Razne novice. * Imenovanje. Naa rojak g. Jakob VreČko, doaedaj postai oticijal y trgoviaakem miaiatrstvn, je imeaovaa poštaim komiaarjem v Zadru. Cestitamo! * S šole. Za nadučitelja v Št. Leaarta v Slov. gor. je imeaovaa g. Jakob Eopič, učitelj aadeski okoliaki soli v Ptaju, za ačiteljico v Frama je imenovaaa gdč. Marica Lauter, ačit. snpleatiaja v Erčoviai. Eot ačiteljice ženakih ročaih del v Plešivcu je nagtavljeaa gospa Aaa Bregaat roj. Lnšin. * G. Roš ne kandidira. G. Ros aam pise: Da bode koaec moje časnikarske goaje vam aljadao aazaanjam, da jaz aiaem priglasil moje kaadidatare, in da splob ae kaadidiram. S poatovaajem adaai Ros. * Štiri do pet kron zaslužka na dan. Naa somišljeaik aam piae: Eer me hodi večkrat kdo vsled Wittick-ove očarajoče reklame popraševat, kako se obaese atroj za pleteaje nogavic, ki si ga je naročila moja žeaa iz Prage, uaojam ai aaveati ta aaaledaje izkašaje iz te aaročbe. Prvič ai res, da bi vsakdo, kdor ima aaravai razam, mogel aa ta atroj aogavice plesti, ae da bi ae veibal v tej stroki pri kakem strokovajaka. Moja žena, ki zaa brez stroja aogavice plesti, ai opravila aič, dokler ji jaz aisem pmkočil aa pomoč. Pa tadi jaz nisem mogel brez pomoči moje žeae pleati, ker atroj je jako aagajiv ia bi si ne vedel pomagati, ko bi mi zanjka apodletela. Pa oba skup tndi aisma aič opravila, kakor se bo poznej razvidelo. Dragič ai res, da lahko vaakdo aa ta stroj aa dan zaslnži po 4 ia celo po 5 kroa. Moja žena v sestih tedaih, od kar je plačala in aaročila ta stroj od Witticka za pleteaje ncgavic ai zaslužila viaarja, izdala pa za stroj, za volao ia poštaiao 248 kron. Wittick pa je pri prejemu stroja vročal pogodbo, po kateri je oa zavezaa sprejemati spletene aogavice aamo za dobo eaega leta. Bilo pa je to tako: Po naročilu ia plačila prejela je stroj ae le dez 14 dnij, teden dai trajala je poskaaaja pleteDJa. Eo je odpoalala Witticka predpisaao poakaaao nogavico, došla je aaročeoa volaa čez tedea dni. Na zaslažeao plačilo ia dopošiljatev aove volae čakala je zopet celih 14 dai. A glej ga spaka: Nameato plačila za storjeno delo, sprejela je od Witticka vrajeae aogavice z aaročilom, da se imajo vae vaovič prepleati. Wittick, ki pri doposlaai ma poaknaai nogavici ai vedel aičesar oporekati, iztakail je pri pleteaih nogavicah kar tri aapake, vmes eao tako, ki v opravilaiku a i predpisaaa. Seveda mu jih moja žeaa nebo prepletala. Iztakail aaj bi te pomote pri poakaani aogavici, ki je bila eaako pleteaa. Eo bi pa hotela moja žeaa plesti aogavice z zahtevaaimi zobčastimi krajci, potem itak ae zasluži aa daa aiti eae kroae. A oa je tedaj molčal, ker je, kakor smo prisli aa sled, volao pri kili kar za dve kroai dražje zaračaaal, kakor se dobiva eaako blago pa tvornicah v velikem. Debelokožec pa je ta Wittick. Ta ia eaaka očitaaja moje žeae je k&r požrl. To je toraj tistih 5°/0 zaalažka, ki ga ta človek zase zahteva. Tretjič ai rea, da bi Wittick, potetn, ko ae kapec prepriča, da si aa stroj ae more aa daa 4 kroae prislažiti, sprejel stroj aazaj proti povraitvi kupaiae. Na to stavljeao zahtevo moje žeae ji je odgovonl, da oa sploh ne vzame aazaj aobeaega prodanega stroja. Zdaj pa, ko ai se do dobrega prepričal, da ai se varal, ker ai verjel Wittickovi refclami, pa si aajmi odvetaika ia se pravdaj. Za kompeteatao sodaijo izvolil ai je Wittick Trat. Ako imaa tedaj kateri stotak proveč, pa se pričkaj. Opravil tako aič ae bos, ker predeaj ai se kot nevesč v tej stroki o kakovoati ia rabi atroja prepričal, potekel je postavai rok za vračaije stvari, ki ae odgovarjajo hvalisaaim avojstvom teh stvari. Stroj sam na sebi pa je tak, da je česče podvržea dražim popravkom, ia se mcrejo ti popravki izvrsiti le v Pragi. Igle, katerib ima ta stroj 84 (aekateri stroj jib ima še čez sto) ia pa prožai obroč, ki jih reže, se jako bitro izrabljajo. Vsaka taka igla pa staae 20 r, obroč pa 3 kroae. Na ta stroj »e vspešao pletejo samo volnene aogavice, za katero pleteaje oziroma razpečavaaje ti dela Wittick težkoče, v teh krajih pa takih nogavic ai labko razpečati, za pletenje bombaževiae pa ai, ker trga aiti, laaeni ia koaopaeai sakaaec ae pa plete jako aeaspeaao, ker za pleteaje take vrate aogavic so poaebni stroji s stevilaejiimi ia taajšimi iglami. V pleteaiaah je daadanea Tsled mofrn razvite tozadevae indnstrije jako velika koakareaca. Po prodajalnah se dobijo aogavice možke po 25 kr. ia žeaske po 35 kr. ia ae ceaeje. Le z boljšim blagom bi se se dalo kaj zaalažiti, pa tako blago malokdo kupi, ker raakdo sega po ceaem blagn. Tako sem podal oaim, ki bi ae stem poslom boteli pečati, po možnoati aataačeni pregled. Želeti je, da se zglasijo ae drngi, ki so se AVittickovi reklami odzvali, da ae tadi ajih tozadevne izkaaaje objavijo. Vse alovenske časaike pa prosim, da podajo slovenakemu občiastvu zgorajsnje pojasailo o Wittickovi reklami. * Viničarski tečaj. Na sadjaraki in viaarski soli bo od 18. do 23. jaaija tečaj za viaičarje. Ubožaejsi dobijo tadi podporo. Določbe, glej aazaaailo med iaserati. Istočasno bo tadi sadjarski ia viaarski tečaj. * Shod slovjenskih potovalnih učiteljev s Kranjskega, Štajerskega in Primorskega se jc vrsil 6. t. m. v Poatojai. Izined 11 potovalaib ačiteljev