^ dm IM* •J i, praxnikoT. ( ^ except ^ PROSVETA GLASILO SLOVENSKE'NARODNE PODPORNE JEDNOTE Itrsdnitkl in uprmvniàki proatort;| »667 S. Lawndala Aya. Office of Publication i 2667 South UwndaU Are. Telephon«, Rockwell 4*04 ^YEAR VW!! S»U*ai m mwi>4-c1wi i u« t Irr January 1«. IMS. al U« i>ua Wolf loa aa * le 16.00 ■» Cttc««". lili noto. umW Uta Act of Coi,,r—. «f March ». 1(7«. Strank. ** J*"*"- ¡¡£j gleda lev -"««irai» Komentarji Bi brez dela. — ia Jakia". eno stran v0 v Washingto- :i trgovini je pri- .„ajboljii prodajalec p,n«t. Kralj Je teiki ( ,ngleSke mun^.ke rije i» v SOCIALISTI« IIHII. PROTI 0-P0RTÜIIIST01 Postavili bodo svoje kandidate proti vsem polovičarskim kandidatom Farmer-tabor stranke. Shipstead dobi tekmeca eioo posreuv»»«» da so ¡dili večje naročilo an-¿ruibi namesto ameriški. , pripovedovanje, da an- knlj ni za drugo ko za in sploh nekak orna-riavc, je pravljica za de-nij Jure je vražje akti-i toliko kralj kolikor je Htnik in kapitalist in t ima več moči kakor mi-ividnih Angležev. Kralj (res le po imenu kralj ^ je pa moderni kralj, ¡unicije v Angliji — in ne ni ¿ala. * » » itor Hitler je zadnje dni * kongresu svoje faši-gtranke, da nacijska i v Nemčiji je "trda ko d nespremenljiva." n je Hitler lepo priznal, njegova stranka že — Nobena živa stvar ne Hti nespremenljiva, kaj-iiv organizem, ki živi in uje, je podvržen razvoju Koma izpreminja vse na je Hitlerjeva nacijska \ "trda ko jeklo", je iz ano, da drugega ne mo-kakor umetna potvorba, uiljuje nemškemu ljud-1 obstala bo le toliko ča-der bo živela sila, ki Jo f. Ta sila so puške, ba-In bič. nka "iz jekla" bo kmalu k • o ♦ večnega" Rima poročajo, elektrotehniški inženir ni dejal na nekem zboro-da znanost ni rešila in nikdar rešila problemov j«, to je izvora življenja lovega namena v vesolj-To dejstvo bi bilo straA-rekel Marconi — namreč wart ne more rešiti pro-r življenja — če bi ne bi !• To pomeni, da je Mar-•ekakor našel v veri tisto *il0". ki ga ne zaupa iti oziroma nima nobene-toj», da bi ga veda rešila *oni je razumljiv. On je ki vernik najprej in po-^ elektrotehnik. Ako b »jprej elektrotehnik, *«H da je njegova iz-l brezžičnega brzojava ruvoja vede, ne pa vere »ne ve ničesar o elektri ¡ji* P<) veri biblija tista toje vne "rešitve" pro-1 življenja. Da biblij **mr o elektriki, je jas Jaliiča vede. Takrat, ko J" «veto pismo, še niso elektrike — in pi»ci bt >lw> znali nič več ko ta J fciverji modrijani, das_ J*J*ali. da so bile le njim vw resnice sveta ,tiun 16.00 ÄTKV.—NUMBKR 17» Municijska preiskava izzvala zunanje proteste Vlade Anglije, Argentinije in Chile ja so užaljene Minnesotski socialisti so aktivni tudi v Farmer-Labor stranki. Za lastno politično akcijo so se odločili, ker kot socialisti v mnogih slučajih ne morejo podpirati farmarsko-delavskih kandidatov vsled njih oportunizma in koristolovstva. V kampanji in pri volitvah bodo podpirali le tiste farmar-labo-rite, ki stoje stoodstotno za platformo in načelno izjavo farmarske delavske stranke, ki se v jedru ne razlikuje od socialističnega programa. Washington, D. C. — Ameriška vlada je prejela proteste od Argentinije in Chileja v Južni Ameriki ter od Anglije zaradi municijske preiskave v Washingtons V teku preiskave so bili imenovani nekateri visoki u-radniki omenjenih dveh južnoameriških republik kot "prejemniki podkupnine, kar je pa ne-osnovano". V Londonu so pa u-žaljeni, ker je bil imenovan kralj George kot "najboljši prodajalec kanonov in municije za Anglijo". Državni tajnik Hull je o tej zadevi konferiral s senatorjem Nyejem, ki vodi preiskavo. Najbrž bodo skušali stvar omiliti, da ne bo mednarodnih sitnosti. London, 12. sept. — Delavska stranka v Angliji zahteva, da se tudi v Angliji uvede parlamentarna preiskava o angleški trgovini z bojno opremo. Delavski voditelji v parlamentu pravijo, da je preiskava v Washingtonu pokazala, da je ta preiskava po trebna. Liberalci podpirajo to zahtevo laboritov. CERKVENJAKI PODPIRAJO TEKSTILNO STAVKO Organiziranje tekstilnih delavcev je velika pot reim, pravijo v proglasu; urgirajo podpiranje atavkarjev Rešitev mezdnega vprašanja odvrnile stavke Železničarji izvojevall delno zma go s posredovanjem vladnega odbora Podaljšanje pravilnika za »vtno industrijo Akcija izzvala proteste pri organiziranem delavstvu I in*n »i«ma ^mpanHti a t reiki: •«74 t'alif, - Upton tični pisatelj in 'Mat 7 a gov er-! volilni komisi-'tfrtke primarne * znaša $674. Washington, D. C.—(Pravilnik avtne industrije, katerega je organizirano delavstvo označilo za nesmiselnost v zvezi s provizijami glede delovnih ur in mezde, je bil te dni obnovljen po administraciji NRA brez vsakih sprememb. V pravilniku je ostala tudi zloglasna točka o "meri-tornosti", ki daje delodajalcem pravico, da lahko odpuščajo de lavce zaradi aktivnosti v gibanju za organiziranje delavcev Podaljšanje je veljavno samo za dva meseca, kar je edino nekaj vredno v tej zadevi. Pravilnik je na priporočilo administratorja NRA Johnsona odobril predsednik Roosevelt. Uradniki unije avtomobilskih delavcev, ki je včlanjena v A-meriški delavski federaciji, protestirajo, ker je *>il pravilnik obnovljen brez javnega zasliša-nja. V formalni izjavi naglaša-jo, da pravilnik ni prinesel nobene koristi delavcem in da je NRA pokazala preveč na k Ion je nosti avtnim magnatom. Pravilnik namreč dovoljuje 70 do »0 ur dela v tednu v sezo-ni večje aktivnosti, kar družbam omogoča podaljšanje delov nih ur kakor želijo. Magnatje se sicer bahajo, da plačujejo višjo I minimalno mezdo nego Jo določa pravilnik, kar pa prav za prav pomeni, da administracija NKA ni storila svoje dolžnosti, ker ni skušala povtfati kupne sile avt nih delavcev. Pravilnik avtne industrije J edini, ki vsebuje točko o "meri tomosti", zvijačno provizijo, ki St. Louis, Mo. — Kompromisna poravnava mezdnega spora med unijami in upravo Mobile & Ohio železnice je bila te dni dosežena po več tednih pogajanja. Družba je pristala na zvi-žanje plač za tri odstotke, ki stopi v veljavo J. oktobra. Slič-no zvišanje bodo železničarji prejeli 1. januarja prihodnjega eta. Sprejeti dogovor, ki bo trajal do 1. julija 1. 193f>, je odvrnil stavko, s katero so unije zagrozile v začetku avgusta. Stavka je bila odgodena, ko je vladni posredovalni odbor posegel v spor in odredil zaslišanje prizadetih strank. James W. Car-malt, načelnik posredovalnega odbora, ima največ zaslug za mirno končanje konflikta. Poravnava spora pomeni delno zmago za železničarje. Uprava železnice je poslala svoje re-prezentante na konferenco v Chicagu 1. 