JUTRA Telefon; Uredn. 440 Uprava 455 MarUMFitel PoSfnTna pTažina v e?fetevlfilf Leto II. (IX.), štev. 61 Maribor, sreda 14. marca 1928 Iziraja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Ra£un pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din ■ INI ITIinrnil II III I ■■■ IWII I—HIBI IIIW»I1»W————■■III —■ll—IIIIBIII——— ——Jll——— Uredništvo m uprava: Maribor, Aleksandrova cesta Oglasi po tarifu . Ogtaee »prejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica St. 4 I^ISilonska afera biografske univerze ZA 22 MILIJONOV DINARJEV KNJIG NA RAČUN REPARACIJ. BEOGRAD, 14. marca. V tukajšnji javnosti se že dalj časa šušlja o veiiki aferi beograjske univerze. Sporazumno z vlado je namreč univerza poslala v Nemčijo posebnega delegata, da nabavi na račun reparacij učne knjige za beograjsko univerzo. Delegat je res sklenil z neko tvrdko v Lipskem pogodbo za 22 milijonov dinarjev knjig. Ko pa so razne druge nemške tvrdke zvedele za to veliko nabavo, so stavile naknadno tudi one oferte, seveda mnogo nižie, kakor ona v Lipskem. Pred dnevi se je delegat univerze vrnil v Beograd ter izjavil, da je naročil le za 800.000 zlatih mark knjig. Šele pozneje je priznal, da je sklenjeno naročilo za 1,600.000 zlatih mark, torej za 22 milijonov dinarjev. Na razne ugovore univerze je pote mtvrdka, ki je morala seveda izplačati mastno provizijo, znižala ceno na 18 milijonov, zahteva pa, da univerza za ostale štiri milijone naroči raznih pisarniških potrebščin pri njej. (Za ljubljansko in zagrebško univerzo Vlada noče dovoliti niti ulic se je polastila nedopovedna bojazen in nervoznost; saj že celo vrsto noči ne more nihče spati. Policija se poslužuje tudi svojih psov, ki sicer gredo nekaj časa za sledjo, a jo ua gotovem kraju dosledno zgubijo. Varnostni organi so omejili včeraj svoja opazovanja na neko občinsko hišo v Erdbergu, kjer upajo odkriti skrivališče »strahu«. Rodbinska »idila«. Krik in vik sredi Vetrinjske ulice je sinoči zbudil pozornost mnogih pasantov in seveda tudi policije. Na ulici so namreč mož, žena in svak — ženin brat s kregom in pretepom reševali svoje rodbinske zadeve. Ko je pristopil stražnik sta se zakonca izgubila, ostal je pa svak, po licu precej opraskan, da oojasni •sporne rodbinske zadeve. — Prazni trebuhi krulijo Berači bridko tulijo Takole-le, tako-iala! (Beraška). Sinoči smo imeli praznik slovenske drame, režije in igre. Praznovali smo že mnogo slovenskih premjer, s tolikšnim uspehom pa še nobene. Leskovca je zgrabil in vodil sujet. Ko se je vanj vglobil, je bilo človeško in naravno, da so se mu pojavili v realnih tipih ali v invenciji značaji, ki so stremeli iz nižine v naš svet in so se pokazali odnosi med onim svojstvenim življenjem beračev in med gospodo. V tem stremljenju uspeva enemu, drugemu za nobeno ceno, ker ga teži spoznanje. Tega, ki se je bil dvignil v drugi svet, vlečejo vezi nazaj, nekaj resnično skrivnostnega, intuitivnega je položil avtor v to. Naravna pot iz vsega tega vodi v tra-gos: katastrofa, ko so se strla peruti f karu in ko si razbije drugi glavo ob lastni nemoči, tretji,pa trešči iz pridobljenega sveta razbit v svojega nazaj. In še bolj naravna je pot do socijalnega tona, ki diferencira svet na dvoje. Tako je vodila Leskovca snov in sila do oblikovanja v bližino socijalnega problema in ni ga narobe problem vodil v ta čudni svet. To mu je naj večja odlika. To življenje na odru ie blizu problemov toliko, kolikor mu je sploh življenje blizu, ki hodi svoja pota čez probleme, miselne himere človeka. Leskovcu gre za življenje, ne za problem, za življenje, kot se giba med bregom ponižanih in ponižujočih, kot ustvarja med njima vrtince, valove, globine, vodopade in prehode. Delo ima znake dobrega dramatika in je drama. Ekspozicija prvega akta je mojstrska, kot je sploh prvi akt brezhibno dovršen. Lahkota oblikovanja, značaji, dosleden psihologičen razvoj, klen jezik, enostavna tehnika, poznanje oderskih efektov — daje Leskovcu vsa sredstva za dramatika. Presega vse one, ki se imenujejo literarna mladina, ilasti j pa vse mlajše dramatike. Leskovec se ne briga za literarni svet, nobena itruja ga ne nosi, nobena šola ne kvari. V svet gleda realistično, malo ostrejše, pač pa nekaj preveč stilizirano. V tem je oodo-j ben. Kritika, ki mu je rekla, da ni v njem ne realnosti življenja ne pravilnega problema, je sodila stvar naturalistično. Življenje je tako, in to je kriterij. Negle-de na to opozarjam na Trdinove Bajke in povesti VI. Berači, kjer opisuje beraške navade, organizacije, veselice in pove celo uvodoma naznačeno himno. Drugi in tretji akt že pokazujeta začetniške hibe. Drugi popušča v predolgih scenah, sledečih po sestanku beračev, tretji preveč zategne veselico do nastopa konflikta. Leskovec je premalo skop z oder-skimi efekti, jezik mu je mestoma prenapet in simbolika včasih preveč prevladuje. Izvrstna režija je preprečila, da se ohlapnosti v teh dveh aktih niso bile občutile preveč. Od značajev, ki so izredno plastični, je le Rona nesigurna, o kateri se prav ne ve, kakšen značaj ima po svojem bistvu. Pri vsem tem pa reklama gledališča še ni imela prav, da je oglašala najboljšo slovensko dramo, kajti za tak kriterij je treba tudi časovnega momenta. Leskovec pa bo napisal najb^Uio i slovensko dramo. Režijske sposobnosti g. R. Pregare« so neizčrpne, odkrivajo se vedno nove strani, vse pa nosijo na sebi pečat intenzivnega študija in neumornega dela. Naglasiti je treba, da je insceniral Pregare delo v isti stilizirani realistiki, kot je pisana igra. To zlasti podčrtava most nad