jih je prialo 9 k shoda, dočim ata bila dva slažbeao zadržaaa. Namen ahodu je bil, dogovoriti se o ataaovaki orgaaizaciji južaoavstrijakih kmetijskib potovalaih ačiteljev v avrho zboljaaaja njib gmotaih razmer ia dvigajeaja njih agleda. Shod, ki je bil pripravljalen, je skleail aprejeti v orgaaizaeijo vse jažaoavstrijake: sloveaske, hrvatake, ia italijaaake kmetijske potovalue učitelje, ki jih je 27. Zaradi koačaega dogovora se je akleailo aklicati sbod vaeh teh učiteljev v drugi polovici meaeca juaija v Zader. Sprejela se je tadi resolucija, da aaj se z vsemi silami podpira aamera, ustanoviti državno zvezo vseh avatrijakih kmetijskih ačiteljev. Eoačao je sbod tndi sklenil, da naproai goapoda državnega ia deželnega poslaaca graačaka ter ravaatelja Fraačiaka Povšeta, ki je bil med prvimi južaoav8triJ8kimi kmetijskimi ia obeaem potovalaimi ačitelji, da aprejme mesto zaščitaika aad nameravaao orgaaizacijo. Ptujski okraj. p Moškanjce. Ptnjska Bgiftaa krota" aas je aesramao oblatila, ko je trobila v svet, da 80 Moskaajčaai sami bateljai ia dnaevai revčki. Toda naj pride k nam ia aaj pogleda aamo, kaj pomore korajža ia volja aasih gasilcev. Že dvakrat so bili v ogaja ia akoravao ae do tedaj ai bilo vaj, se je vse izvrstao obaealo. Ia res je sedaj pri aa« čisto drago življeaje. Glas trobeate zapoje! Poglejte aase faate, kako z veseljem korakajo, se arijo ia vadijo, ter so vai takoj aa svojem mestu. BŠtajerc" ai veadar misli, da brez aemake ntajč komaado" ne bo aič. Pa hrala Boga že gre zelo dobro. Eorajža velja, kdor jo ima. Opazovalec. p Sv. Tomaž pri Ormožu. Eako Štajerc svojim pomaga. Bolj aeamaega lista veadar avet aima, kakor je glasilo ptujakib aemakatarjev ia saopsarjev, Stajerc imeaovaa. Ta zaa svojim pomagati, pa kako, poslasaj! Pri Sv. Tomaža se je aek čerljar aavolil kopita ia smole, začel je raji z malo kramarijo. Priael je revček v roke aekega ptajskega ptiča, ki pa ae poje tako lepo kakor alavič, ampak vedao samo eno staro pesem reglja. Nekega dae pripeljal si je aas kramar iz Ptaja z različao robo tadi vež liatov smrdljive Bgiftae krote", katere je razdelil med svoje aaopsarje. Zadaja številka ptajskega motovila pa je storila za aašega kramarja to osodepolao aeumaost, da je Bzdelalaa karobeaem vae aase apoatovaae zaslažae može, kakor duhovIčiao, ačiteljstvo, c. kr. poato, gostilaičarje, žapane ia vse trgovce — razna čevljarja — da baje imajo ti trgovci svoje blago aa Baarodaih stelažah". Ia kaj je aasledek vsega tega? Čaj aeumen Štajercl Vsi nZdelaai" se za tebe maaj brigajo kakor za predlaaski saeg, poaosai so, da si jih ti amazaaec grdil, to je častao, tvoj kramar pa ima na samo preziraaje ampak aajvečjo škodo, za katero se ima le ediao tebi zahvaliti, kajti Tomaževčaai hodijo aedaj kapovat v trgoviao pri Baarodaih stelažah", kramarja pri Bgiftai kroti" pa se izogibljejo. Pač pa se sliai o aekem trdaem sklepn vseb aaših pet Štajercijaacev, da hočeio to kramarijo podpirati a vso močjo s tem, da bodo vsak zaslužea krajcar takaj aa saopau zapili. Trgovci pri Baarodaih stelažab" veselite se — čevljar kramar jokaj in poboljsaj se! p Žetale. Takaj pri aaa strastao agitira za Vračka privaadraai Oger Peterffy. Nobeaa se tako daljna pot mu ai pretežavaa. Goto?o so ma Oraigi ia Strasili obljubili aova obavala. Ta človek je grozea aemiraež in je razpor zaaesel med žetalske žnpljaae. Pred šestimi leti, ko ga se ai bilo v Žetalah, je bil lep mir, a ko je oa priael, vrstile so ae pravde eaa za drago ia se še vratijo. Eljub temu, da aezaa pravilao aemški, ker je rojea Oger, hoče biti Nemec ia agitira za aemškutarskega kandidata orehofskega Vrečkota. Sloveaski doaar ma pa veadar disi. Mi vemo, da oa ae bi tega atoril aaaireč agitiral, ako ae bi bil to pritiak iz Ptuja od Oraiga in Straaila ia dragih odpadaikov. V cebh Zetalah ai ae eaega Nemea, a oa ima razgledaice z aapisom ntrea deutscbea Grasa aas Scbiltern ia 8 fraakfnrtarsko barvo". Ta Oger ia posiliaemec vsiljuje vaakemu vol'lca, ki pride k ajema v prodajalao ali gostilao zadajo itevilko BŠtajercatt, katerega ima cele kupe. Volilce prosi, aaj ma priaeso glasovaico, da aapise Vrečka. Pri tem dela je aaletel aa marsikaterega, ki so mu pikro povedali. Obljubil je polovnjak viaa, če bodo tako volili, kakoron hoče. Žaloatao za človeka, kateri živi od sloveaBkega deaarja, pa hoče prodati Sloveace. Tadi marsikateri drngi aima dragega dela, kakor da agitira za Wračka. Upamo veadar, da se bode aaalo malo takih aezaačajaežev, ki bodo prodali svoje propričaaje in svoj slovenski aarod za kupico viaa ali žgaaja. Nai kandidat je občespoatovaai dr. Antoa Eorosec, areduik v Mariboru, ia za ajega gremo v boj. Več zavednih volilcev. p Slom — je padel. Najmočaejši steber nenačarstva v ptujskem okraju je bila na videz slomska ob6iaa. Skoro 30 let je vodil župaa Wisseajak ftlome po Ornigovem komaadn. Ia ta ateber leži aa tleb, Wis8eajaka ni vež ia ga aikdar ne bo. Hnjšega adarca niso mogli doživeti, kakor so ga zdaj. Slomi so koačao v aloveB8kih zavedaih rokah. V soboto dne 28. aprila je volil tretji razred, v katerem je upal Wig8eajak ae vedao aa zmago. Toda skoro vsak mož je bil aa volišča. Wissenjak je prečital s trepetajočimi rokami ia negotovim