M 232.
V LMM, V sreft dne 14. oktobra 1925. Posamezna Številka stane 1 '50 Din [ilO LIH.
Naročnina
za državo SHS:
jia mesec . .. za pol leta . . zu celo leto .
. . Din 20 . . , 120 . . .240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
» Jugoslaviji . v inozemstvu.
Din 60 . 80
Cene inseralom-.
Enostolpna petltna vrsta mali oglasi po Din 1'50 ln Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2"50,< veliki po Din 3-— In 4—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din
fit\ večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemši pone.deljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
S tedensko
Ilii^lrlran! Slovenec 99 Poštnina Mm v gotovini
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi »e ne vračajo: netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleion 50, upravništva 328.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Dr. A. Gosar:
Ob dvanafsti uri?
»Narodni dnevnike je zopet napisal pod gornjim naslovom uvodnik, v katerem ponavlja svoj apel, »da je za največjo slovensko stranko mesto edinole v vladi kraljevine SHS«. »Ne gre, pravi, da so Slovenci potisnjeni v kot in napačno je, da je vsa politična moč slovenskega naroda neuporabna, in zalo smatramo za svojo dolžnost, da brez ozira na zamere na levi in desni, kličemo SLS, da stopi v vlado.«
To svojo zahtevo utemeljuje »Narodni dnevnik« rekoč: »Preveč težav preživlja slovenski narod, da bi mogel dopustiti, da se zaradi nekih samo teoretično pomembnih pro-gramatičnih točk zaigra ugodna ura. — Kadar smo prišli tako daleč, da se morajo dobri kmetje zaradi davkov zadolževali, tedaj nam naša hiša gori, tedaj ni časa za teoretiziranje in za deklamiranje o ponosnem vztrajanju na svojem stališču. Tedaj je treba prijeti za delo in doseči to, kar je mogoče itd.«
Recimo, da je v resnici vse popolnoma tako. Ali »Narodni dnevnik« ne čuti, da s takim svojim pisanjem, ko zahteva za vsako ceno vstop v vlado, slabi našo slovensko parlamentarno delegacijo? Ali ne čuti in ne vidi, da lake klice: »v vlado«, »samo v vlado«, tudi v Belgradu bero? Ali ne pomisli, da bodo Srbi-ianci po vsem tem imeli še manj razloga, da bi napram nam Slovencem kakorkoli popuščali, to jim tega ni bilo treba niti napram Hrvatom? Čim jačji bo glas »v vlado, v vlado«, tem Irši bodo očividno odločujoči politiki v Belgradu, tem težje bo doseči, kar bi bilo sicer morda vendarle mogoče dobiti.
»Narodni dnevnik« govori o nevarnosti,' la se zaradi »nekih samo teoretično pomembnih programatičnih točk zaigra ugodna ura.« Pred vsem se moramo vprašati, kako ve »Narodni dnevnik«, da se prav sedaj bliža dvanajsta ura, in da bodo pogoji za vstop v vlado lem težji, čim dalj bi s tem odlašali? Kateri so tisti notranji politični vzroki, zaradi katerih bi se moralo tako zgoditi? Politika vendar ni tako enostavna stvar, da bi se najtežji njeni problemi reševali kar čez noč in da ne bi bilo treba za to nekoliko več časa in razvoja. Kaj politično važnega pa se je zgodilo, odkar so radičevci stopili v vlado? Ali naj prištejemo semkaj različne Radičeve izjave, ki povzročajo, da postaja položaj vedno bolj zapleten in labilen? Kaj nas opravičuje misliti, da je prav sedanja vladina kombinacija trajna in za daljšo bodočnost edino možna? Ne tajim, da bi moglo biti tudi tako. Ali vse svoje politike pa vendar stranka, kakor je SLS, na tako negotovost ne bi mogla opreti.
Ali, kdo bi se n. pr. upal že danes trditi, da je sporazum med Srbi in Hrvati dovršen. Ne rečem, da dogovor med PlR vobče ne bi mogel znariti obenem tudi sporazuma med Srbi in Hrvati. Toda, da se izkaže, ali je v istim tako, bo treba vendarle še nekoliko počakati.
Gotovo, — to mora vsakdo priznati, — s preokrelom HSS se je politični položaj pri nas precej spremenil. Ono, kar je bilo prej mogoče v doglednem času v celoti doseči, se je morda odmaknilo v daljavo. Mogoče, da se bo treba zadovoljiti s počasnejšim razvojem, kakor je bilo to dosedaj predvideno. To čuti in ve vsakdo in to je bilo z naše strani tudi že dovolj jasno povedano ali vsaj naznačeno.
»Narodni dnevnik« nima torej nobenega vzroka pisati, kakor da igra SLS vlogo nepopustljive stranke, ki je pripravljena zaradi nekaterih zgolj teoretično pomembnih točk zaigrati usodo našega naroda. Tega ni SLS delala niti tedaj, ko je bila upravičena upati, da bo njena temeljna misel o ureditvi države zmagala naenkrat v enem samem velikem boju. SLS je vedno dopuščala možnost, da svoje načrte v številnih podrobnostih prilagodi željam in zahtevani drugih odločujočih političnih strank. Ona je po svojih zastopnikih celo ope-lovano opozarjala na široko koncepcijo svojega politične^'1 programa. Le na nasprotni strani žal ni bilo nikogar, ki bi se resno povprašal, kaj Slovenci pravzaprav hočejo in bi naše tozadevne predloge nekoliko temeljitejše proučil.
Prav v tej široki koncepciji njenega programa je SLS dana tudi v današnjem bistveno izpremenjenem političnem položaju možnost, da se aktivno udeleži političnega življenja v državi ter prevzame zanj tudi primeren dol odgovornosti, ne da bi ji bilo treba zavreči pri
tem le eno bistvenih točk svojega programa.
"V tem pogledu se nahaja SLS tudi danes v ugodnem položaju, da lahko kliče svojim pristašem: vztrajajte! To ni nikako deklamiranje, kakor piše »Narodni dnevnik«, in tudi ni to nikak pretiran ponos, marveč pomeni le globoko zavest, da bodo idejo, na katerih je zgrajen program SLS, tudi pri nas kazalo pot bodočemu političnemu razvoju.
Poziv našemu ljudstvu, naj v borbi za svoje pravice vztraja, ni torej nikak izraz naše intransingentnosti. O tem vobče ne more biti govora. S svojimi pozivi hoče SLS le ljudi pravočasno opozoriti, da se ne bodo dali prav v teh, morda res usodnih trenutkih zbegati in zapeljati, da bi vrgli puško v koruzo, še preden so si zagotovili vsaj svoje eksistenčne pogoje.
Belgrad, 13. okt. (Izv.) Popoldne se je v predsedništvu vlade vršila seja radikalnih ministrov. Navzoči so bili vsi, razen Stojadinovi-ča, ki je bil v fin. odboru. Razpravljali so o političnem položaju in o sestanku narodne skupščine. Sklenili niso ničesar. Marku Trif-koviču in Gjuričiču so naročili, da določita, kolikokrat naj se skupščina pred zaključitvijo letošnjega zasedanja sestane. Prevladovalo je mišljenje, da naj se vrši samo še ena seja.
Belgrad, 13. okt. (Izv.) Popoldne se je vršila seja fin. odbora. Odobreni so bili krediti ministrstva za šume in rude v znesku 35 milijonov dinarjev. Poslanec SLS Pušenjak konstatira, da je minister Žerjav zahteval za t$ resor 142 milijonov, sedanji minister pa zahteva samo 35 milijonov. Nastane vprašanje, ali bo ta kredit zadosten. V oči pada znatno povišanje polnih in selitvenih stroškov, ki so posledica premestitev in upokojitev uradnikov. Govornik odobrava povišanje kreditov za dnevničarje in prejemkov delavcev. Od ministra zahteva, naj delavci v državnih podjetjih prejemajo celotne prejemke, ki jim gredo v smislu dogovora od 3. novembra 1023. Sarajevska konferenca avgusta meseca je pokazala, da delavci brez razlike odklanjajo zmanjšanje prejemkov, ki jim pripadajo po dogovoru.
Nadalje ie zahteval Pušenjak, da minister posveti vso pozornost drž. rudnikom v Velenju in Zabukovci v Sloveniji. Finančni minister mora vse storiti, da bodo državni zavodi nabavljali premog od drž. rudnikov v Velenju in Zabukovci, da se odvrne težka kriza, ki preti tem rudnikom.
Govor poslanca Pušenjaka je v odboru napravil velik vtis in so bili celo radikali za njegov predlog. V nadaljnji debati je Svetislav Po-povič (SDS) vstal proti predlogu ministra Ni-kiča. Naglasil je, cla je edino skupščina kompe-tentna v tem odločevati, ne pa fin. odbor.
Fin. minister je branil predlog dr. Nikiča. Izjavil je, da se ni mogel strinjati s predlogom prejšnjega ministra Žerjava, ki je zahteval 142 milijonov, medtem ko zahteva danes Nikič samo 35 milijonov.
Pri glasovanju je bil sprejet predlog ministra Nikiča s 13 proti 8 glasovom.
Kot druga točka je bil na dnevnem redu dr. Gosarjev predlog o ukinitvi čl. 56. proračunskega zakona o dvanajslinah za april-julij. O tem predlogu se je razvila burna debata, katere sta se udeležila poslanca Pušenjak in Kulovec. Pušenjak je v imenu predlagatelja naglasi! vse razloge in poudarjal vse okolnosti, ki jih mora vlada vpoštevati, cla ta člen ukine iz proračunskih dvanajstim Ta člen v današnji obliki zadeva najbolj revne sloje in delavce, ki že itak trpe vsled draginje in nezaposlenosti. Krivično je, da se prejemki v naturi vra-čunavajo v davčno osnovo. Tako se hrana računa 240—480 Din mesečno, stanovanje 60 do 160 Din. Davčna stopnja za invalidski davek, za komorsko doklado, za samoupravne doklade je veliko previsoka, tako da ie ni mogoče več zdržati. Govornik zahteva, cla se izvrši potrebna diferencijacija. Ako minister tega nesocial-nega davka noče odpravili, tedaj je potrebno, da se zviša eksistenčni minimum na 20.000 di-
K temu beganju našega ljudstva je ravno »N. D.«, ki se sicer trudi, da bi veljal kot resen in objektiven političen list, precej pripomogel. Nočem tu podtikati slabega namena, opozarjam samo, da morajo biti posledice takega pisanja nujno slabe in to najbrž niti ne toliko za SLS, kot za slovensko ljudstvo vobče. Naj gospodje okrog »N. D.« premislijo, kdo bi imel od tega korist, če bi se Slovenci prav v tem času zopet cepili v struje, ki bi bile pripravljene žrtvovati za en sam omahljiv ministrski stolček tudi naj-vitalnejše interese našega naroda? Spomnijo naj se na zgled v konstituanti, kjer smo baš zaradi tega izgubili vse. Ali pa naj odkrito rečejo, da silijo SLS h kapitulaciji prav za to, cla bi se s tem odprla pot strankam in ljudem, ki se drugače niso znali pri nas uveljaviti.
Ker je kralj bolan, bo novo zasedanje otvor-jeno z ukazom. 18. oktobra bo seja radikalnega kluba, 19. pa skupščine.
Za Pašičev prihod se ni nič vedelo do večera, ko je dospela vest iz Ljubljane, da je na potu v Belgrad.
Položaj ministra Radojeviča v vladi je zelo omajan. Radojevičev spor z bivšim ministrom Staničem bo prišel pred radikalni klub in ravnotako tudi pred vlado.
narjev, ki mora biti v vsakem slučaju prost davka. Prejemki v naravi naj se ne vračuna-vajo v davčno osnovo. Davek naj se ne začne z 2 % nego nižje. Treba je ukiniti naredbo, da jamči delodajalec za plačevanje davkov. Treba je uvaževati, da se pri nas točno plačujejo prispevki za zavarovanje delavcev, ki so precej visoki.
Po tako ostrem nastopu posl. Pušenjaka je čutil fin. minister potrebo dati nekatera pojasnila. Izjavil je, da so bile tozadevno že nekatere konference, na katerih so bile sprejete spremembe zakona in ublažitev davka. Trdi, da bo tako stanje trajalo samo eno leto, potem pride pa nov davčni zakon. Na podlagi teh argumentacij je minister prosil odbor, da dr. Cesarjevega predloga ne sprejme.
V obrambo Gosarjevega predloga se je Pušenjaku krepko pridružil posl. Iv. Lorkovič.
Nato je govoril dr. Kulovec. Ugotavlja, da je bil zakon izdelan na hitro roko. Javnost je takoj protestirala proti njemu. Posledica naglice je bila sprememba, ki je zakonu sledila. Sprememba pa se ni izvršila v zadostni meri. Delavci plačujejo visoke posredne davke. Delavec s prejemki 1000 Din mesečno plačuje 1500 Din neposrednih davkov na leto. Sedanji zakon ni pravičen. Osebno dohodnino je treba uvesti za vso državo in naj bo progresivna. Eksistenčni minimum se mora zvišati.
Pri glasovanju je bilo sprejeto Slojadino-vičevo stališče z 12 proli 8 glasovom, s čemer je bil dr. Gosarjev predlog odbit.
Pri razpravi o Hrv. slav. gosp. društvu se je razvila živahna debata. Minister Krajač se je trudil rešiti položaj zadruge, ki da ima 60 tisoč članov in 266 zadrug. Zahteval je, cla se lo vprašanje končnoveljavno spravi z dnevnega reda in da se sprejme njegov predlog o tihi likvidaciji.
Sprejet je bil kompromisni predlog radikala Vlajko Kosiča, katerega je v imenu vlade sprejel tudi Stojadinovič. da se izvoli petčlanski odbor (3 iz vlade, 2 iz opozicije), ki bo zadevo na licu mesta preiskal, nato pa poročal v plenumu fin. odbora. Od opozicije sta v odboru Lorkovič in Popovič.
Belgrad, 13. okt. (Izv.) Današnja seja fin. odbora je bila izredno zanimiva. Vršila se je v znamenju nasprotstev vladne večine proti posameznim ministrom in ministra proti ministru. Krajač in Pavle Radič sta se zavzemala, da bi fin. odbor stvar Hrv. slav. gospodarskega društva Čimpreje rešil. Radikali so nastopili proti njunim predlogom. Zahtevali so posebno komisijo, ki bi to vprašanje pretresala. Minister Krajač je govoril najmanj osemkrat, da hi vladno večino prepričal, da je stvar najnujnejša in so mora še danes rešili. Pri tem mu
je pomagal Pavle Radič. Radikali niso hoteli odnehati. Položaj je postal kritičen. S kompromisnim predlogom o izvolitvi komisije, ki mora svoje posle izvršiti v treh dneh, se je to vprašanje odložilo.
Na koncu seje je zahteval minister za vere zvišanje draginjskih doklad za najvišje duhov-sko sodišče pravoslavne cerkve. Tudi tukaj je nastal v radikalnih vrstah precejšen odpor. Končno so ta predlog sprejeli. Zanimivo pa je bilo, ko je Miša Trifunovič zahteval, da fin. odbor popravi krivico, ki jo je storil duliovni-štvu s tem, da je sklenil, cla oni duhovniki ne dobe draginjskih doklad, katerih župnije nimajo 200 hiš. Fin. odbor bi bil ta predlog sprejel, pa se mu je upiral fin. minister, češ, da Trifunovičev predlog ni formalno pravilen. Izjavi! je, da predlog sicer sprejema, da ga pa mora Trifunovič formalno pravilno predložiti. Končno je moral Trifunovič to sprejeti in bo ta predlog prišel na dnevni red prihodnje seje, ki bo sklicana pismenim potom. Jutri bo imel sejo odbor za avtonomni carinski tarif.
