsko gospodarske načrte, - spodbujali uresničevanje teh nalog z ustrezno davčno poli-tiko. Nosilci nalog: KIT Kmetijska zadruga Ljubljana TZO Vič, KIT Kmetijska zadruga Velike Lašče, KIT Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva, Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje, Območna vodna skupnost Ljubljanica Sava, HMEZAD Čebelarska zadruga PE Ljubljana, Kmetijska zemljiška skupnost, udeleženci sporazuma SIS za razvoj kmetijstva, zasebni kmetijski proizvajalci, lovske družine, krajevne skupnosti. 8. GOZDARSKA PROIZVODNJA V gozdarski proizvodnji načrtujemo blagovno proizvodnjo v višini 63.700 m3. Glede na predvideno realizacijo v letu 1984 pomeni to 11% povečanje. Blagovna proizvodnja v letu 1985 je planirana v enaki višini kot v letu 1984. V družbeni proizvodnji bo dosežena blagovna proizvodnja okoii 19.350 m3, pri zasebnih proizvajalcih pa okoli 44.350 m3. Obnovili bomo okoli 100 ha gozdov, v nego pa jih bo vključeno 675 ha. Planiramo tudi izgrad-njo 5 km gozdnih cest in okoli 27 km gozdnih vlak. Nosilci nalog so Gozdno gospodarstvo Ljubljana TOZD Goz-darstvo Škofljica, Gozdno gospodarstvo Kočevje TOZD Gozdar-stvo Velike Lašče, KIT Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva Obrat Gozdarstvo, TOK Gozdarstvo Škofljica, TOK Gozdarstvo Ljubljana in TOK Gozdarstvo Ribnica. 9. TRGOVINA Na področju trgovine bomo s pospešenim povezovanjem trgo-vinskih organizacij zagotovili boljšo preskrbo proizvodnje in občanov, dvig kvalitete in specializirano ponudbo, izboljšanje pogojev dela in racionalnejše poslovanje. Posebno skrb bomo posvetili trgovini na drobno: z uvajanjem čimvečje specializacije bomo zagotovili večjo zanesljivost, celo-vitost in pestrost ponudbe, s postopnim uvajanjem deljenega delovnega časa, ki bo prilagojen potrošnikom, pa bo zavrt porast stroškov poslovanja in fluktuacija delovne sile, kar bo tudi prispe-valo k izboljšanju ekonomskega položaja te dejavnosti. Glede na manjše investicijske možnosti bomo zagotovili, kjer obstoje pogoji in zanimanje, preskrbo prebivalstva z vključeva-njem osebnega dela in sredstev, skladno z odlokom o spojemu urbanistične dokumentacije za postavitev kioskov na območju občine. Trgovina na debelo se bo povezovala s proizvodnimi OZD, za večjo smotrnost v procesu reprodukcije pa bo morala trgovina na debelo doseči izrabo notranjih rezerv, ki so v hitrejšem obračanju zalog, zmanjševanju stroškov poslovanja in terjatev in v zaostritvi finančne discipline. 10. TURIZEM IN GOSTINSTVO Naravne danosti prostora in bogata kulturna dediščina so mož-nosti, ki jih imamo v občini zlasti za razvoj izletniškega in stacio-narnega turizma. Za uresničitev ciljev, ki smo si jih zadali v sprejetem in v letu 1984 dograjenem »Programu delovanja za hitrejši razvoj turizma v občini«, bomo v letu 1985 izboljšali informiranost o turistični ponudbi občine z izdajo brošure, preko OK SZDL in krajevnih konferenc SZDL utrdili organiziranost za vzpodbujanje razvoja turizma; krepili organiziranost in dejavnost turističnih društevter vzpodbujali ustanovitev novih. Zaradi majhne akumulativne in reproduktivne sposobnosti go-stinstva na tem področju v družbenem sektorju, ne bo večjih naložb. Zato bomo v letu 1985 še posebej vzpodbujali zasebno iniciativo za odpiranje novih gostinskih obratov zlasti višjih kate-gorij (gostilne s kvalitetno ponudbo hrane, gostitne s prenočišči) in povečali število kmetij s turistično ponudbo in na ta način povečali sedežne in prenočitvene zmogljivosti gostinstva v ob-čini. Da bi dosegle boljše gospodarske rezultate, se bodo morale gostinske organizacije v zaostrenih pogojih, tesneje povezati z dopolnilnimi dejavnostmi in racionalizirati poslovanje s celovi-tejšo ponudbo in kvalitelo storitev - izboljšanjem kvalifikacijske strukture zaposlenih, s specializacijo obratov in s smotrnejšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti. IV. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Globalni okviri razvoja iz sprememb in dopolnitev družbenih planov občine in mesta za obdobje 1981-85 predvidevajo ob upoštevanju stabilizacijskih prizadevanj in aktivnosti tudi v letu 1985 omejitev sredstev na področju skupne porabe. Zato bodo imeli v letu 1985 prednost osnovni prograi v posamezni dejavno-sti, ker materialni okviri ne bodo dovoljevali širjenja obsega dejavnosti izven teh. Čeprav so bile družbene dejavnosti glede sredstev za funkcio-nalno dejavnost že doslej stabilizacijsko naravnane, še vedno niso izkoriščene vse možnosti. Negospodarske organizacije bodo morale nadaljevati z racionalizacijo poslovanja, ustrezno organiziranostjo, nadaljnjim dviganjem kakovosti dela, racional-nim izkoriščanjem delovnega časa kadrov, opreme in objektov (večnamenska uporaba). Na osnovi analize osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih in ob upoštevanju strukture sredstev izva-jalskih organizacij združenega dela se bodo prednostno, sselek-tivnim pristopom zagotavljala sredstva za zagotovitev rasti mase osebnih dohodkov v skladu z določili Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka za leto 1985. Za povečanje družbenega standarda se bodo izvajale pred-vsem tiste investicije, ki bodo financirane iz sredstev samopri-spevka II. in III. Izvajala pa se bodo tudi vzdrževalna dela in potrebne adaptacije obstoječih objektov. Usmeritve za leto 1985 po posameznih področjih družbenih dejavnosti pa so naslednje: V skupnosti socialnega varstva bomo na osnovi sprejetega Samoupravnega sporazuma o socialnovarstvenih pomočeh in s pomočjo delovanja enotne skupne evidnece socialnovarstvenih pomoči še naprej izvajali aktivno politiko za zaščito in ohranitev življenjskega standarda občanov. Na področju otroškega varstva bodo imeli programi, ki imajo neposreden vpliv na vzgojo in varstvo ter zdravje matere in otroka, prednost pred vsemi drugimi nalogami, opredeljenimi v skupnosti otroškega varstva. Omogočili bomo izvedbo zagotovljenega programa priprave otrok na vstop v osnovno šolo in 80-urni vzgojni program vsem 4 in 5 letnim otrokom. Hkrati bo izvedena vzgoja in varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnm razvoju v enem razvojnem oddelku v VVE Murgle. Program dnevnega varstva Ln vzgoje predšolskih otrok bodo VVO izvajale po enakih izhodiščih na podlagi enotnega SaS o skupnih osnovah in merilih svobodne menjave dela. Na območjih, kjer so premajhne zmogljivosti, bomo organizirali varstvene družine. Dodatni program bomo izvajali v mejah materialnih možnosti. Skupnost otroškega varstva bo uresničevala program denarnih pomoči enotno na osnovi vzajemnosti in solidarnosti v občinah v Ljubljani. Skupnost bo še naprej del sredstev za denarne pomoči preusmerila v funkcionalno obliko v korist vsem otrokom. Po novem sporazumu o socialnovarstvenih pomočeh pa se bodo le-te dodeljevale predvsem v funkcionalni obliki. Varstvo matere in novorojenca bo izvajano v skladu s samoupravnim sporazumom o izvajanju pravic do porodniškega dopusta. V letu 1985 bo zaradi dokončanja gradnje objektov iz programa samoprispevka III. dejavnost na tem področju razširjena. Na področju socialnega skrbstva bomo zagotavljali sredstva za izvajanje z zakonom opredeljenih pravic, tj. dodeljevanje druž-beno denarnih pomoči občanom, ki so do njih resnično upravi-čeni. Dejavnost socialnega skrbstva se bo v letu 1985 odvijala v okviru dosedanje dejavnosti s poudarkom na: uvajanju enotne skupne evidence o prejemnikih socialnovarstvenih pomoči, uve-Ijavljanju samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in meri-lih za socialnovarstvene pomoči in prispevke zavezancev k so-cialnovarstvenim storitvam z enotnim postopkom za uveljavljanje pravic s tega področja, izvajanju zakona o družbenem varstvu odraslih duševno prizadetih v SR Sloveniji. Nadaljevali bomo urejanje prostorskih zmogljivosti družbenega standarda na po-dročju socialnega skrbstva in adaptirali stari del doma na Bokal-cah. Na področju zaposlovanja bomo nadaljevali z učinkovito pri-pravo in prekvalifikacijo nezaposlenih delavcev ter v sodelovanju z drugimi Ijubljanskimi občinami zmanjševali število nezaposle-nih delavcev. Tudi sicer bomo izpostavili bolj neposredne odnose z začasno nezaposlenimi delavci v občini, z namenom, da nudimo tem občanom čim učinkovitejšo pomoč pri zaposlovanju. Nadaljevali bomo z aktivnostjo za usposabljanje invalidnih oseb in pomagali pri urejanju zaposlitve delavcev, ki se bodo vrnili z začasnega dela v tujini. V zdravstvu bomo obdržali doseženo raven zdravstvenega varstva. Ker ne moretno računati na rast realne vrednosti sredstev namenjenih za zdravstveno varstvo, ni mogoče načrtovati širjenje pravic in zmogljivosti. Še bolj kot v letu 1984 bo potrebno nado-meščati druge storitve z enakovrednimi cenejšimi, povečati stabi-lizacijska in racionalizacijska prizadevanja v vseh izvajalskih delovnih organizacijah, razrešiti vprašanje neposrednega pri-spevka koristnikov k stroškom zdravstvenega varstva (participa-cija) in poglobljene delitve dela in organiziranosti v zdravstvu. Iz sredstev samoprispevka III. bo zgrajena zdravstvena postaja N/plikp 1 nšrp v tpkn na hn nrarinia 7rtra\/Qt\«ana nrtctaio .Qkr»fliira V letu 1985 bo imel na področju osnovnošolskega izobraževa- nja še vedno absolutno prednost zagotovljeni program. V občini Ljubljana Vič-Rudnik imamo precejšnje število šol v izvenmestnem področju, ki zaradi svoje specifičnosti težje ure-sničujejo zagotovljeni program v vseh njegovih sestavinah. Spe-cifičnost takih šol bomo morali vgraditi tudi v merila za uresniče-vanje svobodne menjave dela v občinski izobraževalni skupnosti. Dodatni program bo odvisen od razpoložljivih materialnih sred-stev. Vskladu ssmernicami o delu osnovnih šol všolskem letu 1984/ 85 bomo v šolah, kjer šetiimajo pogojev za delovanje celodnevne osnovne šole, prek povezovanja z okoljem, interesnih dejavnosti in podaljšanega bivanja vgrajevali elemente celodnevne osnovne šole. Posebno pozomost bo treba v letu 1985 posvetiti realizaciji uveljavitve normativa 32 učencev na oddelek. V letu 1985 bo v naši občini iz'sredstev samoprispevka III. zgrajena Glasbena šola s 26 učilnicami. V teku bo gradnja osnovne šole Kolezija. Na področju kulture se bo občinska kulturna skupnost preko zveze kulturnih organizacij kot povezovalca in neposrednega organizatorja kulturne dejavnosti v občini, zavzemala za čim kvalitetnejšo izvedbo programov. Ena temeljnih nalog bo zago-tavljanje strokovne pomočt in organiziranje že uveljavljenih oblik srečanj. Občinska kulturna skupnost in občinska zveza kulturnih orga-nizacij bosta v okviru materialnih možnosti v letu 1985 iz združe-nih sredstev za investicijsko vzdrževanje v prostore za kulturo v krajevnih skupnostih iz združenih sredstev pri Ljubljanski kul-turni skupnosti omogočili nadaljnje urejanje prostorov za kul-turo. Na področju knjižničarstva se bodo nadaljevale aktivnosti v zvezi z reševanjem prostorske problematike matične knjižnice »Prežihov Voranc«. Varstvo naravne in kulturne dadiščine bo potekalo v znamenju skupnega dogovora med Ljubljansko kulturno skupnostjo. druž-benopolitičnimi skupnostmi in uporabniki kulturne dediščine v skupnem nastopu pri sanaciji in nadaljnjem vzdrževanju kulturne dediščine. V tem letu je treba posebno pozornost posvetiti sana-ciji graščine Polhov Gradec. Na področju telesne kulture si bomo v vrhunskem športu še nadalje prizadevali dosegati vsaj take rezultate kot sedaj. Predv-sem pa bomo usmerili vse napore v izenačevanje pogojev v procesu izvajanja vrhunskega športa. V množičnosti pričakujemo porast števila udeležencev v redni telesnokulturni vadbi in akcijah, posebno v panogah, kjer kot športni objekt služi naravni prostor. Poleg tega bomo razvijali mladinski tekmovalni šport za vse tiste mlade Ijudi, ki se ne morejo ukvarjati z vrhunskim športom, so pa željni tekmovati. Na področju VVZ in ŠŠD bomo aktivnost povečali skladno s finančnimi možnostmi, poseben poudarek pa bomo dali vključe-vanju otrok, ki niso v organiziranem varstvu. Na področju telesnokulturnih objektov bomo zaključili drugo fazo gradnje športne dvorane Krim-Rudnik in skrbeli za vzdrževa-nje obstoječih objektov. Občinska raziskovalna skupnost bo v letu 1985 svoj razisko-valni program uresničevala v okviru skupnega programa vseh Ijubljanskih občin pri Mestni raziskovalni skupnosti Ljubljana. V ta namen je tudi prenešenih 60% vseh sredstev po prispevni stopnji na račun Mestne raziskovalne skupnosti. Občinska raziskovalne skupnost bo še naprej v skladu s svojimi programi široko razvijala dejavnost pospeševanja inovacijske dejavnosti ter vzpodbujanja interesa za raziskovalno delo zlasti med mladimi. V. UREJANJE PROSTORA 1. Prostorsko planiranje V letu 1985 bomo sodelovali pri izdelavi in sprejemanju Dolgo-ročnega družbenega plana 1986-1995 oziroma do leta 2000 in Srednjeročnega družbenega plana občine za obdobje 1986-1990. Sprejeli bomo prostorsko ureditvene pogoje za območje kra- ictwno cknnnncti Valiko I ačnp Po programih urejanja stavbnih zemljišč izdelovali izvedbeno urbanistično dokumentacijo s prioriteto razvoja drobnega gospo-darstva. Izvajali bomo akcijske programe, ki izhajajo iz novo sprejete zakonodaje o urejanju prostora. Posebno pozornost bomo namenili preprečevanju novih črnih gradenj. 