glaaom, da je dnhil 12, aasprotaa (slovenska zavedaa) atraaka pa 53 glasov! Dae 30. aprila 8ta volila drngi ia prvi razred. V drugem je dobila Wi8seajakova straaka 5 glasov, sloTenska pa 28, v prvem Wiaaeajak 3, mi pa 9. Niti eaega aemčarja ai v odbora. Ornig aoče aazaaniti v ptajskem BŠtajercu", kako slavao je zmagal ajegov Jjubljeai hlapec Wis*efljak. Slomi so aaii! E tako slavni slovenski zmagi 80 pripomogli maogi volilci iz drngih zavedaih občia, ki imajo v Slomih poseatva. Mezgovskim ia dragim marjetinskin), m&rkovakim ia spnhljaDskim posestaikom se smo dolžai izreči pcsebno zahvalo, da se aiao ustrašili blata ia truda ter izgabe celega daeva. Čez visoko aaraslo Pesnico ste brodili, da eta aam piiali aa pomoč. Srčna hvala ia iskren sloveBBki pozdrav! PosBemajte te vrle može tadidrage obšiae! Wi8seajak tokrat Bi mogel napraviti zmesajave pri volitvab, kakor zadnjič, ker so ai previdai sloveaski volilci aaročili komisarja od c. kr. okrajaega glavarstva na lastte atrožke. Wissenjak z Bogom! — Ob kcncu volitev pa se je prigodilo nekaj, čemur se vsi smejemo. Iz radoati in aavdnšeaja smo atreljali iz možnarjev. Vladai komisar, ki se je peljal ravao domov, je mialil, da ae ajemu izkazaje taka čast, ia se je aa vse kraje zelo Ijabezajivo zahvaljeval. Mi pa amo ae amejali, ker tako vladai še veadar nismo! Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Zadajo nedeljo so aas izncnadili lepaki, ki priporočajo g. klučarja Rebeka v Celju za poalanca. — Gospodje iz Ljatomera, ki vam je vedno sloga aa jezika, ali nam veste povedati, kdo je aeki preskrbel in pribil te lepake, ki begajo volilce? — To so storili tiati, ki jim ni za slogo, ki jim aič ai za sveto aarodao stvar, ampak samo za liberalstvo, za brezverstvo. To so storili tiati, ki hočejo odpraviti svetoat zakoaa, ki hočejo odpraviti jz našib šol krščaaaki aaak, ki vedao kričijo: proč z vero iz aolel — To so atorili tisti, ki so nekoč pri volitvah v ljutom. okraja klicali: Bljubai aam je Wralschko ko pa ^far'." — Sveta dolžaost vsakega zavedaega Slovenca je, da akupao aastopimo proti aenaškatarjem, ki bodo vse sle aapeli, da zmagajo. Edo torej krsi slogo, nemčnrstvo podpira in si stem sam na čelo pritisne pečat izdajstva! 1 Slovenska zastava na dirkališču. Nemski liati piaejo, da je bilo to izzivanje, ker je obeailo dirkalsko dru-tvo v Ljatomera pri dirki v Creau slovensko trobojnico. To je po ajibovem maeaja aeolikaao, če pridejo Nemci, potem pa se jih žali 8 alovenskimi barvami. Isto aeolikaaost ia izzivaaje lahko predbacivaiao tudi Nemccni. V Gradca se vedao udeležijo Sloveaci dirke ia veadar razobeaijo vaelej franfarterce. Sploh je pa predrznoat od teh listov aapadati sloveasko drastvo, ker je aaslovenskih tleh razobesilo sloveasko zastavo. Istotako drzna ia smesna je tadi trditev, da je dar od poljedeljskega ministrstva aemaki deaar. Dotičai dopiaaik iz Ljatomera že mora biti grozao prismojea, da si upa kaj takega trditi v Avstriji, ki ima izmed 26 milijoaov aamo 9 milijoaov Nemcev. Niti deaar, 8 katerim se oa živi ni nemški! S taksno piaavo pokažejo ti ljndje samo svojo veliko zagrizenost in BeskoaČBO Benmaost. 1 Okrajna posojilnica v Ljutomeru, ki je aajatarejsi deaarai zavod te vrste aa Spodajeatajerakem, je svoja prvotaa pravila apremenila inji prilagodila moderaim zabtevam. Da zadoati maogokrat izražeai želji svojih članov, daje ona valed spremenjeaib pravil svojim člaaom zravea aa osebai kredit na meaice ali dolžna piama s poroatvom ia na zastave posojila sedaj tadi aa goli hipotekarai kredit, na zemljišča proti vkajižbi ia zadostai varaosti brez porokov ia proti odplačiln glavnice v določeaib polletaih obrokib. S tem je tedaj astrežeao tadi vaem oaim zadražaikom, ki si želijo poaojila aa daljno dobo brez poroštva, da jim ae bo treba iskati takega posojila pii tajib deaaraih zavodih kakor doslej. 1 Iz Orehovec pri Radgoni. Eer se volitve T 5 akupiao bližajo vedao bolj ia bolj, mi to prisili v moje žuljeve roke pero, da nekaj aapisem o aašem orehovskem Bračka kot kaadidata zapeljaae nemskntarske atraake. Poglejmo zaslage Bračka! Tukaj je v navadi, da vsaka občina aa leto toliko akupaj zloži, da 83 sv. masa slaži, ia tudi takrat 8 procesijo grejo od občinski hiše ali kapele. Bračko kot občingki predstojoik ,ie pa to prepovedal, ia se je moral deaar vraiti. To aaj bo aaš poslaaec? Lansko leto smo imeli ravao tako staro običajno procesijo ia smo tndi iz topičev streljali, ko smo zvečer mlaj postavili ia ludi zjatraj, ko je procesija odhajala. A glej! Zaradi tega ao pa bili aekateri n» denarao globo obsojeni dragi pa z zaporom. Za neko dekle, ki ni denarja imela, je aeki dober človek plačal, da ji ai trebalo v ječo. To aaj bo naš kaadidat? Nikdar ael! Naa kaadidat je samo g. dr. Aatoa Eoroaec, aredaik v Mariboru! Emet z žnljevo roko. 