PRIMORSKI DNEVNIK ________GLASILO 100 (2^10) OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Za Poštnina plačana v gotovini Spedizione ln abbon. post. 1. gr. TRST, nedelja 26. aprila 1953 Cena 25 lir proslave obletnice ustanovitve of zmago Socializma! 2 9ovora tov. dr. J. Dekleve) 1 ?8vneea na sedežu hotite v 'r5t0ra Osvobodilne !ovitve ni , Pr°slava usta-4 ob velili sl°v®nskega naro-N predseitcl članstva > Člam, 7°m "ajstarej-tov. ?.n;j.?...^avnega odbora občiitc Ama starčeva k recitirala ob besnel) Rharmonike (tov. « ®”°ve « Z rt v e «Pet in dvajset«, Turle m ^V° «KoVa5VUrIC -Pa ZuPanČi-•Šlovensv ^0>> 'n Kajuhovo «a zah°pesem». Sledita je tov 2niya- 8ov°ra noifa ^e’ v svojem °ovitVe n„ a,nl nujnost ustavno °dUne fronte in b* slavens°tonnk0 jvl0g0 za 7J Pa »» f nerod se pose- h Sim v°boditev primor. val. Iovencev in nadalje- e bnm k ■ ft0rftinoi, °vtt3al še svežih ■ j, im 1, n-} tTd in neizprosen 'Sha i»*et-e zrtvz i« brez-*m0 ih ,st,va’ na grozote, '•'id. t; 1 priča iz dne' to ie naš narod in ln navdušeno pre-f4 ^0 hJlT'etrpe^- Računal je, t4* v 2sv°bodno zadi-.oterj v }?leni Sloveniji, v Sie «„. ? mest“ izkori-l^ai i °v*ka Po človeku. Ra. jvkdni ? med narodi Z ,R’r ° tstvo 'n zavla" «.°nte 2ns»**to*5'0 Osvobodilne s 0 Ijtiriit borbo je sloven-°. V 1,0 ?ma0ovito kon-|j- junaški osvobodilni i1 Preteki primerov v na. tUgih velikLn,t‘ ne VZ0Ta pr' aSd« r}arPdih, so bili P«l0. ' in uucifašistični oku- “dcj. 7, protiljudski izkorišče. J ,ePše i ^e Pda odprta pot rr°*čeii 74 srečnejše življenje. ž "eslut,,50 bile do tedaj spe. ! vile i ustvarjalne Ijud-1 Zgradi? Postavljeni, temelji v nove pravičnejše Se,"”* družbene m dr- pne Reditve, 1,1 *"-i.r,adnii novih družbenih &7}0’gospodarskih teme-Je n . _ 110 iJs"je 1 ki "e i. P««**; Sorc*zahtevala ogromne. i-P Zrtve, so bili jugo-9 narodi postavljeni ,e nepričakovane pre-'Pod'V 1,1 težave. Mislim na i c'jo K-fatbiroja na Jugo-. 'nuj, 3e delovno ljudstvo h oir pred alternativo, 'ali Sbodj60.1 komaj priborjeni Nil«. ln. Pridobitvam osvo-iSam Vojne in se podrediti ptokrouuvladajoče sovjetske . nov. '°cikaste, ki vodi pro. ‘ politiko, ali pa braniti z vsemi »„. 'stično ,r'ist“-‘. in S in Xn Za vsako ceno pra-^.bieon spvtpstojnega in neod. 4ie re..f}vlienja in do izgrad. i *tt lQde°a socializma. . tibn narodi Jugoslavi ^rnnfPViahovali Sil, TOu jn v enotno jronto, se bo-oia Ravno tako so °o , .odločni m strnjeni Sm vodstva z mar- k ebonI na čelu zavrnili z Se ru antisocialistične na-Jelilt0 \citje Informbiroja v ■ °tio„ °T'st jugoMovanskih uprli so se sovražniku, se S?#na splošno delav-Jili sl, anja ter demokrgtič. 5'Polg1 v svetu, Si , ki bodo lahko ,-ai n°ue pobude iz izku-o^bj y°slovanskih narodov v za uresničenje sociali. . 0 omenjeni obletnici Ieno-hn Jugoslavije upravi- Mii J10™'- Ce so 1.1941 po-eni narodom in po- rod * a^o se mora borit i So«4a svobodo in neod-Sasp l.j948 dokazali, da je irtJ narod tvegati veli-fc^stoi«6, da ohrani svojo sa-Mov Pst enakopravnih mir k^ liani pogo-in napredek člove |e, dn a °dpor dokazuje nada-r>|of;ri,ijnora vse pošteno in fninrnZ- no ljudstvo brez- rc'0'ior4lSno ^or*t' proti re-mS »•> j* informbirovščini Mi ,?dt proti vsaki drugi P i« Perialistiinega pohle- kaj' sužnjevanja, pa naj to A Od koderkolL 'ket °Vanski Sieni1} 1-1948 anski narodi, ki so » •‘JenoVt' v Popolno o- 1. ,B0io ■,?? danes po zaslu-i^hin Polltike miru in sode-;en i^ . ed n, iur°dne^)C)^teuan činitelj med-osti zivljenia- V svoji Pa 2 napori in žrt--in}'ttCčnTJ}vliai° temelje so-tn °Čiik odnosom na vseh t'paQ,,ja 1 }?zivllanja in udejst-kn 0 bn? ’ ki dobivajo ^ **raz stalen in konkre- !el°^°dilrf„n°kUaniu obletnice O-h}km uon. nte lahko z h' *ci "n0t.r S< - p°a lie^°da ^enim okriljem. .'n s|ouenei borb in zmag izvojevanih v vojni, nato proti preostankom reakcije, podprte od zunanjih sovražnikov in Vatikana, in končno za izgradnjo socializma, bo Osvobodilna fronta preimenovana v Socialistično zvezo delovnega človeka Slovenije. O vzrokih, ki so dovedli narode naše matične domovine do tega koraka, smo že mnogo govorili in pisali po beograjskem kongresu, ki je nudil in nudi neizčrpen material za študij. Tedaj smo ugotovili, da ima ta korak velik pomen — ne samo za jugoslovanske narode, temveč za vse socialistično in demokratično gibanje v svetu, ki bo lahko iz jugoslovanske prakse črpalo nove izkušnje, nove smernice in pobude za svojo vsakodnevno borbo. Pomen teh kongresov sega daleč preko jugoslovanskih meja. Pri tej priložnosti naj še enkrat poudarim dejstvo, ki je bilo odločilno za prehod v novo fazo političnega življenja narodov Jugoslavije, da prevzemajo v novem razdobju delovne množice odgovornost in breme za nadaljnjo izgradnjo socializma v svoji deželi in s tem seveda za svoje boljše življenje. — Od delavcev, ki so prevzeli vso upravo družbenih produkcijskih sredstev, je odvisno, da uspe prvi poizkus v zgodovini — ostvaritev pravih socialističnih odnosov v proizvodnji ih na vseh drugih področjih javnega udejstvovanja. Mi imamo polno zaupanje v ustvarjalne sile jugoslovanskih delovnih množic in z njimi se veselimo mi kakor ves progresivni svet vsakega doseženega uspeha. Tovariši, tovarišice ! Socializem v svetu je nezadržno na pohodu. Dan zmage socialističnih družbenih odnosov nj daleč. Zavedajmo se, da le v tem okviru bodo našla rešitev tudi naša vprašanja, ki nas tarejo. Naša dolžnost je, da kot narod delavcev in kmetov, ki je živel in živi iz dneva v dan od žuljev svojih rok, do-prinesemo z delom svoj delež k zmaei velike, socj.a'1, tične ideje, ki je bila od prvega dne ustanovitve OF njen sestavni in bistveni del. Ne pozabimo, da so vse naše dosedanje zmage sad krvi, trdnega prepričanja in požrtvovalnosti. Brez tega nj tudi bodočih zmag. Naj živi Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije! Naj živi OF slovenskega naroda Tržaškega ozemlja! Naj živi bratstvo in enotnost slovenskih in italijanskih delovnih množic v borbi za socializem in enakopravnost med narodi! IZ POROČIL PRVEGA PNE KONGRESA SZDL SLOVENIJE V LJUBLJANI SZDL bo n Slovencem v • večjo Italiji in Tako je poudaril 1/ svojem poročilu dr. M. Brecelj, ko je govoril o položaju zamejskih Slovencev M. Marinko je poudaril načelo maksimalne decentralizacije gospodarstva in upravljanja po samih proizvajalcih na podlagi ekonomske zakonitosti. Poročilo B. Kraigherja o nalogah SZDL na podeželju (Od našega posebnega dopisnika) LJUBLJANA, 25. — Danes dopoldne se je začel v unionski dvorani v Ljubljani IV. kongres OF oziroma Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Na kongresu sodeluje več kot 900 delegatov in članov glavnega odbora O-svobodilne fronte ter okrog 100 gostov, med katerimi so tudi delegati iz Koroške, Trsta, Gorice in Kopra. Kongres je otvoril predsednik OF Slovenije Josip Vidmar. V začetku se je spomnil ustanovitelja in temeljnega tvorca Osvobodilne fronte m njenega dolgoletnega sekretar, ja Borisa Kidriča. Delegati so njegov spomin počastili z eno. minutnim molkom. Nato je po. sebna delegacija odnesla iz kongresne dvorane na grobni, co narodnih herojev lovorov venec. Po pozdravnem govoru Josipa Vidmarja so izvolili delovno predsedstvo. V njem so med drugimi Josip Vidmar, Miha Marinko, Franc Leskošek, Josip Rus, Boris Kraigher in drugi. Nato so izvolili razne delovne komisije. Nato je povzel besedo dr. Marijan Brecelj, ki je podal poročilo o organizacijskem de. lu OF med tretjim in četrtim kongresom. V začetku je poudaril, da je treba oceniti po. litično delovanje OF v dobi od tretjega do četrtega kongresa in pretresti, na kakšen način ter s kakšnimi političnimi sredstvi bodo organizacije Socialistične zveze delovnih ljudi v Sloveniji v novem okviru izvajale svoje naloge. Dalje je Konferenca o Djerdapu ORSAVA, 25. — Na današnji seji jugoslovansko-romun-ske konference o Djerdapu so nadaljevali razpravo o načrtu sporazuma za djerdapsko rečno upravo. Delegaciji sta se sporazumeli, da bosta vzeli za temelj razprave istočasno jugoslovanski in romunski načrt sporazuma. Dosegli so tudi soglasje, da bodo posamezne člene sporazuma, ki jih bosta delegaciji načelno sprejeli, dali v končno redakcijo posebni komisiji. Sestavljali bi jo predstavniki obeh strani. Istočasno pa posebna skupina tehničnih izvedencev prouču-ie pravilnik o funkcioniranju 'uprave za Djerdapsko ožino. Zaključek zasedanja atlantskega si/eta Določili so dokončni vojaški program za leto 1953 in začasni program za leto 1954 in se sporazumeli o nemškem obrambnem prispevku - Tristranska konferenca v Parizu So .velike uspe- Jij, Tni,'* "leni Priborili narodi -1 ?. kratkem razdob- N'nat*ue _ !'«&? *«adl °*)5tojaJ uspešnih ontale.zl>rana Osvobo- Nato navaja poročilo včerajšnji sporazum o načrtu za izgradnjo «podstavbe» (letališča, telekomunikacije, naftovodi, pomorska oporišča in pristaniške naprave, radarska mreža). Nadalje pravi poročilo da je «Svet posvetil največjo pozornost raznim činiteljem eo spodarske in finančne narave ki omejujejo obrambni napor’ in priznal, da je treba pripil so vati zdravemu razvoju narodnih gospodarstev in povečanju vojaške sile isto važnost in da mora oboje skladno na- Sedma letošnja atomska eksplozija LAS VEGAS, 25. — Danes ob 4 30 po krajevnem času so izvrtali v puščavi Nevade sedmi letošnji atomski poskus. V Las Vegas, 130 km od kraja eksplozije so zelo dobro opazili blisk eksplozije, ki so ga videli tudi v dokaj oddaljenem San Franciscu Val zračnega pritiska, ki ie prispel v Las Vegas po 7 mi: nut‘ah, je bil šibkejši kot pri zadnjem poskusu prejšnjo soboto. Oblak dima v obliki gobe se je razširil po nebu manj kot minuto po eksploziji in se kmalu dvignil v višino. govoril o ocenjevanju jugoslovanske notranje in zunanje politike s strani ljudskih mno. žic. Pri tem je omenil lanskolet. ne veličastne manifestacije za Trst. Poudaril je, da so bile to manifestacije za pravično rešitev tržaškega vprašanja in demonstracije proti italijan. skim imperialističnim in iredentističnim nastopom, ki so ob sklepih londonske konference zajeli vso Italijo. Pri tem je podčrtal manifestacije v Sloveniji, ki so bile izredno intenzivne, obsežne in dolgotrajne, obenem pa neposredno zainteresiranost ter odločnost najširših množic Jugoslavije. ki je bila v veliki meri upora državnemu vodstvu v zunanji politiki. Kljub končen, triranemu pritisku na Jugoslavijo niso mogli rešiti tržaškega vprašanja enostransko. Dr. Brecelj se je zatem spomnil velikega revolucionarja in voditelja OF. Slovenije, pokojnega Borisa Kidjiča. Poudaril je, da je množično izražena ijubezen in priznanje njegovemu političnemu in človeškemu liku najgloblja potrditev resnične privrženosti ljudstva vsem tistim idealom, katerim je on žrtvoval vse svoje življenje. Zatem pa je prešel na vprašanje zamejskih Slovencev. U-gotovil je, da je uspeh dela OF zanje v mnogočem odvisen od odnosov, ki jih ijnaj° sosedne države, kjer žive slovenske manjšine, do naše države: ((Vsekakor je treba ugotoviti, da je ustvarjeno za izboljšanje odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo vzdušje, ki je deloma že — in upamo, da bo v bodočnosti še v večji meri — omogočilo urediti marsikatero življenjsko važno politično in gospodarsko vprašanje naše manjšine. Ves čas smo podpirali politično enotnost koroških -Slovencev, je dej a! dt Brecelj, ki naj se utrjuje na narodnostni in politično-social-ni osnovi. Zato smo sodili za naravno in najbolj realno politično sodelovanje koroških Slovencev s pogresivnim socialističnim gibanjem v Avstriji«. Zatem je prešel na usodo slovenske manjšine na Goriškem, v Beneški Sloveniji in v Trstu. Ugotovil je, da je njihova usoda drugačna. Naravna skrb in pomoč, ki jo vsak matični narod kaže in izvaja za svojo manjšino, je zaradi sovražne politike Italije zelo 0-težkočena. Socialistična zveza si ne bo pustila vzeti legitimacije, da bi ne zastopala na vseh mednarodnih pozornicah pravice Slovencev v Italiji in Trstu, ker je bila prav Osvobodilna fronta tista, ki je združila vse Slovence do zadnjega med narodnoosvobodilno borbo v boju proti fašizmu in za zmago zaveznikov na tem področju. «Toda Italija je še vedno zaslepljena in z imperialističnimi iluzijami dolži v svoji nedostojni in neresni propagandi Jugoslavijo, češ da ona noče sporazuma. Italija s svoje strani dosledno tepta manjšinske pravice našega življa ne samo na svojem državnem ozemlju, temve{ izkorišča tudi Zavezniško vojaško upravo v coni A za enak postopek proti tržaškim Slovencem. Fašistični zakoni, ki so drugače ukinjeni — n pr. na področju Tirolske — ZVU v Trstu oživlja in zopet izvaja. Italija praktično nadaljuje s fašističnimi metodami do naše manjšine in ustvarja očitne razlike do manjšin drugih narodov. Vse to je jasen dokaz, da noče ustvariti niti v tem vprašanju, kjer so možnosti največje, prav nobenih pogojev za sporazum z Jugoslavijo. Ce bo hotela Italija sožitje z našo državo, je poudaril Brecelj, saj je predvsem v njenem za las, pa ima tudi uradna cerkev v Sloveniji vse možnosti urediti svoj odnos do ljudske oblasti. O delu OF v preteklih letih je Marjan Brecelj poudaril, da je Fronta svojo zgodovinsko nalogo v tej prvi ravoj-ni dobi uspešno opravila. Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije pa bo v novih družbenih pogojih vso njeno borbeno tradicijo in njeno občepolitično dejavnost kot sistema, ki temelji na maksimalni decentralizaciji gospodarstva in upravljanja po samih proizvajalcih na podlagi delovanja ekonomske zakonitosti, ki je socialistično usmer. jena samo v splošnih proporcih gospodarskega plana. Ko je nato govoril o nekaterih posebnostih v jugoslovanskem gospodarstvu, je Miha Marinko poudaril, da se z mo. ralno vzgojnega vidika postav, lja potreba po takih družbenih njena naslednica nadaljevala. | enotnih predpisih, ki bodo iz-Na koncu je še podal orga- I ključili možnost subjektivnih nizacijsko poročilo o aktivno-j posegov in izigravanj, in da bosti Fronte. Poudaril je, da je j do z izpopolnitvijo gospodar-najvažnejša naloga kongresa, | skega sistema težave v veliki da na'osnovi materiala četrte- : meri odpravljene. ga kongresa Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in na podlagi enotnega statuta, ki ga je kongres sprejel v diskusiji, prouči razmere v organizacijah in jim da navodila za bodoče delo. Za njim je govoril predsednik Izvršnega sveta Slovenije Miha Marinko o vlogi Socialistične zveze v družbenem u-pravljanju v gospodarstvu. V svojem govoru je omenil, da je v vrsti zakonskih •predpisov, zlasti pa v ustavnem zakonu nakazan splošni obris novega gospodarskega Govoreč o kmetijstvu je govornik dejal, da je družba zainteresirana, da s primerno kreditno politiko pomaga tistim kmetijskim predelom, kjer bi z mehanizacijo in zadružnimi oblikami proizvodnje mogli dvigniti produktivnost kmetijske proizvodnje in kjer obstajajo ugodni pogoji za družbene investicije za izsuševanje, namakanje in razvoj v vinogradništvu, sadjarstvu itd. Popoldne pa je govoril na kongresu Boris Kraiger o nalogah Socialistične zveze na podeželju. V začetku svojega govora je ugotovil, da se postavlja naloga, najti sredstva in načine, ki bi aktivizirali kmeta v borbi za socializem, za socialistični način gospodarstva in socialistične odnose na vasi. Poudaril je tudi, da je jugoslovanska družba dela kmetu velike prednosti, ki se lahko vidijo n. pr. v primerjavi cen v Jugoslaviji, ki so zelo ugodne za kmete, s cenami kmečkih pridelkov v drugih državah. Boris Kraiger je ob koncu svojega govora omenil tudi boj proti klerikalizmu, kjer je treba jasno ločiti vprašanje zlorabljanja verskih čustev v protisocialistične namene 'od čisto verskih vprašanj. «Naša zahteva je«, je poudaril «da se cerkev omejuje na izvrševanje svojih verskih dolžnosti, in da odločno preprečimo izrabljanje verskih čustev proti svobodi in resnični znanosti«. Z referatom tov. Borisa Kraigerja je bil zaključen današnji prvi dan kongresa. Jutri bo kongres nadaljeval z delom v posameznih komisijah, v katerih bodo delegati obravnavali današnje referate. M. B. V petek l.V. 1953 ob 15. uri na stadionu „Prvi maj" (VRDELSKA CESTA) LJUDSKA VESELICA z naslednjim sporedom: Nastop združenih pevskih zborov in godbe; Govori; Nastop tamburaških zborov; Baleti; Recitacije. Otroke bo zabavalo lutkovno gledališče, šaljive igre tekme. r k.. Od 17. do 24. ure PLES .J Delovala bosta bar in bife. Delavci, meščani, udeležite se svojega praznika. PRIREDITVENI ODBOR ČLANEK »NAŠE STVARNOSTI” 0 napačnem načinu dela opazovalcev za Trst (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — V zvezi s sklepom, da komisija, 'ki je bila ustanovljena za proučitev vprašanja Trsta, odloži svoje delo, časopis «Naša stvarnost« ugotavlja v svoji zadnji številki; «Mi nismo proti temu, da se o posameznih vprašanjih, kot je n. pr. vprašanje Trsta, razpravlja na sestankih socialistov odnosno posameznih strank, toda za taka mednarodna vprašanja, v katerih ni. so nastopili nobeni novi mo- Odgovor Moskve Washingtonu ostaja pri miroljubnih ffraiah Včerajšnja „Pravda" je v celoti objavila Eisenhowerjev govor in dolg odgovor nanj, ki je nov samo po zmernem tonu - Uradna izjava Bele hiše - Previdni komentarji v Londonu - Svet pričakuje dejanj, ne besed MOSK',TA—‘,5. — Današnja «Pravda» je objavila na tretji strani celotno besedilo govora, ki ga je imel 16. aprila predsednik Eisenhower, na vsej prvi strani pa objavlja odgovor na ta govor. Pravda začenja z Eisenho-werjevo izjavo, da so ZDA pripravljene prevzeti nalogo, ki jim pripada pri reševanju spornih mednarodnih vprašanj in pravi, da te izjave Ei-senhowerjev govor ne potrjuje, da pa «ni nobenega dvoma, da je ZSSR pripravljena prevzeti primeren delež pri reševanju mednarodnih sporov«. List nadaljuje, da so sovjetski voditelji pripravljeni na «resne diskusije o mednarodnih vprašanjih, bodisi v neposrednih pogajanjih, bodisi, kadar je to potrebno, v okviru Združenih narodov«. Pravda pravi tudi, da sovjetska politika «ne more biti v nasprotju z interesi ostalih miroljubnih dežel« in navaja govore Ma-lenkova, Berje in Molotova 9. marca na Stalinovem pogrebu. «Pravda» zamerja nato Ei-senhowerju. da je dvomil o iskreni miroljubnosti ZSSR in pravi, da je sicer točna njegova izjava, da je mogoče miroljubnost pokazati samo z dejstvi. Nato se spušča «Pravda» v razglabljanje o raznih mednarodnih vprašanjih in poskuša ob njih dokazovati pravilnost in miroljubnost sovjetske politike. O Koreji pravi, da je ZSSR vedno podpirala vse pobude za sklenitev premirja in da so zadnji kitajski in severnokorejski predlogi Ustvarili novo možnost za morebiten konec vojne na Koreji. Glede nemškega vprašanje napada ((Pravda« politiko oborožitve Nemčije in zatrjuje, da je ((treba čimprej skleniti mirovno pogodbo z Nemčijo in dati tako nemškemu^ ljudstvu možnost, da doseže enotnost: pri tem je treba umakniti tuje čete iz dežele«. _ »Pravda« govori nato o raz- iriteresu, potem bo morala te-1 nih drugih točkah Eisenho- hjeljito spremeniti svojo politiko do naše manjšine. Razume se. da bo Socialistična zveza tudi v prihodnosti usmerila svoje delo v tem pogledu v čim večjo pomoč našim sorojakom v Italiji in v Trstu in to na vseh področjih«. Marjan Brecelj je omenil tudi sovražno politično aktivnost Vatikana proti Jugoslaviji. Pri tem je ugotovil, da če kdo krši vsa načela, ki naj veljajo v mednarodnih