M k : * < IllltUf1 D# j #■ SČ IC J g go ■ W iP* V *? t# ^ ^a Je očitno pričakoval, da lh, ji?*56 oblasti bolj prizanes-^ “ bolje čereno, da gre za C*a jejo tudi njegovo ne-;-st9j ravnanje. faradi tega je 1,1 je .j zbežati v Grčijo. Ku-na ,a vozna listka in se vkr-,aiekt «Egnathia». Poskus 01 Uspel, ker ga je opazila Ponesrečencev, ki so obve- PRIMORSKI DNEVNIK *l>a Plačana v gotovini ^Postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVII. St. 202 (7990) TRST, torek, 31. avgusta 1971 ^TOŽEN »VEČKRATNEGA NENAMERNEGA UMORA Z OBTEŽILNIMI OKOLIŠČINAMI» PODLO FAŠISTIČNO IZZIVANJE V SOVODNJAH Italijanske oblasti aretirale kapitana Zgorelega grškega trajekta «Heleanna» Na ladji bi smelo biti skupno 620 oseb (potnikov in članov posadke) Rešili so jih 1150, iz morja pa so potegnili 24 trupel - Se vedno ni znano število pogrešanih - Italijanske oblasti so ladjo zaplenile sS"*1’ 30. — Preteklo noč so aretirali kapitana Demetriosa !r#^Vs<*a' P°Vellnika trajekta «Heleanna». Obtožbe so zelo resne in gre y 1,1 za večkratni nenamerni umor. ipu„.|laP°rnem nalogu so navedene naslednje obtožbe: 1. da je i|yj|0 ' da se je na ladjo, kateri je poveljeval, vkrcalo znatno višje Vr>„ P°*nikov, kot je bilo dovoljeno; 2. da je pričel plovbo Patras-W ’ ne da ■s*. |*e,u poveljstvu zaslišale ka 1 l8s' *' ie izpolnil dolg obrazec 'k ui^P^ianji, kot je to v navadi ^1 Prožnosti. ) jjjj.®31 je verjetno ugotovil, da • Pr°t' njemu zelo resne Hj m da njegov pravni polo-ireAPovaem jasen, čeprav je do Sldfjjl Prišlo izven italijanskih te-•k 5» 'u voda. Po pomorskem pra-^ka ^ v takem primeru vrše Vv°.oblasti države katere za-% aovi ladja in torej v konkretni V*«* grške oblasti. Italijan-S*aski zakonik pa govori o % nnem umoru, o temu da '■je “e nudi pomoči itd. ne ozi-na teritorialne omejitve. bi bile na ladji ustrezne protipožarne ter reševalne da ni pomagal potnikom, ko je prišlo do težav in panike, oblasti so včeraj na stili podčastnika policije, ta poveljnika pristanišča in končno pomočnika državnega pravdnika Perrone-ja, ki je izdal zaporni nalog. Krivda grškega kapitana je nedvomno zelo resna in utemeljena, saj ga je mnogo oseb videlo, kako je med prvimi zapustil ladjo v spremstvu svoje žene ter da je imel s sabo kovček. V tej zvezi je pristaniški poveljnik Brindisija Carlesimo izjavil, da je izvedel, da je kapitan izročil aktovko svoji ženi in ta kasneje nekemu grškemu mornarju in da je naredil ustrezne ukrepe, du bi do aktovke prišel. Aktovko je na lastno pobudo izročil pristaniškemu poveljstvu grški mornar V aktovki so našli osebne predmete, poleg tega pa tudi kuverto z dokumenti o motorni ladji «Hele-anni* in med njimi dovoljenje štev. 552 izdano v Pireju 27. maja 1971. iz katerega izhaja, da je ladja lab ko vkrcala ne več kot 620 oseb vključno s posadko. Pristaniški poveljnik pravi, da 0re za dokončno število, razen kolikor ne bi dokazali obratnega in to je, da ne bi dokazali, da je imel kapitan Anthy-pas novo dodatno dovoljenje, ki dovoljuje vkrcanje večjega števila potnikov in ki navaja ustrezne varnostne ukrepe. Dokument so zaple nili po nalogu sodnih oblasti. Ladja «Heleanna» je sedaj kako miljo od pristanišča Brindisi, kamor so jo potegnili trije vlačilci. Ladjo so zvečer natančno pregledali častniki pristaniškega poveljstva, ki so ugotovili, da na njej ni nobenega trupla. Ladja je povsem uničena, razen glavne garaže v sredini trupa, kjer je večina avtomobilov o-stala nepoškodovana. Namestnik javnega tožilca dr. Perrone je danes izjavil novinar-LJCll„, „„ jem. da ie glavna obtožba proti Anthypas I Brskemu častniku večkratni nenamerni umor z obeževalnimi okoliščinami*. Ugotovili so namreč, da štiri žrtve nesreče niso umrle zaradi zadušitve. odnosno utopitve, temveč zaradi udarcev po glavi in drugih razlogov, ki nimajo zveze z utopitvijo. Glede pristojnosti je dr. Perrone dejal, da do sedaj ni dokazov, da je do nesreče prišlo izven italijanskih teritorialnih voda. Prei- 2a grško vlado «vse v redu» p °Mnoma netočni so celo grški podatki o vkrcanih pot-^ * Očiten poskus opravičevanja tako strašne nesreče - o •’ ~ Grško ministrstvo v.lCn?lco mornarico in promet v ,'toalo daljše uradno spo-NjL *aterem trdi, da je celotna So a ,;adje »Heleanna* izvršila ? 'h s?l,znost v skladu z moralni-v bto rt)kovnimi obvezami ter da t W i Vno nudila vso Pomoč ; VLi11; v sporočilu je rečeno, da red, da ni bilo panike, ? šteJii dokazovalo izredno majh-^ žrtev v odnosu do pre-.' fja . istem sporočilu je reče-iNstn6 ladja imela vse ustrezne \8, , naprave predvidene v tednih sporazumih. I? iškega ministrstva trdi, H na ladji skupno 1108 in posadke). V tej zvezi je zanimivo in tudi zelo zgovorno uradno poročilo pristaniškega poveljstva iz Brindisija, da so z ladje rešili 1.150 potnikov ter članov posadke in da so iz morja potegnili 24 trupel. Očitno je torej, da podatki iz grških virov niso točni. Poročilo grškega ministrstva nadaljuje: «Ob taki nesreči se vedno kdorkoli obtožuje. Zaradi tega je bila uvedena preiskava in imenovana komisija, ki ji predseduje sodnik kasacije. Zelo lahko je kritizirati ter navajati nepravične in neutemeljene obtožbe. Zaključek preiskave pa bo lahko nudil drugačne rezultate, kot izhajajo iz prvih vti-sov». da je povsem uničen krov in zgornji del ladje ter vse kabine. Ni pa resnejše škode v skladiščih, kjer so bili avtomobili. Najhujši znaki eksplozije so v strojnici ter v kuhinji. Do požara ni prišlo zaradi eksplozije plinske jeklenke, temveč zaradi tega, ker je prišlo do močnega curka kerosina. Častnik je u-gotovil, da je bil en reševalni čoln povsem nepoškodovan ter da je bil ravno pripravljen, da ga spuste v morje. Drugi reševalni čoln je bil trdno privezan in končno tretji se je od visoke temperature stopil. Iz vseh — skoro soglasnih — vesti o strahotni pomorski nesreči izhaja resna odgovornost, nemarnost in do skrajnosti sebično obnašanje kapitana, ki je že v zaporu. Nič manjša pa ni odgovornost brodarske družbe, ki je vzdrževala ladjo na način, ki nasprotuje vsem mednarodnim zakonom. Ladja je bila stara, slabo opremljena. Mornarji so povedali, da z nje niso spraskali stare barve, temveč so enostavno mazali plast za plastjo in prav barva je bila eden izmed najresnejših ma gasilcev, ki so pogasili zadnja I so bili skrajno slabo plačani. Na žarišča ognja. Častnik je povedal, | ladjo so vkrcali, kot izhaja iz zaplenjenega dokumenta, skoro dvakrat več oseb, kot bi jih smeli. Gre skratka za kriminalno izkoriščanje grškega brodarja, ki ga Protislovenska gesla Skrunitev spomenika NOB Ogorčenje prebivalstva in protest sovodenjskega občinskega sveta skovalni sodnik popoldne ni mogel i virov netiva (kar je vsem strokov- stopiti na ladjo, na kateri je še vedno gorelo in je obstajala nevarnost, da eksplodirajo avtomobili, odnosno avtomobilski tanki, ki so polni bencina. Dr. Perrone ie tudi povedal, da bo jutri zaslišal kapitana grške ladje. Potrdil je, da gre tudi za obtožbo, da je zapustil ladjo, ko so bali na njej še številni potniki. Za zagovornika obtoženega grškega kapitana je bil imenovan poslanec MSI odv. Manco, odv. Teodoro pa za pravnega svetovalca grške družbe. Oba odvetnika sta imela danes prvi razgovor z javnim tožilcem in je nato posl. Manco dejal, da gre predvsem za pravni status in da je treba ugotoviti, če je italijansko sodišče pristojno ugotavljati krivde in odgovornosti. Pristaniški poveljnik Brindisija polk. Carlesimo je danes zvečer izjavil, da so do sedaj ugotovili, da so rešili 1.150 oseb, katerim je treba prišteti še 24 trupel, ki so jih potegnili iz morja. V nedeljo in danes ves dan so enote italijanske vojne mornarice ter helikopterji na-tačno pregledali celotno področje, vendar niso našli več nobenega ponesrečenca, niti nobenega trupla. Po vsej verjetnosti bo torej ostalo resnično število smrtnih žrtev te strahotne nesreče za vedno neznano. Kot že rečeno, je ladja »Hele-anna» še vedno pred pristaniščem in je šel na njo popoldne predstavnik pristaniškega poveljstva kap. Mancano skupaj z dvema skupina- njakom dobro znano). Mornarjev je bilo zelo malo, oziroma je pretežni del posadke služil za natakarje. Vsi prav nič niso brigale človeške žrtve in ki je užival podporo svojih oblasti, saj bi drugače ladja ne mogia dobiti potrebnih dokumentov za plovbo. Stvari pa so tudi s tega vidika takoj povsem jasne, če pomislimo, kakšen režim vlada v Grčiji, da je ta režim odraz grškega velikega in zlasti pomorskega kapitala in da so tudi za svojega pravnega zastopnika takoj imenovali neofašističnega italijanskega poslanca. Odlikovanja požrtvovalnim reševalcem Helcanne RIM, 50. — Predsednik repuolike je izrazil zahvalo zaradi učinsovi-te pomoči pri reševanju potnikov z grške ladje »Heleanne*. V tej zvezi je podelil več visokih odlikovanj poveljnikom in članom posadk ribiških ladij in motorne cisterne. Kasneje bo odlikoval še posadke drugih ladij ter vojne mornarice. S fašističnimi gesli pomazano pročelje županstva v Sovodnjah """"lil...........................mn«...........i.ut URADNO SPOROČILO AGENCIJE TASS V MOSKVI Predsednik vrhovnega sovjeta Podgorni bo oktobra obiskal Severni Vietnam Številne prevare pri volitvah so omogočile delno volilno zmago predsedniku Thieuju v Južnem Vietnamu ■ 30. — Agencija TASS je /sto Storočila, da bo Podgorni everni Vietnam. Vest je darilnem mestu objavila mo-,'o, o ‘Pravda*. V sporočilu je re-Sre za vabilo centralnega delavske partije Vietnama Vietnamske demokratične Vw na osn°vi katerega bo obi-Aija "laih vladna in partijska de-■ ki jo bo vodil predsed- CQI. p^ga sovjeta Nikolaj Pod- Ank lJatelj«ki obisk bo v začet-V#.. «tt "'ta- S obisku je vzbudila po-črnost iz dveh razlogov, klikih S° ze*° redki obiski vidnih 'o |jj.. Predstavnikov v Vietnamu 1 d° sedaj vedno povezani D- Pil s s Kitajsko. Zadnji tak obisk b mbra 1969- ko ie bil na ’.&ovrata irn*na Kosigin, ki se je i!itonlai 1 ustavil v Pekingu in se iztoki k01 riogovoril o pričetku di- cC ?gajanj- V* iW atrani pa gre sedaj za od-Vj *nan “ar>ojem in Pekingom, saj iJSj, °' da obstaja v Severnem določena bojazen zaradi 1 -1, V t„.eSa obiska Nixona v Kitaj- L'• v L k zvezi je časnik «Nan dan». kratkim napisal, da skuša itav.dv°iiti socialistične države t> “ kratki A v- .b eno proti drugi. (|7 ftrgjj ,° severne vietnamske par- kj1 Pa poročajo o nedelj- kSlt. >yab v južno-vietnamski par-V^fejo todni izidi se bistveno raz-y('|0Vett)nd Pričakovanih in bo imel iu h Parlamentu še vedno veliko va Hspdnik Thieu'kar na ne lastniki, ki so volitve «dobro» pripravili. Zelo mnogo je bilo primerov volilnih goljufij, vojaki so prihajali na volišča z že v naprej pripravljenimi glasovnicami in podobno. Zaradi tega je bolj presenetljivo, da se je opozicija kljub temu uveljavila in pri tem, da je dosegel pomembnejši uspeh Van Minh ter manjšega gene-r&l Cflo Ky. Volilo je samo 78,6 odst. volilnih upravičencev, ki po večini niso zaupali dosedanjim poslancem, temveč so volili raje za nova, manj znana imena in je tako med prvimi, 82 izvoljenimi samo 20, ki so bili člani razpuščenega parlamenta. Podnoro, krogih ki io uživa v in med civilnimi Indira Gandi bo uradno obiskala Veliko Britanijo LONDON, 30. — Tu so uradno sporočili, da bo predsednica indijske vlade Indira Gandi uradno obiskala Veliko Britanijo od 31. oktobra do 3. novembra letos. Indijska predsednica se bo sestala tudi z britanskim zunanjim ministrom s katerim bo razpravljala o mednarodnih vprašanjih in baie tudi o odnosih med Indijo in Pakistanom. Poleg Velike Britanije bo Indira Gandi obiskala Francijo. Zahodno Nemčijo in morda tudi ZDA. Pogajanja o Berlinu BONN, 30. — Ravnatelj tajništva berlinskega senata Mueller in dr- žavni tajnik vzhodnonemške vlade Kohrt sta se danes ponovno sestala, to že sedmič in nadaljevala posvetovalne razgovore o prometu med obema Berlinoma. Tudi ta sestanek ni imel uradnega značaja, saj je treba počakati, da bodo parafirali berlinski sporazum, ko se bodo razgovori nadaljevali na višji ravni. Predstavnika sta se danes dogovorila, da se bodo razgovori nadaljevali 6. septembra, ko se bosta sestala tudi državna svetnika obeh Nemčij, ki bosta nadaljevala razgovore o prometu med obema Nem čijama in med Zahodno Nemčijo ter Berlinom. Pričakujejo, da bo do takrat že rešeno vprašanje ratifikacije poajdbe in predvidevajo, da jo bodo parafirali štirje velepo- niiiiiiiiiiiiiiiiiiamiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiirminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiHii HUPE OBTOŽBE EL SADATA PROTI JORDANIJI Ameriško orožje Amanu za napad na Sirijo Jordanska vlada zavrača trditve egiptovskega predsednika in pravi, da se bo borila samo proti sovražnikom Arabcev KAIRO, 30. — Kot poroča «A1 Ahram* je egiptovski predsednik El Sadat na glavnem odboru Arabske socialistične zveze obširno govoril o položaju v Jordaniji. Predsednik je poudaril, da je Jordanija nedavno dobila velike količine ameriškega o-rožja, med katerim tudi tanke «M-60». Ta vojni material, je dejal El Sadat, je po količini mnogo večji, kot bi ga Jordanija potrebovala proti palestinskim gverilcem, ter ga ne bo mogla uporabiti proti Izraelu na osnovi ameriškega zakona o varnosti. Jasno je, je dodal El Sadat, da je ta dobava ameriškega orožja v zvezi z jordansko agresijo proti Siriji. Egiptovski predsednik se je v svojem govoru nato vprašal »kakšna je sedaj resnična vloga Jordanije na Bližnjem vzhodu*. Kot piše «A1 Ahram* je egiptovski državni glavar nato govoril o konfederaciji arabskih republik in je pri tem zlasti poudaril tri dejstva: 1. Egipt upošteva napake, ki jih je napravil s prejšnjo izkušnjo s sirsko - egiptovsko zvezo; 2. sedanja zveza vključuje tri neodvisne in močne državne tvorbe in 3. konfederacija ni bila ustanovljena proti nobeni arabski državi. Na glavnem odboru Arabske socialistične zveze je El Sadat sporočil, da se bo sedanja ZAR (Zveza arabskih republik) preimenovala v Egiptovsko arabsko republiko, če bo ljudstvo na prihodnjem referendumu odobrilo konfederacijo. V zvezi z izjavami El Sadata je predsednik amanske vlade Tali dejal, da bodo orožje, ki ga je Jordanija kupila lansko leto, uporabili samo proti sovražnikom arabskega sveta in ne proti drugim arabskim državam. Glede nameravanega jordanskega napada na Sirijo, ki ga je omenil El Sadat, pa je predsednik jordanske vlade izjavil, da se čudi, kako je egiptovski predsednik sploh lahko prišel do te ugotovitve. Pri tem je poudaril, da so bile jordanske oborožene sile ustanovljene samo za boj proti sovražnikom Arabcev in da bodo uporabljale orožje, ki ga dobivajo, izključno za osvoboditev zasedenega jordanskega ozemlja, Sinaja in gričevja Golan. Značilno je, da so izraelski u-radni krogi takoj odločno zanikali vest, ki jo je danes objavil pariški časnik «Le Figaro*. da so šle velike količine ameriškega orožja za Jordanijo skozi izraelsko ozemlje. Francoski časnik piše, da je bilo v prejšnjih mesecih mnogo ameriškega orožja izkrcanega v nekem izraelskem pristanišču in so ga nato odpeljali v Jordanijo. V Tel Avivu so danes sporočili, da so štirje egiptovski lovski bomb- lllllllllllllUirMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUUIIUUIHIIIIIlllllHIMIIIIUIIIIIimilMHIIIIIIIIIIMIIIIM ZA IZBOLJŠANJE ODNOSOV MED TOKIOM IN VVASHINGT0N0M niki sovjetske proizvodnje danes o-krog poldne preleteli izraelske položaje na srednjem in vzhodnem področju Sueškega prekopa. Predstavnik izraelske vojske je naglasil, rta je Izrael vložil protest pri komisiji Združenih narodov, ki nadzoruje prekinitev ognja RIM, 30. — Podtajnik za zunanjo trgovino Belci je odpotoval v Smirno, kjer bo zastopal Italijo na velesejmu, na katerem je zastopanih o-krog sto italijanskih podjetij. Med obiskom Turčije bo Belci obiskal tudi Istanbul. Kmalu vabilo Nixonu naj obišče Japonsko TOKIO. 30. — Časnik »Asahi Shi-mun» sporoča, da bo tokijska vlada povabila Nixona naj obišče Japonsko v začetku prihodnjega leta. Časnik pravi, da bo povabilo za Nixona izročil japonski zunanji mi nister ameriškemu zunanjemu ministru, ko se bosta 9. in 10. sep bembra srečala v Washingtonu na sestanku japonsko - ameriške komisije o trgovini in gospodarskih zadevah. Tokijski dnevnik dodaja, da je japonski predsednik vlade Sato sklenil povabiti Nixona na Japonsko. da bi poskusili izboljšati odnose med obema državama in preprečiti, da bi se dosedanja nesoglasja zaostrila. Poleg tega časnik poudar ja, da so se odnosi z ZDA poslabšali pred-vsem zaradi Nixonovih gospodarskih ukrepov, ki so po mnenju japonskih krogov usmerjeni predvsem proti Japonski. Hkrati pa so v Tokiu ne- slaniki čez nekaj dni. n..■■■■■■■■■■•■n.m.m.i................................... Jezuitski general Arrupe v SZ MOSKVA, 30. — General jezuitskega reda pater Arrupe je preživel prva dneva obiska v Sovjetski zvezi v Leningradu kot gost metropolita Ni-kodema, danes pa se bo v Moskvi srečal z novo izvoljenim patriarhom ruske pravoslovne cerkve Pomenon. Jutri bo obiskal Zagorsk, v sredo bo ponovno v Moskvi, od koder bo odpotoval na Japonsko. Uradno je bilo sporočeno, da gre za »zasebni obisk* in da niso predvideni razgovori s funk elonarji sovjetske vlade. Današnja beograjska »Borba* ob javlja v tej zvezi zanimiv komentar, v katerem pravi, da je Arrupe sam odločno izjavil, da se ne ukvarja s politiko in da gre za osebni obisk. Vendar pa je zanimiva prva slika o njegovem obisku, ki je bila objavljena in ki ga kaže. kako si ogleduje v nekem moskovskem hotelu sliko Lenina obkroženega s pionirji. »Borba* nadaljuje, da se hoče ta obisk prikazovati, kot nekaj normalnega, pri tem pa se »pozablja* na štiri «malenkosti»: Predvsem in to je najvažnejše, pater Arrupe je prvi general jezuitskega reda, ki je prekoračil sovjetsko mejo. Drugič, potrebno je bilo 54 let po oktobrski revoluciji. da je funkcionar visokega ranga, kot je msgr. Casaroli obiskal SZ. Tretjič, ni slučajno, da je sedaj prišlo že do tretjega tako visokega obiska in v letošnjem letu, saj je še prej obiskal Moskvo kardinal Vilebrandt predsednik sveta za enotnost kristjanov. Končno, četrta »malenkost* je prav tako značilna. Arrupe obišče Sovjetsko zvezo in Dalj nji vzhod, pri tem pa se bo skrbno izognil, da obišče Kitajsko. zadovoljni, ker Nixon, ob potovanju v LR Kitajsko, ne bo šel skozi Japonsko. Na današn« tiskovni konferenci v Tokiu ie iamjnski zunanji minister izjavil, da če bodo ZDA za dlje časa obdržale v veljavi lOodstotai dodatni davek na uvoz. bosta morali Japonska in Evropska gospodarska skupnost odgovoriti s podobno represalijo. Zunanji minister Fukada je dodal, da po njegovem mnenju ZDA ne bodo tako hitro ukinile dodatnega davka na uvoz in da bo kmalu osebno poslal ameriški vladi protest z zahtevo, da prekliče ta ukrep. Vzhodnopakistanski begunci v Indiji Doslej jih je prišlo ie 8.250.000 NOVI DELHI, 30. - Indijski minister za delo in socialno skrbstvo je danes izjavil, da je sedaj v Indiji 8.250.000 beguncev iz Vzhodnega Pakistana. Naglasil je, da če se bo prihod beguncev nadaljeval kot do sedaj. bo v Indiji kmalu deset milijonov ljudi iz Vzhodnega Pakistana. Minister, ki je govoril na seji parlamentarnega odbora, je izrazil svoje razočaranje nad neznatno mednarodno pomočjo vzhodnopakistanskim beguncem in povedal, da je indijska vlada doslej dobila samo 80 milijonov od milijarde 100 milijonov ripij, ki so ji obljubili. Vladni funkcionarji so ocenili, da bi Indija potrebovala v enem letu za pomoč vzhodnopakistanskim beguncem 640 milijard lir. Samo v zadnjem tednu je pribežalo iz Vzhodnega Pakistana v Indijo 300.000 ljudi. V Sovodnjah na Goriškem se je v nedeljo zjutraj kot blisk razširila novica o nočni fašistični izzivalni akciji, med katero so fašistični zločinci, nasledniki poražene fašistične svojati, premazali poslopje županstva, spomenik NOB, napisne table ob vhodu v vas in nekatere zidove s protislovenskimi fašističnimi parolami. Valu ogorčenja vsega sovodenjskega prebivalstva in vse slovenske goriške javnosti se je sinoči pridružil sovodenjski občinski svet, ki se je sestal na izredni seji. Na njej je župan Jožef češčut obširno poročal o kriminalnem podvigu doslej nekaznovanih fašističnih motilcev mirnega sožitja in poudaril, da ta fašistična akcija žali čustva celotnega prebivalstva sovo-denjske občina in vse slovenske javnosti. Župan Češčut je dejal tudi, da nas to dejanje ne sme prestra Siti, marveč je treba še bolj vztrajno nadaljevati z borbo za uresničitev idealov odporniškega gibanja za popolno enakopravnost slovenskih ljudi. Zupan je tudi poročal o korakih, ki jih je povzela s tem