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Dae 27. maja priredi BBralao draatvo1' javao veselico s petjem, tamburaajem, govori ia vpmoritvijo igre BNa Marijiaem sreu". Vaa prireditev bo v glavnem smisla veljala bolj MarijiBim družbam, zato iate od bliza ia daleč vabimo v posete. Saveda tndi dragi gosti so Bam dobrodosli. Vzpcred bo razvidea iz vabil ia lepa^ov. — Ob tej priliki opozarjamo sl. občiastvo, da se bo igra vrsila aa velikem aovem odra. Dozdajao ato je gospa Trateajakova dala povežati, tako da bo v flji prostora za okoli 500 oaeb z okoli 80 aedeži. Stojišče je popolaoma ločeao od aedežev. Za stojisža kakor za sedeže je posebea vhod. Sadeži imajo itevilke; prosimo cenj. udeležaike, da zavzemejo isti gedež, ki jim ga kaže vstopaica. Z% red po ati bodo skrbeli redarji, ki bodo imeli svoja zaameaja; aaj se al. občiastvo blagovoli ravaati po ajih navodilih. Brez vstopaice je vhod strogo zabraajea — tadi med vzporedom. Eer ureditev ate maogo staae, se pieplačila prav hvaležno sprejemajo. Veselica se labko vrši ob vaakem vremeaa. E najobilaejsi obilaejsi udeležbi vabi odbor. — Za Veliko Eriževo aameajeno zborovaaje nDekliške zveze" izoataae zaradi pevskih in gledaliakih vaj. Slovenjegraški okraj. s Iz Šaleške doline. bS1ot. Narod" je v gromovitem uvodfliku delal javao maenje zoper Eorosca, čea, Saviaaka dolioa ga ue mara ia ae mara. Bodi si tema kakor hoce, aa voliluem shoda v Šoštaaju 17. t. m. smo se o Basprotaem prepričali. Shod se je vrsil v hctela Avetrija, m udeležili se aiso kaki igaorantje, kakoraai so baje v Celju proglasili sjegovo kaadidaturo, temveč odličai zastopaiki vseh alojev Šaleske doliae. G. dež. poslaaec Ivaa VoŠBJak kot eaoglasao izvoljeai predsednik shoda predstavi zbranim volivcem č. g. Ant. Eorosca, urednika iz Maribora, kot kaadidata za 5. karijo ter ma podeli beaedo, da razvije svoj program. G. kandidat povdarja, da se hoče v slučajn izvolitve aevstraaeBO potegovati za Barodae, knltarae ia gospodarake koristi Slov. Štajerja po vzgledu velezaslužeaega g. Žičkarja. Naae gealo: Proč od Gradca! bodi prvi korak k aarodai samoosrojitvi. Stati boče zvesto ob straai ataj. tov. Robiča ia Ploja ter se potegovati za pravičBo volivno preosnovo. Tudi dosedaaji aa»protaiki Korosčevi ao atihaili, ko ao slisali atvaraa izvajanja na razaovrstae iflterpelacije glede ajegovega stalisča v t. zv. nkraBJ8ki" politiki; zadovoljni pa so bili tadi zastopniki kmečkega, obrtaega ia delarskega stauu, videč, da amejo pričakovati od tega zarea aarodaega poslanca krepko zaatopatvo svojib koristi. s Št. Ilj pod Turjakom. Veaelica z predstavom .Ne kliči vraga" ia BGermaaicau dae 13. t. m. se je zelo dobro obaesla. Zelo ao nas iznenadili s svojim petjem vrli Šmarčani. Proaimo se večkrat kaj enakega. Celjski dkraj. c Celje. V sredo zvečer 16. t. m. se je vstrelil Rakuacbev trgovski pomočaik Radolf Derjasch. — c Sv. Jurij ob jnž. žel. Predavaaja, katera je priredilo'aaše BKatolisko bralao druatvo1*, so aaa prepričala, da je misel, začeti a poačaimi predavaaji, bila rea arečna ia ameataa. Druitveaa aoba je vaakokrat polaa pozorao poafuaajočega kmečkega ljadstva. Gg. Jelsaik ia Jebart povedala ata aam marsikaj zaaimivega in poačaega. Poaebno aas je zaaimalo predavaaje o aarodai probajeaoati. Upamo, da bodo ta predavanja rodila obilea sad. Prosimo toraj omenjena gospoda, da aam se večkrat (vsako aedeljo) kaj eaakega priredita, kar bi bilo za Št. Jarij v zdajenjih razmerab, ko ae boče aemčuraki dah airiti, prav potrebao in koriatao. — Nai okoliski žapaa je veadar enkrat sedaj dobil dolg aos za agitacijo svoje aemške aole. Potrebao bi bilo, da bi se še ajegovim pristasem kaj eaakega pripetilo, kateri vedno delajo aa to, da bi ae prej ko slej aataaovila v dosedaj Barodnem Št. Juriju nemaka aola, v kateri bi ae potem vzgojevali nemčaraki razgrajači, kateri delajo povaod za razširjaaje nemčurstva ia povzdigo protealaatizma. Pri tej agitaciji za aemako solo ae posebno odlikaje okoliski žapaa s svojimi odborniki kakor tndi odbor koazuma. OmeBJeai koazuoi je bil poprej v aarodnih rokah, a gedaj zadaje čase je začel aemskutariti. Ako kaksao atvar kupis, ae dobis aič več izdelek iz kakaae narodne tvrdke ampak prodajajo blago iz aemških ia židovskih tovara in aa taa aačia polaijo žepe aajvečjim sovražnikom Sloveacev. Da bi prodajali izdelke, od katerih čisti dob.ček je aameajea aaši prekoriatai družbi av. Cirila ia Metoda, o tem se misliti ai. Takoj ob ustanovitvi poprej narodaega a aedaj v aasprotai odbor prislega konznma, so ai aaročili aekaj izdelkov kavinib surogatov ia voščila, a sedaj aič več. Zaradi tega pa tudi daa aa daa izgablja ta koaznm nvoje društvenike. Mi bodemo odsedaj zaaaprej podpirali aamo naše ljndi t. j. narjdae trgovce ia sicer takaae, kate-i kaj žrtvujejo v narodno svrho, prodajajo izdelke od sloveaskih tovara v prid druzbe 87. Cirila ia Metoda. Vi pa aeatjnrški in okoliški Sloveaci poprimite se reano dela za aarodov blagor, pristppajte pridao k BEat. bralnemu drnstvu", katero drnštvo vam bode audilo maraikaj poučljivega ia koristaega. Diuatro bode v kratkem igralo igro BDaa sprave", za katero igro se že sedaj pridao pnpravljajo vrle šentjurake dekleta in faatje. Tadi pevci ia pevke se pridao vadijo v cerkveaem ia aarodaem petja. Toraj le redno tako vrlo aaprej za probajo aaroda, da bode mogočao v Št. Jurija vibrala aloveaaka zastava ia peli nHej Slovenci" in Bčraa zemlja naj pogrezae vsakega, kdor odpada". c V Šmarju pri Jelšah priredi kat. polit. drastvo v četrtek dae 24. t. m. po večeraicah volilni ahod. c V Št. Pavlu pri Preboldu ima tamoŠBJe