odnosih v prvi vrsti načelo ne-vmešavanja v notranje zadeve — je to vsekakor Va‘tikan. Z zadovoljstvom pa moramo ugotoviti, da se je kljub vatikanskim spletkam večina našega ljudstva v teh dveh letih, posebno pa lani, v tem pogledu pozitivno opredelila. Vatikan in uradni predstavni^ ki katoliške cerkve se trudijo vedno znova netiti neke umetne spore med tako imenovanim katoliškim prebivalstvom in našo ljudsko obiast-jo ter političnimi organizacijami. Socialistična zveza in njene organizacije bodo brez dvoma se odločneje prepreče-vale vse poskuse vatikanske reakcije, kakor koli slabiti enotnost našega delovnega ljudstva Na teh istih osno-vah o katerih se je Vatikan lahko — - werjevega govora, o sovjetskih odnosih s satelitskimi državami, o OZN. o razorožitvi itd. in pravi ob k<)ncu, da je Eisen-hower postavil v svojem govoru ZSSR celo vrsto pogojev za izvedbo svojih mirovnih predlogov, medtem ko da sovjetski voditelji ne vežejo svojega pojiva za mirno rešitev mednarodnih vprašanj z nobenim predhodnim pogojem, postavljenim ZDA ali drugim deželam. Isti članek so objavila tudi današnja «Izvestja», ki prav tako v celoti prinašajo Eisen-howerjev govor. Moskovsko prebivalstvo se je danes v velikih skupinah zbiralo pred krajih, kjer so nalepljeni jutranji časopisi. Vsi izvodi «Pravde» in «Iz-vestij« so bili v nekaj minutah razprodani. Sovjetski državljani prav tako kot tuji opazovalci opažajo prostor, ki je bil posvečen besedilu Ei-senhowerjevega govora in odgovora nanj. Čeprav sicer «Pravda» ponavlja stare teze sovjetske propagande, so vendarle opazili, da je vsaj članek sestavljen v milejši in bolj dostojni obliki. V Washingtonu je predstavnik tiskovnega urada Bele hi- . . . , še izjavil, da ((sovjetska mi- forih « prePrlžal in od ka- rovna izjava morda pomeni term ne bomo odstopili niti 1 prvi korak k nečemu kon- kretnemu«, Načelnik tiskovnega urada Bele hiše James Ha-gerty je nato prebral naslednjo izjavo, ki je bila sestavljena po razgovorih med predsednikom Eisenhovverjem in nekaterimi člani njegove vlade; ((Zmerni ton uvodnika ((Pravde« pomeni znatno spremembo v primerjavi z običajnim zmerjanjem ZDA in svobodnega sveta. Značilno je tudi, da je zanimanje, ki ga je po vsem svetu vzbudil predsednikov mirovni govor od 16. aprila, pripeljal sovjetske voditelje do tega, da so celotno besedilo govora sporočili ruskemu ljudstvu. Naravno uvodnika «Pravde» ni mogoče imeti za alternativo ali za uradno akcijo sovjetskih voditeljev. Morda pa je ta uvodnik korak k nečemu konkretnemu. Vendar bo svobodni svet še nadalje pričakoval konkretne ukrepe, ki jih morajo sovjetski politiki podvzeti, če iskreno žele najti v sodelovanju z ostalimi državami rešitev svetovnih vprašanj. Ce bodo sovjetski voditelji podvzeli te ukrepe, bodo ugotovili, da so ZDA in ostali svobodni narodi kot vedno pripravljeni neutrudno delati za mir«. V Londonu je objava uvodnika v «Pravdi» vzbudila precejšnje zanimanje in reakcije, ki so večinoma ugodne, toda previdni Foreign Office se je doslej vzdržal vsakega komentarja, medtem pa skrbno proučuje besedilo uvodnika in poročila svojega veleposlaništva v Moskvi. Poudarjajo pa, da ima članek, objavljen v moskovskem listu, vse drugačen pomen kot če bi bil objavljen v kakem zahodnem listu, in da pomeni današnji uvodnik prvi obširnejši prikaz sovjetske zunanje politike po Stalinovi smrti. V londonskih političnih krogih ne izključujejo možnosti, da bo Churchill v prvih dneh prihodnjega tedna dal o tem uradno izjavo v spodnji zbornici. Ce bodo besedam sledila dejanja, pravijo v londonskih političnih krogih, bi današnji sovjetski korak utegnil pomeniti začetek mirnejšega razdobja. V glavnem pa pravijo, da sloni upanje bolj na zmernem tonu kot na vsebini članka v «Pravdi» in «Izvest-jih«. Tudi v francoskih uradnih krogih doslej niso hoteli komentirati najnovejšega sovjetskega koraka. V bonnskem zunanjem ministrstvu pa zatrjujejo, da je prvi vtis ((globoko razočaranje«. Članek v ((Pravdi«, zatrjujejo v krogih zahod-nonemškega zunanjega ministrstva, ne vsebuje prav nič pozitivnega. Bonn odobril dodatne protokole BONN, 25. — Danes so sporočili, da je zahodnonemiška vlada na svoji včerajšnji seji odobrila dodatne protokole k pariški pogodbi o evropski vojski. Zahodna Nemčija je peta dežela, ki je odobrila besedilo dodatnih protokolov, ki jih je svojčas predlagala Francija in ki 50 jih dokončno sestavili na konferenci izvedencev v Pari- | danes bomba, ki je povzročila zu. Samo Holandska še m sporočila svojega mnenja. Predsednik nemške socialdemokratske stranke Ollen-hauer je brzojavno zahteval od predsednika republike Heussa, naj ga sprejme. Predsednik je odgovoril pritrdilno, ni pa še določil dneva razgovora. Ollenhauerjeva zahteva je v zvezi s sklepom vlade, da kljub negativnemu glasovanju v Bundesratu predloži pariško in bonnsko pogodbo predsedniku v podpis in s tem v potrditev. V ponedeljek se bo se. stalo vodstvo socialdemokratske stranke; na sestanku bodo proučili položaj, ki je nastal po včerajšnjem glasovanju v Bundesratu. Znano je, da je Ollenhauer po svojem zadnjem razgovoru s predsednikom republike izjavil, da ne verjame, da bi predsednik ho. tel podpisati obe pogodbi, dokler se sodišče v Karlsruhu ne bo izjavilo o njihovi ustav, nosti. Položaj v Argentini BUENOS AIRES, 25. — Ar. gentinska demokratična stranka je izdala poročilo, v kate. rem naznanja, da je ((zaradi zadnjih dogodkov« sklenila odpovedati se vsem sedežem, ki jih ima v pokrajinskih parlamentih ali občinskih svetih. Pred vojaškim krožkom v Buenos Airesu je eksplodirala nekaj škode na poslopju. 2r. tev ni bilo. Vojaški krožek je v najbolj elegantnem delu me. sta. na Plaza San Martin ne. kaj sto metrov oddaljen od zunanjega ministrstva. Kasneje so sporočili, da sta eksplodirali dve petardi, ki sta naredili več hrupa kot ško. de. Razbitih pa je bilo precej šip. Policija je uvedla preiska. vo. V vojaškem krogu je pred. sednik Peron včeraj prisostvo. val slovesnosti ob odkritju ki-pa svoje pokojne žene Evite. Pet ameriških državljanov ki so jih v ponedeljek aretirali v mestu Resistencia, glavnem mestu province «Preds, Pe. ron«, so včeraj izpustili’ Ar. gentinske oblasti niso sporočile razlogov za aretacijo, sodi. jo pa, da so jih aretirali pod obtožbo kršitve argentinskih zakonov o državni varnosti. . MOSKVA, 25. — Nikolaj Ignjatov, ki je bil v oktobru postavljen za člana sekretariata KP ZSSR, je bil razrešen te svoje dolžnosti in poslan na službo v sekretariat leningrajskega mestnega komiteja. V oktobru je bil Ignjatov izvoljen tudi v prezidij CK, ki je bil po Stalinovi smrti razpuščen. Ignjatov je bil minister državne varnosti in je padel v nemilost ob nepričakovanem razpletu zdravniške afere, ko je bil njegov namestnik Rjumin aretiran. menti. je najbolj logično, da jih rešujejo zainteresirane vla. de«. Časopis kritizira način pričetka dela komisije in izraža dvom v objektivnost njenih sklepov, ker so bili italijanski socialisti povabljeni, da prika. žejo svoje argumente, medtem ko Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije ni bila povabljena, in zaključuje; «Med socialisti se razpravlja o mnogih vprašanjih, toda zakaj niso tudi nas vprašali za mišljenje, če se želi razpravljanje o vprašanju Trsta. Ena stvar je vprašanje diskusije, ki mora biti načelna, drugo pa je rešitev tega vprašanja, ki ga prepuščamo rešitvi dveh za. interesiranih vlad. Mi lahko vplivamo nanju v tej ali oni smeri; mogoče je to razlog za odlaganje vprašanja. Ce je to razlog, potem ga je treba pozdraviti«. «Naša stvarnost« ugotavlja dalje, da je zasedanje socialistične internacionale v Parizu realno ocenilo sedanji medna, rodni položaj in da bo sklep zasedanja, da socialistične stranke lahko po lastnem pre. udarku stopijo v stike s Socia. listično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije, prispeval k! poglobitvi odnosov med Zvezo in socialističnimi strankami. Medsebojna izmenjava mišljenj, diskusija o najvažnejših vprašanjih — vse to bo privedlo do skupnih zaključkov in sčasoma tudi do organiza-. cijske povezave s posameznimi političnimi strankami in s socialistično internacionalo kot celoto«. B. B. Diplomatski predstavniki pri predsedniku republike BEOGRAD. 25. — Predsednik republike maršal Tito je danes sprejel poverilnice diplomatskih zastopnikov v Jugoslaviji, ki so bili do zdaj akreditirani pri Prezidiju ljudske skupščine. Poverilnice so mu izročili diplomatski zastopniki Francije, Kanade, Velike Britanije, Turčije, Belgije, Holandske, španske republike, Švice, Izraela, Danske, Norveške in Kostarike. Na pozdravni govor francoskega veleposlanika v Beogradu in doyena diplomatskega zbora Filipa Baudeta je maršal Tito odgovoril; «Upam, da bo vaša diplomatska aktivnost v Jugoslaviji prispevala vedno bolj k razvoju prijateljskih odnosov in medsebojnega sodelovanja med našimi narodi«. Maršal Tito se je zadržal s tujimi diplomatskimi zastopniki v daljšem razgovoru. Volilna kampanja v Italiji Scelba je z govorom v Rimu zabel demokristjansko kampanjo - 2300 zborovanj vberaj in danes • Začenja se poplava lepakov in letakov - Vsi veliki kalibri mobilizirani (Od našega dopisnika) RIM. 25. — Po nekoliko zaspanem začetku, ko je na volilno kampanjo spominjala samo pojavljajoča se poplava lepakov in letako.jr, so propagandistični stroji glavnih italijanskih strank začeli delovati z vso brzino. Za danes in za jutri je napovedanih 2300 zborovanj. Glavno pričakovanje je že ves teden veljalo današnjemu Scelbovemu govoru v Rimu in jutrišnjemu De Gasperijeve-mu nastopu v Milanu; De Ga-speri se bo na zborovanje pri. peljal naravnost iz Pariza, kjer se je udeležil zasedanja atlantskega sveta. Medtem ko so namreč vse ostale stranke že začele svojo kampanjo in tudi že razvile glavne teme, na katerih bodo gradile svojo predvolilno propagando, so demokristjani čakali do danes oziroma do jutri; De Gasperi-jevega govora študentom prejšnjo nedeljo še ni mogoče popolnoma uvrstiti v okvir volilne kampanje; Isto velja za PSDI, ki je prav tako doslej molčal; jutri bo za socialne demokrate govoril v Rimu Sa. ragat. Danes je bilo poleg Scelbo-vega otvoritvenega govora za demokristjane še obilo drugih zborovanj. Za demokristjane so govorili med drugimi še Taviani v Genovi, Segni y ga- jviji, Baresi v Forliju itd. Za PSI je bil danes poleg Nenni-ja glavni govornik Morandi, ki je nastopil v Carrari. Za opozicijsko «narodno demokratično zvezo« je v Benetkah govoril Corbino. Scelba je s svojim govorom politične opazovalce razočaral, ker ni povedal ničesar novega in tudi ni razvil demokristjan-skega volilnega programa; verjetno je hotel pustiti to nalogo in čast De Gasperiju. Scel-bov govor je bil v glavnem polemičen: mnogo je govoril o tem, zakaj naj Italijani ne glasujejo za tega ali onega, ni pa znal biti prepričevalen, ko je hotel dopovedati, zakaj naj glasujejo prav za demokristjane. Osnovna Scelbova teza — ki bo verjetno tudi ena izmed glavnih v demokristjanski volilni propagandi sploh — je: volilna borba se vodi za alternativo; demokracija ali totalitarizem. To je pravzaprav že presku-šeni recept, ki je dal dobre re. zultate 18. aprila, ki pa letos ne obeta več tako ugodnih sa. dov, ker so se tudi demokrist. jani le preveč kompromitirali s svojimi lastnimi totalitari. stičnimi tendencami. Poleg tega tudi zaradi povezave list to geslo ne napeljuje več vode izključno na demokristjanski mlin. Jutri bodo med glavnimi go- vorniki za demokristjane Gron-chi v Bologni, Zoll-i v Florenci,' Bettiol v Ravenni, Pastore v Modeni itd.; za PRI La Malfa v Riminiju (danes je govoril v Parmi), Reala v Velletriju; za PSI in KPI Terracin; v La Speziji, Secchia v Florenci, Pertini v Genovi itd. A. P. Volitve v senat na Japonskem TOKIO, 25. — Na Japonskem so bile včeraj volitve v senat. Po današnjih prvih rezultatih kaže, da Jošidova liberalna stranka, podobno kot na nedavnih volitvah v spodnjo zbornico, ni sicer dobila absolutne večine, ostala pa je še vedno najmočnejša stranka. Od 35 Jošidovih liberalcev-senator-jev, ki so kandidirali, jih je 33 že izvoljenih. Dokončni rezultati bodo znani jutri. Rezultati volitev v spodnjo zbornico so pokazali oslabitev konservativnih strank in precejšen porast socialističnih glasov, NEW YORK, 25. — Nad Long Islandom je lovsko reakejsko letalo F 84 «Thunderjet» trčilo v bombno letalo B 29. Obe letali sta strmoglavili. Vsi člani posadke obeh letal, skupno 7 oseb, so se ubili, PRIMORSKI DNEVNIK e s s 26. aprila 1953 ...Človek je kot list v jeseni, ki veter ga ledeni zanese koderkoli. I. TRINKO-ZAMEJSKI Danes, nedelja 26, aprila Klet. Sekana h Sonce vzide 114®°!una 19.04. Dolžina dneva 14.0-. o vzide ob 16.37 1? Jutri, ponedeljek 27. ap Peregrin, Raduna^^^^ NASTOP ZDRUŽENIH TAMBDRASKIH ZBOROV na stadionu »Prvi 111 a j» Tamburaški zbor divan Cankarv. ki bo tudi nastopil skupno z drugimi zbori v petek na stadionu «Prvi maj» Lep del sporeda ljudske veselice na stadionu «Prvi maj» bo tudi nastop združenih tamburaskih zborov. Nastopili bodo: Tamburaški zbor «Ivan Can-kar» od Sv. Jakoba, mladinski tamburaški zbor iz Skorklje in openski mladinski tamburaški zbor, ki bodo igrali: 1. Fizkultumo koračnico. 2. Koračnico Triglav. 3. Potrkan ples. Zbori bodo nastopili tudi posamezno s svojimi točkami in bodo zabavali ljudstvo tudi po sporedu. Vsi zbori pridno vadijo, da bodo nastopili dovršeno in «vžgalb poslušalce. Vsi trije zbori so tudi dobili že obilo priznanja. Šentjakobskega smo imeli priliko že mnogokrat slišati. Openski je pred kratkim nastopil v Sežani, kjer si je naravnost osvojil občinstvo. Videli in slišali pa smo ga tudi v Avditoriju, ko je spremljal ^Belokranjske plese» na prireditvi slovenskih srednjih šol. Tudi mladinski zbor iz Skorklje je že večkrat nastopil z uspehom. Pridite torej vsi v petek na stadion «Prvi maj* in ne bo vam žal lepega popoldneva, ki ga boste preživeli v resničnem bratskem vzdušju in prisrčnem družabnem razpoloženju. Baletna skupina z Opčin pri izvajanju «Spanskega plezaš. Prvega maja jo bomo lahko občudovali na stadionu. Ce stopiš psu na rep zacvv-li. Tako je storil tudi Radich, ki sicer ni pes, ki pa s pravo pasjo zvestobo laja, kot mu ukaže kominformovska komanda. Mi bi se s tem ((megafonoma sicer niti malce ne pomudili, toda tokrat se je zaletel neposredno v nas. Hudo ga je namreč razburil naš članek z dne 18. aprila, kjer smo popolnoma upravičeno zapisali, da ponuja delavcem in delodajalcem prav ico do fašističnih stavk. Nič nismo dodali, držali smo se samo njegovih besed v članku ((Pravica stavkanja)), ki ga je objavil 16. aprila v «Unitd Opera-ia». Ce je pozabil, kaj je tam. zapisal, mu radevolje osvežimo spomin: «Ce bo Delavska zbornica vztrajala pri svojem sedanjem stališču, bo dokončno zapravila vsako možnost, da bi se delavci velikih industrij in pristanišča udeležili kakršnekoli morebitne, akcije, ki bi jo začela glede vprajanj cone B in glede akcij, ki bi nastale proti vojaški okupacijski upravi«. Tako je Radich zapisal, pri čemer je mislil na skupne stavke delodajalcev in delavcev proti ljudski o-blasti v coni B m na podobne stavke, kot je bila ona z dne 22. marca 1952 proti ZVU, ker so takrat policaji končno le malce krepkeje «pobožali» po buticah razvnete fašistične razgrajače. Radich je v zadnji številki slinita Operaia» odgovoril na naš članek. Njegov članek je (žal skrajno slabo) prevedlo in objavilo tudi uredništvo ((Dela». Toda Radich ne bi bil običajni ((zvočnik)). Če bi odgovoril po resnici. Ne, raje je lepo zamolčal, na kar smo mi pokazali s prstom, ter nas zmerja in pravi, da smo sovražniki delavskega razreda, da je etitofaš>zem» v službi kapitalizma itd.. Zanj smo patentirani agenti reakcije delodajalcev, podleži, preprečujemo združitev delavstva ter trdimo, da se nas borba italijanskih delavcev prav nič ne tiče, in sejemo celo sovraštvo proti italijanskim delavcem. Na nas zliva vso to godljo, ker ne more in ne sme odgovoriti na to, kar je bilo v našem članku bistvenega. Toda delavci mu več ne verjamejo. Oni vedo da je prav Radich agent delodajalske reakcije, kar je še prav posebno pokazal. ko je hotel lani 22. marca skupno z delodajalci pognati delavce v solidarnostno stavko s fašisti in v obrambo fašistov, In če že ni Radich tega ponovil (ker so bralci <(U-ni ta Operaia)) to že brali v predzadn i številki tega lista) bi pa moralo vsaj ((Delov s primernim uvodom svojim bralcem pojasniti, odkod Ra-dicheva polemika. Kako «preprečujemo» združitev delavcev, najbolje kažejo vsi naši zadnji članki o potrebi enotnosti, še najbolj pa predlog Razrednih sindikatov po skupnem praznovanju 1. maja. Prav tako poceni je iz trte zvita trditev, da sejemo sovraštvo proti italijanskim delavcem ter hočemo odvračati tržaške delavce od solidarnosti z italijanskimi, razen če ne mislijo s tem solidarnosti z italijanskim fašizmom in šovinizmom. Ker smo že pri tem, naj še r.a kratko omenimo pisanje ((Dela» o predlogu za skupno praznovanje prvega maja. «Delo)t si ni upalo povedati svojim bralcem resnice in je kar dvakrat zaporedoma zapisalo, da smo predlagali skupen nastop z ((Delavsko zbornico« na Velikem trgu. Vsi delavci pa vedo, da so Razredni sindikati predlagali skupen nastop vseh delavcev, še posebno pa so pozvali na skupen nastop prav Enotne sindikate in Delavsko zbornico. Čemu je aDelos vse to zamolčalo in tako izkrivljeno razlagalo predloge. Razrednih sindikatov? Odgovor je jasen: ta predlog je naletel na splošno razumevanje vseh delavcev, kar je kominformovce sila zbodlo. Zato so skušali z lažmi nevtralizirati vpliv tega predloga. Toda to jim z lažmi ne bo nikoli uspelo, ker si resnica vedno močneje utira pot. Dež, dež... Včeraj v kasnejših popoldanskih urah so se nad našim ozemljem začeli zbirati dež o-betajoči oblaki. Naši kmetovalci in mandrjerji so spričo suše, ki grozi tudi letos uničiti dobršen del pridelka, nestrpno zrli vanje in željno pri. Čakovali prvih kapelj, vendar se je pred mrakom željno pričakovana mokra «grožnjat> od. maknila. Toda samo za nekaj ur. O-krog 23. ure je namreč začelo deževati. Srednje močan dež je spremljalo tudi grmenje in močni bliski Upamo in želimo, da ne bo ostalo samo pri tem, kar je padlo v nočnih u-rah. Meteorološki strokovnjaki namreč napovedujejo deževna vremena m prav od srca jim želimo, da bi njihova napovedovanja vsaj enkrat ne... šla po vodi. NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. L. Bernini 4: Mll-lo, Ul. Buonarrotl 11; Mizzan, I Trg Venezia 2; Haraoagha v Bar-1 kovljah in Nicoli v Skednju. OBČINSKI USLUŽBENCI OBSOJAJO ZAVLAČEVANJE NOVI PRAVILNIK O POKOJNINAH mora biti čimprej potrjen in sprejet ZVU je poslala občinskemu odboru svoje protipredloge že lani julija, odbor pa ji še zdaj ni poslal svojih - Z medsebojnimi obtožbami in izgovori se vprašanje ne bo rešilo Med občinskimi uslužbenci vlada veliko nezadovoljstvo zaradi zavlačevanja pri sprejetju pravilnika o pokojninah. Občinski svet in consko predsedstvo sta pravilnik svoj čas že odobrila, ZVU pa ga je občinskemu odboru vrnila ter predlagala nekatere spremembe. Pravilnik se tiče tistih občinskih uslužbencev, ki so bili sprejeti v redni stalež po 1. juliju 1923 in bi moral odstraniti razlikovanje med temi uslužbenci in tistimi, ki so bili upokojeni pred tem datumom. Spričo nezadovoljstva občinskih uslužbencev zaradi tega zavlačevanja so razni forumi metali krivdo drug na drugega. Občinski odbor se je izgovarjal na ZVU, ta pa zopet na občinski odbor. Odkar so na ZVU rimski funkcionarji pa je medsebojno obtoževanje še hujše, saj vendar ne bi bilo «patriotično» dajati krivdo za zastoj rimskim funkcionarjem. Zastopniki sindikatov so hoteli ugotoviti, kje tiči vzrok za to odlaganje in so šli k funkcionarju Di Gennaru. Ta jim je povedal, da ZVU še vedno čaka odgovora na ugovore, ki jih je proti pravilniku izrekel polk. Foden v svojem pismu občinskemu odboru dne 21. julija 1952, torej pred dobrimi devetimi meseci. ZVU je nato oktobra 1952 in februarja letos ponovno pozvala občino, naj pošlje svoje protipred-lc.ge, česar pa doslej še ni storila, čeprav je stvar nujna in tudi kočljiva. Na zadnji seji občinskega sveta je odbornik Cumbat pritrdil, da je vse to res, izgovarjal pa se je na razne težko-če. Dejal je, da bi občinska uprava prav lahko izdelala svoje protipredloge na pismo pol. Fodena z dne 21. 