Plebiscitna obletnica,
Celovec, 12. oktobra.
Nemški in nemčurski Korošci so razgibali vsa glasila in trobila, da bi čim najslovesneje praznovali obletnico nasilja, krivic, laži in zla-ganih obljub. Blagajne (čigave?) so delovale kot bi bilo brez dna, listi prepisavali vsako kritiko, tikajočo se naših čisto notranjih razmer, ki niso čisto nič mar koroškim Nemcem, in so jo zavijali in izrabljali po svoje, da bi na?uli nekaj plev v lice neorientiranim Slovencem. Zvonovi, možnauji, bobni — vse jo moralo delovati da bi bila stvar splošno koroška in veličastna. Toda v resnici je nastal iz tega navaden poulični vrišč kakih 3000 oseb. Mnogo Nemcev se ni udeležilo praznovanja, ki je v nekaterih plačanih skupinah močno spominjalo na karneval. Vprašamo, kaj so imele opravka koze v sprevodu? Kako se je podalo, ko je najet in nepristen pastir metal kvišku svoje cokle v najboljšo zabavo vseh, ki so gledali. Da, da, tako in tako pridobljeno zmago kaj dobro označujejo li pojavi, ki so menda samo zato uprizorjeni, da utešijo slabo vest. Zgodovinsko dejstvo je, cla je vse jedro slovenskega naroda na Koroškem od slavja izostalo. One gugajoče se »narodne noše«, ki so še v pondeljek kolovratile po Celovcu, so pa samo dokaz o kakovosti onih »slovanskih« (??) Korošcev, ki so se slavlja udeležili. Ugotavljamo s ponosom, da se baš tisti »srečni«, za katere naj bi veljala ta prireditev — slavlja niso udeležili; in to nam je trdno zagotovilo, da slovenski Korotan ni pozabil, kam po prirodnem pravu spada.
Toda, kako so slavili Nemci in zagrizeni nemčurji ta dan, nas prav za prav res nič ne zanima. Vsak po svoje: V Jugoslaviji vsepovsod dostojna, veličastna in resnobna manifestacija — v Celovcu narejen trušč. Nekaj pa nas mora zanimati:
Deželni glavar Schumi je kot uradna oseba v svojem govoru izjavil: Tudi po Mežiško dolino šc pridemo. Tudi ona bo naša! Če take izjave trosijo kričači, agitatorji in neodgovorni slavilci, je to druga zadeva. Ce pa to izgovori javno, pred ljudstvom vlada, se to pravi: Sli. koroška in avstrijska vlada (saj je bil tudi minister poleg!) napovedujemo Jugoslaviji vojsko! Ali pa: Mi imamo Jugoslavijo za tako šibko in miroljubno, da pridemo na njen svet in si ga kratkomalo vzamemo. kot sklati pobalin jabolko s sosedovega vrta. Tako govorjenje je breztaktno, najbolj drzno izzivanje in smo prepričani, da ga bo naša vlada znala odločno zaustaviti in bo zahtevala potrebnega pojasnila. Mi smo zoper vsako prelivanje krvi — toda hodite uverjeni, da vas jugoslovanska vojska stre in zmane na drobce, če bi le s prstom segli po eni sami pedi naše zemlje. Gospod Schumi, brzdajte svoj jezik in pomislite, kaj govorite — kol vlada'!
Režim m Španskem.
SPOR MED KRALJEM IN DIKTATORJEM Madrid, 13. okt. (Izv.) Med kraljem in Primo di Biverom je prišlo do resnega spora. Kralj Alfonz XIII. je nedavno ostro kritiziral ogromne izdatke za vojno na škodo španskega šolstva. Tudi z odstopom starega generala Weylerja kralj ni bil posebno zadovoljen.
SESTANEK SKUPŠČINE IS. OKTOBRA.
POSLANCI SLS ZA DAVČNE OLAJŠAVE. - OSTRA DEBATA O GOSARJEVF.M PREDLOGU. — VEČINA GA ODBIJE. - BOJ MED RADIKALI IN RADIČEVCI. - VPRAŠANJE DRAGINJSKIH DOKLAD ZA DUHOVNIKE V RAZPRAVI.

Konferenca v Locarnu.
GLAVNE OVIRE ZA VSTOP NEMČIJE V DRUŠTVO NARODOV PREMAGANE. -ZJEUNO STALIŠČE NEMČIJE. - NADALJEVANJE POGAJANJ O VARNOSTI VZHODNIH MEJ.
Locarno, 13. okt. (Izv.) Včerajšnje uradno poročilo pravi, da se je zadnja seja končala z ugodnim rezultatom. V čem obstoji ugodni rezultat, uradno poročilo ne pove, domnevajo pa splošno, da so se sporazumeli glede vstopa Nemčije v Društvo narodov in da so Nemci dosegli lepe koncesije v tem vprašanju. Dobro poučeni krogi trdijo, da se Nemčiji ne bo treba udeleževati z vojaško močjo pri sankcijah, ki jih določa čl. 16. štatuta Društva narodov, dokler bo nemška oborožena moč tako majlma kot je sedaj. Tudi finančno Nemčiji ne bo treba podpirati v Društvu narodov združenih držav, kakor to zahteva za gotove slučaje čl. 16. štatuta Društva narodov. Te določbe tolmačijo splošno tako, da je Nemčija odklonila vsako vojaško in finančno pomoč onim državam, ki bi nastopile proti Rusiji, s katero vežejo Nemčijo še vedno veljavne pogodbe.
Pariz, 13. okt. (Izv.) Agence Havas poroča, da so glavne ovire za uspeh pogajanj premagane. Konferenca je končala pogajanja za vstop Nemčije v Društvo narodov. Nemški delegati so v načelu pristali na to, da podpišejo čl. 16. štatuta Društva narodov in so si izgovorili le še 24urni rok, da izposlujejo pristanek nemške vlade.
Locarno, 13. okt. (Izv.) Dr. Luther in dr. Stresemann sta imela popoldne daljšo konferenco z Briandom in Chamberlainom o varnosti vzhodnih mej. Pogajali so se v zelo prijateljskem tonu. — Konferenca med dr. Be-nešem in dr. Stresemannom je trajala jako dolgo. Dr. Beneš je predložil dr. Stresemannu
obsežen materijal za ureditev ne samo obmejnih, ampak vseh spornih vprašanj med Češko in Nemčijo.
Locarno, 13. okt. (Izv.) Ta teden bodo obravnavali še vprašanja o varnosti vzhodnih mej. Stališče Poljakov ni tako nepopustljivo, kakor je od začetka izgledalo. O tem se je dr. Stresemann prepričal v svojem razgovora s Skrzynskim. Ni pa še znano, ali bodo vprašanja za varnost mej na vzhodu obravnavali na skupnih konferencah ali pa ločeno vsaka delegacija s prizadeto delegacijo. Jako verjetno je, da bo konferenca končana že v petek ali v soboto.
Locarno, 13. okt. (Izv.) Konferenca se je danes posvetovala o razmerah v Porenju.
London, 13. okt. (Izv.) »Times« poročajo, da italijanska vlada dementira poročilo o prihodu Mussolinija v Locarno.
Locarno, 13. okt. (Izv.) Danes dopoldne je Skrzynski obiskal nemškega kanclerja. Takoj nato so se začela pogajanja o varnosti nemško-poljske meje med dr. Stresemannom in Skrzynskim.
Locarno, 13. okt. (Izv.) Predpoldne je poljski zunanji minister Skrzynski obiskal nemškega državnega kanclerja in se mudil pri njem 10 minut. Obisk je imel značaj uljud-nosti. Potem je obiskal Stresemanna in se z njim razgovarjal nad eno uro. Govorila sta predvsem o morebitni pogodbi med Nemčijo in Poljsko.
Locarno, 13. okt. (Izv.) Današnja dopoldanska seja se je nadaljevala ob 5 popoldne.
n
►REVOLUCIJA SE RAZVIJA DALJE.«
Rim, 13. oktobra. (Izv.) O svojih načrtih za bodočnost je izjavil Mussolini: »Revolucija se razvija dalje. Jaz molčim, ampak vem, kaj hočem. Prišel bo trenotek, ko bo vsako besedičenje odveč. Mi bomo napravili še en korak naprej, ki bo revolucijo dopolnil, da bo dosegla svoje cilje. Otresti pa se moramo najprej Matteotijevega procesa, čegar izid bo uioje nasprotnike iznenadil. Nato pride čas naših reform. Fašizem bo most, po katerem bomo prišli do novega reda.«
Pariz, 13. okt. (Izv.) Agence Havas poroča: Na severu Maroka močno dežuje. Večje število ladij bo v kratkem odplulo v Alžir. Abd-el-Krim zbira svoje čete v gorovju, kjer mu letalci ne morejo toliko škodovati. Vse svoje čete zbira na eni točki.
Za naš slovenski
Moste.
Skromno, a prisrčno smo obhajali peto obletnico nesrečnega koroškega plebiscita. V soboto zvečer je odbor združenih strank in društev priredil v lepo z zelenjem, zastavicami in kraljevimi slikami, katere je blagohotno in rade volje posodil g. šolski upravitelj Slapšak, okrašeni šolski telovadnici ma-nifestacijsko zborovanje, katero je z lepim pozdravnim govorom otvorila ga Fabijanova. Pozdravu je sledil v pesniški dikciji sestavljen, temeljit in vžigajoč govor kateheta in pisatelja Jalena, ki je žel viharen aplavz. Mala hčerkica gospe Lamutove je nato z
občutjem deklamirala prisrčno pesmico, katero je spesnila ga Lamutova v spomin svojemu bratrancu kapetanu Razlagu, dobrovolj-cu-junaku, ki je padel v bojih za osvobojenje Korotana. K besedi se je oglasil še g. Poharc, ki je v navdušenem govoru, kažoč na primere v zgodovini slovanskih narodov — pozival na slogo, na delo za narod in državo, kajti le močni bomo mogli prinesli svobodo bratom, ki ječe v robslvu. Zaključila se je ta prisrčna slavnost z resolucijo na zunanjega ministra.
Metlika.
Koroški večer je priredila podružnica Jugosl. Matice v nedeljo. Manifestaciji primeren govor je imel g. učitelj Štrbenk, toplo občuteno deklamacijo pa je podala učiteljica gdč. Ganglova in tudi več učenk višjih razredov osemrazrednice. Najlepše so pa bile pevske točke šolskega zbora pod spretnim vodstvom g. kaplana Vinka Lovšina. Prelepi napevi koroških narodnih pesmi so vse očarali. Med odličnimi gosti tega večera smo zapazili poleg g. prošta tudi tukajšnjega rojaka g. Engelberta Gangla. Pobirali so se tudi prostovoljni doneski za Jug. Matioo.
Celje.
Sobotni koroški večer je bil sijajen. Udeležba narodnega meščanstva je bila velika, navzoči tudi opat Jurak, župan dr. Hrašovec in okrajni glavar Žužek. Večer ie otvoril s krasnim in viharno aklamiranim govorom predsednik podružnice Jugosl. Matice g. Sal-ni'\ nakar so sledile razne točke poučnega in zabavnega značaja.
Guštanj.
Koroški dan je imel popolni uspeh. Udeležba kmetskega in trškega občinstva je bila tako nepričakovano velika, da množice vsi zgornji prostori »pri Dalmatincu« niso mogli sprejeli. Žarišče dostojne manifestacije /.a brate in sestre onstran vsiljene nam meje je
bil gwor delegata Jugosl. Matice g. pisatelja Fr. S. F i n ž g a r j a. »že dolgo let hodim po shodih,« nam je d< j 1 udeleženec, »ampak talce napete pozornosti občinstva, ki bi skozi tričetrt ure kar požiralo govornikove besede, še nisem doživel.« Govornik je izvajal, da za nas koroški plebiscit še ne pomeni konca debate! Kakor kmet brani svoj grunt do skrajnosti, ter nikdar ne bo mimo gledal, kako mu zendje lačen sosed odreže brazdo njegove zemlje, tako tudi mi ne pustimo »•drezati od našega narodnega telesa koroških Slovencev. Od 6. stoletja biva miroljubni Slo-ven na koroških tleh, tukaj je gojil svoj jezik in se izobraževal v materinščin. Celovec je bil središče slovenske književnosti. Nekulturno in nasilno delo opravlja Avstrija nad koroškimi Slovenci, katerim ne privošči niti tiste betvice manjšinskih pravic, ki jim gredo v šoli, v uradih in v cerkvi po st. germanski pogodbi. Zaenkrat ne moremo nuditi koroškim Slovencem ničesar razen odkrite dejanske ljubezni. Pa prišel bo dan... — Občinstvo je govornika večkrat prekinjalo z burnim pritrjevanjem. Po končanem govoru smo poslušali deklamacije mlade Jugoslavije, ki so nam segale v srce, in poslušali koroške narodne pesmi, ki jih je mično pel domači mešani pevski zbor. G. Hafner nas je s skioptič-nimi slikami vodil ob obali našega Primiorja — ter pokazal mesta in otoke, ki jih je »po-basala« italijanska nenasitnost. Vmes je igrala godba domačega godb. društva. Z navdušenjem je bila končno sprejeta rezolucija na naše zunanje ministrstvo. Ob 7. uri se je zaključila vzpodbudna spominska prireditev, občinstvo je pa še naprej popevalo domo- in rodoljubne pesmi. Za Jugoslovansko Malico so se pridno nabirali prispevki.
Štip za Koroško.
Belgrajska »Pravda« poroča iz štipa, da se je vršilo tam v nedeljo veliko zborovanje, na katerem so govorniki protestirali proti krivicam, ki se gode Slovencem na Koroškem. Zborovalci so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo za koroške Slovence jezikovno svobodo in sploh priznanje pravic.
Prevalje. V nedeljo je zborovala riLS v Prevaijah. Zborovanje je vodil kot predsednik bivši narodni poslanec g. Kugovnik. Govorila sta na shodu posbnca dr. Korošec in dr. Gosar. Mnogoštevilni zborovalci so izrekli popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu ter sprejeli resolucijo, v kateri najodločnejše protestirajo proti davčnemu vijaku na Slovenskem, osobito v prevaljskem in slovenjegraškem glavarstvu, ter zahtevajo spremembe najvišjih davčnih uradnikov pri fin. delegaciji v Ljubljani in fin. uradu v Slovenjgradcu. Kljub temu, da je bilo na shodu navzočih tudi mnogo pristašev drugih strank, je shod potekel v najlepšem redu.
Savinjska dolina. V nedeljo sta se vršila na Polzeli in v Št. Petni dobro obiskana sestanka SLS. Posebno na Polzeli je bila udeležba jako številna. Poročal je poslanec dr. Hodžar, ki je orisal sedanji politični položaj. Splošno odobravanje, ki so ga našla njegova izvajanja pri zborovalcih, je pokazalo, da v savinjski dolini dominira SLS, da Savinjčani dosledno odklanjajo vse politične skakače in se zavedajo, da je edino v SLS mesto za pravega Slovenca. Na sestankih smo opazili tudi ljudi, katerih dosedaj nismo bili navajeni videti v našem krogu. To samo pozdravljamo, saj resnica nikomur ne škoduje.
si oglejte krasno Limsko zalogo
oblek in ulstrov pri Jos, Rajina, Ljubljana.