1932, na kateri so u-nijski voditelji pristali na začasno redukcijo mezde za deset odstotkov. Kmalu pi) tej konferenci je železnica prišla v kon-kurz in onkrbništvo, ki ga je postavilo sodišče, je odredilo nadaljnjo redukcijo mezde za deset odstotkov. Kompromisni dogovor določa otvoritev novih pogajanj, ko |>o-teče sedanja |M»godba 30. junija prihodnjega leta. New York. — (FP) — Predstavniki liberalnega elementa med katoliki, protestanti in ju-di so izdali proglas, v katerem naglašajo potrebo močne delavske organizacije v tekstilni industriji in urgirajo podpiranje sedanje stavke. Proglas so podpisali rev. John A. Ryan od Catholic Welfare konference, rev. James Myers od Federal Council of Churches in rabinec Sidney E. Goldstein od Centralne konference ameriških rabincev. V proglasu pravijo, da je or ganiziranje tekstilnih delavcev velika potreba in da bodo "le s popolno organizacijo kos delodajalcem". Izražajo upanje, da bo sedanje prizadevanje delavcev prineslo popolno organiziranje tekstilne industrije. "Zgodovina te industrije po-kazuje, da delavstvo ne more u-pati na vzdritanje svojega standarda proti močno organiziranim agregacijam kapitala in delodajalcev, ako nima delavstvo prav tako močnih unij." V preteklosti jih ni imelo. "V interesu socialne pravičnosti in demokratičnega socialnega napredka je, da bo sedanje prizadevanje delavcev v tekstil nI industriji prineslo popolno or gAniziranje. Upamo tudi, da bo-dq delodajalci priznali organizi rano delavstvo v duhu sekcij 7a 'industrijskega zakona in smislu resolucije št. 44, nana šajoča se na kolektivno pogaja nje". (Delodajalci do sedaj še niso pokazali, da so pripravlje ni to storiti, ampak namesto priananja pravice do organizaci je, more tekstilne stavkarje.) Proglas poziva cerkvene javne relifne organizacije, naj skrbe, da ne bo noben stavkar ki je potreben |Mxl|H»re, tr|»el |m>-manjkanja. "Ne smelo bi se do garati, da postane lakota odlo Mini faktor v industrijskih kon fliktih," pravi proglas liberalnih cerkvenjakov. "Podpora ne mora deliti, kjerkoli je potrebna;0 "Nobeno vprašanje ni rešeno v skladu s socialno pravičnostjo ako igra pomanjkanje glavno vlogo pri porazu delavstva in a ko druga stranka v konfliktu se di pri polni skledi." Roosevelt nredelai NRA Krvave bitke med vojaki in stavkarji v Rhode Islandu Največji tegredi, kar jih pomni »godovina te državice, ao divjali v SaylesviUu. Po prvih vesteh je obleialo 142 ranjenih, med temi mnogo miličnikov. Ena bitka je bila na pokopališču. Poskus Kooseveltovega odbora, da pridobi tekstilne magnate za razaoditfe. h e je is-jalovil Akoija za zbllianjo soela-listov in komnnistov Kksekutlva socialistične stranke odgodlla pogajanje do prihodnje aeje. — Kaj atorl kongres tretje Internacionale? Milwaukee. — Da prihaja nekakšno zbližanje med komunisti in socialisti v Ameriki, je razvidno z zadnje seje ekseku-tiye socialistične stranke, ki je zborovala v tem mestu in se raz-govarjala t odborom komunistične stranke o vprašanju e notne fronte. S propozicljo za enotno fronto je prišla pred socialistično eksekutivo komunistična stran ka, ki je poslala v Milwaukee deputacljo pod vodstvom Roberta Minorja, uredniku Daily Workerja. Po konferlranju s komunistično deputacljo je eksekutlva socialistične stranke s sedmimi Sa.vlesvllle, R. U 12. aept.— Krvavi boji, ki so besneli vso prejšnjo noč v tem središču tekstilne industrije v Rhode Islandu meti 260 vojaki državne milice in 4000 stavkarji, se nadaljujejo tudi danes. SrediAče izgredov — največjih v zgodovini te «frrtavio*—je Central Falla. Kolikor je doslej anano, je bilo 142 oseh bolj ali manj ranjenih; mod ranjenci Je tudi 18 vojakov. Pol* milic« je v akciji več sto mož policije in deputljev. ilover-ner Green je sinoči odredil mobilizacijo vse milice in raaglasll obsedno stanje v 8ayleavUlu. Vojaštvo In policija ae je v glavnem poshidkivala bomb di-movk in solaavk, s katerimi je namtila goste oblake |wkočega dima na ulicah In naokoli tovarn ; ozračje Ja napolnjeno a o-gabnim plinom, ki sili na bljuvanje. Istočasno Je bilo iaatre-IJenlh na tisoče strelov In veliko čudo je, da nI bil nihče na mestu ubit. Med ranjenci Je neka proti štirim glasovom sprejela sklep za Izvolitev posebnega od- 73-letna starka In več mladih de-bora v svrho pogajanja s komu- klet. in Kontrola indualrif lx> /daj v treh divizijah Naj redkejša kovina izolirana Cleveland, O. — Proaktlnij, radioaktivni element, ki spada v tabeli elementov pod štev. 91, Je bil te dni predutavljen pred Društvom ameriških kemikov prvič v izoliranem stanju. Izoliran je bil v laboratoriju čl-kaške univerze in A. V. Bros-se ga je prinesel v Cleveland. Hyde Park. N. Y. - Predsednik Roosevelt In administrator Johnson sta po večdnevnem kort-fi'riranju predelala aparat NRA, I'n-delani aparat ima tri divizije, kar (KOTieni, da NRA v bodo-če ne bo več enotna organizacija. Trije oddelki so ločeni med seboj po odgovornosti, bodo pa med seboj koo|>erirali. Na čelu vsakega «sldelka je načelnik, ki bo odgovoren le Aooaeveltu. To znači, da se je NRA prelevila v triumvirat. Divizije NRA ao: upravna I Johnsonom na čelu, leglalativ Kolikor je d- L|jo in a»d»m piketov aretiranih. IroUčinah lahko aodelujejo s 1 Vi.tnifi >J> liili tiuti v lfMil«*t " pr.druž.^v te u- ,m dni aam priznal, da Je na- nije k International^ Udies Gar-^rvehk^napako. ko je v sv„ ment Worker- uniji, kl Je po ji neprevidnosti dovolil uključl- stala^^ena vaem pri obrambi civilnih svo-bodščin. lllinol*.ka delavska federacija zahteva inflacijo peorija. 111. Illinoiska de- Nemiri so bili tudi v HazU'toriu in HridgejKirt u. Illtler priznal, da Je njegov režim manjàlna Nurimberg, Nemčija. 12. sept. — Diktator Hitler Je v svo jam radii veliko ena "na j v»^ jih' unij* A - ' |*vVka M» r ïe i ja, ki ima tu ta | zaključne« govoru na kojigr^ tev te t,^ke v avtni pravilnik ! merlkl. lh> tega koraka Jih Je i tedan avojo iHno konvencijo, J«* Od Üateaa časa je bil pravilnik privedel Is,j s komuni.tlčno du- „prejola n-olucijo a katero ^ ^dvakrïî^nov jen / hjegovim .alno unijo, ki Im« več moč vi *lv. An,eriško delavsko f^ra-te dvasrai j \ Yorku, tu- pa v oaUlih Hjo, naj l«fs#aluj*- pri vladi po- in kljub prote- meatlh. množitev denarn<*gs obtoka. au risHjsk« stranke rekel, da njegova Vlada Je vlada manjšina, d «si hI pa Je, da Je vlada manj-šine najboljša vlaila v vsaki deželi . pri PROSVETA Tli K KNUCHTENMRNT CLAKII O IN LASTNIKA »LOVEN»SS NASOflNK rOOfO»« JSDNOTS Or... .r mmd fcr n.IM.1 NmiU*L.: ** MNI»W O. »m Cfci- MUl In K««>a4o "» ** M« $1 M ta *«Ul i«rta. «* <1»»«^® »• ITU) la ci« Mii. M» " wJ WU; »»«►• MMt«« »9 0«. lair'i-" " r.u.1 for th. U.1U4 BtMtm («»oaf* t *CMfo> mmI Ciiad* M l» H» Chk»«« .«.d M "" («uittriM »i 00 »•** >"•' Cm. ti»1-*-"" k" W^rqpt.1 w »r«ia>n __ Ad».rt..if,if r.Ud •"> «rifl* »tli out U r«rt«ru*i- NmIu* m «m. k" I"» »tik ■ lUlomi PROSVBTA M»7 i» A».., ihicM*. Dh-.u MI MRKR or TMK HCKKEATB» FaSSS Datum » «Alry»)u. "» rn|ena New York. — Grozeča stav-! ka 10,000 voznikov tovornih av-" tov v tem mestu Je bila preprečena, ko so delodajalci |Maipi*ali novo pogodbo a unijo, k I določa zvišanje mezde za |6 na teden. 