2. Stanovanjsko gospodarstvo V družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji bomo v letu 1985 dokončali 411 stanovanj v blokovni gradnji in sicer v soseskah VS-1, E1-E-4 201 stanovanje, VS-6, B-14 54 stanovanj, VS-3, B2 68 stanovanj in v VS-236 S5/1 Ig 88 stanovanj. V tem letu pa bo v individualni gradnji še 172 stanovanjskih hiš in sicer v soseskah RS-1, Jurčkova pot 125, VS-236 S-5/1 Ig 22, VS-7 Brdo 8, VS-103 Murgle 5 in v VS-4 Bonifacija Jug 12 stanovanjskih hiš. V letu 1985 bo potrebno zagotoviti pogoje za kontinuirano Stanovanjsko gradnjo tako za dokončanje stanovanj, ki bodo zagotovila izpolnitev srednjeročnega plana gradnje, kakor tudi za dokončanje stanovanj v prvem letu naslednjega srednjeročnega obdobja. Pri tem je potrebno usklajeno delovanje vseh udeležen-cev stanovanjske gradnje in prav tako v sedanjih stabilizacijskih prizadevanjih usklajevanje obsega graditve z dejanskimi mate-rialnimi možnostmi razvoja. V tem letu naj bi se ponovno pričela izgradnja stanovanj za trg. Nadaljevala se bo prenova objektov v Eiprovi ulici in odprava Stanovanj VI. in VII. kategorije. Na področju solidarnosti se bo nadaljevalo dodeljevanje stano-vanj solidarnostnim upravičencem, reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV in dodeljevanje stanovanjskih posojil zagradnjo, adaptacijo in prenovo, dodeljevanje posojil delavcem zaposlenim pri zasebnih delodajalcih, subvencioniranje stanarin, reševanje stanovanjskih vprašanj mladih družin, vključevanje sredstev SPIZ za izgradnjo stanovanj in dodeljevanje posojil za potrebe upokojencev, tekoča izterjava napiačanih stanarin upo-rabnikov solidarnostnih stanovanj in izvajanje drugih nalog po sprejetih samoupravnih in planskih dokumentih. Na področju gospodarjenja se bo v letu 1985 nadaljevala akcija ustanavljanja skupnosti stanovalcev, za hiše v družbenem uprav-Ijanju izdelava planov gospodarjenja za leto 1985 in za naslednje srednjeročno obdobje, izterjava dolgov etažnih lastnikov, tekoča izterjava neplačanih stanarin in najemnin in vztrajanje o dosle-dnem prehodu na ekonomske stanarine in najemnine, kar je osnova za izvajanje sprejetih planov in vzdrževanje že zelo sta-rega družbenega stanovanjskega fonda. 3. Komunalno gospodarstvo . • - V letu 1985 se bodo nadaljevale aktivnosti pri reorganizaciji komunalnega gospodarstva skladno z novim zakonom o komu-nalni dejavnosti in zakonom o stavbnih zemljiščih. S solidarnost-nim prelivanjem sredstev v Ljubljani bomo zagotovili uresničitev naslednjih investicij, ki so opredeljer\e v srednjeročnem pro-gramu komunalnega gospodarstva. 1. Individualna komunalna raba: . . ' a( Kanalizacija - primar: - povezovalni kanal za Vnanje in Notranje Gorice - dokonča-nje v prvi polovici leta 1985 b) Kanalizacija izgradnje sekundarnih naprav za VS-1 Trnovo, VS-3 Žičnica in RS-1, RS-2 Jurčkova pot bo usklajena s stano-vanjsko gradnjo. c) Vodovod - prlmar: - vodovod Rakitna, realizacija II. faze - povezovalni vodovod Brest-Podpeč - dokončanje - dopolnitev raziskav na Iškem vršaju za povečanje zmoglji-vosti d) Vodovod - sekundar - usklajeno s stanovanjsko, industrij-sko in drugo gradnjo - v VS-1 Trnovo, VS-7 Brdo, RS-1, RS-2 Jurčkova pot, VS-7 Brdo, Vrhovci (VVZ), RP-2 in VP-6. e) Plin - primar: - južna zanka primarnega plinovoda za zemeljski plin čez Kozarje do južne obvozne ceste - glavna regulatorska postaja za zemeljski plin v Kozarjah - napajahi plinovod RP od južne veje primarnega plinovoda za zemeljski plin do obstoječega plinovoda Koseze-Murgle Navedene investicije bodo realizirane v letu 1985 oziroma po programu novoustanovljene Energetske skupnosti Ljubljana, v katere pristojnosti so s 1/1-1984 vse investicijo za plin. f) Plin - sekundar - usklajeno s stanovanjsko gradnjo na Jurčkovi poti za potrebe RS-1 in RS-2, za VS-3 Žičnica, VS-7 Brdo, VS-4 Bonifacija, VS-1 Trnovo - plinovod Brdo za potrebe VVZ - v skladu z izgradnjo VVZ - sanacija plinskega omrežja v Rožni dolini - v skladu z zani-manjem občanov in OZD 2. Cestno gospodarstvo: - nadaljevanja asfaltiranja ceste Želimlje-Pijava gorica - nadaljevanje rekonstrukcije cest Ig-Kurešček, Brezovica--Podpeč, Podsmreka-Dobrova, Stranska vas, odsek Dobrova--Stranska vas- rekonstrukcija ceste Kamnik-Rakitna. Navedene investicije se bodo izvajale po programu novousta-novljene Cestne skupnosti Ljubljana, v katere pristojnosti so s 1/ 1-1984 lokalne ceste. - dokončanje rekonstrukcije Ceste v Mestni log (odsek Kopr-ska-Tbilisijska) - nadaljevanje rekonstrukcije Jurčkove poti - ureditev odseka Peruzzijeva - RP-2 v makadamu. 3. Kolektivna komunalna raba: Vzdrževanje objektov in naprav kolektivne komunalne rabe (vzdrževanje cest in objektov, zimska služba, javna razsvetljava. semaforji, cestno prometna signalizacija, zelenice, parkovni goz-dovi, PST, pokopališča) se bo izvajalo v skladu z izvedbenim letnim programom vzdrževanja in obnavljanja teh objektov po dogovorjenih normativih in standardih. Vzdrževanje kolektivnih komunalnih objektov in naprav, ki so v pristojnosti krajevnih skupnosti, pa bo potekala po programin na podlagi SaS o sofi-nanciranju teh storitev med krajevnimi skupnoslmi in komunalno skupnostjo. 4. Elektro gospodarstvo Na področju elektro gospodarstva je osnovni cilj z izgradnjo primarnih razdelilnih postaj z ustreznimi vodi postopno sanirati elektro-energetske in zlasti napetostno omrežje. DO DES TOZD Elektro Ljubljana mesto bo na območju občine zgradil naslednje objekte: - transformatorske postaje Zgornji Rudnik, Spodnji Rudnik, 5 in 2 v RS-1, RS-2, Dolomitskega odreda. Cesta v Mestni log, Rakova jelša, Ižanska II, 3 v VS-3 Vič, Cesta dveh cesarjev - 10 KV kabel zveza TP Vrhovci C. XXl/22 - TP Dolomitska -Dolgi most - 10 KV kabel zveza TP Ižanska II - TP Liga - TP-2 - TP PTT -TP-5 DU Peruzzijeva - 10 KV kabel zveza RTP Vič - TP Cesta v Mestni log - TP Zelena pot - rekonstrukcije nizkonapetostnega omrežja 00 DES Elektro Ljubljana okolica bo vlagal v izgradnjo trans-formatorskih postaj Matena, Črni vrh - Rotovž, Rakitna - Novaki, Kot in Zavrh. Poleg tega bodo v leto 1985 prenešene investicije iz leta 1984: TP Golo - Gora, Golo- Hrastje, Prevalje, Kozarje - Žeje in n.n.o. Gradišče DO Elektro Ljubljana TOZO Elektro Kočevje bo v letu 1985 vlagal v izgradnjo transformatorskih postaj Veliki Osolnik, Škrlo-vica in Srobotnik. V okviru finančnih možnosti pa predvidena izgradnja še ene transformatorske postaje, katere lokacija še ni točno določena. 4. PROMET IN ZVEZE V letu 1985 bosta SIS za gradnjo cest in Republiška skupnost za ceste nadaljevala z izgradnjo cestne infrastrukture po spreje-tih usmeritvah in 10-letnem programu izgradnje cest v Ijubljanski regiji. Izvajali bodo drugo etapo del pri rekonstrukciji Tržaške ceste od Viške 1 do viške cerkve. Nadaljevala se bodo dela pri gradnji južne obvoznice od Dolgega mostu do Dolenjske caste in priprave na gradnjo južne vpadnice. Ljubljanski potniški promet bo podaljšal progo mestnega avto-busa številka 1 do Tbilisijske ulice. Na področju železniškega prometa bo izdelana študija o postajališčih za primestni železniški promet pri Dolgem mostu in Tobačni tovarni Ljubljana. Začela se bo priprava gradbišča in nasutja za športno letališče na Barju. Na področju PTT prometa usmeritve predvidevajo le nadaljeva-nje in zaključek investicijskih objektov, pričetih v prejšnjih letih. Gradnjo novih objektov ni možno načrtovati zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Predvidena so naslednja dela: ' - dokončanje montažnih del pri povečavi ATC Vič za 3000 priključkov, - aktiviranje novozgrajenega telefonskega omrežja na območju Kolezija, Murgle ter ob Jamovi - zaključek gradn|e in delno aktiviranje krajevnega kabelskega omrežja na območju Želimlje - Pijava gorica - preselitev pošte Rakovnik v novozgrajene prostore - nadaljevanje gradnje prenosnih sistemov med tranzitno in mednarodno teiefonsko centralo v Ljubljani in glavnimi ATC v SRS ter ostalimi tranzjtnimi centralami v Jugoslaviji (investicija skupnega pomena PTT v Sloveniji). , VI. NALOGE NA DRUGIH PODROČJIH 1. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMO-ZAŠČITA V letu 1985 bomo nadaljevali z usposabljanjem delovnih Ijudi in občanov, pripadnikov civilne zaščite in teritorialne obrambe za obrambo in zaščito ter posodabljali opremo in oborožitev terito-rialne obrambe in civilne zaščite. Na področju organiziranja in delovan|a narodne zaščite bomo nadal|evali s strokovnim in vojaškim usposabljanjem načelnikov, namestnikov in ostalih članov narodne zaščite v krajevnih skup-nostih in organizacijah združenega dela. Nadaljevali bomo z dograjevanjem obrambnih in varnostnih načrtov v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela s poudarkom na praktičnem usposabljanju izvajalcev in nosilcev obrambnih priprav. Posebno pozornost bo potrebno dati izpopolnjevanju načrtov pri temeljnih nosilcih ukrepov za zaščito in reševanje v primeru naravnih in drugih hudih nesreč. Ob tem bomo dali največ pou-darka praktičnemu usposabljanju občinskih in specializiranih enot civilne zaščite ter preventivnemu ukrepanju. Na občinski ravni, krajevnih skupnostih in organizacijah zdru-ženega dela pomembne)ših za splošno Ijudsko obrambo in druž-beno samozaščito, bomo nadaljevali z izgradnjo sistema zvez za primer izrednih razmer ali vojne. Nadaljevali bomo z aktivnostmi za vključevanje mladih v vojaške šole in žensk v prostovoljno usposabljan|e v JLA. Mobilizacijsko pripravljenost in usposobljenost enot TO ali JLA in organov, ki sodelujejo na mobilizacijah. bomo preverjali z organiziranjem in izvajanjem praktičnih vaj v krajevnih skupno-stih. 2. POŽARNA VARNOST Na področju požarne varnosti bo SIS za požarno varnost nada-jeval z ustvarjanjem pogojev: - strokovna vzgoja gasilskih kadrov, članov gasilsko-tehničnih ekip v KS ter praktični pouk v šolah in vzgojnovarstvenih usta-novah, - skrb za sodobno tehnično opremo vozil, motork v društvih, - organizacija požarno preventivnih pregledov, - propagandne in informativne akcije. Dokončali bomo gradnjo in obnovo gasilskih domov in pričeli z gradnjo dislocirana enote gasilske brigade. V gasilskih društvih bodo posodabljali in skrbno vzdrževali tehnično opremo. 3. DRUŽBENO PLANIRANJE Na področju družbenega planiranja bodo nosilci planiranja v letu 1985 pripravili, uskladili in sprejeli. v skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS in Odlokom o pripravi družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 vse srednjeročne planske doku-mente. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik bo ob upoš- tevanju načela začasnega planiranja v letu 1985 pripravil in pred-ložil skupščini občirie Ljubljana Vič-Rudnik naslednje planske dokumente: - Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 - rok februar 1985 - Predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 - rok julij 1985 - Osnutek družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 ¦ - rok julij 1985 - Predlog družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 - rok oktober 1985. Na področju dolgoročnega plana bodo nosilci dolgoročnega planiranja v letu 1985 pripravili predlog dolgoročnega piana. VII. DRUGI DOKUMENTI K RESOLUCIJI ¦ Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1985 izpostavlja osnovne cilje družbenoekonomskga razvoja, ukrepe, aktivnosti in nosilce izvaianja nalog po posameznih podroqih. V resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1985 niso posebej opredeljene sprejete naloge, ukrepi in nosilci izvajanja nalog, ki jih je občinska skupščina že sprejela ob obravnavi gradiv s posameznih področij in prav tako zavezujejo vse nosilce planira-nja v občini pri opredeljevanju družbenoekonomskega razvoja v letu 1985. Spremljajoči dokumenti k resoluciji o politiki izvajanja družbe-nega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1985 so: 1. Plani samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejav-nosti občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985 2. Plani samoupravnih interesnih skupnosti materialne proi-zvodnje za le(o 1985 3. Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1985 4. Plan gradnje objektov iz programa samoprispevka III. 5. Program urejanja stavbnih zemljišč v občini Ljubljana Vič-Rudnik 6. Stanje in razvojne usmeritve kmetijstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Delegatska priloga NK, št. 10, november 1982) 7. Stanje gozdarstva na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik (Delegatska priloga NK, št. 10, november 1982) 8. Analiza stanja in problematika drobno prodajne mreže osnovne preskrbe v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Delegatska pri-loga NK, št. 9, oktober 1980) 9. Informacija o stanju urejanja prostora v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Dolegatska priloga NK št. 6, junij 1983) 10. Poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o obliko-vanju in izvajanju kadrovske politike in problematike zaposlova-nja v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Delegatska priloga NK št. 4, april 1983) 11. Uresničevanje sklepov skupščine o razvojnih možnostih drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik z nadalj-njimi usmeritvami (Delegatska priloga NK št. 5, junij 1984) 12. Stanje, problematika in usmeritve industrije v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik (Delegatska priloga NK št. 7, september 1984) VIII. UKREPI ZA IZVAJANJE RESOLUCIJE Nosilci nalog, opredeljeni v resoluciji in spremljajočih doku-mentih prevzemajo odgovornost za njihovo uresničitev in jih morajo vnesti tudi v svoje plane za leto 1985. Komisija za pripravo in spreml|anje izvajanja Pregleda aktivno-sti za uresničitev dolgoročnega programa gospodarske stabiliza-cije v občini Ljubljana Vič-Rudnik bo sprejela konkretni program aktivnosti v letu 1985 z opredeljenimi roki in nosilci nalog ter pri tem upoštevala *jdi določbe te resolucije. Izvršni svet bo spremljal izvaianje te resolucije m s svo)imi aktivnostmi zagotavljal njeno uresničitev. Izvršni svet predlog Na podlagi 10. člena Družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč /Uradni list SRS, štev. 29/75/ izdaja v skladu z Zakonom o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč /Uradni list SRS, štev. 3/75, 8/78, 33/80 in 16/84/ ter 2., 3., 5., 7. in 9. člena citiranega Družbenega dogovora pristojni organ udeleženca Družbenega dogovora na-slednji SKLEP 1. Občini TOLMIN se za delno kritje škode, ki je nastala zaradi orkanskega vetra v času od 9. do 11. februarja 1984 odobri uporaba sredstev solidarnosti v višini 33.544.800,00 brez obvez-, nosti vračanja. t 2. Če občinski organ skupščine občine nenamensko uporablja sredstva solidamosti iz 1. točke tega sklepa ustavi Odbor podpi-snikov Družbenega dogovora nadaljnje dodeljevanje sredstev in zahteva povračilo nenamensko uporabljenih sredstav. 3. Občinski organ mora Odboru občasno poročati o poteku odpravljanja posledic naravne nesreče, dolžan jo podati tudi ze Jjučno poročilo o opravljanem delu na sanaciji škode. obrazložitev V času od 9. do 11. februarja 1984 je orkanski veter povzročil znatno škodo na območju Skupščine občine Tolmin. Poškodovanih je bilo 535 stanovanjskih in 134 gospodarskih objektov v lasti občanov ter 31 stanovanjskih objektov v družbeni lasti. Poleg teh je bilo poškodovano veliko število pomožnih objektov v kmetijstvu in njihova vsebina raztresena oziroma raz-nešena: seniki, kozolci, čebelnjaki, nadstreški ipd. Zaradi hudega vetra je bilo prizadeto preko 2000 občanov, predvsem njihova gospodarska poslopja, pomožni kmetijski objekti in premičnine. Večina prizadetih občanov ni utrpela večje škode in so že v tednu po prenehanju vetra škodo na svojih stanovanjskih objek-tih sanirali s pomočjo sosedov. saj so v posameznih naseljih sami sestavili ekipe občanov veščih krovskih del in popravili poškodo-vane strehe. Gospodarski in pomožni kmetijski objekti so prišli na vrsto kasneje. Uspešna akcija Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve je omogočila oskrbo s potrebnim gradbenim materialom tako, da je sanacija potekala uspešno. Večji problemi so nastali tam, kjer je veter poškodoval celotna ostrešja ali jih v celoti uničil. Pomanjkanje lesenih delov potreb-nih dimenzij je onemogočilo hitro saniranje. Posebni problem so predstavljali občani, ki so imeli poškodo-vane hiše, pa niso mogli zagotoviti sredstev za nakup materiala za popravilo kot tudi občani, ki so starejši. pa niso zmožni potrebnih aktivnosti za nabavo materiala in organiziranje po-pravil. Poleg občanov je bilo prizadetih še 13 O2D, od katerih je bila najbolj prizadeta TOZD TKK Srpenica, kjer je ocenjena škoda na 137,360.000 din, kar predstavlja preko polovico vse škode v občini, TOZD Elektro Tolmin 20,420.000 din, DO Soča 8,436.000 din, TOK Tolmin 4.334.000 din itd. OZD na Bovškem dva dni niso imole električnega toka, v Kobaridu pa je uspelo električno ener-gijo zagotoviti šele enajstega februarja ob 12. uri, tako, da delavci prve izmene niso mogli delati, ter so odšli domov oziroma so formirali ekipe za sanacijo poškodovanih ob|ektov v OZD. Te ekipe pred nedeljo, dvanajstega februarja niso mogle začeti z delom, v KS Srpenica pa šele trinajstega februarja, ko je veter pojenjal in ni bilo več hudih sunkov. Zaradi izpada električne energije v Bovcu je prenehala delovati črpalna postaja, ki je oskrbovala mesto z vodo. Proti večeru tega dne je izredno požrtovalnim delavcem TOZD Elektro Tolmin uspelo odstraniti drevje na linijah in povezati Bovec z dvema mini HE, ki deJujeta na območju Loga pod Mangartom, tako da so občani ob pazljivi porabi lahko imeli razsvetljavo. napolnilo pa se je tudi vodovodno omrežje, medtem ko organizacij združenega dela ni bilo mogoče priključiti. Oskrba z osnovnitni življenskimi artikli ni bila bistveno motena. saj so bili kruh, mleko in drugi artikli, ki dnevno prihajajo v Bovec in Breginjski kot dostavljeni, čeprav 6 ur kasneje kot običajno, zaradi odstranjevanja zaprek na cestah in pomanjkanja elek-trične energije v TOZD Planika Kobarid. lošpekcijske službe Medobčinskega inšpektorata so s hitro akcijo po občini preyerile stanje in kvaliteto artiklov oskrbe, kvaliteto vode v Bovcu, svetovale glede varnosti pri sanaciji streh občanov, izrekle nekaj začasnih ukrepov v sodelovanju z enotami milice in opozorile občane na požarno varnost, saj je tudi v času sanacije prišlo do manjšega požara v Logu pod Mangartom. Na srečo je hud veter nastopil proti koncu tedna in se v nedeljo pričel umirjati, tako, da je bila velika večina manjših poškodb streh začasno sanirana v ponedeljek in torek, 13. in 14. februarja. izredno stanje pa je še vedno veljalo v TOZD TKK Srpenica. V tej OZD je veter uničil vso kritino, betonsko strešno konstrukcijo na eni industrijski hali, razbil vse steklene površine. raznesel več sto komadov velike plastične embalaže (sodi). odtrgal z ležišča več plastičnih cistern, padajoči in leteči deli strehe pa so poškodovali surovine in proizvodno opremo in stroje, veter je odnesel del arhiva, vratarnico, podrl nekatere skladiščne protivodne prostore itd. Strokovnjaki zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij so ocenili poškodbe na nosilnih elementih ene izmed hal na tako hude, da bo potrebna velika sanacija objekta. Kljub stalni ekipi, ki so jo v tej OZD formirali za reševanje premoženja in kljub pomoči enot JLA \z Bovca ter obmejnih enot je škoda ocenjena kot velika in posledic še ni bilo mogoče oceniti. Redno delo te OZD je v celotnem proizvodnem procesu lahko sleklo šele 20. 2. 1984 ob pogoju in soglasju inšpektorja dela, ki je zahteval zgraditev posebnih zaščitnih odrov v najbolj prizadeti industnjski hali. saj je obstalaja nevarnost nadaljnje rušilve ostrešja. Organizator cenitve škode je bila Komisija za ugotavljanje škode, ki jo je imenoval Izvršni svet. To komisijo sestavljajo predsedniki naslednjih podkomisij: 1. podkomisija za kmetijstvo 2. podkomisija za stanovanja 3. podkomisija za gradbeništvo 4. podkomisija za industrijo 5. podkomisija za gozdarstvo 6. podkomisija za vodno gospodarstvo 7. podkomisija za promet V podkomisije so imenovani strokovnjaki za posamezna področja dejavnosti in člani Izvršnega sveta ter predstavniki Zavarovalne skupnosti Triglav Nova Gorica. Te podkomisije so nudile pomoč komisijam za oceno škode, ki so jih imenovali v posameznih OZD, KS, SSS, SKIS it. in ki so v skladu z metodolo-gijo nadrobno ugotovile in ocenile škodo. Angažirani so bili vsi strokovnjaki s področja gradbeništva v občini, ki so po predhodni uskladitvi kriterijev sodelovali v teh komisijah. Pri ocenitvi škode v TOZD TKK Srpenica so bili k oceni pritegnjeni tudi strokovnjaki ZRMK Ljubljana in iz investicijskih sektorjev DO Helios in SOZD Kemija. Podkomisije, ki so spremljale delo komisij v OZD in SIS ugotavljajo, da je bilo njihovo delo opravljeno kvalitetno in odgo-vorno. Vse komisije so morale svoje ocene dokumentirati z zapi-sniki in popisi poškodovanih in uničenih sredstev. Po zbranih podatkih znaša škoda 223,632.000 din, oziroma 5,06% družbenega proizvoda, od tega je posredne škode 20,965.000 din in se nanaša predvsem na izgubljeni dohodek, do katerega je prišlo zaradi izpada električnega toka v petek 9. in soboto 10. februarja 1984 in zaradi prepovedi uporabljanja neka-terih poškodovanih proizvodov objektov. . OZD v Bovcu in Kobaridu ter v Baški grapi s skupnim številom preko 2000 zaposlenih v teh dveh dneh niso mogle obratovati. Ker so le 3 med njimi planirale delo v soboto, izpad ni velik. Največji izpad dohodka je nastal v TOZD TKK Srpenica. ki ji še ves naslednji toden ni uspelo normalizirati proizvodnje. Posebno je potrebno izpostaviti škodo v TOZD TKK Srpenica. ki znaša 137,360.000 din. Ta TOZD je bila v sredini najhujšega divjanja vetra, zato se je za njeno sanacijo pripravil poseben program. Od ostalih OZD sta bili huje prizadeti še DO SGG Tolmin in DO Soča TOZD ATC Bovec, kot dejavnost pa poleg industrije še kmetijstvo in infrastruktura. Odbor podpisnikov je odobril uporabo sredstev solidarnosti za delno kritje škode v znesku, razvidnem iz sklepa, ki se naj namen-sko uporabijo v višini 10% od celotne škode, ki je to dejavnost prizadela. Ljubljana, 31.7. 