7. 1952., to je da bi preprosto v celoti potrdila svoj načrt pravilnika, ki ga je občinski svet že sprejel. Ce pa bi se občinski odbor omejil zgolj na nekatere protipredloge. bi grozila nevarnost, da bi ZVU pri izdaji ukaza, potrebnega za dokončno potrditev občinskega ukrepa, utegnila postaviti omejitev glede prispevka tržaške občine. Ce bi ZVU postavila tako omejitev, bi prišel novi pravilnik ob vso svojo vsebino ter bi to utegnilo povzročiti, da bi pretila občinskim uslužbencem nevarnost znižanja pokojnina, pa čeprav šele po 10 ali 15 letih, Po Cumbatovih besedah bi bilo treba najprej pojasniti to dejstvo, glede katerega si niso niti vsi občinski uslužbenci edini. Zupan pa je sicer odgovoril enkrat s pismom, v katerem je zahteval, da se sprejme predloženi pravilnik v celoti. Višji funkcionar Di Gen-naro pa je obvestil občinski odbor, da bi se moral ponovno izreči o pravilniku. Kakor hitro bo med prizadetim osebjem dosežen sporazum, bodo lahko protipredloge predložili občinskemu svetu, ki bo o njih odločal. Odbornik Cumbat bi bil tudi pripravljen, sprejeti sindikalne predstavnike ter z njimi razpravljati o stvari, morebiti pa celo poskrbeti za referendum med uslužbenci. To so torej Cumbatove besede ali druga plat zvona. Občinski uslužbenci pa s tem niso zadovoljni in poudarjajo, da je praktično občinski odbor obdržal vso stvar kar celih devet mesecev v miznici. kar vsekakor ne priča o njegovi skrbi zanje. Nekateri uslužbenci mečejo seveda iz »patriotizma« vso krivdo na ZVU in pravijo, da bi morala poseči vmes italijanska vlada, pri čemer pa pozabljajo, da odločajo sedaj o stvari italijanski funkcionarji. Zato razumemo ogorčenost nekega občinskega uslužbenca - republikanca, ki v listu «Emancipazione» ostro protestira, toda je tako naiven, da spušča strelice v napačno smer. Res je, da so sedanje pokojnine nezadostne in da sedanji pravilnik celo dopušča, da se nekateri uslužbenci po upokojitvi vpišejo v seznam občinskih revežev, kar je vsekakor velika sramota, res pa je tudi, da je vse to posledica fašističnih uredb in zakonodaje, ki pa jo republikanci v besedah res često obsojajo, v dejanjih pa odobravajo, za kar imamo žal tu v Trstu mnogo primerov. Vprašanje pokojnin pa vsekakor terja čimprejšnjo ureditev, saj se tiče okoli 3000 občinskih uslužbencev. Seja upravnega odbora zgoniške občine Na redni seji upravnega od. bora zgoniške občine so odbor, niki obravnavali predvsem vprašanje preureditve občinskega proračuna za leto 1953 v smislu novega zakona o lokal nih financah. Občinski odbor bi moral do 1. maja proračun predelati, vendar so odborniki sklenili, da tega ne bodo izvedli kasneje. Občinski odbor zaradi tega priporoča pristojnim oblastem, naj pregledajo že predloženi proračun, čeprav bodo kljub temu predložili občinskemu svetu spre. membe, ki bi izhajale z aplici. ranjem zakona o lokalnih financah. V sklepu je poudarje. no, da bi od tega zakona imela občina občutno škodo, saj bi samo zaradi postavke o troša. rini na vino izgubili 1,100.000 lir, medtem ko bi na račun o-stalih postavk pridobili le nekaj več kot 500.000 lir. V nadaljevanju so odborniki pregledali proračun občinske podporne ustanove za leto 1953, ki je za 500.000 lir višji od lanskoletnega. Iz proračuna je razvidno, da bodo dohodki in izdatki v tem letu znašali 4,861.500 lir, pri čemer bo potrebno 1,455.000 lir državne podpore. Odborniki so nato razpravljali o raznih vprašanjih u-pravnega značaja. KRITIKE IN PORO ČItA ~) VELIČASTEN SPREJEM SLOVENSKEGA OKTETA Slovenska ponarodela pesem v izvajanju priljubljenega okteta je še enkrat navdušila naše občinstvo Ploskanje, ki je na včerajšnjem koncertu od pesmi do pesmi naraščalo, je doseglo na koncu takšen višek, da so se morali pevci ponovno in ponovno vračati na oder in dodali so še vrsto pesmi. Dvorana je bila za včerajšnji koncert zasedena kot že zlepa ne. Nikaka skrivnost in odkritje ni, da pač naša publika najbolj ljubi vokalno glasbo in da jo privlačuje program, na katerem so tudi znane, zlasti narodne pesmi. Prvi del koncerta je bil posvečen umetni pesmi in tu smo slišali skladbe Emila Adamiča, Josipa Ipavca, Josipa Pavčiča, Oskarja Deva, Zorka Prelovca, Vasilija Mirka ter Danila Bučarja. Občinstvu je zlasti ugajala Prelov-čeva Sedem si rož... Po odmoru pa so prikorakali na oder pevci v narodnih nošah — pravi gorenjski fantje, v škornjih kratkih irhastih hlačah, črnih ali rdečih lajbe-čih s srebrnimi gumbi, v širo-korokavnih belih srajcah in z SESTANKI OSVOBODILNE FRONTE V NABREŽ1NSKI OBČINI Članstvo OF obsoja razbijače enotne prvomajske proslave Odobravanje akcije slovenskih županov v obrambo interesov slovenskega prebivalstva Zanimanje za postavke 12. gospodarskega načrta - Povsod si žele nastopov SNG Pretekli teden je bilo v de-vinsko-naibrežinski občini več .sestankov Osvobodilne fronte, katenih se je udeležilo veliko število članstva. Na sestankih so govorniki prikazali predvsem trenutni politični položaj pri nas in v svetu, pri čemer so poudarili akcijo slovenskih županov in občinskih svetovalcev glede vprašanja svobodnih volitev predsednika cone. zastopstva Slovencev v javnih uradih itd. Na sestanku v Sesljanu so se prisotni pomenili tudi o konkretnih vprašanjih iz občinske problematike. Odobrili so intervencijo tov. Škofa na zadnjem zasedanju devinsko-na-brežinskega občinskega sveta glede turističnega razvoja Ses-ljana, pri čemer pa so izrazili svoje začudenje nad dejstvom, da občinska uprava še sedaj ni poskrbela za zgraditev javnega stranišča in vodovodne pipe na prostoru, kjer parkirajo avtobusi in ostala prometna vozila. Posebne pozornosti vredna so bila izvajanja tov. Metlikov-čeve, ki je — čeprav 80 let stara — trezno presodila zadevo, tako z moralnega in zdravstvenega kot z gospodarskega stališča. Prisotni tovariši so se tudii pomenili glede prvomajskih proslav ter odobrili stališče Razrednih sindikatov glede enotne proslave. Pri tem so obsodili početje vodstev Delavske zbornice in Enotnih sindikatov, ki preprečujejo enoten nastop, kar gre predvsem v škodo delavskega razreda. Končno so Sesljanci še izrazili željo, tudi v imenu prebivalcev drugih bližnjih vasi, da bj SNG gostovalo kdaj v Sesljanu, n. pr. v dolinici, kjer je bila lansko leto vrtna veselica. Plodovit je bil tudi sestanek OF za sektor Sempolaj. Sestanku je prisostvoval tudi tov. dr. Dekleva, ki je poleg drugega govoril o IV. kongresu OF v Ljubljani proslavi 1- maja itd. Med organizacijskimi vprašanji pa so obravnavali predvsem vprašanje pobiranja članarine, pritegnitve novih članov, se- V ZVEZI Z 12. GOSPODARSKIM NAČRTOM ŽUPANI OKOLIŠKIH OBČIN na razgovoru pri dr. Caifarelliju Načelnik oddelka za javna dela pri ZVU obljubil za repenta-borsko občino 8-600.000 lir kreditov, za zgoniško občino 8-000-000 lir In za dolinsko občino 16-000 000 jlr V petek popoldne je načelnik oddelka za javna dela pri ZVU dr. Caffarelli nujno povabil vse župane slovenskih občin na sestanek, kjer so se pomenili glede predložitve 12. gospodarskega načrta, ki zajema drugi semester leta 1953. Znano je, da sta repentabor-ska in zgoniška občina že sestavili 12. gospodarski načrt, ki predvideva za prvo 29.200.000 lir raznih del, za drugo pa 63.500.000 lir. Toda pred nekaj dnevi je dr. Caffarelli, ko je bil na obisku v zgoniški občini izjavil, da bodo krediti za izvedbo gospodarskih načrtov še manjši kot so bili v prvem semestru, tako da bi n. pr. zgoniška občina dobila le okoli 4 milijone lir. Dr. Caffarelli je na sestanku županom potožil zaradi pomanjkanja denarja ter obljubil naslednje kredite v okviru 12 gospodarskega načrta; za repentaborsko občino 8.600.000 lir za zgoniško občino 8.000.000 lir' za dolinsko pa 16.000.000 lir. Po’ naših podatkih ima devinsko - nabrežinska občina obljubljenih 15 milijonov lir, vendar je ta številka negotova, kev nam župan omenjene občine ni hotel povedati za. kolikšno vsoto gre, Ce g. župan misli, da gre za občinsko tajnost... Številke, ki smo jih navedli, so sicer višje kot one, ki so bile nekako najavljene, vendar še dosti manjše od onih, ki so bile v navadi v času, ko je urad za javna dela pri ZVU upravljal zavezniški oficir. Zato se nikakor ne moremo sprijazniti s takim ravnanjem, ki gre na škodo našega podeželskega prebivalstva, posebno pa letos, ko kaže, da bodo posledice sedanje (pa tudi lanske) suše močno vplivale na povečanje brezposelnosti. Zvišanje blagovnih tarif na progi Avslrija-Trsl Včeraj se je po 15-dnevnem delu zaključil v Ljubljani sestanek mešane jugoslovansko-avstrijsko - italijanske železniške komisije, ki je vsklajevala železniško tarifo Avstrija -Trst - prekomorje. Tržaške železnice sta zastopala dr. Sardo in Zinori. Kot znano so morali zaradi zvišanja notranjih železniških tarif v Avstriji spremeniti tarife na avstrijskem odseku proge Avstrija - Trst, medtem ko bodo tarife na italijanskem odseku ostale neizpremenjene. Po vesteh iz poluradnih virov, bodo nove tarife, ki bodo predvidoma stopile v veljavo s 1. junijem, dokaj višje od sedanjih. Stankov in drugih vprašanj. Posebno živahno diskusijo pa je vzbudilo vprašanje šole v Sempolaju, ki se vleče že v nedogled. Razburjenje zaradi odlašanja gradnje nove šole, katero bodo obiskovali otroci iz Sempolaja, Praproti, Prečnika in- Ternovce, je tako veliko, da so se prizadeti starši odločili nasloviti protest na poveljnika cone, v upanju, da bo to kaj pomagalo. Prav bi tudi bilo, da bi prišlo med šolo in starši do tesnejših stikov Prisotni so izrazili željo, da bi šolsko upraviteljevo sklicalo od časa do časa roditeljske sestanke, na katerih bi se pomenili o vzgoji in učenju otrok. Važno je tudi vprašanje postavitve telefonske govorilnice Sempolaju, za katero bo treba najti sredstva, saj brez telefona ne gre več. Ce je treba nujno telefonirati po zdravnika ali kaj podobnega, morajo prizadeti v Nabrežino, kar je zvezano z veliko izgubo časa. Občinska uprava bi morala to upoštevati ter najti sredstva, da se govorilnica postavi! Zelja vaščanov je, da bi se Slovensko narodno gledališče spomnilo tudi na ta košček slovenske zemlje ter priredilo v Sempolaju kakšno primemo predstavo na prostem. Gledališču bi bili zaradi tega zelo hvaležni, saj so Sempolajci znani ljubitelji odrske umetno-sti. __ . Posvetovalni sestanek OF ]e bil tudi v Cerovljah, medtem ko je bil v Sv. Križu sestanek aktiva. Ob koncu naj še omenimo, da so se v vseh vaseh zanimali kakšne postavke bodo prišle v 12. gospodarski načrt, ki ga mora izdelati občinska uprava oz. občinski svet. Sesljance še posebno zanima, kdaj bodo razširili cesto od Vižovelj do Ses-ljana, ki je tega dela nujno potrebna. V Sv. Križu pa, ki ne spada pod nabrežinsko obemo, so izrazili željo, da bi se tržaška občinska uprava bolj brigala za slovenske vasi v njenem območju ki so v večini primerov zapostavljene. Ob 25. Včeraj je proslavljalo ljudstvo sosednje italijanske republike obletnico upora proti zatiralcem za svojo osvoboditev. In ker je naše mesto in naša cona zaradi nasilne kršitve mednarodnih načel o spoštovanju mednarodnih dogovorov dejansko že šesto leto vključeno- v italijansko republiko, se je formalno praznoval ta dan tudi v naši coni. Ko se torej spominjamo tudi mi upora italijanskega ljudstva, ne moremo preko ugotovitev, ki jih moramo iz dneva v dan beležiti v našem dnevniku, ugotovitev, ki več kot zgovorno dokazujejo, da v Italiji danes ne vladajo tista načela in niso uresničene pridobitne, zaradi katerih se je ljudstvo dvignilo z orožjem v roki proti krvavemu fašizmu in nacizmu. Teh pridobitev niso v prvi vrsti deležni Slovenci pod Italijo, čeprav so jim zajamčene v mirovni pogodbi in v republiški ustatii. Danes ni v Italiji nobene politične skupine, ki bi bila doslej pokazala kakršen koli znak, da hoče ta načela vsaj v pogledu Slovencev uveljaviti. Najmanj pa sta voljni to storiti tisti dve najmočnejši skupini, ki se v s svojih geslih in programih prav sedaj ob začetku volilne kampanje na veliko razmetujeta s frazarje-njem o demokraciji in enakopravnosti. Zato si ob 25, aprilu iskre- no želimo, da bi vsaj tiste stranke ki korakajo v Italiji za zastavo socializma in njegovih vzvišenih načel, storile svojo socialistično in demokratično dolžnost do zatiranih Slovencev v svoji državi, ker bodo s tem storile tisto, kar od njih upravičeno pričakuje vse italijansko delovno ljudstvo, ki je pred nedavnimi leti prav na včerajšnji dan dokazalo, da se je voljno boriti proti slehernemu nasilju. nageljni na prsih. Občinstvo jih je spet pozdravilo z navdušenim ploskanjem. In potem se je pričel del programa s samimi znanimi pesmimi, ki je poslušalce popolnoma priklenil nase. Flosarska, Dol za turškim gričem. Oj te mlinar, Barčica pa Svatske pesmi in po kratkem odmoru Kje so moje rožice, Imam tri ljubice in Nocoj pa oh nocoj v Venturini - Boletovi priredbi, ki je sprožila tak plaz ploskanja, da. ni moglo biti nikakega dvoma, da je otožna liričnost te pesmi. ki je dobila v prelepem Lipoščkovem glasu — zlasti v pianissimu — še poseben izraz, ljudem najbolj ugajal a. Sledila je še znana Lani sem močile se in Dve belokranjski v Tomčevi priredbi. Seveda se občinstvo ni dalo odpraviti samo s pesmimi na programu in kar na glas so se slišale zahteve po Ribniški. Pevci so ustregli in Kozlevčar se je kar ((predah) interpretiranju Ribnčana Urbana in še pri vedno resnem Tonetu Petrovčiču se je zdelo, da je njegov nočni čuvaj kar nekam bolj sproščen. Sledila je še Kaj naj tebi dam, pa Oj ti pobič, koj ne lumpej in na koncu še enkrat Nocoj pa, oh nocoj. Bil je zares prelep večer, ki bo ostal vsem v najboljšem spominu — dokler bomo okte-tovce spet pozdravili v naši sredi. 2e sedaj pa Javljamo, da je Glasbena Matica pripravila za prve dni maja koncert velikega stila. Nastopil bo v Avditoriju orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Sama Hubada. ( GLEDALIŠČE VERDI) Jutri zjutraj se začne pri gledališki blagajni prodaja izvenabon-majskih vstopnic za drugi koncert simfonične sezone, ki bo v sredo s sodelovanjem tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Herberta Alberta. Izvajan bo naslednji program: Brahms: II. simfonija op. 73, VVagner: a) «Lohengrin» — preludij k prvemu dejanju, b) «Parsi-fal», c) «Tristan in Isolda« — preludij in smrt Isolde, «Niirn-berški mojstri pevci« — uvertura. PROMETNA NESREČA V 'UL C E L LINI V Zenska pod avtom z zlomljenima nogama Nekaj minut pred 18. uro je 45-letni Efisio Bonguet iz Sca-le Sante 114 vozil za volanom svojega fiata po Ul. Cellini v smeri Trga Liberta. V začetku tega je mož opazil neko žensko, ki je prekoračila cesto m je z namenom, da prepreči trčenje, takoj ostro zavrl. Poskus pa se mu žal ni posrečil, kajti žensko, kasneje identificirano za 75-letno Raffaelo Treves vd. Donati iz Ul. Roma. je vseeno podrl na tla. Z rešilnim avtom so starko odpeljali v bolnico, kjer so jo sprejeli na ortopedskem oddelku. Zdravniki so ji namreč ugotovili zlom kolena desne in zlom stegnenice leve noge kakor tudi podplutbo nad očesom. Ce ne bo komplikacij, bo Trevesova okrevala najkasneje v 2 mesecih. Motorist jo je podrl Popoldne nekaj minut po 15. uri so pripeljali v bolnico 72-letno Aurelio Franzoni vd. Tomei iz Ul. Ghiberti, katero so zaradi zloma zapestja desne roke sprejeli s prognozo okrevanja v 3p dneh na ortopedskem oddelku. Franzonijeva je zdravnikom izjavila, da jo je v trenutku ko je prekoračila Ul. Mopco-lano v Barkovljah podrl na tla neznan motociklist, ki je po nezgodi nemoteno nadaljeval pot in ji ni priskočil, kakor bi bila njegova dolžnost, na pomoč, o zadevi so obvestili prometno policijo, ki je uvedla preiskavo, da identificira nesramnega motociklista. S kolesom je padel Med vožnjo s kolesom po Videmski ulici v smeri Ul. Commerciale je 16-letni dijak Salvatore Pilliterri iz Ul. del Friuli 3, včeraj zjutraj okoli 11.45 trčil v zasebni avto, katerega je vozil neki ameriški vojak, ki je tedaj privozil mimo kolesarja. Ker je pilliterri zaradi trčenja padel na tla, so mu prisotni takoj priskočili na pomoč in ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnico, kjer so ga morali zdravniki zaradi zloma desne ključnice in raznih prask po rokah sprejeti na ortopedskem oddelku. Okreval bo v 30 dneh. Križmančič in Jena ponovno pred sodniki Jutri v ponedeljek se bo po večmesečnem presledku nadaljevala razprava proti Mariju Križmančiču in njegovi ženi Mariji Sacchijevi.kista obtožena umora 68-letnega Andreja Krizmančiča. očeta oziroma tasta, katerega truplo sta vrgla v 12 metrov globok vodnjak pri Zavljah z namenom, da se rešita kazni. Kakor znano, so bile oktobra lanskega leta tri razprave polne presenečenj in na koncu je moral predsednik odrediti novo preiskavo posebno s strani zdravniških izvedencev, kajti tako obtoženec kakor tudi zagovornika so trdili, da nihče ne more vedeti če je najdeno truplo res Križmančičevo. Ta upravičen dvom je obstajal tudi pri predsedniku, kateremu ni preostalo drugega kot odrediti nov zdravniški pregled okostja in do nadaljnjega odložiti razpravo. Ker je sedaj preiskava končana se bo razprava nadaljevala jutri zjutraj. MOTOKLUB MLADOST NABREŽINA Motoklub organizira dne 10. maja enodnevni izlet v Ljubljano, Vpisovanje vsak večer od 20. do 21. ure na sedežu, vključno do 30. IV. 53. — Odbor. IZLET PDT Planinsko društvo priredi 10. maja izlet na Slavnik. Vpisovanje na sedežu v Ul Machiavelli 13, tel. 6491 od 18. do 19. ure do vključno 30. t. m. MOTOKLUB »SKEDENJ« organizira 10. maja enodnevni izlet v Opatijo. Vpisovanje od 19. do 20. ure na sedežu v Ul. Son-cini 122 do 29. t. m. PROSVETNO DRUŠTVO »S. ŠKAMPERLE« priredi 24. maja 1953 enodnevni izlet v Vrsno, rojstni kraj Simona 'Gregorčiča. Vabljeni tudi prijatelji društva. Vpisovanje na sedežu društva na stadionu «Prvi maj« vsak dan od 27, t. m. dalje od 20. do 21. ure. Zaradi ugodnosti naj se člani predstavijo s člansko Izkaznico. IZLET NA BLED IN V OPATIJO Motoklub «Amatorl» organizira dva izleta z motorji: 9.—10. maja na Bled in 10. maja v Opatijo. Vpisovanje samo za člane vsak dan na sedežu kluba od 17. do 19. ure do srede 29. t. m. mut.iminrm DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV vabi vse svoje člane na plesno prireditev, ki bo danes 26. t. m. ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15-11. FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« Danes 26. t. m. od 9. do 13. ure bo običajni sejem v Ul. Rama 15-11. LOTERIJA BARI 88 4 84 5 43 CAGL1ARI 4 73 76 16 67 FIRENZE 28 60 41 40 88 GENOVA 1 53 20 55 39 MILANO 49 57 73 17 47 NAPOL I 54 17 32 69 42 PALERMO 45 18 78 41 69 ROMA 54 50 58 65 33 TORINO 56 83 45 75 63 VENEZIA 37 80 19 55 39 VUG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 26. aprila 1953 ob 20. uri ponovitev v KOPRU Schillerjeve tragedije V torek 28. aprila 1953 ob 20. uri gostovanje v ŠMARJAH s Schillerjevo tragedijo in »zen GLASBENA MATICA V TRSTU Sezona 1952—1953 VHI. KONCERT SLOVENSKI OKTET iz Ljubljane ponovi koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi v NABREŽINI danes 26. aprila 1953 ob 20. uri v Prosvetnem domu. Vabila so na razpolago za Mane in prijatelje društva pri Siavku Pertotu v Nabrežini. PROSVETNO DRUŠTVO «VOJKA SMUCn priredi v sredo 29. L m. ob 20.30 uri v »Gregorčičevi dvorani« v Ul. Roma 15/11. KONCERTNI VEČER v počastitev praznika 1. maja s sodelovanjem pevskega zbora in solistov Vljudno vabljeni ! DELIBESOV BALET COPPELIA ■v režiji umetnikov Mlakarjev si bomo ogledali ob priliki izleta v Ljubljano 9. in 10. maja t. 1. Odhod iz Trsta v soboto 9. maja ob 14.30. Prijave bomo sprejemali na društvenem sedežu, Ul. Roma 15/IT., do 30. t. m., dnevno od 17. do 19. ure. PD VOJKA SMUC ADEX IZLETI 9. IN 10. MAJA 1953 IZLET V POREČ 10. IN 11. MAJA 1953 IZLET V AJDOVŠČINO VIPAVO Vpisovanje do 30. t. m. 16. IN 17. MAJA 1953 IZLET V LJUBLJANO ILIRSKO BISTRICO PODGRAD in na PIVKO Vpisovanje do 7. maja pri «Adria-Express», Ul. F. Severo 5-b - tel. 29243. DVOSOBNA in TROSOBNA STANOVANJA po zakonu A L D I S I O pri Sv. Jakobu. Prijave sprejema od 16. do 19. ure adm. MICHELUZZI — Trst - Ul. Rossettl 59 Tel. 93-050 Landsbury. Barvni ^ Exceisior. 14.30: <(Ra*k°vsan Red KS: S3 BV- Mladini izpod 16 Irt p Fhodrammattco. 'M®', “f Vflus-ga obraza^Bob H BarV. 14.00: «»raL.sW’ od- seli, Roy ni film. Arcobaleno. 143)0. «* pavan, ljubezen«, R. terlJ*‘ Astra Rojan. .15.00. «Wal Rot)ert most«, Vivien Le * TayIor, Lucille Wat-0 sfgtritoj Grattacielo. 14.00: «Moj ji]jti Im pero. 14.30: «Mozje ctl srečo«, John Ford, Cor , m. vet, James Cagnejr. Bar ^0 Italia. 15.00: «Luči odra«, delo Charlie Chaplina, Viale. 14.30: »Otok 8«” n| flP: MS: 1. IUDJ1UIV/. - _«» 0'Brien, Dean JagSer- film. . ,,,,„1 mo^U. Moderno. 15.00: *Mi!uara. B3 Wayne, Maureen O Ha :n,i film. „nira morSG) Savona. 14.00: «Kral) peW roparjev«, Paget. Barvni film- teKiosti>; Secolo. 16.00: «M“*5a.=PkNaš3 fS Vittorio Veneto. 14.15. Roland, spa iz Fatime«, Gnoei ^ Angelo Clark. Barvo usluS. Azzurro. 14.00: «Vam, „cille Bav gospa«, Bob Hope, ahavB, Belvedere. 16.00: «T0 De Carlo, Van jov« Marconi. 14.30: d£JStalt>an. B3f C. Gable, R. Montal° .. ni film. <.nrie krtli- Novo cine. 16.00: v-aje Stor^ ki iz Oklahome«. *** . Barvni film. . Kralji jv Odeon. 14.00: «Totft„ia pala-ma», Toto, stival- - berto Sordi, Giul o MotliKart Radio. 14.30 »Zadnji 1 , o’She John Hall, Michael Barvni film. /J 1953 NEDELJA, 26. ; JIIROSI/Oj^iiš CONE 254,6 m ali -178 kc 7.45 Jutranja g!aSbnaarodne ŽJ. čila. 8.15 Slovenske nar ^1 Za naše 'kmetovalce A ska oddaja «Carobm m Poročila. 13.45 9 l glasW ‘ tiJU 15.00 Po Primorski vina, ‘L sedi. 18.15 Jurina in uo “L Koncert mešanega den iz Nabrežine P- ’■ z3 " štjančiča. 23.10. Glasha u>, noč. 23.30 Zadnja porot I«l* ll'm 306,1 m ali 980 ^ 8.00 Jutranja čila. 8.30 Lahke sioV^Jj Kmetijska oddaja. »•* tatd-Jo-pesmi. 9.45 Fuare: klavir in orkester._lij, 3q 0®,)S, vi Madžarski plesi, Vesel3 i^i-za najmlajše. 12 koncerta I*. nando Previtali. 20.1 vioionc sti. 22.30 Koncert ianlSta Paula Torteliera m v la Engelsa. " -oril« 19 PONEDELJEK, • .Il UOkhOj g B ' A °° 1, 1178 kC m 254,6 m a gloV«$š 7.00 Poročila, 'orkester^ narodne. H 00. zena kj gl£ - ormroža. ilju45 Lah'k3 13.30 Poročila. 1 'zVoki. * V if ba 14.40 D°ma** 18.1^ ve5Mi perne arije za ^ Večerji židaflo voljo. l^hKO 1°*' 23.10 Glasba Z| Zadnja P°j^’ 'r |J. J ® r,n 306.1 m ah 9 12’jV' 11.30 Zabavna gla popo'^#; vsakega "J^ KuiturhL$ t koncert. 13-Melodije- 1 Variaias-13.40 Labke^ gjavirske na e co Russo - “‘17.30 Plf. za r ‘% 00 Mamica eiodiJ^ij; x i®-i5 Poročila. 20- 20.30 5PS!diie' lop* &srlA m «.40 Lahke -etnort; Književnost "tora \ At Čajkovski. grlo., ln VVagner: pon valftK‘ pouke 2 A^očiia- B3'32 ze. glasba. T Koncert X (jo i|j} 11.30 Briich- pester. l^r za violino m She 3fl Z3 rrt kvintet Geoirg^ u t oP ,r Napolitanske o 5 #0"jdiers, (p» k*sar^iV'oJogl<^ «lasb^ VTurina- glasba alist „ ih ustnedprl je SVOJO . go (V brežini št. P ut ni h s fffcrfgirtggg Kontur! v hotutih - Možnost jadranja in lepili ljd«tnl' v ubuodjL V maju in juniju pppuat ♦ Prenotacije Sprejema ADRIA EJKPRKSS. ffrst -- vriTNlK, LJ^ — S rS Sfi. aprila 1065 ... n-ifri 9L2VANAJSTI obletnici ustanovitve Nekai pomembnih melniho v v razvoju Osvobodilne fronte L1941 0 sHri sto letih, odkar so minili kmečki punti, je bila 27. aprila 1941 leta Ustenovnem sestanku O F prvič sprožena misel na velikopotezen ^tisnboj, ki je do temelja preobrazil zgodovino slovenskega naroda ^nujemo ie dva-ie ri„°? 'co dogodka, ,e*?a Preobrazil >%. s}°venskega na- CJ°Jti* ^0 lem, od- It bila fyntli kmelki upori, kustnf' april<* 1941. leta Wanovnem sestanku OF HoS S mvsel na ve' - oboroien boj, ki \ slovensko Ijud- k'i0*nih okuPatorjev. ]^unLsti7estanek io dala f& lna »artiiV in ra-kt 1%}$; zast°Pnikov Bo- •»« AleSa Beb' 'fa ,”.Sa Ziherla, so H , v m Josipa ? l°*e Rut Žlni voti st 3 ‘tmokratfrČ zastopnik od, krilg Soko- Hfci/i ?^ar. i:l Prst kr- 'Ui da, v kateri sodelujejo vse svobodoljubne borbene slovenske skupine, ne glede na politične in svetovnonazorske vidike in ki je danes upravičeni predstavnik slovenskega naroda, poziva k borbi, poziva Slovence na oboroien odpor.* Na tem plenumu je bil izvoljen tudi Izvršni odbor OF, katerega sekretar je bil tov. Boris Kidrič, ki je bil hkrati tudi politkomisar Glavnega poveljstva partizanskih let. Nadaljnji mejnik v razvoju OF leta 1941 je bil III. vrhovni plenum, ki je zboroval 16. septembra v Ribi- ze pred vojno socialistov, Josip lr- Franc Sturm in . 'J0zak pa kot za-%0,-n kopenske kulture. wtt7He 71(1 z9°do-^ttnih rf anku v najbolj ^7jneh. ko šo bile %,CP u^)vne CIoveCanske i??cev 9robo po-ino, °d° povsem slu-jhpine Qp°„ te ustanovne Hifajf1 sestnnku so raz-0!* oLZ °b0ro-eni borbi f^aia KP°1U' ki j0 je M ?7 - coprav na se- Hn« hl:,aprild 1941 obo-fa kot !?? h ni kida spre-pstvg dkmjsieo geslo, pa Ho • f so Odločitev za osv°jUe vse ie zon? s.kdPine, opravi-Pomen, ki S ZV7: “pvdu kot za-dobe v zgodovi- \<*» 27, «M/v.l0Ve d h naroda. ilu iZ\.Proti ndjvetje- il0- «e % * ?oletel° ilove' kor, ■3a ~e dolgo priprav & & Zn ^ eteto ciove- konJiaSisem z™ago-dl svoj pohod, se °sn°vo oborolene k°mdnisti kmalu “anoar.e Jugoslavije ir, . Tle svJ° ,I,C komiteje, H bofblr?>Tolie- organi- Postojanke \ glivah skupine in „ tojanke na i 0 Wk Xa klilnjo partiji «-M>o. Vse t0 so delaU CK KPJ, ki ,ČivnJ??veTlii0 prinesel \ Kardelj. Na par-č:etk-,, ?erici v Ljubljani S mS® 1941 je v°- •Sijrdi11 mednarodno ’>fo!iJLer Predvidel na-Mvnua va SZ. S se povsem tot- S ler^lievaniu KP 171 'tre° iv^ jivosti, so le S in v zatetku C« Par+r P°somezne sku-% Z ^dnov v hribe, 22. ^6 začela sploš- kHske?n a Vstaia■ Na G0' l(iSnSb„ „ nastale prve (n^ka en(ete: Jeseniška, kljun’ Trltiko-kranjska. Poganska, ki S?Je zdrutile v Can-atdljon. Nekaj dni Je PodroCje, kjer so vstaja zajela rol je, kjer so Miri partizanske ^ em ko je na StatiiVe«, vzbudila poplah $ ^lFohorskfl cela e , ‘ec meseca junija. tu in za *» ‘Je rf meset. t%le $ni julija pa so 2? kltvmjska teta Ne t?hrska’ ki je zdrulila D e?veljske m zagorske l%in' Vdrtizane. Ceti sta b u/=077f,rucZnžfca Liboje in L^biu ,Co. unidli naprave Nsfcen, Nzmcev. Na Do-C Ig hi, in Notranjskem H? »,0 troje partizanskih H 'v* Notranjskem se je cHni^ki odred, v jugo-?< 0rnP°}e.nl9ki so parti-hhl^^rali Belokranj-aiah?.?rne"ko teto. v sefe Sbv? * Dolenjski pa ;Versi?ete zdrulile v II. t jesen a ali°n, ki je še trt ^,PrePretil nemški °k?0„ ??fa Preseljevali sr6rt" Litije. \tH dko? ti zgodovinskih ZnSe uvnfa 11 ■ vr-‘ft e ibr,Y?Um OF Slovenije, C 2«sSa! 28' juliia 1041' votof-fia?le je bilo v Ceveml 5,ct št 11 v Je-1 J*T>ic £tanovanju tako °ftm' dvard Kardelj je »>borbe prvyi *■ C V?hžmat te bil vro-C°bo dii~V7le9a plenuma V5« mit fronte sloven-h°ntn ?au: «Osvobodil-slovenskega naro- S>val in Plesov »H N v Mo omje leto, ^ M tjp!ldoniii' festival na- bo tudi le- J5j*h '®s„l“ plesov>ki «a Svet “ie. za znanost, Ee,f;r°Sveto LR Make Citevem stanovanju v Prepeluhovi hiSi v Dobrilovi ul. 22. Navzočih je bilo IS skupin, 2 pa so še pričakovali. Glavni referent je bil tov-Boris Kidrit, ki je razlolil, kako je OF le pridobila prve elemente oblpsti, ker ljudje posluSajo njene ukaze, platujejo narodni davek itd. Na osnovi njegovega poročila se je plenum OF preimenoval v Slovenski narodnoosvobodilni odbor, ki ni vet izvajal le polititnih funkcij, marvet je prevzel le oblastvene. Po tem plenumu se je edinstvena oblika tdripve v driasvi» razširila na vsa pod- ročja Ljubljanske pokrajine z glavnim mestom Ljubljano na Celu. Manifestativnih akcij se je udelelevalp, večina ljudstva, plačevali so davek, redki izdajalci pa so na osnovi odloka o zaščiti slovenskega naroda, sprejetem na tem plenumu, prejeli zasluzeno kazen po ljubljanskih ulicah sredi belega dne. Vse dokler niso naslednje leto partizani osvobodili prvega ozemlja, je ta oblika driave v driavi s svojimi zakoni na okupiranem področju vršilg, vse funkcije ob podpori vsega ljudstva, ki je istočasno sabotiralo okupatorjeve ukrepe. -a Nič jih ni mog mmmm ' .................... «i_L .* V g§ w. - XIV. DIVIZIJA MED VELIKO NEMŠKO OFENZIVO NA ŠTAJERSKEM Sv. Jošt nad Savinjsko dolino «Novejša slovenska književnost predstavlja nemiren in zapleten umetniški proces, v katerem se je zelo plastično odražala slovanska stvarnost. Pri tem malem, geografsko izpostavljenem narodu je imela literatura izreden pomen; bila je često najbolj borbeni innapiedni del nacionalnega življenja, obenem pa njegovo široko odprto okno v svet» M ' U' 'f® £Val k° v Ohridu N>°rrrai sodei°' t l 1 zhn»- niem vsi naj-Nji Vo j’ Makedonije, Svet Hi, Haiv. Prosveto je raz-HN ZJboljže Udeležence Hfi>arne nagrade v din. Slovenska moderna Izhodišče za slovensko književnost med obema vojnama moramo iskati v mogočnem literarnem gibanju, ki je nastopilo 15 let pred prvo vojno in ga imenujemo slovenska moderna. Okoli 1900 se je mlada generacija odvrnila od domačega realizma in njegovih rodoljubnih in liberalnih gesel. Povzela je pridobitve velike evropske literarne obnove, ki so jo prinesle v poezijo razne zapadne modernistične smeri, a v prozi veliki ruski in nordijski psihološki in družbeni roman. Nikdar ni bila slovenska književnost tako na tekočem z dogajanji v svetovni literaturi, kot v teh letih. Poezija slovenske moderne se je vzpela do izredne artistične višine. Našla je besede za najtišje drhtljaje duše. Razkošne, opojne novotarije v jeziku slovenskega stiha in proze so ena izmed njenih značilnih strani. Druga je v tem, da so se znali njeni tvorci s svojim novim lite. rarnim slogom tesno približati domačim problemom in zajemati literarno snov neposredno iz najbolj perečih strani narodnih in socialnih razmer. Slovenska moderna se prav v tem razlikuje od dekadentnih smeri na zapa-du in v Italiji. Pesnik se je tam zapiral v svoj osebni svet, bežal od skupnih družbenih vprašanj in se zatekal v skrajni meščanski ali ari. stokratski individualizem. Iz skupine, ki je ustvarila šlo-vensko moderno, sta zlasti Ivan Cankar in Oton Zupančič nasprotno smatrala za svojo osnovno dolžnost književnika, da z orožjem umetniško oblikovane besede po. sezata v družbeno borbo. V njunem delu se je bogato odražal nemir, ki je sredi rastočega meščanskega kapitalizma in imperializma navdajal napredno človeštvo, a zlasti tudi nevarnost, v kateri so se nahajali Slovenci kot politično zasužnjen narod v mnogonacionalni av-stro-ogrski monarhiji, Pri tem moderna slovenskih vprašanj ni gledala ozko nacionalistično, marveč v perspektivi razvoja evropskih naprednih sil in kot sestavni del evropske kulturne skup. n osti. Prva svetovna vojna Veliki pisci in pesniki se ne rode v vsakem desetlef-ju. Bila je nevarnost, da bo za prvo generacijo slovenske moderne nastal zastoj, v katerem bodo manjši talenti prevzeli dediščino velikih predhodnikov. Morali bi zapasti čaru njihove besede, s čimer bi se razvili v epigo-ne namesto v strastne iskal, ce novih, še neizhojenih poti. Res opazimo pri vrsti pi-scev, ki so se oglašali tik pred prvo vojno, znake zunanjega posnemanja artizma moderne, vzporedno pa Se že javljajo novi darovi, ki iščejo samostojno svojo smer in izraz. Prav v tak prehoden čas je zarezala prva sve. tovna vojna. Politično življenje Slovencev se je razvijalo po dvotirnem sistemu meščanskih strank, ki je bilo izraženo v nasprotju med liberalizmom in političnim katolicizmom ali klerikalizmom. Vsak ta-bor je imel tudi svoj lite. rarni list, liberalci Ljubljanski Zvon, katoliški Dom in svet, čeprav zlasti napredni pisci niso bili ne idejno ne organizacijsko vezani na politično vodstvo. Inteligenca, ki se je prištevala k socialni demokraciji, je imela revijo Naši zapiski, ki pa niso bili izrazito literarni marveč publicistični. Svetovna vojna je pomenila višek krize, ki se je že dolgo ogla- šala in se močno odražala tudi v književnosti. Ob nemškem imperializmu je postala bodočnost slovenske narodne usode še negotovej-ša. Vojaški stroj avstro-ogr-ske monarhije je požiral silne množice slovenskih mož in fantov in jih pošiljal na fronte. V zaledju so se vršile rekvizicije in perseku-cije. Vojna doživetja so bila tako pretresljiva, da je vojna tematika prevladala pri večini književnikov na glede na to, kateremu taboru oziroma reviji so pripa. dali. Idila poetizma in iluzionizma v literaturi se je razprščla, na njeno mesto so stopile pesmi in proza z izrazito protivojnim, proti-militarističnim in protiimpe-rialističnim značajem. Cankar je objavljal svoje pretresljive, vizionarne črtice, ki jih je združil v Podobah iz sanj, Zupančič svojo obtu-žujočo otroško liriko,.. Finž. gar slike iz zaledja, primorski pesniki begunsko liriko in vrsta drugih pesnikov in piscev frontno liriko in prozo, Kljub najostrejši vojaški cenzuri se oblastem ni posrečilo zatreti slovenske protivojne literature. Indivi. dualna vprašanja so se u-maknila kolektivnim. V književnem delu se je zelo močno odrazilo osrednje vprašanje onih dni; Kakšna bo slovenska usoda po vojni? Književnost je izražala o. gromno vero v konec tisočletnega suženjstva, v razpad Avstro-ogrske in nastanek države južnih Slovanov, v kateri bodo narodi enakopravni. Preti KUiiHMttiv iz nemškega oknira na zapad Vojni pretres je bil torej druga izhodiščna točka slovenske literature za pre. hod v čas, ki ga danes imenujemo dobo med dvema vojnama. Književnosti zasužnjenih narodov, ki nimajo lastne države, se v nečem močno razlikujejo od književnosti politično svobodnih narodov. Izredno važno mesto zavzemajo pri njih narodnoobrambne snovi. Politični ideali naroda so pri njih prav tako pomembni, kot občečloveške in osebne izpovedi pogosto pa celo v o-spredju. Konec prve svetovne vojne je prinesel Slovencem težko razočaranje. Njihovo narodno ozemlje 1e bilo razkosano med tri drža. ve, Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo Razumljivo je, da je moralo ostati nerešeno vprašanje nacionalne skupnosti in narodne svobode se naprej eno izmed osrednjih vprašanj, h kateremu se je neprestano vračala literatu ra. Druga velika izprememba, ki je nastopila, zadeva splošno kulturno in umetnostno preusmeritev iz nemškega okvira na zapad. Širokemu občinstvu je Avstrija zapira, la kulturne razglede, Dunaj je ostajal zanj glavno kulturno središče. Nemška literatura je bila skoraj edina, ki so jo, razen slovanskih, res poznali. V novih razmerah so pisci m prevajalci pohiteli, da so približali ob-činstvu kulturne dobrine o. »talih narodov Evrope m sveta. S prevodi, informativnimi in kritičnimi članki se ie odprl Slovencem svet romanskih, severno-evrop-skih in angleške književnosti in deloma že tudi »me. riške Prevodnemu delu se je posvetila vrsta književnikov in odstranila ožino, ki jo je zapustila Avstrija Pester mozaik Slovenska književnost teh dvajsetih let je pester mozaik, ki 9a sestavljajo razne istočasne umetniške smeri in delo mnogih književnikov. Ce bi hoteli odgovoriti na vprašanje, s katerimi tvorci je bil dosežen umetniški vrhunec tega obdobja, bi se v poeziji odložili za primorskega pesnika Alojza Gradnika in Srečka Kosovela, a v prozi za Prežihovega Voranca, ki je zrasel močno čez povprečje dobe. Vodilni literarni kritik obdobja je bil Josip Vidmar. O. ton Zupančič se je po prvi vojni oglašal manj kot prej. Zdi se, da je bilo njegovega pesniškega molka krivo razočaranje z novo državo, v kateri je prevladoval velesrbski hegemonizem. Mnogo je prevajal, zlasti Shakespearea in ustvarjal klasični moderni prozni jezik. Vnovič je mogočno vzplamtela njegova pesem v dob; narodnoosvobodilne borbe in po nji, v njegovih zadnjih življenjskih letih. Kljub temu je bil vtis Zupančičeve poezije skozi vso to dobo tako svež in močan, da so se vrstniki ob njem učili in se le počasi uveljavljali ob njegovem absolutnem merilu, Hasmdniki moderne Zaradi vpliva, ki ga ,je imela mederna, govorimo še o prvi in drugi generaciji njenih dedičev. V to široko skupino naslednikov moder, ne razvrščamo vrsto pesnikov. Alojz Gradnik je šel od začetka samostojno pot kot samotarski pesnik težke krvi in enostavne, h klasičnemu miru nagibajoče se oblike. Njegova lirika Se neprestano bori z zadnjimi vprašanji življenja kot so ljubezen in smrt, domovina in smisel človeškega bitja. Njegov rojak Igo Gruden se je razvil od domovinske lirike primorskega pesnika in ljubezenske omame do pesnika evropske krize v dobi nemira zaradi nastopa obeh fa-šizmov. Iz njegovega dela veje globok in dober humanizem. Soroden pojav je Pavel Golia, le da je njegovo osnovno razpoloženje bližje grenki ironiji. Fran Albrecht je v prvi povojni dobi presenetil ostro socialno liriko m postal dinamični glasnik idej mednarodnega proletariata. Med impresionistične lirike, ki obravnavajo največ motive iz narave, moramo šteti Cvetka Golarja in Janka Glaserja. Razpoloženjski pesnik je tudi Rudolf Maister-Vojanov, general, ki je zaslužen iz bojev za slovensko Koroško. Ekspresionizem Kot reakcija na moderno je prišlo že tik pred prvo vojno do ekspresionizma kot nove smeri. Ekspresionizem je bil doma pri Nemcih. Pri nas so ga začeli gojiti mladi okoli Dom in sveta. Razlagali so ga kot navznoter obrnjeni impresionizem. Vojni dogodki z raz-bičanim človeštvom so ga nekoliko omejili, ker so se v vsebinskem oziru odmaknili njegovi abstraktnosti. Znova je silovito vzplamtel pri mladini, ki se je vrnila s fronte Gibanje je bilo jzred-no radikalno in je hotelo pomesti z vso pesniško tradicijo (Podbevšek). Pisali so skrajno abstrakten, apokaliptičen jezik. 