v zvezi občinska uprava, nato pa je tajnik dr. Bukovec prebral osnutek resolucije, ki jo je občinski svet soglasno sprejel. V debati so se oglasili številni občinski svetovalci. Besedilo resolucije je naslednje: »Občinski svet v Sovodnjah, zbran na izredni seji 30. avgusta 1971, spričo podlega dejanja, ki so ga v noči med 28. in 29. avgustom izvršili neznanci v Sovodnjah pod okriljem noči, ko so s črno barvo napisali fašistična gesla na pročeliu občinske hiše, oskrunili spomenik padlim v narodnoosvobodilni borbi ter pomazali slovenski napis na dvojezični tabli ob vhodu v vas, z namenom, da se u-stvari ozračje ustrahovanja na slovenskih področjih v Italiji, ugotavlja, da je to dejanje vzbudilo med prebivalstvom občine val globokega ogorčenja in ostrih protestov, saj je bilo storjeno v demokratični republiki Italiji, četrt stoletja po osvoboditvi izpod fašizma, ki je v svoji dolgoletni strahovladi povzročil našemu ljudstvu nepopravljivo škodo in zasekal rane, ki se se niso zacelile. V prepričanju, da tolmači ču stva vsega prebivalstva občine in slovenske narodne skupnosti v Italiji sploh, občinski svet v Sovodnjah obsoja nesramno fašistično provokacijo, ki je naperjena proti slovenski skupnosti v Italiji in ki ogroža mirno sožitje obeh tu živečih narodnosti; izraža svojo globoko ogorčenost in obsodbo tega nezaslišanega vandalskega dejanja, ki žali najsvetejša čustva narodne pripadnosti in nacionalne zavesti ter protifašističnega in demokratičnega duha našega ljudstva, ki si je s krvjo in trpljenjem pridobilo to, kar ima in kar mu pripada po naravnih zakonih in po določbah republiške ustave; poziva vse prebivalstvo in vso demokratično javnost, posebno še mladino, na trajno budnost za obvarovanje in utrditev narodnih in demokratičnih svoboščin pred vsakršnimi reakcionarnimi poskusi preživelih fašističnih sil, zahteva od pristojnih oblasti, da krivce čimprej identificirajo in predajo sodnim oblastem za zgledno in pravično kazen*. Poročilo o nesramni fašistični izzivalni akciji objavljamo na goriški strani. Dovolj! Očitna, preočitna postajajo znatnem j a, da je že davno poražena fašistična in novofaši-stična golazen začela letos, zlasti po tistih junijskih volitvah, dvigati glavo. Ta znamenja so vidna po vsej Italiji in sesto-jijo v raznovrstnih kriminalnih podvigih proti naprednim levdčarsdm organizacijam. Pri nas pa so fašisti obnovili znane protislovenske akcije. Naj omenimo samo tiste v zadnjih dveh mesecih: mazanje napisov v Cerovljah in Mavhinjah, julijski napad v Klodiču v Beneški Sloveniji, mazanje napisa pri Korošcih nad Miljami, sedaj pa še v Sovodnjah ob Soči, v Podlonjerju itd. Jasno je vsakomur, da je vse to fašistično početje protiustavno, protizakonito in pri nas pa še posebej naperjeno proti sožitju obeh narodnosti in proti normalnim odnosom s sosednjo državo. Zato je še bolj jasno, da bi fašistične pobaline morali orožniki in drugi organi javne varnosti odločno preganjati in jih prijavljati sodišču, katero bi jih moralo vzgledno kaznovati, če je zakon še za-kon in če niso zgolj obrabljene fraze besede o antifašizmu in odporništvu ter Klemakracšji, ki jih v zadnjih letih skoro vsak dan poslušamo iz ust vseh najodgovornejših predstavnikov oblasti: od poglavarja države preko prvega in o-stalih ministrov, pa vse do deželnih, prefektumlh in pokrajinskih oblastnikov. Preganjanje fašističnih zlikovcev in njih kaznovanje pa bi moralo biti še bolj dosledno in strogo v teh naših krajih spričo tolikih obljub, zapisanih in izrečenih, o spoštovanju naših pravic, o zaščiti naše narodne skupnosti itd. ter o vedno bolj prijateljskih odnosih z našim matičnim narodom. Zato se upravičeno sprašujemo: Zakaj se fašistični pobalini ne preganjajo In ne kaznujejo tako, da bi jih čimprej minila volja nadaljevati s tem početjem? če je namreč jasno, da bi fašisti radi obnovili tisto svojo znano pot do oblasti in da so mnenja, da je nastopil za to ugoden trenutek, pa nikakor ni razumljivo — in pri nas še najmanj — zakaj jim oblast tega noče preprečiti, temveč s svojim tolerantnim ravnanjem vse te protislovenske podvige dopušča in s tolerantnostjo posredno tudi njihovo nadaljevanje spodboja? Zato smo prisiljeni povedati vsem, ki se jih vse to neposredno tiče, sledeče: če se bo ta tolerantnost nadaljevala, bomo dokončno prepričani, da je namerna ali pa da je oblast — kljub težkim milijardam ljudskega denarja, ki gre tudi iz žepov državljanov slovenske narodnosti za vzdrževanje zadevnih državnih ustanov pod vrhovnim vodstvom demokristjanskega notranjega ter socialdemokratskega obrambnega ministra — nesposobna zaščititi lastne državljane. To pa bi — v obeh primerih — pomenilo, da smo kot nekoč prepuščeni samoobrambi. O tem pa, kako smo se nekoč znali sami braniti, govori zgodovina teh krajev dovolj zgovorno. In nihče naj ne misli, da take ali da še bolj učinkovite samoobrambe tudi naša sedanja generacija ne bi bila sposobna. Odgovorni prav dobro vedo, kdo so in kje so organizatorji in izvajalci tega protislovenskega fašističnega početja. Vsi jih dobro poznamo in vemo, kje jih bomo poiskali, če bomo vnovič prisiljeni poseči po samoobrambnih sredstvih. Vemo pa tudi, kako jih je treba kaznovati, saj smo dali dovolj žrtev, dokler smo spoznali, kateri jezik najbolje razumejo. Tolerantno ravnanje s fašisti namreč hkrati nikakor ne dokazuje, da si odgovorne oblasti kaj takega z naše strani ne želijo. Zato ob sovodenj-skem primeru kličemo : Dovolj! Dovolj Je kršenja ustave In vse protifašistične zakonodaje, dovolj tolerantnosti in potuhe fašistom, predvsem pa Je dovolj lepih besed o zaščiti Slovencev in njihovih ustanov, zakaj : «Qui nessuno š feeso!...» (Na obeh straneh odprte meje.) S. K. TRŽAŠKI DNEVNIK 31. avgust ZAHTEVA DEŽELNEGA IZVRŠNEGA KOMITEJA KPI Deželni svet naj se sestane in odobri odškodnino kmetom Brez birokratskih zavlačevanj je treba povrniti škodo, ki so jo prizadele toča, suša in zadnji zračni vrtinec - Za zaščito deželnega gospodarstva pred dolarsko krizo VOŠČILA TOVARIŠU RENKU OR NJEGOVI 60-LETNICI n" ' T,' fj Na današnji seji deželnega odbora, ki se bo sešel ob 9.30 pod vodstvom podpredsednika Mora, bodo pretresli vprašanja, povezana z zadnjimi vremenskimi nezgodami v Posočju in osrednji Furlaniji. Predvsem bodo določili področja, ki jih je pretekli petek prizadelo neurje, nato pa bodo pripravili načrt za deželne posege v prid prebivalstvu. V tem okviru bodo sprožili postopek za podeljevanje pomoči iz deželnega solidarnostnega sklada. Na današnji seji bosta odbornika za kmetijstvo Comelli in za javna dela Ma-sutto, poročala o svojem ogledu na prizorišču kjer je pustošilo neurje, odbornik za finance Tripani pa o finančnih razpoložljivostih za take priložnosti. Komunistični deželni svetovalci zahtevajo takojšnje sklicanje deželnega sveta, ki naj razpravlja o neurju, suši in točah, ki so prizadele kmetovalce v deželi, predvsem pa v Brdih. Vsem je treba razdeliti takojšnje podpore za kritje velike škode. Tako je namreč sklenil na včerajšnji seji deželni izvršni komite KPI, ki je izdal ppsebno pooblastilo skupini deželnih svetovalcev. Deželni svet bi se moral namreč sestati v drugi polovici meseca približno 20. septembra, po mnenju KPI pa bi morali izredno sejo sklicati najkasneje do 10. dne v mesecu. Sklep so objavili že sedaj tudi zato, ker se danes dopoldne sestane deželna vlada pod predsedstvom dr. Berzantija in ima torej možnost sama ukrepati, če tega ne bo storila, pravijo komunisti, da bodo zbrali eno tretjino podpisov deželnih svetovalcev in s tem avtomatično sprožili postopek za sklicanje izredne seje. Po mnenju deželnega izvršnega komiteja KPI je perečih vprašanj, ki zadevajo deželno gospodarstvo in široke sloje prebivalstva, še precej in so se v teh zadnjih tednih vročega poletja še zaostrila. Med te gotovo spada kriza dolarja, ki bo prizadela blagovni promet, izvoz, industrijo, obrtništvo in turizem v naši deželi, ki so — po mnenju KPI «že dovolj prizadeti in odrezani od evropskega okvira zaradi uslužnosti zunanje in vojaške politike italijanske vlade do ZDA, ki so Furlanijo-Julijsko krajino spremenile v okopan jarek NATO z vsemi vojaškimi služnostmi in vojnimi napravami*. Od tod, nadaljuje poročilo KPI. zahteva po zamenjavi zunanje in gospodarske politike v skladu z interesi V nedeljo 5. septembra, ob 16. uri, bo pri spomeniku na bivšem strelišču v Bazovici, SPOMINSKA SVEČANOST ob 41. OBLETNICI USTRELITVE ANTIFAŠISTOV BIDOVCA, MARUŠIČA, MILOŠA in VALENČIČA s polaganjem vencev, komemorativnima govoroma in nastopom bazoviškega pevskega zbora PD LIPA. Istega dne bo ob 10. uri dopoldne polaganje vencev in cvetja na grob žrtev na pokopališču pri Sv. Ant. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV Zgoniški obč. odbor obsodil fašistično izzivanje v Sovodnjah Sinoči se je na redni seji sestal ožji odbor zgoniške občine, ki je med drugim ogorčeno obsodil fašistične protislovenske napise na občinskem poslopju sovodenjske občine in skrunitev partizanskega spomenika prav tako v Sovodnjah. Zgoniški občinski odbor je izrekel v imenu vsega prebivalstva občine državne soudeležbe Piccoli in podtajnik za trgovinsko mornarico Cervone poveličevala prav zgrešene izbire, ki so glavni vzroki notranjih protislovij, ki pretresajo družbo in gospodarstvo v Furlaniji in Julijski krajini. Nič manj važno pa je vprašanje takojšnje pomoči kmetovalcem, ki jih je prizadela vrsta naravnih nezgod, od toče do suše in zadnjega viharja, zračnega vrtinca v Brdih. Komunisti izražajo prizadetim kmetovalcem svojo solidarnost in obnavljajo obvezo, da bodo nadaljevali na vseh pristojnih mestih s pobudo, da se doseže takojšnje izplačilo odškodnin za škodo, brez birokratskega zavlačevanja ali nezaslišanih odlašanj. Zato pa menijo, da se morajo kmečke množice in demokrati združiti in s svojo bratsko solidarnost s sovodenj-svojim nastopom doseči novo politiko i skimi občani, obenem pa zahteva od dežele, ki naj gre v smeri korenite j pristojnih oblasti, da izsledijo fašistič-agrarne reforme. I ne storile in jih strogo kaznujejo. OD 6. DO 8. SEPTEMBRA V TRSTU Mednarodni astronomski seminar bo obravnaval «zvezde velikanke Seminarja, ki ga prireja tržaški astronomski observatorij, se bo udeležilo nad sto znanstvenikov iz več držav V mednarodnem centru za teoretsko fiziko pri Miramaru bo od 6. do 8. septembra pomemben mednarodni študijski seminar o «zvez-dah velikankah*, ki ga prireja tržaški astronomski observatorij. Letošnji seminar bo že tretja tovrstna prireditev, kar pomeni, da si je naše mesto ustvarilo določeno ime na astronomskem področju v mednarodnem merilu. Glavna zasluga za to gre ravnateljici observatorija dr. Margheriti Hack, ki je bila glavna pobudnica teh seminarijev. Prvi seminar, ki so ga priredili leta 1966, je imel za temo «hladne zvezde*. Drugega so priredili leta 1968 in je obravnaval vprašanje izgube mase pri zvezdah. Naslednje astronomsko srečanje bi moralo biti lani, ker so se dogovorili za sklicanje seminarjev vsaki dve leti. Zaredi kangresa astronomske dMiibetrtAfift/ili nnf fprmmjlIfžV pa so lanski seminar prenesli na| F,ym Ftl tClIUUiaHTV dežele, ki mora skrbeti za koristi delavcev, na katere bi radi prevalili težo denarne krize zahodnega sveta. Dežela mora poseči in odločno delati, da se ohrani in zaščiti pred krizo raven zaposlenosti z ustreznimi življenjskimi pogoji. Treba je torej okrepiti trgovino in sploh gospodarsko sodelovanje z evropskim Vzhodom, državni industriji dati novega kisika in vzgona, pri tem pa je treba takoj uporabiti razpoložljiva in do sedaj zamrznjena sredstva (170 milijard lir v deželnih blagajnah). Namen takojšnjih gospodarskih ukrepov naj bo okrepitev notranje potrošnje, razvoj gradbene industrije in javna pomoč prizadetemu obrtništvu in mali industriji v deželi. Zato pa morajo prav tu, v naši deželi — pravi poročilo KPI — preprečiti nakane tistih vladnih sil, kot je KD, ki za našo deželo obnavlja staro politiko. Ni slučaj, menijo komunisti, če sta prav v naši deželi minister za ■iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiHiiiiNiiiiiiiiuiiiiiniiimmiiiiiiiiiiuiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii VČERAJ ZJUTRAJ PRI BANIH letošnje leto. Tokrat so torej na vrsti «zvezde velikanke*, ki predstavljajo naj-privlačnejše poglavje astronomije. Delijo jih v različne vrste. Poznamo n. pr. modre zvezde velikanke, kot sta topli zvezdi «Rigel» in «Be-telgeuse*, ali pa rdeče zvezde, kot je «Antares», katere premer preše ga v razsežnosti celo krožni tir Marsa in se razteza skoraj do Jupitra, če ga primerjamo z razsežnostjo našega sončnega sistema. Od letošnjega januarja razpravljajo v znanstvenih krogih tudi o tako imenovani zvezdi « Epsilon » iz ozvezdja «Auriga». Neki ameriški astronom je namreč na podlagi teoretičnih izsledkov odkril na tej zvezdi veliko črno luknjo, zaradi česar znanstveniki domnevajo, da obstaja ogromen planet, ki lahko spreminja spektrum zvezde. Tega zanimivega seminarja se bo udeležilo nad sto znanstvenikov iz raznih evropskih držav ter iz ZDA in Kanade. Razpravljali bodo o zvezdah s teoretične plati ter na podlagi praktičnih opazovanj. Med drugimi bodo prisotni tudi francoski znanstvenik prof. Fehrenbach iz Marseilla, ravnatelj francoskega narodnega astronomskega observatorija ter člani evropskega astronomskega observatorija, ki je nameščen v Čilu za opazovanje južne poloble. Seminarja se bosta udeležila tudi znani ameriški astronom Van de Kamp ter italijanski fizik Dalja Porta iz Padove, ki se je zadnja leta posvetil predvsem astrofiziki. S tem srečanjem si bodo znanstveniki lahko izmenjali mnenja in izkušnje, ki so si jih pridobili z večletnimi opazovanji vsemirja. Tako se bomo lahko seznanili z raznimi novostmi na astronomskem področju, ki bodo doživela svoj krst ravno v našem mestu. tiska na Pončani, ki je bil v kulturnem sporedu posvečen boju svetovnega proletariata za svobodo in socializem, o čemer je pela «folk» skupina Canzoniere internazionale in o čemer so pričali razstavljeni plakati in panoji. V nedeljo zvečer je bilo tudi osrednje zborovanje, na katerem sta predstavnika KPI Antonino Cuffaro in Stojan Spetič ostro obsodila fašistično zlikovstvo v Sovodnjah in Podlo-njerju ter zahtevala, naj se krivci takoj izsledijo in kaznujejo. (O shodu in stališčih, ki zadevajo tržaško gospodarstvo ter skorajšnji sprejem Slovencev pri Colombu, bomo poročali v jutrišnji številki). Jutri v pogonu če gre za dohodek, ki se ne ustvarja z delom). Za vsakega člana družine je dohodek lahko večji za 200.000 lir. Pravilnik nadalje določa srednjo oceno za bruce ter število opravljenih izpitov za študente višjih letnikov. Kdor že uživa drugačne študijske podpore, ne more biti deležen deželne štipendije. Elektronski terminali za hitrejše izdajanje anagrafskih potrdil in drugih dokumentov, ki so jih namestili v raznih mestnih in predmestnih predelih tržaške občine, bodo jutri začeli izdajati prva potrdila. V prvi fazi decentralizacije anagrafskega poslovanja bodo izročili javnosti pet terminalov, ostali pa bodo začeli poslovati proti koncu meseca. Jutri bodo torej te mehanizirane elektronske naprave začele delovati na Opčinah, pri Sv. Ivanu, pri Sv. Jakobu, v naselju San Sergio in v Rojanu za področje Rojana, Barkovelj in Grete. Zaključen festival KPI na Pončani Sinoči ob pozni uri se je zaključil pokrajinski festival komunističnega Z novim fiatom trčil v vojaško «kampanjolo» Avtomobilist se bo v bolnišnici moral zdraviti približno tri mesece Včeraj zjutraj, malo pred 10. uro, se je pri Banih pripetila hujša prometna nesreča, pri kateri se je 39-letni Michele Cocolo iz Ul. Testi 8 tako hudo ranil, da se bo na ortopedskem oddelku bolnišnice moral zdraviti približno tri mesece. Cocolo je ob tisti uri vozil svoj novi fiat 124 po trbiški cesti proti Opčinam, ko je nekaj metrov pred mostom pri Banih, točneje pri km 11 + 437, zapazil pred seboj vojaško «kam-panjolo*, ki jo je 20-letni vojak Giuseppe Sanna hotel zaobrniti na levo, proti Banom. Kljub naglemu zavira- nju je tržaški fiat treščil v vojaško vozilo in se po nekaj metrih drsenja po asfaltu ustavil na desnem robu ceste. Zaradi močnega treska je tudi »kampanjolo* odbilo za nekaj metrov naprej, na srečo pa njen šofer ni dobil niti praske. Hudo ranjenega Cocola so z rešilnim avtom RK nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer mu je dežurni zdravnik ugotovil zlom leve noge, verjetni zlom leve stegnenice, odrgnine po obrazu ter pretres možganov. Na kraj nesreče so prihiteli agenti cestne policije, ki so opravili tudi vse potrebne formalnosti. Nova številka uradnega vestnika Zadnja številka deželnega uradnega vestnika prinaša vrsto novih zakonov z gospodarskega področja. Tako je v njem objavljen zakon, po katerem dežela nakazuje za letošnje leto lastnikom prevozniških podjetij, ki vzdržujejo redne avtobusne zveze na podlagi deželne koncesije, vsoto 450 milijonov lir. S tem nakazilom bo avtoprevoznikom dana možnost, da zadostijo zahtevkom kolektivne pogodbe v pričakovanju državne pomoči. Avtoprevozniki, ki poslujejo na podlagi državnih koncesij, so namreč že prejeli državno pomoč, sedaj pa je vrsta na avtoprevoznike, ki delujejo na podlagi deželnih koncesij. Drug zakon ponovno finansira in nekoliko spreminja zakon štev. 24 iz leta 1970. ki se nanaša na ustanovitev in poslovanje deželne izseljenske konzulte in ki določa razne olajšave za izseljence in njihove družine. Vestnik prinaša nadalje zakon o deželnem posegu na področju ljudskih gradenj. Dežela nakazuje v ta namen 1.200 milijonov lir ter nadaljnjih 500 milijonov za večletne prispevke. V isti številki je objavljen tudi zakon, ki določa 300 milijonov lir v letu 1971 ter po 600 milijonov na leto za razdobje 1972-H in sicer v korist civilnim pohabljencem. ki niso zmožni rednega dela. Invalidom bo s tem priznan dodaten mesečni prejemek v višini 10.000 lir, decembra pa ustrezna božična nagrada. Uradni vestnik prinaša še deželni zakon, ki določa letni izdatek v višini 200 milijonov lir za raziskovanje tal v Furlaniji - Julijski krajini. da bi ugotovili morebitno prisotnost novih rudnih nahajališč. Deželne štipendije za akademsko leto 71/72 Deželno odbomištvo za šolstvo in kulturne dejavnosti razpisuje natečaj za podelitev oziroma potrditev študijskih štipendij za akademsko leto 1971-72 slušateljem univerzitetnih ' fakultet. Posamezna štipendija znaša 150.000 lir oziroma nekaj več, 'če štipendist biva v občini, oddaljeni od univerze. Ustrezne prošnje bo odborništvo sprejemalo do 15 decembra letos. K natečaju se lahko priglasijo študentje, pri katerih čisti letni dohodek ne presega Predsednik SKGZ Boris Race izroča j ubllantu tov. Renku spominsko plaketo SKGZ je sinoči priredila v Gregorčičevi dvorani tovariško srečanje ob 60-letnici dolgoletnega odgovornega in sedaj glavnega urednika našega lista tovariša inž. Stanislava Kenka. V prisotnosti številnih članov izvršnega in glavnega odbora SKGZ, drugih naših organizacij in ustanov ter političnih, javnih in kulturnih delavcev, so o jubilantovem deležu v povojnem življenju naše narodne skupnosti v Italiji, zlasti pa o njegovih zaslugah pri vodstvu Primorskega dnevnika, spregovorili predsednik upravnega sveta Založništva tržaškega tiska Egon Kraus, odgovorni urednik P. d. Gorazd Vesel in na kraju predsednik SKGZ Boris Race. Boris Race je tov. Renku izročil v znak priznanja za njegovo pomembno in vztrajno delovanje za našo narodno skupnost v Italiji zlato plaketo s posvetilom, Egon Kraus pa dragoceno knjižno darilo. V imenu beneških Slovencev se je tov. Renku zahvalil za njego vztrajno zavzemanje za pravice beneških Slovencev predsednik p. d. «lvan Trinko* iz Čedada Izidor Predan, v imenu Planinskega društva iz Gorice pa mu je izrekla čestitke predsednica Jožica Smetova. Vsem se je za izrečene besede in čestitke z nekaj klenimi besedami o vlogi Primorskega dnevnika zahvalil slavljenec, ki je prejeta priznanja za delo pri dnevniku razširil na celotni kolektiv iv na vse številne zunanje sodelavce. 