sceno. Scene z množicami so bile tako dobre, da bi se te množice lahko mirno pokazale na vsakem gledališču, toliko je bilo v njih gibanja in razpoloženja. Efektno je režirana scena umora. Umetnost režije še ni stopila v tako plastični obliki pred nas, v tako prepričevalni in globoki. Igrali so na splošno vsi dobro. Le policaj je bil v I. aktu operetsko karika-turast in ž u p a n (Stankovič) je bil preveč zadirčen in glasen; surovo nasilje bi se dalo pokazati učinkovitejše z notranjo kot z zunanjo igro. Flore Briga (Daneš) je mojstrsko odigral inteli-genta med berači, ki spoznava, da ni prehoda v drugi svet, ki nosi svoj in tragos ljubljene Rone. Vso posebno skrb, ki jo je avtor položil v tak karakter, je sprejel Daneš z ljubeznijo in mimo, s takim mirom, da je ž njim prekričal množico, razvil in stopnjeval tragično doživetje življenja, ki mu je v breme naloženo. Daneš je tudi v tragičnih ulogah umetnik kot doslej v njih pri nas ni bilo takšnega mojstra. KrištofBogataj (P. Kovič) zasleduje normalno pot svojega lepega razvoja. V tej ulogi je bil včasih še vedno prepatetičen, včasih prazen, je pa vendar v drugem dejanju močno posegel v bistvo igre. Kot zastopnika gospode bi si ga človek predstavljal bolj izrazito elegantnega, uglajenega in ne nekakega posredovalca med obema bregovoma, saj je Krištof že povsem gospod. Na sredi je le še Rona. M a c a f u r (Edo Grom) je bila od Gromovih ulog prva, ki je bila vseskozi dobra. Grom se je tokrat nenavadno potrudil in dokazati, da zna ustvariti dovršene postave. Scena v I. dejanju s Krištofom, ko si dajata oče in sin roko, je bila močna in dela Gromu čast. Način, kako je obvladoval svoje podložnike, je bil resničen in krepak. Komposarica (M. Zakrajško-va) je dobro razumela svojo dvojno vlogo napram Macafurju in napram Roni in Krištofu, s tem že naznačila značaj stare beraške matere in ga dosledno z dobro igro izdelala. G. Zakrajškova se prav tako izpopolnjuje v tehniki, s čimur pride njena notranja sila do vedno boljšega izraza. Rona (Anta Kovačičeva) znači za igralko novo stopnjo kvišku. To najtežjo ulogo v igri je pojmovala z izrednim temperamentom in zadela ton med beraškim otrokom, med predmestno pjop-čaro in med žensko, ki jo vodijo želje višje. Po bistvu je to uloga, ki bi šele po dolgem in dolgem delu mogla podati vse, kar je v nji. Koliko pa je podala Kovačičeva je, čeprav ne popolno,. resničHo. Omeniti je nemi ulogi Šobe (Starčeve) in M u h e (Založnikove), ki sta dovršeno igrali pijani beračici, Berači Krifžt&m svet (Skrbinšek), Raspotnik (govornik), Arčon (Harastovič) in Kit (Furjan) so bili v maski in igri tako izvrstni, da so njih skupni nastopi pravcati užitek. Tudi tu se vidi odločna režiserjeva roka. Tako je tedaj sinočni veSer bit praznik drame, režijo in igre. Praznik odločnega' podviga mariborske drame. Občinstvo to spoznava, gledališče je bilo polno in Priznanja obilo. M. 5. PoaMn pegice na Hoi Maribora PROSCltJA^-jRODRTlJE. - SMRDEČA INDUSTRIJA; Maribor, M:*nvarca. poznafgnaše mesto v'$vojnem aM|jpr«ern popravr^tBem času jin|si^gai ' ~ danes,,ga morej mirno|primerjatit paglavcu, ki se^je igral'ob blatnf m laku-i ži, a ga je pozneje doma skrbna! mamka* precej korenito umila, zakrpala,^ počesala ‘immakar parfimirala, Počasi-je šlo z izprememboizunanjosii* mesta, težko je zmagoval v«početk i mestni magistrat velike izdatke, ki so biii zvezani s pomlajevanjem nagubanega in onesnaženega mestnega lica, hišni pocestniki so se le težko in počasi drug za drugim* odločali za beljenje in popravljanje fasad, dolgo-je* trajalo,-.predno se je. :vpeljala električna•. luč, se popravljale plinove cevi; danes je hvalabogu ta proces na splošno končan v nemalo notranje zadoščenje' vsakega meščana, ki mu je količkaj na srcu* lepota naše oblastne prestolice. Toda . . . pege so še tu in pegice, ki 'bi jih trebalo odstraniti ali vsaj pokriti! i Tisti del Aleksandrove ulice, ki sega od kolodvora tja do Lajtersberga in še naprej, kar kriči po dobrem grušču in ;po mastodontu valjarju. Ob lepem vremenu oblaki prahu, ob dežju morje blata. ‘Ob'vsakem vremenu pa silno zgrbanče-jna površina, ki pridno kvari osi voz, ko-ilesSin avtomobilov in pripomore živini jckmtega, da v potu svojega obraza vlači [težke tovore. ' ATakoj'potem ko: zaviješ mimo pritlika-i.ve .Vlahovičeve graščine, ki se nikakor ne sklada z več ali manj velemestnimi sosednimi zgradbami, se ti smeje nasprO' .ti ona krasna vzhodna stena Trgovske' Iga doma in pod njo tista slikovita zbita tlesena ograja in za njo tisti pester kri-žem-kražem grušča, zemlje, posušenih (kopriv, kamenja in razne druge šare. Pa bi se človek ne obregnil ob tisto narobe-krasoto, če bi bila mesec stara ali dva, toda navdaja z dojmom lepote mimo idočega menda že kar tretjo pomlad. In ni je nade, da jo bo kmalu enkrat noč »zela. Malo dobre volje tl Takoj naprej se šopiri, kar sredi inače lepe Aleksandrove ulice, odvetniška kasarna št. 1 (št. 2 je v Sodni ulici). Kakor je znano urbi et orbi, niso odvetniki glede najemnin po zakonu zaščiteni in tudi ni verjetno, da bi živeli v Mariboru hišni la&tniki, ki bi oddajali pridobitnim slojem poslovne lokale za slepo najemnino, je pa tudi neverjetno, da se dotični gospodar nikakor ne more odločiti, da bi dal tisto pročelje malo popraviti in pobeliti. Zadnjič je s tistimi stenami prišel :č*v stik v predvojnem času. Saj'je tina lepa, toda na starem gradu, hc pa v kockasti najemninski zgradbi v sredi Zazidanem delu,-kjer je danes mal vrt m javno stranišče, vstati impozantna moderna zgradba, ki bi skupno s poslopjem ijVelike