Proti sodelovanju v Radičevi stranki. Na duhovski konferenci v Zrinjskem Topolovcu (okrožje Cirkveniško) je navzoči kler soglasno sprejel sledeči predlog: »Povodom najnovejših brezverskih izjav ter napadov Radičevih na naš dični episkopat ter celotno duhovščino, prosimo duhovsko oblast, da energično nastopi proti Radiču; vse one duhovnike pa, ld se po vsem tem še nahajajo v njegovi stranki, pa pozove, naj se umaknejo brezpogojuo iz njegovih vrst, ker dajejo narodu javno pohujšanje, ali pa ga vsaj zadržujejo na krivem pom z Radičem.«
»Poraz Slovenijo«, pravi »Narodni dnevnik, je izjava finančnega ministra Stojadino-viča, da je Slovenija bogata in da je strogo izterjevanje davkov sam ukazal. K temu žalostnemu dejstvu imamo dostaviti le to, da so tega »poraza« krivi tisti, ki s Stojadinovičem ne samo v vladi skupaj delajo, ampak za davke, ki jih ta mož izterjava, tudi glasujejo. Naj »Narodni dnevnik« poslance, ki so mu blizu, vpraša, »ali je to potrebno«.
»Gonja proti srbstvu.« Kje? Saj veste, da v »Jutru«. Včeraj piše, d? je »gonja proti srbstvu zločin na Slovencih«. To gonjo naj bi vršila po smislu »Jutrove« notice seveda SLS. — Da pri nas ni nikake gonje proti srbstvu, ve vsak, kdor hodi na naše shode in kdor bere naše časopise. Boj proti režimu pa seveda ni boj proti srbskemu narodu, ker bi sicer mnrsi-kak srbski list bil tudi pr-tisrbski. — Nobenega govora in nobenega članka proti srbskemu narodu ne boste našli v naših vrstah, zato je zamenjavanje pojmov v nasprotnem časopisju preračunano na to, da bi v nepoučenem Belgradu vzbujalo sovraštvo proti Slovencem in zlasti proti zastopnici našega naroda, proti SLS.
Molk. Na seji finančnega odbora je govoril poslanec dr. Kulovec, o davčni praksi v Sloveivji. V Sloveniji ga danes ni človeka, ki ne bi čutil, kako globoko sega davčna praksa pri nas v vsak žep. Industrija ne more nikamor naprej, trgovina zastaja, obrtniki delajo večinoma že sami brez pomočnikov, kmetje pa si podajajo kljuke pr' denarnih zavodih z o posojila, ne za povračila. Proti sedanji neznosni davčni praksi so pred par ledni soglasno grmeli po celi Sloveniji vsi demokratski, radičevski, socialistični in radikalski topovi. Komaj pa je začel zborovati finančni odbor, se je oglasil edinole poslanec SLS dr. Kulovec / ostrim protestom proti finančnemu ministru od katerega je izsilil priznanje, da je on ukazal pobirati tako vi-soke davke v Slove kol se pobirajo. Mi smo o možatem nasb Kulovca včeraj izčrpno poročali, ostali ski listi pa v akcijo posl. dr. Kulovt vratno molče! Gledali in brskali s »Jutru«, pa nismo našli niti besedice o it,., za vso Slovenijo, tudi /.a SDS-arsko Slovenijo, tako važnem koraku posl. dr. Kulovca. »Slov Naroda oi bil lahko iz »Slovenca« posnel vsaj kratko notico, pa je ni. Zakaj ne? Mar iz gole zavisti, da se ni oglasil dr. Pivko, ki je tudi član finančnega odbora? A tudi o molku posl. dr. Pivka molče na?a demokratska glasila. I? vsega se vidi, koliko so demokratski trgovci vredni. Dokier lahko streljajo doma s papirjem, še nekaj poka, ko pa je treba nastopiti na pravem mestu, zleze demokratska gospoda v dve gubi, kakor hruške na sušilnici. Molk dr. Pivka se ne da opravičiti niti s tem, da je cn za dvanajstine glasoval, kajti če je glasoval za dvanajsline, še ni glasoval za sedanje davčno prasko v Sloveniji, in to bi bil lahke brez škode za svoj ugled gospodu ministru povedal. S svojim molkom — qui tacet, con-sentire videtur — pa jc splošni slovenski zadevi silno škodoval. Volivci pa si bodo zapomnili molk posl. dr. Pivka in molk demokratskih glasil.
Dr. Fr. Kotnik:
Masi bukovnlkL
Bukovnik je bil mož, ki je znal pisati ln brati, vsled česar so ga nepismeni zelo spoštovali, kakor sploh naš narod na Koroškem spoštuje lepo knjigo in lepo pesem.
Nemška literarna zgodovina nam pripoveduje, da se je slovstvo v 13. stoletju preselilo z visokih viteških gradov v mesta, ki so takrat vzcvetela, kjer so ga gojili približno do leta 1500. pridni rokodelci kot obrt.
Med koroškimi Slovenci pa beži literatura na kmete, kjer jo goje pridni poljedelci v živi naravi; deloma vzklije pesem v naravi sami, deloma pa negujejo bukovniki staro mestno literarno tradicijo. Prvi sledovi so že v kat. dobi, ko slovenski protestantski kmetje pri Podi ioštru prepisujejo sloven. protestantske knji;. . Gregor Einspieler je priskrbel V. Oblaku ia! rokopis.
18. stoletju pa imamo iz 1. 1767. (eno leto | rod Drabosnjakovim rojstvom) z okorno roko pi an in ilustriran rokopis Antikrist o v e g a življenja »po svabej Mo-drup ii na svovenski jezik preberniano, po tem večam <iove vzeto ino preveržano skuez Matti-nsa Žegarja savoll nigoveh dobrah Periatel-lov . Ta rokopis so potem prepisovali od roda do r 'a in po drugih slovenskih krajih najbrž or:i;i; I tudi na novo prevedli. Tak prepis n. pr. j" iz dobe pred 1. 1810. Imel ga je neki Simon Morkoc, 1. 1814. pa je bukve zopet prepiral Juaunes Osirnik v marenberškein okra-
ju. Tudi ta izvod je ilustriran. V koliko je ta izvod v zvezi s prvim, še nisem preiskoval. Tudi Matija Naglič navaja v svojem Halištru Bukve od Antikrista. O teh in drugih Antikri-stovih rokopisih bom govoril v posebni razpravi, ilustracije pa bo opisal in ocenit dr. Štele. — Srednjeveški misteriji, ki so jih pregnali iz mest in trgov, najdejo na kmetih varno zatočišče, tam jih negujejo kmečki dile-tantje, prepisujejo in uprizarjajo. Pasijonske igre preživijo v varnem zavetju stoletja. Iz konca 18. stoletja je rokopis pasijonske igre iz Železne Kaple.
Nad Vrbskim jezerom orje Drabosnjak verze iz zemlje, stopa za plugom in »dela pesmi«. Nebroj rokopisov poznejših prepisovav-cev je znanih. Na Kostanjah, v Kotmari vesi pri Rožeku, v vrbski okolici — povsod jih prepisujejo kmetje. Drabosnjak je deloma kmet prosvetljene dobe. deloma tiči še v srednjeveški mistiki, deloma je potomec skro-tovičenega verza in nemškega »špruhreim«-a. Svoje verze imenuje rajme, »Svovenji Obare« je deloma pozni potomec spruchreima. Pri roki imam vprav prepis »Igre od zgublanega Sina«, ki ga je pisal na dan sv. Jurija 1. 1877. Janez Lipič, mlinar pri Vrbi ob Vrbskem jezeru. »Prepisano raz knigo rajnega Andreja Šuster, zvrhnji Drabosenik v Kamne«. Igra ' je posneta po lepi svetopisemski paraboli o izgubljenem sinu, a je popolnoma pokoroše-na. O drugih prepisih Drabosnjakovih dol prim. n. pr. Dom in Svet; 1922, str. 391 si. in »Čas« 1923-24, str. 217 si.: Drabosnjakove »Bukelce od Matjaža«, Pa Drabosnjak ni edi-
ni. Že prej sem omenil Žegarja iz 1. 1767. Okoli 1. 1803—1813. je na Koroškem vse polno bukovnikov, kmetskih pesnikov in pevcev. Tedaj je Rož slovel »kakor mali slovenski Aten od svoje vglajenosti, od svoje omike, od svojih pesmi ino pevcev«. Prigodilo se je, da je kmet, ki je pripekal sina v latinske šole v Celovec, profesorja latinski nagovoril, drugi se je »za veselje ino kratek Čas po gerčkih klasikih gerčko govoriti naučil«. (Slov. Bčela 1853, str^ 203—204.) To je bilo nekoč obče znano, žalihog ne vemo za imena. Vem pa, da to v Janežičevem rojstnem kraju nič ni bilo nenavadnega. Zato pa se je tam mogel roditi Janežič, tam v malih slovenskih Atenah.
V umetnosti je baročna doba zapustila med narodom trajnih sledov. Literarni barok so negovali naši kmetje — ne samo na Koroškem, tudi drugod.
In danes? Dokument iz Turkove hiše na Resniku pri Borovljah je tudi potomec onih zarumenelih foliantov, pisanih od trdih slovenskih kmečkih rok. ki so nam v Korotanu ohranili pisano slovensko besedo od roda do roda.
Zato pa slovenska beseda na Koroškem mora živeti!
kupite n a j bo 1 j e in najcenešje pri tvrdln B ^	palača »Ljubljanske kre-
i. Csdr&cdune hanke",n G°sp°-
svetrka cesta 14. Vsi DELI. OPREMA in PNEVMATIKA na zalogi!
V sedanjih dneh, ko se bijejo v severni Afriki hudi boji, ki zadajajo Franciji in Španiji težkih skrbi, nas bo gotovo zanimalo, da si malo bližje ogledamo znamenito deželo iu njeno prebivalce, ki so se drznili upreti se oni mogočni Franciji, ki je diktirala Nemčiji mir. Pravo ime to dežele je »Maghreb el-aksa«, kar pomeni v arabskem jeziku »naj-oddaljonejši zahod. Ime Maroko so stvorili šele Franki iz imena glavnega mesta Marakeš. Gorovjo atlas se vzpenja po sredini dežele, ki jo deli v 2 dela, severozahodni med Atlasom in Atlantskim oceanom ter jugovzhodni del, ki pripada že k puščavi Sahara. Glavno življenje Maročanov se odigrava v oceanskem delu, ki je radi ugodnejše klime mnogo bolj rodovit kot saharski, kjer vejejo žgoči vetrovi. Oceanski del se dviga polagoma od morja v treh terasah proti Atlasu. Na najnižji terasi se nahajajo mnogoštevilne oaze, ki jih morajo deloma umetno namakati. Tu se raz prostirajo obširni vetrovi z različnim južni t sadjem. Na višji terasi so prostrane stepe sočnatimi pašniki, kier je radi tega ovčjen-jako dobro razvita. Končno na zadnji, najv terasi pa imamo šele njive, ki so zelo rc vitne, ker obstoja zemlja iz puhlice in ne vrste črnozjoma ter jc tu tudi obilo vlage r višinske lege. Ta del je prava žitnica za roko, kjer uspevata predvsem pšenica ' ječmen. Južno odtod, mod Visokim Atlasa j iu Antiatlasom ie manjši del oceansko;.,
Umevne novice.
Spominska slavnost v Belgradu. Dne 9.
t. m. je preteklo deset let, odkar je Belgrad v svetovni vojni po hrabri brambi padel v sovražnikove roke. Napadale so Belgrad združene avstrijske in nemške armade, ki so razpolagale z mogočno artiljerijo 350 topov. Jasno je bilo iz vsega početka, da se Belgrad, ki ni bil moderno utrjen in je bil ogrožen tudi cd zadaj, ne bo mogel dolgo držati. Kljub temu je njegov padec globoko pretresel vse, ki so bili s srcem na strani Srbije in njenih zaveznikov. Sledili so težki dnevi srbske nesreče: beg celokupnega naroda s kraljem-starčkom preko albanskih gora. Zdelo se je, da iz tolike pogube vstajenje ni mogoče. Vsak drug narod bi bil v enakih okoliščinah obupal in se udal, a Srbi so vztrajali in tudi dočakali zmagovito vrnitev v domovino in združitev s Hrvati in Slovenci. Deset let po svojem padcu je Belgrad kot svobodna in mogočna prestolica velike jugoslovanske države proslavil spomin li-r-tfh, ki so ga v tistih temnih dneh junaško b: -nili, tistih, ki so zanj umrli. Slovesnost se je vršla na bregu Donave, kjer so bili stopili na belgrajska tla prvi sovražniki in kjer so bili Avstrijci pokopali v skupnem grobu 260 av-itrijskih in 240 srbskih vojakov, padlih v bojih za mesto, in jim postavili spomenik. Slovesnosti so prisostvovail vsi člani vlade, skupni diplomatski zbor zavezniških držav, mnogo poslancev, društva, vojaštvo iif velika množica občinstva. Ob prihodu patrijarha Dimitrija, ki je opravil službo božjo za padle, so se oglasili topovi z monitorjev, Vračarja, Topčidera in Kalimegdana. Nad Belgradom je krožilo osem letal. Govorili so patrijarh Dimitrij, potem rezervni podpolkovnik Vrzajlovifi, Cveta Miluti-novid in polkovnik Ljubomir Nenadovič, ki so se bili vsi trije udeležili brambe Belgrada. Na grob padlih so položili več vencev; posebno krasen je bil srebrni venec, ki ga j3 poklonil mrtvim žrtvam belgrajski zlatar Zarič.
Vojna akademija v Belgradu je preteklo nedeljo na slovesen način proslavila 75 letnico Bvojega obstoja.
Naša delcgacija na interparlamentarni konferenci v Washingtonu in naši izseljer.fi. Kakor poroča chicaški »Hrv. Glasnik«, je pod-Dredsednik naše delegacije na interparlamentarni konferenci v Washingtonu, Velizar Jan-kovič, izjavil ameriškim časnikarjem, da bodo lugoslovanski delegati po dokončanem delu »topili v stik z jugoslovanskimi izseljenci, ki jih v Združenih državah do pol milijona.
' 'adanje in razkladanje vagonov. »Služ-be	ine« prinašajo sledečo naredbo pro-
aii	ministra: Cas za nakladanje in za
ra nje je skrčen od 24 ur na 6 delavnih ar. . preteku svobodnega roka se pobira stojnina za polnih 6 ur vsako uro 10 Din. Za nadaljnih 6 ur po 20 Din od ure, za vsako na-daljno uro po 30 Din od ure in vagona. Delovni čas za nakladanje in razkladanje se raztegne od 7. do 12. in od 13. do 18. ure. Naročnina za vagone se poviša od 48 na 150 Din. Ta naredba je bila izdana radi prenabasanosti postaj. Veljala bo za določen čas, potem bo spet ukinjena.
Otvoritev zagrebške kulturno-zgodovinsko raistave in jubilej narodnega gledališča. V nedeljo so v Zagrebu na slovesen način otvorili kulturnozgodovinsko razstavo mesta Zagreba. Razstavo je ob navzočnosti velikega župana Treščec-Banjskega, generala Matiča in drugih dostojanstvenikov otvoril mestni župan Heinz!. Gostje so si nato ogledali razstavo, ki je nameščena v raznih zgradbah (Umetnostnem paviljonu, akademiji, vseučiliški knjižnici, Učiteljskem domu iu foyerju Nar. gledališča) in je izredno zanimiva in bogata. Razstavo je uredil prof. Ljubo Rabič. — Povodom otvoritve kult.-zgod. razstave se je vršila v Nar. gledališču slovesna predstava, ld je veljala istočasno proslavi 30 letnici, odkar se je nar. gledališče pre-
ozemlja, ki je mnogo rodovitnejši od ravnokar opisanega iu vsebuje mnogo železne rude.