političao goapodarsko drastvo svoj letni občai zbor v nedeljo dne 27. t. m. ob 3. ari popoldae aa Pekovem. Novi udje dobro doali! c Polzela. Zdi ae mi akoraj pod častjo, odgovarjati slabonmaema dopiaaiku izdajalskega Štajerea, a ker je se nekaj zaslepljeacev, ki torajeJD, da je aemščiBa res zveličavea jezik, me veže dolžnost, da v blagor kmeta ia de'avcn podam aekoliko besed v premislek. Ear se aemščiae tiče, od katere pričakuje dopisaik zreličaaja, moram reči, da se za iato uporabljea čas ljudske sole kaj alabo obrestuje. VeSiaoma je izgubljeB. Zaradi tega, če kdo zaa po nemški govoriti, ali pisati par stavkov, pač ae ai izobražea. Oa ae zaa zaradi tega ae polja bolje obdebvati, ae zaa bolje kaporati ia prodajati, ia zaraditega ni bolj posten ia bolj delaven, aploh to ne more aplivati aa ajegov značaj. Eo bi se pa otrok v istem času aril 8 predmeti, ki mu bistrijo nm, ia blažijo srce, ko bi se ačil o kmetijstvu, imel bi kaj od t»ga, ko bi se isti čas vadil v svojem materaem jeziku prinčil bi 86 ga bolje, ia lahko bi se nadalje izobraževal s slov. kajigami ia časopiai, ter bi postal izobražea člorek, medtem ko ae ve s tiatimi priučeaimi stavki kaj početi, k večjema, da ae šopiri z BJimi, kakor sraka a pavovim perjem. Eakor je pa srakas pavovimperjempostala osabaa, tako tudi mladeaič, ki se rad a to betvico nemačiae sopiri, postaae prevzetea, začne zaiičevati sroje starše, čes, jaz zaam več, kakor vi. Ne nazivlje svoje starše več z oče ali mati, ampak a 8ta stari". Doma ma ai več obataaka, gre po sveta, tamkaj morebiti res aekoliko več zaalnži; toda ali ai kaj od tega pribraai? Ne, ia atokrat ae. Na tajem pride akupaj s slabo družbo, začae pijaačevati, tako da ae le zapravi zaslažeai denar, še aavadao aapravi ta ia tam dolgove. Nazadaje pa pride doma ves izmučen ter za vsako delo aesposoben. Ta se vidi, da izdajalskema rŠtajercuu ni za blagor slov. ljad.8tva, temveč hoče Slovence zvabiti med Nemce, da bi jim ti tam delali roboto. Eako je pa z mladeaičem, ki je vzgojea v narodnem duhu? Poglejmo v drage kraje. V aedeljo popoldae, mesto da bi ael v goatilao, vzame avoj ifasopis v roke, ali pa gre v bralao društvo, kjer ae iz čaaopiaa aaači tadi potrebaih kmetijskih atvari. Pozaam kmeta, ki se je aa ta načia povapel do aajuglednejšega kmetovalca t taiatem okraja, a ne zaa beaedice aemlki. Sknšaja aas pa tadi uči, da kmetje, ki zaajo dobro aemaki, Biso najboljsi gospodarji. Učimo se iz tega. V ljadski šoli morajo čas bolje obraiti. Ta moramo skrbeti pred vaem, da postaaejo otroci trdai v rabi materaega jezika, brez tega je vsak aapredek nemogoč. Naši slovaaski bratje Čehi ao začeli napredovati le, ko ao ae otreBli aemčorakih pijavk. Spo- miajam ae preimenitnih beaed Basega presvitlega cesarja, ki jih je izrekel aaaproti poslaaca dr. Pereku: Česki otrok sliši le v česko solo, aemški pa le t aemako. Nemska aola je le za aemskega otroka dobra in koristna, nikakor pa ae za čeikega. Obiak ljadske šole mora biti tako nrejea, da zabaja češki otrok y česko aolo, aemaki pa le v aemiko 1 Tako je torej govoril nas cesar, ia to velja do pičice tndi za aase razmere na Stajerskem. Preavitli ceiar je izrekel z jasnimi besedami isto načelo, katero zagovarjajo tsi pametai ljudje, učenjaki vseb aarodov. Pri nas pa aemčarji to aačelo aaravaost teptajo. Že vemo zakaj. Vi želite, da bi aasi otroci nenmai ostali, ker bi ae nič ae aaačili, da bi jih koačno zapodili iz aase rodae zemlje, po kateri se vam aline cedijo. Vam ni za blagor naših otrok, pač j>a za vaae. Vi želite, da bi mi plačevali aole, ki bi jib vaii otroci obiskovali. Ne bos, Jaka! Mi kmetje ae bomo plačevali sol, katere bi bile le vam v korist, aam pa aamo v pogabo. Eer priden ia poaten delavec pride s sloveaskim jezikom ravao tako daleč, kot Nemec z aemakim, torej ravno toliko velja. Zakaj pa Nemci ae poei'jajo svojih otrok v sloveaske šole, da bi se naučili alovenakega jezika, katerega bi med Slovenci bolje rabili, kakor pa aemakega. Vam aa ljabo, da bi se vi in vaši bratje Nemci redili od aaših žaljev, naj bi se aaai otroci ačili aemakega jezika. Izdajalski sŠtajerc" piše: Delavec, ki nemški zaa, v tovarni veUko več zaalnži. Blažeaa Polzela! V tovarai ne bodo vež delali z rokami, ampak z jezikom! Vsak zaalepljeaec pač mora sprevideti aamea izdajalakega ^Stajerca" ia aaših aaaprotaikov, ki jim je ediao aa tem ležeče, da dobijo lepo ia rodovitno ia na prirodaih zakladih bogato sloveaako zemljo v svoje roke ia da poataaejo sedaaji sloveaski kmetje njibovi hlapci aa oai zemlji, kjer so bili prej ajihovi cčetje ia tadi oai gospodarijo. Da pa to dosežejo, morajo zabraaiti vsak napredek v kmetijstvu. Nadalje astaaavljajo radokope, tovarae ia draga podjetja aa aaai slovenski zemlji, odtegujejo kmečkemu stanu potrebae delavske moči, aapeljajejo aase ljndstvo v zapravljivost ia pijaačevaaje, 8 čimar kmetski atan gmotao, teleaao ia daševao propada. S tem mislim, da sem podal pametaemu dovolj p> jasaila. Sloveaski atariši, ki vam je za blagor svojih otrok, sedaj veate, kaj vam je atoriti. Zabtevajte, da se v nasib ljndskih solah podučnje več o kmetijatva, proč pa z atmščino, a katero bi niti za las ae priali aaprej, pač pa bi nazadovali, kar aaai