kavarne tvorila primerno glavo za j tostranski konec »krasnega državnega mosta. Treba-je še omeniti, in sicer z zgražanjem, . smrdeči kompleks strojarskih tovarn tam pod mostom. Taka industrija ne bi smela obratovati v sredini mesta in spada za kar nekaj kilometrov navzgor ali navzdol ob dravske bregove. •Tisti strašni duhovi, ki večkr^ preženejo goste Velike kavarne z verande v notranjščino in ki povzročajo, da stiska še-talec po državnem mestu, osobito ob južnem vremenu, robec v nos, so sicer — kakor nekaterniki trde — zdravi, toda radi tega nič manj kar do skrajnosti neprijetni. : i' Ni verjetno, da se t bodo vsi ti nedo-statkl, In še mnogo je drugih v bližni bodočnosti odpravili, saj je njihova popolna odstranitev združena z ogromnimi izdatki, toda to, kar se z majhnim trudom iz ljubeznijo do lepega mesta da napraviti, naj-se'napravi! Ugodna sezona za taka dela je blizu! Prosimo! mesta. Prav isto bi se dalo trditi o zgradbi, ki jt> je nedavno kupila maribor-iska oblast in kjer so nastanjeni njeni u-rjjadi. Na pomoč, pleskarji! Strahota naravnost objame vsakega z estetičnim čutom obdarjenega človeka pcigled na neke podrtije v Vetrinjski ulici, ki se je naravnost voronovizirala, odkar "je bila po zaslugi tedanjih mestnih očetov lepo tlakovana in je dobila nove pločnike. Hišni gospodarji so s hvalevredno vnemo dali popraviti pročelja in prej umazana in blatna ulica bi se mirno lahko kosala z ulicami v novejšem uc!u; ;mesta, da je ne kvarijo tiste dve ali tri' ; razvalinam podobne »hiše«, ki spadajo po svoji zunanjosti tja dol k Dravi nekam. Gospodarji teh »palač« morajo biti bodisi veliki reveži, bodisi veliki zani-kerneži, ali pa jih navdaja veselje, da sme po njihovi zaslugi biti v sredi Maribora nekaj tako zanemarjenega. Tudi zunanjost poslopja šentpavelskih opatov tam v bližini bi brez nadaljite škodo prenesla nekrvavo operacijo, izvedeno po kakem spretnem pleskarju. Da si pa v izakotni.-gorski vasi, se ti naravnost zdi, ko bočeš iz, Vetrinjske v Kopališko ulico ipo ulici »Ob‘Jarku«. Tisti hlevi in tista (zanemarjena dvorišča, viseče oknice in razhite šipe pač ne delajo časti dotičnim gospodarjem. Prav grdo pego predstavlja na Glavnem trgu ono starodavno poslopje, slično skladišču za erarsko sol, ki se na-, haja na južnozapadni strani gorenjega dela trga. To bi moralo pač izginiti in jbiimorala na njegovem mestu in na.jie- maribor5ko gledališče 5 REPERTpAR: Sreda, 14. marca ob 20. uri »Pri treh mladenkah« ab. A. Kuponi. Četrtek, 15. marca ob 20. uri »Dva bregova« ab. C. Kuponi. ; Petek, 16. marca. Zaprto. Sobota, 17. marca ob 20. uri »Ples v .maskah«, gostuje ga. Mitrovičeva, ab. B. Kuponi. Nedelja, 18. marca ob 15. - uri »Ples v maskah«. Kuponi. — Ob 20. uri >Lo garjeva Krista«. Kuponi. Znižane ceno. Pondeljek, 19, marca ob 15; uri »Pri treh mladenkah«. Kuponi. — ' Ob 20. uri »Dobri vojak Švejk«. Kuponi. Torek, 20, marca Ob 20. uri »Žerta vrag«. Izven. Gostovanje dunajskega Burg teatra. Ljudska univerza v Mariboru. V petek, dne 16. t. m. ob 8. uri nadaljuje in konča univ. prof. dr. Hauptman svoja izredno interesantna izvajanja »Italija in srednja Evropa«. Kakor živa slika je v vzrastla probujajoča se Italija pred'slušatelji, pričarana od izredno plastične besede predavatelja; vendar bo šele drugo predavanje v petek pokazalo moderno Italijo v njenem razmerju do srednje Evrope. Glavni tema bo obdelan torej v petek in sleherni, ki si hoče ustva riti resni pogled na prevažno našo zunanjo politiko, naj se posluži te izredne priložnosti, da sliši izvajanja našega prvega zgodovinarja. Predavanje je poljudno in bo prav dobro razumljivo tudi tistemu, ki ni slišal prvi del. Opozarja se na praktičen tečaj o dušeslovju, ki prične prav kmalu. Vodi ga g. prof. dr. Dolar. Prijave se sprejemajo. — Naše gorice, Izšla je 3. številka II, letnika glasila Vinarskega društva v Mariboru s sledečo poučno in zanimivo vsebino; Poziv vinogradnikom! — Novi davčni zakon. Zasad vinograda. — O Škropljenju sadnega drevja. — Grozdni sukač. — Zweifler o vlačenicah in o grobanicah v starejših vinogradih in ameriški podlagi. — Zasenčenje zemlje v pravni luči. — O zatiranju poljskih miši. — Grenkost, žar-kost, rniševina..— Uradi za kmetijsko knjigovodstvo. — Kmetovalec - vzgojitelj. Društvene vesti, d*- Drobiž. — Kmetijsko šolstvo. — Vprašanja in odgovori. — Književnost. — Meteorološka opazovanja. — Kotiček uredništva in u-pravništva. — Pogoji in možnosti prepovedi alkohola v (severoameriških Zje-dinjcnih državah. — Poziv vinogradnikom je iz peresa ravnatelja g. Puklavca, kateremu je poverjena akcija za rešitev vprašanja trsnega sortimenta za Slovenijo. če se vinogradniki polnoštevilno odzovejo pozivu, bo gotovo srečno izvedena druga velika obnovitev naših vinogradov. : — Obrtniške začeue Dne 5. t. m. je imela Obrtna zadruga ob&ftlnih strok v Ormožu vrlo lepo obiskan redni letni občni zbor, ki ga je vodil zadružni načelnik gosp. Franc Zabavnik in katerega se je udeležilo zadružno članstvo. Člani so z odobravanjem vzeli na znanje načelnikovo delovno poročilo in računski zaključek ter ponovno poverili vodstvo zadružnih poslov dosedanjemu načelniku.': Zadruga šteje 184 članov čevljarske, krojaške in šiviljske stroke ter 58 vajencev in je priredila v proš-lem letu 3, prikrojevalne tečaje, ki so bili vsi dobro obiskani/ Na zborovanju sta predavala zastopnik zveze g. Jakob Zadravec in obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik o delavskem, bolniškem in nezgodnem zavarovanju, o obrtnem nadaljevalnem šolstvu, o novem davčnem zakonu, »Samopomoči« in