Klimatične razmere so v Maroku razen v oceanskem delu jako neugodne. Tu ni dežja ob vsakem letnem času kakor pri nas, temveč je v poletnem času neznosna vročina in suša, pozimi pa nastopi dolgotrajno deževje, ki se v severnem delu začenja že koncem septembra in traja do začetka maja, v južnem pa od oktobra do aprila. V tem času zelo razsaja mrzlica zlasti med Evropejci. Zato je umevno, da skušajo Francozi in Španci še pred zimo končali vojno, ker bi se vojskovanje tekom zime zelo otežkočilo. Premeteni Abd-el-Krim pa si je tega dobro svest in samo čaka, da nastopi zanj ugodna prilika. ,
Akoravno je oceanski del Maroka precej rodoviten, ie vendar še jako malo kuliiviran, deloma radi lenobe, ki je lastna vsem južnim narodom, doloma pa vsled vednih nemirov. Pač pa jo živinoreja precej razvita. Imajo izvrstne konje, ki so znani pod imenom »ber-berske pasme«, dalje mulo, mezge in osle. Zelo se pečajo z ovčjerejo, ki donaša deželi mnogo dobička radi izredno fine volne. Število ovac cenijo sedaj na 40 milijonov glav. Poleg tega rede še koze in govejo živino. — V prejšnjih časih je tu zelo cvetela usnjarska obrt in sirom sveta jo bilo znano maroquin-<ili saffian-usnje, Izdelovali so tudi svilo, katere posebna vrsta še danes nosi ime »atlas«, ter rdeče čepice, feso. Toda vsa obrt je sedaj propadla. Edinolo preproue še izdelujejo do
selilo v sedanjo novo zgradbo. Slavnostni govor je imel prof. dr. N. Andrič, bivši dramaturg in intendant. Narodno ženstvo je prisostvovalo predstavi v hrvatsld narodni noši. — V foyeru gledališča je bila istočasno otvorjena razstava, na kateri so zbrani vsi važnejši predmeti in spominki, nanašajoči se na zagrebško gledališče od njegovega početka- do leta 1895. Tu so rokopisi, trofeje, oprava, kostumi I. pl. Zajca, Milke Trnine, Fijana, Mandroviča, Freudenreicha, Ružičke-Strozzi in mnogih drugih odličnih hrvatskih "metnikov in umetnic.
Izseljoniška statistika. Po podatkih izselje-niškega komisarijata se je izselilo meseca junija 1.1. v celem 241 naših državljanov. Od teh odpade 234 na Hrvaško in Slavonijo, 6 na Slovenijo in 1 na Bosno. V času od 1. aprila do 30. junija t. 1. se je izselilo 646 ljudi in to iz Hrvaške in Slavonije 544, iz Slovenije 41, iz Srbije 38, iz Dalmacije 9, iz Vojvodine 7, iz Bosne in Hercegovine 6, iz Črne gore 1.
Poroda. Dne 12. t. m. se je poročil v Ribnici g. Franc Peček iz Hrovače z gdč. Justino Klun, hčerjo posestnika in trgovca iz Prigori-ce. Ženin je bil dober igralec na ribniškem odru.
Zgradba nove državno bolnišnice v Zagrebu. Načelnik ministrstva narodnega zdravja dr. Štampar je te dni obiskal zagrebškega župana in ga obvestil, da se že v prihodnji drž. proračun sprejme prvi obrok za zgradbo nove državne bolnišnice v Zagrebu. Načrti so že gotovi in bo stala na Šalati. Država bo prispevala polovico vseh stroškov, druga polovica odpade na mestno občino, kapitelj, županijo in nadškofijo. Dela bodo trajala tri leta. V zvezi z državno bolnišnico in pod njeno upravo se zgradi tudi otroška bolnišnica, ki bo pa imela neke posebne oddelke, ki bodo mogli služiti kot klinika.
Na gimnaziji v Osjeku so razpustili štiri višje razrede zaradi premalega števila učencev. Dijaki bodo morali v Požego, kjer jo sedaj edina višja gimnazija v Slavoniji.
Roparski napad. Na potu do Jame Čevske (v Črni gori) so napadli trije razbojniki občinskega tajnika Radovana Damjanoviča in mu vzeli 160 komadov obvoznic vojne odškodnine.
Usodna zmota. Blizu vasi Police pri Cetinju je šel kmet Mijo Bajič pomagat svojemu sosedu Ljubi Štatalju. Ker sta se z delom zakasnila, sta šla prenočevat v neko zapuščeno barako. Mimoidoči orožniki pa so mislili, da se skrivajo v zapuščeni kolibi odmetniki. Začeli so streljati in so Bajiča težko ranili.
Prijeti žeparji. Zagrebški policiji se je posrečil izredno dober lov. Prijela je namreč veliko žeparsko družbo, ki je 29. avgusta t. 1. oplenila delavca Ivosto Miloviča za 113.000 dinarjev. Kosta Milovič je živel namreč kot delavec več let v Ameriki in je prinesel s seboj v domovino lepe prihranke. Dne 29. avgusta se je odpeljal v Zagreb, da zamenja svoje dolarje. Za 2100 dolarjev je dobil 113.000 dinarjev. Ko se je v neki gostilni nekoliko okrepčal, je odšel na kolodvor v čakalnico, kjer je vsled utrujenosti trdno zaspal. To priliko so izrabili žeparji in so mu prerezali vrvico, na kateri je imel obešeno torbico z denarjem pod telovnikom. Pobrali so mu ves denar. Ko se je Milovič prebudil, mu ni kazalo drugega kakor da svojo nesrečo prijavi policiji. Policija prve dni ni mogla ugotoviti več, kakor da se je neka ženska odpeljala iz Zagreba z avtom, ki da je denar silno razsipavala. Precej pozneje pa je dognal zagrebški detektiv Gjuro Jovičič, da znana Žeparja Mato Matkovič in Josip Janovič jako razsipno živita. Dognal je tudi, da je Janovič dal shraniti nekemu gostilničarju 20 000 dinarjev, ki jih je detektiv seveda takoj zaplenil vsled suma, da utegne biti to del Miloviče-vega denarja. Nato je zvedel, da sta žeparja naročila pri nekem čevljarju 5 parov novih
tRrariagaajBt^g^gcciA-'- racagnaazragsrem
posameznih hišah. Glavni izvozni produkti so torej le kože, volna, jajca in ječmen.
Prvotni prebivalci Maroka so bili hamit-ski Berberi, ki so se morali pozneje radi vpada Arabcev umakniti v gorske doline. Namesto izraza Berfcerci rabimo navadno izraz Ka-bili, ki so ga vpeljali Francozi, a predstavljajo v resnici samo en rod celega plemena. So vi-sokorastli ljudje, svetlih las, modrih oči, in so prej podobni nordijskim Arijcem nego ostalim Hamitom. Izredno so žilavi in prenesejo tudi največje napore. Na glasu so kot izborni tekači in napravijo do 120 km v 24 urah. Neznosno vročino, ki doseže poleti do 72° C na solneu, prav lahko prenašajo in ne čutijo pri tem nikake utrujenosti. Radi tega so kot nalašč ustvarjeni za vojake, toda Francozi so se jih le v omejenem številu posluževali, da bi si no vzgojili preveč močnega sovražnika. Dandanes je pravih Berbercev malo, večinoma so potomci mešane krvi, Arabcev in Berbercev, lu so si poleg svoje žilavosti pridobili od Arabcev še veliko divjost. Mnogo je tudi Judov, predvsem španskih, ki so bili v srednjem veku pregnani iz Španije. Prebivajo večinoma po mestih in njih števdo dosega 150.000.
Največje mesto Maroka je Fes. ki šteje okroglo 100.C00 prebivalcev in je sedaj sedež maroškega sullnna. Glavno mesto, ki leži jugozahodno od Fesa v rodovitni dolini, pa jc Marakeš, ki šteje samo 87.000 ljudi. Trgovsko važnejša sta dalie radi svoieca nriatauišča šc
Fistol
Teleion lt—53
BEOGUAD
Telefon U-55
v neposredni bližini železniške, parobrodske in tramvajske postaje. — Hotel L vrste, popolnoma prenovljen, neoporekljive čistoče in z vsestranskimi udobnostmi. — Prostrane, zračne in moderno opiemljene sobe. — Familijarni apartmani. — Salon za konference. — Centralna kurjava, lastna električna centrala, kopeli in lift. — Soba dnevno z eno posteljo od 35 Din in višje, — Odlična srbska in tuja kuhinja. — V vinski kleti najfinejša domača in tuja vina. — Kavarna z beograjskimi, zagrebškimi, ljubljanskimi in zunanjimi časopisi. — Cene sobam, hrani in vsemu drugemu
znatno znižane.
čevljev in dala are 1000 dinarjev. K čevljarju je hodil detektiv tako dolgo čakati, da je oba zrela tička res ujel, ko sta prišla po naročene čevlje. Preiskava jo dognala, da sta žeparja nakupila za ukradeni denar silno mnogo blaga, ki ga je policija zaplenila, ostanek pa sta zapravila v veselih družbah. Okradeni delavec Milovič bo dobil komaj eno tretjino svojega denarja nazaj. Žeparja Matkoviča in njegove tovariše so izročili sodišču.
Nesreča češkega veleintlustrijca Škode. — 1 Znani češki veleindustrijalec Škoda, lastnik j velikih orožaren in topolivnice v Plznu, je bli-1 zu Dunaja težko ponesrečil. Avtomobil, s katerim se je vozil, se je na premočeni cesti spolznil in se prevrnil. Šofer je obležal na mestu mrtev, Škoda pa je dobil težke poškodbo na glavi, da so ga morali prepeljati v sana-torij.
»Kralj tobaka« umrl. V Newyorku je umrl kralj tobaka, Duke. Zapustil je ogromno premoženje 150 milijonov dolarjev.
Boh. Bistrica. Običajni vsakoletni živinski sejem, ki se vrši na Boh. Bistrici vsako leto na dan sv. Luke, se vrši letos en dan pozneje na pondeljek dne 19. t. m. na živinskem sejmišču pri občinskem domu na Boh. Bistrici. Sejam obeta biti dober, ker bo naprodaj dovolj prvovrstne plemenske živine. Toliko v vednost vsem kupcem, kateri bodo posetili ta sejem.
6927
Na tisoče in tisoče gospodinj uporablja pri pranju samo milo >Gazela« in to že leta in leta. Ali ste tudi Vi med njimi?
Iz LJubljane.
Ministrski predsednik Pašič. Včeraj je s popoldanskim brzovlakom 16.16 prispel v Ljubljano ministrski predsednik g. Nikola Pašič s svojo soprogo in s spremstvom. Na kolodvoru so ga pozdravili min. u. r. dr. Gregor Žerjav, načelnik g. Kremenšek kot zastopnik velikega župana, ki je na dopustu, ravnatelj državnih železnic dr. Borko in policijski nadsvetnik dr. i Mlekuš kot zastopnik odsotnega policijskega ! ravnatelja. G. Nikola Pašič je ostal dalje časa v vlaku. Pred odhodom se je prikazal pri oknu in ga je zbrano občinstvo živahno pozdravljalo. Nato je stopil pred vagon in se razgovarjal z zastopniki oblasti. Ob 17.15. se je odpeljal dalje v Belgrad. G. Pašič je v pondeljek zjutraj ; odpotoval iz Monte Carla. Izgleda zelo dobro ! in se je zelo živahno razgovarjal. Po vsem so-! dlti, je popolnoma ozdravel.
Slovesna osmina po umrlem dr. Ivanu 8u-I steršiču se vrši jutri, v četrtek ob 7 zjutraj v ! frančiškanski cerkvi.
Ob priliki 5 letnice koroškega plebiscita priredi dramatični odsek »Krekove mladine« ; v Ljudskem domu v Ljubljani narodno igro v treh dejanjih »Na smrt obsojeni«. Igra je primerna ravno za ta čas, ker nas spominja na boje med Slovenci in Nemci. — Predprodaja vstopnic v Jugoslovanski strokovni zvezi, Stari trg 2-1 od četrtka 15. t. m. vsaki dan od 6—9 zvečer in v nedeljo celi dan isto lam ter eno uro pred predstavo v Ljudskem domu. — Začetek točno ob pol 8 zvečer, konec ob pol 11. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Smrtna kosa. Umrla je gdč. Karolina Zeh-rer, učiteljica ročnih del v Mostah. — V Ko-menskega ulici je umrla gdč. Marija Regoršek. Pogreb bo danes ob 4 popoldne na pokopališče h Sv. Križu.
Stanovanjska beda v Ljubljani. Pod tem naslovom smo včeraj poročali o novem slučaju deložacije v Ljubljani, tičočem se vdove Ane Panter na Starem trgu Št 11 a. Po zanesljivih i informacijah smo se prepričali, da na deloža-ciji ne zadene nikaka krivda hišne posestuice g. Haumidern, kar drage volje ugotavljamo.
Zaloga izdelkov konzervno tovarne »Globus« na Vrhniki se nahaja sedaj, ko se je paviljon na Vodnikovem trgu odstranil, nasproti čez cesto v trgovini z delikatesami in zalogo sira Antonija Pibernik, Vodnikov trg štev. 5. — Tam se dobe vsako sredo in soboto prvovrstne domače krvavice, jetrnice in peče-nice; vedno sveže hrenovke in drugi mesni izdelki; vse vrste mesnih in sadnih konzerv, marmelade in konservirano sočivje, vse vrste sira, surovo čajno maslo, rum, konjak, likerji, vino v steklenicah, divjačina in zaklana perutnina.	6919
Smrtna kosa. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je na svojem domu umrl g. Ant. P e r š u h , kaplan na Rečici ob Paki. Pokojni je bil rojen 6. januarja 1890, v mašnika je bil posvečen 25. julija 1913. Pogreb bo v četrtek ob 10 dopoldne. R. I. P.!
IZ MARIBORA.
Kat. starešinstvo v Mariboru. Včeraj dne 12. t. m. je imelo kat. starešinstvo v Mariboru svoj redni sestanek. Na njem je poročal dr. Korošec.
IZ CELJA.
Shod SLS. se vrši danes zvečer ob 8 v vrtni dvorani hotela Beli vol. Poročal bo na; redni poslanec dr. Hodžar Na shod so vab* ljeni vsi naši pristaši.
IZ TRBOVELJ.
Iz obrtniških krogov. Tudi pristaši SLS se pridružujemo poročevalcu >Nar. Dnevnika:, naj bi se ne zanašala politika v obrtniško društvo, ker s tem si sami sebi škodujemo. Zadnje zborovanje in občni zbor obrtnikov je pa pokazal, da se hoče s silo pritegniti obrtnike v demokratsko stranko. Tudi predpri-, prave za to zborovanje so se v tem smislu delale, kakor n. pr. objave samo v »Jutru«/ drugi listi se niso upoštevali. In brzojavka na dr. Žerjava, jeli bila potrebna? Ker se obrtniki obračamo tudi na druge poslance, in so nam t: že večkrat pomagali in nas izvlekli h raznih uoprilik, nas je rečena nekorektnost užalila. Do danes smo molčali, nismo hotel)
najnovejših modelov, krasno blago, s kožuhovint ali brez se nedvomno dobijo najceneje pri tvrdki
Fran	preči SScofljo
Modni ševiot plašči že od Din 430,— dalje. — Velui plašči od Din 000.— dalje.

Rabat in Casablanca, kamor se izvaža les tudi iz naših krajev, ker je tam veliko pomanjkanje lesa radi neusmiljenega izsekava-nja gozdov v prejšnjih časih. Večja mesta se že približujejo evropskemu licu, vse oslale naselbine pa popolnoma odgovarjajo bojnemu razpoloženju domačinov. Zgrajene so na etžko pristopnih višinah, in dobro utrjene z visokim obzidjem. A ne samo vasi, tudi vsaka hiša sama zase je zgrajena v obliki trdnjave. Posameznim plemenom načelujejo šejki, večjim skupinam plemen pa šerifi. Talamitom, ki se nahajajo v severni polovici Maroka, je najvišji gospod veliki šerif, enako kakor Va-zanom južne polovice. Oba sta podrejena edi-nole sultanu. Veliki šerif Talamitov je velik frankofil in rad nastopa v francoski generalski uniformi z velikim križem častne legije na prsih. V južni polovici pa je prebivalstvo silno sovražno Francozom in vselej pljunejo, kadar izgovorijo besedo »Francis«.