60-letnico tovariša Renka smo v soboto zvečer počastili. tudi v našem delovnem kolektivu s prisrčno intimno slovesnostjo, med katero se mu je za njegovo 23-letno odgovorno uredništvo, za njegovo predanost Primorskemu dnevniku, za njegovo požrtvovalnost in prist no tovarištvo zahvalil v imenu kolektiva Jože, Koren, dr. Stanislav Oblak pa mu je v imenu vseh poklonil originalno simbolično darilo. Za svojo 60-letnico je tov. Renko prejel številne pismene in brzojavne čestitke uglednih slovenskih, političnih, javnih in kulturnih delavcev iz zamejstva in iz matične domovine. Jutri prvič z letalom v Split Jutri, 1. septembra, bo začela obratovati nova dnevna letalska zveza Ronke - Reka - Split. Do 25. septembra bodo letala odhajala z ronskega letališča vsak delavnik ob 10. uri, pristajala na Reki ob 9.20 ter nato v Splitu ob 10.40 (po ljug. času). Iz Splita bodo letala odhajala ob 17. uri, z Reke ob 18.20 (vedno po jug. času), v Ron-kah pa pristajala ob 19.40. Na progi, ki .jo bo vzdrževalo zagrebško podjetje «Pan Adria* (ta skrbi tudi za progo Trst - Zagreb), bodo vozila letala vrste »convair metropolitan 440». Vozni listek do Reke stane 5.000 lir, do Splita pa 12.500 lir. Kakor znano, stane listek na progi Ronke-Zagreb 10.000 lir. Letala odhajajo v Zagreb vsak delavnik ob 21. uri, iz Zagreba pa ob 7.30 (po jug. času). Vožnja traja eno uro. Prispevajte za šolo-spomenik :v Cerknem ! Mladinski seminar v Sesljanu Poročilo o dialogu med kristjani in marksisti Seminar mladih krščansko mislečih pripadnikov Mladinske skupine in skupine «2000* v Sesljanu se nadaljuje ter prehaja od začetnih iskanj k ana-, liži stvarnosti in končnim zaključkom. Danes bodo govorili še o dialogu med kristjani in marksisti na Slovenskem, jutri pa oblikovali delovne sklepe. V nedeljo so mladi v Sesljanu govorili predvsem o razpotjih mladega kristjana na Slovenskem in pomenu občestev. Včeraj pa so Igor Tuta, Alenka Rebulova, Rino Markič in predstavnica iz Goriške govorili o vprašanjih, ki še najbolj tarejo zamejskega mladinca: Tuta o manipulaciji in svobodi v Cerkvi in družbi, Rebulova pa o krščanskem tisku. Občuteno informacijo o položaju v Beneški Sloveniji je podal kaplan Rino Markič. Z MEDNARODNEGA TEČAJA NA TRŽAŠKI UNIVERZI EGS: KLJUB LEPIM BESEDAM VSAK VLEČE VODO NA SVOJ MLIN Predavanje prof. Alliona - Razvoj prometa je treba okrepiti s tarifnimi in davčnimi prijemi - Zadnji ciklus predavanj Na univerzi se je včeraj začel tretji in zadnji ciklus predavanj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti. Prvo predavanje iz tega ciklusa je imel prof. M. Ailione, docent mednarodnega gospodarstva na vseučilišču v Ca-tanii in sicer o finančnih vprašanjih v zvezi z naložbami v EGS. Zadnja predavanja evropskih izvedencev se namreč nanašajo na finančne, tarifne in delovne probleme skupnega interesa v šesterici. Govornik je naglasil, da morajo načrtovalci v EGS pri sestavljanju razvojnih programov na področju prevozov upoštevati predvsem politične dlje, ki jih žele doseči. Zaradi tega ni nujno, da bi imeli pred očmi dejanske stroške oziroma njihovo skladnost s trenutnim stanjem na tržišču. Prav tako ni nujno, da bi bili dlji, ki jih zasledujejo, izključno gospodarske narave. Vprašanje finančnega kritja posameznih razvojnih načrtov je rešljivo predvsem s primerno tarifno politiko, pa tudi z ustreznimi davčnimi prijemi. Možna je seveda tudi varianta, da se pristonje oblasti i-stočasno poslužujejo obeh omenjenih instrumentov. Ta zadnja varianta je po predavateljevem mnenju najboljša, ker omogoča načrtovanje tudi na daljši rok in na širšem področju. Pri tem pa je treba upoštevati in premagovati upor, ki nastaja iz splošnega mišljenja, da skušajo posamezne države z davčnimi prijemi, povezanimi s prometom, kriti tudi javne stroške, ki nastajajo izven območja samih prevozov. Vse to pa je in bo ostalo gola teorija, je nadaljeval govornik, če se Evropa ne bo popolnoma združila in če si njeni narodi ne bodo dali enotne vlade. Nemogoče je namreč doseči skupne ekonomske politike, tako za prevoze kakor za katerokoli drugo dejavnost, če bodo članice- EGS še naprej vlekle vodo na svoje partikularistične mline. Dokler bo združena Evropa le seštevek različnih držav, in zlasti dokler ne bodo glavni gospodarsko-sociaini cilji povsem izdelani, je zaključil profesor Ailione bo v Evropi dosti razprav, otipljivih rezultatov pa malo. PROMET NA CESTAH OB IZTEKU POLETJA Zadnja avgustova nedelja potekala brez zastojev in nesreč Mesto se je kot običajno izpraznilo in izletniki so množično zasedli bližnje plaže in podeželje Poletje je začelo kazati prve znake utrujenosti. Sonce se vedno pogosteje poigrava z oblaki, dnevi so krajši in noči hladnejše. Ljudje pa, kolikor se da, še vedno radi izkoristijo zadnje možnosti, ki jih radodarno nudijo ostale poletne nedelje pred začetkom nadležnega jesenskega deževja. Tudi ta avgustova nedelja se je kopala v toplih žarkih in z njo so se v poslednjih vzdihih avgustovskega sonca kopale množice ljudi, ki so se iz zatohlih mestnih predelov umaknile v svežo naravo. Od miljske do sesljamske obale je bilo tako še enkrat nabito polno kopalcev, ki so izkoristili izjemno ugodne vremenske razmere. Splošno mnenje je, da Letos še ni bilo tako čiste in prozorne vode kot v nedeljo. Po tolikih pritožbah nad stanjem naše obmorske obale, so se številni kopalci tokrat lahko prepustili valovom, ne da bi se jim bilo treba bati, da bodo prišli iz vode umazani od nafte in olja. Tudi višja področja naše pokrajine, od miljskih hribov do štivanske planote, so bila polna priložnostnih nedeljskih izletnikov, ki so se naselili kar ob cesti, v senci borovih gozdičev. Na svoj račun so tako še enkrat prišli vsi gostinski centri, od najmanjših vaških gostiln ali osmič na Krasu do večjih turističnih restavracij. Marsikje ni bilo mogoče, posebno ob večernih urah dobiti prostora. Precej Tržačanov si je spet izbralo za cilj svojega nedeljskega izleta Istrsko obalo in notranjost Primorja, kakor priča promet, ki so ga zabeležili na mejnih prehodih. V splošnem je bilo torej precej premikov, čeprav promet ni dosegel tistin številk, kot so jih zabeležili ob velikem šmarnu. Razlog je najbrž v tem, da je nekoliko ponehal množični turistični promet, ki je bil značilen za naše glavne ceste v prejšnjih dmeh. Turistična sezona se pač bliža koncu in večina tujih • jJ,500.000 lir (oziroma 1,100.000 lir, I turistov je že zaključila svoje po- čitnice. Ni pa pojenjal, kot rečeno, nedeljski izletniški promet in na glavnih cestah so se zato tudi v nedeljo, posebno v jutranjih in večernih urah, ustvarjale zelo dolge vrste. Kljub temu pa ni bilo občutnih prometnih zastojev, številne izvidnice prometne policije in o-rožnikov, ki se še vedno držijo poletnega delovnega urnika, so bistveno pripomogle, da se je promet odvijal brez zapletljajev in, kar je najbolj važno, brez prometnih nesreč. Še vedno je namreč v teku vsedržavna kampanja za varstvo na cestah, zaradi česar so za vse o-sebje prometne policije in orožnikov ukinjeni dopusti. Strogo nadzorstvo in marsikatera globa za manj disciplinirane, sta avtomobiliste prisilila k previdnosti in preprečila zastoje in nesreče. V splošnem je torej zadnja avgustovska nedelja potekala mirno in v znamenju prijetnega razpoloženja. Odnesli so poldrugi milijon lir vredno sliko Neznani zmikavti, ki so se ponoči med soboto in nedeljo splazili v stanovanje 30-letne Brune Sommariva iz Ul. Giusti 8, bi verjetno imeli vso pravico pritožiti se, če bi jih kdo imenoval za vlomilce... seveda take, ki ne pomislijo dvakrat, ali naj odprejo s silo vrata, ali naj razbijejo žabico in podobno. Ko so stopili pred vrata stanovanja, kamor so nameravali vlomiti, so jih namreč našli odprta. To jim je seveda prav prišlo, tako da so lahko np-moteno opravili svoj posel v pičlih petih minutah. Komaj so stopili na hodnik, so zagledali na steni obešeno približno 1x1 m veliko sliko in jo, ne da bi sploh pobrskali po drugih stanovanjskih prostorih, odnesli. Lastnica stanovanja in slike, Som marivova je potožila preiskovalcem, da je slika ponazarjala njenega očeta pred vhodom v bar «San Marco*, naslikal pa naj bi jo leta 1935 neznan slikar. Njeno vrednost je ocenila na približno poldrugi milijon lir. Obvestilo trošarinskega konzorcija vinogradnikom Trošarinskj konzorcij med občinami Devin - Nabrežina, Zgonik in Repen tabor obvešča, da morajo vsi vinogradniki in vsi pridelovalci grozdja in mošta, predložiti krajevnemu trošarinskemu uradu najkasneje do 6. septembra prijavo količine vina, ki so ga imeli na zalogi dne 31. avgusta 1971. Prijave sprejemajo na županstvih: občina Devin-Nabrežina: vsak dan od 8; do 12. ure; občina Zgonik: vsak torek in petek od 9. do 12. ure; občina Repentabor: vsak ponedeljek in četrtek od 9. do 12. ure. Konzorcij ne bo izdal spremnega izkazila za prodajo vina tistim, ki se ne bodo odzvali gornjemu vabilu. Kršitelji bodo kaznovani po zakonu. V svojem referatu se je Rebulova zavzela za krščanski tisk, ki naj bi bil izraz ljubezni, strpnosti in v službi resnice. Odklonila pa je polemike in samozadovoljevanje ob napakah ali neuspehih «nasprotnikov». V razpravi so nato te kritike še konkretizirali in prišli do zaključka, da le s težavo lahko govorimo o zares krščanskem tisku, ki naj bi vršil svojo vlogo. Kot vsakokrat se je tudi sinoči zaključil seminarski dan s skupno pobožnostjo v duhu občestva ter s kulturnim programom. Vpisovanje (lijakov in visokošolcev v Dijaški dom Slovenski dijaški dom v Trstu razpisuje vpis za šolsko leto 1971-72. Sprejel bo 40 dijakov in 40 dijakinj ter 9 visokošolcev in 5 visoko-šolk za notranje gojence in približno 20 dijakov za zunanje gojence. Vsi lanski dijaki in dijakinje se morajo tudi vpisati, če nameravajo ostati v Dijaškem domu. Novi gojenci morajo prinesti s seboj zadnje šolsko izpričevalo in zdravniško potrdilo, da nimajo nalezljivih bolezni kakor tudi izkaz o cepljenju proti poliomelitisu. Vpisovalo se bo skozi ves mesec september ob uradnih urah, ki so od 10. do 13. ure. Prostor za visokošolce in visoko-šolke je namenjen samo visoko-šolcem in visokošolkam z Goriškega in Slovenske Benečije Zadnji dam vpisovanja je 30. september 1971.) Poslednje slovo od Silve Bogateč Vedno nam je hudo pri srcu, ko spremljamo znanca ali znanko k večnemu po-| čitku. še hujše pa nam je, ko nas pre-| zgodaj zapusti delovna žena in skrbna ma-... . ti, kakršna je bila Silva Sulčič por. Bogateč iz Križa. Huda bolezen, ki ne pozna zdravila, jo je iztrgala svojim dragam pri komaj 51 letih. Rodijo se )e namreč v Križu 14. januarja-1920 v delavski, napredni sloven- ski družini. Za časa narodnoosvobodilne borbe je Silva kot napredna Slovenka začela delovati že leta 1942. Najprej je v svoji rojstni vasi zbirala oblačila, denar ter sanitetni material za partizane. Nato je bila kurirka. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 je odšla kot borka v partizane, najprej v Kraški bataljon, nato pa v 19. brigado «Sreč-ka Kosovela». Leta 1944 je v to-majskem okraju delovala kot aktivistka na terenu, pozneje pa se vrnila v rojstno vas, kjer je nadaljevala svoje delo. Po osvoboditvi je bila vedno v prvih vrstah v raznih antifašističnih organizacijah. Kako je bila pokojnica priljubljena je pokazal njen pogreb, ki je bil včeraj v Križu, in katerega se je udeležilo veliko število domačinov in znancev iz mesta in iz okoliških vasi. Prijatelji in znanci ter bivši partizani in ZDŽ iz Križa so v slovo poklonili pokojnici mnogo vencev in cvetja. Na «Klancu» kjer so pričakali posmrtne ostanke pokojnice, ki je umrla v tržaški bolnišnici, se je razvil žalni sprevod. Pevci p.d. čVesnai, so pokojnici zapeli v slovo nekaj žalostink, v žalnem sprevodu pa je igrala kriška godba. Po cerkvenem obredu v vaški cerkvi je sprevod krenil na domače pokopališče. Domača gruda je za vedno zakrila zavedno Slovenko, ki se je borila za pravice svojega naroda. Naj ji bo lahka kriška zemlja. Možu Mariju, otrokom ter drugim sorodnikom naše iskreno sožalje. Weds»f' Razstava na sedežu konzulte Okraj Sv. Ivana v fotografijah Predsednik svetoivanske konzulte obvešča, da bo v sredo, 1. septembra ob otvoritvi «terminala» v dvorani ustreznega sedeža na Ro-tondi del Boschetto št. 3, odprta fotografska razstava na temo: «Svetoivanski okraj*. Razstavljene fotografije so delo nekaterih učencev osnovne šole «A. Grego*, ki jih je nagradila tudi šolska oblast v šolskem letu 1970-71. Razstava bo odprta od 1. do 11. septembra med uradnimi urami. ŠOLA GLASBENE MATICE TRST Vpisovanje v glasbeno šolo bo od 1. do 14. septembra od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29, tel. 29779. Pouk se bo pričel v sredo, 15. septembra 1971. Ravnateljstvo MIRAMARSK1 PARK. «Luči in zvoki*. Danes, v torek počitek. «6* i® Prevozna sredstva; avtobus proga «M» od Barkovelj do 1 mara. Nazionale 16.00 «Tarzan nelln 3'*1 gla ribelle*. Eastmancolor. Fenice 16.00 «1 segreti deliš piu nude*. Technicolor. PreiW no mladini pod 18. letom- ^ Eden 16.30 «Io, Cristina, degli scandali*. Prepovedano dini pod 18. letom. Grattaciclo 16.00 «Anime nere»-nicolor. Denis Hopper. PrePoV mladini pod 14. letom. h,,. Excelsior 16.00 «Elvis Preslef 9 Technicolor. , jj* Ritz 16.00 «Sentieri selvaggb- ^ color. John Wayne. i- Alabarda «Due sporche carolF tj lain Delon. Tecnica di una r Technicolor. j) Filodranimatico 15.00 «Gatta P® |J(, sa». Tamara Barroni. Techn^^^ Prepovedano mladini pod 1“ ^ Aurora 16.30 «La caduta d<# ^ Luchino Visconti. Technicolor povedano mladini pod 18- " ^ Impero 16.00 «1 turbamenti ® t principiante*. Technicolor. " dano mladini pod 18. lriorn'j pt Crisfallo. Dvorana s klimatsl® ^ pravami. 16.00 «Agente 087 ^ di uccidere*. Sean Conners1-nicolor. M Capitol 16.00 «2000, la fine 0 mo*. Technicolor. pji# Moderno 16.30 «11 nostro agente James Coburn. Technicolor- #(| Vittorio Venelo 17.00 «11 colte l’acqua». Technicolor. Rorna lanski. fjt Ideale 16.30 «40 fucili a Pa95° che». Technicolor. Westeffl. p? Astra 16.00 «Ma chi ti ha dato tente*. Technicolor. ,£j tal' Abbazia 16.30 «La squadrigl>a ^ chi rossi*. David McCallu®-nicolor. kino ramarskem parku, vendar s o°do podatki znani šele po 15. Vjt . mbru, to je po zadnji pono-Vl v letošnjem letu. številkam je predsednik le-jViščarske ustanove prof. Edoar-D Cumbat dodal nekaj svojih o-2k in misli. Podčrtal je, da so Uspeku letošnje sezone prispevali kateri faktorji, ki predstavljajo „ kJ delno tudi koristno osnovo za u^fkljnja izboljšanja v programih niihn°ve' kak°r tudi v pričakovanj? mesta- K uspehu sezone so (juvornno prispevali ugodni vre-l Uskj pogoji, katerim pa je tre-ip Prav gotovo dodati posrečeno Plodno sodelovanje z gledali-^ m Verdi in dramskim gledali-Ptn ’ ki je omogočilo izpolnitev gnama in njegovo sestavo že nekaj mesecev prej, kar je preprečilo razne neskladnosti in zajamčilo izbiro programov in izvajalcev brez vsake škodljive improvizacije. Prof. Cumbat je tudi zagotovil, da če z davčno reformo ne bo odpadla takojšnja razpoložljivost sredstev in če se bo nadaljevalo sedanje vzdušje sodelovanja, bo lahko prihodnja sezona še prej zastavljena z vso potrebno reklamo v krajevnem, državnem in tudi inozemskem prostoru. Prof. Cumbat se je končno v imenu letoviščarske ustanove zahvalil tisku in radiu, katerima je priznal, da sta pomembno prispevala k popularizaciji prireditev, ter organizatorjem, katerim — je dejal — je največje priznanje izreklo občinstvo samo. Z glavo je butnil ob steklena vrata Predsinočnjim, malo po polnoči je 69-letni Marij Smotlak iz Mačkovelj st. 113, ugasil luč v mehanični delavnici «Saldanavi» v industrijski coni. kjer je uslužben, in se podal proti steklenim vratom. Zaradi teme pa je z glavo butnil ob steklo, ki se je zdrobilo na koščke. Nesrečnemu Smotlaku Je uspelo telefonirati bolničarjem RK, ki so se takoj pripeljali pred delavnico z rešilnim avtom. Tu so ga naložili v vozilo in ga odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na pato-loško-kirurškem oddelku. Zaradi rane po desnem bedru in obrazu se bo Smotlak moral zdraviti približno 10 dni. Nesreča zaradi naglega manevra Včeraj zjutraj, nekaj po 9. uri, je 65-letni Albino Monti iz Ul. Commer-ciale 106 peljal syoj avtofurgon po Ul. Baiamonti proti Ul. Salata, so- Falana potnik pa mu je bil 40-letni Ettore Castellano iz Ul. Saitz 14. Nesreča se je pripetila približno na sredi poti, ko se je Monti hotel z naglim manevrom izogniti trčenju v avto, katerega šofer je nepričakovano zaobrnil vozilo na levo. Pri tem pa se je za toliko pomaknil na desno, da ga je oplazil težak tovornjak s prikolico. Oba potnika v avtofurgonu so odpeljali v bolnišnico, kjer so Castella-na sprejeli na otorinolaringološki oddelek, Montiju pa so samo nudili prvo pomoč. Prvi se bo zaradi odrgnin po nosu moral zdraviti približno 20 dni, drugega pa so s prognozo okrevanja v enem tednu odslovili. NEZASLIŠANO DEJANJE V NOČI OD SOBOTE NA NEDELJO V SOVODNJAH Fašisti pomazali s črno barvo partizanski spomenik in županstvo Uporabili so fašistična in protislovenska gesla ■ Pomazali so slovenski napis ob vhodu v vas ■ Fašistični napis tudi pred domačim pokopališčem • Sinoči je občinski svet v Sovodnjah na izredni seji obsodil fašistično početje V mirno življenje Sovodenj je počila kot strela z neba v nedeljo zjutraj novica, da je partizanski spomenik pomazan z napisom «Du-ce». Fašistični mazači pa se niso zadovoljili samo s tem napisom. Na pročelje županstva, na katerem imamo dvojezični napis, so fašistični pobalini napisali «Fuori gli schiavi* in «W lTtalia», Nekaj deset metrov stran so docela pomazali slovenski napis «Sovodnje ob Soči*, ki je [»stavljen pod italijanski »Savogna d’Isonzo» ob vhodu v vas, prihajajoč iz Zagraja. Še nekaj napisov. Na zidu otro-I škega vrtca v Ulici Brunner so 'na- ‘nHf ■ ** j gsuijgn-Ajaurjiu metra J sujSdfKSmi it mssRro PER CA/VEN.TE VfViAMG III Na partizanski spomenik se napisali «W II Ducc» iiiiiiiiiiiiiiiMiiMiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiMiiiimiiiiiiiiiiirmiiiiMiiiMiiiiiifiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiimimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiib PRIVABILA JE PRECEJ LJUDI IZ VSEH KRAJEV Uspeh jugoslovanskih skupin na folklorni prireditvi v Gorici Prvo absolutno meslo dosegla skupina «Vlado Taševski» is Skopja Na drugem mestu skupina «Sava» is Kranja, na četrtem pa skupina is Rezije - Uspela folklorna parada po mestnih ulicah Mednarodna folklorna prireditev, uvod v septembrski ljudska praznovanja v Gorici, je letos zelo dobro uspela. Prireditelj, turistična u-stanova Pro Loco, je ravnala pravilno, ko je lani navadno folklorno parado spremenila v mednarodno tekmovanje folklornih skupin. Že letos, ko se je to tekmovanje vršilo v drugo, smo opazili velik uspeh prireditve. Tekmovalni značaj je v dvorano UGG privabil veliko ljudi, prav tako je večja propaganda v vsej naši deželi in tudi na sosednem jugoslovanskem področju pripomogla, da je bilo v nedeljo popoldne, ob priliki slikovite parade po goriških ulicah naše mesto polno tujcev. V hudi mednarodni konkurenci so """■lili,,, n, ||, ||t||l||||||M|||l|l|IIII llllllll IIMHIIIMI, Ulili« lit Itllll II11111 ■■■ ■ IH ■ ■ > > >« ■ II* II ■ III l|l lil > lil ■ 11 lili ■■■ IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Pisan kazenski «curriculum vitae» je popestril še z enim procesom Prejšnjo sredo so ga izpustili iz zapora in že po nekaj urah je spet moral vanj a nekatere je zapor prava mu- J"*'"--------------------- ftvadij, šjc.^nugi se tej osamelosti med ac 0ri, ^nemu bivaniu v takem malce uurr ‘nai vlažnimi stenami sčasoma Vegijo, marsikdo pa se navkljub sPoh m'" g°stiaču še ni naučil k st°vanja do tuje lastnine oziroma i'Sa vedenja v družbi. kri še bolj zakipela v glavi, jezno je zagrabil za naočnike, ki so ležali na mizi in izginil. De Collejeva je hitro zavrtela na telefonski številčnici «113» in že čez nekaj minut se je pred omenjenim poslopjem ustavil policijski avto, iz Katerega so stopili apuntat teteče- 1 jilednjj primer velja tudi za 49- ■ ga oddelka kvesture Camulfo in dva tihega Biagia Medelina iz Ul. Mat- agenta. Policisti so takoj stekli po e!;.1 4. ki so ga argentinske ob- stopnicah navzgor proti poliambu- 1,;(7', ki so ga argentinske leta 1963 izgnale v Italijo, tu tli se je med osemletnim klate-gj ^ zaradi raznih prekrškov, v karVnern tatvin in pijanosti, znašel «. chaitridesetkrat pred sodiščem, stil nima so prejšnjo sredo izpu-pf lz tržaškega Koroneja, kjer je nekaj mesecev. Komaj je bijf1 na cesto, je stekel takoj v te„nlb gostilno in si, v počastitev ča-a slovesnega trenutka, naročil W°. Piva. Potem se je nekaj ur po-pj 1 Po mestu, skočil za trenutek p brad za delo, obiskal prijatelja, ;ejJ?Pct zavil v gostilno in se od-J*1; Malo po 15. uri pa se je j^Pohl v ui Ralestrina 3, kjer Tr® Sv°j sedež poliambulatorij «S. . ancesco*. Ko je odprl vrata am-]J8,1 te, v kateri je zdravnica, 36- tav Lia de Colle h UL Cr'spi 5 ip .0 Pregledovala dve punčki, ga E,£' Ve»ela. naj se vede dostojneje. glp.iP za otroka, ki sta ga plašno .... 