1 če se naši mladci ne bodo zanimali in nadaljevali boja započe-tega po njih očetih in pradedih, potem bi bil tudi boj pionirjev delavskih borcev brez upanja v boljše dni delavca. Z nadaljevanjem boja po naši mladeži pa pač lahko pričakujemo, da zas1-f je zarja naše boljše bodočnosti za življenjski obstoj. Upamo, da so delegatje X. zbora JSZ in Prosvetne matice odnesli dobre vtise iz naše naselbine. Res ni bilo v vsem, kar bi bilo lahko boljše, toda proši-mo vas, sprejmite za dobro, Ker v danih razmerah nam ni bilo mogoče podati kaj boljšega. O-pazLli ste morda to in ono med nami, kar nam ni v nobeno čast, toda vedjte, da so tudi v naši naselbini različni ljudje in s tem tudi različnih prepričanj, morda vam najbližnji, toda vseeno nasprotujoči. Koncertni program v zvezi z zborovanjem je bil velfk triumfalni uspeh v somišljenju in po udeležbi. Naši pevski zbori so vam podali po svojih močeh» nekaj dobrega, med vsemi zbori pa gre po pravici sojeno priznanje "Soči" za najboljši nastop z do-vršenim in efektivnim petjem naše pesmi. Tudi ostali zborhso bili dobri, ne smemo jih podcenjevati ; podali so nam kar v danih razmerah premorejo. Krona programa pa je bil nastop Ma-rinčkovih sester in brata. Kako veselo razpoloženje so vzbudili med veliko navzočnostjo veselih poslušalcev. Vse priznanje in pohvala vam! Simbolična ali "živa slika" je bila efektivna v pomenu dekla-macije, škoda, da jI je primanjkovalo tehničnih in kostumnih pripomočkov. Ne vem zakaj s« je to prezrlo, aaj ima Slov. del. dom vae najmodernejše reflek-tične pripomočke in tudi za to potrebne kostume; tudi malo boljše režij* ne bi sliki škodovalo. V splošnem je bil koncert v zadovoljstvo gledalcev, in to j« vencijo Slovenske , dobrodelne zveze dne 10. septembra ob 9.10 s kratkim pozdravnim govorom nakar je takoj imenoval poverfl-ni odbor, da potrdi zadevne de-legatske listine, medtem pa je zboriiica sprejela kotrvenčnl postava/ red. gjfeestija gl. predsednika ozi-ronjl gl. odbora, da se zboruje po odsekih, je bila z veliko večino zavržena. Vstop na konvencijo fria vsakdo kot poslušalec, član ali nečlan. Zboruje re od 8. do IZ- dopoldne s 16 minut odmor* in od 1. do 5. popoldne s 16 Minutnim odmorom. Ptočita se zbprovaini red in sprejme. Ci-tanje imen delegatov ln delega-tinj ter gl. odbornikov. Zbornica šteje 105 članov. Poverilni odbor poroča o svojem ffclu. Vse Je v redu, razen par napak, kl pa se vse z malimi pojasnili vzamejo na znanje. Volitve konvenčnih odborov. Predsednikom je soglasno izvoljen delegat Jos. Skuk od društva št. 1, 1. podpredsednikom John Centa od št. 17, 2. podpredsednica je France» Debevc od it. 4, tajnik John Gornik st od št. 1, zapisnikarja Frank Turk od št. 5 in Joseph Penko od št. 8. Odbor za brzojavke itd.: James Maily, John Gornik ml., ses. Milavec, J. Rosa in ses. Sig-man. Odbor za prošnje in pritožbe: Ponikvar, ses. Tomažič, ses. Arbefnik, J. liotar, A. Ve-hovec, ses. Jurman, ses. J. Močnik, T. Meglich, in L. Gliba. Odbor za plače: J. Tert)ižan, F. Kračar, L. Novak, J. Zalar in F. Šuštar. Odbor za prt gledanje poslovanja v gl. uradti: John Polack, L. Uvstik, ses. K. Kogoj, X Dol-čič in Anton Bobnar. Stalni poverilni odbor: Sestre Breščak, Bajt, Paulin, Maceral, Supan in Frank Debevec, Lekan, Zortch in Kenick. Sklenjeno, da ae poročila gl. odbornikov ne Čitajo. Radi tega nastane velik protest; razprava o teh poročilih pride pod točko razno. Delegacija je bila lepo sprejeta v Girandu. Na konvenciji do-sedaj vlada red in mir. V pon-deljek zvečer, prvi dan zborovanja, se je delegacija udeležila skupne večerje v naselbini Niles. Na drugi seji je bife sklenjeno, da se zvezine konvencije vršijo v bodoče vsaka štiri leta. Prihodnja konvencija SDZ se bo torej vršila leta L9H8 na drugI pondeljek v septembru. Doscdaj so se zvezine konvencije vršile vsaka tri leta. Tretja seja dno 11, aept. se je pričela točno ob 8. zjutraj. Ci-tanje imen zborovalcev po številkah; navzoči vsi, razen dveh, ki prideta i>ozneje. Zapisnik prve seje se odobri, nastala pa je vroča debata, če se zanesejo imena vseh Zbofovalcev, kl govorijo o predmetu, v zapisnik. Sklenjeno, da se zanesejo v zapisnik le imena predlagateljev in podpirate-Ijev predlogov. Frank Turk čl-ta zapisnik 2. seje. Nastane vsestranska kritika, da je zapisnik zelo j>omanjklJlv. Po dolgi debati je »1)11 zapisnik vzet na znanje z dodatkom, da se ga popravi ln s popravki spet prečita pred zbornico. Sklenjeno, «la agentje ali zastopniki privatnih Inšurenc kom-panlj smejo biti delegati, ne morejo pa biti voljeni v gi odbor »SDZ. Reprezentaclja društev: vsako društvo s 28 člani (prej 50 iManl) je upravičeno do enega delegata, na vsakih nadalj-nih sto članov pa do dveh itd. Društvo z manj ko 26 člani se «me »družiti z drugim društvom v svrho izvolitve delegata. Soglasno je bilo sklenjeno, da uradniki alt direktorji bank, kjer Ima zveza nalodten svoj denar. ne morejo biti voljeni v gl. odbor te organizacije. (To je posodica zadnjih razmer in zvezine zamrznjene vsote v banki.) Vsak član gL odbora mora biti državljan. Sklenjeno, da se volita 4va podpredsednika (prej ao bili trije.) Sklenjeno tudi. da dva člana ene družine ne moreta biti upoalena ali ualutbena obenem v gl. uradu. I ____ Na splošno j« na konvenciji'Ho* jetakl farmarji v Rusiji poMaja *avo4ila za umno živinorejo. S™™*. 13. 8EPTEMB1 Vsem ni mogoče ustreči Milwaukee, Wft.-4>rosveto so ¿itali, pa se jezijo!—Razredno Razredno zavedno delavstvo, ki čita Pros veto in drugo delavsko časopisje, se dobro zaveda, da je Proeveta naše delavsko orožje. To vedo tudi nekateri naši lahkoverni ljudje, predvsem pa oni, ki se nestrankarsko in hinavsko klanjajo na desna ia levo kadar gre za čast in privatni dobiček. Kaša naselbina tud! nt brez takih ljudi, ki ljubijo samega sebe. Tukajšnji Obzor z dne 86. avgusta, ki prežvekuje stare narodne cunje in Častihlepno od Pros vete zahteva nekakšno zadoščenje zato, ker, je bil v številki 166 priobčen moj dopis, ki bi po mnenju mojih "prijateljev" moral biti priobčen v Ob-zoru, ne v Proaveti zato, ker Obzor in jaz sva v Milwaukeeju, ne v Chicagu. Obzorov urednik in zastopniki z devetimi podpisi bi morali vedeti, da sem član SNPJ in da je Prosveta tudi moja lastnina, zato je moja dolžnost, društvo "Verovšek" je agilno za ^ podpiram svoje podjetje in valčkov in polk se pošteno na-plesati. Tudi na našo "Slovensko šolo SDD" se moramo spomniti. Bliža se čas, ko se ima ponovno pričeti s podukom v govorici in pisavi naše mladine. Sola slov. del. doma na Waterloo rd. se o-tvori s prvim tednom v oktobru. Opozarja se starše, ki želijp, da njih otroci pohajajo našo šolo, da se jih vpiše pri do-movem tajniku V. Coffu v uradu SDD. Vpisovalo se bo 1., 2. in 3. oktobra od 8. do 9. zvečer. Šolski odbor je na delu, da se zanimanje med našimi