obrtniškem glasilu,- Soglasno so bile sklenjene resolucije, v katerih zadruga zahteva, da se za mariborsko oblast ustanovi poseben okrožni urad za zavarovanje delavcev, da se okrožnim uradom za reformo zakona podeli popolna avtonomija, kakorš-no sedaj vrši za vso državo Osrednji Urad, da se ne uvede zoper nobenega obrtnika eksekucijsko postopanje ra di zaostankov brez poprejšnjega opomina, in da se s spremembo obrtnega reda v finančnem zakonu določi, da se imajo vse denarne globe zaradi prestopkov obrtnih predpisov stekati v fond za obrtno in trgovsko šolstvo Nne 7. t. m. pa se je vršil občni zbor Obrtne zadruge mesarjev in prekaje-valcev v Mariboru, ki je bil istptako povoljno obiskan in prav živahen. Tudi ta zadruga, ki šteje 113 članov, 69 pomočnikov in 44 vajencev,, je v pre teklem; poslovnem letu zelo živahno delovala in dosegla precej lepih uspehov. Na zborovanju je posebno zanimiva bila debata radi uvedbe nedeljskega počitka v zimskih-mesecih od 1. nov-" do 1. marca za mariborsko mesto’in za okoliš 5 krm Ta'predlog je bil sprejet z večino glasov, kar je pa povzročilo neljubo nesoglasje pri članih iz okoliških občiri, kateri se nedeljskemu počitku proti vi jo. Mnogo sc je razpravljalo tudi glede Špeharjev in so se posamezni zadružniki pritoževali posebno zaradi tega, ker Špeharji ne prodajajo samo svinj domače prireje, ampak tudi na Hrvaškem kupljene svinje, in ker se pripušča, da ostanejo Špeharji do poznega popoldneva in celo do temne noči na trgu, mesarji pa se morajo odstraniti že ob 12. uri. V teh pogledih bo posredovala posebna deputacija pri novem mestnem županu. Mnogo pritožb se je iznašalo tudi zaradi klanja živine p.o poljedelcih, posebno v ruškem okolišu. Slovensko obrtno društvo pa namerava za obrtništvo in prijatelje obrtništva te dni prirediti čajanko, ki inia namen, da med obrtništvom poživi družabnost. Čajanko priredijo imenom društva odlične obrtniške go spe in gospodične. Prošnja na raunateljstuo mestnega autobusprometa Prebivalci Tržaške ceste izražajo željo, da naj bi razun nedelj in praznikov ob 7.13 zjutraj vozil poleg običajnega avtobusa še en rezervni avtobus, ki bi peljal ali 5 minut pred običajnim, ali pa 5 minut za njim iz Maribora na Tezno ter nazaj v mesto. Ob tem času je namreč oni voz, ki vozi redno, tako nabito .»poln že na Teznu, da največkrat pri postaji »Mesto Ptuj«, torej na državni cesti in nadalje naprej po Tržaški cesti v mestu ne more vstopiti nikdo več. Šoferji bodo lahko potrdili, da stlačijo ob tem času že na Teznu po 40 do 42 oseb v voz. Vsi šolski otroci, ki čakajo na Tržaški cesti na voz, ne morejo več vstopiti in morajo peš v šole, vsled česar običajno zamudijo začetek šole ter imajo tamkaj neprijetnosti. Drugi odrastli ljudje pa morajo krevsati istotako peš v mesto. — Povrh pa bj vozovi sploh ne smel! biti tako prenapolnjeni. Saj so moški in ženske, fantje ter deklice v njem stla'čeni kot sardele v škatljicah. Dogodil se je celo slučaj, da je neka deklica iz sramežljivosti predčasno med vožnjo izstopila, da se je tako Otresla nadležnežev, nad katerih neslanostmi so se zgražali tudi drugi potniki. Računajmo, da je železniški vagon določen za 40 vojakov pri transportih, dasiravno je vsaj 3krat večji kot avtobus, v katerega se mora stlačiti isto ali še večje število oseb. Mislimo, da imamo prebivalci Tržaške ceste tudi dovoljenje za vožnjo v avtobusu zjutraj, ne pa da vozi že prenapolnjen samo skozi — brez nas. — Prosimo torej..,! Iz oblastnega odbora. Jutri se prične po oblastnem odboru prevzemanje kmetijskih ustanov, ki so sile doslej v upravi centralnih državnih oblastev. —- Iz Beograda javljajo, mari-)orskemu oblastnemu odboru, da prejme v kratkem 19 vagonov koruze, ki jo bodo razdelili med prebivalstvo najbolj potrebnih srezov. — Ker je število oblastnih uradov vedno večje, je postala oblastna palača sama že pretesna in bodo v nekaj tednih pričeli z adaptiranjem dvo-rlščnega poslopja, da se lahko tani namesti nekaj pisarn. — Poleg švicarije, o kateri smo že večkrat pisali, bo zgradil oblastni odbor v Rogaški Slatini še letos tudi novo poslopje za kino predstave in podobne prireditve, da se čim bolj ustreže željam mednarodnih letoviščarjev.-—. Vsem damam na znanje, da ima tvrdka L. Ornik na Koroški cesti .9 letos prav posebno lepo in bogato izbiro najrazličnejšega blaga za letne obleke iu plašče. — Oblastna skupščina mariborska bo sklicana na sejo drugo soboto dne 24. t. m. Izreden avtobus-promet v soboto, nedeljo in na praznik sv. Jožefa. Ker je pričakovati na praznik sv. Jožefa na progi Studenci velik naval, se pomnoži promet na tej progi že v nedeljo z več avtobusi. Vsi avtobusi prgge 3, tudi izredni, bodo vozili v nedeljo in na praznik po Črtomirovi, Studeniški in Krekovi ulici. Za to progo sta določeni dve avtobus-postaji in sicer prva koroški kolodvor, druga Cankarjeva ulica (gostilna Gačnik). Izredni avtobusi bodo vozili samo od Glavnega trga do železniškega prelaza v Studencih. Promet bo trajal v soboto, nedeljo in ponedeljek do devetih zvečer ia vseh progah. — Podravska podružnica Slov. plan. društva vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v sOboto 17. marca ob 6. zve-gostilni gosp. Frica Glaserja na Smolniku po običajnem dnevnem redu. Absolventi vinarske in sadjarske šole. V sedmih letih (1921—1927) je dovršilo vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru 180 kmečkih mladeničev. Absolventov dvoletne šole je bilo 114, enoletne pa 42. Skupaj je iz Slovenije 156, iz drugih po-j krajin držaYe in iz inozemstva pa 24 ab-i solventov. Na leto je povprečno 26 absolventov, ki se skoraj vsi posvetijo ;delu na kmetijah. Trgovine na Jožefovo odprte. Trgovski gremij opozarja svoje član« in vse občinstvo mesta in okolice, da bodo trgovine v Mariboru na dan sv« Jožefa dne 19. marca dopoldne odprte.