2e moderna je uvedla svobodne stihe Ekspresionisti, ki niso priznavali nobene veljavnih pesniških oblik, so raztegnili stihe brez rim in z burnim ritmom čez cele vrstice. Nemški ekspresionizem je zašel kot pesništvo naroda ki je razpihoval in izgubil vojno v skrajni pesimi-zem. V slovenskem slovstvu psihološko ni bil upravičen zato se je v tej obliki naglo preživel. Toda ekspresionistični izraz sta sprejeli dve drugi smeri. V začetku se ga je deloma poslužila zelo močna, revolucionarno navdahnjena socialna in prole- tarska poezija. Predstavljala sta jo pesnika Tone Seliškar in Mile Klopčič. Tudi Srečko Kosovel je v začetku še gojil izraz, ki je nastal pod vplivom ekpresionizma. Toda kmalu so se vsi trije vrnili k realističnemu načinu. Kosovel je ustvaril izredno prefinjeno, nežno kraško liriko, v poezijo z družbeno problematiko pa zajemal kapitalistični svet v stadiju njegovega odmiranja. Mnogo dalje se je ohranil ekspresionizem v katoliški liriki, ki se je zatekla k njegovi abstraktnosti zaradi svojih mističnih verskih vprašanj. Glavna predstavnika smeri sta bila brata Anton in France Vodnik, V prozi in stihu se je nagibal k ekspresionizmu tudi strastni iskalec novega izraza Miran Jarc iz te skupine pa je izšla Vida Taufer, tvorec mehke ženske lirike. Pri mlajšem pesniškem rodu, ki je nastopil okoli 1930, se je izredno močno odražal družbeni nemir, ki je sploh pustil močan pečat vsej slovenski poeziji. Edvard Kocbek se je vrnil k zemlji, Božo Vodušek objavljal pesmi z žgočo, nepomirljivo sa- ' tiro in grenkobo, Bogomil Fatur iznašal v oblikovno dovršeni poeziji svoj razklani osebni svet. Tik pred drugo vojno so rasli novi talenti v Jožetu Udoviču, Cenetu Vipotniku in drugih. Zenska lirika je dosegla svojo kulminacijo v delu pesnice in prevajalke Lili Nov. Osrednji problem pripovedništva je bil zastavljen v vprašanju, če bo napisan veliki slovenski tekst, ki bi zajel v romanu sodobno slovensko družbo, zlasti rast meščanske plasti. Tudi v prozi se zrcalijo sodobne literarne smeri, vendar je napor za psihološko poglobi- tev varoval pisce pred eksperimentiranjem. y. prvi povojni dobi so se nekateri pripovedniki, zlasti Lojz Kraigher, Vladimir Levstik in Anton Novačan, znova približal naturalističnemu prijemu. Porabljali so ga za analizo moralne strani meščanstva. Starejša generacija je dala ob vrsti manjših tri vidne pisce. Juš Kozak, slikar patriarhalnega ljubljanskega predmestja, se je od knjige do knjige razvijal vse bolj v psihološkega pisca. Iskal je svoj posebni žanr v kombinaciji pripovedništva, eseja in psihološke študije. Njegov brat Ferdo Kozak je nihal med poezijo, pripovedništvom in dramatiko. Ivan Pregelj si je izgradil zelo svojski slog, v katerem so primesi ekspresionizma in baroka. Napisal je vrsto zgodovinskih in sodobnih romanov in povesti, ki se nanašajo zlasti na Tolminsko. Problem Primorske je obravnaval v pripovedništvu in mladinski povesti France Bevk, izredno ploden pisec, eden prvih propagator-jev ekspresionizma, ki se je kasneje umiril v stvarnem, toplem realizmu. IVovi, ali socialni realizem Med mlajšo generacijo se je najmočneje uveljavil Miško Kranjec z dvanajstimi romani, ki so vnesli v slovensko slovstvo svet Prekmurja. Elegižni slikar prekmurske pokrajine je z velikim vživetjem nizal usode malih kmečkih ljudi. Epik štajerskih kmetov je postal Anton Ingolič. Bogomir Magajna je negoval psihološko novelo, Vladimir Bartol tematiko, ki se je nagibala k eksotičnosti. Filip Kalan je obetal, da bo postal romano- pisec meščanskega miljeja, vendar je naglo umolknil. Ciril Kosmač je največji artist med pripovedniki. Njegove novele so zajete iz življenja primorskega ljudstva pod fašizmom. Med dramatiki je imenovati zlasti socialno borbenega Bratka Krefta. Novi realizem, ali socialni realizem, v katerega se je razvijala slovenska književnost v tej dobi, je dosegel svoj vrh v delu Prežihovega Voranca. To je psevdonim najemniškega otroka in delavca iz južne Koroške, poklicnega revolucionarja, samouka, ki se je razvil v izrednega epičnega pripovednika. Snov njegovih knjig ie zajeta iz življenja koroških kmetov in delavcev, vojne na italijanski fronti in izkušenj, ki si jih je nabral v politični emigraciji po evropskih državah. Delo Prežihovega Voranca predstavlja enega vrhov celotne jugoslovanske književnosti med dvema vojnama. Ob zaključku bi hotel opozoriti na neko posebnost v slovenski literaturi te dobe. Večino piscev so dale obrobne pokrajine, ki dotlej niso bile tako močno zastopane. Primorska Gradnika, Kosovela, Grudna, Budala, Samca, Preglja, Bevka, Jožeta Pahorja, Magajno, Kosmača, Bartola in že druge; Štajerska Glaserja, Kocbeka, Ingoliča, Krefta in pisca biografskih romanov Antona Slodnjaka; Prekmurje Miška Kranjca in Ferda Godino; Koroška Prežihovega Voranca in pesnika Ellerja. Književnost se je s tem obogatila motivno in jezikovno. Kot v prejšnjih generacijah je tudi v tej srkala svoje glavne sile iz kmečkih korenin. Zato je tudi tako težko nastajal kritični roman o meščanski družbi. Naš tedenski pregled Dvogovor med ZSSR in ZDA se je t> soboto obogatil z dogodkom, ki je za sovjetske raz. mere nekaj povsem nenavadnega skoraj senzacionalnega — moskovska *Pravda» je objavila, resda z lepo zamudo, celotno besedilo Eisenhower-jevega govora. Objavo spremlja komentar, ki vsebuje sicer kritiko predsednikovih stališč, izraža pa pripravljenost na pogajanja in sicer neposredno ali v okrilju OZN. Kaže torej, da je Moskva pripravljena na maksimalne zunanje znake spravljivosti. Ti znaki so seveda povsem neobvezni in pojavlja se vprašanje, ali se za njimi ne skriva dokaj manjša pripravljenost na konkretnejše dokaze miroljubnosti. Teh doslej dejansko še ni bilo, če izvzamemo začetek konference o letalski varnosti v Nemčiji ki ni dala še nobenih rezultatov, ali razvoj na Koreji, kjer je Kremelj ali dal požreti grenko pilulo popuščanja svojim ezaveznikomti, ali pa so ti zavezniki vsaj nekoli ko ukrepali tudi na lastno pest. V okvir teh zunanjih, for. malnih znakov spravljivosti spadajo tudi letošnje sovjetske prvomajske parole, ki so v pri. merjavi z lanskim letom znatno omiljene. V njih manjka ne le omemba eameriških imperialistov», temveč tudi «Ti-tovih fašistov». N.i pa tako pri satelitih: romunske parole vse. bujejo prav tako kot lani pro tijugoslovanska gesla. To lahko kaže le na eno: v splošni ofenzivi miroljubnosti je Mo skvi nekoliko težko tudi na zunaj izraziti svoje napadalno stališče do Jugoslavije; to bi bilo le preveč nelogično in sumljivo. Nalogo so morali prevzeti v celoti na svoja ple ča sateliti — kar naj vzbuja obenem še nekak videz «samo stojnosti)> njihove politike. In te < da po te) poti danes ni mogoče doseči niti premirja niti rešitve drugih vprašanj. Taftove izjave — ki jih ja ponovilo še nekaj republikanskih predstavnikov v senatu — pa dejansko niso nič drugega kot ponavljanje stare sovjetske teze o povezovanju sklenitve premirja z reševa. njem političnih vprašanj. S to tezo je ZSSR doslej zavrta prenehanje vojne na Koreji in pomiritev na Daljnem vzhodu, Uradno stališče ZDA, kot ga je prikazal Dulles, je bolj rea. listično in priznava, da Pan-munjom ni kraj, kjer bi bilo mogoče reševati politična vprašanja. Se jasneje brez rezerv, je to zamisel izrazil v svojem nedavnem govoru a. meriški pravosodni minister Brouinell. Opozocija znatraj same republikanske stranke proti bolj realistični politiki na Daljnem vzhodu nedvomno povzroča precejšnje preglavice Eisenho-voerjevi vladi. Iz raznih razlik v odtenkih Eisenh outerjevih in Dullesovih stališč so nekateri sklepali celo na obstoj dejanskega nasprotja v mnenjih obeh glavnih mož, ki določata ameriško zunanjo politiko. Čeprav tudi ta hipoteza ni v celoti izključena — Dulles velja za predstavnika «azijske orien. tacije» —, je vandar mnogo bolj verjetno mnenje tistih, ki trdijo, da se v teh bolj ali manj navideznih nesoglasjih odražajo težave, ki jih ima wa. shingtonska vlada s trmoglavci v svoji lastni stranki. Eisen. hotverjev govor je bil povsem zunanjepolitična zadeva, preračunana na učinek v svetu Dulles pa je imel nalogo, da z nekoliko drugačno, ostrejšo govorico pomiri nezadovoljno republikansko desnico. Tak adualizemv v ameriški politiki tudi v prihodnje ni izključen, in kot je sicer razumljiv in skoraj neizbežen, je vendarle lahko ovira za u• godnejši razvoj svetovnega dogajanja. Medtem ko med Moskvo iti Washingtonom traja ta veliki dvogovor, se je London lotil dobesednega izpolnjevanja E-denove teze, da je treba začeti z reševanjem najlažjih vprašanj in nato postopoma prehajati k težjim. In za začetek je London izbral res naj-lažja vprašanja (nekoliko se. veda tudi zaradi tega, ker lah. ko danes v svetovnem koncertu igra samo drugo violino), ki ne obetajo nobenih senza-cionalnih rezultatov; zadeve z Angležem Bundockom, ki se že nekaj let skriva v poslopju angleškega veleposlaništva v v Moskvi, ker ga je sovjetsko (Nadaljevanje na 6. strani) f KfiKO JE TIK PRED OSVOBODITVIJO TRflGIČMO DT0N1L0 MAP 10.000 VOJMIH IMTERMIMNCElO STRAHOTNI KOSEC »CAP «0SE» Vinko Baričevi^ z Reke je že leta iskal svojega najstarejšega sina, ki so ga nacisti odpeljali v koncentracijsko taborišče Neuengamme pri Hamburgu. Končno je v av-gusto 1949. leta prispelo iz angleškega sektorja Berlina pismo, ki mu ga je poslal biv. ii nemški ujetn% Hans Fuks. V pismu je bil odrezek iz nekega berlinskega časopisa, ki je opisal eno strahotnih trage. dij zadnje vojne, v kateri je na pragu svobode umrlo okoli 10.000 ujetnikov^ iz koncentracijskega taborišča, med katerimi tudi veliko število Jugoslovanov in tudi sin Vinka Ba. ričeviča, ki smo ga v zičetku omenili. Ko je ob koncu leta 1944 Rdeča armada prodria do meja Reicha, je bila v poljski luki Gdinji zasidrana velika ladja «Cap Arčona«, To je bila 27.000 tonska, razkošna ladja, ki je bila zgrajena leta 1927. in ki je vzdrževala progo med Hamburgom in Južno A-meriko. V tem času je bila v salonih te velike ladje grobna tišina, le v razkošnih kabinah so stanovale pomožne sestre. Okoli 15. januarja 1945. je s severa prodrla Rdeča Armada. Pred njo so bežale velikan, ske množice ljudi, ki so se hotele umakniti proti zapadu. V tem času je «Cap Arčona« dobila ukaz, naj se pripravi na odhod. Pomožne sestre so se umaknile z ladje in «Cap Arčona« je z desettisoč begunci odplula iz zaliva Luebecker v Neustadt, kjer je izkrcala begunce. Ladja bi se morala spet vrniti na vzhod, toda pred odhodom je kapitan lad- lje Gerdts napravil samomor. Kot bi bil slutil za nesrečo... Sledil mu je kapitan Ber-tram. Star je bil okoli 40 let, preplul je že vsa morja in bil poznan zaradi svoje odločnosti in hladnokrvnosti. Po kratkem popravilu je «Cap Arčona« odplula za Hell, od koder je odpeljala ranjence v Ko-penhagen. Druge vožnje v Hell pa ni bilo, kajti zmanjkalo je olja za stroje in razmere na vzhodu so se zaostrile. 13. aprila je bila ladja »Cap Arčona« še vedno v Kopenha-genu. Prišel je nato ukaz, naj odpluje v Neustadt. Ta ukaz so sprejeli z različnimi občut. ki, kajti pri mornarjih številka 13 in se posebno če datum 13 pade na petek, prinaša nesrečo. S posadko 350 mož, med katerimi je bila tudi mala komanda vojne mornarice, je sCap Arčona« zvečer 14. apri. la zapustila zaliv, ki je bil oko. li dve milji in pol oddaljen od Neustadta. Naslednjega dne je prvi ofL cir dobil od komisarja Reicha ukaz, naj pripravi na ladji vse, za sprejem 10.000 taboriščnih ujetnikov. Kmalu za tem se je pojavila ladja (lAthe. na« — ladja približno 3.000 ton tonaže —, ki je hotela pre. dati na «Cap Arcono« 2.500 ujetnikov, Prvi oficir se je iz. govoril, da ne more sprejeti, ker bi sicer ne mogel izvršiti ukaza, ki mu ga je dal komisar Reicha. Kapitan ladje «Cap Arčona«, ki je slutil, da se bo, V pri- meru če sprejme na ladjo toliko množico ljudi, zgodila ne. sreča, je poizkušal vse, da bi to preprečil. Toda zaman. 26. aprila je v pristanišču v Neu-stadtu stopil k njemu SS-ovec in ga vprašal, kako bi prispel na «Cap Arcono«. Ko se mu je kapitan predstavil in ga vpra. šal kaj želi, je SS-ovec začel kričati: »Imam ukaz ustreliti takoj kapitana, ki bi se obotavljal sprejeti na ladjo taboriščne ujetnike«. Ko je kapitan slišal to pretnjo, je uvidel, da bi tudi s svojo smrtjo ne rešil situacije... Dan nato je prispela «Athe-na» z 2.500 ijudmi in se zasidrala zraven ladje «Cap Arčona«. Tedaj so začele prihajati nepregledne povorke osta. lih ujetnikov. Med njimi so bi. li pripadniki 26 držav. Bilo je tudi Jugoslovanov. To so bili moški iz taborišča Neuengamme pri Hamburgu. Naslednjega dne je prispelo še 2.500 lju. di. Vse vkrcavanje je vodil sam kapitan. Ujetnikom je bi. lo najstrožje prepovedano, stopiti iz ladijskih prostorov. Ta prepoved je bila odveč, kajti ujetniki so bili tako obnemogli, da se niso mogli niti premikati. Ze prvega dne jih je umrlo 126. 28. aprila zvečer se je vkrcevanje končalo. Na ladji je bilo 5.000 ujetnikov, 500 čuvajev, 67 članov po. sadke in mala SS komanda. Vode sploh ni bilo, v kuhinji ladje «Cap Arčona« pa so lah. ko pripravili največ 1.200 obro. kov. Medtem pa je ladja «A-thena« odplula v LUebeck, od koder je pripeljala še 3.000 beguncev. Ker pa je bilo ne-mogače prekrcati te ljudi na «Cap Arcono«, je aAthena« o-stala zasidrana v neposredni bližini. Malo za tem je prispel še «Thielbeck» z 2.500 begunci. Dve milji južneje pa je bi. la zasidrana velikanska bolni, ška ladja «Deutschland». 30. aprila torej so bile pred Neu-stadtom zasidrane štiri velike ladje. 2. maja zjutraj se je začelo bombardiranje z zraka. Hkrati se je razširila vest, da je Ham. burg osvobojen in da so Angleži pred Luebeckom. Med. tem, ko se je v Neustadtu pri. čakovalo, da bo vsak trenutek prišlo do vstaje, so iz Slezije prihajali vedno novi begunci. Naslednjega dne ob 3. popoldne so prileteli štirje angleški bombniki in vrgli bombe na itCap Arčona«. Poginilo je nekaj čuvajev v obedhi-ci. Iz ladje se je začel dvigati dim. V naslednjih petih minu. tah je sledilo pet novih eksplo. zij in vej težkih zadetkov. Ni. kaka obramba ni bila mogoča. Kapitan je zaman z nekoliko ?astniki skušal preprečiti pani. ko. Množica ujetnikov in čuvajev se je kot brez glave valila po palubo. Ob 15.20 uri je kapitan ukazal, naj spustijo re. šilne čolne. Ugotovili pa so, da je samo en čoln uporaben. Proti temu se je zagnalo na stotine ljudi. V čoln pa so šle samo tri ženske, edine, ki so bile na ladji, in SS-ovski komandant. Pri spuščanju Čolna pa se je vrv pretrgala in Čoln je z vso svojo težo padel v globino 20 metrov. Niti ena oseba ni ostala živa. Iz notranjosti ladje se je *a. čel dvigati plamen. Z njim se je prebila na palubo množica gorečih in poblaznelih ljudi. Drugi oficir se je z vrvjo spustil v morje in nekako dosegel splav, na katerem bi se lahko rešilo kakih 25 ljudi. To. da na splavu je že medtem bilo toliko brodolomcev, da je bil na pol pod vodo. V oddaljenosti so se nenadoma pokazale črne pike, ki so se naglo približevale. Bili so to mo. torni čolni nemške vojne mor. narice in oficir je mahal in jih klical. Toda čolni so bili Že natrpani z ljudmi in so kar zdrveli mimo splava. Nebo je bilo pokrito s temnimi oblaki in iz oblakov je začela padati toča. Kljub vsemu temu pa je po dolgem in mučnem veslanju splav prispel do obale. Ob 8. zvečer se je ladja «Cap Arčona« potopila. Del trupa Je ostal še nad vodo. Na njemu so ponoči našli 89 ujetnikov, ki so bili stisnjeni v gru. ču. Te so rešili. Tudi ladja ((Tielbeck« se je potopila. Od 2.5Qo ljudi, ki so bili na tej ladji, se jih je rešilo kvečjemu kakih 20. Prav tako sta zgore. li tudi ladja «Athena» in «Deutschland», Na ladji «Cap Arčona« je poginilo okoli 5.000 beguncev, ujetnikov in čuvar. Jev in okoli 60 članov posadke. Qni so poginili prav onega dne, ko bi bili lahko osvoboje. ni, kajti vprav 3. maja, ko se je ta katastrofa dokončala, so v Neustadt vkorakali Angleži. PRIMORSKI DNEVNIK 26. aprila 193 ~i* ~ d MARK TWA1H?^ Ker so tri ali štiri osebe ob raznih priložnostih izjavile, da bi rade brale mojo avtobiografijo, kadar jo bom napisal in kadar jo bodo utegnile prebrati, naposled ustrezam tej vroči zahtevi javnosti in s tem objavljam svojo zgodovino. Sem iz stare, plemenite rodovine, ki sega zelo daleč nazaj v stare čase. Prvi praded, o katerem Tioaini nekaj malega vedo, je bil družinski prijatelj Higgins. Bilo je v XI stoletju, ko je naš rod živel v Aberdeenu v grofiji Cork v Angliji. Zakaj je naš dolgi rodovnik od takrat vedno nosil materino ime (razen če si je kdo naših nadel drugo ime, da bi se izognil neumnostim), namesto da bi se zadovoljeval z družinskim imenom Higginsov, je skrivnost, zastran katere ni še nihče od nas čutil posebne potrebe, da bi jo razjasnil. To je nekaj takega kakor lep, zamotan roman, ki ga pustimo lepo v miru. Tako ravnajo vse stare družine. Arthur Tivain je bil mož na zelo dobrem, glasu — bil je mitničar na cesti v času Williama Roofa. Ko je bil star okoli trideset let, je odšel v eno tistih lepih staro-angleških zabavišč, Neivgate po imenu, ker je imel tam nekaj opraviti. Vrnil se ni več, je kar tam umrl. O Avgustu Twainu so menda okoli leta 1160 krožile razne govorice. Bil je silen veseljak in je imel navado, da je potegnil svoj stari meč in ga nabrusil, potem pa se je v temni noči postavil na primeren kraj in ga porival mimoidočim V telo, da bi videl, kako vpijejo in skačejo. Bil je rojen humorist, loda kmalu se je navadil v šali nekoliko pretiravati; ko so ga prvič zalotili pri tem, da je nekomu slačil obleko, mu je posvetna oblast odstranila del telesa in ga postavila Temple-Bar na vzvišeno mesto, od koder je lahko lepo opazoval ljudi in je bil adovoljen. Nikjer mu ni bilo tako všeč kakor prav tukaj, zato je prav tu tako dolgo ostal. V naslednjih dve sto letih navaja naš rodovnik vrsto bojevnikov, plemenitih, hrabrih mož, ki so vedno šli s pesmijo v boj, in sicer tik za vojaki, in so se praviloma z glasnim vikom in krikom spet vračali ■ pred njimi. Hudo nas je prizadela bridka šala pokojnega starega Froissarta, po čigar krivdi naš rodovnik ni imel nikdar več ko ene veje in da je ta veja bila v desnem oglu stebla in je rodila pozimi in poleti, V začetku XV. stoletja imamo Beau Twaina s pridevkom »učenjakr>. Imel je krasen rokopis in je znal vsak podpis tako dobro ponarejati, da si moral počiti od smeha, če si to videl. Njegov talent ga je zelo veselil. Zaradi tega je sklenil pogodbo z državo, da ji bo tolkel kamenje za gradnjo cest. To težavno delo mu je pokvarilo pisavo. Toda tudi ves ta čas, ko je bil pri takem delu, se je'veselil življenja, ki je z majhnim presledkom trajalo okoli dvainštirideset let Pravzaprav je umrl v uniformi. Vsa dolga leta je živel tako zgledno, da je država sklenila z njim novo pogodbo, brž ko je prejšnja minila. Bil je pravi ljubljenec policije. Pri svojih umetniških tovariših je bil sila spoštovan in ugleden član njihovega skrivnega dobrodelnega društva, imenovanega Veriga bande. L.ase je imel vedno na kratko ostrižene, kaj rad je nosil progaste obleke in je umrl na veliko žalost vlade. Za domovino je bila to bridka izguba, ker je bil vedno točen. Nekaj let kasneje imamo slovitega Johna Tivaina. Leta 1492 je odrinil s Kolumbom v Ameriko kot potnik. Menda je bil žalostnega, neprijetnega značaja. Ves čas vožnje je zabavljal nad hrano in grozil, da se bo izkrcal, če je ne izboljšajo. Zahteval je svežih rib: noben dan ni minil, da ne bi vihal nosu, ko je hodil po palubi in se posmehoval poveljniku, češ da ne verjame, da Kolumb ve, kam potuje, ali da je sploh kdaj tam bil. Nepozabni krik; «Zemlja, zemljah je pretrgal vsako srce, le