naprotaiki dobro vedo. Ne aemščine, pač pa splošae ia kmetijake izobrazbe aam je potreba. c Radeče pri Zidanemmostu. Tnkajaajemu poaestaiku Iranu Eakovec je bila med vožajo v Gelje akradeaa deaaraica z več sto kroaami. Tata ao takoj dobili v aeki celjski gostilai. c Zidanimost. V a boto 19. t. m. zjutraj okoli pol 3. je padel v Saviajo aedaleč cd postaje velik kamea, ki se je odlomil na vrh skale. Pri tem je poškodoval tir, ker je tračaice precej apogail. Železaiski čavaj je pa alisal ropot, iel gledat ter opazil aevaraost, kar je bitro aazaaail na poatajo, tako da. pribodaji postai vlak ai iel po tem tira, sicer bi se bila pripetila velika nesreča. Vrl čnvaj si že zaaluži zato kako aagrado. c Hrastnik. Huda nesreča se jje pripetila v aedeljo 13. t. m. v tovarai kemičaih izdelkov. Vdrl se je atrop ia pri tem bndo poakodoval delavca: Jožefa Klanjšku je zlomilo hrbteaico, Iv. Šnbi je pa lahko poskodovalo. Pravijo, da je vzrok aesreče ploba, ki se je vlila v soboto ia zaradi teže tram zlomila. Nam ae pa zdi, da je kriva brezbrižaost, ker se ai pazilo aa to, da je tam že Blab. BrežišM okraj. b Slov. kat. polit. društvo za kozjanski okraj priredi prihodajo aedeljo dne 27. maja t. I. veliko zborovaaje pri Sv. Filipa v Veradah v gostilBiških proatorih vrlega aarodajaka velepoaestaika gosp. Jakoba Bovha. ZaČetek točno ob 4. uri popoldae. Podpisaai odbor draatva aljadao vabi ViratajnčaBe, Veračaae, Imljaae, Bačaaarje ia ostale aosede, da pridejo aa to velevažao zborovaaje v prav obilnem stevilu. Odbor kat polit. draatva za kozjaaaki okraj 8 sedežem v Eozjem. b Št. Vid na Planini. Eakor aekdaj ŽiSkarja, tako bodo letos volile aoglaaao tri občiae: Loke, Globiajek ia Št. Vid g. dr. Aatoaa Eorošca, pa ae vsled kake komaade, temveč ker Ijadje sami dobro pozaajo vstrajno ia žilavo ter aevstraleno ¦jegovo delavaost iz BSlov. Cospodarja" ia »Našega Doma". V sramoto celi obairni fari pa si bo aajbrž zopet plaaiaski trg in plaiinaka vas pridobila Castao aieato v albnmu Wratacbkovem. Eakor proti Žičkarja bodo sedaj v svoji velikosti gotovo zoper Eorosca, pa ae, kakor da bi vedeli za boljsega. Trobijo le v vaeBemški ia proteataBtovaki rog svojih geaeralov. Še kr8čaaski pa si ob volitvi Be apajo izpod atrebe iz straha pred temi mogočaeži. Eadar pa bodo Plaaiaci rabili čeaa na Dnaaju ali v Gradcu — bodo pa že aašli pravega poslanca, kakor so nasli tolikrat Zičkarja, ki jim je veledaaao VBakokrat vatregel pa tadi marsikaj dosegel. Nehvaležaoat pa je plačilo tega aveta. Moatprajzarji: Heil Wratacbko, vaš malik ia odrešeaik!! Mi pa, vaši Bosedi ia okoličani kličemo gromoviti: Zivel Eorošec 1 b Namesto k poroki, v grob. Iz Sevaice ob Savi se aam poroča: Eo se je dne 21. maja t. 1. I. Radi odpravil s svojimi svati na nevestia dom, ga je med potom po nesreči ustrelil tovaris, brat Bevestin. Žeaia mu poandi revolver, da naj oa strelja ž ajim. Eer ae je pa tovaria izgovarjal, da ne zna, hotel ma je ženin pokazati, a med tem ae revolver sproži ia aesrečai ženia je bil v par treaatkih mrte • Rajni je bil pridaa ia poatea faat, dasiravao je bival več let v Nemčiji. Bodi ma zemljica labka! Iz drugih slovanskih dežel. f Velika nesreča v Litiji na Kranjskem. V postaji Litija je dae 18. t. m. okoli 11. nre po aoči trčil tovArai vlak v drugega. Pri tem sta bila dva sprevodaika tako poskodovaaa, da sta nmrla. Oba poaearečeaa ata iz Maribora. Nadsprevodaika Filipa Walter je odtrgalo aoge pri ategaih. Živel je ie celih 25 miaut pri popolai zavesti. Strojevodji Sikora je dal nro z verižico vred, naj jo izroči BJegovi žeai ia aaj jo pozdravi, ker je ae bo več videl. To ao bile zadnje besede aesrečnika. Iatočaaao je amrlo v mariborski bolaišnici eao Bjegovih utrok. Živih je še 08'm Sprevodaika L a u r e a č i č a je stianilo prsa, tako da revež ni mogel niti besedice spregovoriti, čeravao je ae živel tričetrt are. Laareačič je slažil južai železaici 8 let, Walter pa okoli 20 let. Zavirač zadajega voza je izgiail. f Dolina pri Trstu. Naročniki za časopis fDomači zdravnik" se javljajo prilično, ali jih še ai toliko, da bi ae pokrili stroski za tisk, pošt,aiao itd. Edor ga miali naročiti, aaj se oglaai čim prej, da vem v koliko primerkih dati tiakati drago stevilko. BDomači zdravaik" bo izbajal odl. jaaija redovao mesečao v zvezkih 16 straai ia velja za celo samo 2 kroai. Prvo števiiko posiljam brezplaČBO na ogled. Casopia je podačljiv ia zabavea. Prirodao in rodno zdravisče ae zida aa podaožju vasi. Oaaovalaega draštva predsednik je g. Josip Paagerc, aadžupan, ki je zavzet za vsako dobro aaroda. Odprlo se bo v treb tedaih, ali se more polivati in zdraviti tadi že poprej. Položaj doline in okolice je krasea; pogled na morje adrijansko, ki nekdaj bilo je slavjansko, je nepopialjir. V kratkem bo takaj draga Opatija na sloveaakih tleh. Že sedaj se javljajo gosti iz razaih dežel, aied temi tadi tri rodoviae iz Beroliaa. Imamo moraki ia plaaiBski zrak. Natančaeja p^jasaila pošilja aajstarejii učeaec pokojaega žnpnika Knajpa ia ravnatelj I. Okič. f Otročja neprevidnost. V St. Raperta pri Celovca si je par dečkov hotelo privoščiti veselje atreljaaja z možaarjev, nabaaali ao prazao pivovo ateklenico z vapnom ia vodo ia stekleaico trdao