'a v obraz, ampak zahteval, je že toliko pod kapo, da se »Jfnska močno prestrašila in mu naj se vede dostojneje, .“isdelin pa se sploh ni zmenil za- stopnicah latoriju in v petem nadstropju izsledili Medelina, ki se je opotekal po stopniškem presledku. Z veliko težavo so ga nato spravili v avto in ga odpeljali v glavno bolnišnico, kjer mu je dežurni zdravnik ugotovil «akutni etilizem*. Po dobro prespani noči v bolnišnici so ga odpeljali na zaslišanje na kvesturo. Na včerajšnji razpravi pred pre-torjem dr. Losapiom je Medelin zavrnil obe obtožbi. Povedal je, da je v poliambulatoriju hotel govoriti z neko zdravnico, pa je naletel na neko drugo, njemu povsem neznano, in to ga je spravilo v bes... Kar pa zadeva naočnike, je podal dve verziji. Sprva je dejal, da jih je odnesel le za šalo, potem pa sfe je popravil in povedal, da jih je odnesel po pomoti. Tožilec odv. Cogno je predlagal za obtoženca 15 dni pripora, bra nilec odv. Frezza pa v prvi vrsti oprostitev, ker dejanje ni kaznivo, v drugi podrejeni stopnji pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov oziroma najnižjo kazen. Okrožni sodnik ga je, upoštevajoč da je bil že večkrat kaznovan, ob den rt?u P)e Collejeva posodi nekaj ] -narja. ženska se je seveda od-si] n° unrla tej zahtevi in ga zapro sodil za oba prekrška na a naj se umiri. Moškemu pa je pripora. na letošnji prireditvi Jugoslovani nadmočno zmagali v vseh kategorijah. Če temu uspehu dveh nastopajočih jugoslovanskih skupin, «Vla-da Taševskega» iz Skopja in «Sa ve» iz Kranja, dodamo še uspeh folklorne skupine iz Rezije, ki je sestavljena iz slovenskih rojakov, lah ko ugotavljamo, da je bil uspeh slovenske in nasplošno jugoslovanske folklore popoln. Nič čudnega, saj je znano, da je prav folklora južnih Slovanov zelo bogata in slikovita. Treba pa je seveda dodati iz-vežbanost in pridnost izvajalcev. Poleg že omenjenih treh skupin so dosegie uspehe v posameznih kategorijah še madžarska folklorna skupina «Vidrocky» in švicarska «Baar». Podrobni rezultati tekmovanja, ld je bilo v soboto popoldne in zvečer v dvorani UGG, so naslednji: splošna ocena: 1. «Vlado Tašev-ski» iz Skopja (Jugoslavija); 2. «Sava» iz Kranja (Jugoslavija); 3. «Baar» iz Baara (Švica); 4. «Val Resia» iz Rezije (Italija); nagrade za ples: l.1 «Vlado Tašev-ski» iz Skopja; 2. «Sava» iz Kranja; 3. «Vidroczky» iz Gjongjosa nagrade za glasbo: 1. «Baar» iz Baara; 2. «Vlado Taševskis zi Skopja; 3. «Vidroczky» iz Gjongjosa; nagrade z:a oblačila: 1. «Val Re-sia» iz Rezije; 2. «Sava» iz Kranja; 3. «Vlado Taševski* iz Skop-ia * nagrade za glasbila: 1. «Vlado Taševski» iz Skopja; 2. «Baar» iz Baa-a; 3. «Sava» iz Kranja. To so izidi tekmovanja, ki je bilo v soboto. V okviru velike večdnevne folklorne manifestacije omenimo še, da je bila v isti dvorani UGG v petek zvečer folklorna prireditev na kateri so sodelovali madžarski in furlanski folkloristi. Madžarska skupina, ki je nastanjena v Grade-žu, nastopa skoro vsak večer v raznih krajih Furlanije, zlasti še v obmorskih letoviščih. V nedeljo popoldne se je več sto folkloristov zbralo v palači Attems na Komu. S tega mesta so se napotili na dolgo povorko po mestnih ulicah. Cilj je bilo županstvo,; kjer so se v velikem parku pozneje zbrali, da bi jim prireditelji izročili nagrade in diplome. V folklorni paradi so bili tudi člani raznih godb, pevci zbora «Se-ghizzi» ter skupina zastavonoš iz Este, ki je hodila na čelu parade. Številni gledalci, ki so ostali na pločnikih, so z navdušenjem spremljali parado, istočasno pa nagrajevali s ploskanjem folkloriste, ki so tu pa tam ustavili svoje korakanje, da so lahko kar na ulici zaplesali. V povorki smo seveda videli, poleg tolikokrat omenjenih zmagovalcev Makedoncev, Slovencev, Švicarjev in Madžarov, tudi francoske, avstrijske in italijanske folkloriste. Zamisel goriške Pro Loco o mednarodnem folklornem tekmovanju je 40 dni vsekakor dobrodošla. Posebno še ker večletno mednarodno tekmovanje pevskih zborov. Gorica je postala središče raznih mednarodnih srečanj in v naše mesto prihajajo v zadnjih letih skupine in posamezniki iz vseh krajev srednje Evrope, pa tudi iz drugih držav. Seveda pa je za tako prireditev potrebnega precej dc narja. Pro Loco sama tega ne zmore, zaradi tega je treba podpreti njena prizadevanja, da dobi podporo pri vseh pristojnih organih, od dežele do občine. Navdušenje po foklomih nastopih se je šele poleglo, pa imamo že na pisali «W MSI», podoben napis smo zasledili na drugem zidu v isti u-lici, nekaj desetin metrov dalje po isti cesti, tik pred vhodom v domače pokopališče pa na asfalt napisali «W Duce». To so torej fašistične parole s katerimi so se fašisti prikazali, prvič po tolikih letih, v Sovodnjah. Vidi se, da so se fašistični mazači vrnili s počitnic, pa so se spet lotili dela, ki ga na Goriškem o-pravljajo nemoteno že celih devet mesecev. Ljudje pravijo, da so morali svojo akcijo izvesti okrog dveh ponoči. Že v nedeljo zjutraj je župan Jožef češčut prišel na mesto, z njim pa je bil tudi brigadir karabinjerjev, ki je takoj pričel s preiskavo. Domačini so vse jutro prihajali pred županstvo in pred spomenik, da bi videli delo fašističnih mazačev. Seveda so se ljudje pošteno zgražali, saj je spomenik postavljen 101 padlemu in je ni skoro družine v Sovodnjah, ki ne bi imela med svojci padlega ali pogrešanega v nacističnem taborišču. Sovodenjci in z njimi vsa slovenska in antifašistična javnost na Goriškem so ogorčeni. Že polnih devet mesecev fašistični mazači pišejo razne fašistične in protislovenske parole v naši pokrajini. Doslej so pomazali s svojimi gesli protifašistične in slovenske lepake, napadli so razne predstavnike političnega življenja, sramotili so zastopnike sosedne države, grozili so Slovencem. Svoje napisne akcije so vršili v mestu, posebno kjer so slovenska šolska poslopja, pred časom so se oglasili v Pevmi, sedaj so na vrsti Sovodnje. Spravili so se, tokrat prvič na partizanski spomenik in na županstvo. Zaradi tega so ljudje še posebno ogorčeni. Včeraj zjutraj sta se sovodenjski župan Jožef češčut in pokrajinski podpredsednik Marko Waltritsch zglasila pri prefektu dr. Cappel-liniju. Povedala sta mu o ogorčenju prebivalstva in zahtevala, da policija vendarle odkrije krivce te nočne napisne akcije, ki je sramota za demokratično državo. Tudi poslanec Loris Fortuna je že včeraj poslal ministru za notranje zadeve in ministru za sodstvo interpelacijo v kateri ju opozarja na to fašistično napisno akcijo in zahteva stroge ukrepe proti krivcem. Karabinjerji so takpj, pričelj, preiskovati zadevo. Baje so nekateri ljudje ponbči ugotovili, da so se_ po Sovodnjah bolj ali manj ob določeni uri kretali nekateri avtomobili. Policija vse to sedaj pazljivo zasleduje, da bi odkrila krivce. Sovodenjska in z njo vsa slovenska javnost pričakuje in zahteva, da gre policija vsaj tokrat do kraja Sinoči se je na izredni seji sestal tudi sovodenjski občinski svet, o čemer poročamo na prvi strani. Sestanek odbora za referendum proti fašističnim zakonom Jutri zvečer ob 18. uri bo na sedežu sekcije PSI v Tržiču se stanek pokrajinskega odbora v pod poro referendumu za odpravo fašističnih zakonov. Pregledali bodo do vidiku mednarodno tekmovanje pev j sedaj opravljeno delo in dali smer-skih zborov «Seghizzi». To se prične rilce za nadaljevanje zbiranja pod- v četrtek zvečer .trajalo bo do nedelje. pisov, kajti do sredine septembra bo treba podpise poslati v Rim. Na sestanku bodo sodelovali CGIL. CISL, UIL, ANED, ANPI. PSIUP, PSI, nekateri zastopniki KPI, MPL, PLI, mladinci PRI, ACLI ter krožka De Rosa in Zo rutti. Šahovski tečaj v klubu «S. Gregorčič» Klub «Simon Gregorčič* v Gorici priredi v septembru šahovski tečaj za začetnike. Vpišejo se lahko otroci od 8. leta dalje. Vpisujejo v pisarni SPZ, Ul. Malta 2, tel. 24-95. V PRIREDBI BIVŠIH PARTIZANOV Na partizanskem prazniku na Vrhu je bilo v nedeljo veliko ljudi Dobiček prireditve v sklad za postavitev partizanskega spomenika Govorili so posl. Škerk, Dellago in Poletto - Nastop domačih pevcev Na Vrhu se je zbrala v nedeljo popoldne velika množica ljudi. Prišli so od vsepovsod, da bi se zbrali na domačem prazniku, ki ga ie priredila sekcija bivših partizanov ANPI. Praznik so bivši partizani priredili zato, da bi zbrali denarna sredstva, ki bodo služila za postavitev spomenika padlim partizanom iz te kraške vasi. Načrt spomenika, ki bo stal ob cesti sreda vasi. in ki ga ie izdelal domači arhitekt Jože Ce.i. je bil razstavljen na veseličnem prostoru in ljudje so si ga z zanimanjem ogledovali. Priprave za postavitev spomenika so v teku in domačini bodo pričeli s praktično izvedbo načrta, čim bodo opravljene birokratske formalnosti. Praznovanje se ie pričelo že v soboto zvečer, zaključilo pa se ie SAV0GNA DISGNZ Popolnoma prekrit slovenski napis «Sovodnje ob Soči» ob vhodu v vas iiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiniiiimiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiuuiiiiiiiiii PO NEURJU V PETEK ZJUTRAJ sinoči. V nedeljo popoldne se ie na Vrhu zbralo nekaj tisoč ljudi. Najprej so nastopili pevci z Vrha, iz Dola, s Poljan in iz Ronk. ki so pod vodstvom Pavline Komelove zapeli štiri partizanske pesmi. Sledili so priložnostni govori. Govornike ie predstavil domačin dr. Leopold Devetak, ki ie povedal tudi nekaj besed o nalogi, ki si jo je zadal domači odbor za postavitev spomenika. Komunistični poslanec Albin Škerk, bivši partizanski borec, je nato govoril o protifašističnem odporu, v katerem je sodelovalo vse slovensko prebivalstvo na Primorskem. Omenil je žrtve, ki srno iih dali Slovenci zato. da sta bila fašizem in nacizem strta. Govornik ie nato omenil dolgoletno povojno borbo Slovencev v Italiji za dosego svojih pravic. Izrazil je svo.ie zadovoljstvo nad dejstvom, da smo Slovenci našli skupni jezik, ko smo se znašli okrog iste mize za sestavo resolucije naslovljene predsedniku vlade Colombu. Poslanec škerk je omenil še, da bodo zastopniki slovenske narodnostne manjšine sprejeti pri predsedniku vlade v septembru. Za njim ie sta spregovorila še tajnik PSI Giorgio Dellago in pokrajinski svetovalec Silvino Poletto od KPI. Dell-_-> je prinesel pozdrav socialistične stranke in obsodil zločinsko dejanje fašističnih pobalinov. ki so v noči od sobote na nedeljo pomazali županstvo in partizanski spomenik v Sovodnjah. Poletto pa ie govoril o aktualnih političnih problemih, omenil da fašizem dviga spet glavo v vsej državi. posebno še pri nas, kar pa ie vsega obsojanja vredno. Po govorih so se ljudje zgrnili okrog dobro založenih stojnic in na plesišče. V BRDIH IN V FURLANIJI POČASNO VRAČANJE V NORMALNOST Danes zjutraj bo deželni odbor razpravljal o pomoči prizadetim Sindikati za čimprejšnjo obnovo poškodovanih tovarn Nocoj v Štandre/u film o Makedoniji Prosvetno društvo «Oton Župančič* v štancirežu priredi nocoi Ulmski večer. Na dvorišču gostilne Ga-bro bo nocoi filmski amater Zdenko Vogrič prikazal svoj film o kulturnem srečanju v Skopju, v Makedoniji, kjer je bila pred časom večja skupina prosvetnih skupin iz zamejstva. Odbor društva «Oton Župančič* vabi k številni udeležbi. Danes se v Trstu sestane deželni odbor, da bi razpravljal o pomoči, ki jo bo morala deželna oblast nuditi prizadetim v petkovem neurju. Baje bodo na deželi našli nekatera sredstva, s katerimi naj bi pomagali prizadetim kmetovalcem, in-dustrijcem, obrtnikom in trgovcem. Vendarle pa bodo morali najti čim-prenrostejši način, da bi ta pomoč prišla v roke prizadetih. Nima namreč pomena dajati podporo čez nekaj mesecev, samo da se zadosti birokratskim formalnostim. S tem v zvezi je bilo precej nastopov upraviteljev in političnih ter upravnih predstavnikov. Socialistična stranka je zahtevala, da bi ljudem priskočila zelo hitro na pomoč goriška posojilnica. Ta bi morala prizadetim po občinskih upravah dati direktno pomoč, deželna uprava pa bi denar, po opravljenih iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii V «VILLA VIOLA» V ULICI G. GOZZI Delavec odkril skelet dekleta v kleti obnavljajoče stavbe Po prvih Ugotovitvah |naj bi dekle umrlo med zadnjo vojno . Stavba je bila precej let zapuščena - Skelet je bil pokrit s peskom in cementom birokratskih formalnostih, vrnila temu bančnemu zavodu javnega zna-čja. Vemo, da so že včeraj tekli razgovori v tem smislu na goriški posojilnici in morda bo kaj kruha iz te moke. Težak je tudi položaj prizadetih tovarn. Medtem ko bodo v opekarni Guerra ponovno pričeli — vsaj delno — z delom že ta teden, je sosedna opekarna Venturini v Kr-minu zelo poškodovana. Škoda je tu precejšnja, govorijo o približno sto milijonih, potrebno bo precej časa predno bo produkcija spet steklu. V tej tovarni je zaposlenih približno štirideset mož in tem grozi vsaj začasna brezposelnost. V teh dneh so ljudje hiteli s popravljanjem poškodovanih stavb. Seveda so to le zasilna dela, kajti popravilo hiš bo zahtevalo več časa in precej denarnih sredstev. Nihče pa ni mogel še oceniti škode, ki jo je zračni vrtinec prizadel kulturam. To bodo lahko ljudje ugotovili šele čez nekaj dni. Sindikati CGIL, CISL in UIL so včeraj zahtevali od deželne vlade, da izda izredno podporo prizadetim kmetovalcem, istočasno pa naj tudi omogoči čimprejšnjo obnovitev dela v tovarnah, ki so bile poškodovane. (—) Jutri, 1. septembra, ponovno prične z delom ambulanta Rdečega križa v Ulici Codelli 9. Ambulanta bo odprta vsak delavnik od 10.15 do 12.15. V obnavljajoči stavbi v Ulici Gaspare Gozzi 10 so včeraj zjutraj odkrili skelet mlajše ženske, ki je po vsej verjetnosti umrla pred približno tridesetimi leti, torej med zadnjo vojno. Hiša je zapuščena nekaj let in skelet je v neki vdolbini našel delavec Bruno Sfiligoj, ki je zaposlen kot zidar pri podjetju Sgubin. Sfiligoj je skelet našel pod stopnicami, ki vodijo v klet, približno tri metre pod zemljo, v skritem prostoru. Pod stopnicami je zagledal luknjo, ki je bila na prvi pogled napravljena pred kratkim. Stvar ga je zanimala, zaradi tega je odprtino razširil, našel je najprej lobanjo in nato nekaj kosti. Ugotovil je, da gre za človeški skelet, poklical vodjo gradbišča, ta pa karabinjerje in lastnika podjetja Sgubina. Prišla sta tudi namestnik prokuratorja republike dr. Laudisio in sodni zdravnik dr. Gre-gorig. Ob prisotnosti teh zastopnikov sodstva so nato nadaljevali z izkopavanjem. Kosti so cele; truplo so neznanci položili v odprtino z glavo obrnjeno navzdol. Poleg trupla so našli tudi nekaj ženskega perila. Nad truplom so neznanci položili pet centimetrov široko plast peska, na to plast nametali nekaj cementa. Med peskom so našli še nekaj gumbov. Prav gotovo gre za umor. Skelet bo {-i sedaj preučevali v sodno-| lahko to iniciativo dodamo drugi,. medicinskem laboratoriju, da bi ugotovili leto smrti. Morda gre za nepojasnjen dogodek iz vojnih časov, kajti po vesteh, za katerih točnost ne moremo jamčiti naj bi v hiši bila med vojno neka fašistična skupina. Hiša je ena izmed starih eno-dvostanovanjskih stavb, ki stoje v majhnih ulicah za nekdanjo stavbo bolniške blagajne. Menda je bila zgrajena v letu 1919, po prvi svetoyni vojni. Lastniki hiše so se menjali. Pred približno desetimi leti je umrl polkovnik Berretti, lastnik stavbe, ki je bival v prvem nadstropju. Vilo je sedaj odkupil rag. Giuseppe Wolf in odločil se je, da jo docela obnovi. Delo je zaupal gradbenemu podjetju Sgubin, ki je pričelo s temeljito obnovo, ker je bila «Vilja Viola» potrebna popolne preureditve. V hiši v zadnjih letih ni stanoval nihče. Sosedje pravijo, da so marsikdaj zašli parčki v vrt zapuščene hišice in da so včasih v Hiši videli goreti tudi kako leščerpo. To so sicer govorice o dogodkih v zadnjih letih. Po mnenju zdravnika, ki pa je le prvo mnenje, naj bi truplo bilo tam pokopano pred tridesetimi leti. V laboratoriju bodo sedaj analizirali kosti, istočasno pa se bo policija zanimala za vse podatke o nekdanjih stanovalcih te hiše, kar naj bi pripeljalo do razvozlanja te zagonetke in morda celo do imena neznane nesrečne žrtve (—) Goriško županstvo bo tudi letos poslalo vsem otrokom, ki bodo letos prvič obiskovali ljudsko šolo, pozdravno pismo župana in zdravstvene dokumente. ŠOLA GLASBENE MATICE GORICA Vpisovanje v glasbeno šolo bo od 1. do 14. septembra od 10. do 12. ure v prostorih glasbene šole v Gorici, Ul. Malta 2/1. Pouk se bo pričel v sredo, 15. septembra 1971. Ravnateljstvo Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 19. segipmbra enodnevni družinski izlet z avtobusom na otok Krk. Podrobnosti in vpis pri Arturju Koschuti, v Ulici Mameli 8. Vpisovanje za začne v soboto od 10. ure dalje. CORSO 17.30—22.00: «Via, vuoi far parte della C.I.A.?*, R. Russel in D. McGavin; film je v barvah. VERDI 17.15—22.00: «Portami quello ehe hai e prenditi quello che vuoi*, F. Noire in V. Cortese, italijanski film v barvah. MODERNISSIMO «Lultimo Killer*, G. Eastman in A. Ghidra. CENTRALE 17.30-21.30: «11 corsaro nero*. T. Hill in S. Monti; italijan-sko-španski kinemaskopski film v barvah. V1TTORIA 17.15-21.30: «Violentata sul-la sabbia*. C. Andre. V barvah. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Iršič AZZURRO: zaprto. EXCELSIOR 17.30-22.00: «Luomo che uccise Liberty Valance*. J. Stewart in J. Wayne, ameriški film v barvah. PRINCIPE 18.00—22.00: Barvne filmske risanke Walt Disneya. /Vowj Gorica SOČA (N. Gorica): «Skrivnostna Justina*, ameriški barvni film — ob 18.15 in 20.15. SVOBODA (Šempeter): «Maškerada», slovenski barvni film — ob 18.30 in 20.30. RENČE: «Waterloo», ameriški barvni film — ob 20.30. KANAL: «Da gospod*, italijanski barvni film — ob 17. in 20.30. ŠEMPAS: »Ljubezenska igra*, itali- janski barvni film — ob 20.30. PRVACINA: prosto. DESKLE: «Zadnji naslov*, francoski barvni film — ob 20. «Yilla Viola* v Ulici G. Gozzi. kjer so v kleti, pod stopnicami odkrili včeraj skelet mladega dekleta DEŽURNI LEKARNI tf GORICI Danes ves Jan in ponoči je v Gorici odprta lekarna M AR ZINI, Korzo Italija 89. tel. 2443. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna «S. Nicolo* G. Olivetti. Ul. I. maggio 94, tel. 7 33 28. HRVATI NA GRADIŠČANSKEM V AVSTRIJI Vedno bolj odločne nacionalne zahteve Za lepaki hrvatski napisi na krajevnih tablah Pretekli torek smo na kratko povzeli vest, da so bili na Gradiščanskem v Avstriji razširjeni lepaki, v katerih se je zahtevalo, naj avstrijske oblasti izvajajo sprejete obveznosti do nacionalnih manjšin, zlasti glede uporabe hrvaščine na Gradiščanskem in slovenščine na Koroškem. To je bila ena izmed akcij, ki se zadnje čase na Gradiščanskem vedno bolj pogosto ponavljajo. Tej akciji je sledila druga, ko so v okolici Željezna in drugod po Gradiščanskem s plastičnimi trakovi prelepili napisne tan.e krajev tako, da so nemška imena pro krili s hrvaškimi. Vest o zaporednih akcijan je p; i. strnila pozornost tech v sosedni deželi, na Staje •skem m graško socialistično glasilo »Neue Zeit» je v zvezi s tem zapisalo, da »pravzaprav ne gre za državni problem in tudi škoda sama na sebi ni velika, ker se morejo plastični trakovi z lahkoto odlepiti®, da pa «se mora pojavit! vprašanje, ali je ta demonstracij? v Burgenimil.i zares samoiniciativna.® Glasilo štajerskih socialistov na k-m..u tudi »ugotavlja®, da dosoj na Gradiščanskem takšnih ak.\j m bilo :'n zaključuje svoj ko nrotar s trditvijo, da je «lahko ugotoviti co vezanost te akcije z akcijami na Koroškem.