njegovega ne. Nekaj časa je gledal skozi kos sajastega stekla na črto, ki se je pokazala v daljavi, češ: «K vragu z zemljo! To je splavh Ko je prišel ta potnik na krov ladje, ni imel s seboj nič drugega ko star časnik, v katerega je bil zamotal robec z monogramom J3.B., volneno nogavico z monogramom L.W., kratko nogavico z monogramom D.F. in spalno srajco z monogramom O.M.R-A. Vendar je bil med vožnjo mnogo bolj zaposlen s svojo «prtljago» m je z njo zbujal več pozornosti kakor vsi ostali potniki skupaj. Kadar je ladja «stala na glavi», je prenašal vojo «prtljago» in prežal, kaj bo Včasih je poiskal Kolumba in zahteval od njega, naj njegovi ljudje popazijo na «prtljago». Med viharjem so mu morali zavezati usta, ker je tako od sile kričal, da posadka zaradi njega ni mogla razumeti povelj. Nihče mu ne more očitati ni£ nedostojnega, toda v ladijskem dnevniku je zabeležen «redek primem, da se je izkrcal s štirimi kovčki in nekaterimi košarami šam- NAŠE NEDELJSKO BRANJE ^ panjca, čeprav je bil prinesel vso svojo prtljago na ladjo zavito v časopisni papir. Toda ko se je vrnil na ladjo in razustno trdil, da mu manjkajo razne stvari, in ko je hotel celo preiskati kovčke drugih potnikov, so ga vrgli v morje. Dolgo so čakali, kdaj se bo pokazal na površini, toda niti mehur se ni pokazal. Medtem ko so vsi gledali v vodo, nagnjeni čez ograjo in je zadeva postajala bolj in bolj zanimiva, so prestrašeni ugotovili, da je veriga sidra popustila in da je ladja začela pluti. Od takrat je v porumenelem ladijskem dnevniku tale čudna opazka: «Cez čas smo ugotovili, da je nevšečni potnik plaval pod vodo, odtrgal st(*o in ga prodal prekletim divjakom v notranjosti dežele, češ da ga je našel, galjoth Vendar je imel ta praded dobre in plemenite nagone in se s ponosom spominjamo tega, da je bil prvi belec, ki se je zanimal za civilizacijo naših Indijancev. Zgradil je udobno kaznilnico in postavil vešala. Vse do svoje smrti je trdil, da je bil njegov vpliv na Indijance dosti bolj pomemben za njih vzgojo in napredek kakor ves trud drugih reformatorjev, ki so kdaj koli med njimi delovali. Od tu dalje je kronika malo manj prisrčna in manj zgovorna ter se končuje s kratkim sporočilom, da je šel stari potnik pogledat in preiskusit, kako se obnesejo njegova vešala na prvem belcu, ki so ga kdaj koli v Ameriki obesili. Medtem ko se je na njih mudil. je dobil poškodbe, zaradi katerih je izdihnil. Reformatorjev pravnuk je cvetel okoli 1600, tega in tega leta, in ga naši letopisi poznajo pod imenom «stari admirali), čeprav se v zgodovini drugače imenuje. Dolgo časa je poveljeval mornarici hitrih ladij, ki so bile dobro oborožene in polne posadk, ter je dosegel v lovljenju trgovskih ladij lepe uspehe. Ladje, ki jih je preganjal in na katere je vrgel svojo orlovsko oko, so vedno plule čez ocean. Toda, če katera izmed teh ladij ni spešila, ga je to tako razkačilo, da jo je vzel s seboj za spomin in jo pridržal, pričakujoč, da bodo lastniki prišli ponjo, česar pa niso nikdar storili. Mornarjem takšne ladje je skušal iztrebiti lenobo in jih je primoral, da so se krepko gibali in kopali. Ta tako imenovani «skok v morjev je bil vsem njegovim gojencem zelo všeč. Nihče vsaj ni u-govarjal, brž ko je to kdaj okusil. Ce so se lastniki ladij delj časa obotavljali, in niso prišli po svoje ladje, je pač admiral ladjo zažgal, da ne bi propadla zavarovalnina. Naposled so tej stari monduri v visoki starosti in časti odrobili glavo. Charles Henrp Twain je živel v drugi polovici šestnajstega stoletja in je bil marljiv in odličen misijonar. Spreobrnil je šestnajst tisoč južnih otočanov m jih učil, da ogrlica iz pasjih zob in naočniki kot obleka ne zadostujejo za obiskovanje službe božje. Njegova siromašna čreda ga je z$lo ljubila, prav srčno ljubila; po njegovem pogrebu so vsi vstali fin odšli iz molilnice) s solzami v oceh in so med seboj govorili, da je bil zelo dober in nežen misijonar in da bi jim bilo neznansko po godu, če bi bilo od njega še kaj o-stalo. Pa.Go-Wah-Wah-Pukketeki wis (silni bojevnik s svinjskim očesom) Tivain je krar sil sredino osemnajstega stoletja in je bil generalu Bra. docku vdan z vso dušo v boju proti trinogu Vlashing-tonu. Ta ded je bil tisti možak, ki je izza nekega debla sedemnajstkrat ustrelil na našega Washingtona. Do sem je ta lepa, romantična pripovedka v naših moralnih zgodovinskih knjigah pravil, na; toda se nadaljuje in pravi, da je prestrašeni divjak po sedemnajstem strelu svečano rekel, da je sam Veliki duh izbral tega človeka za veliko poslanstvo in da se ni drznil še enkrat nameriti nanj svojo brezbožno pu. ško — tukaj pripovedka ne upošteva zgodovinske resničnosti. V resnici je mož rekel; «Saj se sploh (kolcanje) ne splača. Ta človek Je tako pijan, da ne more niti toliko časa stati pri miru, da bi ga jaz zadel Moja (kolcanje) sredstva mi ne dovo. ljujejo, da bi zanj potrošil še več streliva)). Iz tega razloga je pri sedemnajstem strelu prenehal. Ta razlog je vsakomur jasen in razumljiv, zgovoren in prepričljiv. Ta zgodovinska prigoda me je vedno zabavala, vendar sem hkrati slutil, da je pri porazu generala Bradoka vsak Indijanec, ki je dvakrat streljal na so. vražnega vojaka in ga zgrešil, brž sklepal, da je Veliki duh izbral tega in tega voja-ka za veliko poslanstvo. Zato se nekoliko bojim, da so Washingtona položili potom, stvu na srce zgolj zato, ker se je pri njem prerokovanje izpolnilo, v drugih primerih pa izjalovilo. Na svetu ni dovolj knjig, da bi spravili vanje poročila o vseh prerokovanjih, ki so jih izrekli Indijanci in druga nepooblaščena bitja; le poročila o ti- stih prerokovanjih, ki so se izpolnila, lahko nosi en sam človek v žepu. Mimogrede omenjam, da so neki moji predniki tako znani v zgodovini po svojih prispevkih, da se mi ni zdelo potrebno ukvarjati se z njimi, zato jih bom samo navedel po vrstnem redu, t> katerem so se rodili Med njimi so: Richard Bnndsep Twain, alias Cuy Faivkes, John Wentworth Twain, alias Ivan s šestnajstimi vrvmi, Waliam Hogarth Tivain, alias baron Muench-hausen, John George Tivain, alias kapitan Kydd. Potem so še: Georg Francis Tuiain, Tom Pepper, Nabukadnezar in Balaamova oslica — osi gredo v našo rodbino ali vsaj v nejno stransko vejo, ki se je od poštene, ravne’ linije precej oddaljila — ampak to so popolnoma postranske reci. P.oganjki se razločujejo od stare trte le po tem, da so se zaradi slave, po kateri smo vedno hlepeli, navzeli grde navade, da so se zaprli v kaznilnico, namesto da bi se dali obesiti. Pri pisanju Življenjepisa ni dobro, če se preveč približaš svojemu času, pač pa je priporočljivo, da zelo megleno govoriš o svojem dedu, od tega pa drzno preskočiš nase, kar bom storil tudi jaz. Toda, prav zdaj mi je prišlo nekaj na misel. Moja lastna zgodovina bi bila v primerjavi z zgodovino mojih dedov vse preveč pohlev. na in je zaradi tega najbolj pametno, da je ne napišem, preden me ne obesijo. Ce bi mnogi drugi življenjepi-sci, kolikor sem jih bral ostali pri prednikih, dokler se ni zgodilo kaj takega, bi lahko bili bralci zelo srečni. Kaj pravite na to? ' Ta teden so Trst obiskali gojenci višje pomorske šole z Reke, ki so obiskali pristanišče in njegove naprave ter druge zanimivosti. Obiskali so tudi tiskarno ZTT, kjer jih je naš fotograt tudi slikal LETNI ČAS BISTVENE VAŽNOSTI PRI BOLEZNIH. KI ZAČENJAJO S PREHLADOM Glavni vzroki so: hitra sprememba temperature, nezadostna obleka, mokre noge, oster prepih itd. - Najlaže se prehlada ubranimo, da se izogibamo vzrokom, ki ga povzročajo in da utrjujemo svoje telo z zračnimi kopelmi Prehlad je vedno nekaj neprijetnega. že zato, ker se pri tem človek tudi na splošno počuti slabo. Nima veselja do dela, je slabe volje, mrazi ga, kiha. kašlja, boli ga v vratu ter nima teka. Vsem tem nad. logam se še pridružuje skrb, da se stanje ne bi poslabšalo, saj se po navadi izcimijo iz prehlada najrazličnejše bolezni kot revmatizem, ishias, pljučnica, vnetje mehurja in ledvic. Zakaj se pravzaprav Drehla_ dimo? Možnosti, da si nakopljemo prehlad, je nešteto. Hitra sprememba temperature, nezadostna obleka, preveč segreta soba, mokre noge ali včasih samo oster prepih lahko povzroči nahod, kajti sluznica dihal je za prehlad izred. no občutljiva. Tudi nagnjenje k prehladu ima važno vlogo: neutrjeni ljudje, zlasti tisti, ki tičijo stalno v sobi, se prehladijo hitreje kot pa utrjeni kmetje in športniki, saj je pri pomehkuženih meščanih sluz- nica manj odporna in se ne more uspešno braniti proti raznim infektom. Odločilno je tudi. kakšno je splošno telesno stanje človeka ob pričetku prehlada. Rekonvalescent, k: komaj zapustil posteljo, še no primer ni dovolj odporen pro. ti prehladu, prav tako tudi ne tisti, ki ga mučijo prebavne motnje ali pa je živčno zbit. Bistvene važnosti za pre. hlad je tudi letni čas. Statisti, ke nam povedo, da so bolezni, ki pričenjajo s prehladom, od oktobra dalje vedno bolj pogo. ste in da dosežejo višek v marcu; aprila in maja se število le malenkostno zniža, na. to naglo pade in to stanje se obdrži do septembra. Najnevarnejši meseci so april, maj m oktober, ko se spreminja letna doba in temperatura. Po. muditi se hočemo zato nekoliko pri obleki. Velika napaka je, če nimamo na oknu termometra, ki nas obvešča o zunanji temperaturi, kajti ravno v prehod- -Šst-m,.y4 Slika nam prikazuje delegacijo brezposelnih mladincev, ki je šla že od Ponclja do Pilata, da bi dosegla od oblasti konkretne ukrepe, ki naj bi odpomoglj brezupnemu stanju brez-peselne mladine. Toda oblasti, ki so v začetku nekaj obljubljale, so se sedaj naveličale tudi tega; 8.000 brezposelnih mladincev pa še vedno čaka... nih mesecih se lahko motimo, če zjutraj le bežno pogledamo skozi okno in se odločimo že s površno sodbo, ali bomo oblekli plašč ali ne, ali bomo obuli namesto volnenih nogavic le tanke in ali bomo šli iz hiše gologlavi.. Na videz lahko sije sonce, toda zunaj je veter in trenutno lahko nastopi sprememba vremena, kar pre. mnogokrat povzroči prehlad. Le toplomer na oknu nam toč-no svetuje, kako naj se ravnamo. Zenska obleka je vsekakor smotrnejša in se z njo laže branimo prehlada kot pa z moško, saj se ženska v obla. čenju laže prilagodi trenutnim zahtevam vremena kot pa moški. Lahka vratna ruta, jopica ali pulover, ki si ga na. takne, izenači takoj temperaturno razliko, če se vreme na primer spremeni, običajno do. sti predebela in pretežka moška obleka je že ne samo sama po sebi nezdrava, ampak je tudi nikdar ne moremo pri. lagoditi tako naglo toploti in mrazu kakor žensko. Vse premalo polagomo paž-njo na hladne noge, ki so izredno pogost vzrok prehladu. Večkrat se zgodi, kar so doka. zali tudi s poskusi, da povzro. čajo mokre noge. ki tičijo v vlažnih nogavicah, glavobol, bolečine v vratu in angino, medtem ko na primer ne povzroča nikakega obolenja prav takšno shlajenje prsi zaradi prepiha, če imamo tople noge. Noge so tcirej izredno občutljive in jih lahko imenujemo prevodnike prehlada. Zato naj skrbe vsi tisti, ki poklicno mnogo sedijo ali stojilo ter imajo pomanjkljiv obtok krvi v nogah, da bodo stalno imeli tople noge. Neizčrpno je tudi poglavje o ((lahkomiselnosti«. Kdor se vrže topel in razgret v mrzlo kopel ali pa sede na kamnito klop. kdor teče iz razgrete so. be v ledenomrzel zimski zrak se bo prehladil prav tako kot. dame, ki nosijo v najhujšem mrazu «najlonce» ali svilene nogavice in prav takšno perilo. Lahkomiselnost pride do izraza zlasti pri prepihu. Prepih sam na sebi ne povzroča bolezni, pač pa že nastalo bolezen slabša s tem, da telesu odteguje toploto. Večini ljudi prepih ne škodi, je Pa nevaren, če je človek moker ali poten, saj lahko povzroči nevrologijo ali pa tudi revmo. Prehlada se pa lahko tudi nalezemo, zlasti še v slabem vremenu, kjer je mnogo ljudi, ki trosijo mikrobe z govorjenjem, kašljanjem in kihanjem. Prehlada se obvarujemo tako, da se izogibamo vsem vzrokom, ki ga povzročajo, ter da se smiselno utrjuječno, kar dosežemo zlasti z zračnimi ko. pelmi. Zdravimo pa prehlad z znojenjem .(lipov čaj!) in ležanjem. Dr. STRAUS Seminar kvekerjev v Jugoslaviji Mednarodna organizacija kvekerjev, ki vsako leto organizira seminarje, bo letos poleti priredila v Jugoslaviji seminar za študente različnih narodov. Seminar bo v Crikvenici od 16. julija do 15. avgusta, udeležilo pa se ga bo kakih 80 študentov skoraj iz vseh držav sveta. Proučili bodo različna politična, gospodarska in kulturna vprašanja. Podobni seminarji kvekerjev bodo letos tudi v drugih državah. ^ Q FILATELISTIČNE zanimiv OST^j JJ v z ff Misel, da bi izdali enotno „evropsko" znamko pa še daleč ne bo uresničena, predvsem j neenotnosti glede finansiranja in tradicij raznih držav, ki izdajajo na znamkah državnej Zanimanje za filatelijo je stara strast. Zasledujemo je lahko nazaj prav v čas prvih znamk. Prve zbirke so bile splošne, zbiralo se je vse. Z vedno večjo uporabo znamk, z vedno številnejšimi in pogostejšimi izdajami spominskih serij v vseh državah so se zbi. ratelji začeli specializirati. Nastajale so zbirke Avstro-ogrske monarhije, Švice, republike San Marino, francoskih kolonij itd. Z uvedbo letalske pošte so začeli nekateri daljnovidni filatelisti že od vsega začetka zbirati vse vrednote «air mail« in «per avion«, vse tiskovine, ki so bile v zvezi z letalskimi prevozi in v nekaj letih so dobili s prodajo svojih zbirk znatne vsote. Ena od zadnjih povojnih novosti so bile znamke Združenih narodov, ki jih izdaja poseben urad ZN in katere nalep. ljajo na korespondenco organizacije. Te znamke predstav, ljajo prvo mednarodno znamko, seveda pa sega njihova veljavnost izven sten palače Združenih narodov. Najnovejša novost v filateli. ji so pa evropske znamke, ki predstavljajo idejo evropskega zedinjenja. 2e leta 1949, ob začetku svojega dela. je evropski svet mislil na tisk enotne evropske znamke, ki naj bi veljala v vseh državah starega kontinenta. Kmalu pa so ugotovili, da bo izvedba te zamisli brez skupnega denarja in skupne organizacije telekomu. nikacij težka. Problem je postal še bolj zamotan zaradi te. ga, ker izdajajo nekatere drža. ve po svoji tradiciji na nekaterih serijah znamk slike vladarjev ali druge državne embleme. Mislili so zato na posebno znamko, ki bi imela značilno evropsko vinjeto, na kateri bi pa bil še prostor za razne državne simbole z označbo vred. nosti v valutah posameznih držav. Dokler ne bo mogoče iz. vesti tega načrta, je evropski svet nameraval natisniti v sporazumu s francosko pošto znamko, katero bi lahke na-lepljali na korespondenco organizacije, podobno kot je to storila OZN ob sedelovanju z ameriško pošto. Po tej pobudi pa so medtem že razne države izdelale serije znamk, ki predstavljajo vseevropsko misel. Tako je Posarje leta 1950 izdalo dve znamki v spomin sprejema v evropski svet. Okrasna risba je predstavljala simbol miru, evropsko enotnost in mesto Strassbourg. Leta 1951 je Luksemburg natisnil serijo znamk, katerih vinjete v Združeni Evropi«, «Zaščita (človeških pravic v združeni Evropi« in «Mir v združeni Evropi«. NOVE ZNAMKE Cona B Znamke, ki so izšle pred dnevi v Jugoslaviji in o katerih smo obširno poročali pred štirinajstimi dnevi, so izšle v coni B 21. t. m. z običajnim pretiskom. Gre za znamke, ki so izšle na čast OZN (UPU) in so bile sprejete z zadovoljstvom v filatelističnih krogih. Pretisk je izvršila tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Po zaključitvi redakcije nam naklada posamezne znamke ni bila sporočena. SVEDSKA je objavila svoj emisij za 1953, iz katerega' ffeds„ vidimo vse hvale skromnost: maja izide -V ^ serija (pet vrednot) ^ letnico državne sportn junija bodo z slavili 700-letnico St°c ^ novembra pa P°«f tI“ -ijeU vrednotami 100-letni ^ j, ja za telekomunikacij -j, na Švedskem loce” domei)i'1> uprave. Niso se * letnico če naj izide za zna«113' sta Kungalo posebna 1 2 3 A 5 6 T 9 i2 13 Nf ;# '5 16 17 22 19 20 2, 1,1 23 2Ji M 25 ji1 24 27 28 29 30 31 32 ,4 33 U 3V i 37- fj 25? 39 4/ 42 43 45 K VODORAVNO: 1. vrsta papige, 7. grški polotok, 12. vrsta živalske usmrtitve, 13. krmilo pri motornih vozilih, 14. osebni zaimek, 15. vojaški čin, 18. veznik, 19 otok v Jadranu, 21. eden izmed Džingiskano-vih naslednikov, 22. velika to. varna v Mariboru, 23 grška črka, 25. vrsta živalskega glasu, 26. nikalnica, 27. ime in priimek slovenskega pesnika, doma s Krasa, 30, stara listina, vrsta papirja, 31. tuje žensko ime, 33. vrsta prsti, 34. francoska narodna junakinja (fo. net.), 37. angleška kratica za «v redu«, 38. roman ameriške, ga pisatelja Sinclaira Levvisa, ki je izšel tudi v slovenščini, pred. 1-40. pritrdilnica, 41. mesto na stavljajo sledeče tri teme: «Go. I Sumatri, 43. dolina v Julij-spodarški in socialni napredek I skih Alpah, tudi vrsta pla- ninskih staj, zemljo, 46. iz NAVPIČNO: 1 zovskem morju okrajšan podrean bohr:Lt termin. 5. orodjei <* „ 0$ pretepen, namla 'jtaliJ8 j, 8. glas, zvok,, ll. K, ilovice. . \ nies*0, j 3, 2. zž°d,ii <• vez?* 6. spofntk, 10. P°iKfaDJiii> krajina v Zadn) ^ . ognjen (tujkah - js3l JLft, venska tragedij-a, , pr** Josip Jurčič,, 20. Ardiei**jj» kraljica ^Vj.