učenci poživi in v ta namen se bo tudi delno izboljšal sistem pri podu-čevanju. Da je nam oziroma naši mladini šola potrebna, o tem ni govora. Direktorij Slov. del. doma in odbor šole sta pripravljena, da se šola obdrži in poživi, biti na razpolago v vseh ozirih in storiti vse, kar je v njih moči. Da pa bo cilj in namen dosežen, je pa v veliki meri ležeče na vas, alovenska mati in oče. Dajte vašemu sinu in hčeri razumeti, da ate veseli, da se zanimajo za na-učenje vaše govorice. Pošljite jih v šolo, ne bo vam ne otrokom nikdar žal. Kdor več zna, ta več velja Šolski odbor ima v načrtu tudi, da se prične v šoli SDD podu-čevati poleg slovenske govorice in pisave tudi petje in po možnosti godba. V ta namen, ako se bo za to priglasilo zadosti moči izmed naših otrok, se bo v najkrajšem času organiziral tudi mladinaki pevski zbor šole SDD. Da ima Collin wood za to zadosti talentov, malčkov, ki i-majo pevski posluh, to vemo, da »e |Mi to oživi, je potreba pomoli od vas slovenske matere in o-četje. Ko se bo pričelo s pevskimi vajami, pošljite vaše otroke. Ce imajo potrebni pevski posluh, o tem pa najlažje veste vi sami. se držim gesla, ki ga razlaga Obzor—"svoji k svojim". Zastopnike prosim, da mi o-proste, ako sem kriv, da jih je Prosveta užalila. Iz tega razvi-dim, da Prosveto še ne poznate in da se še niste prilagodili našim velikim delavskim idejam. Prosveta je že od začetka na strani razredno zavednega delavstva in čitateljem nudi ključ do spoznanja resnice, vsled tega bi jo morali naročiti in redno čitati, ker človek le na ta na^ čin obogati svoje znanje. (Poznam narodne hibe in naše narodne strankarske bolečine, vsled tega so zelo priporočljive Marijaceljske kapljice ali pa Trinerjevo grenko vino. Pozivajo me, naj svojo trditev z dne 23. avgusta prekličem, če se hočem izogniti neprilikam. To rad storim. Kdo pa vraga hoče neprilike, ker jih imamo že itak več ko preveč. V ta namen sem že nekaj spravil skupaj, nekaj pa še bom, in če se bo vse gladko izteklo, bomo vsi zadovoljni, ker bo—koza cela in volk sit. . Ob tej priliki tudi jaz vas prosim za malo uslugo, da mi razložite, kakšno je bilo moje vedenje pri društvu št. 7 JiPZ Sloga, ko omenjate med drugim tudi sledeče: "Nismo še pozabili kakšno je bilo njega obnašanje pri društvu št. 7 JPZ Sloga; naši dobri člani se naše organiza-oije tudi drže, Louis Ambrozich pa nam je iz gotovih vzrokov ne-zaželjen." Iz tega se da sklepati, da sem mogoče izkoriščal društveno blagajno, ali da sem osramotil društveno ime in da sem jaz kriv za vaš razdor, ki ga imate pri društvu. Kje so tedaj bili vaši dobri Člani, da me niso ob pravem času spravili na zatožno klop pred društveno poroto? Ta vprašanja so za vas in mene velike važnosti, zato prosim pojasnila in dokaze za vašo trditev. Kar se pa tiče "mukanja", spada med staro šaro. V Prosveto ne spada taka otročja polemika.—Ix>uls Ambrozich. 234. narod« -l vse kar šteje. V porekanju pa£i»n«nol ne smemo biti pronatančni, to-i Vlncent Coff, naročnik in član da ne škoduje pa tudi. ako se I št. 63 SNPJ. Naše razmere in naš pi Cliff Mine. Pa.-2e dc ni nihče oglasil iz naše ii ske naselbine, zato s< jaz, da ne boste mislili, kaj spimo spanje prav Nikakor r.e, še živimo, pa tako ali tako. Rudarske razmere so s< liko izboljšale, vsaj na vil tako. Večina naših Ijtidi poslena v rovih in nekaki god. S tem ne mislim r« ' mamo vso ugodnost, ki *i| vek poželi. Ne. Tudi na.1 kapitalistična mora. ki najti vsepovsod m dve ,n za eeiofeno "» kdor ae pa nZi roči, dobi povrhu piva še d ga vinčka.. Rojaki in rojakinje, «ezi delavskem dnevniku pro Ta list nam prinaša naj! dnevne vesti iz delavske« Ijenja križem sveta. Pole« pa podudjive članke in k. tarje ter delavske povesti odborniki so izjavUi Ua gledali, da bo Prosveta »p, čela izhajati šestkrat na Vse to pa je seveda o< •od njenih zastopnikov in i nikov ter čitateljev. Zato vam vse lokalne in potoval stopnike, da gremo v*i g na delo za skorajšnje ure nje te ideje, da Prosveti prej spet prične izhajati dan. Ne zanemarjajmo n dela in naše dolžnosti za r janje dnevnika Prosvete. i in povsod agitirajmo za P| to. Izrabimo vsako priliko, pridobimo mnogo novih i nikov. Uredništvo in upi štvo nam bo hvaležno zi trud. Zato pa vsi skupaj: lo na noge za Prosveto! Sedanji kapitalistični a nas brez usmiljenja muči. vec je suženj in za svoje , ce se mora trdo bojevati in korale pridobitve mora pla neštetimi žrtvami. Nekatd ši ljudje se včasih irgova češ, da so vesti že prej čl angleških Časopisih. Taki treba povedati, da meščan^ sopisje olepšava kapital neprijazne vesti, delavcen jazne vesti pa potvarja | vaja svoje čitatelje ter ji| ska proti delavcem. Edino delavski časopis kot je P| ta vam more predočiti re< vesti o dogodkih z del fronte in te vesti tolmačiti lavskega stališča, ki mon stališče nas vseh. Onganizirajmo se stro in politično, ker je potj Sele potem bomo lahko nastopili proti skupnemu niku kapitalizmu. H koncu želim povabil ljubitelje lepe zabave in drila na J29. sept. v dvora je dovolj prostorna, če b majhna, jo bomo pa raz do mestnega parka. TU1 ceste vodijo iz vseh kri mesto do Slovenske dvori noben avto ne bo obroča Vsi na naše slavje in vsi se podvizaj mo, da dobimi sveti obilo novih naročniki Anton Zidan I lelu. da bo ta proslava resnično ¡velika. Podrobnosti bodo objavljene pravočasno. Naprosili so m«, naj opišem to prireditev kot kil za pn član društva št. 262. Temu V*»|gflbare bilu sem se z veseljem odzval.'bo na* pik""i Vae se pripravlja, da ta dogo-tiek počastimo na lep način, da l>očastimo spomin naših pionirjev In delavccv, ki so gradili na- m denarja.—Kot Slav- S'lftu je v današnjem . / °"«'!>.no hudo je za L4V* obrtnika. Na £ h' dobro, ker Iju-mT* vedno pol-^ h-'ii«r pa bodo Iju-f" «'¿ni in ne bo več t T""4 ««tU dobro. Tu-«' složen. y složni, tudi to-r Kraševec Mal- m nogi h Videti je, •m vprašanju >• najbrže v trrih stvareh I Marsikaj v *»lj modro in or val govori' Izvršil umor ter povzročil smrtno Mereče V Trbojah pri Kranju je imela strelska družina v nedeljo 19. avgusta veselico, katere so se udeležili tudi mnogi fantje in možje iz okolice. Udeleženci veselice so se oglašali tudi v raznih gostilnah. V gostilno pri Kocijanu je prišel tudi sosed, posestnik Franc Oselj. Pred dnevi je prodal svojo hišo in je dobil zanjo baje precej denarja. Prisedel je k mizi prebačevskih fantov in mož je kazal denar ter pridno plačeval in pil. Okrog 9. zvečer je povabil Janeza Knifica, 26 letnega fanta iz Prebačevega, in Janka Pravsta k sebi na dom, češ, da ima pečenko in bobe. Ta dva sta res šla z njima. Vsi trije so bili vinjeni in dolgo so morali odpirati vežna vrata v hišo. Potem je res Osel j ponudil bobe in pečenko. Pravst je vzel dva boba ter odšel, sesti ni maral. Knific pa je povabilo sprejel ter sedel k Osi ju na klop za mizo. Začel