1984 ( . Predlog predvidene sanacije škode zaradi vetra Zap. Oškodovanci štev. (po obrazcu ELNEP S 2 > 1. Induslnja ?. Kmetijstvo 3. Gozdarstvo ' 4. Promet in zveze . . S. Gostinstvo in turizem e. Stanovanjsko komunal. dejavn. V Izobraževanje in kultura & Družbene organizacije in skupnosti 9. Materialne dobrine občanov 10. Stroški DPS Skupni znesek Odškodnina Lastna sredstva, Sredstva škode zavarovalnice sredstvaSOZD republiške in rezerv solidarnosti 500 Skupaj: 171.480 82.000 64.139 25.341 4.344 1.800 534 2.000 2.600 - 2.300 300 2.631 1.850 281 500 8.436 2.100 4.986 1.350 2.970 2.100 " . — , - 870 673 450 223 256 140 116 29.752 5.800 5.000 223.632 96.240 500 91.692 35.700 obrazložitev Na podlagi 10. člena Družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS. štev. 29/75) izdaja v skladu z Zakonom o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, štev. 3/75, 8/78, 33/80 in 16/84) ter 2., 3., 5., 7. in 9. člena citiranega Družbenega dogovora pristojni organ udeleženca Družbenega dogovora na-slednji SKLEP 1. Občini Tržič se za delno kritje škode, ki je nastala zaradi orkanskega vetra 9. do 11. februarja.t884 odobri iijroraba sred-stev solidarnosti v višini 33,589.000 din brez obveznosti vračanja. 2. Če občinski organ skupščine občine nenamensko uporablja sredstva solidarnosti iz 1. točke tega sklepa ustavi Odbor podpi-snikov Družbenega dogovora nadaljnje dodeljevanje sredstev in zahteva povračilo nenamensko uporabljenih sredstev. 3. Občinski organ mora Odboru občasno poročati o poteku odpravljanja posledic naravne nesreče, dolžan je podati tudi zaključno poročilo o opravljenem delu na sanaciji škode. V času od 9. do 11. februarja 1984 je orkanski veter povzročil znatno škodo na območju SO Tržič. Škoda je bila ocenjena s pomočjo komisije za ugotavljanje škode pri izvršnem svetu SO Tržič. Dokončna škoda zaradi orkanskega vetra v občini Tržič tako znaša: 1. Stanovanjski objekti - družbeni 6,371.000 - zasebni 50,632.000 2. Družbeniobjekti 16,929.000 3. Trgovski objekti 1,072.000 4. Industrijski objekti 35,946.000 5. Kmetijski objekti 2,446.000 6. Ceste 1,848.000 7. Komunalni objekti in naprave 4,008.000 8. Elektrogosp. objekti in naprave 31,000.000 9. PTT objekti In naprave 3,593.000 10. Vlečnica 1,200.000 11. Hokejsko igrišče 3,200.000 12. Gozdovi 179,040.000 13. Sanacija varovalnega gozdu nad mestom Tržič 50,000.000 SKUPAJ 388,345.000 Družbeni proizvod v občini Tržič znaša za leto 1983 5.293,311.000 din, torej znaša škoda izražena z družbenim proi-zvodom 7,3%. Osnovna za vrednotenje je bil enotni cenik za tipična dela, ki ga je sestavilo Splošno gradbeno podjetje Tržič iz njega pa je razvi-dno, da so bile v glavnem poškodovane in uničene kritine, klepar-ski izdelki, opaži in strešne konstrukcije (cenik je priložen). Kot podatek za ilustracijo navajamo, da je bilo uničeno 5900 m2 salonitne kritine, 4600 m2 bobrovca, 14.120 m2 cementne kritine starejše izvedbe in 9900 m2 strešnika tipa NOVOTEKS in TRA-JANKA. Zavarovalna skupnost Triglav je škodo ocenila in sicer v druž-benem sektorju na 36 milijonov dinarjev, pri čemer odpade na industrijo 20 milijonov, na družbene objekte 9 milijonov din, na stanovanjske objekte v družbeni lastnini 2 milijona in na ostalo 5 milijonov din. Škoda bo v približno takšni višini tudi izplačana. V privatnem sektorju je bilo obravnavanih 600 škodnih primerov, ocenjena škoda je znašala 25 milijonov din, izplačana pa je bila ošdkodnina v višini 10 milijonov din. Zavarovalnični podatki so dokončni. Upoštevajoč strokovno mnenje pristojnih resornih organov in sredstva, ki jih je prizadeta občina že dobila povrnjene od Zavaro-valne skupnosti, je Odbor podpisnikov odobril uporabo sredstev solidarnosti za delno kritje škode v znesku, razvidnem iz sklepa. Sredstva solidarnosti se za odpravo škode v posamezni dejavno-sti po predlogu iz mnenj uporabijo V višini 10% od škode, ki je to dejavnost prizadela. Ljubljana, 31. julija 1984 Na podlagi 10. člena Družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SBS, štev. 29/75) izdaja v skladu z Zakonom o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, štev. 3/75, 8/78, 33/80 jn 16/84) ter 2., 3., 5., 7. in 9. člena citiranega Družbenega dogovora pristojni organ udeleženca Družbenega dogovora na-slednji SKLEP 1. Občini Radovljica se za delno kritje škode, ki je nastala zaradi orkanskega vetra 9-11. februarja 1984 odobri uporaba sredstev solidarnosti v višini 37,563.171,00 din brez obveznosti vračanja. 2. Če občinski organ skupščine občine nenamensko uporablja sredstva solidarnosti iz 1. točke tega sklepa ustavi Odbor podpi-snikov Družbenega dogovora nadaljnje dodeljevanje sredstev in zahteva povračilo nenamensko uporabljenih sredstev. 3. Občinski organ mora Odboru občasno poročati o poteku odpravljanja posledic naravne nesreče, dolžan je podati tudi zaključno poročilo o opravljenem delu na sanaciji škode. obrazložitev V dneh 9-11. februarja 1984 je orkanski veter povzročil znatno škodo za območje SO Radovljica. Delavci GG Bled so ocenili, da je vetrolom poškodoval na območju občine Radovljica skupno 117.000 brutto m3 gozdne mase. Škoda je ocenjena na osnovi sledečih elementov: - več stroški izdelave - slabši izplen - prezgodnja likvidacija sestojev - umetna obnova in nega Skupno ocenjeno škodo na m3 brutto gozdne mase znaša 2960 din. Skupno ocenjena škoda nastala v gozdovih pa 346.000 din. Višina nastale škode v občini je sledeča: a) gozdarstvo 346,320.000 din b) elektrogospodarstvo 51,410.000 din c) cestno in železniško ¦ , gospodarstvo . . 4,504.598 din d) objekti OZD in družb. dejavnosti .... 59,126.974 din e) stanov. fond v družb. lastnini _,'. 15,600.000 din f)stan. fond vind. last. ¦ 48.670.140din g)kmetijstvo 10.275.000 din Skupaj 535,906.712 din Družbeni proizvod je v letu 1983 znašal 8.794,611.000 din. Nastala škoda znaša 5,97% od družbenega proizvoda, doseže-nega v občini Radpvljicav letu 1983. Trenutno je izredno pereča problematika zagotovitve sredstev za odkup poškodovanih količin lesa, ter sočasnega pokrivanja izrabe lastnikom gozdov. Predstavnik zavarovalne skupnosti nas je informiral. da dokončno priznana škoda v družbenem sektorju skupno z Elek-tro-gospodarstvom znaša 120 milj. din, v individualnem sektorju, pa delo še ni zaključeno, dosedanji obseg priznane škode pa znaša 50 milj. din. Ob upoštevanju navedenih podatkov in upoštevajoč strokovna mnenja resornih organov neppkriti obseg škode znaša 375,631.712 din oz. 4,2% doseženega družbenega proizvoda v letu 1983. Odbor podpisnikov je odobril uporabo sredstev solidarnosti za delno kritje škode v znesku razvidnem iz sklepa, ki se naj namen-' sko uporabijo v višini 10% od celotne škode. ki je to dejavnost prizadela. Ljubljana, 31. 7. 1984 stališče predlagatelja Izvršni svet je na svoji 106. seji, dne 26. 9. 1984 obrav.naval predlog sklepa Odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi sotidarnosti za odpralja-nje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji za uporabo sredstev solidarnosti SR Slovenije za odpravo posledic naravne nesreče -orkanski veter v občinah Tolmin, Tržič in Radovljlca in ga posre-duje delegatom zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudmk v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET kadrovske zadeve Na podlagi 33. člena Zakona o sodiščih združenega dela (Ur. list SRS, št. 38/74) in 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS št. 2/78, 35/81) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skup-nosti in družbenopolitičnega zbora, dne.....sprejela SKLEP o izvolitvi pok/icnega sodnika Sodišda združenega dela v Ljub-Ijani. I. Za poklicno sodnico Sodišča združenega dela v Ljubljani se izvoli: Ana DEtSINGER, dipl. pravnica, stanuje v Ljubljani, Bratovževa ploščad 20. II. Ta sklep velja takoj. Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek Stevilka: Datum: obrazložitev Zaradi poteka mandata sodnici Sodišča združenega dela v Ljubljan/ Ani DEISINGER, je komisija za vo/itve in imenovanja skupščine občine Ljubljana Center v skladu z29. členom Zakona o sodiščih združenega dela (Ur. I. SRS, št. 38/74) ter na predlog predsednika sodišča razpisala prosto mesto poklicnega sodnika Sodišča združenega dela v Ljubljani. Razpis je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 18/84 z dne 14. 6. 1984. V razpisnem roku, ki je potekel dne 13. 7. 1984 sta se pravilno priglasili dve kandidatki in sicer: 1. ANA DEISINGER, roj. 3. 8. 1943 v Ljubljani, stanuje v Ljubljani. Bratovževa ploščad 20. Na Pravni fakulteti v Ljubljani je diplomirala aprila 1966 leta. Po diplomi je dve leti opravljala dela in naloge sodne pripravnice na vseh oddelkih Občinskega, Okrožnega in Vrhovnega sodišča ter Javnega tožilstva. Dne 30. 30. 1969 je opravila pravosodni izpit in se zaposila na Carinarnici v Ljubljani, kjer je dve leti opravljala dela in naloge referenta za prekrške. Nadaljna štiri leta je bila zaposlena v DO Metalka Ljubljana kot pravna svetnica, in leto dni v OZD Avtotehna kot pravna svetovalka. Od septembra 1976 dalje pa združuje delo pri sodišču združe-nega dela v Ljubljani kot pokiicna sodnica. V času službovanja je opravljala odgovorne družbenopolitične funkcije v samoupravnih organih OZD. na Sodišču združenega dela v Ljubljani pa je bila predsednica sodišča, predsednica sveta delovne skupnosti sodišča, predsednica zbora profesionalnih sodnikov. sedaj pa opravlja funkcijo namestnice predsednika sodišča. Aktivno je udeležena tudi na različnih družbenopolitičnbih funkcijah. Tako je članica sveta za vprašanja političnega sistema pri Mestni konferenci SZDL Ljubljana, namestnica predsednika volilne komisije skupnosti delovnih Ijudi, ki delajo v obrti in drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci s katerimi združuje svo|e delo in delovna sredstva v občini Ljubljana Center, članica izvršnega odbora Slovenskega sodniškega društva, članica delovne sku-pine za pripravo Zakona o postopku pred samoupravnimi sodišči pri Republiškem sekretariatu za pravosodje in upravo. Članica ZKJ je od 1966. leta dalje. 2. TANJA JESENKO.roj. 28. 2. 1956 v Ptuju. stanuje v Kranju, Veljka Vlahoviča t. Na Pravni fakulteti v Ljubljani je diplomirala maja 1979 in se junija istega leta zaposlila kol pripravnica v DO Lek Ljubljana in DO Iskra Kranj. Od leta 1981 dalje pa združuje delo v DSSS Iskra Kibernetika v Kranju kot pravni referent. Pravosodni izpit je opravila dne 20. junija letos. Obe prijavljeni kandidatki izpolnjujeta pogoje za opravljanje sodniške funkcije po določilih 32. člena zakona o sodiščih zdru-ženega dela. Postopek kandidiranja kandidatov je potekal v skladu z zako-nom po občinskih konferencah SZDL Ijubljanske in Zasavske regije, v odboru za kadrovska vprašanja pri Medobčinskem svetu SZDL Ijubljanske regije in Sodišču združenega dela v Ljubljani. Upoštevajoč merila v kadrovski politiki, delovne izkušnje in zna-nje prijavljenih kandidatov, je bil v postopku kandidiranja skupno oblikovan predlog, da se vsem občinskim skupščinam območja Sodišča združenega dela v Ljubljani predlaga v izvolitev za poklicnega sodnika Sodišča združenega dela v Ljubljani kandi-datka Ana DEISINGER. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na seji, dne 10/9-1984 obravnavala predlog za izvolitev Ane DEISINGER in ugotovila, da kandidatka izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za opravljanje sodniške funkci|e ter kriterije Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske poli-tike v SR Sloveniji. Komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik zato predlaga zborom občinske skupščine, kot je v predlogu sklepa. Ljubljana, 19/9-1984 KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA TER KADROVSKE ZADEVE 25 Na podlagi 12. člena zakona o samoprispevku (Ur. iist SRS, št. 3'73 in 17/73) ter na predlog koordinacijskega odbora za kadrov-ska vprašanja pri OK SZDL in komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve v skladu s 174 členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS 2/78 in 35/81) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela, dne .......sprejela SKLEP o imenovanju komisije za odločanje o pritožbah občanov glede upravičenosti plačila krajevnega samoprispevka. I. Imenuje se komisijo za odločanje o pritožbah občanov glede upravičenosti plačila krajevnega samoprispevka: Predsednik; SAMSA Bogomir, Dolnje Retje 5, p. Velike Lašče Člani: KLAVS Pavle, Tržaška 121, Ljubljana, FINEC Olga, Cesta dveh cesarjev 219. Ljubljana, LENARŠIČ Bine, Vrhovci, C. XXX/9, Ljubljana. ZADNIKAR Anton, Črna vas 180, Ljubljana. Komisija iz prejšnje točke bo odločala o pritožbah občanov glede upravičenosti plačila krajevnega samoprispevka, ki ga raz-piše posamezna krajevna skupnost. III. ¦ ' ¦" ' Administrativno tehnična opravila za komisijo bo opravljal sekretariat izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Ru-dnik. • . - IV. Sklep velja takoj. • - Številka: ' ' Datum: ' ¦ Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek obrazložltev Zavezancu, kateremu obveznost samoprispevka ni bila predpi-sana s posebno odločbo, lahko zahteva, da se njegova obveznost ugotovi s pisno odločbo. Tako odločbo izda pristojna uprava za družbene prihodke. Zavezanec ima pravico do pritožbe zoper takšno odločbo v 15 dneh po sprejemu odločbe. O pritožbi odloča posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina. Komisija se bo pri oceni ali imajo občani, katerih dohodki ne presegajo določenega zneska, pri plačevanju prispevka posebno olajšavo, oz. ali so oproščeni plačila prispevka, posluževala krite-rijev zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 3/73 in 17'83) oz. kriterijev, ki so navedeni v aktu o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka. SKRAJŠAN ZAPISNIK 25. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila v sredo. 26. septembra 1984 s pričetkom ob 15.30 v veliki sejni dvorani skupščine občine. Sejo zbora združenega dela je na podlagi statuta občine in poslovnika skupščine občine sklical in vodil Anton Dolničar, predsednik zbora. Na podlagi 46. člena poslovnika skupščine občine je zbor združenega dela imenoval v 3-člansko komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja: 1. Heleno Oblak. delegatko KD št. 34 2. Mari|o Kavčič. delegatko KD št. 23 in 3. Romana Marna, delegata KD št. 37 Predsednik zbora je predlagal, da se iz dnevnega reda seje umakne 23. b točka t.j. predlog sklepa o imenovaniu komisije za odločanje o pritožbah občanov glede upravičenosti plačevanja krajevnega samoprispevka. Zbor združenega dela je soglaso sprejel predlog predsednika zbora in nato sprejel naslednji dnevni red: ... 8 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, ¦ ' 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 23. in 24. seje zbora. 3. Vprašanja in predlogi delegatov, 4. Stanje, problematika in usmeritve industrije v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik. 5. Informacija o poslovanju organizacij združenega dela v obdobju januar-junij 1984. 6. Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o pro-računu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984, 7. Osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v obči-nah in mestu Ljubljana za leto 1984, 8. Predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-5 Rožna dolina in del VS-6 Vič, 9. Predlog odloka o spremembi zazidalnega načrta za del območja VS-6 Vič - odcep Nanoške ulice, 10. Predlog odloka o sprejemu urbanistične dokumentacije za postavitev kioskov na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, 11. Predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo VVO Lavrica. 12. Osnutek odloka o uvedbi melioracijskega postopka v k.o. Dobravica pri Igu in delu zemljišč k.o. Pijava Gorica, 13. Osnutek odloka o načinu vzdrževanja in čiščenja jarkov ter-ciarne odvodne mreže na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, 14. Predlog sklepa odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidamosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SRS za uporabo sredstev solidarnosti za odpravo posledic naravne nesreče -suše - v občini Šentjur pri Celju. 15. Predlog odloka o razglasitvi etnološkega spomenika in naravne znamenitosti v Dolnjih Retjah pri Velikih Laščah. 16. Predlog odloka o določitvi šolskih okolišev osnovnih šol v občini Liubljana Vič-Rudnik, 17. Predlog odloka o ustanovitvi in nalogah sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Vič-Rudnik, 18. a) Predlog sklepa o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik, _b) Predlog sklepa o soglasju-k statutu skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik, 19. Predlog sklepa o pooblastilu izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za sklenitev sprememb in dopolnitev dogovora o opravljanju mrliške»pregledne službe. 20. Pobuda za spremembo statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik, 21. Predlog sklepa o poimenovanju: a) Delovne enote Krim Rudnik I, b) Delovne enote Krim Rudnik II, c) Doma za varstvo in usposabljanje duševno prizadete mla-dine na Igu, 22. Predlog za razrešitev in izvolitev člana izvršnega sveta sku-pščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in predsednika komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo, 23. Predlogi komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve: a) Predlog za imenovanje pomočnika družbenega pravobra-nilca samoupravljanja Ljubtjana, b) Predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju člana skupine delegatov za področje državnih organov, DPO in društev 1. okoliša za zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljana, 24. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta L|ubljana in delegiranje delegatov za sejo zbora združenega dela SML. KtočkM. V imenu komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja je podala poročilo Helena Oblak. Komisija je po pre-gledu pooblastll ugotovila, da je od 49 delegatov zbora prisotnih na seji 30 delegatov. Sklepčnost seje je bila s tem podana. Seje zbora združenega dela se niso udeležili delegati nasled-njih konferenc delegacij: KD št. 1 - Inštitut Jožef Stefan, KD št. 4 - Iskra TOZD SEM. KD št. 5 - Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko. KD št. 6 -IGO Ljubljana, KD št. 7 - Iskra cornrnerce TOZD Servisi, KD št. 8 - TOVIL, KD št. 9. - TEI Horjul, KD št. 11 - llirija Vedrog dsss. KD št. 17 - GG Ljubljana, KD št. 19 - Zmaga, KD št. 21 - Tiskarna Ljubljana, KD št. 33 - VVO Ljubljana Vič-Rudnik, KD št 38 -FAGG, KD št. 40 - FNT, KD št. 41 - Zveza skupnosti za zaposlo-vanje, KD št. 43 - ZDL TOZD OZV Vič-Rudnik, KD št. 44 - Obrtna dejavnost in KD št. 84 - KZ Velike Lašče. Na seji zbora so bili prisotni tudi: - Marta Kalpič-Zalar, namestnica predsednika IS. - Stane Droljc, Tanja Jelen, Boris Šebenik, Viktor Marinc in Metka Simonič, člani IS. Ktočki2 Skrajšan zapisnik 23. seje zbora združenega dela z dne 27. junija 1984 in skrajšan zapisnik 24. seje zbora združenega dela z dne 18. julija 1984 sta bila brez pripomb in dopolnitev soglasno odobrena. . ¦ r K točki 3 Dorde Veličkovič, delegat KD št. 30 - KIP Ljubljana je postavil vprašanje, zakaj se seje zbora ni udeležilo 19 delegatov konfe-renc ter kaj bo pokrenjeno za to. da se bodo v prihodnje delegati polnoštevilno udeleževali sej zbora. Predsednik zbora je pojasnil, da so vodje konferenc delegacij o vsakokratnem sklicu sej zbora združenega dela opozorjeni s posebnim dopisom in zaprošeni za sklic sej konferenc ter delegi-ranje delegatov. Sekretariat skupščine bo vodje konferenc dele-gacij in vodje temeljnih delegacij ponovno opozoril na potrebne aktivnosti ob sklicu sej zbora ter na udeležbo delegatov konfe-renc na sejah zbora. K točki4 • . Stane Droljc, predsednik komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo je podal krajše uvodno poročilo, v katerem je med ostalim opozoril, da je v viški industriji zaposlenih 45% delavcev gospodarstva, da industrija ustvarja tretjino celotnega dohodka gospodarstva in polovico dohodka. Na območju občine so proste površine za izgradnjo industrijskih objektov v številnih industrij-skih conah, med katerimi je trenutno najpomembnejša industrij-ska cona RP-2 na Rudniku. Kljub temu, da industrijske OZD dosegajo sorazmerno ugodne rezultate (v letih 1981-1983 beležimo 6,6% rast količinskega obsega proizvodnje), ne moremo biti povsem zadovoljni s struk-turo industrijske proizvodnje oz. njenimi učinki. 37% zaposlenih v razvojno intenzivni in tehnološko zahtevni proizvodnji ustvarja približno tretjino celotnega prihodka industrije, medtem ko 63% zaposlenih v delovno intenzivni in tehnološko nezahtevni pro-izvodnji 67% celotnega prihodka industrije. 78% delavcev industrijskih OZD dela v eni izmeni, od skupnega števila ur pa je bilo opravljenih le 75% efektivnih ur. Neustrezna je tudi kvalifikacijska struktura zaposlenih. OZD potrebujejo več delavcev z visoko, višjo in srednjo izobrazbo. Zaskrbljujoče je tudi startje na področju opreme proizvodnje, saj znaša stopnja odpisane opreme 79%, v strojegradnji pa celo 99%. Ob pripravi analize razvojnih možnosti morajo OZD proučiti vprašanje tehnološke zastarelosti oz. fizične iztrošenosti ter mož-nosti nadomeščanja sedanje opreme. Dejstvo je tudi. da v vseh organizacijah še ni prevladala misel-nost o nuji izvoza lastnih izdelkov kot poglavitnega spodbuje-valca nadaljnjega razvoja OZD. Prepočasi se uveljavlja tudi sode-lovanje industrijskih organizacij z drobnim gospodarstvom ter raziskovalnimi ustanovami. V razpravi so sodelovali: Miran Mihelčič, delegat KD št. 39 -Fakulteta za elektrotehniko, Jovo Babič, delegat KD št. 14 -Plutal in Stane Droljc. KD št. 14 - Plutal je posredovala tudi pisno stališče. Ker dajeta delovno in kapitalno intenzivna industrija približno enake učinke glede celotnega prihodka in dohodka je delegat Mihelčič postavil vprašanje, ali je izvršni svet ocenil, zakaj prihaja do podobnosti teh rezultatov in ali je narejena primerjava s podobnimi panogami v slovenskem prostoru. Hkrati je tov. Mihelčič podal naslednje pripombe in predloge: - glede na ugotovitev, da kar 78% delavcev dela v eni izmeni, bi bilo potrebno v sistem dejitve po delu uveljaviti tudi boljše gospodarjenje z družbenimi sredstvi oz. kategorijo OD na podlagi minulega dela, - ugotovljeno je bilo, da'nekatere OZD proizvajajo negospo-darne izdelke oz. izdelke, s katerimi imajo izgubo. Zato bi bila • zanimiva ocena, kakšno je stanje pri izdelavi kalkulacij v naši industriji, - 5. točka predlogov sklepov naj bi se glasila: »OZD morajo oceniti tudi tehnološko in fizično zastarelost opreme ter stanje tehnoloških procesov in primerno ukrepati«. 5. sklepu naj bi sledila sklepa pcd 8 in 9, nato 6 in 7. Jovo Babič je v razpravi opozoril, da organizacije združenega deia niti delegati te skupščine ne morejo razrešiti stanja na področju cen repromateriala in gotovih izdelkov. Nujno pa je, da temu vprašanju pristojni organi posvete vso pozornost in sprej-mejo tudi ustrezne ukrepe. Konferenca delegacij št. 14 - Plutal je dostavila zapisnik raz-prave s seje konference. Delegati so ob obravnavi poročila o stanju, problematiki in usmeritev industrije v občini ter informa-cije o poslovanju OZD v obdobju januar-junij 1984, ocenili tudi poslovanje, dosežene rezultate in problematiko lastnih organiza-cij. Poudarili so, da se delavci vse jasneje zavedajo dejstva, da je kvalitetno in pravočasno opravljeno delo pogoj za uspešno nastopanje na domačem in tujem trgu, za uspešno poslovanje OZD. Hkrati so delegati konference ocenili, da sta poročilo in infor-macija dobro pripravljena in dajeta kvalitetno osnovo za raz-pravo. Tovariš Droljc je podal dodatna pojasnila in predlagal, da zbor združenega dela sprejme predloge, podane v razpravi, in sicer. - predlagano dopolnitev besedila 5. predloga sklepa s spre-membo zaporedja sklepov, '. - dopolnitev 11. predloga sklepa. da izvršnj svet ob pripravi planskih dokumentov, poleg že opredeljene problematike, anali-zira tudi vprašanje, ki ga je postavil delegat KD št. 39. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel: - poročilo »stanje, problematika in usmeritve industrije v občini Ljubliana Vič-Rudnik« s predlogom sklepov izvršnega sveta, ki se dopolnijo - v 5. točki tako, da se besedilo glasi: OZD morajo oceniti tudi tehnološko in fizično zastarelost opreme ter stanje tehnoloških procesov in primerno ukrepati, - v zaporedju tako, da 5. točki sledijo tč. 8 in 9 ter nato 6 in 7, - v 11. točki tako, da izvršni svet ob pripravi planskih doku-mentov, poleg že opredeljene problematike, obdela tudi vpraša-nje, ki ga je postavil delegat KDšt. 39. K točki 5. K informaciji o poslovanju organizacij združenega dela v obdobju januar-junij 1984 je podal uvbdno poročilo Stane Droljc. Razprave ni bilp. SKLEP: Zbor združenega dela je sprejel informacijo o poslova-nju OZD v obdobju januar-junij 1984. K točki 6. Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 s predlogom izvršnega sveta skupščine občine za preoblikovanje osnutka odloka v pred-log odloka, je objavljen v delegatskem gradivu. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel: 1. osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o pro-računu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 s sklepom za preoblikovanje osnutka odloka. 2. predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o pro-računu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984. K točki 7. K osnutku dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984 delegati niso imeli pripomb in predlogov. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel: 1. osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984 s sklepom za preoblikovanje osnutka dogovora. 2. predlog dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984. K točki 8. ' . - * Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-5 Rožna dolina in del VS-6 Vič. K točki 9. "¦'¦¦•• Delegati k predlogu odloka o spremembi zazidalnega načrta za del obrnočja VS-6 Vič - odcep Nanoške ulice niso imeli pripomb ali dopolnitev. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog odloka o spremembi zazidalnega načrta za del območja VS-6 Vič - odcep Nanoške ulice. KtočkMO. K predlogu odloka o sprejemu urbanistične dokumentacije za postavitev kioskov na območju občine delegati niso imeli prj-pomb ali dopolnitev. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog odloka o sprejemu urbanistične dokumentacije za postavitev kioskov na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik. KtočkiH. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo vzgojnovar-stvene organizacije Lavrica. K točki 12. V razpravi sta sodelovala Anton Dolničar in Martin Krnjak, delegat KD št. 46 - KZ Ljubljana TZO Vič. Tovariš Krnjak je poročal, da konferenca podpira sprejem odloka, ki predvideva uvedbo melioracijskega postopka na 310 ha površin in usposobitev teh zemljišč za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Glede na obsežna dela in ob upoštevanju dejstva, da slabe vremenske razmere lahko začasno preprečijo izvajanje meliora-cijskih del, konferenca vprašuje, ali bo dejansko mogoče dela pričeti in končati v letu 1985. Predsednik zbora je pojasnil, da je bil izvršni svet in predsed-stvo skupščine z vprašanjem konference predhodno seznanjeno in ugotovilo primernost pripombe. Zato je predlagana dopolnitev 8. člena odloka, da je začetek melioracijskih del predviden v letu 1985, končanje pa v letu 1986. Drugih pripomb ali dopolnitev k odloku ni bilo. Zato je predse-dnik zbora predlagal, da se osnutek odloka preoblikuje v predlog odloka. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel: 1. osnutek odloka o uvedbi melioracijskega postopka v k. o. Dobravica pri Igu in delu zemljišč v k.o. Pijava Gorica s predla-gano dopolnitvijo 8. člena in s sklepom o preoblikovanju osnutka odloka v predlog, 2. predlog odloka o uvedbi melioracijskega postopka v k.o. Dobravica pri Igu in delu zemljišč v k.o. Pijava Gorica z dopolni-tvijo 8. člena, ki se glasi: »Začetek melioracijskih del je predviden v letu 1985 in končanje v letu 1986« KtočkM3. V razpravi sta sodelovala Miran Mihelčič, delegat KD št. 39 Fakulteta za elektroniko in Martin Krnjak. delegat KD št. 46 - KZ Ljubljana TZO Vič. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel osnutek odloka o načinu vzdrževanja in čiščenja jarkov terciarne odvodne mreže na območju Ljubljana Vič-Rudnik. Ktočkl14. J ;i^.' " ¦ ' Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel sklep, da se dovoli občini Šentjur pri Celju uporaba stedstev solidarnosti, ki se združujejo na računu sredstev solidarnosti SRS v višini 19.704.000 din za odpravo posledic naravne nesreče - suše. Ktočki15. ... v . , . Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog odloka o razglasitvi etnološkega spomenika in naravne znameni-tosti v Dolnjih Retjah pri Velikih Laščah. KtočkM6. Vera Barlič, delegatka KD št. 35 - OŠ Franc Leskošek-Luka je opozorila na pomanjkljivost, ki je nastala pri predlogu odloka o določitvi šolskih okolišev osnovnih šol v občini za šolski okoliš OŠ Marjan Novak-Jovo. Milena Smola, pomočnica predsednice komiteja za družbene dejavnosti je pojasnila, da bo komite podano pripombo preveril. Naknadno je bilo ugotovljeno, da je pomanjkljivost nastala pri tisku delegatskega gradiva, ker je sprejeti osnutek odloka in predlog, ki je bil oddan v tiskarno, zajemal za KS Vič tudi Vidičevo ulico - parne št. 6 do 22 in 21, Viničarjevo ulico in Viško cesto od hiše 10 in 11 naprej. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog odloka o določitvi šolskih okolišev osnovnih šol v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik. K točki 17 K predfogu odloka o ustanovitvi in nalogah sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Vič-Rudnik dele-gati niso imeli pripomb ali dopolnitev. SKLEP: Zbor združenega dele je soglasno sprejel predlog odloka o ustanovitvi in nalogah sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Vič-Rudnik. K točki 18 Zbor združenega dela je brez razprave soglasno sprejel predlog SKLEPA: 1. o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustano-vitvi skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik, 2 o soglasju k statutu skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik. K točki 19 SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel sklep o pooblastilu izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za sklenitev sprememb in dopolnitev družbenega dogo-vora o opravljanju mrliške pregledne službe. K točki 20 Uvodno poročilo k pobudi za spremembo statuta občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik je podala Marta Kalpič-Zalar, namestnica pred-sednika izvršnega sveta skupščine občine. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel: 1. pobudo za spremembo statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik, 2. predlog predsedstva OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik za usta-novitev komisije za pripravo izhodišč spremernb in dopolnitev statuta občine v predlagani sestavi. - K točki 21 Na predlog predsedstva OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik in predsedstva Občinskega sveta zveze sindikatov Ljubljana Vič-Rudnik je zbor združenega dela soglasno sprejel SKLEP: 1. o poimenovanju Delovne enote Krim-Rudnik I po Bojanu Meliku, 2. o poimenovanju Delovne enote Krim-Rudnik II po Veri Škraba, 3. o poimenovanju Doma za varstvo in usposabljanje duševno prizadete mladine na Igu po Dolfki Boštjančič. K točki 22 V imenu predsednika izvršnega sveta je podala predlog za razrešitev in izvolitev člana izvršnega sveta skupščine občine in predsednika komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo Marta Kalpič-Zalar. namestnica predsednika IS. Hkrati se je v im^nu izvršnega sveta zahvalila tovarišu Marincu za uspešno delo v izvršnem svetu in komiteju. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno 1. razrešil Viktorja Marinca dolžnosti člana izvršnega sveta skupščine občine vn dolžnosti predsednika komiteja za kmetij-stvo, gozdarstvo in preskrbo, 2. izvolil Andreja Glavnika za člana izvršnega sveta skupščine občine in ga hkrati imenoval za predsednika komiteja za kmetij-stvo, gozdarstvo in preskrbo. Predsednik zbora ter delegati zbora so se tovarišu Marincu zahvalili za sodelovanje in mu zaželeli uspešno delo pri opravlja-nju novih dolžnosti. Ktočki23 Na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je zbor združenega dela soglaso sprejel. 1. sklep o imenovanju Tatjane Rupel za pomočnika družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana, 2. sklep o razrešitvi Tatjane Japelj dolžnosti člana skupine delegatov za področje državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev 1. okoliša za zbor združenega dela skup-ščine mesta Ljubljane ter o imenovanju Mojce Černe za člana navedene skupine. K točki 24. Marta Kalpič-Zalar, namestnica predsednika IS je podala sta-lišča, predloge in pripombe izvršnega sveta k naslednjim zade-vam, uvrščenim v dnevni red sej zborov skupščine mesta Ljub-Ijane: 1. Razvojno raziskovalna dejavnost v OZD s predlogi za pospeševanje raziskovalne in inventivne dejavnosti, 2. Informacija o ekonomskem stanju in problemih trgovine v Liubliani. t 3. Predlog odloka o zimski službi na območju Ijubljanskih občin, 4. Osriutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani za leto 1984. Konferenca delegacij št. 31 - KP Ljubljana TOZD Komunalne gradnje je podala amandma k drugemu ostavku 3. člena predloga odloka o zimski službi na območju Ijubljanskih občin, in sicer, da se odstavek glasi: »Opravila iz 6. topke 2. člena izvaja DO Vodo-vod-Kanalizacija TOZD Kanaiizacija, iz 7. točke 2. člena pa DO Vodovod-Kanalizacija TOZD Mestni vodovod v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Ljubljana ter Gasilsko brigado, ki nudi strokovno pomoč.« SKLEP. Zbor združenega dela je sprejel predloge, stališča in pripombe izvršnega sveta h gradivu skupščine mesta in amandma KD št. 31. Na 28. sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljana, ki bo 4. 10. 1984 je delegiral naslednje delegate: 1. Janeza Turka, delegata KD št. 12, 2. Alojza Tomaževiča, delegata KD št. 31, 3. Branka Batističa. delegata KD št. 29, • . 4. Dorda Veličkoviča, delegata KD št. 30, ¦ - - 5. Heleno Oblak, delegatko KD št. 34, 6. Alenko Katič, delegatko KD št. 36, 7. Martina Krnjaka, delegata KD št. 46, 8. delegata KD št. 44 - obrtna dejavnost. 9. delegata KD št. 43 - ZD Ljubljana TOZD OZV Vič-Rudnik. Delegirani delegati so bili zadolženi, da stališča, pripombe in predloge, ki so |ih prejeli v pisni obliki, podajo na seji zbora združenega dela SML. Seja zbora je bila zaključena ob 17.10. Tajnik zbora: PREDSEDNIK ZBORA: . • Marja Mihelič, I. r. , ' Anton Dolničar, I. r. SKRAJŠAN ZAPISNIK . 23. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. ki je bila v sredo, 26. septembra 1984 ob 15.30 v prostorih skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 1 Sejo zbora je sklicala in vodila predsednica Marija STANIČ. Sejl je prisostvoval Mišica Borut, predsednik IS. Preden je prešla na predlog dnevnega reda, je tov. Staničeva predlagala, da se umakne 10. b točka in sicer »Predlog sklepa o imenovanju komisije za odločanje o pritožbah občanov glede upravičenosti plačevanja krajevnega samoprispevka«. Odločitev je obrazložila s pomanjkanjem kriterijev, po katerih naj bi ta komisija delala. O tem je tudi razpravljalo predsedstvo skupščine ter predlagalo delegatom zbora, da se navedena točka umakne z dnevnega reda. Delegati zbora so se s predlogom strinjali. Tovarišica Staničeva je predlagala naslednji DNEVNI RED: . ," 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 21. in 22. seje zbora, 3. Vprašanja in predlogi delegatov, N 4. Stanje, problematika in usmeritve industrije v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik, 5. Informacija o poslovanju organizacij združenega dela v obdobju januar-junij 1984, 6. Predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-5 Rožna dolina in del VS-6 Vič, 7. Predlog odloka o spremembi zazidalnega načrta za del območja VS-6 Vič - odcep Nanoške ulice, 8. Predlog odloka o sprejemu urbanistične dokumentacije za postavitev kioskov na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, 9. Predlog odloka o ustanovitvi in nalogah sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Vič-Rudnik, 10. Predlogi komisije za volitve. imenovanja ter kadrovske zadeve - predlog za imenovanje pomočnika družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana, 11. Predlog za razrešitev in izvolitev člana izvršnega sveta sku-pščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in imenovanje predse-dnika komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo. 12. Predlog pobude za spremembo statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik. 13. Predlog sklepa o poimenovanju: a) DE Krim-Rudnik I, ' ' b) DE Krim-Rudnik II, c) Doma za varstvo in usposabljanje duševno prizadete mla-dine na Igu. , K točki 1 Na podlagi prezenčne liste je ugotovljeno, da je na seji prisot-nih 17 delegatov, opravičeno je odsotnih 6 delegatov, neopra-vičeno odsotnih pa je 7 delegatov. Odsotnost so opravičili: Barlič Janez, Habjan Franc, Intihar Alojz, Majes Bojan, Kum Darko, Šketa Jože. Odsotnosti niso opravičili: Budner Miloš, Emeršič Slavka, Kobe Karl. Krnec Aleš. Kum Darko. Škodlar Ivan. Rezelj Mojca. Tov. Staničeva je izrazila upanje, da bo zbor v naprej bolj sklepčen kot doslej ter zadolžila sekretariat skupščine, da do ene prihodnjih sej pripravi celovit pregled udeležbe delegatov druž-benopolitičnega zbora na sejah, O sklepčnosti bi se pogovorili in ukrepali skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami. K točki 2 Delegati Miroslav Petje, Močnik Maks, Vilma Snoj so opravičili svojo odsotnost z 22. seje zbora in sicer, da so bili na dopustu, tov. Ema Durjava pa je pojasnila, da je odsotna samo zaradi zdravstvenega stanja ter da se ne more vsakič opravičiti. Tov. Staničeva je predlagala, da se delegati vsekakor opravičijo pred ali po seji zbora. Tov. Klanšek je opozoril na dejstvo, da 22. seja zbora ni bila sklepčna ter da je treba akte, o katerih zbor odloča, naknadno potrditi. Tov. Bertoncetj je predlagal, da se v skrajšane zapisnike vne-sejo tudi vsi predlogi, stališča in pripomlbe, ki jih delegati zbora iznesejo ob razpravi o gradivu. Popravi se zapisnik 21. seje zbora in sicer k točki 8 se sklep pravilno glasi: »Sprejme se osnutek smernic za pripravo družbe-negaplanaobčine Ljubljana Vič-Rudnikzaobdobje 1986-1990«. Tov. Staničeva je dala na glasovanje, zbor pa je soglasno sprejel SKLEPE: - k točki 2, 3 in 4 zapisnika 22. seje DPZ se sprejme sklep: 1. Sprejme se poročilo o izvajanju družbene skrbi za borce NOV in drugih vojn, vojaške invalide in družinske člane v občini Ljubljana Vič-Rudnik, 2. Sprejme se predlog družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOV, 3. Sprejme se predlog odloka o priznavalninah udeležencem NOV 4 - K točki 5 zapisnika 22. seje zbora se sprejme sklep: V skladu z 2.3 in 5 členom družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti (Ur. I. SRS, št. 29/ 79) in v skladu z zakonom o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SRS (Ur. I. SRS, št. 3/75) se občini Piran, za delno kritje škode. ki je nastala zaradi suše, odobri uporaba sredstev solidarnosti SRS v skupnem znesku 15,106.000,00 in sicer: 1. dovoli se uporaba sredstev solidarnosti, ki se združujejo na račun sredstev solidamosti SRS v višini 15,106.000,00 din. 2. Sredstva solidarnosti se lahko uporabijo v občini Piran za odpravo posledic suše v letu 1983. V skladu z 9. čl. DD mora skupščina občine Piran poročati odboru podpisnikov DD o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti o poteku odpravljanja posledic naravne nesreče. Dolžna je podati tudi letno poročilo o opravljenem delu na sanaciji škode. - K točki 6 zapisnika 22. seje zbora se sprejme sklep: Podeli se posebno priznanje občine Ljubljana Vič-Rudnik pobrateni občini Lajkovac ob 10-letnici sodelovania. - K točki 8 zapisnika 22. seje zbora se sprejme sklep: Sprejme se osnutek smernic za pripravo družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990. Po razpravi je zbor soglasno sprejel SKLEP: Sprejmeta se skrajšana zapisnika 21. seje z dne 27. 6. 1984 in 22. seje zbora z dne 18. 7. 1984. K točki 3. Tovarišica Kovačeva je opozorila, da so na 21. seji zbora postavili delegatsko vprašanje v zvezi s štipendiranjem na področju kmetijske dejavnosti, vendar odgovora še niso prejeli Pojasnilo je podal tov. Mišica, ki je povedal, da je izvršni svet obravnaval to delegatsko vprašanje, predlagal, da se odgovor še dopolni in ga bodo nato posredovali občinski konferenci ZSMS. K točki 4. Uvodno poročilo k stanju, problematiki in. usmeritvam indu-strije v občini Ljubljana Vič-Rudnik je podal predsednik IS Borut Mišica. V razpravi je tov. Staničeva povedala, da se strinja s podanimi sklepi vendar meni, da v gradivu manjka pobuda oz. usmeritev povezovanja OZD z raziskovalnimi organizaci|ami. Čeprav neka-tere organizacije imajo svoje raziskovalne institucije, meni, da bi njihovi planski dokumenti morali vsebovati element povezovanja z raziskovalnimi organizacijami. Tov. Mišica je povedal, da je izvršni svet ustanovil poseben razvojni svet, ki je pripravil tudi neke analize na tem področju z namenom, da pomaga OZD prav na področju raziskovanja. IS ima tudi več sej v OZD ter tako ugotavljajo, da organizacije že same prihajajo do spoznanja, da je sodelovanje z raziskovalnimi orga-nizacijami nujno potrebno. Tov. Maks Močnik je povedal, da predsedstvo občinskega sveta ZSS je na svoji seji 25. 9. 1984 razpravljalo o tem gradivu in ima na navedeno problematiko oz. predloženo gradivo naslednje pripombe: 1. Predsedstvo OS ZSS meni, da bi morali v gradivu o stanju, problematiki in usmeritvah industrije v občini Ljubljana Vič-Rudnik dati večji poudarek izobraževanju ob delu in iz dela že zaposlenih delavcev, da bi tako lahko izboljšali izobrazbeno strukturo delavcev. 2. Predsedstvo prav tako ugotavlja, da je drugi predlog skle-pov preveč splošen in ne daje jasnih smernic, kako bomo ure-sničiM kvalitetne dejavnike razvoja, oz. kako bomo odpravili sla-bosti, ki jih gradivo ugotavlja. 3. Predsedstvo meni, da bi bilo potrebno bolj spremljati poslo-vanje OZD, ki že leta poslujejo na meji rentabilnosti in odpravljati vzroke slabe rentabilnosti. Tov. Maks Klanšek je povedal, da vsi kazalci ukazujejo na to, da se je potrebno orientirati na strojegradnjo, proizvodnjo elektri-čnih strojev ter kemično industrijo. Predlagal je tudi, da sku-pščina obveže izvršni svet oz. mu nalaga, da problemu organizi-ranosti in kadrovske strukture v zunanjetrgovinskih funkcijah v OZD posveti več pozornosti, zadevo analizira in temu ustrezno tudi ukrepa. Predlagal je k 9. sklepu, da skupščina naloži obvezo vsem pristojnim dejavnikom, kot tudi delegacijam v republiški skupščini, da izpostavita problem uvoza opreme, ki lahko ogrozi možnost razvoja in izvoza nekaterih industrijskih organizacij združenega dela. Pri 10. sklepu IS je tov. Klanšek predlagal, da spričo stanja, v katerem se nahajamo IS zaostri odgovornost pri OZD pri pripravi planskih dokumentov. V razpravi sta še sodelovala Borut Mišica in Tatjana Pinoza. Sprejet je bil SKLEP: Soglasno se sprejerna poročilo o stanju, problematiki in usmeritvi industrije v občini Ljubliana Vič-Rudnik, s predlogi sklepov izvršnega sveta in predlogi v razpravi. K točki 5. Uvodno obrazložitev k informaciji o poslovanju organizacij združenega dela v obdobju januar-junij 1984 je podal Borut Mišica, predsednik izvršnega svet. Tov. Bertoncelj je postavil vprašanja: ' 1. Kako vplivajo visoke obrestne mere na reprodukcijsko spo-sobnost gospodarstva? 2. Glede blagovne menjave s tujino je predlagal, da bi poleg zneska v dinarjih to prikazali tudi v trdi valuti. Tako bo razvidno ali je obseg te menjave s tujino porastel. 3. Koliko delavcev v občini prejema osebni dohodek manj kot 12.000 do 14.000 din? Tov. Mišica je povedal, da bodo problematiko obrestnih mer podrobneje obdelali v devetmesečni analizi. zaradi spreminjanja dnevnega tečaja trde valute je nemogoče obseg blagovne menjave prikazati tudi v tej valuti. Tov. Miroslav Petje je prisotne obvestil, da OS ZSS dela analizo glede osebnih dohodkov. V razpravi so sodelovali tov. Maks Močnik, ki je obvestil da je predsedstvo OS ZSS sprejelo sklep oz. pobudo. da izvršni svet naredi analizo zadolženosti OZD kot posledico visokih obrestnih mer, Brane Bertoncelj, ki je opozoril na presenetljiv podatek, da je v kategoriji najnižjih osebnih dohodkov tudi vzgojno izobraže-valno področje, Ema Durjava, Mile Škrabar, Marjan Tomšič, Marija Stanič. Soglasno je bil sprejet SKLEP: Sprejme se informacija o poslovanju organizacij zdru-ženega dela v obdobju januar-junij 1984. K točki 6. Brez razprave je soglasno bil sprejet sklep: Sprejme se predlog odloka o sprejemanju zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-5 Rožna dolina in del VS-6 Vič. K točki 7 • - : ' Brez razprave je soglasno bil sprejet sklep: Sprejme se predlog odloka o spremembi zazidalnega načrta za del območja VS-6 Vič - odcep Nanoške ujice. K točki 8. K predlogu odloka o sprejemu urbanistične dokumentacije za postavitev kioskov na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik je tov. Mišica povedal, da je razprava odloka potekala več kot leto dni in je bila usklajena tudi s krajevnimi skupnostmi. Po razpravi, v kateri so sodelovali Marija Stanič, Borut Mišica, Maks Klanšek, Marija Uršič, Mile Škabar, Tatjana Pinoza, Miro-slav Petje, so bile izoblikovane naslednje pripombe: - na križišču Tržaške in Jadranske ulice v KS Milan Česnik se predvideva kiosk za sadje in zelenjavo. V pravilniku se pa ne predvideva stojnica za sadje in zelenjavo, - na Tržaški cesti se nasproti viške gimnazije predvideva kiosk za tople malice, kar je zelo nevarno, ker bodo otroci hodili čez cesto. - obdrži naj se obstoječi kiosk v KS Vič, ki je postavljen ob avtobusni progi št. 14. Pripombe bodo posredovane predlagatelju gradiva. SKLEP: Sprejme se predlog odloka o sprejemu urbanistične dokumentacije za postavitev kioskov na območju občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik. _ . . ¦ . K točki 9. • Brez razprave je soglasno sprejet SKLEP: Sprejme se predlog odloka o ustanovitvi in nalogah sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik. K točki 10. ¦•¦¦¦•. ..¦'.'-¦ Brez razprave je soglasno sprejet SKLEP. Za pomočnika družbenega pravobranilca samouprav-Ijanja Ljubljana se imenuje RUPEL Tatjana, dipl. pravnica, sta-nuje Ljubljana, Pod hribom 51. K točki 11. ' Brez razprave sta bila soglasno sprejeta SKLEPA: ' " 1. Tov. Marinc Viktorja, roj. 1936, dipl. agr., stanujoč v Ljub-l|ani, Črtomirova 17, se razreši funkcije člana izvršnega sveta in dolžnosti predsednika komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-skrbo. 