‘ ki je vladala^ P° drUžW,t; na, 22. smrt' ** j& Argona, 24. latinska nikalni • 29. cepiti drv*« j0vni g navojnice, 32. °aj , o d letalec, 35. dol s)ij 36. igralna karta, ^ ^ izraz 39. blato, ^ & 44. kemični znak »molibden«. Knjižna zbirka ^Mladinske knji9e // na jbolj V 1 V množična in najbolj priljubljefl3 Ne bi se hotel spuščati v pro. blematiko slovenskega knjižnega trga in založništva, za katerega vemo, da je v težavah. Zato so toliko bolj svetli uspehi, ki jih nekatere naše založbe dosegajo z marsikaterimi izdajami. Naj omenim izdajo Cankarjevega Izbranega dela, ki ga v nakladi 10.000 iz. vodov izdaja Cankarjeva založba in zbirko Knjižnica sinjega galeba, ki jo izdaja Mia. dinska knjiga in ki zasluži, da o njej spregovorimo nekaj besed. Izdaja knjige v nakladi 15.000 izvidov, ki so večinoma vsi skoraj povsem razprodani, predstavlja gotovo velik u. speh. Ce so pri tem dela še kvalitetna in služijo vzgoji mladine, je tak uspeh vredeii še posebne zabeležbe. S knjigami, ki jih izdaja Mia. dinska knjiga v svoji zbirki ((Knjižnica sinjega galeba«, ima založba predvsem namen, nuditi mladini kvalitetna dela svetovne književnosti, jo s tem vzgajati, navajati na branje in Zdi se, da je klasični kostim med vsemi ženskimi oblačili najbolj priljubljen. Odkar se je kostim prvič pojavil, se ni mnogo izpremenil. Prvega je naredil neki londonski krojač, in sicer Henry Creed, ki je odprl v Parizu podružnico kro. jačnice, ki jo je imel njegov oče v Londonu, Pravzaprav je bila to jahalna obleka, ki jo je zamislil za cesarico Evgenijo, in za ostale elegantne žene tedanje dobe. Tako je u-stvaril prototip oblačila, ki je postalo nekakšna elegantna ženska uniforma. Pozneje je Henry Creed, čigar pravnuk Charles Creed slovi danes po svojih kostimih v treh prestolnicah, izpremenil omenjeno jahalno obleko v komplet za splošno uporabo. Kostim se je kmalu vsem priljubil in svojo priljubljenost je ohranil vse do današnjih dni. Včasih je veren posnetek moške obleke, včasih pa je iz. razito ženski, saj so ga nekoč že krasile istočasno umetne cvetlice, kožuhovina in čipke. Naravnost presenetljivo je, kolike variacije so mogoče pri kostimih, kajti zdelo bi se, da preprosta jopica in krilo ne moreta nuditi razmaha novim zamislim. Londonski modni mojstri pa vtisnejo kostimu vsako leto svoj osebni pečat. Leta 1952 je bila linija ramen mehko zaokrožena, jopice so bile ohlapne, ali so se samo na hrbtu prilegale životu, ali pa so imele pas samo zadaj. Letos so ramena bolj podložena, ker pa niso preveč poudar. jena, je linija še vedno mehka. Pas je izrazito naznačen, boki so širši, kar dosežemo s tem, da vložimo v jopico trdo platneno podlogo. Rokavi so dolgi ali pa tričetrtinski, zavihki zaokroženi, krila pa tako ukrojena, da omogočajo u- doben korak. Cesto imajo tudi skupino nizko položenih gub. Vse te nove značilnosti nam prikazujejo londonske modne tvrdke. Njihove razstave so vedno zanimive in to ne samo zaradi tega, ker gre za modele, po katerih bodo segale tako Angležinje kot tuje kupo-valke, ki spadajo k srednjemu sloju, ampak tudi, ker je njihova raven, v kolikor zadeva linijo, kroj in izdelavo, izredno visoka. Sivi, gumbnice, zavihki, žepi, vse bo trajalo prav toliko časa, kot obleka sama, to je precej let, če bo nositeljica seveda nekoliko pa. zila nanjo. Kljub temu pa cena ni pretirana — od 8 do naj. več 15 funtov šterlingov. Poleg tega so ti kostimi tako narejeni, da jih je lahko prena-rediti, ne da bi zaradi tega tr. pelo blago ali kroj. Med najpriljubljenejšimi kostimi v Londonu je letos ko- stim, ki ga lahko nosimo tako v mestu kot na deželi, to se pravi, da niti tkanina niti kroj nista preveč izrazito popoldanska, pa tudi ne preveč izrazito športna. Tak kostim bi si morale omisliti tiste, ki sta. nujejo na deželi, pa jih pot večkrat vodi v mesto, ter tiste, ki stanujejo sicer v mestu, a gredo večkrat na izlete na podeželje. Za te modele so po. sebno tkanine iz sive sukane volne, katere poživlja bel pike na zavihkih spredaj in na rokavih. Tak kostim bi bila posrečena izbira za starejše ženske, ki bi lahko dale krilu dovoljno širino s kako globoko gubo. Podloga v krilu bo jamčila, da ohrani svojo obliko. Omeniti je še, da so krila letos za 5 cm dalša, kar bodo pozdravile posebno starejše. Paziti je. da krilo kljub temu, da je široko, ne bo kvarilo vitke linije. odvračati obenem od plaže, stripov in druge malovredne literature. Pri tako obsežni nalogi ima seveda uredništvo precejšnje težave pri izbiri av. torjev, zlasti še, ker naj bi te knjige ustrezale mladini raz-lične starosti od osmega, devetega leta pa tja do sedemnajstega, osemnajstega leta. Vendar kaže, dosedanji izbor knjig, da je založba ubrala srednjo pot, izdajajoč dela, ki so primerna srednji starosti, z izjemo ene ali dveh knjig, ki so najbolj primerne pubertetnikom oz. knjig, ki bodo našle največ bralcev med starejšo mladino. Doslej je izšlo šest knjig, katerih vsebinska plat je dokaj različna. Mu-kerdžijeva Mladost v džungli je zajeta iz življenja v Indiji, Seliškarjevo Bratovščino sinjega galeba poznamo; v knjigi Kon Tiki pripoveduje avtor o svoji poti na splavu preko Oceana. Eri Knigth pa je v svoji povesti popisal zvestobo Lassie. VVellsova Zgodba o nevidnem človeku je fantastična zgodba, knjiga Sajo in nje, na bobra pa pripoveduje o živ. ljenju Indijancev. Ce prišteje, mo še dvoje del, ki bosta izšli do konca šolskega leta (H. Gilbert Robin Hood, v dveh knjigah, Mukerdži Potujeva k Himalaji), vidimo, da so vsebinsko knjige dokaj pestre. Res, da bi lahko o eni ali drugi lahko izrekli v pogledu umetniške vrednosti strožjo sodbo. Toda prav gotovo je pri tem res, da mora založba odstopiti od strogih kriterijev in od časa do časa napraviti mla. dini koncesijo v vsebinskem in s tem tudi v umetniškem pogledu, če hoče doseči svoj poglavitni cilj in pritegniti mladino h knjigi. Sicer pa so zato druge knjige toliko kvali. tetnejše. Založba ima tudi za prihodnje šolsko leto pripravljen okvirni program; nadalje, vati hoče dosedanjo pot ter da. ti mladini še bolj pester izbor iz vseh svetovnih slovstev. Daudet, Pravljico iz Tisoč in ene noči, izbori pravljic raznih narodnosti, Nušič, to je samo nekaj od načrtov za pri. hodnost. 2al ne najdemo med temi deli dosti domačih del. Pravzaprav je od slovenskih del predvidena izdaja samo ene povesti in to Borove, vendar tudi tega teksta založba še nima v rokah. Prav tako je od jugoslovanskih avtorjev zastopan samo Nušič. Kdor pozna razmere v slovenskem izvirnem slovstvu, tega to dejstvo ne bo začudilo Od jugoslovanskih avtorjev pa bi založba morda le našla še katero delo vredno objave v tej naši najbolj množični knjižni zbirki. (Pri čemer seveda ne morem šteti v to serijo Prešernove knjižnice in Mohorjeve družbe). Zanimivo je, da vlada za izdaje Knjižnice sinjega galeba sorazmerno zelo velike zanimanje. Knjigi Kon Tiki in Lassie se vrača, sta izšli v 18.000 izvodih, (15.000 v navadni, broširani opremi, 3000 v boljši opremi), ostale knjige pa v nakladi 10.000 izvodov. Da so tri od dosedanjih šestih knjig povsem razprodane pove dovolj, in da bodo ostalo tri tudi prav kmalu je tudi dovolj prepričljivo o popolnem uspehu te knjižne zbirke. Zato bo tudi prihodnje leto Knjižnica sinjega rjetno jala v enak. «*• J ^ večji nakladi. geli čit>a, L u» de bi omenili, da sH1'.. jeva povest Bra ,t ga galeba irf« j* m je tudi četrtič1 P **& ke številni Prob^br^ fk reč posebno lah Ptn,iš£°. AO ge? ki bi bile umetn* litetne, vzgojne > v ta privlačne ob.enemtežko ustrpir •e z isto knjigo^ jnjj dana. Seveda so tudi o*“ jji J>®' ti mladini vseh ,st*l£Ssioye®*rf manjkanje izvir tudj p ^ del za mladino Je 0 ben problem, seved^edois^ visen od založbe m Jc3: žfi‘ Todf. kajt' ^ uspeh pri razpeC® velike -k]ade P - da je založba ge na pravi pota naklade uspeh. in gotovo velik usP^y jeva11 ; V ne, da zaslužiJ° 'v"" a0O P jo s to Zbirko pos'a' znanje. knjige so tudj^d V JUGOSLAVIJI BO TAB® 800 mladih socialistov vseh $0 v” il 6^ Socialistična mladinska in-1 študentje. Le'spo4at^L0 ternacionala, ki prireja vsako I podprle ^^jgtja, d8^ jeja' leto taborenje mladine v tej ali oni državi, bo letos organizirala tako taborenje v Jugoslaviji, in sicer zaradi velikega zanimanja mladincev-so-cialistov za Jugoslavijo. Taborenje bo trajalo od 26. julija do 7. avgusta v okolici Zadra. Kakor je predvideno, se bo tega taborenja v Jugoslaviji udeležilo okrog 800 zastopnikov socialistične mladine iz skoraj vseh držav na svetu. V vseh deželah je zanimanje zelo veliko. Samo Avstrija je prijavila 300 udeležencev, čeprav bo za njeno mladino prostora le za nekaj deset mladincev. 200 jug. študentov pojde na prakso v tujino Lani je bilo v desetih tujih deželah na praksi 190 jugoslovanskih slušateljev tehnike, agronomije, gozdarstva, fizike in kemije. Iz devetih evropskih dežel pa so bili v Jugoslaviji v 40 podjetjih na praksi 103 ■F podprle .gi da * nove in P» glavne ^ k0 odstranili gdarStvo* Uprava za go*P . ZveZn ji*' nično P°m0?tu je za9ot tfe^ vrši,ir pro‘^una svojega P tne ,tud>■ sredstva zaipr* stroške jUgOSl sQ ,e V tov, hkrati P tuJe. ncL Ijena mesta ‘ ktidra jt)e} k: bodo le o godbi 20oj goslaviji- Po P tujino y j to* "a P1?! študeo'0 ,v jr goslovanskih pflde dejo v A'6 p anciJ 1 tti' sko. Nemčijo, * in ^^ P1" jjH Švico, Sye taneJO -csf < želah ^ * aietJaVsJ a P°„aV- lal >od( tujino pM^aio ^,.i t» v tujino Parajo g dentje, k> absolv<->n jdij^ (•V ,£>•' sefih za spclie. dnevnik 26. apnfla log upadanju našega kmetijstva lisličnj .eb ie izšel sta- rke orn*k Zavezniške ličnimi nP/av*’ U med raz~ Drn° atki .° Prebival- P'®a5:t tudi -» 'n financatl luai številke se na kmečko fcjoče I '^njo nana-proiz-Uradni po- latki ,°0ne A. fl kate--ieni V tem zbor kujejo Nk lr-i, vso resnostjo pr°Pada kmetij- 1 °Mavljeni ere je zbrala ZVU ^ vpliv V •” kakšen ža' H lan-i. f lmela na pri-'^tki oletna suša. Ti foni. °J°hko b°ij po- ke5 « davčni pri-l!iih letih86 • kmetovalae v s-? Kril in v kvečjemu * oblasti s 30 tudi P°" 1 skorai 6 Vedno neznatna. evredna upošte- n. P^ln?° beses'k“se ie čutila med-J^ale cJeUnktura in ko so v in !! vseh Proiz-l#lečkib - n3imi tudi ■;takOoh^aV P°slednji v Pridelkov v občut; ;kkih Pade, ni meri kot ce-surovin in in-Proizvodov. Celo- SS Pr°izvodnje je po-,..lk° več« resnici celo ne-4tl’ v liraVi *C°t’ ga kažei° SP°vtfam0 PPsamezne . l,len m°. da je najbolj JH4je Padec zabeležilo !m? 195fSkw3e Vina’ saj stotr,, ’ ta pridelali • lov- medtem ko lani lNcj n;°tov' ^ak° ostre-. ItUgj , 2abeležila nobe- e kri ^6t Vin6ZUltat slabe le- !S v£osradniki ne ob' on. - C vinogradov in -bi1! .Zaip° Vedno večje f°8r£v!Čenih ali 'Sta‘ >Stnegaa bU Pridelek A*]; ea sadna, sai s n \slab **li6Sa S8d3a’ sai s0 C hru’škr'i1951- leta 4-709 ¥* števi' ni pa le 319-J > vsene bi lahk° "a- k. eskve !°stal° sadie ra" s bet „L, ,so dale izredni t, . Pritielek. l»ine a statistika taktno k° da lakko za te h .* v litalam° skupne šte- >o ,>*>• i!,H l95j družinski vrto-'‘iPiiov fa Pnirresli okoli r ^ol hr- 1952- leta pa So °p°v lir. Večji vrto- ‘“'ioosn1165,11 160 mili j' v 0- a°Sllo 1,- JU rdi milijonov ^^bekhj®”10 V zadniem C’f_ IfcL ^ Saj- —«.uiiuraxi b- 0 in vinograd- Padec ‘»t. bi “'d znaten padec 'e tako9 ok°likke kmeto-Važnih kulturah «o ' Vrtnarstvo. “bele kultu liie'ke km!eaile tudi ostale °bči,t_ Ure. čeprav ni bil H' 3e Predstavlja-" <- “St 6« milijonov lir. ^ živin®’ kako 30 sta' k io bh 31- decembra t.‘illCon Pa celotnem o-l^Vit e 4.840 glav gove-kar C*!0 Prav tako 31. k živine 892 le še 4-697 . VtenJ je predstav- «tovilor.419 milijonov °nj se je v istem manjšalo skoraj za ma. vrednost £*V. ? lllonov ^Število |b)u h K 91 je padla na 78 mili-tret ’ SVini se ie zni* ■Sil -“la 31n°’- vrednost Pa V Permnei2premeniena> eb>en? ne ie ostaio ’ . Jen° in vrednost Ctnjfedle. p°datki so dovolj Lii1* kmetijskih "HQrani;»i*;i. zgovorni in govore o splošnemu padcu živinoreje) ki ima na našem ozemlju dobre pogoje, saj je v bližini mesto, gotovo tržišče in zemlja odgovarja za živinorejo. Vrednost proizvodnje živinoreje pa se je v zadnjih treh letih nekoliko dvignila, žal seveda zaradi dviga cen. Skupna živinorejska proizvodnja je tako znašala 1950. leta okrog 550 milijonov, 1951. leta okrog 613 in 1952. leta okrog 645 milijonov. Čeprav smo takoj zabeležili neki dvig, je vendar ta, če upoštevamo cene, neznaten in ni upoštevanja vreden. Ko proučujemo podatke o kmetijski in živinorejski proizvodnji naše cone, sama po sebi prihaja misel o izredno velikem pomenu te proizvodnje, saj kljub slabim letinam, brez pomoči oblasti, davčnemu pritisku itd. prinaša vsako leto skoraj dve milijardi lir. Nikakega dvoma ni, da bi s pametno politiko oblasti in ob primerni pomoči lahko kmetijstvo in živinoreja donašali znatno več kot sedaj. To pa je obenem stalna zahteva slovenskih kmečkih strokovnih organizacij, ki pa pri oblasteh ne najdejo razumevanja. ■ . Krava ayrshirske pasme, ki je bila nedavno na neki razstavi v Južni Angliji ocenjena kot najboljša molznica- •V',v Krava pasme Jersey iz Poeblesa na Škotskem jie tudi odlična mlekarica. Kako naj čebelarimo Tržaškem ? na Vremenske razmere po novem letu niso za naše čebelarje nič kaj ugodne. Vreme je bilo sicer lepo, , ampak zelo mrzlo. Mandlji so cveli mesec dni pozneje, kakor navadno. V takih prilikah niso mogle čebele izleteti in tudi matica ne zalegati. Proti koncu marca se je vreme dokaj zboljšalo in čebele so pričele delati s polno paro. Glavna skrb čebe_ larjev v mesecu aprilu je pre. gledati panje . in popraviti, če ni kaj v redu. Od stanja čebel v tem mesecu je v glavnem odvisen ves spomladanski donos. Odkar se je pri nas razširil Žnidaršičev panj, je ena glavnih čebelarjevih skrbi, kdaj bo tisti ugoden čas za preve-šanj.e ali prestavljanje. Marsikateri čebelar se pohvali drugemu, da je že prevesil in s tem hoče posebno poudariti, da so njegovi panji že dobro obljudeni in s tem tudi dopovedati, da dobro skrbi za čebele. Pri nas navadno panji dovolj oživijo proti koncu a-prila ali prve dni maja. Vsak čebelar, če le more in zna, hiti tedaj s prevešanjem, ker tako se je naučil od svojega očeta in tako tudi vedno čita v čebelarskih mesečnih nasve. tih po raznih časopisih, knjigah in koledarjih. Ce to velja za druge kraje in velike čebelarje, ki prevažajo čebele, ne velja za naše male čebelarje, ki držijo čebele celo leto doma. Preveša se v glavnem zato, da se na ta način prepreči ro. Razmere za čebelarjenje se menjujejo od kraja do kraja in mora vsak čebelar sam preudariti kakšne so čebelarske možnosti v njegovem okolišu - Razne knjige in navodila naj veljajo le kot splošna navodila Dva zUvdnfa škodljivca ■i S m 4» 3* gp • brazdati rilčKar in po- I llsSIlL 33 I^ • znani trtjon. Trtjon vije poznane „cigare“, rilčKar pa izjeda popje Škodljivca, s katerima se hočemo seznaniti, sta brazdati rilčkar, tudi trsni rilčkar imenovan, in vsem poznan trtjon. Prvi je bolj zgoden, drugi pa se pokaže kmalu za njim. Oba škodljivca sta hrošča in ker imata rilček, ju v priro-doslovju štejemo k rilčkarjem. Hrošči te vrste se napravijo mrtve in spustijo na tla, čim začutijo svojega sovražnika. To tudi upoštevajmo, ko jih zatiramo. Trtjon meri komaj pol cm; barve je različne; nekateri trtjoni so kovinasto zeleni, drugi pa plavi kakor jeklo. Brazdati rilčkar je pa 1 cm dolg, črn in kakor od“Zčrfti lje umazan. Krila so brazdata in zato ga tudi imenujemo brazdati rilčkar. Oba delata škodo v naših vinogradih, vendar je brazdati rilčkar večji škodljivec kakor trtjon. Ta vije poznane cigare iz listov in gloda mlado listje, rilčkar pa izjeda popje, da o-stane gluho. Pozneje se seveda zadovolji z listjem, ki ga začne glodati ob robu. Njegove ličinke, ki se hranijo v zemlji z objedanjem trtnih korenin niso nič boljše od njega. Trte, ki so jih ličinke močno napadle, so videti take, kot bi trpele na trtni uši. Ta hrošč tiči podnevi skrit v zemlji in žre le ponoči. Zato jih je podnevi malo videti. Ta dva škodljivca najuspeš. neje pokončujemo, če pobiramo hrošče, trtjona pa še posebej če pobiramo tako imenovane cigare. Te zavitke na- pravi samica tako, da zvije list, katerega pecelj je prej prebodla s svojim rilčkom, da je ovenel. V sredo tega zavitka položi navadno 4-6 jajčec. Iz teh jajčec se zležejo ličinke. ki se zarijejo v zemljo. V juliju ali avgustu se spremeni ličinka v hrošča, ki zleze na trto in se tu hrani z objedanjem listov. V. tem času ne dela zavitkov, ampak zleze v zemljo, kjer prezimi. Hrošče moramo pobirati zgodaj zjutraj, ker trtjon dela podnevi. Brazdati rilčkar, ki pa ne more leteti, tiči,,podnevi — kakor rečeno — v zem-Ijk ' Hrošče pobiramo tako, da podložimo pod trto odejo in trto močno stresemo. Poleg teh hroščev bomo otresli tudi maj. skega hrošča, ki tudi dela na trti škodo. Pri pobiranju »cigar« pa ne smemo nabranih zavitkov samo zmečkati, ali pa še celo zakopati v zemljo, ampak iib moramo sežgati. Deteljna predanica Deteljno prfedenico prište. varno k zajedalkam. S tem imenom nazivamo vse takšne rastline, ki se zajedajo s svojimi sesalnimi koreninami ali bradavicami v druge rastline in jim izsesavajo ali pijejo sok To izsesavanje soka po zajedalkah pa rastline oslabi in polagoma popolnoma uniči. Zato pa nam take zajedavke lahko napravijo na polju velikansko škodo. Deteljno predenico zanesemo na njivo večinoma z de. teljnim semenom, ki ni očišče. no predeničnega semena. Prav tako pride predenica na njivo lahko tudi z gnojem. Ako po-kladamo živini po predenici napadeno deteljo ali travniško krmo, požre živina tudi prede, nico in predenično seme. Toda predenično seme zapusti živalsko telo še vedno, kaljivo in pride v gnoj. Tako je torej mogoče, da zanesemo predenično seme z gnojem na polje, kjer lahko ostane kaljivo več let. Iz semena pa zraste nitasta rastlinica, ki se ovije in oklene deteljnega stebla in zasadi vanje svoje sesalne koreninice. Mala nitasta rastlinica požene nove nitaste vejice. Predenica se širi s svojimi ru. menimi nitastimi vejicami pri ugodnih razmerah vedno dalje in tvori tudi cvetje. Iz cvetja se razvije zelo drobno seme. Ako ne ukrenemo ničesar proti'predenici, se vedno bolj razmnožuje in nam dela vsako leto večjo škodo. Prvo in najbolj uspešno sredstvo proti predenici je u-poraba le takšnega deteljnega semena, ki je zajamčeno očiščeno predeničnega semena. Treba je, da tako jamstvo odločno zahtevamo od semenarn, zadrug in trgovcev. Da- lje je treba paziti, da ne spravljamo z gnojem predeničnega semena na njive in travnike. Tudi ptiči in druge živali lahko zaužijejo predenično seme in ga zanesejo ha polje, tudi veter raznaša lahko predenično seme in pomaga širiti predenico. Kdor opazi predenico na de. teljišču ali tudi na travniku, naj napadeno mesto zaznamuje ter naj predenično gnezdo in tudi deteljo en meter okrog gnezda pokosi, spravi skupaj, Dijaška Matica opravlja veliko ku’turao, narodno in socialno poslanstvo. Mi vsi smo ji dolžni pri tem plemenitem delu pomagati. Zato postanimo njeni člani in zbirajmo prispevke za Dijaško Matico. pomeša s slamo, namočeno v petroleju in vse skupaj sežge na istem mestu, kjer je zraslo. Pokošeno in požgano mesto je treba prekopati in zopet posejati s čistim deteljnim seme. nom. Predenico zatiramo tudi z zeleno galico (železni vi-triol!), toda kakor prej omenjeno, moramo napadeno mesto deteljišča pokositi. Pokošeno deteljo s predenico vred pustimo na pokošenem prostoru, ki ga večkrat polijemo ali poškropimo s 15 do 18-odstot-no zeleno galico (15 do 18 kg zelene galice se raztopi v 100 litrih vode). jenje, da se pomnoži prebivalstvo panja in s tem poveča donos ter da se prenovi satovje. Vse čebelarje na našem področju lahko razdelimo na dve skupini t. j. na tiste, ki držijo čebele celo leto doma in na tiste, ki jih prevažajo v Italijo in Jugoslavijo. Vsi srednji in mali čebelarji so po vojni opustili prevažanje zaradi sitnosti in stroškov in si morajo urediti čebelarjenje po prilikah, ki vladajo na našem ozemlju. Pri nas traja glavna spomladanska paša od prvih dni maja do srede junija in jesenska od zadnjih dni avgusta do konca septembra. Čebelarji mora. jo torej skrbeti, da bodo imeli v teh časih močne družine. Ker čebela potrebuje za svoj popoln razvoj približno me. sec dni, bodo pobirale spomladi čebele zalegane do prvih dni maja, jeseni pa tiste zalegane do konca avgusta. Po. zneje zalegane bodo ostale čez zimo. S prevešanjem v prvih dneh maja, ker prej ni mogoče opravljati tega dela, damo matici na razpolago mnogo prostora za zaleganje in ker je v tem času dobra paša, ona ta prostor tudi dobro izkoristi. Zgodi se tako, da se nam v ju. niju in juliju izleže ogromno število čebel, ki pa nimajo kaj delati, ker je medtem prenehala paša, ter samo lenarijo in pijejo med, ki so ga z velikim trudom nabrale njihove prednice. Za jesensko pašo te čebele tudi ne pridejo več v poštev, ker so prestare. S pre. večanjem pa damo ogromnega dela tudi velikemu številu starih čebel, ker morajo v panju skrbeti in braniti podmladek, zunaj pa nabirati obnožino. Vse te čebele bi v nasprotnem primeru pridno nabirale med. Skoraj ves med, ki so ga Čebele nabrale spomladi, izgine poleti, ker ga v poletni su. ši porabijo močno obljudeni panji za hrano. Ce pa med takoj spomladi odvzamemo, trpijo taki panji lakoto. Upam, da bo vsakemu naše. mu malemu čebelarju jasno, da mu spomladansko preveša, nje več škoduje kakor koristi. Sicer pa to lahko prav vsak še letos poskuša, kar ga prav nič ne stane. Prihranil si bo še celo nekaj dela in skrbi. Pripomniti moram, da se prilike čebelarjenja menjajo od kraja do kraja in da mora vsak čebelar sam