^1' Trgovska Samopomoč. "* Opozarjamo na današnji občni zbor ob j 20. uri v dvorani hotela »Kosovo« vse* Člane in druge interesente. Prihod dveh novih potniških letal v -Za«1 greb. Včeraj sta prispela iz Pariza v Zagreb dva nova potniška avijona, ki ju je naročil Aeroklub v tvornici Potez za potniški promet med Zagrebom in Beogradom. Pilota Striževski in Bajdak poletita že danes z njma v Beograd. Aeroplana bosta v kratkem krščena in dobita ime. >-Kam pa v nedeljo? Jožeki in Jožice! Koline, godba iff ples čaka v soboto in nedeljo pri naSi^ priljubljeni Mariborski koči. Tam se Mfei dimo! Tudi snega za smučarje tain dc..^-fako da pridejo tudi vsi športniki našvotjj račun. Na svidenje ‘2»j VI Pohorju.- M'ary S. Alleru poveljnica ženske policije v Londonu, opisuje obširno nevarne strasti današnje ženske mladine v velemestu. V Londonu uničuje mlado ženstvo in celo še nedorasla dekleta najbolj kokain. Poveljnica policije opisuje iz svoje službene prakse primere neugnane strasti za belim Strupom. Mlado dekle, ki je bilo pri svoji šolski tovarišici na obisku v nekem kopališču, se je vrnilo domov popolnoma izpremenjeno. Stariši so takoj opazili, da se pri hčerki neprestano menja razposajeno veselje z veliko otožnostjo. Oče je začel poizvedovati ter je najprej dognal, .da je tudi hčerkina prijateljica tako čudnega obnašanja. Stariši so hoteli od otrok zvedeti vzroke velike spremembe, a so bila vsa povpraševanja zaman. Nazadnje se je pa le dognalo, da sta se prijateljici v kopališču seznanili z neko tujo žensko ter ostali z njo v korespondenci. Stariši so nekaj pisem zajeli ter našli v njih kokain. Nedavno se je pri poveljnici policije zglasil oče neke mlade dame ter prosil za nasvet in pomoč v sledeči zadevi: Eno leto je bil s svojo 19letno hčerko na potovanju po svetu. Hčerka, strogo odgojena in nezaupljiva do tujcev, se je pa naenkrat med vožnjo seznanila z neko antipatično starejšo damo. Oče je bil vesel, ko je bila vožnja pri kraju, meneč, da je sedaj za vedno konec neprijetnemu znanstvu. Ko sta prišla v drugo mesto, se je pa dama zopet pojavila v istem hotelu. Znanstvo se je nekaj časa nadaljevalo, ko se je končalo vsled od-potovanja, je pa hčerka zbolela. Oče si ni mogel razlagati nenadne bolezni, nazadnje ga je pa hčerka sama pro-' žrtev jih je gotovo 2500 prvič uživa Sforf Boli strup maž; ki je raztfozitoJ hieroglife I Danes, ko prikazujejo starinoslovci ZASTRUPLJANJE LONDONSKE ŽENSKE MLADINE S KOKAINOM.- kvetu toliko zanimivosti iz tisočletij pred NAJVEČ BELEGA STRUPA SE KAZPECA NA ZABAVAH. . IKristom, je potrebno, da se posveti spomin moža, ki je prvi bral starodavne zdravnike za svet, ki so ga pa potola- [Hieroglife. Ta mož je sodobnik velikega zrli, da kokainska strast pri hčerki Napoleona in slučaj je hotel, da je veliki še ni tako ukoreninjena in da bo po- svetovni vojskovodja neposredno poma-hlep po strupu sam od sebe prenehaj, |ga4 pri odkritju in razvozlanju ostankov ko se vrneta zopet v domovino. Do- |tz prastare kulturne dobe. Napoleonov ma je hčerka pogostoma prejemala 1 .k4ic: »Vojaki! Francozi'! Na vrhu pira-pisma, v svojem obnašanju je pa ka- mid so tisoč in stoletja čakali na vas!« zala veliko razdraženost. Oče je ne- je napotil tudi mladega francoskega nedeljek: gg. Laznička, Nerat, Ilovar, Pukl in Winterhalter v Mariboru, gosp. Samuda v Ptuju. Radi odpovedi nedeljskih tekem so bili Službene objave MOLNP. V nedeljo dne 18. in pondeljek .19. marca bodo sledeče tekme: 18. III. IS5K Maribor :SK Ptuj v Ptuju, (prvenstvena), SD Rapid-SK Železničar (prvenstvena). 19. III. ISSK Maribor:SD Rapid (pokalna finale), SK Svoboda:SK Ptuj v Ptuju (prvenstvena). Službujoči odborniki: v nedeljo g. Laz- kaj pisem zaplenil ter našel v njih I qčenjaka ChampotHiona na obale Nila, Jnička v Mariboru, g. ^ Nerat v Ptuju, po kokain. Na strup se je v kratkem kjer so v puščavnem pesku samo veli času navadila tudi njegova žena in kanske piramide in sfinge nemo svedo-sedaj ima nesrečni mož ženo in hčer- čile o .nekdanji veličini Egipta. ko pod zdravniškim nadzorstvom. S prihodom Francozov je stari Egipt. , „ . , ... . , , , Prodajalci kokaina dajejo svojim oživel. Iz peščenih puščav so vstale jdoloceni poleg gornjih dveh sledeči novi žrtvam najprej pod raznimi pretveza- mumije, starinske stavbe in tudi mrtva hirn!^i:TCC,„ „ mi strup zastonj, ko so se žrtve nanj znamenja na obeliskih so se pretvorila j 2s. IH. 1S5K Maribor :SK Svoboda, bK. navadile, ga pa prodajajo po baje- v živo besedo. Kamenje, ki je veke in Zelezmcar:S!£ on d ri.^oru‘ slovnih cenah. Žrtve si izberejo naj- veke čuvalo tajnosti faraonov, je spre- j i- IV. ISSK Maribor:SD Rapid. večkrat v družbah, pri zabavah ali govorilo. Staro-egipčansko pisavo je taz Termini prvenstvenih tekem rezervnih pa na potovanjih, ko zanese pogovor vozljal Jean Francois Champollion. Ta moštev: na razne težave in napore ter na mož seje udeležil francoske okupacije 1». lil. bKzeiezmcartbu Kapici, sredstva, ki pomagajo. »Vidite, jaz Egipta, ki je trajala od leta 1798,do 1801. \ 25. III. IbSK Maribor.SK Svoboda, jemljem to-le, pa se lahko zabavam r Takoj začetkom okupacije je našel v vso noč ter ne čutim nobene utruje- Rosetti ploščo, ki je imela dvojni napis: nosti.