Maroko meri okroglo 450.000 km3 in šleje približno 4 milijone prebivalcev. Do leta 1912 jo bil ves francoska kolonija, tega leta pa jo Francija po pogodbi oddala •ozemlje Malega Atlasa z Rifom ,ki meri približno 21.000 km* Španiji. Poleg tega imajo Španci še iz prejšnje dobe pet pristanišč ob Sredozemskem morju, imenovane »presidios«, Ceuta, Penan de la Gomera, olok Ahulcemas, l.jrr sc sedaj bijejo največji boji, pristanišče Melilla >r otočje Chnfariaas.
Narodno gledališče v Ljubljani.
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
Sreda 14. okt.: »Pegica mojega srca«. — Red C, | četrtek 15. okt.: »Ifigenija na Tavridi«. — Red D.
Petek 16. okt.: »Periferija«. — Red F. ; Sobota 17. okt.: »Pegica mojega srca«. — Red B; Nedelja 18. okt.: »Zimska pravljica«. — h.ven. Pondeljek 19. okt.: »Periferija«. — Red E.
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer.
Sreda 14. okt.: »Aidac. — Red E. 1 Četrtek 15. okt.: — Zaprto. Petek 10. okt.: »Mrtve oči«. — Red A. Sobota 17 okt.: »Itorfmannove pripovedi Red C. Nedelja 18. okt.: »Nabor« — »Povrat.
jeri). — Izven. Ponedeljek 19. okt.: — Zaprto.
Knjige in revije.
Vinarstvo. Po prvem delu knjige: Vinarstvo in kletarstvo Frana Zweiflerja priredil direktor Andrej Zmavc, ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru. 128 podob. Maribor 1925. Cena Din 70. — V naši kmetijski književnosti malone nobena stroka ni tako slabo zastopana kot vinarstvo. Ta nedostatek obi-utijo zelo naši vinogradniki, še bolj pa naše kmetijske šole. Knjiga obsega vse, kar jo treba vedeti napredkaželjnemu vinarju Vsebina knjige je sledeča: I. Opis podzemnih delov trsa. li. Opis najobičajnejših amerikanskih podtng in evropskih vrst vinsko trte. III. Načini razmno-žitve vinske trte. IV. Kako Bi uredimo in zasadimo vinograd. V. O vzgojnih načelih. VI. Vsakoletna kulturna opravila v vinoirradu. VII. ftknde
Izzvati strankarskega boja v društvu, 5e bo pa potreba, bomo na mestu prvi.
Ponesrečen rop. Ko se je vračal g. Filip Križnik od društvenega zborovanja iz Zagorja v Trbovlje, ga je napadel ne daleč nad Hra-Btelom neki človek, ga ustavil s klicem »stoj«, mu zapovedal roke držati kvišku in mu pre-iskal žepe. Ko je obtipal v notranjem žepu listnico, mu jo je hotel vzeti, v tem je pa Križnik lopova Bunil v prsa, da je padel precej globoko v jarek pod cesto. Križnik se je nato skril, slišal je pa iz svojega skrivališča, kako je napadalec klical svojega tovariša, kar kaže, da je imel pomočnika. Na tej poti se je zgodilo že več napadov.
HRASTNIK.
V nedeljo je gostoval tukaj dramatični odsek Bralnega društva iz Trbovelj v dvorani Loger na hribu. Po igri je imel g. Radešček lz Ljubljane predavanje o Koroški. Udeležba je bila lepa.
Ustanovitev Ljudske posojilnice. V smislu sklepa I. kršč. socialističnega kongresa, da se naj ustanovijo po vseh delavskih centrih hranilni zavodi, ki imajo namen vzgajati varčnost med delavstvom, se je tukaj ustanovila »Ljudska posojilnica«. Prostore je dal g. Al. Loger v novi stavbi nad točilnico. Posojilnica bo uradovala vsak plačilni dan t. j. vsakega prvega in petnajstega v mesecu; v slučaju, da je ta dan pra&nik, pa dan preje in sicer dopoldne in popoldne ter vsako nedeljo od 9. do 11. ure dopoldne. V načelstvu so gg. Janko Arnšek (načelnik), Viko Eržen, Rudolf Romšek, Franc Peterlin in Edo Kuk-man. Nadzorstvo: gg. Jenko Metod (predsednik), Štraus Polde, Joško Arnšek, Franc Jerman in katehet Medvešek iz Trbovelj, i" v
Ali sme katoliški du-
Prva tri stoletja sta bila kongrua za duhovna — meč in ogenj. Rimska država kot taka je mislila, da mora katoliško ime zatreti, pa zatrla ga ni: zmagal je križ! Taki dogodki so se ponavljali v zgodovini ob raznih časih in po raznih deželah; prav zadnji na Ogrskem j pred kratkim, ko so bili komunisti na vladi. S tem se potrjuje resnica: Dixit mundus clero: inimicus tibi ero. Končno pade meč na glavo preganjavcev samih, in cerkev je po navadi po takih bojih razvila le še čvrsteje svojo moč in silo.
Taki viharni oblaki se nad katoliško cerkvijo zbirajo tudi v Jugoslaviji.
Predno pa potrkamo na vrata zadnjega siromašnega bajtarja, smemo vseeno opozoriti na gotove okolnosti, da se javnost zave, kako nespametno in krivično ravna naša državna uprava, ko tako maloobzirno nastopa napram katoliškim duhovnom.
1. Duhovniško delo je velevažno za posamezne državljane in celokupno državo. Svobo-domiselci seveda tega nočejo priznati; ker jim je vera odveč, so jim tudi oznanovavci vere nepotrebna stvar. Ali nam in našemu slovenskemu ljudstvu so Bog, duša, večnost — resne stvari, ker se zavedamo, da je prvi namen človeku, da Bogu služi in živi po njegovih zapovedih. Naše postave govore marsikje o morali, pa resnični temelj morali je le vera v Boga. Pa s tem, da kat. duhoven goji versko mišljenje in čednostno življenje, polaga obenem temelje tistim lastnostim, ki so predpogoj zemeljske sreče in blaginje. To so bistri državniki vedno čutili. Cesar Napoleon je rekel: >Edina vera mora pravo srečo podeliti katerikoli družbi ter utrditi temelje dobre vlade.« In celo Ciceron je priznal: »Prva opora vsake države, neobhodno potrebna vez človeške družbe je strah božji.« Država brez vere
mora prej ali slej propasti. — NaS verni slo-venski narod se tega živo zaveda; naši državniki na vladi, ako sodimo po njihovih dejanjih zadnjega časa, tudi po tem, kako neprijazno se postopa s katoliškimi duhovniki, ki so nositelji katoliškega bogočastja in katoliške vere, nimajo te zavesti brez ozira na to, da pripada polovica državljanov katoliški cerkvL
2. Na ugovor, da kat. duhoven ne služi direktno državi tako kakor n. pr. državni uradniki, odgovorimo, da je sicer to res, a vkljub temu je tudi kat. duhoven v takem razmerju do države, da sme reflektirati na v e č j o o b -eirnost od njene strani.
Župniki vodijo matice in ta posel — lahko rečemo — zastonj opravljajo. Za stroške uradne pisarne in vodstvo matic prejema matičar za vsakih 100 oseb — poslušajte — po eno krono: torej župnik s župnijo 2000 duš dobiva za vodstvo matic — 20 kron — za majhno steklenico črnila. Pojdite po pisarnah in vprašajte, koliko znašajo pavšali za kurjavo, za papir, kuverte, peresa, knjige, kar je vse znatno drago. Lahko rečemo, če ne bi duhovni vodili matic — in to redno, zanesljivo, bi sicer matično vodstvo precej več stalo kakor sedaj znašajo vse duhovniške plače. — Naj se tudi ne prezre, koliko novih šol in novih razredov je zadnje čase nastalo in s tem tudi mnogo več dela in potov včasih na po cele ure oddaljene učilnice — a naj se tudi ne prezre, kako površno se katehetom izplačujejo razne nagrade.
Člen 12. Ustave se glasi: >V kolikor so v državnem proračunu določeni za verozakonske svrhe izdatki, se morajo med posamezna usvojena in priznana veroizpovedanja deliti sorazmerno s številom njih verni-k o v.« Dokler bo država podpirala druga verstva, imajo naši davkoplačevalci pravico zahtevati, da se prispeva tudi k potrebščinam kat .cerkve, in kjer gre za osebe, ne samo po . številu in dejanski potrebi, ampak tudi po iz- i o b r a z b i.
4. Naša država je prevzela po Avstriji razne imovine in pravice, s tem pa logično tudi obveznosti, ki jih je imela bivša država. Duhovniki smo bili ordinirani na »litulus men-sae«, s katerim se nam je zagotovila še pred ordinacijo od strani države skromna preskrba za slučaj onemoglosti; prevzet je tudi zakon bivše Avstrije o duhovniški k o n -g r u i, ki se sicer še izvršuje, ampak stricto po črki (da se duhovnom nakazuje kakor v posmeh! po nekaj dinarjev na mesec), ne pa po duhu postave, ki namerava preskrbo času in stanu primerno.
5. Najbolj kričeča stvar v novi draginjski odredbi pa je odločba, da se ustavi vsaka dra-ginjska doklada župnijam, ki nimajo 200 hiš, med katere spadajo največ tako imenovane verskozakladne fare.
Verski zaklad se je kreiral v jožefinski dobi, v vsaki kronovini zase, iz imovine zaprtih samostanov s tem namenom, da se ustanovi in fundira na odročnih krajih precej novih farS — v ljubljanski škofiji 85. Verski zaklad je torej cerkveno imetje, iz cerkvene provenience in ustanovljen vcerltvenena-mene, da se ž njim podpirajo nezadostno fundirane župnije. Sprva so tudi škofje imeli vplivno besedo pri upravi tega premoženja; s časom si je vlada prilastila upravo nad verskim zakladom, porabljala pa je njega dohodke do vojne v tiste namene, kakor je bilo določeno.
In sedaj? — Ne bomo se pečali z razmerami verskega zaklada mariborske oblasti, ker nam za enkrat ni znano, kaj se je zgodilo z nekdanjim štajerskim verskim zakladom; nam zadostuje, če pregledamo verski zaklad bivše Kranjske. Le-ta razpolaga sedaj z velikim premoženjem in ima predvsem v blejskem kotu na Mežaklji, Pokluki, Krmi, Radovni v k. o. Sp. in Zg. Gorje, k. o. Češnji«, Srednjevasi ogromne gozdne komplekse, ki merijo 9393 hektarjev, ali zelo 18.000 oralov. Izvzemši na Mežaklji in Radovni, k.ier je nekaj bukovine, je rast sama jelovina. Na svojem posestvu ima verski zaklad 12 hiš, na Fortuni veliko jarme-nik-žago s turbino, 3 vzpenjače.
Ta kranjski verski zaklad predstavlja samo v blejskem kotu — milijardsko vrednost.
In kaj ima od tega tisti, kateremu so prihodki tega imetja v prvi vrsti namenjeni — to je duhovščini ljubijasnke škofije?
Čo se spomnimo, koliko pomanjkanja je duhovništvo prestalo v letih 1918—1923, ko ni imelo še nobene draginjske doklade — v času, ko se je les 70 krat dražje prodajal kakor pred vojno; kako se godi sedaj; kako se odreka ravno versko-zakladnim faram, radi katerih je bil verski zaklad v prvi vrsti fundiran, vsaka draginjska doklada, tako da je obstanek teh župnij v nevarnosti, ne moremo drugače reči kakor: vnebovpijoča krivica!
In kaj ima od verskega zaklada naše ljudstvo?
Da bi se ljudstvu olajšalo bogočastje, so bile ustanovljene versko-zakladne župnije za jožefinsko dobo s primerno dotacijo. Sedaj se govori o zboljšanju duhovniških plač, pa so v istem hipu približno 300 duhovnom odtegne*
draginjska doklada v skupnem letnem znesku okoli iy2 milijona Din — in to v tistem tre-notku, ko vleče vlada samo iz kranjskega verskega zaklada težke milijone, s katerimi bi se lahko pošteno uredilo duhovniške plače po vseh župnijah celo Slovenije. Slovenski narod pa plačuje z milijoni, ki romajo v državno blagajno, davke za duhovščino cele države, poleg tega pa si odtrguje od svojih ust, da vzdrži lastno duhovščino in ohrani svojo vero.
Vnebo vpijoča krivica!
Naše geslo je: Verski zaklad cerkvi nazaj!
Deviza našemu ljudstvu bodi: Dohodki verskega zaklada naj se porabijo za tisto, za kar so namenjeni in kakor so se porabljali 140 let. Če bi ti dohodki res ne zadostovali, česar ne verjamemo, naj se proda za nekaj milijonov gozda in iz kupilo porazdeli na nezadostno fundirane župnije, pa bomo brez drage državne režije coneje in zadostno oskrbeli na šo nadarbine.
Verski zaklad cerkvi nazaj!	J. M.
^HUMf
. -v.;
'-! , -> -

m*':
■ i	V -
a;s;. « ■';■'-.;•<■'& ^ >
' • ..	■ - ' ■ .v
• " : • v' V?: :	'-SiVi-V .
V dobi konferenc za »razorožitev«. V Aberdeenu v Ameriki so vlili doslej največji top na svetu, ki ga bodo postavili ob Tihem
oceanu za obrambo obale.
Vsaka pametna gospodinja
gleda na to, da si prihrani prekomerno delo kar ji ofovarnaje sadra, vge in mladost
Ekonomična izraba dela ji ie pa omogočena samo eaSso kuha s plinom I Zato zahtevajte takoj brezobvezna pojasnila I in proračune od ,.MESTNE PLINARNE"
flBUHZKnaaaa«HnnKBB!aK gumami WriWI>«MBMMWWBMMMWWai
tS S J | JI u vi t a
.Težica. V ne.leljo 11. oktobra je uprizoril naš Orel Jalenovo dramo »Srenja«. Že dejstvo, da se je društvo loiilo te psihološko tako težke in zamotane drame, je dokaz, kako požrtvovalno goji naš Orel dramatsko umetnost. Da je vprizoritev potekla tako lepo, gre predvsem zahvala gospodični Ivanki D., ki je zlasti na višku drame pokazala toliko igralskega talenta, da nam je vlogo Dane podala tako živo in resnično, da so bili gledalci kar ginjeni. Pohvalno je omeniti gdčno Marico D. Tudi druge vloge so igralci rešili več ali manj dobro, a nekatere hibe, ki so motile harmonijo igre, upamo, da bodo s pridno vajo izginile. Orlu pa kličemo: Le vztrajno naprej na poti narodne prosvete!
Metlika. Električna luč nam je ponovno in sedaj najbrže za dalj časa odpovedala. Upravičene so pritožoe, da smo poleti razsvetljavo drago plačevali, sedaj, ko bi jo bolj potrebovali, je pa ni. Naj bi se že vendar končale vedne cenitve propadlega podjetja, da pride enkrat do trdnega gospodarja in do prepotrebne razsvetljave!