® O letošnjih pomladanskin zadevni)^ akcijah na Korov«-.,n in luči o tem, kako so sc ob tej ne. c znesti »obnesle® koroške o-i jard, smo že pisali. Seuaj so ' rnnno med gradiščanske Hna tv, med katerimi e v puj-njem času vedno ostvejo poudarja, da naj deželne in osred-/jc oblasti spoštujejo obveznosti, ki s< jih prevzele. V zvezi s tem se avstrijski vladi in deželno- oblastem vztrajno pošiljajo protesti in zahteve giede izvajanja člena V- avstrijske državne pogodbe, to se pravi tistega člena, s katerim so se astrijske oblasti obvezale, da bodo svojim nacionalnim manjšinam, med temi sta tudi hrvaška na Gradiščanskem in slovenska na Koroškem, dale vse pravice, ki jim pripadajo. Z druge strani so se gradiščanski Hrvati letos spomladi lotili posebne akcije, da naj bi se hrvaščina začela uvajati v javnosti v napisah ne glede na deželne oziroma zvezne oblasti in morebitne predpise, to se pravi, da naj bi na;-‘Gradiščanskem v občinah, koder živijo tudi Hrvati, začeli postavljati poleg nemških tudi hrvaške napise in to eačenši od občinskega sedeža pa do trgovin, bank, kmečkih zadrug itd. Seveda je bil tedaj lovor tudi o dvojezičnih šolah, zziroma o poučevanju hrvaščine ia osnovnih šolah, celo v samem otroškem vrtcu. Te zahteve in tudi druge zah-;eve, kot na primer uvedbo oddaj v hrvaščini na avstrijskem -adiu in televiziji so gradiščanski Hrvati postavili tudi 14. junija ia veliki proslavi ob 50-letnici priključitve Gradiščanske Avstriji ob koncu prve svetovne vojne. Tedaj se je v Željeznu zbralo zeliko gradiščanskih Hrvatov, ki so poleg političnega zborovanja meh bogat kulturni program. Te proslave so se s strani oblasti udeležili tudi najvišji predstavniki ivstrijskih deželnih oblasti za gradiščansko. In vendar so tedaj zražene zahteve ostale brez odgovora. Zato gradiščanski Hrvati v zad-ijem času vedno ostreje in od-očneje postavljajo te svoje zahteve, kajti zavedajo se, da gre ea njihov nacionalni obstoj. Da je to res, je ugotovil celo ,ist »Ekspress®, ki ga imajo za socialističnega, kar pa iz njegovega pisanja ne bi mogli sklepati. Vsaj vedno ne. »Ekspress® je ob času pisal, da »pesimisti® računajo, da se bodo Hrvati na Gradiščanskem asimilirali v času Z LETOŠNJEGA PIRANSKEGA «EX TEMPORE» TEKMOVANJA od 50 do 70 let. Časopis si postavlja v zvezi s tem vprašanje, ali je ta manjšina res obsojena na smrt. Z druge strani pa prav isti list pravi, da skoraj vsi gradiščanski Hrvati dobro obvladajo nemščino in da na Gradiščanskem borbe za uvedbo drugega uradnega jezika skoro da ni. To je v najmilejši obliki povedano-nelogično. Predvsem ni res, da se to vprašanje ni postavljalo. Gradiščanski Hrvati so napravili celo svoj pohod na deželno glavno mesto Željezno, pohod, s katerim so zahtevali dvojezičnost. Sicer pa se bo vsa ta zadeva nekoliko obširneje razpletla v prihodnjih mesecih, kajti v zvezi s proslavo 50-letnice priključitve Gradiščanske Avstriji bo na Gradiščanskem od 5. septembra do 11. decembra vrsta proslav, 11. decembra pa bodo v Željezno prišli tudi predstavniki najvišjih zveznih oblasti, v Željezno bo prišel tedaj sam predsednik republike, ki ga bo spremljala vsa zvezna vlada. Tedaj bodo najvišje državne o-blasti «na kraju samem® mogle ugotoviti, kaj gradiščanski Hrvati zahtevajo. 1 Prva nagrada: Branko Miljuš — »Pad Ikara* .........................................................................................i....im..............n NA SALZBURŠKEM POLETNEM FESTIVALU LETOŠNJE PRESENEČENJE: IZBOLJŠANA REPRIZA AIDE Tretja novost letošnjega festivala Mozartov «Mitridat» (Nadaljevanje iz nedeljske štev.) Za Salzburg jo je odkril dr. Bernhard Paumgartner v Firencah, jo inštrumentiral in priredil za sedanjo izvedbo. Leta 1968 so jo prvič p-edvajali v bivši jahalni šoli, imenovani »Felsenreit-schule®. Bil je to poizkus, zato so zanj izbrali drugovrstne pevce. Vendar ni ostalo pri poizkusu. Delo je doživelo takšen uspeh, da so ga sklenili izvesti še drugo leto. Ker pa so prav tedaj preurejali omenjeno gledališko prizorišče, so prestavili »Rappresentazione® v »Kollegienkirche®, kjer je doživela še večji, lahko rečem trajni uspeh, h kateremu je pripomoglo’ še okolje, z okusom in arhitektonsko posrečena adaptacija že itak lepe cerkve. Kaže, da bo ta neke vrste duhovna drama obstala na programu salzburškega festivala. Vsako leto čaka na sporedu oper kakšno presenečenje, ki ga tako publika kakor kritiki pričakujejo z veliko radovednostjo. Lani je bil to »Othello®, opera, ki jo je napisal Giuseppe Verdi pri svojih triinsedemdesetih letih. Pisal jo je dolgo tet in s trudom. Zato je bila publika radovedna, ali bo »Othello® prekosil «Aido», za katero je komponist rabil le štiri mesece. Verdiju se je «0-thello® posrečil; v njem ni trenutka, kjer bi popustila napetost; dramatični in lirični arioso kakor tudi izrazno močni recitativ sta v skladu in nihče od njiju ni postavljen v ozadje. Vsa taka dela naravnost izzivajo dirigenta Herberta von Karajana, da ne prevzame samo njihovega muzikalnega vodstva, ampak da želi postaviti tudi režijsko tako delo na oder. Kljub večnim in neupravičenim kritikam, predvsem avstrijskih piscev (»Nemo propheta in patria®), Karajanu trud uspe in postavi na oder umetniške stvaritve, ki se ne dajo primerjati z drugimi, ki pa se tudi ne dajo pozabiti. To so pač mojstrovine, ki se odlikujejo po svojem močnem osebnostnem načinu, katerega poprečni »smrtniki® ne morejo doumeti. Čeprav je bila premiera že lansko poletje, je tako imenovana izboljšana repriza tega leta vzbujala prav isto zanimanje občinstva in kritike. Mirella Freni je pela nad vse pričakovanje. Bolj prisrčno, bolj blagospevno in plemenito ni mogla zapeti te najbolj presunljive vseh Verdijevih viog. John Vickers v glavni vlogi Othella ji je bil kar zadosti enakovreden vrstnik. Prav gotovo bo nam poslušalcem ostala Karajanova u-prizoritev v trajnem spominu kakor vse njegove doslej režirane opere v Salzburgu. Publika je imela prav gotovo več zanimanja za Otheila, ker nas je lani ostalo mnogo brez vstopnic. Kritične opazovalce pa je bolj pritegnil’ «Wozzeck» Albana Berga, čeprav ni novinec na salzburških poletnih prireditvah, saj ga je tukaj prvič predstavil dirigent Karl Bbhm pred dvajsetimi leti. Tudi letos je dirigiral umetniško delo, mojstrovino, polno dramatične sile, ostrih karakterjev in strastne-občutljive moči v obliki petnajstih scen v 3 dejanjih ta nad sedemdesetletni dirigent prav z istim mladeniškim zanosom, kakor se je lotil dela 1931. leta v Darmstadtu. «Wozzeck» je odjeknil kot posebni dogodek in kot vzorna uprizoritev. K prodornemu uspehu so vsekakor v prvi vrsti pripomogli režiser Gustav Rudolf Sellner, Ge-raint Evans kot Wozzeck in Anja Sil ja kot Maria. Oba glavna pevca sta pokazala suvereno igro in b-ezhibno petje. Skoraj istočasno, kakor je Ca-valieri napisal »Rappresentazione®, je skomponiral Claudio Monteverdi svojo muzikalno fabulo »Orfej®, ki jo lahko smatramo kot najstarejšo doslej ohranjeno opero. To delo pa je tudi doživelo do sedaj največ priredb za današnjo uporabo. Eno teh priredb je naredil Erich Krack, Erich Walter in Heinrich Wendel pa sta jo predstavila salzburškim obiskovalcem festivala kot oratoričen balet v letnem gledališču bivše jahalne šole. Tako uprizorjen Orfej je bila prava paša za oči, ki pa je popolnoma zasenčila Monteverdijevo genialno delo, plemenito muziko, ki so jo izvedli orkester in v prostoru za orkester skriti zbor in pevci. ' Komična opera »Don Pasquale» Gaetana Donizettija je popestrila letošnji izbor na festivalu podanih oper. Kot dirigent se je predstavil mladi Italijan Riccardo Muti, ki je postavil to opero na oder skupaj z režiserjem Ladislavom Štrosom in z znanima pevcema komičnih vlog Femandom Coreno in Rolandom Paneraiem. Žal nisem videla opere in ne morem poročati o njenem uspehu. Tretja novost letošnjega festivala je biia uprizoritev Mozartove prve resne opere »Mitridate, Re di Ponto®. Premiera te opere je bila decembra 1770. Mozart torej še ni dopolnil 15 let. Po premieri so mladega dečka zelo slavili in opera je doživela približno dvajset repriz. Kot reprize so ponovno dali še dve Mozartovi operi »Figarovo svatbo® in »Beg iz seraja®, obe v manjši, prvotni festivalni hiši in obe še vedno enako vabljivi za festivalske obiskovalce, kakor sta bili pred dvema letoma. Zlasti posrečena je inscenacija «Bega» s svojo igro senc, ki jo je pripravil režiser Gicrgio Strehler. Namesto ponesrečenega dirigenta Zu-bina Mehte je vskočil m.adi Norvežan Leif Segerstam. Odlična pa je tudi zasedba Figara s pevci Hermannom Preyem, Gundulo Ja nowitz, Reri Grist oziroma Jugoslovanko Olivero Miljakovič, Ge-raintom Evansom, Zoltanom Kele-menom pod taktirko Karla Bohma. Med premiero «Wozzeck» se je tiho, vendar naglo razširila vest o smrti dolgoletnega predsednika salzburškega festivala, svtlnika dr. Bernharda Paumgartnerja, ki bi moral še pri letošnjih prireditvah dirigirati vse matineje, kljub svojim 84 letom. Bil je odličen muzik, velik častilec Mozarta, ki ga je vedno znova postavljal v ospredje salzburških festivalov, in kot strokovnjak napisal več knjig o njem. Herbert von Karajan je kot njegov učenec in prijatelj izvedel z dunajskimi filharmoniki Moztartov Rt*-kvijem kot zadnji pozdrav svojemu učitelju. ZORKA BRADAČ (Konec) Tudi letošnjo piransko «ex tempore» slikarsko tekmovanje, ki ga je že šestič razpisala in organizirala piranska mestna galerija, je imelo velik uspeh. Na letošnje tekmovanje se je prijavilo malone sto slikarjev, od katerih jih je bilo več tudi z našega področja. Mednarodna žirija, ki je morala razdeliti sedem nagrad in dvanajst diplom, ni imela lahkega dela, kajti med predloženimi deli je bilo veliko dobrih. Prvo nagrado v znesku 3000 novih dinarjev je dobil Branko Miljuš za svoje delo z naslovom «Pad Ikara», drugo nagrado v znesku 2000 novih din je dobil slikar Lu-ciano De Gironcoli, ki je svojemu delu dal naslov «Da Idria a Pirano: omaggio a Marjan Dovjak«. Kakor nam sam naslov pove, gre za delo, ki ga je slikar posvetil spominu nesrečnega slovenskega slikarja Marjana Dov-jaka, ki se je pred kakimi dvajsetimi dnevi smrtno ponesrečil v Mrzli Rupi na Trnovskem, ko se je vračal z Golakov. Tretjih nagrad je bilo več, in sicer kar štiri. Te nagrade so dobili Henrik Mar-chel, Franc Novinc, Miša Pengov in Jože Tisnikar, ki so vsi dobili po 1000 dinarjev. Žirija je nato podelila še dvanajst diplom, katerih prvo je dobila tržaška skupina šestih likovnikov, znana «Grupa U», drugo diplomo je dobil mladi furlanski slikar Giorgio Gioiotti, tretja diploma je pripadla Borisu Lavriču, nadalje so diplome dobili še Janez Matelič, Eu-genio Milanese, Lado Pengov, Mitja Perko, Tržačan Bruno Ponte, Franci Slak, Ivana Varl, Giovanni Vechiatto in, končno, še Pirančan Pavle Zamar. PRVI PARTIZANI NA PRIMORSKEM ZELO HUDE POSLEDICE FAŠISTIČNEGA TERORJA Tik pred začetkom odločilnega boja so fašisti aretirali nad 300 najbolj odločnih borcev in voditelja NAJTEŽJE RAZMERE Pred tridesetimi leti se je začel oborožen boj za osvoboditev tudi na tleh Siovenskega primorja. Težko si je sedaj, po toliko letih in v tako spremenjenih življenjskih razmerah predstavljati tedanje stanje, razpoloženje in možnosti primorskega človeka, ki se je moral odločiti za najbolj usoden korak — za oborožen boj, za boj z golimi pestmi proti do zob oboroženemu fašizmu, ki je bil tedaj na zmagovitem pohodu po Evropi. Zgodovinar dr. Metod Mikuž je o tem napisal tudi naslednje 1); »Dežela je bila pod italijansko okupacijo že od začetka novembra 1918 in tudi ustanovitev Ljubljanske pokrajine ni odpravila rapalske meje. Pričakovali bi, da se bo narodnoosvobodilni boj začel tudi na Primorskem z isto ah še z večjo silo kot v Ljubljanski pokrajini. Toda začetki tod so bili težki, čeprav na Primorskem ni manjkalo slovenske narodne zavesti... Na Primorskem je v začetku manjkala sila, ki bi bila zmožna in sposobna dvigniti in voditi Primorce v narodnoosvobodilni boj, komunistična partija Slovenije... ...Italijanske oblasti so na Primorskem takoj po okupaciji jugoslovanskih predeiov poskušale nekoliko ublažiti pritisk na Slovence in Hrvate. Že 31. maja 1941 je pisala generalna direkcija za javno varnost po Mussolinijevem naročilu prefektom goriške, tržaške, reške, puljske in zadarske pokrajine, da je trenutno potrebno blagohotno ravnanje s Slovani v kraljevini, in to zaradi blagohotnega nastopanja na jugosjovanskem okupiranem ozemlju...® Kakšna velikodušnost od okupatorja! Volk se je žrtve lotil z blagohotno krvoločnostjo. Za emigrante iz Slovenskega primorja in Istre je bila tedaj objavljena amnestija, da bi se nekaznovano vrnili. Nekako od leta 1928, ko se je začel stopnjevati teror, je v Jugoslavijo emigriralo v 12 letih nad 11.000 Slovencev in Hrvatov. Zelo številni pobegi preko meje so bili v prvi polovici leta 1935. Tedaj se je Italija zapletla v vojno z Etiopijo in je okrog 5.000 vojnih obveznikov pribežalo v Jugoslavijo ter se s tem izognilo mobilizaciji za vojno v /ifriki. Ta amnestija pa ni imela posebnega odziva. »Blagohotnosti® okupatorja ljudje niso verjeli. Kar spomnimo se, kako krvoločen je bil II. tržaški proces (od 2. d« 15.12.1941) in kako je Mussolini že 31. julija 1942 v Gorici javno preklical to velikodušno »blagohotnost® in grozil upornikom ter njihovim somišljenikom z najstrožjimi ukrepi. Med dejavnike, ki so zaviralno vplivali na hitrejši razvoj NOB Slovenskega primo-ja, je treba šteti tudi naslednje; Triindvajsetletna okupacija pod totalitarnim fašističnim režimom ni le skoraj povsem onemogočila na predne politične dejavnosti, ampak je prebivalstvo težko prizadela v gospodarskem in kulturnem pogledu. Nadzor nad ljudmi je bil temeljit do tolikšne stopnje, da so poiicijske sile sistematično zašle dovale vsakega Slovenca in Hrvata že v šolskih klopeh, ko se je bilo treba vpisati v fašistično organizacijo (Balila), pa pri vpisu v pred-vojaško vzgojo in pri obiskovanju sobotnih vaj, pri služenju v vojski, pri izdajanju obrtnih dovoljenj in vpisovanju v fašistično stranko ter povsod drugje. Evidentiran je bil vsak radijski aparat, vsak pisalni stroj, vsak bicikel in pri živini celo vsa drobnica. Takega temeljitega pregleda nad ljudmi in imovino ni imel okupator nikjer drugje. Ljudje v Slovenskem primorju so po razpadu bivše Jugoslavije radi poslušali poročila iz Londona. Tu so se zlasti oglašali slovenski politiki, ki so ob razpadu pobegnili. Glavna misel in parola teh pobeglih politikov je bila: čakanje. Med prebivalstvom je to seveda povzročalo znaten zaviralni vpliv. Še posebej je bilo treba pojasnjevati vlogo pobegle vlade, strankarskih voditeljev in njim nasproti načela Osvobodilne fronte. Treba je bilo ljudem jasno in pošteno povedati, da gre res za boj na življenje in smrt in da je čakanje usodna iluzija. Drugi tržaški proces je zaviral- fiiiimimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimimiiiiiiiiiiii Ravzoj železnic v Sovjetski zvezi MOSKVA, 30. - V nobeni razviti državi nima železnica tolikšne vloge, kot jo ima v Sovjetski zvezi. To pa iz dveh razlogov: predvsem zaradi dejstva, da je v Sovjetski zvezi motorizacija v precejšnjem zaostanku, z druge strani pa zato, ker je Sovjetska zveza industrijsko močno razvita država, kar nujno vodi k velikim transportnim obsegom. Iz podatkov, ki jih objavlja agencija »No-vosti®, bomo povzeli nekaj podatkov, ki nam bodo gornje trditve podkrepili. V Sovjetski zvezi je v celoti 134.000 km železniških prog, to se pravi, da bi z železniškimi tračnicami mogli trikrat »opasati® zemeljsko oblo .in še bi jih ostalo za kakih 15.000 km. Od tega je kar 34.000 km prog elektrificiranih in zavzema Sovjetska zveza po dolžini elektrificiranih prog prvo mesto na svetu. Drugod, koder še ni električne vleke, so zelo v rabi motorni vlaki, ki so vedno hitrejši od vlakov na parno vleko. Podatki, ki jih v zvezi s tem navaja agencija »Novosti®, pravijo, da odpade na električne in motorne tovorne vlake kar 97 odst. vsega tovora, kar ga v Sovjetski zvezi prepeljejo po železnici. Kaj pa potniški promet? Glede tega velja poudariti samo naslednje: v Sovjetski zvezi je avtomobilov razmeroma ma’o, zato pride zelo v poštev železniški prevoz. Res je sicer, da je letalski promet v SZ zelo razvit, še neprimerno več potnikov pa prepelje železnica. Statistika pravi, da se je lani število potnikov na vseh železniških progah v Sovjetski zvezi povzpelo na tri milijarde ljudi, to se pravi le na malo manj kot je bilo lani na svetu ljudi. na . .....................................................i .................umu,im.....mm,m, „„„„„„„„„„ OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vztrajno po poti, ki ste jo ubrali. Ne objokujte zamujenih priložnosti. BIK (od 21.4. do 20.5.) Na delu ne bo šlo vse najbolje. To naj vas ne moti. Mir v družini. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Spremembe v službi ali na delu. Nekdo spletkari proti vam. RAK (od 23.6. do 22.7.) Z zaupanjem glejte v bodočnost. Vaš prijateljski krog se širi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Poslovne tajnosti držite zase. Pismo, vest ali obisk. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nekdo bo žel plodove vašega napora. Nekateri ljudje so zelo občutljivi. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vaša ambicioznost tokrat ni na mestu. Novo prijateljstvo, morda celo ljubezen. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Pričakujte večje uspehe. Rešili boste neki psihološki spor. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Predstojniki vam niso naklonjeni, hudega pa ne bo. Nove pobude čustvenega značaja. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Uprite se idejam, ki vam jih vsiljujejo. Nakazuje se novo prijateljstvo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vzdušje za začetek novega dela. Razčistili boste neko nevšečno zadevščino. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pri svojih sklepih bodite previdni. Če je vaše srce še prosto, se vam obeta velika ljubezen. rio vplival vsaj v dveh pogled*. Od junija 1940 do junija 1941 J bilo aretiranih in zaprtih nad ■> oseb, ki so bile osumljene subv® zivne dejavnosti. Vsi ti odločni 1JU je so bili izločeni vse do razPa° Italije. Drug vidik je moralno-ps* hološki. Na procesu je bilo 60 0 , tožencev in 56 obsojencev, temi jih je bilo 15. decembra I" pet ustreljenih. Ustreljeni so bjj/ Pino Tomažič iz Trsta, Viktor n0-bek iz Ilirske Bistrice, Ivan Iva’' čič iz Čezsoče, Simon Kos iz Eu , ’ Ivan Vadnal iz Slavine. Tako 1' bila s petimi žrtvami in ostali® obsojenci «pokrita» vsa Prim0 ska. 2) ORGANIZIRAN POSEG Komunistična partija JugoslavlJf oziroma Slovenije je bila tista i°°j na, politična in organizacijska S"*' ki je dala pobudo za °boro*® upor proti okupatorju in ki je 1 di takoj prešla v neposredno 0 ganizacijsko in borbeno aktivno ■ »V začetku maja 1941 je bilo Zagrebu posvetovanje KPJ, zna. z imenom majsko posvetovanj' ki so se ga udeležili delegati vs nacionalnih in pokrajinskih PaC.T skih vodstev (razen Makedonijo/ V referatu, ki ga je imel na P“ svetovanju Tito, in v razpravi • analizirali minule dogodke in m' ložaj v Jugoslaviji po aprilski voj ni... Kot neposredna naloga P", tije je bilo postavljeno zbira,'l vseh ljudskih slojev ne glede politične, verske, nacionalne in 0 . ge razlike v enotno fronto b® proti okupatorjem in njihovim 0 mačim hlapcem. V tem smislu bile glede na specifične pog™ poudarjene konkretne naloge . 0 cionalnih in pokrajinskih organizacij. Ljudske množice je 0 ^ treba zbirati na liniji boja Pr°v raznarodovalni politiki okupatorje ’ proti ropanju, nasilju in razvn manju bratomornega boja in 1 pojasnjevati vzroke aprilske ka strofe in vlogo kvislingov ter J. opozarjati na pot oboroženega . kot edino pot k osvoboditvi vzpostavljanju resnično ljudske, 0 mokratične oblasti... .\ ...Na posvetovanju so sklenili, «7 KPJ razvija dejavnost v duhu sp jetih stališč tudi na tistem P°^ roč ju Slovenskega primorja in Ist ki je bilo pod Italija. . b|j0 Mojsko posvetovanje KPJ je zelo pomembno. Pokazalo je’kjIji' je bila perspektiva jugoslovans* y komunistom jasna in da so ^ pripravljeni popeljati svoje nar.ta. v osvobodilni boj v enem nal žavnejših trenutkov v njihovi dovini. Pokazalo je, da se je sIG. najmračnejše sužnosti in bede u šla sila, ki je vedela, kaj in ki je našla pot k uresničevi svojih in ljudskih teženj.-» 6) . Kako je to konkretno bilo v s venskem primorju? :c0 Že maja 1941 je prišel v Gon član KPS Anton Velušček ■" tevž. Nastanil se je pri starših, Podgo® jj. takoj začel z agitacijskim deI0ti) boj« ho£e' artiu zaposlil pri opekarni v njem po napotkih, ki jih 3e dobil v Zagrebu. Alojz Mari1 je v svojem članku »Aktivnost t riških rodoljubov® lepo °Pi. ,eta četke Matevževega delovanja 1 1941 v Gorici. 4) Literatura: m. 1) Dr. Metod Mikuž: Zgodovinc „ venskega osvobodilnega bojo 65. (Redna izdaja Prešern družbe za leto 1970.) ■ ju 2) Dr. Lavo Čermelj: SloveiM j Hrvatje pod Italijo, str. 330. j, dala Slovenska matica v w Ijani, leta 1965). ^ 3) Pregled zgodovine Zveze ^ (\l nistov Jugoslavije str. 219. DG 1963). 