je siliti vanj, naj mu da 20 Din, češ, da mu je to še dolžan. Oeelj je dejal, da laže, začela sta se prepirati. Knific je stopil po dolg kuhinjski nož ter grozil Oslju. Ko mu ta ni hotel dati denar, ga je Knific zabodel. Sunil je nož v levo stran prsi do ročaja, da je Oselj samo še nekaj vzkliknil, nato pa se je naslonil na mizo in izkrvavel. Knific mu je pobral iz -žepa ves denar — bilo je samo nekaj okrog 300 Din — ter s tem denarjem pobegnil nazaj v gostilno, kjer je dajal za pijačo ter plesal s svojim dekletom pozno v noč. Oselj je med tem izkrvavel ter se zgrudil s klopi na tla. Ob njegovi desnici so obležale vilice, na njih bob. Okrog polnoči je Knific na izposojenem kolesu odpeljal svoje dekle v Smlednik, ko pa se je vračal, je v temi zadel ob drugega kolesarja ter ga podrl na tla. Bil je to Janez Rozman iz Hraš pri Smledniku. Obležal je s hudimi poškodbami in prijatelj Knific ga je odpeljal domov v r> tleh. Iz p rs mu je štrlel ročaj dolgega kuhinjskega noža. O-rožniki so poizvedovali ter takoj osumili Knifica, ki so ga zalotili v HraŠah, kjer je spel na polju. Umor je priznal, priznal pa tudi, da je podrl Rozmana ter mu povzročil smrtne poškodbe. Knifica so prepeljali v ljubljanske zapore. Vreme dela škodo kmetom.— — Kakih 14 dni že je vreme za kmetovalce zelo slabo. Za<čflo je deževati ter že ves čas poma-lem dežuje. Zvedri ae za dan, dva, nato pa spet nalivi. Kakor je bilo doslej vreme vse leto u-godno za kmetvoalce ter je žito in sadje dobro obrodilo, v kolikor niso bili posamezni kraji prizadeti od neviht s točo, tako grozi zdaj deževno vreme uničiti mnoge pridelke. Na trti se je pojavila peronospora, krompir bo gnil in kobule na hmelju rjave. Vremenske katastrofe so povzročile še pomladi in poleti veliko škodo. V Sloveniji znaša ta škoda nad 48 milijonov Din. Najhuje prizadeti so kraji v celjski okolici (povodenj), potem krški okraj (voda, toča), v Halozah (toča pobila trsje), Črnomaljski okraj, novomeški. Zadnje dni spet močno dežuje in nekatere dolenjske vfcsi so doživele pred tremi dnevi hud orkan z nalivom. Tako se je vlilo iz oblakov, da je voda tekla v hiie. Krompir se bo gotovo podražil, ker bo zaradi velike mokrote kmalu segnil. Vlom v višnjegorsko davkarijo. — V noči na 22. avgusta so neznani vlomilci vdrli v prostore davkarije v Višnji gori. Iztrgali so iz okna Železno mrežo, splezali skozenj v davkarijsko pisarno ter tu po mizah in miz-nicah pobrali skupaj kakih 200 Din, last uradnikov. Petem so skušali vlomiti v sosedno manjšo sobo, kjer stoji železna bht gaj na. Napravili so v vrata veliko luknjo ter splezali skoznjo v sobo ter strokovnjaško navrtaH železno blagajno. Prišli pa so le do predala s kolki in Jez na reki Mississippi pri Rock Islanda, III., ki je stal sedem miHjonov dolarjev. Zdravstveni nasveti ob zaietka šolskega leta Otroci so se povrnili v šolo. Nekateri po prvikrat. Njihovi starši bodo slišali o raznih zahtevah šolskih in zdravstvenih oblasti, in izmed prvih bo takozvani "Schick test." Radi tega je potrebno, da starši o tem nekaj vedo, tako da se bodo znali ravnati. Schickov test je način, s pomočjo katerega zdravniki morejo ugotoviti, da 11 je kaka oseba podvržena nevarnosti infekcije od difterije (davice). Pod kožo otroka oziroma odrasle osebe vbrizga se nekoliko kapljic posebno prepariranega difterijskega toksina (strupa). Po tej injekciji zdravnik pazi Difterija je palezljiva bolezen, ki nastaja vsled vpliva nekih klic ali bakterij. Ako klica najde primerne okolščine za razvoj, povzroča vnetje grla odnosno tonsilov. Ako nastane najmanjša sumnja o prisotnosti difterije, pokličite zdravnika takoj brez najmanjše zamude. Ako je grlo vnete ali so tonsili obloženi z belimi pikami, je sumnja difterije opravičena. Nikar naj ae ne čaka na razvoj mrzlice in težko obolenje. Dl£ terija se razvija jako naglo in najmanjša zamuda utegne biti amrtonoana. Zdravnik v takem slučaju vbrizgne pod kožo anti-toksin, ki je edini lek proti dif-teriji. Kaj je antitoksin? Vse nalezljive bolezni nastajajo vsled neke stanovite klice ali bakterije, ki izločujejo od sebe nek,i na dotično točko kože, kjer je strup (toksin). Da zdravniki bila injekcija napravljena. Ako sc ne tem mestu ne pokaže ni-kak,rdeči lišaj, tedaj se taka oseba smatra kot "imuh", t. j. da ne more biti okužena od difterije. Ako se pa lišaj i pokažejo, pomenja, da dotična oseba mo- dobijo ta strup na umetni način. , postavljajo klice dlfterij# potarftsga alarma na par- — x— — — — r-—... ..........j jjuim-iij«, tovornimi listi, potem pa jih je re oboleti na difteriji. V ta-najbrže preplašil kak^ šum ter, kem lučaju je dolžnost staršev, da preprečijo mogočnost difterije s tem, da dovolijo ceplje- so pobegnili v noč. Bilo Jih je gotovo več. Za zdaj vlomilcev še niso izsledili Vlomi v podeželske državne urade, zlasti v občinske pisarne in davkarije, se zadnje čase stalno vrstijo. Še ena nesreča. — Industrijec Birolla je za svoje apnenice v Kresnicah sprejel v službo dalj časa brezposelnega 25 letnega delavca Franceta Pirca iz Kresnic. Nastopil je službo 23. avgusta ter z drugimi delavci nakladal apno na vagon. Ko so vagon hoteli priključiti drugim vagonom, je Pire padel na tračnico tako, da je imel glavo med J jen j a koz. tračnicami, noge pa na tračnici. Drugi delavci so potiskali vagon, ki pa se je nenadoma u nje z nekaterimi serumi, ki so se izkazali jako uspešni pri le-Čenju difterije. Serum se na-zivlje Toxin-Anti toxin. Cilj cepljenja s tem serumom ju imunizacija od difterije, kar pomenja, da dotični otrok je očuvan od nevarnosti, da bi dobil difterijo. Potrebne so tri injekcije v razdobju enega tedna med vsako. Te injekcije so popolnoma neškodljive, niti ne povzročajo nikake rane, le drobno brazgotino ko v slučaju cep-Vsak otrok, ki je več leto dri! star, bi se moral podvreči Schickovemu testu. Otroci v starosti čez deset let v posodo in pustijo jih tam nekoliko časa, da se razmnožijo. Potem jih ubijejo s karboluv kislino. Strup, ki ga povzročajo te klice, se nazivlje difterij* ski toksin. Odporna sila v krvi ustvarja neko snov, protistrup, ki uničuje delovanja toksina. Ta snov ali serum se naziva antitoksin. Cim je zdravnik ugotovil prisotnost difterije ali vsaj aum* niči njeno prisotnost, napravlja takoj injekcijo antitoksina. To je jako pametna previdnost, kajti bolezen se naglo razvije in 12 ali 24 ur kasneje bi in Jekel« ja mogla biti prekasna. Ker antitoksin nima nikakih škodljivih posledic tudi v slučaju, da pravzaprav ne gre za difterijo, je Injekcija priporočljiva. Zdravnik daje dobro dozo antitoksina — mnogo večjo kot v slučaju cepljenja za imuniznei-jo. Dif ter i.1 a Je Jako nalezljiva in ako nekdo oboli, so vsi otroci v hiši v m*varnosti. Zato zdravnik ravna pametno, ako napravi preventivno injekcijo na vseh osebah, ki so prišlo v dotiko s bolnikom. To ae nazivlje imu- stavil. Zagledali so pod kole-'so manj podvrženi tej bolezni, som Pirca, ki mu je kolo stla- Pri odraslih pa je Jako redka, čilo levo nogo ter precej poško-( Sigurni pa so le oni, pri kate-dovalo tudi desno. Naglo je rih je Schickov test pokazal bil Pire prepeljan v ljubljansko| naravno imunizacijo, oziroma'„kadja. V telesu zdravega člo-bolnišnico, kjer so mu levo no- oni, ki so bili Imunizirani sTo-' k(| namref nastajajo proti- go odrezali. Nesreča je zadela xin-Antitoxinom. V 96 odstot-1 —. ------------* .