Litija. Vpokojen je tukajšnji nadučitelj g. Bernard A n d o i j 5 e k , ki je deloval skoro četrt-stoletja na litijski ljudski šoli. Vzgojil je dva rodova, in ga bodo vsi njegovi učenci ohranili v hvaležnem in najboljšem spominu G. nadučitelju An-dolšku gre v veliki meri zasluga, da je dobila Litija še pred vojno mogočno in moderno stavbo nove šole, ki je zidana za osem razredov. Pod njegovim nadučiteljevanjem se je po vojni razširila prvotna štirirazrednica v šestrazrednico, tako da je za temeljno izobrazbo domačih otrok, ki ne gredo v višje razrede, v dovoljni meri poskrbljeno. V javnem življenju je stal g. Andoljšek sicer v nasprotnem taboru ter je skozi par perijod bil izvoljen tudi v občinski odbor litijski; v zadnjih letih pa ni več javno nastopal, ker se mu je način sedanje politike zastudil ter tudi nasilnih metod v politiki ni odobraval. Ostal pa je dolga leta tajnik podružnice SPD ter predsednik okrajnega učiteljskega društva. — V priznanje zaslug, ki si jih je stekel g. Andoljšek kot izboren in vesten vzgojitelj, kakor tudi za njegovo delovanje v prid litijske šole in občine, ga je občinski odbor litijski v seji 11. oktobra imenoval soglasno svojim častnim občanom Želimo mu, naj bi zasluženi pokoj vžival mnogo let v zdravju in zadovoljstvu v krogu svoje rodbine, kateri je nad vse skrben oče in ki je dala vse štiri otroke slovenski domovini, da ji služijo: sin Vlado služi v vojni mornarici kot kapitan, hčerka Vida je sodna uradnica v Litiji, sin Mirko bo v kratkem diplomiral za inženirja, a hčerka Vanda si je izbrala očetov poklic in službuje kot učiteljica v Trbovljah. — Na razstanku pa si kličemo, da smo bili in da ostanemo i nadalje prijatelji.
Douro blago t
pisane, temne in svetle v cenah Din 40-—, 45—, 50-—, 55"—; celir, boljše z ovratnikom v cenali Din 60.—, 65-—, 70-—; modne z 2 ovratnikoma v cenah Din 75'—, 95—, 105— 125-—; bele Sifon Din 80-—, najfinejši šifon Din 90"—; spodnje hlače bele in barvaste Din 26-—, 32-—, 40—; spodnjo hlače iz platna in gradla Din 45-—, 55-—, 60'—, 68—.
F. in 1. ©ori£«r, ifuftHana. Sv. Peira c. 29.
izdelek! Sraise m gospi
in bolezni, ki jih povzročata nepovoljno vreme ln neprikladna zemlja. VIII. Kako gojimo grozdje ob hišnih stenah in zidovih. — Knjigo ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Sadno vino ali sadjevec. Navod, kako ga lz-delujmo in kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. Po najnovejših virih in lastnih izkušnjah za slovenske sadjarje priredil in s 42 slikami pojasnil Martin Humek. Cena Din 20 v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Sadje v gospodinjstvu. Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o kon-serviranju sadja in zelenjadi. Za gospodinje in dekleta priredil Martin Humek. Pojasnjeno s 13 barvanimi prilogami in 42 slikami. Cena Din 30. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Ob 75 letnici belgrajske vojne akademijo. — Uprava vojne akademije v Belgradu je povodom 75 letnice obstoja tega zavoda — 1850—1925 — izdala »Spomenico«, v kateri so zbrani vsi podatki o akademiji, v kolikor so se kjerkoli ohranili. Vojna akademija se je razvila iz artilerijske šole. »Spomenica« nudi vpogled v njen učni načrt, disciplino, upravo, prinaša imena častnikov, ki so se izobraževali na vojni akademiji, ki so se odlikovali v vojnah, ki so padli za domovino; prinaša tudi imena profesorjev Ln učiteljev, ki so delovali na akademiji. »Spomenici« je priložen diagram, ki podaja celotni pregled razvoja vojne akademije od njenega začetka do danes po številu razredov in slušateljev.
Naznanila.
Litija. V nedeljo 18. oktobra uprizori Udruženje vojnih invalidov, podružnica v Ljubljani veseloigro »Tit Grom« in sicer ob pol 8 zvečer.^ Po igri prosta zabava z bogatim vsporedom. Sodeluje prvovrsten orkester. Ker je donos prireditve namenjen podpornemu skladu za prireditev božični-ce revnim članom in članicam, prosimo obilne udeležbe. — Odbor.
Prosvetna zveza.
V Šmartnem pri Litiji bodo v Društvenem domu uprizorili v soboto 17. oktobra ob pol 8 zvečer in v nedeljo 18. oktobra ob 3 popoldne veliko zgodovinsko dramo »Ben Hur«.
Orlovski vestnik.
Orliški krožek v Višnji gori uprizori v nedeljo 18. oktobra ob 3 popoldne v Društvenem domu pri fari lepo igro v petih dejanjih: »Roka božja«.
Iz šahovskega življenja.
Danes, 14. oktobra oh 8 zvečer se vrši letošnji redni občni zbor Ljubljanskega šahovskega kluba na verandi kavarne »Evropa«. Ljubljanski šahovski klub vabi na ta občni zbor poleg vseh članov tudi vse prijatelje šaha in pa delegate sosednih šahovskih klubov (Šiška, Vič, Litija itd.). Pričakovati je številne udeležbe tudi s strani dam-skega šahovskega sveta, ker se bo letos na novo otvoril tudi damski odsek. Prijave novih članic (tudi popolne začetnice) se sprejemajo pred začetkom občnega zbora.
Datinn matrha dr. Laskcr — dr. Vidmar, ki je določen za 20. januarja 1926, se bo moral najbrže za par dni premakniti, ker je ravno za ta čas dr. Lasker že nekje drugje angažiran.
Šahovske anekdote. V centralni Nemčiji, blizu trga Halberstadt, se nahaja inata vasica, v kateri sc je ohranil star običaj še do konca 16. stoletja. Kmetje vasi Strebek so imeli pravico, da igrajo z davčnim uradnikom partijo šaha, katere vloga je znašala višino davkov, ki so jih bili dožni plačati kmetje cele vasi. To navado je pravzaprav vpeljal neki davčni uradnik, silno ognjevit šahist, ki ni moeel naiti sebi enako močnega šaliista. Ponudil
je vasi Strebek, naj vsako leto določi po enega šahista, kateri naj z njim igra partijo šaha in igra naj odloči, kdo plača davek. Seveda, ako je kmet izgubil, je plačala cela vas. In ta običaj se je ohranil od roda do roda. Kmetje so med letom toliko trenirali v šahu, da so redno dobivali partijo. Ko je za to slišal Friderik Veliki, tedaj se mu je zahotelo, da igra on sam z njimi igro, katero je pa po nekoliko potezah izgubil. Za spomin jim je kralj poslal en šah, katerega figure so bile srebrne, deščica pa iz slonove kosti. Prebivalci vasi Strebek pa še dandanes hranijo ta šah in ga pokažejo vsakemu tujcu, ki jih poseli. — To bi bilo nekaj za naš davčni vijak in bi v tem slučaju imeli letos na programu mesto matcha dr. Lasker — dr. Vidmar, raje match dr. Vidmar — Davčni urad.	P- B.
UJt
Zatekel se je mlad pes volčje pasme Pobi se na Dobrovi pri Ljubljani št. 25.
V nedeljo, dne 18. oktobra se vrše volitve pri-sednikov obrtnega sodišča. Vsak volivec mora osebno oddati svojo glasovnico na volišču, eno pa mora prihraniti za slučaj ožjih volitev. Na glasovnice točno napišite imena kandidatov
Za I. skupino, Veliki obrati, jc kandidatna lista krščansko socialnega delavstva sledeča:
P r i s e d n i k i:
1.	Franc Mandelj, kovač, tovarna za lep, Ljub-1 jana; .
2.	Valentin Igličar, delavec, Dol eri Ljubljani, tovarna barv:
3.	Karol Pintar, papirniški delavec, Zgornji Kašelj 55, p. D. M. v Polju;
4.	Ivan Ločniškar, tiskarniški delavec, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana;
5.	Križaj Janko, delavec papirnice Goričane-Preska;
6.	Ambrožič Jožef, delavec, tovarna za lep, Ljubljana;
7 Babnik Ignacij, strojni delavec, Stanežiče, St. Vid;
8. Jakob Kukovica, papirniški delavec, Zgornji Kašelj 97, p. D. M. v Polju;
Namestniki:
1.	Ivan Klešnjk, delavec, tovarna za klej, Ljubljana;
2.	Ivan Flere, delavec, tovarna barv, Dol pri Ljubljani;
3.	Franc Mejač, ključavničar, tovarna Pollak, Ljubljana;
4.	Ivan Oblak, delavec, milarna na Viču.
Prisedniki v z k ličnega sodiSča.
1.	Jožef Kordin, železostrugar, tovarna za klej, Ljubljana;
2.	Franc Kukovica, papirniški delavec, D. »»■ v Polju.
Za vse ostale obrate priobčimo kandidatno listo v prihodnji številki »Slovenca« in v »Pravici«.
Pojdimo na delo, da ho naša zmaga tem enstnejše.!
OSTANKE
češkega in angleškega sukna za moške obleki damske kostume in plašče po 2-50 do 3-20 m dobite po neverjetno niiki ceni, in sicer od 2M dinarjev naprej v razpošilialnici
JOSIP IVANČIČ — LJUBLJANA
Miklošičeva cssta 4 (naspr. frančiškanske cerkve) Oglejte si izložbe I	Prepričaite se t
Gospodarstvo.
Svetovna trgovina v 1.1924.
Ljubljana, 13. oktobra 1925.
Nemški državni statistični urad je objavil v reviji »Wirtschal't und Statistike razpravo o svetovni trgovini. Navzlic vsem težavam pri preračunavanju mu je uspelo sestaviti približno sliko svetovne trgovine za leto 1924.
Iz te študije posnemamo, da je znašala svetovna trgovina v letu 1913. 170 milijard mark. Upoštevani so podatki iz 40 držav, ki reprezen tirajo nad 90 % vse svetovne trgovine. V letu 1922. je bil promet svetovne trgovine (uvoz in izvoz skupaj) 196 milijard mark. Ker pa so cene povprečno v letu 1922. bile na svetovnih tržiščih za 49 % večje kakor v 1. 1913., je dosegel promet samo 132 milijard mark ali 78%.
V letu 1923. je narastel promet na 216 milijard", preračunan na cene v letu 1913. je bil samo 140 milijard ali 82 % količine v letu
1923.
Tudi v letu 1924. je svetovna trgovina naraščala. Dosegla je promet 241 milijard zlatih mark ali računajoč predvojne cene 161 milijard, kar pomeni, da je dosegla že 95 % količine iz leta 1913.
Te številke so značilne. Kažejo nam, da se vedno bolj približujemo predvojnim razmeram. Trgovinske zveze med posameznimi državami se obnavljajo, iz vseh držav poročajo o novih trgovinskih pogodbah, ki naj poživijo svetovno trgovino, tako da je v lotu 1925. pričakovati, da bo svetovna trgovina prišla čez predvojno višino.
Podatki za našo državo so tudi navedeni v tej statistiki. Uvoz za leto 1924. je bil 444 milijonov zlatih mark, izvoz pa 515 milijonov, kar pomeni, da znaša naš odstotni delež v svetovni trgovini pri uvozu 0.4 %, pri izvozu pa 0.5 odstotkov.
Za informacijo našim čitateljem navajamo zunanjo trgovino nekaterih najvažnejših držav za leto 1924. v milijonih mark: Prva številka pomeni uvoz, druga izvoz.
Evropa: Anglija 28.744—17.349, Francija 8789-9087, Nemčija 9136-8535, Holan-dija 3788-2662, Italija 3548-2620, Belgija 3408 -2693, Avstrija 2038-1165, Češkoslovaška 1967 -2111, Švica 1916-1584, Danska 1655 1508, Švedska 1560-1403, Irska 1220—924, Poljska z Gdanskom 1198—1025, Norveška 906-022, Ogrska 598-490, Grška 597-260, Finska 500—526, Rusija 471—054, Jugo-" - v i j a 444—515, Letonska 210--140, Eston-
105—102, Litva 87—112, skvpaj Evropa
16—54.231. Evropski delež pri svetovnem
,u jo padel od 67.5% v letu 1913 na 60.7%, j. izvozu pa od 61 na 50 %.
Amerika: Unija 15.157—19.273, Kanada 3326-4181, Argentinija 2657—3242, Brazilija 2657—3242, Kuba 1220—1822, Čile 474 774, Peru 2S9-429, skupaj 24.400—31.765. Ameriški delež pri uvozu je od leta 1913. do
1924.	narastel od 18 na 22 %, pri izvozu pa od 23 na 30 %.
Azija: Japonska 4241—3213, Kitajska 3461—2625, br. Indija 3409—5511, Straits Šett-lement 1561-1720, hol. Indija 1012—2245, Filipini 454-568, skupaj 14.142-15.880. Tudi azijski delež je od leta 1913. na 1024. pri uvozu narastel od 10 na 13 %, pri izvozu pa od 11 na 15 %.
Avstralija : Avstralija 2599—2139, Nova Zelandija 899—963, skupaj 3498—3101.
Afrika : 2113-2816 (Egipt in br. Južna Afrika).
Skupaj je znašal uvoz vseh navedenih držav 112.199 milijonov mark, izvoz pa 107.798 milijonov zlatih mark.
Dočim je dosegla svetovna trgovina v letu 1924. že 95 % predvojne količine, je Evropa lani dosegla pri uvozu šele 72 %, pri izvozu pa 93 % predvojne količine.
• . •
Trgovsko-obrtniška in industrijska razstava v Osijeku. Trgovinski minister dr. Krajač je v soboto otvoril osješko gospodarsko razstavo, ki bo odprta do 18. oktobra. Razstavni prostori se nahajajo na dvorišču žu-panijske zgradbe.
Prodaja deviz manjšim trgovcem in obrtnikom. Iz Belgarda poročajo, da je finančno ministrstvo sklenilo, da se smejo devize pi-odajati po potrebi manjšim trgovcem in obrtnikom, ki niso protokolirani, pač pa imajo obrtni list; namesto protokolacije pa se zahteva potrdilo zbornice o plačanem davku.
Davek na poslovni promet. V mesecu avgustu letos je Slovenija plačala 6,703.857 dinarjev davka na poslovni promet, skupno v prvih 8 mesecih letos 29,531.913 dinarjev (v prvih mesecih lani 25,923.169 dinarjev). Več kakor Slovenija je plačala v prvih 8 mesecih t. 1. tega davka: Hrvatska (41.037.394 dinarjev) in Vojvodina (30,081.344 dinarjev). Ostale pokrajine so v prvih 8 mesecih letos plačale: Srbija s Črno goro 23,927.605 dinarjev, Bosna in Hercegovina 12,726.906 dinarjev in Dalmacija 4,403.642 dinarjev.
Koncentracija kapitala v Franciji. Že dalj časa se vrši v vseh vodilnih državah koncentracija kapitala v velikem obsegu, ki se kaže na vse najrazličnejše načine. V Nemčiji se na primer ustvarjajo ogromna podjetja, ki združujejo pod enotno firmo že itak velika industrijska podjetja. Tendenca h koncentraciji se opaža tudi v Franciji. Tako so vsi rudniki he-matita pred kratkim napravili sporazum glede produkcije in oddaje. Koncentrirali so produkcijo ter nastavili skupne, enotne cene. Ravnotako stoji Francija pred sporazumom o kontroli produkcije tračnic in pričakovati je, da bo francoski sindikat za tračnice pristopil v mednarodni kartel tvornic za tračnice. Iz tega je raz\ridno, da je tendenca h koncentraciji prešla tudi čez meje in da se vrši vedno bolj v ssetovnem obsegu.