4) Ustanak naroda Jugoslavije 1 zbornik, knjiga UL, str. ^ (Vojno-izdavački zavod J 1964). CIRIL ZUPAN0 (Nadaljevanje sledil * . -------------------------- 1 TONE SVETINA 171. IHANA DRUGA KNJIGA Zajahaj je kraljevega konja. Vojko je bil z Jelenom In njegovim vodom na čelu. Takoj za vasjo je zavil na livade. Noč je bledela in gazili so rosno travo. Samo dober kilometer daleč so se utrinjale rakete. Do reke jih je pripeljal brez nezgode. Tam je iskal plitvino, ker so mostove porušili Nemci. Vojko je poiskal prod, kjer se je reka pretekala v ovinek in je bila zelo široka, zato pa tudi plitva. Tu se je pred nekaj leti igral kot otrok, nabadal kapeljne, lovil postrvi in jih pekel na žerjavici. S spominom na dom in na otroška leta, ki jih je preživel v gozdu, gorah in ob vodah, je zagazil v mrzlo reko. S palico v roki je pre- bredel in z njim ves Jelenov vod, ki je na drugem bregu takoj napravil zasedo in zavaroval prehod. Na produ je nenadoma nastal vrišč. Marko je prihajal na kraljevem konju, le-ta pa se je ob strugi ustavil ta ni hote) nikamor naprej. Vsi so se mu režali, to pa ga je raztogotilo. Nekajkrat je sunil konja s petami v rebra in ga usekal s parabelo po boku, da je votlo zabobnelo. «Merjasec ti kraljevski, seme potuhnjeno, aristokratsko, tt bom že dal hudiča!« se je penil in mu z vso močjo nategnil uzdo. Konj je zarezgetal in se vzpel .na noge, da se Je lah- konogi Marko komaj obdržal v sedlu. Zadaj so zamukale krave, ta stroga tišina, ki jo Je bil zapovedal Dren, je šla pozlu.... V dvorskih garažah, katerih okna so sljaia iz teme, so ihtavo bevskali policijski volčjaki. Potem je počilo — mina je usekala v skale nad reko. Polovica jih je nahoma polegla po tleh. Kraljevi žrebec je zarezgetal, se splašil, pričel skakati, Marko se je z vsemi silami tiščal v sedlu, lisica mu je bingljala po koščeni zadnjici, dokler ni v velikem loku zletel s konja v grmovje na obrežju In sto-kaje obležal. ((Primite ga! Ta je konj za komandanta divizijel« Je zastokaj Blisk. Na srečo je bil žrebec navajen obeh kobil ta je napravil samo eleganten krog po travniku, kot bi hotel pokazati, kako tečejo kraljevi konji. Se nekajkrat je zarezgetal, potem pa se Je pustil ujeti. Prihitela je Ana, pomagala Marku na noge in ga povprašala, če lahko kaj obveže, pa ji ni bilo treba. V skalovje nad vodo je udarilo še nekaj min, da so se hitro spravili čez vodo. Marka in Ano pa je prenesel na hrbtu najbolj krotek konj v bataljonu, ki je bil pritovoril plastik. Jutro je zateklo bataljon sredi pobočja Jelovice, v gorski vasici Kupljeniku, pri Primažkovl ta Oblakovi domačiji. Zenske so Jih pogostile z mlekom ta pšeničnim sokom. Tu so lahko v miru občudovali uplenjene konje. Bili so norveški serci kavne barve z ostriženo grivo, sredi hrbta črni. Drugo čudo Je bila Markova lisica. Z Vojkom sta Jo drla na klopi pred hišo; nič koliko radovednežev je gledalo njuno početje. Tudi Primažkov ata je prisedel in se čudil. Videl je bil že mnogo lisic, pa so bile rjave. Modrikaste zares še ni videl nobene. Marko Je vihal nos in cukal žganje. «Zakaj je modra?« so povpraševali borci. «Ker ima modro kri! Kaj pa delajo komisarji? Ali vam niso povedali, da Ima aristokracija modro kri? Takšno Imajo tudi njihove lisice in najbrž tudi ti konji,« Je resno govoril Marko, medtem ko Je Vojko, vajen odiranja lisic, že vlekel dragoceni meh živali čez glavo. Niso se še vsi najedli, ko je pridirjal obveščevalec s poročilom, da je krenila iz kasarn močna kolona vojske in zavila v gozd čez reko. Ker Dren ni maral izpostavljati vaščanov nevarnosti — že od žačetka vstaje so neumorno delali za partizane — je ukazal umik na Jelovico. Ko je Vojko segel Primažkovemu očetu v roko, ga je mož potegnil za seboj v kuhinjo. Poznal ga je že dolgo, saj ga je oče kot otroka v nahrbtniku nosil tod mimo na Jelovico, kot fantič pa se je podil za živino po njegovi planini. Mati mu je dala dve klobasi ta pol hleba kruha. Vojku so se razlezla usta v širok nasmeh Nahrbtnik je zarežal in hlastno pogoltndl dar. Pred vrati je rogovilil Orlov In priganjal pratežnike, ki so bili natovorili kar umazane kotle. Kolona se je vzpe- njala strmo navkreber v zavetje gozda. 22. Neposredna bližina kraja, kjer je med pogovori z Wol- fom prebila mnogo prijetnih ur, je v And vzdramila čustva, ki so zamotale njen odnos do Primoževe ljubezni. Vzpenjali so se čez senožeti pod vrh roba Jelovice in vseskozi imeli pred seboj kot na dlani Jezero z otokom in gorami v ozadju. Minilo je že precej časa, odkar je z Wolfom zvonila na otoku z zvoncem želja, odkar ji je major ob večerih dvoril, ona pa se je upirala in mu prav s tem vzburjala nepotešemo strast. Še zdaj se ni mogla povsem znebiti njegovega vpliva. Nad njo je visel kot temna senca zlovešče ptice, zaradi katere se Je prebujala sredi noči, imela privide ln čutila globoko v sebi čuden štrah. Nekaj ji Je govorilo, da Je Primož razdvojen, da ob njej m brezpogojno srečen; tega mu ni mogla zameriti. Nakopala mu je že hude nevšečnosti. Težko je prenašal maščevanje Orlova. Ta mu ni nikoli pozabil pokazati prezira, češ da ima za dekle gestapovko, ne glede na to, s kakšno nalogo so jo poslali nazaj v četo. Sicer je bil Primož do nje prijazen in topel, toda ta. šen, kot je bil poprej, takrat, ko sta blodila po gozdovih, ni bil več. V njem Je ležalo nekaj trpkega, ^ lestnega, kar Je skrival tudi pred njo in pred čdmer J skušal ubežati. ■ Njen ponos Je peklil občutek, da jo ljubi iz usrnM^ nja, da se bo nekoč odvrnil od nje in jo zasovražil kot zna sovražiti samo on. Njegova čustva so bila in vztrajna kot pri malokom. Čutila se je krivo, &at0 i skušala biti z njim vse bolj nežna, pozorna in prijaZ hkrati pa se je hudo bala, da jo bo imel za vsiljivko- „ Neprestani boji, pohodi, množica dogodkov — vse Jt onemogočalo, da bi se z njim lahko pogovorila in sku^‘ najti izhod, ki bi bil sprejemljiv in pravičen za oba. ol.j, bolj je bil molčeč in zamišljen — včasih je bil v zarn t Ijenosti čisto odsoten — tem bolj si je želela pogovor0^ njim. Rada bi ga bila razvedrila, saj ji je pomenil vse. kar se ji je zdelo vredno živeti. Ona mu je bila poma^ ozdraviti pekočo rano osamljenosti Pri tem pa mu je hote zadala novo in še globljo rano, ki jo ozdravlja beg ali smrt ali veliko odpuščanje.. jji Ko so se na obrobju gozda vrh senožeti Prihoda na sonce, je prišla k njemu. Bil je sam, precej daleč drugih. 1 ((Primož, zakaj si tako zamišljen?« ga Je ljubeznivo °* vorila. ^ Pogledal jo je tako čudno, da ji je bilo takoj žal’ je prišla k njemu. «Ce te motim, lahko grem,« Je odvrnila užaljena ^ «Kar ostani, ker bi sicer prišel kdo drug Veš. tv\j čudno osamljen se spet počutim Najraje bi vzel a®jgK mitraljez, pa me je sram. Razmišljal sem, če bi me vzel za obveščevalca ali priporočil vodstvu VOS. Tako ču° uklonjenega se počutim v tej enoti.« «Zakaj hočeš za obveščevalca, Primož?« «želim si velikih podvigov.« » ((Večjih, kot jih napravi brigada, si ne moreš mls11 JI^orski dnevnik 5 NOCOMCT ŠPORT ŠPORT ŠPORT 31. avgusta 1971 ITALIJANSKI POKAL Presenečenja v prvem kolu Roma in Napoli premagana fofer odpravil Reggino s čistim 6:0 - Prihodnje kolo na sporedu v nedeljo j i^lijaiuf^0 so odigrali Prvo kolo Buškega nogometnega pokala, io r se udeležuje 35 ekip, ki klij*?P°rejene v sedem skupin. To \ C zanimivo predvsem za-r So marsikatere enajsterice JOJ o o ) trenutno tejj’ ^eyeda ni manjkalo presene-lilij v s^uPini je Como pri-i);jtj,,^'se k delitvi točk, povsem (j,.** Pa se je izkazal italijan-Ca* later, ki je premagal Reg-ialj “f s 6:0. Milančani so prika-es vrhunsko igro z lanskimi V njihovih vrstah sta se ki<> k tym.,10 preveč sam, Pelizzaro pa izkazala Corso in Boninse-e I vo mrežo. Izmed «novih» Sna l° ,1! _______ ipiat^0 kar štirikrat zatresel na- ^Polm °ma odpovedal. V tej sku- ....»o "■1111111111 ............................ Vslovanska nogometna >tac C* . S prvenstva L zvezna liga IZIDI C. Zvezda 1-0 ~ Dinamo 2-1 — Sarajevo 2-1 — Hajduk 3-0 Čelik 7-1 — Radnički (N) 3-0 1 — Sloboda 3-1 lr — Maribor 8-0 — Radnički (K) 3-0 LESTVICA HN ©*ar fe $$ Sc Sr*- (N) S?® 55 V i°]°: 1 1 1 2 9 1 3 0 6 0 Radnički (K) Maribor — Partizan; , Željezničar; Radnički ^4; ,, \ojvodina; Čelik — Olim-» Šiiti }duk — Velež; Sarajevo ŠviSka; Dinamo — Beograd; ezcia - Vardar. J, lv®zna liga — zahod IZIDI ŽVac - Šibenik K°zara . S^ka - Ljubljana S*T 7-" Plavi 0riient "Dalj ~~ uedinstvo ~~ Rudar (St & V 2-1 2- 3 1-2 1-0 1-0 1-0 3- 6 0-0 0-1 LESTVICA te S” V ^ kolo; Rudar — Karlo,- ! Vai.;d,lnstvo — Junak; Orijent Ciana : Zb- Dlavi “ SDlit: 2 2 2 1 2 5 pini igra še Brescia, ki pa je počivala. Prvo presenečenje dobimo v drugi skupini, kjer je Milan premagal skromno Monzo le z 1:0 in to še s pomočjo avtogola, ki ga je zakrivil Trebbi. V tej skupini je novopečeni drugoligaš Sorrento na tu-j'-i tleh odpravil Napoli z 1:0. Juventus se je moral precej potruditi, da je izenačil proti trdoživemu Bariju, Roma pa je kljub «ča-rovniku Herreri» izgubila derbi proti Laziu. V sedmi skupini je Fio-rentina pokazala velik napredek in je premagala Livorno s 3:0. Rezultati prvega kola: PRVA SKUPINA Como — Varese Inter — Reggina Brescia je počivala DRUGA SKUPINA Mantova — Catania Milan — Monza Novara je počivala TRETJA SKUPINA Verona — Catanzaro Sorrento — Napoli Palermo je počival ČETRTA SKUPINA Bari — Juventus Sampdoria — Trento Genoa je počivala PETA SKUPINA Vicenza — Cesena Bologna — Reggiana Modena je počivala ŠESTA SKUPINA Perugia — Ati.lanta Lazio — Roma Ternana je počivala SEDMA SKUPINA Cagliari — Arezzo Fiorentina — Livorno Foggia je počivala Naslednje kolo, 5. septembra Prva skupina: Brescia — Como; Varese — Inter; počiva Reggina. Druga skupina: Novara — Mantova; Catania — Monza; počiva Milan. Tretja skupina: Palermo — Verona; Catanzaro — Napoli; počiva Sorrento. Četrta skupina: Genoa — Bari; Juventus — Sampdoria; počiva Ta-ranto. Peta skupina: Cesena — Reggiana; Bologna — Modena; počiva Vicenza. Šesta skupina: Ternana — Perugia; Atalanta — Lazio; počiva Roma. Sedma skupina: Foggia — Cagliari; Arezzo — Livorno; počiva Fiorentina. 0:0 6:0 2:0 1:0 1:1 1:0 1:1 1:0 2:0 2:1 1:0 1:0 2:2 3:0 ~~ Mercator; Kozara — ka; Istra — Reka; Za- N,Železničar; Šjbenik — Poraz Italijank na svetovnem prvenstvu CIUDAD MEXICO, 30. - Italijanska ženska nogometna reprezentanca je v polfinalni tekmi klonila Mehikankam z 2:1. Italijanke so same zapravile tekmo, saj so bile domačinke vsaj tehnično na nižji ravni kot Italijanke. Italija je takoj povedla. V 6. minuti je Varone dosegla iz igre lep zadetek. Italijanke so se tedaj zaprle v obrambo ter začele igrati dokaj trdo, kar pa jih je drago stalo. Mehikanka Patty Hernandes je bila prva žrtev Italijank, ki so jo grobo podrle v svojem kazenskem prostoru. Sama Hernandeso-va je nato dosegla gol iz kazenskega prostora, ter izenačila za iMiiiiiiiiiiiiiiitnii niiiiii iiitni aniiiiiiiiiimiutiiiKiti Bari — Juventus X Como — Varese X Inter — Reggina 1 Lanerossi — Cesena 1 Lazio — Roma 1 Livorno — Fiorentina 2 Mantova — Catania 1 Monza — Milan 2 Napoli — Sorrento 2 Perugia — Atalanta 1 Reggiana — Bologna 2 Sampdoria — Taranto 1 Verona — Catanzaro X svojo ekipo. V 34. min. je italijanska b-anilka ustavila žogo z roko v svojem kazenskem prostoru, drugi gol je dosegla spet Hernande-sova. Po tekmi je prišlo do incidentov med igralkami ter tudi s sodnikom, nastopiti je morala policija, da je pomirila vroče ženske glave. LONDON, 30. — V angleški prestolnici je v teku drugi atletski dvoboj med ZRN in VB, med katerim je Angležinja Shervrood skočila v daljino 6,64 m. OBVESTILO Teniški klub Gaja vabi vse tiste, ki so se prijavili za tečaj, da se zberejo v sredo, 1. 9. 1971 ob 9. uri na igriščih na Padri-čah za zdravniški pregled in za navodila glede tečaja. Avtobus T podjetja SAP pelje s Trga Oberdan do samih igrišč. V PRIJATELJSKI NOGOMETNI TEKMI PORDENONE 2 TRIESTINA 2 Triestina je odigrala v nedeljo svojo drugo prijateljsko tekmo pred začetkom prvenstva D lige. Na stadionu «Bottecchia» se je srečala s Fordenonom in je izenačila 2:2. Tržaški nogometaši so pokazali nekaj napredka po razočaranju proti Pratu. V prvih tridesetih minutah so povsem nadigrali nasprotnika in so kar dvakrat zatresli njegovo mrežo. Potem pa se jim je nekaj zataknilo, tako da je Pordenone najprej znižal na 1:2, v drugem polčasu pa še izenačil. V vrstah Triestine se je predvsem potrudil mladi Truant, ki se je vrnil na sredino igrišča. Z dolgimi in premišljenimi podajami je lepo serviral napadalce, ki pa niso našli poti do strela. V prvi vrsti se je še enkrat izkazalo desno krilo Vastini, ki je poleg izvrstnih akcij dosegel tudi drugi gol za svojo ekipo. Srednji napadalec Bertoli je naletel na odličnega stoperja, ki mu je onemogočil vsakršni poskus. Rakar je še enkrat pokazal svoje hibe, medtem ko* je Tumiati, ki je vstopil v drugem polčasu še zelo daleč od dobre kondicije. Na sredini igrišča se je poleg Truanta potrudil tudi Brusadelli, vendar so njegove podaje bile večkrat netočne. Napredek je pokazal prosti branilec Macchia, čeprav ni še dovolj hiter. Branilca Frigeri in Moretti sta potrdila dobro telesno pripravo in sta se večkrat podala tudi v napad. Stoper Del Piccolo ni še v najboljši kondiciji. Srednjemu napadalcu je pustil preveč prostora, vendar nekajkrat ga je prehitel tako z nogo kot z glavo. Triestina je povedla že v 10. minuti prvega polčasa z avtogolom H ve. V 23. minuti doseže nevarni Vastini drugi gol za Tržačane z močnim strelom izven kazenskega prostora. Pordenone je sedem minut kasneje znižal na 1:2. Tržaškemu vratarju Cantagal-lu. je ušla žoga iz rok, to je izkoristil nezavarovani Cassin, ki je nemoteno streljal v prazna vrata. Domačini so izenačili v 29. minuti drugega polčasa, ko je Buffa z glavo preusmeril v mrežo prosti strel zaradi prekrška nad Bemardisom. TEKMOVANJE ZA EVROPSKI POKAL l NEDELJSKO ZMAGO V VIDMU ŠVEDSKA NAPREDOVALA V A SKUPINO Italijanke so bile presenetljivo druge ■ Prihodnje leto bodo nastopile v B skupini tudi Jugoslovanke V lepem novem bazenu v Vidmu je bilo v soboto in nedeljo tekmovanje druge ženske skupine za evropski plavalni pokal. Od evropsko znanih plavalk sta nastopili v glavnem le Italijanka Calligaris in Francozinja Mandonnaud. Švedinje so bile glavne favoritinje za zmago in so v resnici tudi napredovale v prvo skupino, lep podvig pa je zabeležila mlada italijanska vrsta, iti je v drugem dnevu celo nadoknadila 5 točk zamude nad Švedsko in za eno točko prehitela na papirju boljšo Francijo. V drugem dnevu so zabeležili tudi nov evropski rekord na 800 m p~osto po zaslugi Novelle Calligaris, ki je svoj prejšnji rekord 9'20”9 popravila za eno samo desetinko sekunde. Res odlična je bila tudi 13-letna Patrizia Mi-serini, ki je 200 m prsno preplavala v 2’47”6 in izenačila lastni državni rekord. Ta plavalka je pred kratkim osvojila na evropskem mladinskem prvenstvu riv,ugo mesto in je največje upanje italijanskega plavanja. Nov državni rekord je dosegla na progi 200 m metuljček tudi Sgarbazzini Mariella. Rezultati tekmovanja v Vidmu: 100 m prosto: 1. Mandonnaud (Francija) r2”3, 2. Calligaris (It.) 1’2”4 100 m urbtno: 1. Folkesson (Švedska) 1’10”6, 5. Tarantino (It.) 1’14”3 100 m prsno: 1. Smedli (Švedska) 1’19”3, 3. Miserini (Italija) 121” 100 m metuljček: 1. Wikner (Švedska) 1’8”3, 3. Talpo (It.) 1’11”3 400 m prosto: 1. Calligaris (It.) 4'39”4 4x100 m mešano: 1. Švedska 4’41”3, 3. Italija 4'47”4 200 m mešano: 1. Zarnowiecki (Švedska) 2’34”4, 3. Calligaris (It.) 2’37’ 800 m prosto: 1. Calligaris (It.) 9’20”8 (nov evropski rekord) 200 m prosto: 1. Mandonnaud (Francija) 2’14”3, 3. Sordelli (It.) 2’16”2 200 m hrbtno: 1. Beraud (Francija) 2'31”8, 3. Bassanese (It.) 2’33"7 200 m prsno: 1. Miserini (It.) 2’47”6 200 m metuljček :1. Zgarbazzini (It.) 2’32”5 (nov it. rekord) 400 m mešano: 1. Calligaris (It.) 5’25’T 4x100 m prosto: 1. Francija 4’11"7, 2. Italija 4'12"6 Vrstni red: 1. Švedska 88, 2. Italija 80, 3. Francija 79, 4. Poljska 44, 5. Španija 37, 6. Avstrija 24. Od italijanskega sonca segrete Švedinje so zmago praznovale na svojevrsten način. Masovno so napadle svojega trenerja. Mož se je krčevito branil na robu bazena, končno pa je podlegel in oblečen končal v vodi. Ne še zadoščena so dekleta stekla nato še k drugemu trenerju. Tudi on je neusmiljeno končal oblečen v vodi. Prvi je bil le ob svoje cigarete, drugi pa je nekoliko razočaran potegnil iz žepa kar lep šopek razmočenih desettisočakov. # * # V drugih skupinah evropskega plavalnega pokala so bili doseženi naslednji končni rezultati: MOŠKI (A - SKUPINA) 1. Sovjetska zveza 121, 2. NDR 117, 3. Zahodna Nemčija 111, 4. Švedska 88, 5. Francija 83, 6. Madžarska 70, 7. Poljska 44, 8. Španija 32. Med tekmovanjem je zahodni Nemec Fassnacht dosegel nov evropski rekord na progi 200 m metuljček s časom 2’4”5. ŽENSKE (A - SKUPINA) 1. NDR 118, 2. Nizozemska 101, 3. Sovjetska zveza 95, 4. Madžarska 79, 5. Zahodna Nemčija 68. 6. Vel. Britanija 60, 7. Češkoslovaška 50, 8. Jugoslavija 21. Med tekmovanjem je 13-letna Nizozemka postavila na progi 400 m prosto nov evropski rekord 4’30”3. V drugi moški jakostni skupini je bil končni vrstni red naslednji: 1. Vel. Britanija 137, 2. Nizozemska 1. - 1. Leoniero 2 2. Castellaro 2 2. - 1. Paride X 2. Marengo Gua 2 3. - 1. Parato 1 2. Richetto 2 4. — 1. Lodovito X 2. Yaki - 1 5. - 1. Teramo 2 2. Pacifico 2 6. - 1. Lacunar 2 2. KVOTE Alvarez 1 11 — 809.087 lir 10 — 65.601 liro 121, 3. Italija 103, 4. Romunija 84, 5. Češkoslovaška 80, 6. Jugoslavija 66, 7. Avstrija 53. Uvrstitev na tretje mesto je za Italijo normalen uspeh, njeni plavalci pa so se izkazali s kar petimi novimi državnimi rekordi. Dvakrat je bil uspešen D’Op.iido (100 m delfin 59"6 in 200 m mešano 2’15”), po enkrat pa Di Pietro (200 m prsno v 2’35”3), Tozzi (200 m metuljček 2’11"3) in Nistri (200 m hrbtno 2’13”2). Nistri je rekord odvzel Tržačanu Del Čampu. KB Čižova: 20,43 MOSKVA, 30. - V nedeljo se je končal v sovjetski prestolnici atletski troboj med reprezentancami ZSSR, NDR in Poljske. Zmagala je ekipa Vzhodne Nemčije pred Sovjetsko zvezo. Sovjeti so sicer bili prvi v moški konkurenci, vendar so precej zaostali pri ženskah, tako da je šla zmaga NDR. Med trobojem je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov, med katerimi izstopa izenačen svetovni rekord v metu krogle za ženske. Nadježa Čižova je spet dosegla značko 20,43 m. V prvem dnevu je Sanjejev skočil v troskoku 16,99 m. V metu kladiva je bil prvi Sovjet Bondarčuk z metom 74,54 m. Pred dnevi se je Vinku in Mariji Vižintin rodil krepki sinček MAKSIMILIJAN Ob tej priložnosti ŠD Breg čestita srečnima staršema, malemu Maksimilijanu pa želi o-bilo sreče v življenju. OBVESTILO ZSŠD obvešča vsa športna društva, da bo skupščina 31. 9. 1971 ob 20.30 v Nabrežini na sedežu ŠD Sokol. OSTALE VESTI NA ŠESTI STRANI PRED ZAČETKOM NOGOMETNEGA PRVENSTVA BREG - v moštvu vlada pravo družinsko vzdušje Iz Bregovih vrst je izšel letošnji branilec Torina F. Veljak članska nogometna ekipa Brega si je letos v odločilni tekmi z Zarjo priborila vstop v drugo kategorijo. Bil je tako poplačan trud nenehnega in resnega dela voditeljev, trenerja, igralcev. Sploh mislim, da je Breg, ne samo v nogometu, zaradi resnosti in zdravih temeljev eno naših najuspešnejših društev. Da pa je šport bistveni element obrambe slovenskega značaja te vasi, o tem mislim, da ni dvoma. Nogomet pa je gotovo najbolj popularna panoga tega društva. In prav nogomet je zajel ogromno število mladine, ki navdušeno trenira, čeprav ostaja vprašanje igrišča še vedno največja težava. Franko Vdjak ponos domačna moštva In prav iz vrst te mladine je zrasel Franko Veljak, ki si je z resnim in s požrtvovalnim delom priboril mesto v italijanski mladinski nogometni reprezentanci in tudi v državni reprezentanci tunder 21». Veljak trenutno igra v vrstah Torina in bo letos po vsej verjetnosti nastopil kot branilec v prvi postavi A lige. Žal pa se je pred kratkim poškodoval na kolenu, tako da ni mogel takoj obleči majice standardnega igralca turinskega prvoligaša. Naj pri tem omenimo, da je Veljak v raznih intervjujih športnim časopisom (tGazzetta dello Šport*, «Tuttosport* itd.) jasno povedal, da prihaja iz vrst slovenskega moštva Breg pri Trstu. Že to dejstvo kaže, da ni nogomet pri Bregu le bom tekanje gor in dol po igrišču, temveč da je to sredstvo za pravo oblikovanje igralčevega značaja. Predsednik Pečenik: vprašanje igrišča najbolj pereče ^Predsednik. ali ste naleteli na kake težave pred začetkom nogometnega prvenstva?* Marino Pečenik: «Naleteli smo na enake težave kot prejšnja leta in ki jih imajo skoraj vsa naša društva. V glavnem so to težave organizacijskega značaja. Predvsem pa nas še .vodno tare problem igrišča; dokler ne bomo na svojem igrišču ne bomo mogli, kot bi želeli, izvesti svojega programa.* Mladina pa je navdušena za nogomet. «Mladina že. Žal pa starši še vedno niso uvideli važnosti športa in zato nimamo z njihove strani tistega sodelovanja, ki bi bilo nujno potrebno, da bi se naše delovanje v nogometu še bolje razvijalo.