zadelali. Hitro se je čal razpok ia aekemn llletnemu fanta ao priletili v obraz kapljice vrelega vapaa ter kosčki stekleaice, tako da zgabi aajbrž pogled. f Cesar v Pragi. Pri cesarja je bilo odposlaastvo meata Prage pod vodstvom žapaaa dr. Grosa ia je povabilo cesarja, aaj obiače Prago. Cesar je rekel, da meseca juaija ne ntegae priti, da pa pride gotovo aa jesea ia da ostane takrat dlje časa v Pragi. Drobtinice. d Nadvojvode kot ministranti. Prošli četrtek sta pri šmaraicah miaistrirala siaova aadvojvode Leopolda Salvatorja, aadvojvoda Leopold ia Aatoa. To je tako razburilo a&se nemske liate, da v dolgih člaakih javkajo ia stokajo aad tem Baezaalisaaim" dejanjem dveb člaaov cesarake rodoviae. Mi bi pač svetovali razaim gospodom, da bi bilo boljše zaaje, ako bi ae poandili za ministrante vsaj za aekaj časa, da bi se vgaj aaačili dostojaega obaaiaaja, katerega so se že zdavaaj odvadili po razaih beznicah, iz katerih prihajajo a avojimi Bknfraatimiu aosovi vae aamo ae dostojni! d Koliko je ognjenikov na svetu. Po aajnovejših podatkib ao v Evropi aa kopaem 4, (na otokih jih je 20 vulkaaor, akapao 24. V Aziji jih je na kopaem 17, aa otokih 29, skapao 46. V Afriki aa kopaem 2, n% otokih 9, aknpao 11. V Ameriki aa kopnem 86, aa otokih 28. Skapao 114. V Oceaaiji aa otokih 108. Na vaem avetu aa kopaem 109, aa otokih 194, akupao torej 303 valkaai. V Evropi 80 aastopaa valkanaka središča: Na Ialandiji so valkafli: Hekla, Skapta-Jokni, SkaptaSvael, Ejfiallo-Jokub, Erabla ia Eattalgia, in več maajih gejzirov ia blataih valkaaov. Na otoka Sieiliji je Etaa ia več podmorskih otokov. Med Eolskimi otoki je Stromboli. Na Napolitaaskem je Vezuv. Nekoliko vnlkaaov je tudi v grskem otočja, blatnih vulkaaov je tudi aa Kavkazu. V Aziji je več ognjeaikov, ki so daleč od morja, v središča zemlje, kakor Peiiaa aa Kitajakem, ter Gibel, Eoldoagi ia Demaveat. V Afriki je razmerao malo vulkaaov, aajveč jih ima pa Amerika ia Oceaaski otoki. Narodno gospodarstvo. Cepljenje na zeleno. V kratkem se bode spet začelo pridao po vinogradib divjo amerikaasko trto cepiti aa zeleao. Dovoljnjem ai torej podati o tem par aavodil ia aasvetov, kako se to delo z nspehom opravlja. 1. Začai cepiti takoj, ko je rožje vsaj .70 — 80 cm viaoko, ne čakaj, da bi vzrastle mladike čez kol, kajti bolj zarano ae cepi, tem gotovejse ti bode cepljeaje rastlo ia kar je gotova Btvar: cepljeaka ti bode sigamo se zacelila ia dozorela. 2. Cepiče si ae pripravljal v preveliki maožiai, ampak ai jih bolj sproti aareži. Nikdar jih ae devaj v vodo, temveč hraai jih le t aamočeai caaji. Oepiči, ki so aarezani do dva dni, niso več za rabo. 3. Če ae le da, cepi bolj na trdi lea. Večletaa izkasaja je namreč pokazala, da bolj aa trdo cepljeno trsje bolje raate ia prej dozori. 4. Paalažnj se za vezavo trpežnib gnmijevib trakov. Eaj pomaga, če dobia alabo robo za par viaarjev ceaeje, pa ai za nič ia jo že vsaka rosa aaiči. 5. Da ti vraae, arake, soje ia druge atvari ne naičijo cepljenk ter da ti dežerje ae pokvari preraao cepljeaega rožja, ovij cepljeao mesto 8 cigaretaim papirjem. To sredatvo kljabaje pticam ia deževju. 6. Nož za cepljeaje mora biti oater ia čist. 7. Divje izraatke pridno iztrebi z aožem, a nikdar jib ae pali raz traja, ker s tem aapravis trti občatao rano, ki pozaeje ačiakaje aa pogia trte. Izrastek aa podlagi je dobro skrajsati le samo do zadajega očesa, da zamore tam rozga pogaati drago leto v zemlji koreaiae. 8. Cepljeae trte poveznj pridno z rafijo, a Be s slamo. 9. Meseca julija obaiplji tra, ki ima po več rozg, s prhko in dobro prstjo, Bajbolje s kompoatom ali peskom za ped visoko. Tako vaipaae cepljeae rozge dobe, posebao če imajo dovolj vlage, goste mlade koreniae. S tem pridobimo eao leto, ia tiste rozge, ki so aam odveč, labko dragam presadimo. — To aaj bodo kratka aavodila za zeleno cepljeaje, po katerih se jaz že več let z napehom ravaam. Perutninarski tečaj v Otterbachu na Zgornjem Avstrijskem. Največ Ijudi misli, da je perataiBaratvo zgolj poatraaskega pomeaa za kmetijako goapodaratvo. A stevilke govore dragače. Iz nase države se je izrozilo jajec ia perutniae aa leto za 124 milijoaov kroa, avozilo pa za 56 mil. kroa. Eer pa je v poalednjem časn izvoz padel, nvoz pa se povzdigail za 17%, zato je poljedelako miaiatrstvo jelo mialiti aa aredatva, a katerimi bi ae dala reja perataiae tako povzdigaiti, da bi bila aeodvisna od inozemstva. V ta aamen se je priredil perataiaaraki tečaj na azoraem poseatvn gospoda G. Wieaiager v Otterbacba pri Schiirdiaga aa Zgorajem Avatrijakem. Vršil se je dvakrat, aamreč od 26.