« Tako govori razpečevalec najprej, v hieroglifih, potem pa v stari kokaina in v prihodnjem trenutku grščini. Kot vesten proučevalec zgodo-žrtev že poskuša priporočljivi »beli | vine je mladi francoski učenjak takoj mi-prašek«. 1. IV. ISSK Maribor :SD Rapid, 15. IV. SD Rapid:SK Svoboda. Prvenstvena tekma v Ptuju ___________________________________________________ ^ V Ptuju bo igrala na praznik SK SvO' Drugi"dan" se kakor mimo- [slil, da bi utegnila biti grška prestava jboda proti SK Ptuju prvenstveno tekmo, grede vpraša po razpoloženju in z prevod neznanih staro-egipčanskih zna- kj se je morala v nedeljo radi slabega dobrohotno gesto se da za slučaj po- k°v in pismenk. Iz tega vidika je dešif- vremena preložiti. trebe večjo dozo strupa, ki je tako riral hieroglifske napise ^dolge mesece Hazena ISSK Maribora, dobro storil. Čez par dni zapeljanci £ odknl staro-egipcansko pisavo. ,_enska družina trsk Maribora od 7f> sami iščeio svoie zaDeliivce To Plošča, na kateri je začel svoje poskuse, I nazenska družina lbbK Maribora oa i P iivnd v strast ki ubila moralno fi- ie shranjena v britanskem muzeju v Lon- I ‘2ra \. ®J0xpi7° ^mo v, n se„ 7ično in materiialno Mnogi kokainu donu, njen napis pa vsebuje počastitev Mariborčanke, ki nastopijo proti X°i olomcfPt%S' EP«™- <* **. '=< P»d veliko premoženje ter niso izbirah . ,{ j §če nike. Seveda pa he smejo podcenjevati Hk^svote^za nakup bSK 7UJ - l— — Statistike zdravnikov in oblasti so |vodi, ima sledečo zgodovinsko podlago: L. 525 pr. Kr. je perzijski kralj Kambis Pokalni finale. V pondeljek na praznik Jožefa se ocll- sila, naj ji oskrbi »beli prah«, če hoče. da bo zopet zdrava. Oče je vprašal. lo beli strup med kako zabavo. Oholost madžarske filmske igralke Vilma Banky je stanovala pred leti v skromni sobici v najvišjem nadstropju nekega budimpeštanskega hotela. Uslužbena je bila pri nekem majhnem filmskem podjetju. Lepega dne je prišel v Pesto neki Amerika-nec. zapazil Vilmo v kavarni in jo vzel s seboj v Ameriko. Bil je to direktor nekega velikega filmskega kon cerna v Ameriki. Mala, skromna in nepoznana peštanska igralka je postala kmalu glasovita umetnica. Pred kratkim je prišla Vilma Banky zopet V Pešto. Nastanila se je v istem hotelu, samo da je sedaj najela celo prvo nadstropje. Vse peštansko časopisje je bilo polno člankov o madžarski zvezdnici in ljudje so trumoma prihajali v hotel, da jo pozdravijo. Našli pa so zaprta vrata in sobarica je obvestila novinarje, da gospodična nikogar ne sprejme. Sprejeti ni hotela niti onih, s katerimi je svoječasno po cele ure presedela pri črni kavi. Popolnoma razumljivo je, da jo sedaj Madžari zopet popolnoma ignorirajo. peča° odnosnoSnaj‘v^č^udrzapdie' pri «.P°stošil^ večino_ egipčanskih pokrajin in igra finalna pokalna tekma mariborskega plesnih in drugih zabavah. Od 3000 ta vn®.srec^ ].e p i!a Egipčane, da so se okrožja. V finalu sta se kvalificirala ISSK žrtev iih ie cotovo 2500 prvič uživa- ?ajr.eh podajatl v.sir"1 s'’et' N.ekaj sto' Maribor in SD Rapid, in sicer je Maribor letu pozneje, ko je bila domovina ogro- premagal SK Svobodo 3:1 in SD Rapid žena od Arapov, so prišli Egipčani še železničarje 7:3. 2e leta se bojujeta ob* dalje med svet in prvi začetek krščan- kluba za pokaino kakor tudi za prvenstva je privedel celo tako daleč, da so stveno zmago z večjo ali manjšo srečo. Zaaoneten n a roč U Braziliji |opustili sv4oj.° star0 P^avo ter začeli z Zato je publika prav radovedna, kdo o- 9° u j n0VQ _ takozvano koptsko. Uporab-1 stane jetos zmagOvalec. Ker ste obe mo- Ameriški raziskovalec Berili je na ljanje grške pisave poleg egipčanske je štvi v formi, je upati na lep Šport, potu skozi neznane kraje našel ljud- bilo pa že nekaj sto let pred Kristom obi- j Tudi zanimanje je ogromno in če se vre* sko pleme, ki ni niti od daleč podo- čajno pri važnih zadevah. menske razmere izboljšajo, bodo dani vsi bno južnoameriškim Indijancem. Be- Staro - egipčanska pisava ima okrog p0g0jj za veliko prireditev. rili misli, da je prišel ta narod v pred- 500 slikovitih znakov v podobah raznih .. zgodovinski dobi iz južne Polinezije v predmetov, rastlin, živali in celo ljudi. V Definitivna P°s‘ava Proti Madžarski. Ameriko. Jezik tega plemena se moč- dobi tisočletij se je pa. pisava tako spre- Na včerajšnji seji je JNS določil na-no razlikuje od vseh indijanskih na- minjala, da je nastalo troje vrst, Hiero- slednje igralce za 25. t. m. proti drugi rečij. Berili je prišel v to czemlje glifi ali sveta pisava so najstarejši. Ta madžarski reprezentanci: Sifliš; Ivkovič, skozi neprehodne kraje. Divjaki žive pisava se je tudi v poznejši dobi upo- Spasojevič; Arsenijevič, Podu je V., Po-popolnoma ločeni od ostalega sveta rabljala za važne zadeve, kakor spo- Ipovič; Marjanovič, Benčič, l.emesic, Bo-in branijo svojo neodvisnost z never- minske napise ter vladne in verske od- načic, Giller. Rezerve: Gligoruevic, Lu-jetno trdovratnostjo. Njihova vera ob- redbe. V poslovnih zadevah je bHa pa burič, Beleslin. Z moštvom potujeta v stoji iz silno primitivnega oboževa- pisava vedno enostavnejša, imenuje se Pešto savezni podpredsednik g. Krcelic nja prirode, primitivno je tudi njiho- hieratska. I in savezni kapetan g. dr. Pandakovič. vo orožje in orodje. Ti potomci nepo- Champollion je kot dober zgodovinar znanega plemena pa so obsojeni na in filozof razvozljal najstarejšo egipčan-, Rekordna zmaza Nicholsona. smrt ker nenavadno hitro izumirajo, sko pisavo brez posebnega truda. Po Rekordna g smrt, Ker nenavauno j srečni ideii si je napravi načrt in razno-1 Preteklo nedeljo se je srečal prvak Pobožnost za pokoro Te dni je objavil list »Wiener