-.«- Pirca dve uri po tistem, ko Je kik sJu^ajav traja imunizacija po daljši brezposelnosti spet vsled cepljenja mnogo let, celo ""**"* nastopil. J za celo življenje. SH ka- st J ri ajih ¿¡T in issstava strupi, ki preprečijo razvoj klic oziroma bolezni. Ta doza je mnogo manjša, ali zadostuje, da obvaruje druge vsaj za mesec dni. Dif terija se more torej izločiti in preprečiti. Ona je ena izmed onih bolezni, proti kateri je znanost našla protistrup. Pred odkritjem antitokaina Je skoraj polovica bolnikov umrla. i>anos 1« eden izmed oamih pod-lež" bolezni. Pa tudi t* amrti ho nepotrthne in se nevarnost difterije more povsem odpravitI, ako se pravočasno vbrizgne antitoksin. Ali injekcije se mora napraviti vsaj 24 ur po nastopu bolezni. To pomenja, de je usoda otrok odvisna od tega, da starši takoj pozovejo »I ravnika.—KLIM, Zvezne oblasti aratlrat» Sastalke zgorele laije Vedno večja evidenca rekordne zanikrnostl vodilnega msštva New York.—«Na odredbo federalnih oblastnikov, ki preiaku- jejo požarno katastrofo parnika Morro Castle, je bil v torek aretiran Oorgo I. Alagna, radio o-perator na ponesrečeni ladji, ko se je izvedelo, da namerava zapustiti Združene države. Alagna je obdolžen, da je razposlal jntvi SOS (klic na pomoč) 45 minut potem, ko. je ogenj razsajal na parnlku. Aretiranih j« bilo še nekaj častnikov in odgovornih uradnikov ladje, ki so hoteli odpotovati, da so izognejo pričanju. Nadaljnja federalna preiaka-va je dognala, da ni bilo nofee- nlku In potniki so bili izpuščeni absolutno sami sebi, da ae rešijo kakor se znajo in morojo. Ko ao spustili v vodo prvi rešilni čoln, je bilo v njem 32 mornarjev in lo—dva potnika. (S4*> ro pravilo je, da potniki morajo iti prvi v rešilne čolne.) Sploh jo preiskava odkrila take Škan-dalnoati in kriminalne zanikrno-da bo vsa afera prodJoAeiu» i veleporoti za obtuibo. Kapitan Warms vztraja, da je bil ogenj podtaknjen po sabo-tažulkih, daai—kakor sam priznava- nima za to uobvnaga dokaza; on aodi lu po tem, kur so se plameni hitro širili, t Zdaj Je ugotovljeno, da je na ladji zgorelo oziroma utonilo v morju 137 oseb; od leh je bik) 93 potnikov in U mornarjev. Obravnave proti sovražnikom nad je v Berlin. —. Davno naznanjene obravnave proti voditeljem socialistične delavske stranke (Se-cialistische Ar be i ter par te IK ao se pričele pred nacijskim tribu-naJom. Med obtoženci, ki ao obtoženi veleizdajatve, ao taki pogumni antinaeljski beftMfl kot Kiaua Z welting. Max K(s«hler, Karl Baler In Kdith Baumanri in preti» Jim težke kazni. Aretirani so bili v poletju I. 19*1 na obtožbo prevratnih aktivnosti. Tajna policij» Jih Je tcpln-čila na vae mogoče načine in znaki tega trpičenja se Jim poznajo, da m i Jim niso mogli atre-ti bojevnega duha. Obravnave ae vrše za zaprtimi vrativ da svet is> bi zvedel o barbarizmu Hitlerjevih aodišč. Gledališče M Ali ete že naročili Proeveto aH Mladinski TM svoJemjj prijatelj« ali aorodniku v domovine? To je edini dar trajne vrednosti, ki ga ie »al denar lahke pošlje U afkmm f 1'rofitl munlrlptke firme Wilmlngton, I)e|. — K f. Du Pont de Nemours Co., ki izdela-je munlcljo, pravi v svojem poročilu, da ao ar njeni prof Iti zvišali za Hi) odstotkov v zadnjih šestih mesecih v primeri t isto dobo prošlega leta. Obirale! jagod /e»tavkaH i Nostnfr, Ms h« — V okrni Ju I Cape <'od* je sastsvkalo nk mg 1 »oe obiralcev jagod, ki zahte- vajo zvišanje plač za 60^ In ga- rantirano delo »kozi sezono. Sta v kar j i piketirajo vae ceete. gipggiyyr Četrtek, 13. sei Umolknil je, toda njegova roka, venomer iz-p rožena v prazno, Je kazala na sovražnika, tja, neznano kam, od enega do drugega konca zemlje. Zdaj je bil hrup množic« tako močan, da so ga ališali montaoujaki meščanje in ae ozirali proti Vandame-u, bali «o ae, ker ao mislili, da ae je ondi atrašno aeaula zemlja. Nočne ptice ao vzletele nad gozdom proti jaanemu nebu. Štefan je hotel takoj zaključiti. — Tovariši, kako ate aklenili? ... Ali hočete nadaljevati stavko? — Da, Da! so rjoveli glaaovi. — In kaj boate ukrenili? . . . Naš poraz je gotov, če pojdejo izdajalci jutri v jamo. _ Smrt izdajalcem! — Sklenili ate torej, da jih je treba apomnitl dolžnosti, priaege . . . Tole bi mogli narediti: priti v jame, odveati izdajalce a aeboj in pokazati družbi, da smo vai aložni in da rajši poginemo, kakor bi ae podali. Medtem ko je Štefan govoril, je iakal z očmi Katarino med temi bledimi glavami, ki ao grmele pred njim. Gotovo je ni bilo vmea. A zmerom je videl Chavala, ki ae je po aili smeh-Ijal in akomigal z rameni; tako ga je morila IJuboaumnoat, da bi ae prodal za trohico te popularnoati. — In če ao med nami ogleduhl, tovariši, je nadaljeval Štefan, naj ae pazijo, poznamo jih. . . . Da, vidim premogarje iz Vandame-a, ki niao zapuatili jam . . . — Ali miališ a tem mene? je vprašal izzivalno Chaval. — Tebe in Ae druge . . . A ker ai ae ie ogla-ail, bi moral vedeti, da tiati, ki jedo, nimajo nič opraviti med onimi, ki atradajo. Ti delaš v Jean-Bartu . . . Porogljiv glas je aegel vmea: — Oh, ta, pa dela? . . . Ženo Ima, ki dela zanj. Chavalu je bušila kri v obraz, klel je. — Pri moji duši! Ali je prepovedano delati? — Je! je zavpil Štefan, kadar ae tovariši u-bijajo z revščino za blaginjo vaeh, je prepovedano poatavljati ae aebično in hlnavako na gospodarjevo atran. Ce bi vai atavkali, bi bili ie davno mi gospodarji ... Ali je bilo komu treba iti v Vandame-u v jamo, če Montaou praznuje? Edino prav bi bik), če bi ae delo uatavilo v vaej deiell, tako pri gospodu De-neulinu, kakor tukaj ... Ali razumeš? Samo v jean-bartskih rovih ao izdajalci, vi vai ate Izdajalci! - Okrog Chavala je jela množica groziti, dvigale ao ae peati in ae čuli glaaovi: Smrt! Smrti Chaval Je prebledel. Bil je vea divji, a da bi prekoail Štefana, mu je prišlo nekaj na misel. — Poalušajte me vendar! Pridite jutri v Jean-Bart, pa boste videli, ali delam . . . Vaši amo, poalan aem, da vam to povem. Pogaaiti ae morajo ognji in treba je, da začno tudi strojniki atavkati. Kar naj ae ustavijo črpalke, da bo voda zalile rove in bo šlo vse k vragu! Zdaj so mu vai divje ploskali, celo Štefana je s tem poaekal. Govorniki ao ae vratili drug za drugim na panju, mahali ao z rokami aredi hrupa in predlagali okrutne reči. Kakor da jih je popadla verska blaznost, neatrpnoat