-29. marca ia od 7—10. »aja 1.1. Udeležeaci so bili poklicaai iz vseh avstrijskib dežel ia vai aarodi so bili zaatopaai. Iz Štajerskega je bilo oaem adcležencev, med temi trije Slovenci in aicer: gg. Fratc Goričaa, potovalai učitelj, Martia Zupanc, asiatent dež. potovalaega ačitelja M. Jelovseka, ia T. Puseajak, aadučitelj aa Creaa. Predao pa na- daljujem opis tega perutainskega tečaja, aaj omeaim aekaj o azoraem posestaikn g. Wieniugerju, ki je meada pri nas malo znaa. Težko bi ma našel v aaai airai Avstriji vrstaika, ki bi bil v gospodarakem ozira tako požrtvovalea, delavea ia vetrajea. Svoje posestvo, ki pa ai bal zelo veliko (141 oralov) je posvetil gospodarskema poakn ter ai priskrbel maogobrojaih ia izvrataih ačil, kakoraain nima aobeaa javBa kmetijaka sola. Za kmetijska predavaaja ia muzej je postavil aalasč obširao poslopje. Vaako leto priredi 30 redaib predavaaj ob aedeljah ia prazaikih iz vaeh strok kmetijatva po zgleda daaskih ljadskih visokih sol. Ta predavanja obiakuje aa leto povprečao po 3000 o»eb. Prirejajo pa se tudi posebai 1—2 tedenski tečaji za mlajae kmetovalce ia kmečke bčere, da se ae aatančBejše poače o raznih gospodarskih strokah. Prirejajo ae: tečaji za pridelovaaje krme, mlekarski tečaji za dekleta, tečaji za nporabo aadja, tečaji za kmetijsko kajigovodatvo, kmetijaki tečaji za učitelje, perutaiaarski tečaji ia tečaji za mlekarske aadzornike. Povprečao pride aa leto po 6000—7000 obiakovalcev • pa ne morda 8-uno iz bliŽBJe okolice, temveč celo iz inozemstva ia dragih delov sveta. V«a omeajena predavaaja ia tečaje vodi g. Wiefliager oaebae. Za pomočaika pa ai je dal aa svoje stroske izobraziti asisteata, katerega je celo poslal v iaozematvo, da si pridobi potrebaih znaaosti v perutninaratvu. Ta odličea mož je kaj zgovorea i& nljadea z vsakim ia odtod izvira fljegov velik apliv pri tamoaajib prebivalcih. Povedal Bam je, da le avoji Tztrajaoati ia aeizmemi potrpežljivosti ima zahvaliti, da je opaziti v okolici znaten napredek v kmetijstva. Eo je imel pred 16 leti prvo predavaaje, imel jo 17 poalulalcev. To bi ravao za začetek ne bilo premalo, a kaj ko je bilo med fljimi 16 ajegovih laataih ualužbeflcev, ki jih je k predavanju komaadiral, da ne bi govoril pred praznimi stoli. Le ea tajec je priatl slačajao posluaat. Maraikateri bi izgabil pognm, in bi puatil predavaaja; ne tako g. Wieaiager. Pri drogem predavanja ae je moral komaadirati aroje slage, a taja poslušalca ata bila že dva. Tako je ilo aaprej polagoma, dokler ai ni popolaoma osvojil irc okoličaaov. PrekraMB vzgled za nas! Tadi mi ae izgabimo poguma, ako prvi aaskok zadeae aa odpor, temreč delajmo vztrajao ia potrpežljivo aaprej, ia naš trad ne bo oatal brezvapeaea. Bog pa naj tadi nam aakloai kakega WieaiBgerja! 0 perutniaarstvu ia drugem v Otterbachu pribodajič! Najnovejše novice. f Osnujte povsod agitacijske odbore aajI bolje skapaj za celo žapaijo. Agitatorji, zavedai ¦ mladeaiči ia možje, ai razdelijo med seboj posa; mezne kraje ia prevzamejo dolžaost spraviti vse vo[ lilce aa voliače za aasega kandidata dr. Eoroaca. Pri vsakem volisča naj aasi agitatorji pazijo, da naaprotai agitatorji ae bodo motili aaših volilcev. Volitev se vrsi od 9.—12. are predpoldne ia od 2.—5. are pop., tako da se labko vsakdo udeleži vobtve ali predpoldne ali popoldae. Skrbimo vai, da bo 29. maja zmagal nas kaadidat dr. A. Eorošec z velikaasko ve&ao v največje veselje alovenskega ljadstva! Sv. Anton v Slov. gor. Kdo ae ae smeji! Šijaaec se je tako spozabi), da ai domišljaje: Meae imajo Aatoajevčaai tako radi, da bodo gotovo volili Rebeka, de le samo aamigaem. — Sam pa aem slišal nekega kmeta: BTa Rebek že ae more bogve kaj biti, ker ga že SijaBecpriporoča!" — Še aekdo drngi bi ae rad ,apilala pri teh volitvah, pa pomaimo: svaka aila do vremeaa — tadi tej prevzetiji bo svoj čaa koaec! — Vodstvo veteranskega društva se je izreklo, da bo vse storilo za izvolitev g. dr. Korošca! Drastvo bo v Bedeljo t. j. 27. t. m. slovesBO aprejelo novo zastavo pri Sv. Trojici in jo bo popoladae v slovesnem sprevoda prepeljalo k Sv. Aatoaa. Blagoslavljaaje nove zastave se bo vrsilo aa Biakostai poaedeljek. — V aedeljo t j. 27. t. m. ae bo vrail po večeraicah v proatorih g. Alta volilai shod. Sv. Jnrij ob jnž. žel. BEat. bral. društvo" predstavlja aa Biakoštni poaedeljek ob 4. popoldne v gostilniških prostorih g. Alojzija Neadl stiridejaaako ljndako igro ,Daa aprave". Naatopi tadi močaa, aovoizvežb&Bi pevski zbor tega draštva ia sicer prrokrat. Prijatelje igre ia petja prijazao vabi o d b o r. Pri Sv. Lenartu v Slov. gor. se vrsi v nedeljo dao 27. maja ob 3. ari popol. v prostorih Narodaega doma (Polič) ahod žapaaov ia občinskih odbornikov leflarskega okraja. 0 razmerja med žnpaai ia okrajaim zastopom ter drngimi oblastvi in o delovaaja v preaesenem delokrogu govori župaa ia dež. poalaaec Roakar, o sloveaskem aradovaaju razpravlja dr. Gorisek. Ob enem ae vae pripravi za ustanovitev društva žnpanov ia občiaakih odbornikov. Žnpaai, občiaaki|odboraiki pridite vai! Društvena naznanila. BProitoToljno gaiilno drnšt-io MorSkanjci", priredi dne 4. junija, to je na Binkoštni ponedeljek, slovesno blagodavljanje svoje nove brizgalnice. Zategadelj naznanjam so»ednemu občinstvu, da nas pogeti a svojo prisotnostjo. Posebno bratovsko pa le obračamo na naša sosedna gasilna društva, da bo navzoča pri naši slavnosti. Vsak Slovenec in Slovenka «ta dobro došla. Natančen vzpored se naznani v prihodnji številki. Pomozi Bog! BrailoTČe. Takajšno peviko druStvo priredi v četrtek, dne 24. t. m. in v nedeljo dne 27. t. m. igro BEgiptovski Jožef. STetopiiemska igra t petih dejaDjib, spisal I. Volj6. Vstopnina: stojiiča 30 vin, sedeži 1.—5. vrste 1 E, ostali sedeži 60 Tiu. Začetek v četrtek ob 8 uri zvečer, v nedeljo ob 4. popoldne. Ta lepa in poudjiva igra vzbudila je Teliko