Nemški državni dolg. Dne 31. maja iel^s je znašal nemški državni dolg (ne upoštevaje reparacij) 2714 milijonov mark; do 31. avgusta letos se jo znižal za 132 milijonov na 2582 milijonov zlatih mark.
Tržne cene na praškem trgu. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani dobiva od Generalnega konzulata SHS v Pragi poročna o tržnih cenah Poročila so interesentom v zbornični pisarni med uradnimi urami na vpogled.
Borze.
Dne 13. oktobra 1925.
Denar.
Zagreb. Berlin 18.95—13.45 (13.337-13.437), Italija 2.2242—2.2482 (2.2-14-2,208), London 2.7157 —2.7357 (271.72—273.72), Newyork 55.92-50.52 (55.95—50.55), Pariz 255.5-259.5 (250.25—200.25), Praga 1.0589—1.6759 (1.6577-107.77), Dunaj 7.884 —7.984 (7.885—7.P85), Curih 10.8225-10.9025 (10.821—10.90), Bruselj 2.5475—2.5875.
Curih. Brigrad 9.2075 (9.21), Pešta 7"? 00, Berlin 123.40 (123.45), Italija 20.05 (20.78), London 25.1075 (25.1075), Newyork 518.75 (518.90), Pariz 23.75 (23.75), Praga 15.365 (15.38), Dunaj 73.125, Bukarešt 2.50 (2.50), Sofija 3.::5, Amsterdam 208.40 (208.45), Bruselj 23.55 (23.45).
Dunaj. Belgrad 12.605, Kodanj 173.80, London 34.82, Milan 28.16, Newyork 708.75, Pariz 82.40 Varšava 116.65 — Valute: angleški funt 34.27, lira 28.10, dinar 12.57, češkoslovaška krona 20.98.
Praga. Lira 134.75, Zagreb 00.25, Pariz 155.25, London 168.40, Newyork 33.75.
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7 odstotno inv. posojilo 76—80, vojna odškodnina 825 (bi.); zastavni listi 20—24, kom. zadolžnice 20—24, Celjska posojilnica 201— 202, Ljubljanska kreditna 220 (den.), Merkantilna 100—104, Kreditni zavod 175-185, Strojne tovarne 125—126, Trbovlje 340 (den.), Vevče 120 (den.), Stavbna družba 165—180, šešir 129—147.
Zagreb. 7 odst. inv. posojilo 75—78, vojna odškodnina 329—330, za oktober 331—382, za november 331- 334, Hrv. eskomptna 129—130, Kreditna 130—134, Hipobanka 72.50-73.50, Jugobanka 110—111, Praštediona 955—965, Ljubljanska kreditna 225 (den.), Slavenska 49- 50, Šrpska 144 (d.), Medjunarodna 70, Eksploatacija 45—51, Šečerana 505-520, Nihag 40 (bi.), Gutmann 440 (bi.), Sla-vex 140 (bi.), Slavonija 50-52, Trbovlje 350 (bi.), Vevče 120 (den.), Brod. vag. 85- 86, Danica 66 (den.), Osj. ljev 175 (bi.), Isis 71 (bi.).
Dunaj. Podonavsko-savsko-jadranska 63.4, Al-pine 28.7, Greinitz 13.8, Kranjska industrijska 40, Trbovlje 43.35, Hrvatska eskomptna 17. Avstrijske tvornice za dušik 19.5, Slavex 15.3. Slavonija 6.25.
Blago.
Ljubljana. Les: Hrastovi plohi od 30—110 mm, neobrobljeni, fco meja 1010 (bi.); frizi od 4 do 10 cm, od 25 do 60 cm, fco meja 1280 (bi.); lato 25-50, 30-50, monte 500—530, bukova drva, 1 m dolž., suha, fco nakladalna postaja 4 vag., zaklj.
— Žito in poljski pridelki: 1 šemca domača, fco Ljubljana 260 (den.); koruza stara, fco slavonska postaja 185 (bi); koruza me-djimvrska, nova, na solneu sušena, fco Čakovec 205 (bi.); koruza v storžih, par. slavonska postaja 75 (bi.); koruza nova, okt., nov., dec. 100 odstot. kase pri sklepu, par. slavonska postaja 122.50 'bi ); fižol mandalon, netto fco Ljubljana 285 (den.); fižol prepeličar, netto fco Ljubljana 325 (den.); fižol ribničan, netto fco Ljubljana 300 (den ); fižol beli, b-n, fco Postojna tranzit 300 (bi.).
Električna centrala" na Krškem polju.
(Poroča Tomazin Matej, kaplan, Cerklje ob Kri d.)
Koncem novembra minulega leta je ve-likii župan dr. Baltič izdal v zadevi iiidro-centralo na Krškem polju razsodbo, s katero je bil podjetnik, t. j. mestna občina Zagreb, zadovoljen, a interesentje niso mogli biti zadovoljni. V dopuščenem roku (14 dni po dostavit vi razsodbe) so interesentje vložili skupno pritožbo. V tej pritožbi interesentje poudarja,jo, da je razsodba v marsičem nejasna, celo pomanjkljiva in kot taka za interesente v marsičem nesprejemljiva. — Pred-no jt» gospod veliki župan to pritožbo odposlal na pristojno oblast t. j. na ministrstvo za kmetijstvo in vode, je bil na dan 20. februarja t. 1. sklican sestanek interesentov in graditelja ter zastopnikov ljubljanske oblasti. Namen tega sestanka, ici se je vršil na okrajnem glava, .-.Lvu v Krškem, je bil da bi se nekako pobotali. Interesentje so bili zastopani po svojih pooblaščencih, med katerimi som bil tudi jaz. Mi smo pa, ker se zavedamo važnosti stvari in ker ni nihče izmed uas jurist, poklicali za ta slučaj advo-kata-veščaka v vodopTavnih zadevah. Gospodje iz Ljubljane so rekli, da jiin ta naša poteza ni bila povolji. Dogovor ali pobotanje je ostalo brezuspešno, ker so gg. zastopniki Zagreba prišli s pomanjkljivimi pooblastili (kot so izjavili), in se je vsa stvar končala, ko se je načelo vprašanje glede plačila za odvzeto zei.ljo! Poudarjam, d krivda neuspeha tega dne ni ležala na na:, interesentih ozir. zastopnikih .istih, ampak drugod! Gospodje iz Ljubljane so dan nato poskusili svojo srečo po posameznih vaseh, a zopet
M <srcča
Mamica in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z lestečirni zobmi.
Dnevna gojitev s s Kalodontom je najsigurnejša pot, da obvaru* jete lepoto in zdravje Vaših zol>
■ZCoha /frrlna,
■ ^ Tfiu ... 1 O-
g'.; v-usti/i iKsa/>cyar
bniz uspeha, ker interesentje so organiziranj ter drže disciplino, rekoč: »če kaj hočete o4 nas, pokličite nas vse! Posamezniki se n« pogajamo!«
Veliki župan ljubljanske oblasti je sestai vil poročilo in odposlal cel akt sredi meseci maja Belirrad. Tam je dobil zadevo v reše« vanje nek g. inženjer, kateremu pa niso dal nič drugega kot samo suho besedilo. P rilo ženega ni bilo nobenega načrta in tudi ni zemljevida, tako da navedeni gospod, ki j< dobil akt v reševanje, skoroda mi vedel, kj» ima Zagreb namen delati. Mimogrede hod! povedano, da sedaj že ima v rokah in sicer kar je bilo mogoče dati, in to je moja last uina — specialka krškega i brežiškega okra ja. Kakšno poročilo je poslal g. veliki župai ljubljanske oblasti, nas tu no zanima, a g av atelj zagrebške mestne elektrarne se ji izrazil o tem zel j pohvalno. Vsa zadeva ji torej v rokah ministrstva, i itrjuje pa se, d» se je zagrebški g. župan mudil prve dni me seča septembra vec dni v Belgradu baš rad hidrocentrale. Posojil za d nar ima občini Zagreb baje precej, a : niki zahtevaji | državno carancijo. To pa n tako enostavni | stvar, a kako bodo uredili je njihova zadev« ! in skrb. Neljubo pa j' Zagrebu, da se vsi stvar zavlačuje. Toda, kdo zavlačuje, ni trebi prav nič pojasnjevati! Poudarjam pa to, ket i v Krškem trdijo, da mi t. j. klerikalci z dn | žele (tako nas v Krškem titulirajo) nosim* i krivdo, da akt ni rešen. Mimogrede omen am da je g. i -fereut v ministrstvu za kmeti jstv< ' in vode celo ..amignii, da g. minister splol
Mm
98
(Potovanj« okoli sveta.) francoski ?pi3al Jules Verne. — Poslovenil A. B.
Tako so se dolgo razgovarjali in pretresali neprijetni položaj. Navsezadnje so prišli do tega-le zaključka : če ne najdejo sledov Britanije pri rtiču Bernouilli, ne preostane lordu Glenarvanu drugega, kakor ela se vrne v Evropo. Najsi je bilo iskanje brez uspeha, svojo dolžnost je vendar izvršil pogumno in vestno.
Morete si misliti, kako so bili vsi popotniki na jahti pobiti in žalostni, najbolj seveda Mary in Robert, ki so nista dala utolažiti. Ko sta se podala z lordom in gospo Glenarvanovo, z Mae Nabbsom, Johnom in Paganelom na suho, sta uboga otroka dobro vedela, da se bo sedaj končnoveljavno odločila usoda kapitana Granta. Končnoveljavno, pravim, ker Paganel je bil že prt)je enkrat dokazal, da bi bil kapitan Grant že zdavnaj doma, ce bi se bil ponesrečil na vzhodnem avstralskem obrežju.
»Zaupaj, zaupaj, ne obupaj! je ponavljala gospa Helena deklici, ki je sedela ob njeni strani v čolnu. »Bog na. ne bo zapustil!«
»Tako je gospodična Mary«, je dejal kapitan John, »v trrmotku, ko so vsa človeška sredstva izčrpana, poseže vmes nebo in nam pokaže po nepričakovanem slučaju novih potov.
»Bog vas usliši, gospod John!« je odgovorila Marija Granlova.
Obrežje je bilo komaj še za streljaj oddaljeno. V zložnih pobočjih sc je spuščalo gričevje skrajnega konca rtiča, ki je molol dve milji globoko v morje. Golnič je pristal v majhnem naravnem pristanu med porajajočimi se koralnimi čermi, ki bodo v teku časa obdale s pravim pravcatim zidom vso južno stran Avstralije. Sednj še niso bile tako strn jene' jn nakopičene, a vetutar »a ie ob niih moda razbiti Britanija.
Popotniki z Duncana so brc. težavo izstopili na čisto zapuščeni breg. Po njem posejane skale so tvorile obrežni pas, ki je segal šestdeset do osemdeset čevljev visoko. Težko bi bilo preplezati ta naravni zid, da r>i imel John Mangles s seboj lestvice. K sreči je odkril pol m'ije proti jugu preseko, kjer so je razjedena skala utrgala in zvalila v morje in pustila kakor nalašč za naše popotnike precej široko 0'-priin0. Brez dvoma buta morje, ko ga bičajo strašni pomladanski in jesenski vinarji, v te pečine in jih polagoma gloda.
Glenarvan in tovariši so se takoj podali navzgor po preseki. Pot je bila še vseeno zelo strma. Tako so prišli na vrh skalnatega obzidja. Robert je splezal kakor maček na visoko špičasto skalo in pri-'el prvi na greben. Seveda se jfi Paganel jezil, ko je videl, kako so njegove dolge noge, ki so tlačile že štirideset let ta božji svet, morale zaostali daleč za nogami dvanajstletnega fantiča. Vendar pa !e pustil daleč za seboj majorja, ki ni dal dosti na take in podobne la-vorike.
Zaostali so kmalu došli prve Ko so bili vsi skupaj, so si ogledali planjavo, ki se je razprostirala pred njimi. Bila je neobdelana ravnina, porastla z grmičevjem in trnjem, nerodovitna. Glenarvan jo jc primerjal s takozvanimi gleni v ^kolskih nižinah, Paganel pa z nerodovitnimi !mulami v Brotanji. Videti je bilo sicer, da ob obali ni človeških solišč, zato pa so različna poslopja v notranjščini jasno govorilo, da stanuje tam človek, pa ne divjak, ampak poljedelec.
»Mlini« je vzkliknil Rob t rt.
Zares so se v razdalji treh milj vrtila krila mlina na veter.
»Mlin je, res je mlin, je odgovoril Paganel, potem ko je naravnal svoj daljnogled na tisto stvar, stavba, prav tako ponižna kakor koristna, ki me je res razveselila.
— Kaj ni zvonik? ie vprašala izospa Lelena.
—	Skoro, da imate piav, gospa. Vidite, prvi daje telesno, drugi pa duševno pičo. V tem sta podobna.
—	Pojdimo k mlinu,< je dejal Glenarvan.
In šli so. Po polurni hoji so pokazala tla, obdelovana po človeški roki, vse drugačno lice?. Prehod med nerodovitnim svetom in med obdelanim poljem je bil hipen. Mesto trnja in goščave so obrobljale žive meje pred kratkim zorane njivice. IV vol in pol ducata konj se je paslo po travniku, ki so ga obdajale okrog in okrog močne akacije, presajene semkaj iz obširnih nasadov Kengurujevega otoka. Nato so pologoma zaveia vstajati žitna polja, par oralov zemlje z rumenim klasjem, nekaj senenih kopic v obliki pokonci stoječega grozda, sadni vrtovi, nanovo ograjeni ,lep vrt, ki bi ga sam Horac opeval, kjer je bilo prijetno združeno s koristnim, še dalje so bili kozolci, skednji, potem pa hiša, priprosta, na udobna. Nad vsom pa je klopotal klepetavi mlin, čigar kapa se je veselo nasmihala predmetom tam spodaj in jih nagajivo božala z brzečo senco svojih kril.
V tem je stopil na hišni prag človek petdesetih let in prikupljivega obraza, Štirje veliki psi so mu z glasnim lajanjem naznanili, d° so prišli tujci. Za njim je prišlo pet mladih, močnih sinov in pa mati, stnsita močna žena. Moža si spoznal na prvi pogled: kmet, ki ga obdaja pridna družina, kmet meel novimi poslopji na tej skoro nedotaknjeni zemlji je pravi tip irskega naseljenca, ki se je naveličal brezplodnega pehanja in revščine na domačih tleh in šel iskat blagostanja ter sreče onkraj morja.
Glenarvan in prijatelji se še niso predstavili, niso še imeli časa, da povedo svoje ime in drugo, kar spada zraven, ko so jih že pozdravile te prisrčne besede:
»Tujci, bodite dobrodošli v hiši Paddy 0' Moo-rejak
—	Ali ste Irec? je vprašal Glenarvan in stisnil roko, ki mu jo je naseljenec prožil v Dozdrav.
illslll
itMEir
B «! i M) 3
p M
iA
o e
VJ
a t«
i*-
0	J2
1 §
1	8
© m
N
<B >
J C fcd
v	cs
®	'3 .2
'3	o
S	ft
^ S £ «
s
CD >
d >
M	o
«	"N
M	<D
"=) a
3
A c
a I
$
ti o.
g
G -S HJ
a
Js
i*
s
«s
hI
> S N S . h o U
U o 0 =
Pl B
«
M
N
4) >
M 93
a
ai i»
S
=111=11! IIIEIUE
ne misli rešiti tega obširnega akta, dokler Jugoslavija ne dobi lastnega, sedanjim časom odgovarjajočega, vodnega zakona. Kolikor se je delalo na tem aktu doslej, je vse na podlagi obstoječih starih zakonov (državnega ter kranjskega ozir. štajerskega zakona). Ti zakoni so torej vsi še iz Avstrije. — Tako je torej in nič po naši krivdi!