verske sekte, ki ae Je bila ie naveličala verovati v nepričakan čudež, pa je naposled sklenila, da ga izzove. Te glave, ki jih je lakota izpraznila, te oči, ki so m» delale pred njimi rdeče koprene, so sanjale o požigih, o krvi sredi slave in oboževanja, iz katerih se dviga vesoljna blaginja. Mirna mesečina je obsevala to valovanje, glo* boka hosta je obdajala s svojo veliko tišino ta klic na pokolj. I a» zmrzli mahovi so pokali pod petami; a bukve, moleče kvišku v svoji moči in razpletajoče fine vejic?, ki so se črno risale na belem nebesu, niso ne videle ne slišale teh siromašnih bil«, ki ao ae Jim premikala ob vznožjih. Naatala Je gneča. Mahujka se Je znašla poleg Maheuja, on in ona sta bila kakor ob parna ; razpaljena oba od ogorčenja, ki se Je počasi kuhalo v njima ie mesece, ata prittfevala Levaque-u, ki je prekašal aamega aebe in zahteval glave inženirjev. Pierron je bil izginil. Bonnemort in Mouque ata govorila hkratu zmedeno in divje, da ju ni bilo razumeti. Za šalo je Oaharlja zahteval, naj ae porušijo cerkve, medtem ko je Mouquet, drieč v roki palico, udrihal po zemlji aamo zato, da je bil trušč še hujši. Zenake ao beanele: Levaque-ovka, z rokami v bok, se je »porekla a Filomeno, ki ji je očitala, da ae je prej amejala; Mouquetka je govorHa, da je treba žandarje nekam brcniti in spraviti a pota; Oiganka, ki Je pravkar skiciutala Lidfjo, ker jo je dobila brez košare in brez salate, je še zmerom udrihala v praznino po vaeh goapodarjih, ki bi jih hotela dobiti v peat. Za trenotek je Jeanlinu zaprlo sapo, ker je Bebert ališal od nekega vlačnika, da jih je goapa Raaaeneurjeva videla, ko ao izmaknili Polonijo. Takoj pa, ko je aklenil, da bo akrivaij izpustil zajko pred vrati gostilne "Pri dobri kaplji", je rjovel še glaaneje, odprl avoj novi noi in mahal ž njim, ves bla-ien, ko ae je ostrina lesketala. — Tovariši! Tovariši! je ponavljal Štefan, izčrpan in ohripel, da bi za trenotek izzval tišino za dokončno odločitev. Slednjič ao ga poalušali. — Tovariši, jutri zjutraj v Jean-Bart! Ali aoglašate? — Soglašamo! Soglašamo! V Jean-Bart! Smrt izdajalcem! Vihar teh treh tiaočev glasov je zadonel do nebesa in ugasnil v čisti jasnini mesečine. PETI DEL ' I Ob štirih je luna zašla in noč je bila zelo temna. Pri Deneulinovih je še vse spalo, vrata in okna so bila zaprta in stara opečna hiša je bila tiha in mrka na koncu prostranega, zanemarjenega vrta, ki jo je ločil od rudnika Jean-Barta. Onstran hiše je vodila zapuščena cesta v Vandame, velik trg, skrit za gozdom, kake tri kilometre oddaljen odtod. Deneulin, ki je včeraj precejšen del dneva prebil v jami in bil utrujen, je okrenil nos proti zidu in smrčal. Medtem se mu je sanjalo, da ga kličejo. Slednjič se je zbudil, ia-slišal res neki glas in začel bri odpirati okho. Eden izmed njegovih paznikov je stal na vrfu. — Kaj pa je, je vprašal. — Gospod, punt! Polovica delavcev noče iti delat in brani drugim, da bi se spustili v jamo. V aL Ni ga prav razumel, glava mu je bila od spanca teika ln brenčalo mu je po njej, a od hudega mraza je bil ves trd, kakor bi stal pod ledeno prho. _ — Prisilite jih, da pojdejo v jamo, hudiča vendar! je jecljal. — Ze eno uro traja to, je nadaljeval paznik. Zdaj smo se domislili, da bi vas šli poklicat. Samo vi jih boste mogoče spametovali. — Ze prav, pa pridem. Hitro se je oblekel, bil je popolnoma bister in zelo vznemirjen. Utegnili bi tnu izropati hišo, pa se ni zgenila ne kuharica ne sluga. Pač pa so na drugem koncu hodnika zašušljali vznemirjeni glasovi; in ko je prišel iz svoje spalnice, je videl, da so se odprla vrata dekliške sobe in da sta prišli ven obe hčeri, oblečeni v beli jutrnji halji, s katerima sta se bili bri odeli. — Oče, kaj pa je? * ■ ' Starejša, Lucija je Štela ie dvajset let, bila je velika, kostanjevih las in bujne rasti; a Jeanne, mlajša, ki je imela komaj osemnajst let, je bila manjša, zlatolaska in ljubko prikupna. (Dalje prihodnji*.) črnec pri belem trgovcu F. II. Olitir Zaupnik se ni nchul praskati, praskal ho je vae na okoli, bi dejal, od spodnjega konca hrl>-tenice pa do začetka vratu. Rrazdil si je kolo /. nohti do krvi, vendar pa zato še ni nehal utreti mnogoštevilnim odjemalcem. skoro vedno zamorcem, bolj ali manj golim 8 prosto roko Je tedaj žurno negal v razna skrivališča na desno in levo po mračni prodajalni. Iz njih je vselej potegnil — čudovito spreten in urejen je bil. tako da ae nikoli ni zmotil — kolikor je kupov nlcc pač potreboval tobaka v smrdljivih listih, vlainih viigalK-, tkatel s sardinami, melaao na korčuljo (aajemalko), preveč alkoholiai-rano pivo v sleparskih vrčih. Vse to pa je nagloma izpustil is rok. ako ga je na priliko obr Šla Matna potreba, «la ae pnčo-ha v veliki globini svojih hlač. Tačaa je vanjo porinil ve* laket, nato pa ga akorsj sprt ven povlekel skozi refto pri hlačah. it previdnosti ve no m« r priprto. Bolezen, ki mu je razjedala polt, je imenoval po tamaajšnje "korakoro". "Ta svinjska ko-rakora! . . . Kadar pomislim, da ta umazanec ravnatelj še ni dobil korokore!" ae je ugreval. "Se huje ml daje pa po trebuhu! ... Pa ga bo prijela tudi njega, korakora! . . . Preveč je ia gnil. To vam ni človek, ta zvodnik, to vam je kuga* . . . To je veriga veriina!. . Na mah je druiba bušila v smeh, tudi zamorski odjemalci ao tekmovali. Nekoliko nam je delal akrbi U krat . . . Trkali smo na njegovo zdravje ob pudeljnu sredi črnih ku-povalcev, ki ao ae jim kar sline cedile od pohlspa. Kupovale! ao bili precej navihani domačini in ao se upali med na* belce, izbrani cvet seveda. Drugi čr-nuhi, manj prekanjeni, so rajši stali «Kida leč. Nagon. A najbolj prevejani, najbolj okuženi. ao poatajali trgovski p«, močniki V štacuni ai »poznal zamorske trgovske pomočnike po tem. ker ao straatno hrulili «»stale črnuhe. Tovariš s "ko-rokoro" )e kupoval alro»v i avo«. nl kavčuk, ki ao mu ga noaiU it goščave v vrečah, stisnjenega v vlaine kepe. Ko smo stali tam in ga ne-utrudljivo poslušali, se je poka zala drušina nabiračev in plaho obstala na pragu. Oče je sta pred drugimi ves nagrbančen, ovit z rumenim predpasničkom, v roki pa je imel dolg noi. Divjak se ni drznil vstopiti. Eden izmed domačih komljev ga je pa vabil: "Le not', oglen moi! Le blifte! Mi ne jesti div jake!" Te besede so ga nasad nje pripravile do tega, da je stopil v vročo kočuro, v kater je divjal naš "korokornik". Ta črnjak očlvidno še nlkol ni videl trgovine, morda tudi belcev ne. Ena izmed njegovih ien Je šla za rtjim. Oči je po-vešala, na glavi pa Je v ravnovesju držala veliko košaro polno neobdelanega kavčuka. Oblastno ao se pomočniki birsči polaatUi njene košar« ln na t*htn«*i stehtali vaebiB* Divjak ni poznal niti aleparije s tehtnico niti drugih ratl. Ženska ai še vedno ni upala kvišku pogledati. Ostali člani črne družine ao čakali zunaj in debelo zijali. Tudi nje so