2. Tov. GLAVNIK Andreja, roj. 1948, dipl. agr., stanuje v Ljub-Ijani, Leninov trg 17, se izvoli za člana izvršnega sveta in imenuje na dolžnost predsednika komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in preksrbo. Ktočki 12. Ob obravnavi predloga pobude za spremembo statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik je tov. Berioncelj predlagal, naj se komisija poglobi v formalizem pri določanju pristojnosti zborov. Tov. Kovačeva je pa predlagala, da DPZ ne bi obravnaval zazidalnih načrtov, urbanističnin redov ipd. Tov. Staničeva je predlagala, da DPZ ne bi imenoval še dva delegata DPZ, kot je navedeno v 6 alinei predloga za imenovanje komisije, ker meni, da so v tej komisiji zastopani že štirje člani zbora. Zbor je soglasno sprejel SKLEP: - Sprejme se predlog pobude za spremembo statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik, - Sprejme se predlog za imenovanje komisije za pripravo izhodišč, sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik, - Družbenopolitični zbor ne bo imenoval dveh članov zbora, kot je predlagano v 6 alinei predloga za imenovanje komisije. Ktočki13. Brez razprave je bil soglasno sprejet SKLEP: a) Poimenuje se DE Krim-Rudnik I v DE Bojan Melik. b) Poimenuje se DE Krim-Rudnik II v DE Vera Škraba. c) Poimenuje se Dom za varstvo in usposabljanje duševno prizadete mladine v Dom za varstvo in usposabljanje duševno prizadete mladine Dofka Boštjančič. Seja zbora je bila zaključena ob 17.30 Sekretarka skupščine: Divna Potočar, I. r. . ., . Predsednica DPZ: ~ : ¦ ¦ . - ' . Marija Stanič, I. r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 23. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila v sredo dne 26. septembra 1984 s pričetkom ob 15.30. Sejo zbora je sklical in vodil predsednik zbora, Franc BRENČIČ. Seji zbora so prisostvovali člani izvršnega sveta: Stane Droljc, Boris Šebenik, Janez Kovač, Marjan Krmavner, Pogačar Vera -vodja službe za proračun, Milena Smola - komite za družbene dejavnosti, ter predstavnik Ljubljanskega urbanističnega zavoda. V komisijo za verifikacijo pooblastil so bili izvoljeni naslednji delegati: - Žerovnik Stane - KS Vrhovci - Šušteršič Marjeta - KS Vnanje gorice - Orginc Janez - KS Škofljica. Po izvolitvi komisije za verifikacijo pooblastil je zbor soglašal z umaknitvijo 20. b. točke - »Predlog sklepa o imenovanju komi-Sije za odločanje o pritožbah občanov glede upravičenosti plače-vanja krajevnega samoprispevka«, in sprejel naslednji DNEVNI RED: . 1. Ugotovitev sklepčnosti seje, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 21. in 22. seje zbora, 3. Vprašanja in predlogi delegatov, 4. Predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-5 Rožna dolina in del VS-6 Vič, 5. Predlog odloka o spremembi zazidalnečga načrta za del območja VS-6 Vič - Odcep Nanoške ulice, 6. Predlog odloka o sprejemu urbanistične dokumentacije za postavitev kioskov na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, 7. Predlog odločbe o ugotCivitvi splošnega interesa za gradnjo WO Lavrica, 8. Osnutek odloka o uvedbi rnelioracijskega postopka v k. o. Dobravica pri Igu in delu zemljišč v k. o. Pijava gorica, 9. Osnutek odloka o načinu vzdrževanja in čiščenja jarkov ter-ciarne odvodne mreže na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, 10. Stanje, problematika in usmeritve industrije v občini Ljub- Ijana Vič-Rudnik, '11. Informacija o poslovanju OZD v obdobju januar-junij 1984, 12. Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o pro-računu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984. 13. Osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v obči-nah in mestu Ljubljani za leto 1984, 14. Predlog sklepa Odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravijanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji za upo-rabo sredstev solidarnosti SR Slovenije za odpravo posledic naravne nesreče - suše v občini Šentjur pri Celju, 15. Predlog odloka o razglasitvi etnološkega spomenika in naravne znamenitosti v Dolnjih Retjah pri Velikih Laščah, 16. Predlog odloka o določitvi šolskih okolišev osnovnih šol v občini Ljubljana Vič-Rudnik, 17. Predlog sklepa o pooblastilu izvršnega sveta za sklenitev sprememb in dopolnitev Dogovora o opravljanju mrliške pre-gledne službe, 18. Predlog sklepa o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Ru-dnik, b) Predlog sklepa o soglasju k statutu skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik, 20. Predlog za imenovanje pomočnika družbenega pravobra-njlca samoupravljanja Ljubljana, 21. Predlog za razrešitev in izvolitev člana izvršnega sveta in predsednika komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo, 22. Predlog sklepa o poimenovanju: - a) DE Krim-Rudnik I. b) DE Krim-Rudnik II, c) Zavoda za varstvo in usposabijanje duševno prizadete mladine na Igu, 23. Pobuda za spremembo statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik, 24. Obravnava gradiva iz pristojnosti skupščine mesta Ljubljane in delegiranje delegatov za sejo zbora občin SML. KtočkM./ Komisija za verifikacijo pooblastil je ugotovila, da je na seji od skupno 38 delegatov prisotnih 32 delegatov. S tem je bila sklep-čnost zbora podana. Seje zbora se niso udeležili delegati naslednjih krajevnih skup-nosti: Ig, Polhov Gradec, Rakitna, Rob, Tomišelj in Zeleni log. K točki 2.1 Skrajšan zapisnik 21. in 22. seje zbora je bil odobrene so-glasno. Ktočki3./ Vprašanja in predlogi delegatov. 1. KS Kozarje: Delegacija opozarja na pomanjkljivosti pri označevanju smeri na pomembnih cestnih križiščih in predlaga, da se to čimprej uredi, ne samo na območju Viške občine, ampak tudi v mestu Ljubljana. - Kozarški most na cesti Dolomitskega odreda je dotrajan in potreben takojšnje obnove. Dnevno preko mostu hodi v osnovno šolo Vrhovci okrog 200 otrok. tudi gostota prometa je precejšnja. Ker je bila obnova načrfovana že v letu 1983 zahtevamo. da se obnovitvena dela čimprej opravijo. - Ker avtobusi na postajališču pri lliriji ne ustavljajo, pa čeprav je postajališče odobreno že leto dni, prosimo. da se to čimprej uredi in da se namestijo na obeh straneh Tržaške ceste ustrezne table, - Precej območja krajevne skupnosti Kozarje ni ustrezno povezano z mestnim oziroma prirnestnim prometom. Ob rekon-strukciji Tržaške ceste je promet preusmerjen po Cesti na Ključ. Tu dnevno vozi preko 30 avtobusov, zato je nerazumljivo, da kljub nezasedenosti ne ustavljajo na našem območju. 2. KS Tmovo: Ker komunalna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik ni opravila ure-ditve prehodov za pešce, prometa in zelenic na Riharjevi cesti (med bencinsko črpalko in križiščem ob Gerentološki bolnici) prisomo izvršni svet skupščine. da ugotovi vzroke. zakaj dela niso bila opravljena. Zahtevamo, da se načrtovana dela čimprej opra-vijo in da se o tem obvesti svet KS Trnovo. 3. KS Kolezija: - Zakaj se pošilja na seje zbora občin skupščine mesta Ljub-Ijana delegate, ki neopravičeno izostajajo iz sej? - Zakaj je število zaposlenih delavcev v naši občini znova padlo, drugod pa poraslo s tem, da'se je število zaposlenih delavcev v negospodarstvu v primerjavi z gospodarstvom povečalo za 1,2%, v gospodarstvu pa samo za 0,6%? - Zakaj se parku OF ne priključi vila Podrožnik? - Kako je mogoče. da stanejo projekti za melioracijo Barja 10% vrednosti objekta, če vemo, da so za take namene normalne cene od 3-5%? 4. KS Velike Lašče: Kdo skrbi za šolska poslopja. v katerih se pouk ne izvaja več? Gre za šolsko poslopje v Dvorski vasi: v.kateri je tudi arhiv občine Ljubljana Vič-Rudnik. Sprašujemo, kdo naj bi objekt, ki propada, vzdrževal? K točki 4. Predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-5 Rožna dolina in del VS-6 Vič. V uvodni obrazložitvi je tov. Kovač delegatom pojasnil, zakaj je bila potrebna izdelava zazidalnega načrta za območje, ki je že skoraj v celoti pozidano. vendar pa še vedno ni rešeno vprašanje prometne infrastrukture, gradnje šole in otroških igrišč ter športno rekreacijskega centra V razpravi so sodelovali Peter Vertelj, delegat KS Rožna dolina, Kovač Janez. član IS in predstavnik LUZ. Delegat KS Rožna dolina je v razpravi opozoril predlagatelja na to. da so v odloku opredeljene vse štiri variante za ureditev mestnega potniškega prometa na tem območju. V odgovoru sta tov. Kovač Janez in predstavnik LUZ pojasnila, da gre v tem trenutku za sprejem odloka, v naslednji fazi pa se zadolži mestni potniški promet in komite za promet in zveze, da izdelata širšo študijo, izbereta najboljšo varianto in o tem obve-stita krajevno skupnost. Delegat je bil z odgovorom zadovoljen. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog odloka , sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-5 Rožna dolina in del VS-6 Vi6. -: K točki 5. Predlog odloka o spremembi zazidalnega načrta za del območja VS-6 Vič - odcep Nanoška ulica. V uvodni obrazložitvi je predlagatelj delegatom pojasnil, da je bila sprememba zazidalnega načrta za Nanoško ulico potrebna iz pravnega vidika, kot osnova za nadaljnjo premoženjsko pravno ureditev stanja. ki je nerazrešeno že 13 let. Delegati so bili seznanjeni, da KS Vič soglaša s spremembo zazidalnega načrta, njihove predloge in dopolnitve pa je LUZ v celoti upošteval * V razpravi, v kateri so sodelovali Mira Fatur - KS Murgle, Marjan Miserit - KS Galjevica, Franc Zadnikar - KS Dobrova, Lučka Perme - KS Vič in Janez Kovač. je delegatka Viča predla-gala delegatom zbora. da se predlog odloka o spremembi zazi-dalnega načrta sprejme in s tem dokončno uredi vprašanje dostopne poti. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog odloka o spremembi zazidalnega načrta za del območja VS-6 Vič - odcep Nanoška ulica. K točki 6. Predlog odloka o sprejemu urbanistične dokumentacije za postavitev kioskov na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik. Z uvodno obrazložitvijo predlagatelja je bilo :\ ¦ ¦¦ ¦- . '• ,. -- ¦_,--;,. ' ; ¦ ¦ ¦ . ' ¦' , ¦ \ ¦ ¦ ' • ;'¦ - ¦ . ',•"¦,. ¦ .-..¦" •. ; ¦ ¦¦¦¦'•- ¦>• ^ ¦ , . t / # - > . ¦ . * .- • 88 ' . > ' ¦ - '. ' * ~ ' ¦ ¦"'""¦..¦' ¦':¦¦-¦¦'?"-* ' 0 '¦¦.-' *' '.-'.¦¦ - ¦ " . •' ¦¦ ¦-' ¦ ".¦'.-.-. _ ¦¦¦.'.*.'•¦-¦¦¦"'-"¦•• i ; \ . ¦¦ ¦ ¦'''¦••"'''.. ¦ ¦ ¦'¦¦*•¦ ". *-. ¦ '¦' "'¦•:. ' ¦ ¦¦¦ ¦ ' ' ¦¦- :- «¦."'¦'.¦.. ,r ••' ¦ ;. ¦. • . : \ ¦"•,¦• t " •*.¦¦' • . . ¦'*-.' ' ' *" ¦ f • >¦"•'" ' . ' 1- I - ' ~ . r ' ' "' - ' -'-¦¦' ".-¦)' . ..'-"-¦-.' f ' ^ """'¦¦ I ¦ * - * ¦r .. - -'-,.-¦"¦ ¦ l i ' '' .. \ '¦¦'.% '¦¦¦';' ' ' '¦'..- , j ¦ > " . : i ¦ *¦* v ¦ "¦ . ^- ' * " ' .¦ . . • "¦** f . '.- » ¦ » ' ' i . ' ' ¦ 1 ¦ " ¦ * -s ¦"•.-' ' ¦ ¦ • \- '¦¦•¦ '¦ ¦•¦¦¦ ¦•¦-¦' •._¦''. ¦ - /¦¦ -i ¦•'.-;- • :'"'- -; ¦ ..-•¦ -.¦¦¦....... ¦;/. .-".. - = ". - ¦'...¦ • ¦:¦''¦¦ ¦ 39 KAZALO - OCENASTANJAOBRAMBNIH PRIPRAV NAOBMOČJU OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK " 3 - OCENA URESNIČEVANJA RESOLUCIJE O IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK V OBDOBJU 1981 -1985 ZALETO 1984 8 " - OSNUTEK RESOLUCIJE O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK V OBDOBJU 1981 -1985 ZALET01985 . U - PREDLOG SKLEPA ODBORA PODPISNIKOV DRUŽBENEGA DOGOVORA O NAČINU UPORABE IN UPRAVLJANJA S SREDSTVI SOLIDARNOSTI ZA ODPRAVLJANJE POSLEDIC NARAVNIH NESREČ V SRS ZA UPORABO SREDSTEV SOLIDAR-NOSTI SRS ZA ODPRAVO NESREČE - ORKANSKI VETER V OBČINAH TOLMIN, TRŽIČ IN RADOVLJICA 19 - PREDLOG KOMISIJE ZA VOLITVE. IMENOVANJA IN KADROVSKE ZADEVE: - Predlog za izvolitev poklicnega sodnika Sodišča združenega dela v Ljubljani, 23 - Predlog sklepa o imenovanju komisije za odločanje o pritožbah občanov glede upravičenosti plačila krajevnega samopri-spevka, . 24 Delegatsko gradivo izhaja v okviru občinskega glasila SZDL Ljubljana Vič-Rudnik Naša komuna. Gradivo pripravlja za tisk sekretariat skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Jisk: Tiskarna ČGP »Delo« - Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS je Naša komuna oproščena prometnega davka. .