Kirchen- | meri na roko. zeitung« sledeče: »Spokorniške službe srečni ideji si je napravi načrt in razno-. .. vrstne izkopanine so mu šle v na j večji druge dunajske profesijonalne lige Ni- cholson v prvenstveni borbi z deveto- božje radi tolikih atentatov na moralo, povzročenih z raznimi revijami, zlasti pa še z »Baker«-senzacijo, se bodo služile od 11. do 13. tm. v Pavlinski cerkvi. Pri dišali bodo jezuitski pater Frey in patra ^Politiki, ne ženite pisateljic! plasiranim klubom Neubau in ga odpravil s 13:0. Ker bodo zmožnosti imenovanega prvaka, s katerim namerava igrati tudi naš prvak v Mariboru, zanimale športno občinstvo, poda jemo v naslednjem eno izmed mnogih laskavih kritik Smrt cele rodbine u plamenih V neki vasi nedaleč Ouebeca v Kanadi se je pripetila te dni tragična nesreča, čije žrtev je postalo vseh deset oseb rodbine Chliche. Sredi noči, ko je vse najgloblje spalo, je izbruhnil v hiši imenovanega posestnika pož&\ Prasketanje plamenov je zbudilo roditelja, ki sta prestrašena tekla reševat v druge sobe svojo deco in klicat druge ljudi na pomoč. Ker pa niso mogli ljudje sredi noči prihiteti brez odlašanja pomagat, sta oba roditelja Clichc izgubila pri reševanju svojih osem otrok z njimi vred življenje. Pogreb nesrečne rodbine se je ,izvršil ob udeležbi prebivalcev ne le domače vasi, ampak tudi velike množice sočus^vnj^h^mpš^n^izOuc- — Bivši državni tajnik Zedinjenih' dr-1 nnm^pvairpv nretekle nede^ie* Fiala in Lauenroth. Po pridigi so molitve iav in privatni tajnik nekdanjega p . .. . č ]- m0§tvo Nicholso* za pokoro, med tem časom pa zvoni predsednika Roosevelta, Baimbridge ^. Scrdruge oce-’ »pokorniški zvon«. - Pavlinska cerkev |Colby, ki opravlja sedaj odvetniške “• “ ie tik Straussovega teatra kjer je na- Los,e, ni bil srečen v zakonu. Leta ^cSSono^ ziastT Zelenka stopala ^avna zamorska plesalka Josi- 1S95. je oženil[pisateljico Natalijo Set- Ln0 krilo) in Weiz (leva zveza), pri. pina Baker. Trumam, ki so hrumele v te- Wlk u^el g nj0 tri otroke. Gospa L . ,. naDaHi jih tudi dovedli do ater, so zaman doneh spto Colby je kmalu občutila nenaklonje- LrSiSnih uspehov, je bil naravnost izre- novi. Neki dunajski dnevnik je gledali- nost napram možu, razdor med obe- L z notranjj trio zmagovalca se je Sko in cerkveno^^pnreitevteko-le o«u- nla pa je postai s yeiii ko je žena fe>T*®i5f nS v nasproSkn^ta? čil: Slika preds av ja . < izdala roman »Zeleni gozd<>, v kate- Loy> Heidingsfeld (desni branilec) je bri- dvojico, ki s skrbnim ODraz0^ na rem je v najbolj črnih barvah opisaia ,jiral s svojo strelsko zmožnostj». Kot uro. P°d sliko je tek^n 'f'° , življenje nekega politika, ki seveda m Loalgetter se je izkazal Gottwald (desna pobožnosti radi Josipme Bakcrjeve. Za bil ]lillče drus;i kot njen moz. Kmalu zveza)> ki ie zabu šest golov. Boga, pozno je postalo, sedaj pa ne do- nato je isala §e drUg} romaUi v ka- bitn več vstopnice, da bi si ogledal ore- terem je b^talno napadla bivšega Tekma v transkontinentalnl hoji greho«. predsednika Hardinga. Nesrečni mož Los Angeles— Newyork ni kar si bodi. Nadebudni oetitejjasec. je pobegnil v Francijo, da se izogne Vseh etap je 76, a je že,po prvih etapah Porotno sodišče v Versaillesu je svoji ženi, ki je dobila pravo manijo I odpadlo toliko tekmovalcev, da jilueod obsodilo te dni gasilca Thibaulda ra- do pisanja. Vložil je tudi tožbo za lo- 275 ostalo le 150. Bog ve, kolikoi jih . di oožiga na sedem let ječe in petletni čitev zakona. Pri razpravi je prečital ži do konca?! Pri I^jave-Wel s v Ka-izgon iz mesta. Thibauld je namreč v njegov advokat celo vrsto njenih pj- hforniji je prevzel vodstvo v tej zadniih dveh letih zažgal več poslopij, sem, ki jasno dokazujejo njeno, mrz- salm tekmbznam južnoamer^ki tekač n da bi dobil tako priliko, da sc odliku- njo napram možu. Ameriška javnost j dolse proge Artur Ne,wton’ve .wei|s postaneoi^čelnik gasilcev v me- j z nestrpnostjo pričakuj, kakšna bo |30 miljsko etapo Barstos^Mj je m slu. razsodba sodišča. liM uiah 48 Spomnite se CMD! Novo! iovo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii vrtna semena Izvrsten in najcenejši premog! Brezkonkurenčno — znISane cene j ,PEKLENICA‘ 4800 Ualori — brez kamenja —r i:rsz žlindre — malenkosten pepel — brjz daha p» žveplu — radi tega posebno priporočljiv za stanovanja. NOVE CENE: Ho vagonih. Iranko Mursko-SrediSče . Din 26*— Po vozovih od 20C0 kg dahe, na dom postavljen . „ 36* ~ Na drobno na dom postavljen .... , 40*— za 100 kg Glavno zastopstvo- Božidar Guštin - Maribor Pisarna : Cankarjeva 1 Skladišče : Cankarjeva 24 - tel. 400 Filijalka: B. Kreiner & »in, trgovina = kurivom Maribor, črtomirova ulica 6. pri Koroškem kolodvoru 16S ' ,_________ •sffwn WafTB7BmV E C F R N T K 7« V Ha riBo r ir, dne M F!. .:cmr723Lr.': Hans Dominto: ImkaSii OMM Ven V noči od 19. na 20. julij je bila neka amerikanska transradijska postaja v Sayvillu v polnem obratu. Ob treh zjutraj so tekli vsi stroji. Izdelovali so visokofrekventno oddajno energijo in jo pošiljali preko strojnih oddajal v žičevje šestnajsterih oddajnih anten postaje. V brzojavni dvorani so bili postavljeni avtomatični pisalni aparati in so izpreminjali depeše, ki so prihajale iz vseh delov sveta, v preluknjane papirnate trakove. Telegrafisti so pobirali te trakove iz pisalnih strojev in jih ponameščali z ozirom na njihove naslove v oddajne aparate različno usmerjenih anten. Šef postaje je sedel v svojem steklenem salonu iz katerega, je mogel pregledati celo postajo. Pred njim na mizi je ležala postajna knjiga. Pravkar je vnašal vanjo zadnje brzojavke. Nakrat... Mr. Brown je vstal in prisluhnil... Tuj zvok mu je udaril na uho iz sprejemne dvorane. Poznal je svojo postajo. Vsaka ne- rednost je morala odjekniti v njego- manipulacije so se vršile povsem si- vem izkušenem ušesu. Planil je iz svoje steklene sobe in mimogrede opazil, da je sprejemna postaja v neredu. Vsi avtomati so mirovali. Planil je v drugo dvorano k odda-jalnim aparatom. In zopet ista slika. Vsi aparati, ki so pravkar še urno delovali, so ohromeli. Nobena brzojavka ni šla več v svet. stematično. Iz pokanja kontaktov je mogel brez nadaljnega razbrati vest, ki so jo beležili aparati. »Sayville. Vsem!... Sayville. Vsem!... Kdor bo prijel za meč, bo z mečem pokončan. Oblast svari pred villu. vojno.