* Kaj pa s trenerskim kadrom? «Kot lani bo tudi letos člansko ekipo treniral odlični Zation. Na srečo pa smo letos dobili za mladinsko sekcijo trenerja Antoninija, ki bo tako znatno olajšal delo Za- nonu, ki je lani skrbel za celotno nogometno sekcijo.* Predsednik Pečenik Funkcija nogometa vri Bregu? •rBrez nogometa si Brega sploh ne moremo zamisliti, kajti to je naša najbolj popularna panoga, ki zvabi praktično celo vas ob rob igrišča. Seveda skušamo z nogometom nuditi svoji mladini pristno športno zabavo in jo obenem vzgajati v zdravem športnem duhu.* Kaj pa mislite o letošnji drugi kategoriji? Na podlagi prejšnjih izkušenj lahko rečemo, da je ta kategorija znatno težja od tretje kategorije. Naš cilj je seveda obstanek v tej kategoriji, čeprav se vsi zavedamo, da bo naloga zelo težka, kajti pn^enstvo bo zelo izenačeno. Na sporedu bo cela vrsta derbijev, a-gonizem bo seveda dokajšnji, zalo pa bo prvenstvo skrajno zanimivo.* Letošnja postava Neuraden seznam igralcev, ki bodo letos nastopili v vrstah Brega v drugi amaterski kategoriji, je naslednji: VRATARJI: Franko Favento, Boris Rapotec, Vladimir Ota. BRANILCI: Igor Čuk, Mauro Posega. Pavel Martini, Franko Zoc-chi, Čermelj, Benito Vatta, Žarko Race. REŽISERJI: Vladimir Petaros. Vla: dimir Berdon. Vinko Vižintin. Milan Mikuš. NAPADALCI: Stojan Grahonja. Jurij Žonta. Vili Krmec, Gasperutti, Robert Kaus. Zdravko Rodella. TRENEER: Mprino Zanon. Bližnji program Trenutno bo Breg treniral vsak drugi dan. nato pa bo 5. septembra odigral v Sežani prijateljsko tekmo proti Taboru. 12. septembra se bo ekipa udeležila turnirja za trofejo Zarje. Oktobra na se bo začelo redno prvenstvo druge kategorije. Žal društvo ne bo moglo prirediti, kot leta nazaj, mednarodnih tekem, kajti igrišča še vedno ni. Trenutno trenirajo tudi mladi nogometaši. Breg bo namreč tudi letos nastopil v vseh treh mladinskih kategorijah, in sicer z mla- dinci, naraščajniki in začetniki. In prav ti se bodo danes udeležili trii-škega turnirja, ki ga je priredilo društvo San Michele. Delovanje z mladinci bo letos kot prejšnja leta pestro, in prav v mladinskih kategorijah je društvo imelo vrsto zadoščali, predvsem pa je, kot pravi predsednik «skušalo ustvariti pogoje, da bo iz svojih vrst črpalo ne samo igralce, temveč tudi trenerje. Kajti prav ta je naš cilj: ustvariti domačo ekipo z domačimi igralci in trenerji.* Zanon: ustvarila se je prava družina Marino Zanon si je zaradi resnosti in požrtvovalnosti kot trener pridobil odobravanja ne samo od igralcev, temveč tudi s strani voditeljev društva in navijačev. «Kako se počutite pri Bregu?* vprašam Zanona. «Treniral sem že več tržaških e-kip. in to tudi v višjih kategorijah, nikjer pa se nisem znašel tako dobro kot tu pri Bregu. Tako predstavniki društva, kot sami igralci so me razumeli. To sem že od vsš-ga začetka cenil in cenim. Skušal sem tako ustvariti tisto prijateljsko vzdušje med igralci, ki je po mojem mnenju neobhodno potrebno za uspeh v vsakem športu, in še vo. sebno pri nogometu. Lahko trdim, da se je v naši ekipi ustvarila prava družina.* ... kar je seveda zelo hvale vredno in kar bo bistvene važnosti za obstanek v tej drugi kategoriji, ki se obeta dokaj težka in zanimiva. «Nedvomno bo to težko prvenstvo. Z igralci, ki jih imam na razpolago in z resnim delom pa mislim, da bi se lahko rešili izpada. Letos sta v naše vrste pristopila dva nova igralca, in sicer Gasperutti, ki igra v vlogi srednjega napadalca, ter Čermelj (Arsenale). ki iara v obrambi. Oba sta resna in tehnično dobra elementa.* Kako pa ste sestavili program priprav? «Trenutno v glavnem vadimo telesno pripravo, kajti prepričan sem, da bo morala biti ekipa že od vsega začetka močno pripravljena, da ne bi naletela na vrsto negativnih izidov, ki bi lahko odločilno vplivali na potek vsega našega prvenstva.* Po vašem mnenju, bi lahko sestavili ekipo izključno iz domačinov? «To je seveda kočljivo vprašanje. Trenutno mislim, da nam je majhno ojačenie potrebno. Prepričan sem, da bomo že prihodnje leto lahko računali izključno na domačine, kajti zadaj materiala ne manjka. Mladi nogometaši so namreč zelo navdušeni in resno trenirajo, tako da bo-do prav kmalu lahko prevzeli mesto v prvem moštvu.* O tem ne dvomimo, kajti — ponavljam — okolje, v katerem deluje nogometna sekcija Brega, je ugodno za delo. ker v njem delujejo požrtvovalni in resni ljudje. b. I. tu jih napravimo vsi, jaz pa bi jih rad sam.» / en si- Primož! šele pri vas sem se naučila, da k j, ne pomeni nič, če ni vključen v skupnost in , njU'10 ne sodeluje.« v imaš! S tem se že dolgo borim, saj sem z vsem ^ j. navezan na gibanje. Pravzaprav si želim napraviti podvig.« S* ^ bi lastnoročno ubil tega tvojega Wolfa. Ta leži 01 »ema senca med nama in nad najino usodo... Rad , (v tudi izdajalca svojega očeta In ga ubil s tole roko. Ir ■ Ti • 1 v Drlsaal, se im ta zelja ne u uiesiu- N jj,1^ te vrste se ne bore odkrito, vedno morijo od ne-g?1156 — ničesar niso krivi in krivi so za vse... Proti , 4j. se boril z vsem svojim razumom.)) je osupnila, čeprav je nedoločno slutila takšen od-. ji je napolnila žalost. \}a se zavedaš, da hočeš tvegati svoje življenje za «tfi .^bijemo stvar?» 1 brez vrednega cilja, Ana!» ' da se grizeš zavoljo mene.» Težko ji je bilo, a j, ’ da mora govoriti: t °ž’ Pu®ti me. še je čaš, da se najine poti razidejo. «| nia sem ti neodpustljivo krivico, oprosti, če mi mo- * msnioi me sovražiš. Nisem tisto, kar si ti želiš •^služiš. Ti potrebuješ dekle, ki bo samo tvoja, ki J pripadala komu drugemu, tudi v sanjah ne. Ne » hipj bolj greniti življenja...« * fc-.vba besede so ga močno prizadele. Zazrl se je v nje- oči in bilo mu je, ko da se mu trga duša ”°je. Ng ■ saj me ne razumeš! čemu govoriš stvari, v katere V) verjameš? Razumi me, moram ubiti tega človeka, H k^j. je!?ova kri mi bo vrnila mir in tebi varnost!« W vredeni da tvegaš življenje... Dotolkli ga bodo drugi. 1 • v Pa se bo uničil sam. Razkrojil se bo s svetom, Je izoblikoval.« «To ne bi ozdravilo moje rane. Hočem ga ubiti z lastno roko! Če mi ukažejo, ga bom prav gotovo spravil s sveta.« «Prosim te, Primož, če tl je kaj do mene, me nikar ne pusti zdaj same. Saj bom zblaznela od bojazni, kdaj me bodo zgrabile njihove roke... Pomisli, kaj bi storili z menoj, če pa ti ni zame, me pusti. Prosila bom, naj me pošljejo v bolnišnico. Tako bodo izgubili za menoj sled, ostala bova prijatelja in pozabila na to mučno ljubezen, ki naju oba ugonablja. Če storiva to, potem ne boš več imel razloga da ga iščeš in si prebujaš bolečino, ki mine le s pozabljenjem.« «Morda imaš prav. Veš, saj ne mislim vedno tako. Le včasih bruhne iz mene želja po maščevanju. V meni vse vre! Sam ne vem, kaj je prav: slediti srcu ali razumu.« «Pomiri se, Primož! Prešlo bo! Jaz te bom ljubila, čeprav bi me zavrgel. S svojim prezirom me vžigaš. Ne morem si kaj za to. Ko sem bila že na robu prepada in je bilo moje življenje brez vrednosti, me je samo misel nate vabila nazaj v življenje. Na dnu bridkosti pa človek ne laže ne sebi ne drugim.« Primož je segel v travo, odtrgal bilko In jo grizel. Tista gTOzna napetost, ki jo je vanj zasejal Orlov z očitkom, je prišla iz gestapovskega naročja v njegovo, je popustila. Prijel je Ano za roko in oči so mu zasijale. Tudi čez njen obraz se je razlilo sonce. Obšla jo je čudna ganjenost. Ni zmogla besede, s katero bi lahko izrazila, kar je čutila, le oči so se ji orosile in dve drobni solzi sta ji zdrknili čez shujšana lica. «Kako sem smešna, ali ne?» ((Čudovita si!« Več besed tudi on ni našel. Zazrl se je vanjo in gledal, kako je sonce popilo njeno žalost in pustilo rahlo sled posušenih solz. Večina borcev je ležala v travi ali pa so spali, naslonjeni na drevje. Za pohod na Jelovico so si morali nabrati moči. Njun pogovor je zmotil Vojko. Prišel je po stezi; iskal ju je. Kar samo se mu je smejalo, ko ju je odkril na samem. «Kaj spet trapata ta dva zaljubljenca,« je pomislil. Na glas pa je dejal: «Vse spi, vidva pa tako budna... Ali dežurata ali kaj?« Sedel je k njima v travo in razvezal nahrbtnik. Dal je vsakemu kos kruha in pol klobase — pol je je bil že dal Borutu. Smeje sta se mu zahvaljevala in vsi trije so z užitkom zagriznili. «Meni ljudje kar sami dajo, čeprav se branim. Saj vesta, da napovedujem konec vojne, kar vsi radi slišijo,« se je smejal Vojko. «Kaj pa je s teboj Ana? Kaže, da so se ti potile oči. No?« «Pred tabo se ne da nič skriti. Jokala sem.» Ozrla se je k Primožu. «No, ali naj mu povem?« «Kar povej. On lahko ve vse.» «K obveščevalcem hoče, k vosovcem.« Vojko se je zresnil: ((Dražil te je! Ne bo nas zapustil.« «Ni me dražil. To je mislil resno. Wolfa hoče ubiti.« «0, tega bi tudi jaz z veseljem in še kdo drug. Toda Primož, nikar ne nori. To je tako, kot bi iskal edinega medveda ali pa edinega volka klateža po vsej Jelovici. Ali ne veš, koliko drugih bi ti ušlo medtem, ki so prav tako vredni odstrela? Njega prepusti Blisku, Tončku pa Jelovča-nu. Medtem kp boš tl iskal Wolfa ti bo on ugrabil Ano. Potem ne boš imel ne nje ne njega. To bi bila dvojna izguba. Sicer pa je že v četi dovolj nevarno. Tudi tu se greš lahko vosovca. Blisk mi je povedal, da so v bataljonu zavohali gada, ki je prav verjetno vrgel sporočilo v tvojo torbico. Zdaj ga bo pretipal. In še nekaj; v četo pride Gaber. Nevarno in zanimivo bo, Primož, še danes ali jutri bom sklical komuniste. Ugotavljali bomo, čigavo maslo je bila izdaja bataljona na Pokljuki in kdo se bo približal Ani. Zdaj se bo pokazalo, kdo ima več soli v glavi, mi ali oni, in kdo bolje strelja.« 23. Ob sončnem zahodu so se bataljoni sešli na Rovtarici Komandant Lazar je zajahal kraljevega konja ter napravi z njim nekaj krogov v divjem galopu. Toliko da ni še or zletel konju prek glave, pa ga je le ukrotil. Borci so se deli na robu gozda in občudovaje gledali jahalno vajo. ((Vidiš aristokratskega žrebca? Ve, da nosi polkovnika ki bo morda nekoč celo general, moje uboge kamnoseški kosti pa je zabrisal v grmovje!« se je pritoževal Marke BJisku in Primožu. Prišel je Svarun -in pohvalil Marka za napad prt mostu Pomolil mu je šop cigar. Posebna patrulja je bila napravil; rekvizicijo v dveh trafikah. Marku so se razlezla usta. Naj bolj je užival, če ga je hvalil Svarun Takoj je prižgal in puhnil oblaček dima. Pohvalil s« je s srebrno lisico in se smejal na ves glas. Potem p; je dregnil Svaruna: «Foglej tega žrebca!« — Zdaj ga je jahal Dule. — «Lei je! Žalostno za kralja. Najprej smo mu vzeli vlado iz rok zdaj pa še konje. Prišel bo na psa!« <:Ne boj se zanj!« se je nasmejal Svarun. ((Dovolj ima našega zlata « Intendanti so medtem delili po bataljonih cigarete. Zaigrale so harmonike in njihovi glasovi so se razlegali mec stoletnim drevjem, ki je obkrožalo jaso. Sonce je z jasnega neba presvetljevalo gozd. Pramen: so silili skozi vršičke smrek in sveža zelena podrast se je vabljivo svetlikala. Na vseh koncih so zagoreli ognji in kuharji so prista vili kotle. Mesarji so raznašali velike kose mesa, intendanti so delili fižol. Kuharji so morali skuhati za trikrat, saj nihče ni vedel, kaj jim bo prinesel naslednji dan. Divizija je slavila veliko zmago. V eni sami noči j« porušila sedem postojank v okolici Bleda, kjer so imeli Nemo! kakšnih dva tisoč mož elitne vojske. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 339 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletne 6 100 lir celoletne 11.000 lir. Letna naročnine za inozemstvi. 15 500 lir j SFRJ posamezna Številka 1.— dinar, mesečne 14.— din, \e\rp 140— din, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 31. avgusta 1971 Za SFRJ Teko« račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-^j «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišča 10/11 nad telefon ^ Oglati Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, f*n*dlu||a upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalia 200 lir .Mali °9 j 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokraimo se naročajo (f, upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš PubblieitA Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska V NEDELJO DOPOLDNE V PORDENONU Minister Piccoli odprl XXV. vsedržavni sejem 500 razstavljavcev na 11.000 kv. m površine - Poudarjeno sodelovanje s Slovenijo, Hrvatsko in Koroško - Prihodnji sejem že na novem sejmišču ? Minister za državne udeležbe F. Piccoli je v nedeljo odprl 25. vse državni vzorčni sejem v Pordenonu. Slovesnosti so se udeležili najvidnejši zastopniki deželnih in krajevnih oblasti, med njimi podtajnika Toros in Zannier, predsednik deželnega sveta prof. Ribezzi, podpredsednik deželnega odbora E. Moro. pordenonski župan Da Ros, predsednik in tajnik sejma Savio oziroma Zuliani in druge osebnosti. Minister Piccoli je imel ob tej priliki govor, v katerem je naglasil, da italijansko gospodarstvo preživlja obdobje negativne konjunkture, ki jo je nedavna protekcionistična poteza ameriškega predsednika Nixona še poslabšala. Italijanska skrb naj bi sedaj bila, da bi ob združenih močeh vlade, podjetnikov in sindikalnih organizacij, zadržali in podprli razvoj gospodarskih tokov ter izboljšali sedanje stanje. Nima smisla sflmo dolžiti ZDA, da so uvedle nepopularno dodatno carino v razmerju 10 odst. na vrednost uvoza, je nadaljeval govornik: v mnogo večji meri bomo zadostili 3vojim interesom, če bomo izboljšali industrijski in trgovinski ustroj dežele in če bomo bolje kakor doslej izkoriščali proizvodne zmogljivosti, ki so nam na voljo. Težko pa si je misliti, da bi podjetja lahko preuredila svoje obrate tako, kakor zahtevata sodobna tehnologija in splošen napredek, če ne bomo poprej poskrbeli za minimalne prejemke brezposelnih, je nadalje poudaril Piccoli. Na koncu svojega govora je minister povabil delavstvo, naj se sicer še naprej bori za svoje pravice in za boljše življenje, vendar pa naj ne zahteva vseh izboljšav hkrati, kaiti »seda n.ia rast domačega gospodarstva bi tega ne dovolila*. Na pordenonskem sejmu, ki je letos menda zadnjikrat v starih sejemskih prostorih, nastopa približno 500 razstavljavcev, ki razkazujejo izdelke in proizvode ka- kih 2000 industrijskih in obrtniških obratov. Sejem se razteza na površini 11.000 kv. metrov, od tega 4.000 pokritega prostora in 7.000 kv. m na odprtem. Novo sejmišče bo zavzemalo kar 100.000 kv. m ter bo stalo milijardo lir. Sredstva za novo razstavišče je dala na razpolago dežela. Organizatorji sejma so si med pripravami na jubilejni prikaz prizadevali, da bi po eni strani poudarili proizvodne zmogljivosti por-denonskega okoliša — v katerem deluje kakor znano tudi nekaj industrij svetovne razsežnosti — po drugi pa da bi hkrati postavili v ospredje vlogo nove pokrajine (pordenonski okoliš je postal pokrajina v letu 1968) ter poslovne stike, ki jih to področje vzdržuje z vzhod no Evropo in zlasti s sosednima republikama Avstrijo in Jugoslavijo. Letošnji sejem spremlja vrsta strokovnih srečanj in kongresov, ki obsegajo več gospodarskih in socialnih področij. Med priredi- tvami na sporedu naj omenimo srečanje o deželnem kmetijstvu v okviru EGS, srečanje o trgovinskem ustroju dežel, ki pripadajo Svetu za vzajemno pomoč (vzhodnoevropski tabor), posvetovanje o propagandi za deželne prehrambene specialitete in vina, srečanje o sodobnem vodenju hlevov, srečanje o onesnaženju vode in zraka, seminar o novi zakonski ureditvi italijanske trgovine ter srečanje o ozemeljskem načrtovanju štirih sosednih dežel, to je Furlanije-Julij-ske krajine. Slovenije, Hrvatske in avstrijske Koroške. BEOGRAD, 30. — Na cesti Zagreb-Beograd je bilo davi zaradi trčenja avtobusa, ki je bil na poti iz Zagreba v Darovar s tovornim avtomobilom s prikolico, ki je nepričakovano s stranske ceste zavozil na glavno cesto, težje in lažje poškodovanih 44 oseb. Kot poročajo, od ponesrečenih ni nihče v življenjski nevarnosti. »ituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiimMiiiiinmtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiii GORSKA ŽAL0IGRA V BERNSKIH PLANINAH Plaz skalovja ubil pet švicarskih gornikov Vest iz SZ: pomladanska tragedija v Sajanskem pogorju MEIRINGEN (Švica), 30. — Pet 1 dolino. Tej gorski žaloigri sta za alpinistov je zgubilo življenje v ‘ las ušla neki drug gornik in hčer- Bernskih planinah. Nesreča se je pripetila včeraj, ko se je na skupino sedmih planincev vsul plaz skalovja in kamenja. Pri nesreči so zgubili življenje neki 49-letni planinec (za njegovo ime se še ne ve), dva njegova 19-letna sina (dvojčka) ter dva zakonca. Plaz je pahnil nesrečnike v ■iiiniiiiiiiainnimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiuiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiuiiiHiniHiniiimi ZELO NAPET POLOŽAJ V ULSTRU Eksplozije številnih bomb so povzročile veliko škodo Angleška vlada je ostro protestirala zaradi smrti angleškega narednika LONDON, 30. — Po kratkem premirju, ki je trajalo nekaj dni, so včeraj ponoči in danes zjutraj v Belfastu znova eksplodirale številne bombe. Ta novi val bombnih atentatov je pustil vtis, da so v Ulstru znova prevzeli pobudo tisti, ki zagovarjajo neposredni poseg v borbo. V prvih jutranjih urah je v Belfastu eksplodirala velika kemijska tovarna. Eksplozija je povzročila veliko materialno škodo, vendar ni bilo človeških žrtev. V naslednjih urah je prišlo še do drugih atentatov, ki tudi niso povzročili človeških žrtev. Danes sta dva angleška vojaka dobila precej hude poškodbe, ko je neki avtomobil skušal prodreti policijski blok. Vojaki so aretirali tri osebe, ki so potovale v avtomobilu. Po tem incidentu je položaj v Severni Irski znova zelo napet, potem ko je nekaj dni vladal vsaj navidezen mir. Najradikalnejša skupina organizacije IRA »provisionals* si je danes prevzela odgovornost za usmrtitev britanskega narednika Jana Armstronga. Ta je včeraj vodil majhno patruljo, ki je po napaki, vsaj tako trdi britanski tisk, prekoračila mejo irske republike. V spopadu je bil hudo ranjen tudi neki drug britanski vojak. Angleški veleposlanik v Dublinu John Pečk je dobil navodila, naj kar najostreje protestira pri irski vladi zaradi tega incidenta. Britanske oblasti trdijo namreč, da se irski vojaki niso zganili, ko je razjarjena množica obstopila angleške vojake. Včeraj se je prvič pripetilo, da je vojak zgubil življenje pri prekoračenju irske meje. Vojakova smrt bo imela zelo verjetno velike politične in morda tudi vojaške posledice. Letos je v Ulstru zgubilo življenje že 16 angleških vojakov in vzdušje med vojaštvom je zelo napeto. Notranji minister ulstrske vlade John Haylor je danes poudaril potrebo po večjem številu angleških vojakov, da bi ti lahko nadzorovali mejo z Irsko republiko. Minister meni, da bi morali vojaki zapreti veliko večino prehodov s sosednjo republiko in pustiti odprtih le kakih dvajset cest. Angleški konservativni dnevnik «Daily telegraph* je ostro kritiziral papežev govor, posebno trditev, da se je položaj v Ulstru poslabšal, ker je angleška vlada uvedla vrsto posebnih varnostnih ukrepov, ki so prizadeli del severnoirskega prebivalstva. Tudi katoliški konservativni Dosla-nec John Biggs Davidson, je zelo ostro kritiziral papeževe trditve in je izrazil upanje, da bo Pavel VI. spremenil svoje prepričanje. Angleški tisk je dal velik poudarek govoru kanonika Johna Collinsa, ki je pozval načelnika katoliške in anglikanske cerkve, naj skupaj nastopita proti nasilju v Ul- ka ponesrečenega zakonskega para, ki pa sta dobila oba telesne poškodbe. Medtem se je zvedelo iz Sovjetske zveze, da je v prostranem sibirskem gorstvu Sajanskega pogorja preteklo pomlad zgubilo življenje devet mladih beloruskih gornikov iz Minska. Sajansko pogorje se razprostira v dolžini več kot 500 km v srednji južni Sibiriji, zahodno od Irkutska, Posamezni vrhovi segajo v višino največ nekaj čez 3.500 metrov, toda na vsem področju razsajajo posebno pozimi in na spomlad hudi viharji. Mladi gorniki iz Minska, ki so morali prepotovati tisoče kilometrov, da so prišli do podnožja gorovja, verjetno niso bili obveščeni o težavah in nevarnostih, ki so jih čakale. Zakasnelo vest o sajanski trage diji je objavil sedaj list «Trud» verjetno zato, da bi napotil vse odgovorne činitelje sovjetskega špor ta na večjo budnost. Mladi alpinisti iz Minska so se znašli hitro v silnih težavah. Reševalne ekipe so našle dnevnik e-nega od članov skupine, z datumom od 24. marca. V dnevniku je zapisano, da se je skupina znašla v precepu zaradi snežnega viharja, ki je trajal mesec dni. Prometna nesreča v Franciji: ubitih deset Jugoslovanov (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 30. — Iz Pariza sporočajo, da je davi ob 03.30 v prometni nesreči na državni cesti št. 4, kakih 50 km pred Parizom pri trčenju avtobusa in težkega tovornega avtomobila izgubilo življenje 10 jugoslovanskih delavcev in delavk in težje poškodbe 17 drugih Jugoslovanov na delu v Franciji, ki so se vračali s počitnic v Pariz. Na mesto nesreče je takoj odpotoval svetnik jugoslovanskega poslaništva v Parizu. Do nesreče je prišlo, kot kaže, ker je šofer avtobusa zadremal. Trčenje je bilo tako močno, da je težki tovorni avtomobil razdejal celo levo stran avtobusa. Med težko poškodovanimi Jugoslovani je več ljudi v težjem stanju. Zaradi trčenja je bil promet na tej cesti zaprt vse do 6. ure zjutraj. Šofer avtobusa, 26-let-ni Baudry je priznal, da je kriv za nesrečo ,ker je zadremal, šofer je izjavil komisarju policije, da je od sobote zvečer, ko je odpotoval iz Beograda čez Avstrijo in Zahodno Nemčijo do nesreče, spal zelo malo in da ga je pred Parizom premagala utrujenost. B. B. Huda letalska nesreča na Danskem KOPENHAGEN, 30. — Danes je prispela v dansko glavno mesto madžarska tehnična komisija, ki ima nalogo, da ugotovi razloge letalske nesreče, ki se je pripetila včeraj na letališču v Kopenhagnu. Madžarsko letalo vrste iljušin 18 je iz neznanih razlogov strmoglavilo v morje in pri nesreči je izgubilo življenje 32 oseb. Eksplozija v rudniku: pri Zaječaru 5 mrtvih BEOGRAD, 30. — V rudniku antracita tVrška Čuka* pri Zaječaru je danes okrog 9. ure prišlo do težke nesreče pri kateri je zgubilo življenje 5 rudarjev, medtem ko jih je 10 poškodovanih. Do nesreče je prišlo, ker se je v jašku okrog 100 m pod zemljo pojavil metan ter je zato prišlo do ekplozije. Poškodovane rudarje so pripeljali v Zaječar. B. B. Pogreb Georgea Jacksona MOUNT VERNON (Illinois), 30 — Včeraj so v Mount Vernonu pokopali temnopoltega voditelja Geor gea Jacksona, ki so ga prejšnjo soboto umorili pazniki zapora v San Quentinu. Afroameriškega revolucionarja so pokopali tik ob bratovem grobu, ka terega je policija umorila pred o nim letom. Jacksona je pospremila k zadnjemu počitku številna mno žica, ki ga je pozdravila s stisnje no pestjo Ameriški rasisti so ubili Georgea Jacksona, ni jim pa uspelo ubiti njegovega duha in njegovega zgleda pravega revolucionarja, ki bo vedno vodil revolucionarje v ZDA in povsod po svetu. ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOŠAKIXA SVETOVNI PRVAKI TRENIRAJO V VIDMU Obisk in pogovor z «zlatimi fanti« Trenutni cilj jugoslovanske reprezentance je osvojitev kolajne na evropskem prvenstvu v Essn* stru. iiiiiiimiimiiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiimiminmuiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiimmiiiimimiiimmiiiiimiimiiiiiimimmiiHiHi............iiiiiiiiiiih TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročna; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10 Pratika; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17,00 Safredov orkester; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Otroci pojo; 19.20 Glasbeni bestsellerji; 19.40 Zbor »Valentin Vodnik*; 20.00 Šport; 20.30 Odlomki iz operet; 21.40 Južnoameriška fantazija; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Radijska igra; 15.40 Čajkovski: Evgenij Onjegin. KOPER 7.00, 8.00, 12.30, 14.00, 15.30, 20.15, 23.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 14.06 Polke in valčki; 14.30 Zbori in baleti iz oper; 15.00 Naši pevci; 15.40 Za bavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Počitniški vrtiljak; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Iz priljubljenih oper; 18.10 Pevec dneva; 18.30 Glasbena oddaja; 19.15 Popoldanski koncert; 19.45 Ritmi za mladino; 20.30 Prenos RL; 23.20 Glasbeni cocktail; 23.35 Novo in moderno. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00. 13.00, 15.00, 20.00, 23.05 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Poje basist Giulio Neri; 12.10 Plošča za poletje; 13.15 Plošče; 14.10 in 15.30 Italijanski zi baldone; 15.10 A. Dumas: Črni tulipan; 15.45 Radijska igra: 16.20 Za vas mlade; 18.45 Belo, rdeče, rumeno; 19.00 Koncert; 19.30 Poje Tom Jones; 20.20 Glasbena komedija; 22.30 Orkestri. TOREK, 31. AVGUSTA 1971 II. PROGRAM 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 18.30, 19.30, 24.00 Poročila; 7.40 Jutranje pesmi; 8.40 Barve in zvoki or kestra; 9.50 Radijska igra; 10.05 Plošča za poletje; 11.35 Otto pd ste; 12.30 Glasbena oddaja; 14.05 Plošče; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.15 Orkestri; 15.40 Tečaj francoščine; 16.05 Popoldanski spored; 18.15 Plošče; J8.50 Spored s Pippom Baudom; 19.15 Plošča za poletje; 20.10 Supersonic; 21.30 Ping pong; 21.50 Ženska v letih 70; 22.10 Novosti; 22.40 W. Scott: »Ivanhoe*; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Italijanska sodobna glasba; 11.45 Baročni koncert; 12.20 Izbor iz oper; 13.00 Medigra; 14.00 Skladbe za violino; 14.30 Plošča v izložbi; 15.30 Simfonični koncert; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Jazz; 18.05 Lahka glasba; 19.15 Vsako-večemi koncert; 20.15 Yvesova in Concordova poetika; 21.30 Koncert sodobne glasbe. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Webrovi koncerti; 9.40 Italijanska sodobna glasba; 10.20 Vzporedna glasba; 10.55 Medigra; 12.00 Pojeta baritonista Benvenuto Franci in Giangiacomo Guelfi; 12.20 Haendlov koncert; 12.30 Opera; 13.30 Portret avtorja; 14.10 An tologija izvajalcev; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.u0, 10.00, 13.00, 15.00, 19.00, 20.30, 23.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitru ško popotovanje od strani do stra ni; 10.20 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana; 1040 Počitniški pozdravi; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Ivan Zajc: dva odlomka iz opere »Nikola Šubič Zrinjski*; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Vedri zvoki z ansamblom Fantje treh dolin; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Poje oktet tovarne Sava iz Kranja; 15.40 «Na poti s kitaro*: 15.55 Pet minut za EP; 16.30 Glasbeni inter-mezzo; 16.40 Majhen recital basista Dragiša Ognjanoviča; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Z orkestrom Roberto Rossi; 18.10 Popoldanski simfonični koncert; 19.15 V torek na svidenje!; 19.45 Z Ljubljanskim jazz ansamblom; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Minute z ansamblom Borisa Franka; 20.25 Pet minut za EP; 21.00 Prodajalna melodij (stereo); 21.30 M. Marinc: V krempljih enookega gusarja; 22.41 Minute lahke glasbe; 23.15 Instrumentalni dialogi Primoža Ramovša; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 TV za otroke; 19.45 športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 K 2 + 1; 22.00 Odločimo se za življenje; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 »Vitezi z Malte*; 22.30 Svetovno prvenstvo v kolesarstvu. JUG. TELEVIZIJA 17.28 Napoved sporeda; 17.30 No gomet Jugoslavija:Madžarska — nastop mladih reprezentanc; 19.25 Obzornik; 19.40 Prijatelj Ben -serijski film; 20.05 Stare krčme; 20.35 Znamenitosti male dežele; 20.48 Varnost na cesti; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Podaj hudiču roko — angleški film; 23.25 Malo za šalo. malo zares; 23 55 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20 30 Glasbeni portreti; 21.00 Dnevnik; 21.10 Te-lefilm; 22.00 Jazz. Jugoslovanska reprezentanca se v Vidmu pripravlja za bližnje evropsko košarkarsko prvenstvo, ki se bo začelo 9. septembra v Essnu. Razpoloženje v jugoslovanski reprezentanci je odlično, čeprav so treningi dokaj težki. V nedeljo je bila na sporedu nogometna tekma med postavama «Beograda» in »ostalo Jugoslavijo*, tako da bi se košarkarji po težkem tedenskem delu malo razvedrili. Za Beograd so nastopili: Žeravica, Ivkovič, Čermak, Kneževič, Damjanovič, Simonovič. Za ostalo Jugoslavijo pa Bassin, Plečaš, Rukavina, Žorga, Georgijevski, Novosel, Jelo-vac. Zmagal je Beograd s 15:3 z odličnima Žeravico in Ivkovičem. Po nogometni tekmi, ki je zaradi vročine znatno utrudila reprezentante, smo trenerju Žeravici zastavili nekaj vprašanj. ŽERAVICA — CILJ JE KOLAJNA Vaše mnenje o bližnjem evropskem prvenstvu? Žeravica: «Naša skupina je gotovo najtežja. Z nami bodo nastopile Ranko žeravica Italije, ki imajo vse enake možnosti za osvojitev prvih dveh mest. to se pravi za kvalifikacijo.* Kakšno pa je vzdušje v jugoslovanski reprezentanci? »Mislim, da je odlično. Ravnokar sem govoril s fanti in ugotovil sem, da je razpoloženje ugodno.* To se pravi, da polemika z igralci Jugoplastike (Šolman, Tvrdič, Skansi) ni pustila sledov. «Nikakor ne. Ti igralci Jugoplastike ne bodo nastopili v reprezentanci.* Izguba pa je dokajšnja . . . «Ne bistvena. Bassin in Georgijevski sta že pokazala, da lahko nadomestita povsem enakovredno Tvr-diča. Vprašanje je bolj kočljivo za šolmana, kajti nimamo takega krila. Res je. da ga lahko zamenja Kapičič, za Kapičiča pa nimamo zamenjave.* Kako pa je s slovenskimi reprezentanti? «V redu. Bassin se je znatno popravil. Je dovolj star, tako da lahko inteligentno igra, in to je že dovolj dobro pokazal na treningu Jelo- in tudi na raznih turnirjih- 7 vac je bil na balkansk’1: je najboljšimi. Nekoliko izven fo^, Žorga, njegov doprinos pod pa košema in njegova izkušen ... sta za igro, ki jo ima reP tanca, zelo koristni.* Vaš favorit evropskega prveo= «Nedvomno Sovjetska z.ve^La»f reprezentanca je že na }®n - V skem turnirju pokazala odbcn mo.» Kaj pa Jugoslavija? Si »Naš cilj je osvojitev kola] ^Vi cer pa se • avedamo izrednih ^ ki nas čakajo. Seveda dosti ^ visno od treh igralcev, in S1 gjjjn forme Plečaša, Čermaka ln noviča.* čosič?! nane> »S (Sosičem je vse v redu-(nedelja, op. ur.) .e nekolik ^ hav, sicer pa se bo k®8 mogel.* Bližnji program. kjet j( »Trenutno treniramo tu, reorganizacija in hala, v kat« niramo, res odlil stvar. ( bomo odigrali prijateljsko te ^ Snaiderom. 2. septembra bo j-potovali v Ljubljano. Tam stali pet dni. Nato bomo pflP' ^ v Essen . .. Sedaj pa ti hi ,Q 'f stavil jaz eno vprašanje: z Borom? eSetf To vprašanje me je fes " se j* tilo. Zadovoljen sem bil. dazjrule' Žeravica zanimal za naše nje. Objasnil sem mu stanje-BASSIN — ZADOVOLJEN’ KLJUB NAPORU . zb» Med reprezentanti so se ^ a dali glede visokega poraz8- Čos>‘ je »Beograd* zadal ostalim- fini igral in zato je zbadal stclls • 5 Vprašam Bassina, kako je ningi? ie Pj »Kot vidiš, je izginil,* nutrepinfS’ kazal trebuh. »Brez heca, so zelo naporni, zadovoljen P^j,» da sem ponovno v repreze Vzdušje? »Je zelo dobro. Vsi vedo. tis-* v prvi postavi, tako da ^ slabe konkurence med nar®- ^ (P sproščeni ir. seveda upa® bro uvrstitev.* rešffi Plečaš je bil kot vedno seden. «Treba je delati p# Tudi Žorga se dokaj d°". ti ponovno v reprezentanc • pr Z Georgijevskim pa se® ^ » vič spoznal. Georgijevski. kdaj / al, da boš v j'^051 reprezentanci? ,, pet »Misliš, ko sem bil mlad- «1» kajti začel sem igrati s°r nefF, zelo star. Nato pa sem * /Tjest j Lečičem vsak dan po st® prid0". treniral, tako da sem s' tničlf" mesto v prvi ekipi ^aL.i> in tudi mesto v rep-ezentai® tir Georgijevski je nan® športnika, ki je z voljo ® nostjo uspel. JUGOSLAVIJA - SNAIP^V Drevi, ob 21.15 bo _ ju^teljfj ■prezentanca odigra' kmo proti videmski Snaidero. Tekma bo v reprezentance Bolgarije, ČSSR in OB SODELOVANJU ŠTIRINAJSTIH DRŽAV PRIHODNJO NEDELJO V PORTOROŽU ZAČETEK VELIKEGA PADALSKEGA TEKMOVANJA Na sporedu je mnogo novih atraktivnih točk Za lavo rita veljajo Sovjeti in Čehoslovaki Organizatorji neuradnega svetovnega padalskega prvenstva v Portorožu so dopoldne seznanili časopisne, radijske in televizijske novinarje s programom in z drugimi podrobnostmi te, letos največje športno - turistične prireditve v Sloveniji. Začetek VIL tekmovanja za Jadranski pokal bo v nedeljo, 5. septembra ob 14.00 na prenovljenem sečoveljskem letališču. Uvodni govor bo imel predsednik organizacijskega komiteja Jakob Draksler, nato pa bo na sporedu več a-traktivnih točk. Za neuradno svetovno prvenstvo se je prijavilo 14 držav, med njimi tudi Jugoslavija in Italija. Za glavne favorite veljajo Sovjetska zveza in Češkoslovaška, medtem ko bo ZDA zastopala evropska ekipa. Prav zdaj so namreč v Mehiki medameriška padalska tekmovanja in ZDA ne morejo poslati najboljše ekipe. Kljub temu bo v Portorožu zbrana elita svetovnega padalstva, saj so neuradna svetovna prvenstva vsako drugo leto, to se pravi, ko ni u-radnih in služijo tekmovalcem za pregled dosežkov in tudi za preizkušanje raznih novosti. Tudi letos v Portorožu pripravljajo razen standardnih točk nekaj novosti, kot na primer štafetni skok štirih padalcev s tremi štafetnimi palicami in skoke v vodo z dvema točkama, med katerima bo moral padalec razdaljo preplavati. Prihod tujih ekip (Bolgarija, ČSSR, DR Nemčija, Belgija, Italija, Nizozemska, Norveška, Švica, Vel. Britanija, ZSSR, ZR Nemčija, ZDA in Madžarska, pričakujejo v petek, medtem ko sta jugoslovanska moška in ženska ekipa že v Portorožu. Največ ekip sta prijavili Jugoslavija in DR Nemčija (po štiri). Glede na to, da so se Jugoslovani dobro pripravili, pričakujejo strokovnjaki boljšo uvrstitev kot lani, zlasti A ekipe. Avstrijska e-kipa je odpovedala sodelovanje z motivacijo, da nimajo uvežbane točke 4 padalci - tri štafetne predaje. Na tiskovni konferenci smo slišali mnogo pohvalnih besed na račun domačinov, ki so tokrat pripravili asfaltno stezo 700x20 metrov in dvignili doskočišče, tako da bo lahko prireditev tudi ob slabem vremenu nemoteno potekala. Padalci bodo pri skokih uporabljali letala AN-2, s katerimi bo v Jugoslavijo priletela ekipa ČSSR. Prvi uradni trening padalcev bo v soboto zjutraj, v soboto zvečer pa bo defile nastopajočih. Tekmovalni del se bo začel v ponedeljek in bo trajal do četrtka. Moške in ženske ekipe bodo tekmovale v skupinskih skokih z višine 2500, 1500 in 100 metrov. V petek bodo posamični skoki v morje z višine 600 metrov. V nedeljo bo zaključek tekmovanja z razglasitvijo in razdelitvijo priznanj. Težino in tehnično izvedbo skokov bo ocenjevalo 5 mednarodnih sod- nikov. medtem ko bodo ocenjevali vtis skoka domači sodniki iz vrst turističnih delavcev (Maks Maver, inž. Franc Štular, Jule Lenasi, Janez Štrumbelj in Andrej Rojc). Pokroviteljstvo nad prireditvijo so sprejele obalne občinske skupščine. L. O. OD BO K A CECINA, 30. — Sovjetska zveza je osvojila naslov ženskega evropskega mladinskega prvenstva. V finalnem turnirju niso zgubile Sovje-tinje niti ene tekme in so premagale v zadnjem srečanju Zahodno Nemčijo s 3:0. iiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiinimiiiiiiiimiMiiluniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii MOTOCIKLIZEM DIRKA ZA VN PESARA Agostini spet premagal Britanca Hailwooda PESARO, 30. — Agostini .je zopet zmagal! Tudi na dirki za VN Pesara je premagal Angleža Hail-wooda, ki je tokrat tekmoval samo v 350 ccm kategoriji. Hailvvood je tokrat vozil motor znamke benelli, vendar se ie v dirki izkazalo, da sta dvojica Agostini MV agusta nepremagljiva. Takoj ob startu kategorije 350 se je prebil na prvo mesto Hail-wood in vodil za pet krogov. Tedaj se je »prebudil* Agostini in ga prehitel. Kazalo je, da je dirke že konec, toda Hailvvood je pognal svoj benelli ter uspel prehiteti vodečega Agostinija in povesti, vendar le za malo časa. Agostini je Angleža spet prehitel, Hailvvood pa ni izgubil stika in je bil Agostiniju vedno za petami. Ko sta manjkala le dva kroga do konca, je Agostini pokazal svojo realno zmožnost ter se v samih dveh krogih oddaljil od Angleža za 7”. Hailvvood ie bil drugi. tretje mesto je zasedel Italijan Mandracci na jamahi. Dirka v kategoriji 500 ccm je bila že pred startom last Agostinija. Ta ni takoj napadel, ampak ie pustil Gal-lino na patonu in Spaggiarija na ducati.iu, da sta vodila. V sedmem krogu, ko ie moral iz dirke Spag-giari, je Agostini pokazal zobe in prekosil Gallino ter zaključil dirko sam. V kategoriji 250 ccm je zmagal Nemec Braun na jamahi, edini Italijan, ki se bi lahko potegoval za prvo mesto. Pasolini, ni imel sreče. Takoj v začetku je padel, nato pa ko se je prebil spet na orva mesta, mu je odpovedal stroj. V kategoriji 125 ccm je z lahkoto zmagal Tržačan Parlotti na motorju znamke morbidelli. V 50 ccm je zmagal leva, tudi on na morbidelliju, komaj četrti ie bil drugi Tržačan Rinaudo na to-mosu. reprezentanca odigram r fVoHO tekmo proti videmskemu PLj i Snaidero. Tekma bo v sph «Primo Carnera*. Jugos® pasjri prezentanca bo nastopil8 pleč* njo postavo: čosič, Bassin, Georgijevski, 3j/neže'!,» Žorga, Kapičič, Jeiovac. oVjč, » Rukavina, Vučinič, Da®Ja 1».11 m kovic. STRELJANJI ^ je OBERHOF, 30. — JuŽ^Vfa na evropskem prvenstvu ^ j. nju osvojila tri zlate k W Jugoslavijo je bila u?P?Svjt^L čeva med ženskami, ki l®k. nju z malokalibrsko PdS^ 57? jj-vila nov svetovni rekord „ [# gi. Kolajno je dosegel ® t nec Milutinovič prav l;®ctna kalibrsko puško ter c . °kroge ^ Jugoslavije, ki je za tri hitela Sovjetsko zvezo. V Zensko odbojkarsko EP tez mesec dni v Gorici Sodelovale bodo reprezentance Italije, Švice, Švedske, SZ, Poljske in Avstrije GORICA. 30. — čez neka.i tednov bo v Gorici evropsko prvenstvo v odbojki, za ženske. Pravzaprav bodo v našem mestu odigrali le tekme dveh skupin, v katerih pa nastopajo nekatera zelo močna moštva. V prvi skupini so ekipe So vjetske zveze. Švedske in Švice, v drugi pa ekipe Italije, Poljske in Avstri je Tekme bodo v dneh 23.. 24. in 25. septembra. Koledar tekem ie naslednji: četrtek, 23. septembra: ob 20. uri otvoritvena svečanost; ob 20.30 Sovjetska zveza - Švedska; ob 21.45 Italija - Avstrija; petek. 24. septembra: ob 20.30 Sovjetska zveza - Švica; ob 22. uri Italija-Poljska; sobota. 25. septembra: ob 20.30 Švedska - Švica; ob 22 uri Poljska - Avstrija. Po tekmah bo zaključna prireditev. Vstopnicam so določili naslednje cene; oštevilčeni prostori 1.500 lir; stranske tribune 1.000 lir; mladinci, vojaki in člani BTPAV 650 lir. itali janska ekipa bo dospela v naše mesto 16. septembra, ostale ekipa pa bodo dospele iz Milana 21. septembra. Italijanska ekipa bo trenirala vsako jutro v telovadnici CONI na Rojcah, zvečer pa v telovadnici UGG. Iste telovadnice bodo na razpolago tudi drugim tekmovalnim ekipam. Napovedali so prihod skupin navijačev iz raznih krajev naše dežele. Svoj prihod so napovedali tudi ljubitelji odbojke z Reke. To je letos že druga večja mednarodna športna prireditev. Košarkarsko prvenstvo mlajših in mladincev, na kaiz?rem so zmagali Jugoslovani. je doživelo velik uspeh. Tokrat bomo imeli v gosteh tekme dveh skupin evropskega prvenstva v odbojki za ženske. Ostale ekipe bodo tekmovale v raznih mestih severne Italije. m. w. TEDEN DNI PRED ZAČETKOM PR VENST^j Koper-Pro Montereale T* (Od našega dopisnika) KOPER, 30. - V nedeljo popoldne je bila na koprskem stadionu prijateljska mednarodna nogometna tekma med moštvom Pro Montereale iz Monte-reala in domačo enajsterico. To je bilo povratno srečanje, saj ie na prvem gostovanju Koper izgubil z 2:3. Prav tako prisrčno, kot so v Mon-terealu sprejeli koprsko ekipo, so zdaj sprejeli Koprčani italijanske goste. Nogometaše je spremljalo kar precejšnje število ljubiteljev nogometa, vsega skupaj jih ie bilo 120. Dopoldne iih ie sprejel podpredsednik koprske občinske skupščine Bojan Furlan, zvečer pa je bila zaključna zakuska v prostorih italijanskega kulturnega krožka Nogometaši Montereala so prejeli več lepih spominskih daril, oa tudi oni so obdarovali koprske športnike. Tekma sama je na splošno presenečenje potekala v popolni premoči domačinov. Glede na poraz v Monterealu so vsi pričakovali e-nakovredno igro. vendar se je gostom močno poznalo, da so kondi- jt 1®°. ji cijsko dokaj šibki. siV Koper dosegel polno _ (o^M3 aJl> že v nedeljo začne slov £opiy f metno prvenstvo. Pn n8^^' moramo pohvaliti z®?. katerem so bili naibol.ls> rft0 j Radosavljevič in ko je bil steber obramb® ^r Milič. Sicer pa ie treba da je celotno moštvo ■ x zadovol jilo ter nrika2®0. .p« in hiter nogomet. Po'n,..dnSl® !V rij. Tudi vodstvo ital'® je bilo polno pohvalo® račun igre koprskih 'j* a[i 'oir vedali so. da so pr®8®’ alu. igro Kopra kot v Mon®‘ k0 dar nikakor ne tako * go. ki ie sicer nopo® j žena. Med skupino iz Mon|!.^lo tudi njihov župan t* nuzzi, ki se je v in spremljevalcev top® . OP j* gostoljubje, ki so ga ^ V h v Kopru. Izrazil ® " Jjv, hkrati tudi želja Ko&jjgetP* postali športni stiki me« q, stoma tradicionalni. U