»Jutro« z dne 8. t. m. pa je poročalo tole: »V pondeljek se je zglasil pri zagrebškem županu Heinzlu neki član upravnega odbora krške občine in razložil županu sedanje razpoloženje krških občanov napram načrtu. Pojasnil mu je, da stoji prebivalstvo na stališču, da so zahteve zagrebške občine popolnoma upravičene in je pripravljeno mnogo popustiti, samo da se načrt čimpreje izvede. Tako je občina pripravljena, da da za hidro-električno centralo brezplačno na razpolago potrebno zemljišče. Tudi občani sami, ki so tu zainteresirani, nameravajo odstopiti od svojih zahtev, ki so bile dosedaj največja ovira izvedbe načrta. Delegat občine Krško, g. Milan Auman je še pripomnil, da bo v kratkem sklicano v Krškem veliko zborovanje, na katerem bo pojasnjen prebivalstvu veliki pomen tega načrta in bo imelo občinstvo pri tej priliki priložnost, da se končno izjavi glede svojih zahtev.« In v nedeljo se 'je vršilo tu napovedano zborovanje. V soboto so iz Krškega poslali v posamezne vasi plakate, a značilno je, da baš v onih vaseh, kjer bivajo interesenti,' o tem zborovanju ni bilo nič znano, dokler niso ljudje v nedeljo zjutraj morda slučajno zagledali na kakem zidu tak list. Pa ni nobene škode za intere-
sente, vsaj niso delali dolgega pota v Krško. Zbralo se je na zborovanju v gostilni Grego-rič poleg obilnih meščanov iz Krškega, kakih 20 udeležencev z dežele. Zborovanje je otvoril g. Milan Auman, ki je poudarjal: »Kam bo.:.o šli, če ne bo električne centrale?!k Povedal je, kako velikodušna je občina Krško, prav z istimi besedami kot jih zgoraj navajam po »Jutru«. Nazadnje pa je podal izjavo v imenu Krškega, da so oni vsi za to, da se centrala zgradi ter stavil vprašanje na interesente in neinteresente z dežele, da naj oni tudi povedo, če so za to, ali ne!
—	(Oprostite, to vprašanje je bilo smešno! Zakaj? Neinteresentje — in med te mirnim srcem štejemo vse one, kateri po zgradbi sami ne bodo prav nič prizadeti, — ne bodo imeli torej ne materijelnih in ne moralnih žrtev — so in morajo biti za centralo brez vsakega najmanjšega pridržka in pomisleka. Kdo pa je tako nespameten, da bi se branil stvari, od katere sigurno ne bo imel zgube, dobiček pa lahko! Mesto Krško, ali ni tako?!
—	Drugič se mi pa zgorajšnje vprašanje z ozirom na prizadete zdi neresno in premalo dobrohotno. Neresno zalo, ker so interesentje še pred več kot dvema letoma oddali svoje mnenje napisano, a po preteku toliko časa pa pride nekdo in nastavi nož na srce. Mi dobro vemo, zakaj so tako delali. Če bi interesentje odgovorili: »Smo za to!«, bi oni to pograbili in dejali: ^Odstopili ste od svojih zahtev, ujeti ste!«
»Jutro« z dne 8. t. m. prav na to struno udarja, ko piše: »Zagrebški župan Heinzel je odgovoril, da se more zgradnja hidroelek-
trične centrale uresničiti le tedaj, ako občani v Krškem in okolici odstopijo od svojih zahtev... (podčrtal ja?.). — Ce bi interesentje rekli: »Ne, nismo za to, da se dela k, bi zopet oni zagnali krik in vik! — Gospodje, vzemite v roke naše pisane izjave in videli boste, da so kmečki ljudje pred vami! Oni so vedno govorili tako, kot morajo, ako nočejo onemogočiti sebi nadaljne eksistence, a obenem tako, da načrta za grandiozno podjetje ne uničijo. Krško je prišlo šele sedaj do zavesti, da jim ni mogoč nadaljni obstoj, ako ni centrale. Zato pa: kmet ti se odpovej vsem svojim upravičenim zahtevam, vse daj ti, a mi bomo uživali! Preveč zahtevate! Tudi krščanska ljubezen do bližnjega ne sega tako daleč! K vsemu temu pa je nedeljsko zborovanje v očeh treznih razmi&ljevavcev le nekak poskus, kmete zalotiti in jih prisiliti, da postanejo sami svoji rablji. Kdor dela odkrito, ne bo skliceval nikakih konvetikelnov! Tega se le zvesto oprimite! Kakšen pomen pa naj ima sicer resolucija, ki jo je ob sklepu zborovanja hotel dati na glasovanje g. Au-dan?! Kolikor sem mogel v precejšnjem hrupu razumeti, se glasi tako, da vsi interesentje odstopajo od svojih zahtev. To resolucijo naj bi Zagreb predložil Belgradu. Čemu? Kakšen pomen naj bi imelo celo zborovanje? Ministrstvo ima zadevo v rokah in prepričan sem, da ministrstvo preko zahtev interesentov ne bo šlo, ker vsaka oblast mora čuvati pravico ene in druge strani!
Povrnem se na pisanje »Jutra«. Tam stoji zapisano tudn to, da so interesentje delali ovire vsled hujskanja »klerikalcev«. Ko-
ga gospoda v Krškem misli? Naj navedejc imenaVem pa to-le: Kulturni in inteligenčni nivo nekaterih meščanov v Krškem stoj) tako »visoko«, da klerikalca sploh ne smatrajo za človeka. So nekateri med njiiimi celo tako svobodoljubni, da so na nedeljskem shodu, ko je nastopila moja malenkost, da poda izjavo: »ker organizirani interesentje v občini Cerklje za današnji shod nismo zvedeli pravočasno (posamezni smo zvedeli v soboto zvečer, drugi v nedeljo zjutraj), se ni bilo mogoče pripraviti in zato ne bomo podajali danes nikakih izjav. Danes bomo samo vas poslušali in bomo svoječasno odgovorili po potrebi na vse!«, — postali ob pogledu na me — duhovnika kot neke vrste žival, ko zagleda kos rdečega blaga? Vidi se iz tega, da zagrizenci ne ločijo gospodarskega zborovanja in posvetovanja od političnega shoda. In taki ljudje naj nosijo zastavo! — V »Jutru« stoji, da gre le š za vprašanje potrebnega posojila. Gospodje! Denarja torej tudi še nimate in predno ni tega, ni mogoče misliti na uresničitev projekta! Denar je torej tudi med onimi, ki delo zavlačujejo in zadržujejo, vi pa krivdo mečete na nas! Kako naj označim tako postopanje? Ali ni to huj-skarija? — Končam: Kazali ste na nedeljskem zborovanju na Završnico. Dobro! Klerikalni deželni odbor ima zasluge na tej! Naprednjaki ste nasprotovali. Za tukajšnjo hidrocentralo so tudi baš »klerikalci« utirali in gladili pot, a bi jih vi hoteli oblatiti. Motite se, ne bo vam uspelo! Sicer pa, če se bo dala koncesijonarka speljati na ta vaš led, se bo kesala.

MALI OGLAS
Vsaka drobna vrstica i'50 ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više.	Za odgovor znamko !
MEDIČARSKI
POMOČNIK
Vešč popolnoma svoje stroke ter beajzanja, trezen in pošten, se takoj sprejme. — Stalna služba. Drugo po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Mcdičar-ski pomočnik« štev. 6791.
Trezen, zanesljiv, strokovniak z večletno prakso, išče službe. Ponudbe r.a upravo lista ped
,,St-o:nik"
Oro rta iii cerKovnike
sprejme takoj Župni urad Bela cerkev, Dolenjsko.
izdeluje plašče a 100 Din. in vsa v to stroko spadajoča dela najfinejše in najceuejše. Kje pove uprava SI. pod by40.
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
Knfigovssnka sc. T. D. v LJUBLJANI
Kop:t3r,©va udčsa 6/11.
dobrih staršev, se sprejme takoj v uk. Stanovanje in hrana pri mojstru. Učna doba 3 leta. Ponudbe naj se pošljejo na: Mih. Zavodnik, pekovski mojster, Guštanj.
Inserati v »Slovenci!« imajo po-
Išče se
samostojna žsnsfte
_	| sre(jnjih let, ki se dobro ra-
VSlSfSSC ! zume na gospodinjstvo in '	j kuho, k večji družini. Biti
mora varčna in snažna. Plu * ča po dogovoru. Vprašajte v CELJU, GLAVNI TRG 10
uspeh!

v blagu Din 850.—, afrik mo-droci Din 250.— in vse tapetniške izdelke solidno in najccneje dobavlja
RUDOLF SEVER
Gosposvetska cesta štev. 6, (v hiši mesarja Slamiča).
OKUSEN IN MODEREN
KLOBUČEK
napravi iz šala, svilene bluze ali krila za 80 Din. Sprejema tudi FILC-KLOBUKE v moderniziranje. -— Cena nizka. Postrežba točna. Se priporoča modistka J. STEM-BERGER-REŠ, — Dunajska cesta 9.	6877
rodolalho
želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe pod „Zane:;ljiva-69;9", na upravo
»Slovenca«.
Sprejmeta se
»a učencu
zdrava, močna in zanesljiva za medičarsko obrt. Naslov v upravi lista pod št. 6935
SLUŽBA OEGANISTA
se razpisuje v Tržiču. Plača po dogovoru. Prednost imajo taki, ki imajo nekoliko trgov, naobrazbe.
se
stoječa bui-.ovina (krog 100 sežnjev drv) v gozdu, ki je od ceste 5—10 minut oddaljen. Cena po dogovoru. — Janko j Šuštar, Spitalič pri Kamn:ku.
| Pozor	Poiori
: OBRTNIKI, KMETOVALCI,
Mlevske poskušnje s prvovrstnim mlinom za domače mletje (5.) kg moke na uro, pogon 2-3 KS, se vrše vsak dan 10-11 in 15-16 ure. Vzorci zmletka interesentom na razpolago.
Podboj, Su. Petra cesta 95
Ljubljan.'.
I Pioda se dobro ohranjen
; Ciiinder-Heviisrski strsi
j ;:o zelo zmerni ceni, Poizve ! se pri M. Stražar, trgovina 7. usnjem, i?omr"c
MODNI	f)
baržunasti G kakor tudi F I L C I v vseh i
modnih barvah v veliki iz- i beri in po nir.kih cenah pri
MINKI HORVAT
Ljubljana, Stari trg št. 21. Popravila se sprejemajo Žalni klobuki v zalogi!
• 2 novi šupi, ji! UUUJ: kriti z opeko, uporabljivi za prodajo premoga in drv ali pa zelo pripravni za razno shrambo kakemu posestniku; 2 LOPI, pripravni za branjarijo ozir. raznovrstno prodajo ter en kompleten vrtni paviljon, zelo ličen tudi za godbo, oziroma h kaki gostilni ali kavarni za prodajo okrepčil. Natančni podatki se izvedo pri ge. Mariii Štricel, Ljubljana, Sv. Petra ccsta 33.
^SSESSSSraaffigESaSESBŠSESSaSEtgSSBH
a
0
Q
sa
eb □
ts
obsežen cgezd, E 10 minut od postaje Podnart-Kropa na lepi legi. Cenjene ponudbo na upravo „SLOVENCA" pod šifro GOZD 6920.
se odda kod posojilo na
varno mesto in proti uknjiž-bi. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 6925.
Prostovoljna
•
Dne 15.'oktobra 1925 ob 8. uri v Tacen-u 67.: Pisalni stroj, voz, konj, avto, sobna oprava, gla-sovir, puška etc.

Nasnanffo.
Vljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem otvoril
psMnico s pohištvom u Eeljii,
paisža prue iirsat Hs ši£i!icniGB, Kre&ou trg
Imam vedno v'z logi vsakovrstne moderne soalnice iz trd. m mehkega lesa, jedilnice, kuh. oprave in razno drugo poli štvo - Prvovrstna izdelava. - Cene brez konkurence. Cenjenemu občinstvu se vljudno priporočam in beležim
Z odi. spoštovanjem MaSiJs Ar«S'ovic Ijubilana,	Celje, tfrekov Irg
Komenskega u!. 28	Prva hrv. štedinnica
modroce, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke — dobite najceneje pri rudolfu radovanu, lapetiiiku — Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma).	6551
Svetovno znani
»Favorit« in »USlstein«-kr©ji
se dobijo samo pri veletrgovini
S
in velour za plašče za površne suknje
Kamsarn in ^ se^
za moške in ženske obleke, in drugo manufakturno blago v veliki izbiri po zanesljivi nizki ceni Priporoča obče znana tvrdka
is „Pii Mi" m
Zunanjim naročnikom se dopošljejo vzorci na za htevo poštnine prosto.
Q
El H
n
ibaaabbsbebabbia bi as® sns esbbbbb is
ivirie id Iranile 113 ohromi in na oosodo
Bosendorfer, Forster, Steinway etc. -Vsi inštrumenii za bleh- iu štrajh-god-bo, strune in žice vseh vrst na debelo in drobuo.
iilfoflz Brezi:, LiMiiana, Mestni trs stev. ?
(pri magistratu). Najsposobnejša tvrdka v Jugoslaviji
iti L
Stritarjeva ulica 3.
Edino zastopstvo za vso Slovenijo !
raznega pohištva — drugih sobnih in kuhinjskih predmetov ter kuhinjske oprave se vrši v ČETRTEK, dne 15. oktobra t. 1. od 9. nre dalje v skladišču R. RAN-ZINGER, Cesta na južno železnico. - Kupci prijazno vabljeni.	6913
Potrti globoke žslosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, žalostno vest, da se ie naš ljubljeni sin, brat, svak in stric


V in ijemši!
Potrtega srca naznanjamo vsem, ki so jo poznali, da nam je naša nadvse ljubljena, dobra tetka, gospodična
Marija Regoršek
danes ob četrt na 5 popoldne nenadoma preminula.
Pogreb blagopokojne se bo vršil v sredo ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Komcnskega ulica 6, k Sv. Križu.
Priporočamo jo v molitev.
V Ljubljani, 11. oktobra 1925. Franc, Josip Vesel. Mery Vesel, roj. ŠkulJ.
trgovec v Šmartnem ob Dreti, Savinjska dolina
preselil v boljše življenje, dne 12. t. m. ob 2 uri zjutraj.
Pogreb in sv. maša za rajnega bo dne 14. t. tn. ob 9 uri dopoldne v Šmartnem ob Dreti.
Šmartno ob Paki, dne 12. okt. 1925.
Žal »ječa rodbina Klančnikova
nri>z posnbnoga obvestila
33M
llfiteE§s9 Z&ar osno?,me D fflcstah naznanja tužno vest, da je nenadoma preminula predraga tovarisica gospodična
Karali ia Zffer&rieiin
EiEiieJJžca rsfrsžfc sžel
Pogreb sc vrši 14. okt, ob V2 3 iz lnše žalosti Kongresni trg 3' Moste, 13. oktobra 1925.

Naša tovarna izdeluje originalne Lutzove emajlne peči (okrogle in štirioglate), kamine, emajlne in lakirane štedilnike, naprave za segrevanje vode za kopalnice v zvezi s štedilnikom, dimna kolena in cevi, lične emajlne tablice in napise.
Priporočamo svetovno znane proizvode, ki jih izdeluje naša tvornica edina v Jugoslaviji, solidno, lepo in trpežno, in vabimo cenjene interesente, da si osebno ogledajo v tovarni našo veliko zalogo.
Tmes emolMIi pači LUTZ d.D. iMu-I^ltaUpBU m. 21
blizu Gorenjskega holodvora.