« Mr. Brown je planil k najbližjemu kontaktu in ga hotel s silo sestaviti. \ Kontakt je nemoteno delal dalje. Tudi ^strojna oddajala so mirovala, j Trikrat zaporedoma je postaja pre Bilo je čudno, toda končno vendarle jela gornjo brzojavko, umljivo. Toda nedoumljivo, nemogoče f Potem pa so nenadoma pričeli spre-se je dogodilo v stranskem prostoru, jemni in oddajni aparati zopet obrato-kjer so se nahajali oddajalni kontakti, vati v redu. Komaj dobrih deset minut katere so uravnavala strojna oddajala, je trajala strahotna motnja. Kontakti so delali. Dvigali so se in' Mr. Brown se je vrnil v svoj ste-padali, stikali in prekinjali električni kleni kabinet in si pogladil lase s čela, tok in nedvomno črtali na papir mor-zejeva znamenja. Postajni poveljnik je skočil v ta prostor. Mac Omber, stari in povsem zanesljivi strojničar mu je prepaden stopil naproti. Brez besede je pokazal na velike kontakte, ki so se premikali, ko da jih gibljejo strahovi. Peklenska čarovnija je bilo vse to. Toda čarovnija, ki se je vršila po gotovem načrtu. Vsa ta gibanja in Ni vedel, ali sanja ali bedi. S prepa- denimi obrazi so zrl! telegrafisti na svojega predstojnika. N>'!:clo se ni več brigal za aparate. Toda avtomati, stroji brez živcev, ro oors- 1'ah svojo dolžnost. Pisali so brzojavke ki so v c sedaj kopičile od v h strani v Fav-Vprašanjp od anorganskih in prekomorskih postaj, kaj da naj pomeni zadnja vest iz Sayvi!la. Nujna državna brzojavka iz Wa-shingtona: »Povelje, da se poveljnik brzojavne postaje takoj susoendira s svojega mesta. Da naj brez odloga preda poveljstvo svojemu namestniku.« Mr. Brovvnu so odpovedali živci. Brez besede je predal postajo namestniku, potem pa sedel za mizo. da s tresočimi rokami napiše poročilo o dogodku. McsR0(t—i, Mefctljor rfovabt« n socijal«« nam—* občin*t™; vsak* ba—da 30 p, najmanj* znssak Din S-— Mali ŽsnHvs, dopis«*—j« bi Oflt. si trgovskega *tt rsM—«ga značaja: vsaka bsssda 50 p, najmanj* zaessk Ota tO'— Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X Pokončevanje stenic s plinom opravi poceni in hitro. »Diver-son«, Cankarjeva ul. 14, Tel. 406. Naglo se uničijo tudi podgane, miši in ščurki. 571 4sobno stanovanje odstopim proti povrnitvi investijskih stroškov, nudbe pod: »Nizka najemnina huOO« Pc- 576 Koncertni klavir priznane znamke — radi selitve in pomanjkanja prostora takoj na prodaj. — Naslov v upravi. 574 Mizarsko orodje in Singer šivalni stroj na prodaj. Ključavničarska ulica 2. Snaženje za Veliko noč bo lahko, če boste čistili pohištvo, preproge in posteljnino s prahožerom, okna intla pa potom čistilnega zavoda »Diver-son«, Cankarjeva ul. 14, Tel. 401. 570 vseh vrst in oblik, ukrasno grmovje, ukrasno drevje, trajno cvetje, dalije itd. Cvetlice vseh vrst iz steklenjakov, kakor cyclamen. azalee. cinerarije, primule itd. Semena vseh vrst, cvetlična, zele-njadna, gospodarska, vrtnarsko orodje, umetna gnojila itd. 556 Zahtevajte ilustrirani ceniki „¥rf, Džamonja in drogovi, družba z o. z. naivečje jugoslovensko vrtnarsko podjetje Maribor, koroičava ul.44 za dečvo k 20 Din dobite pri J. Trpinu, Maribor Glavni trg 17 Glavnii trg 17 Ne ozabite 1 Modna trgovina los* KarnKnlk je sedaj na Glavnem trsu 11 Ovratniki, trdi in poltrdi najboljše vrste 9 ©la, srajce, samoveznice, klobuki in vsi drugi modni predmeti po reklamnih cenah* V. Mata KoMoreij v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovlfiv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik St* n ko P* te !*.'■ Matf Zahtevajte povsod „Večernik“! Z SEVAM IZPOLNI IN IMELf BODETE OBLEKO IN PERILO IZ NAJBOLJŠEGA IN NOVOMODNEGA BLAGA PO ZELO NIZKIH CENAH, AKO SI ISTO NABAVITE PRI TVRDKI I. N. ŠOŠTARIČ • MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA STEV. M MJB^dais Maribor Bockpivo priznane izborne kakovosti bo-572 de izdajala od 16 t. m. naprej Pivovarna „UNION“ Maribor MODNIH LISTOV za spomlad in za poletje Novo! Mo ve! Moderno impregniranie nov« in rabljene obleke, vsake vrste plaščev, molkih in damskih površnikov in jak. filcaste klobuke, dežnike i. dr. se naptavi trajno nepremočljivo brez duha. Neškodljivo z ozirom »n barvo in kakovost sukna. Impregnira se tudi usnjate aktovke, kovčke in slično Prepričajte se o solidni postrežbi, praktični nepre-močljivosti imptegniranja blaga. Cene jako nizke! 575 Prevzema v izvršenje: Fr. Podgoršek • Maribor trgovina rokavic Gosposka ulica Oglejte si veliko zslogo novih v Kn‘igerni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova 13 Prva pomoč ponesrečenim živalim napisal profesor dr. Ferdo Kern. Knjiga je bogato ilustrirana ter velja s poštnino vred samo Din 36*—. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadrnge v Mariboru, na Aleksandrovi cesti št. 13 IIIIIIUllll||||||||||||||||||||IHIIIIIIIIIIIIIIilllllllllllHtllllllllllllllllllllliilllllllll Novo! Novo