apra- vlli noter, otroke in vse, da ne bodo nič prikrajšani pri komediji. Prvič so takole prišli vai vkup iz šume proti belcem v mesto. Dolgo časa ao morsli skupaj rabotati, da so nabrali vea ta kavčuk. Potakem jih je uapeh seveda vae zanimal. Dolgo, dolgo traja, preden se na-cedi kavčukov pilpoh v kupice, ki jih pritrdijo na drevesna debla. Včaai so v dveh mesecih ne nacurlja niti poln kozarček. Po končanem tehtanju je naš praakač" potegnil očeta, vaega zaslepljenega, za svojo lavo (pudelj), mu a avinčnikom naredil račun in mu potlej atianil v dlan nekoliko arebrnikov. Nato pa mu je rekel: "Pojdi! To e tvoj račun! . . Vai beli prijateljčki ao se vili od smeha, tako dobro je opravil avojo kupčijo. Crnogelj pa je stal v zadregi pred lavo s svojo oraniasto obvezo okoli spola. "Ti ne poznati denarja? Torej še hostni mož?" ga pokliče, da ga prebudi, eden izmed naših pomočnikov, precej iznojen n gotovo navajen takih odločilnih pogajanj. "Ti ne govoriti francoski? kaj? ti še gorila, a? Kako ti govoriti? Kuk kua? Mabilia? Ti praae! Host-nik! Cisto še prasec!" Toda divjak je atal še zmerom pred nami in atiakal srebrnike v roki. Pobral bi bil šila in kopita, da si je upal, pa si ni. "Ti kaj kupiti za denar?" se je o pravem času vštulil pra-skač. "Tako neumne riti pa res že nisem videl precej dolgo," je blagovoljno pripomnil. "Od daleč je moral priti ta ščapin! Kaj pa bi rad? Daj mi no svoje bece! Ukazi j i vo mu je vzel denar in na mesto srebrnikov mu je zmečkal v dlan velik prav zelen robec, ki ga je bil spretno pobral iz nekega predala v poslovalnici. Očka zamorec se je še obotavljal, ali naj odide s to ruto. Praskač je tedaj še bolje ukrenil. Vsekakor je vedel za vse zvijače osvajalske trgovine. Enemu izmed čisto majhnih o-tročičev je pomahal z velikim kosom zelenega etamina pred očmi, češ: "Ali se ti ne zdi lep, kaj de«, ti gnida? Ali si že ke-daj videlo take robce, ti srček, ali si jih, ti mrcinica, ti štru-keljček?" In okoli vrata mu ga je oblastno zavezal, češ, da bo oblečen. Divja družina je zdaj ogledovala frkolinčka, okrašenega s tem velikim kosom iz zelene bombaževine . . . Zdaj se ni dalo nič več napraviti, saj je robec pravkar prišel v rodbino. Samo privoliti je bilo še treba, ga vzeti ter oditi. Vsi so se torej pričeli polagoma odmikati, prekoračili so prag in v trenutku, ko se je oče kot poslednji okrenil, da b: še nekaj zinil, ga je izpodbode najbolj prefrigani pomočnik, k je bil obut, s tem, da mu pri-amolil krepko brco v zadnjo plat. Vsa drušinica se je molče zopet zbrala onkraj Faidherbe-ovega pri voza pod magnolijo in gledala, kako končujemo svo, aperitiv. Človek bi bil dejal da skušajo razumeti, kaj se jim je pripetilo. "Korokovnik" nas je gostil Navijal nam je celo svoj gramofon. V njegovi kramarij si dobil vsega zlomka. Iz romana "Voyage au bout de la nuit." (A. D.) ZRAČNA ZVEZA NEW YORK-MOSKVA Pred kratkim smo poročali da namerava ameriški letalec George Hutchinson uvesti redno zrsčno tovorno zvezo me< New Yorkom preko Londona Moskvo. Sedsj je sporočil, ds ao moskovske oblasti njegov ns črt že aprejele ln čaka aamo še na pristsnsk washingtonake vlade in na dovoljenje angleških oblasti za vmeane postaje v Novem Fundlandu, na Irskem na Angleškem. Stroški ta prvi polet bodo znašali prlllčno 5 dok za unč«». |hh »neje pa ae bodo dali rmanjšat^ na 76 centov za unčo. Clka&ka razstava: Modeli razstave iz sladkori» Ptice Rapovedajejo vreme Ptičje vremenske napovedi so zanesljivejše od uradnih meteoroloških postaj Znanost o vremenu je zadnja desetletja gotovo zelo napredovala, ni pa še dosegla popolne gotovosti v svojih napovedih. Brezžične napovedi zadevajo v splošnem pač vremenske prilike za večja ozemlja, za cele dežele ali pokrajine, ne morejo pa dosti upoštevati posebnih prilik manjših dežel in poedi-nih mest. Nobena vremenska napoved ne more z absolutno točnostjo povedati, da-li bo v kraju poslušalca ali čitatelja meteorološke rubrike v listih v naslednjih 24 urah sijalo solnce ali padal dež. V tem oziru živali človeka prekašajo, kar ni čudno,, saj so z naravo bolje povezane. Najbolje pa se obnašajo v tem oziru menda ptice, te prebivalke ozračja. V svojih peresih, ki so za vlago zelo občutljive, nosijo najboljše higrometre s seboj in kar jim ti pokažejo, se izraža v obnašanju ptic. Ni slučaj, da so neki stari narodi smatrali vrane za svete živali, ki vidijo v prihodnost. Njih svojevrstno krakanje, ki napoveduje pač prav tiste ne-sreče, ki so bile za tedanjo kulturno stopnjo človeštva najvažnejše: naravne katastrofe, vihar in nevihte. Davno preden je človek zagledal znamenja bližajočih se neviht, dajejo vrane in tudi druge ptice svoja svarilna znamenja, tako zelena žolna, ki jo Angleži imenujejo "dežna ptica", z zateglim, tožečim klicem, ki ga je daleč slišati. Sinica zapoje na način, ki spominja na zvok žage ali pile, ščinkavec pa leta razburjeno naokrog in se oglaša z neko posebno melodijo. Ne tako šumno, a vendar dovolj jasno izražajo kavke in škorci svoje slutnje bližajočega se neurja. V jatah ostavljajo odprti svet in brzijo proti goz-dovju. Ce zadevajo lastavice s krili vodovje rek in ribnikov, je to znamenje za dolgo deževje. Ce pa letijo v presekanih progah tik nad zemljo, pri če- mer neprestano vrešči znamenje za nevihto. Močan veter ali vih; ža, če silijo žerjavi k t sove med dežjem naz po vreme. Kadar opj ka podnevi sedečega v like meje, smo lahko j nas čaka deževno in vreme. Štorklje se selijo { običajno, kadar je p zgodnje zime. Kralji< žajo pred takšnimi zii veškim bivališčem in zavarovanih gnezd \ dni. Te ptičke žive ob motarsko, a pred hud mi jih je videti v več bah. Tudi domača perutn zume še na vreme. ] koš čuti, da se bliža mirno in vleče per kljun, gosi brez presl gajo, race tekajo naol darjajo s perutmi po Seveda se živalske ske napovedi orne j kratke roke, kvečjerr ur. A v teh mejah zanesljivo dopolnilo < vremenoslovja. Zgo lahko, da se tudi ptic Dr. W—k«. Sbcc— YYwes De/ 1 aFFICt liri.—1: 30 A. M. U 1:11 T«l. Harrison 171 Consistently Low Pi 3 2 cTJb STATI j Opposite PstIi Slot», 3 SLOVENSKA NAROI PORNA JEDN( izdaja svoje publiluu posebno list Prosveta ter potrebno agitac društev ln članatva in gando svojih idej. M ne za propagando dr pornih organizacij, ganlzacija ima obifa glasilo. Torej agitator in naznanila drugih organizacij in njih di ae ne nošiliain listo Ali ite že naročil to ali Mladinski list prijatelju ali sorc domovino? To je < trajne vrednosti, I mal denar lahko svojcem v domovin TISKARNA S.N.F SPREJEMA VSA Narodu BOadtaald list, najboljši y tiskarsko obrt spadajoča Tiaka vabila za veaelice in shode, vizitnice knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, h alovaškem, češkem, nemškem, angMkem jeziku VODSTVO TISKARNE APELIRA NA &N.PJ„ DA TISKOVINE NAR< CHICAGO, ILI- Tam oo dobo sa loUo ledi "t~*'