preudariti, kakšne čebelarske možnosti so v .njegovem okolišn in, po teh tudi urediti svoj način čebe-.larjenja. Ba^ne -knjige in nasveti naj veljajo le kot splošna navodila. Kar se tiče strahu pred rojenjem, je že vsem znano, da čebele v Žnidaršičevih panjih ne rojijo prav rade in da se rojenje več ali manj da preprečiti na druge načine. Tudi satovje se prav dobro in lepo obnavlja, ob dobri paši, v me. dišču. Ob koncu naj še omenim, da so nekateri čebelarji v tujini pred leti začeli čebelariti v ča. su glavne paše na način, ki bi ga bilo vredno tudi pri nas preizkusiti. V začetku glavne paše namreč zaprejo matico v kletko za nekaj časa ali pa še bolje, zožijo plodišče le na par satnikov tako, da postavi, jo med nje desko, ki zabrani matici sprehode po'celem plo. dišču. S tem preprečijo matr-ci obilno zaleganje in. Sprostijo veliko število čebel, ker jim ni treba skrbeti za toliko zale. ge in lahko nabirajo med. Pra. vijo, da s tem postopkom znat. no povišajo donos medu. O ve. rodostojnosti te trditve se lah. ko prepriča vsak čebelah, ker poskus ni težak. Čebelar TUJI KMETIJSKI STROKOVNJAKI V. ZDA Ameriška uprava za vzajemno varnost je sporočila, da se mudi v ZDA skupina kmetijskih strokovnjakov, iz Danske, Jugoslavije in Filipinov, katerih obisk je organizirala Uprava za vzajemno varnost v okviru svojega programa tehnične pomoči in pomoči za visoko produktivnost. Strokovnjaki bodo proučevali posebne sisteme umetnega gnojenja, ki se jih poslužujejo ameriški farmarji. ANGLIJA NI PRISTALA NA ŽITNI- SPORAZUM Po 15 tednih so se pogajanja za podaljšanje mednarodnega žitnega sporazuma končno le zaključila z uspehom. Pogajanjem v Washingtonu so prisostvovali predstavniki 46 držav. V. Britanija ni pristala na novi sporazum, ker je bil odklonjen njen predlog, da bi se cena za bušel (mernik) pšenice povišala od 1,80 samo na 2 dolarja. Izvozniki žita so zlasti na pritisk ZDA. pristali na ceno 2,05 dolarja. Američani so v začetku zahtevali ceno 2,50 dolarja. Sporazum morajo države ratificirati do 15. julija, uveljavljen pa bo 1. avgusta. Žitni sporazum določa okvir, v katerem se lahko gibljejo cene, in sicer velja kot najnižja cena za bušel (27,2 kg) 1,55 dolarja (doslej 1,20), za najvišjo pa 2,05 (1,80) dolarja. Boj za določitev cene je bil zelo oster. ZDA, Kanada, Avstralija in Francija so najprej postavile najvišjo ceno 2,50, nato so popustile na 2,25 in končno na 2,15 dolarja za bušel; države uvoznice so bile pripravljene plačati kvečjemu 1,95 dol. Takšen je bil položaj sredi marca, ko bi se bila pogajanja skoraj razbila. Nazadnje je prišlo vendar do kompromisa na podlagi cene 2,00 dolarja. Države uvoznice lahko imajo ta sporazum za uspeh, ker se je cena žita po sklenitvi sporazuma, ki je zdaj v veljavi, dvignila; tako stane vrsta standard nad 2,20 dolarja bušel. Ce primerjamo cene na prostem trgu s ceno, po kateri bodo države izvoznice izvažale, je uspeh držav uvoznic viden. Združene države bodo morale s*podporo ameriških izvoznikov zagotoviti omenjeno izvozno nižjo ceno, ki je bila določena v mednarodnem sporazumu, TRGOVINA Z ŽITOM V ZASEBNIH ROKAH Dne 1. maja bo trgovina z žitom in s krmo prešla v Angliji v, zasebne roke. REJA KUNCEV donaša vsestransko korist Meso je zelo okusno - Kožuhovina je dokaj cenjena - Pomembnost kunčjega gnoja za vrtnarstvo Reja kuncev je pomembna panoga živinoreje. Marsikomu niso znane koristi, ki jih človeku nudijo te majhne in ljubke živali. Mnogi menijo, da je reja kuncev bolj igračkanje in razvedrilo za otroke, ne pa donosen del vsake domačije. Da bi spoznali, kako zmotna so taka mišljenja, poglejmo, kakšne koristi nam donaša kunce-reja. ° Meso,kuncev je okusno, lahko prebavljivo in hranljivo, celo bolj kot meso perutnine. Ker se kunci hitro množe, so obilnega zaroda in nagle rasti, preredimo z njimi lahko precejšnje količine mesa. C e koti samica dvakrat na leto in iz vsakega gnezda vzredimo samo po štiri mladiče, od katerih bo vsak v starosti 5-6 me-secev dal 2,5 kg mesa, znese to 20 kg mesa od ene plemenske živali, Z drugo besedo, zadosti mesa za 20 kosil štiričlanski družini. Razen mesa nas kunci oskrbujejo tudi s svojimi kožuhi, z dlako in z usnjem. Kunčja kožuhovina je zelo cenjena in zalaga več kot polovico krznarske industrije na svetu. Kožuhe kuncev uporabljajo v pri-rodnih barvah ali jih barvajo in strižejo kot imitacije naj- ] Vzgaja si ljubezen in sočutje i ; r - rJj . . » n (L JL, NU /J s, 11 o >*/> >■> s-. L111 f n vn 7• > „ * _ -me— - — nadzor-% teri?Va naVraviti o-S Va*nih kmetij- j^ej P°dročja, kaie- lih :a^or°t^elei^0 kmeto-slSetij«, 1 dru0e osebe, , 3st”o zanimn zanima. e bodo nekatera 0 in eu '‘■cKuzera H’)i”oa°Sest°'0,nS!<0 VZ0Tn° t, Qdi lf*n ty*\jsk sadovnjaki, e preuredit- da!ie szedi- % ta ^hotornonjenje ter ■ °rno oranje. in ISo b° »ono?.?,6130 J0• maja 5 ■ cdeH„ .len takoj na- We> 'l7'0Cre9na 17‘ maja- ^»t?36 za ,,^p,°3.asnila in iti, °4«an! lahi, žbo se za~ ■n0 vV^iiipobrnejo na ^ r. atetii.1 “''lKJO nc \-^3 ioa ni-0 nad20rni: i ,Gfle0a, štev. 6, ;,*o t? ade)p4 tud' dalo na e“o t'iencem brez- *n° sredstvo. S TRŽAŠKEGA OBČNI JBBOIt I4U1H KU IN OBRTNlSKK posojilnice v Nabrežini V nedeljo je bil redni občni spodarskim delovanjem v na- zbor nabrežinske posojilnice, ' ' *,”li zadruge z neomejenim jamstvom. Ta ljudski kreditni zavod, ki je bil nekaj let po vojni skoro v zastoju, je v zadnjem času poživil svojo aktivnost. Lani je dobil 10 milijonov vladnega posojila in z njim pomagal potrebnim članom v obliki meničnih posojil. Bilanca 31. dec, 1952 izkazuje 12,183.981 lir aktive in prav toliko pasive, v katero je vštet čisti dobiček, ki znaša 113.775 lir. Kot vsi takšni kreditni zavodi je tudi ta zrastel iz potrebe po gospodarski obrambi malega človeka v pogojih izko-riščevalnega kapitalizma. Kot takšen pa nima špekulativnega značaja, ampak je njegova naloga posredovati pomoč svojim članom s čim manjšo obremenitvijo po načelu vzajemne pomoči. To, kot tudi nizka režija, omogoča ugodno obrestno mero za vloge, ki se giblje od 2-4 odst. (kar je odvisno od po. gojev za -dvig vloge). Neomejeno jamstvo zadruge — se pravi, da člani jamčijo z vsem svojim premoženjem, je dovolj zgovoren dokaz, da so vloge varno naložene in tudi posojila na trdni osnovi. Potemtakem se čisti dobiček zadruge raztegne v širino se pravi, da so ga deležni v ena ki meri vsi njeni člani. To se v določenem trenutku (ko do biček doseže gotovo višino) očituje tudi pri znižanju o-brestne mere na posojilih Iz tega je razvidno, da vrši ta kreditna zadruga s svojim go- sem primeru tudi narodnoobrambno nalogo. Pri nas ni na razpolago dosti gotovine. Vendar pa imajo nekateri kakšen prihranek, ki bi ga lahko vložili v ta zavod v svojo in splosno korist. Denar kot trgovsko-prometno sredstvo ne sme biti odtegnjen iz prometa. To velja toliko bolj za naše razmere, ker se borimo za svoj gospodarski in narodni obstoj. Zato je dolžnost vsakega našega človeka, da se tega našega zavoda poslužuje nele pri posojilih, ampak po možnosti tudi pri vlo- gah- T. Dolinske kominforuiiade Preteklo sredo je obiskal našo vas sam poveljnik komin-formistov Vidali, ki se je pripeljal z luksuzno «1400». Spremljal ga je še en avto slabše vrste, katerega so pustili lepo na trgu, medtem ko so «1400» skrili v senco, da ne bi bila preveč vidna »tovarišem«, ki mislijo, da živi Vidali morda slabše kot pa kakšen de-lavec iz tovarne. Za ta obisk so kominformisti sklicali poseben sestanek, na katerega so povabili samo svoje najaktivnejše člane in aktiviste Predmet razgovora naj bi bilo predvsem vprašanje 1. maja, prt čemer naj bi Vidali opozarjal «tovarise», da ne nasedajo ((titovskim« pozivom na enoten nastop, čes da bi to škodilo delavskemu gibanju itd. Ne vem koliko je zalegel ta pouk domačim aktivistom, toda dejstvo je le eno: delavci :in pošteni demokrati sploh, si želijo enotnega nastopa, saj vedo, da je le v enotnosti garancija za uspešnejše vodenje borbe v korist delavskega razreda. * * * Do kam sega ((vsemogočnost« dolinskega župana, nam priča naslednji dogodek; Ko je bil pogreb Borisa Kidriča, je ne- kaj ljudi poslušalo radijski prenos v gostilni Strajn v Dolini. Nenadoma je vstopil Lov-vriha in ko je slišal, da gre za prenos s pogreba, je stopil k radijskemu aparatu in ga zaprl. Res ne vemo ali s; Lovriha lasti pravico cenzorja kot dolinski župan ali kot kaj drugega. Prav bi storil, če bi to pojasnil ter povedal kakšne funkcije opravlja, da bi ga ljudje drugič ne obsojali po krivem. Saj vsi vedo, da je ((■služba - služba, polenta pa polenta«. Dolinčan IZ GORIŠKE kaj vse manjka v Št- Mavru pod Sabotinom Ze večkrat je bilo siišati iz naše vasi pritožbe na goriiško občino, pod katero spadamo, zaradi nevzdržno slabih cest in pomanjkanja električne razsvetljave pri nas. Domači župnik, občinski svetovalec Pavlin, pokojni profesor Lapanja in tudi nekateri vaščani so pri oblasteh že večkrat zahtevali večje pomoči predmestni vasici, toda do sedaj je bil odziv vseskozi premajhen. Cesta je popravljena le do cerkve od tu naprej proti gornjemu delu vasi pa je v zelo slabem stanju in to ravno tam, kjer je najbolj nevarna. Predvsem je zelo ozka in se dva voza ne moreta Izogniti eden drugemu temveč se mora eden vrniti nižje ah višje na pot. lažje bi bilo če bi bili v dolini, toda najbrž je našim pradedom ugajal lep razgled na nižje, da so svoje domačije postavili tik ob vznožju Sabotina. Poleg slabe ceste, ki je polna kamenja na omenjenem predelu, je po celi vasi vsega skupaj razmeščenih le 6 cestnih svetilk, ki so vsekakor nezadostne za naše strme poti. Predvsem bi potrebovali pojačitve v bližini gostilne «Doljak» in tudi tam-kajšno razširitev ceste. Še vedno manjka 7 domačijam na egropajišču« električna razsvetljava in je bila do sedaj vsaka prošnja le glas vpijočega v pustinji. Goriška občina, ki nabere največ davkov prav v gornjem delu vasi, bi nam morala preskrbeti tudi dostojno življenje in ne nepotreben trud z uporabo petrolejke na «gropajišču». Prav tako bi bilo treba čimprej od cerkve navzgor nasuti gramoza in tega v vasi ne manjka, ter b; ga lahko izvozili še v druge kraje, torej za to ne more biti nikakršnega izgovora. Pred časom je bil v naši vasi tudi goriški župan Bernardis, ki je na prvi pogled lahko ugotovil stanje vasi, toda on je odšel, naše prošnje pa še vedno ležijo v predalih občine! Glede vodovoda Smo prizadeti predvsem v tej sušni dobi. Nekaj vaških «čepov» nam ne zadostuje in je treba za živino iti po vodo večkrat v Sočo, do katere je pot zelo težavna. Ob deževnem vremenu se okoristimo z deževnico, ki ostane v grapah, toda ta traja največ 14 dni. Pred letom je bil tu neki inženir iz Vidma, ki je ugotovil pod hribom velik izvirek vode, toda za njegovo ugotovitvijo je ostala le tablica, ki ga označuje, o vodovodu pa si ne upamo še niti sanjati. Naše življenje poteka v trdem kmečkem delu za vsakdanji kruh. Pozimi si malce opomoremo s tem, da gredo mlajši delat v druge vasi, nekatere ženske pa delajo tudi v predilnici v Podgori. Letošnje slabo pomladansko vreme nam je prizadelo precej škode na sadju, od katerega imamo precej dohodkov. Tako so nam črvi uničili češnje «vipavke», «francoske» pa so prizadejane Dopisujte v rubriko jas naSin uasr od ledenega mraza, ki je prišel po velikonočni nedelji. Obetamo si nekaj od pridelkov naših vinogradov, če nam bo vreme milo. Za velikonočni ponedeljek se je naš pevski zbor dobro odrezal v domači gostilni, kjer so se okrog njih zbrali številni tujci. Odkar prihaja redno dvakrat tedensko v vas učit pevski zbor Pavlina Komelova iz Gorice so naši pevci lepo napredovali in smo pevovodkinji hvaležni za njen trud. Mladina pripravlja igro «Stari greh«, ki je vsled pomanjkanja režiserja nekaj časa zastala, vendar so se sedaj zopet začeli pridno vaditi. različnejših dragocenih divjih kožuharjev. Dlako manjvrednih kožic predeluje v velikih količinah klobučarska industrija za izdelavo kakovostnih klobukov. Vsako leto uvaža Jugoslavija kunčje dlake za milijone dragocenih deviz. Dlaka an. gora kuncev, ki ji pravimo an-gora volna, je prvovrstna surovina za tekstilno industrijo. Iz nje izdelujejo najdražje tkanine, ker je volna kuncev tanjša, toplejša in lažja od ovčje volne. Iz kunčjega usnja izdelujejo rokavice, uporabljajo ga knjigovezi in obrtniki galanterijskih predmetov in še razne druge obrti. Ne smemo prezreti tudi veliko korist kuncev kot poskusnih živali v znanstvenih zavodih. Na kuncih raziskujemo razne bolezni ljudi in živali. Na njih preizkušamo razna cepiva in zdravila. Iz hrbteničnega mozga kuncev n. pr. pripravljajo zaščitno cepivo proti steklini, eni najstrašnejših smrtonosnih bo Jezni. Končno naj omenimo še kunčji gnoj, ki ga cenijo zlasti vrtnarji, ker vsebuje mnogo dušika in kalija. Povprečno računano, dobimo od vsakega kunca na leto okoli 80 kg suhega, oziroma skupaj z izcedki 120 kg izvrstnega gnojiva. Ce upoštevamo vse navedene koristi vidimo, da so kunci gospodarsko zelo donosne živali. Donosnost se poveča zlasti še s ceneno prehrano. Redimo jih lahko povsod, kjer je nekaj povrtnin in trave. Krmimo jih namreč lahko večinoma z odpadki in plevelom. Tako o-pravljamo dvojno koristno delo, ker čistimo obenem njive in travnike. Reja in oskrba kuncev je preprosta, ne terja mnogo časa in truda. Je n. pr. zelo prikladna za ohišnice. Opravljamo jo tako rekoč mimogrede. Kunce lahko oskrbujejo starci, invalidi, ženske in nedorasla mladina. Moški, ki so zaposleni s težjimi deli, ne izgubljajo s tem časa. Mestni ljudje, delavci in uslužbenci, pa najdejo v oskrbovanju kuncev blagodejno razvedrilo po opravljeni službi in jih veže na dom. Reja kuncev je nadalje zelo koristna vzgoji mladine. Mladež vidi v ljubkih živalcah stvaritve prirode, ki jih vzljubi in z njimi lepo ravna. Plemenski bik pasme Jersey, ki Je dobil prvo razstavi v Južni Amtliji, nagrado na do živali, srčno kulturo, ki jo odvrača od surovosti in razuzdanosti. Obenem se mladina privaja na red, snago, opazovanje naravnih dogajanj, na varčevanje in skrb za družino. Vse to je zelo važno pri vzgoji mladine, zlasti v mestih in industrijskih središčih, kjer se je človek najbolj oddaljil od narave. Z rejo kuncev se lahko ukvarjajo ljudje, ki nimajo sredstev za rejo večjih živali. Izdatki za nabavo plemenskih živali in za napravo kunčnic so razmeroma majhni. Kunčje stajice tudi ne zavzemajo mnogo prostora. Ce so hlevčki urejeni in skrbimo za red in čistočo, ne ogrožajo higiene svoje okolice. Za vsako umno rejo živali pa je treba vsaj osnovnega strokovnega pouka. Potrebno znanje črpamo iz poučnih člankov in knjig. V poljudno pisani knjigi bomo našli razna koristna napotila za uspešno in donosno rejo. Izognili se bomo raznim napakam in izgubam, ki bi jih sicer utrpeli z nepravilnim ravnanjem, s primerno pazljivostjo bomo mogli preprečevati razne bolezni, ki nam sicer utegnejo ogroziti vsako uspešno rejo. Z umno rejo bomo torej zmanjševali stroške, oziroma povečevali do. nosnost kuncereje. ( PtSM/1 lIRr.DIVUŠTPU ) Snaga na Opčinah Prejeli smo in objavljamo: ((Primorski dnevnik« je objavil že več člankov v zvezi z občinsko klavnico na Opčinah in sosednjega hleva, v katerem gojijo prašiče. Iz obeh prostorov prihaja posebno v poletnih mesecih neznosen smrad, zaradi česar so bližnji prebivalci že večkrat protesti, rali. Eden izmed protestov je bil naslovljen tudi na tržaškega župana in ga je podpisalo okoli 20 prizadetih vaščanov. Pa ni samo smrad tisto, kar povzroča nevšečnosti okoliškemu prebivalstvu, gre tudi za nezazidan prostor okoli omenjenih objektov, kjer je mož-np.st gradnje stanovanjskih hiš. Opčine so se v zadnjih le tih izredno razširile, in to na vse strani razen proti strelišču, kjer so za zidanje ugodni pogoji. Toda kdo bo tako neumen, da bi si sezidal hišo v bližini klavnice ali svinjaka, ko pa ve, da bo moral imeti poleti okna zaprta ,in namesto svežega zraku uživati smrad, ki ga tam nikoli ne manjka. Iz časopisov je bilo razvidno, da bodo na Opčinah sezidali novo javno kopališče. Ali ne bi bilo umestno, da bi sedanjo klavnico, ki je jo obsegu precej velika in popolnoma nova, z malenkostnimi stroški preuredili v kopališča ter zgradili klavnico na drugem mestu, tam nekje proti postaji? Ker je bilo za kopališče določenih 34 milijonov lir, bi z gradnjo nove klavnice in preureditvijo sedanje v kopališče, prav gotovo prihranili nekaj milijonov lir. Menimo, da bi moral občinski tehnični urad proučiti naš predlog, saj bi edino na ta način lahko dosegli, da bi tudi omenjeni predel postal uporaben za gradnjo stanovanjskih hiš. Ce pomislimo, da je kraj v turistični coni, je zahteva toliko bolj upravičena! Sledijo podpisi V REJI E Vremenska napoved za danes: pretežno oblačno vreme s krajevnimi padavinami. — Temperatura bo nekoliko padla. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 19 stopinj; najnižja 12.3 stopinje. TRST, nedelja 36. aprila 1953 PRIMORSKI DNEVNIK . -. .............................................. ——- TESTI IZ SVOBODNE COBISKE V Novi Gorici pripravljajo velike prvomajske prireditve Za uvod bo »Goriški teden“, ki se je prižel danes V teh dnes so imeli na Goriškem vsi občinski odbori OF plenarne seje, ki so se jih u-deležili tudi zastopniki drugih .množičnih organizacji. Razpravljali so o dosedanjem delu in sestavili načrte za bodoče delo v smislu navodil zadnjega kongresa Ljudske fronte Jugoslavije. Obenem so določili smernice delegatom, ki jih bodo zastopali na republiškem kongresu Osvobodilne fronte. V vseh vaseh na Goriškem se na veliko pripravljajo za proslavo desetletnice ustanovitve primorskih partizanskih brigad. Za uvod bo ((Goriški teden«, ki se je začel danes in bo trajal do 3. maja. Zanj"so se najbolj skrbno pripravili v Novi Gorici. Društvi «Svoboda» in KUD ((Jože Srebrnič« sta sestavili pester program. V ponedeljek bo gostovalo v Novi Gorici ((Primorsko narodno gledališče«. Slavnostne akademije v počastitev 12. obletnice ustanovitev QF bodo v Solkanu in Novi Gorici, v nedeljo pa bodo na Katarijii nad Novo Gorico odprli pionirsko planinsko kočo, ki so jo zgradili najmlajši planinci ob pomoči starejših članov Planinskega društva v Novi Gorici. V prostorih kluba rezervnih oficirjev bo polfinalni šahovski turnir FLRJ. Društvo «Partizan» bo priredilo telovadno akademijo in bo gostovalo tudi v Brdih, v Fojani in na Humu. Športno društvo «Branik» bo priredilo več' nogometnih tekem. Večje prireditve, akademije in izlete v partizanske kraje bodo priredila tudi druga kulturna in telovadna društva. Kulturno-umetniško društvo iz Trnovega bo v grgarskem zadružnem domu nastopilo s trodejanko «Mostovi». V Goja-čevem bodo odprli prosvetno dvorano in bo ob tej priliki nastopil tudi novoustanovljeni pevski zbor. Slične prireditve bodo v srednjem Posočju, na Krasu, po Brdih in v Vipavski dolini. Povsod, kjer so tovarne, bodo delavci izobesili 1. maja zastave. Veliko število delavcev in kmetov bo prihitelo na centralno proslavo v Novo Gorico, ki jo že krase. Urejajo razstavne prostore in paviljone. Doslej se je že prijavilo 65 razstavljavcev podjetij in obrtnikov. Prijave še prihajajo in računajo, da bo nad 100 razstavljavcev. Pričakujejo, da se bo centralne proslave udeležilo nad 20 tisoč ljudi, ki bodo prisostvovali povorki fizkulturni- kov, planincev, kolesarjev, brodarjev in oddelka JLA. Na športnem igrišču bo velik miting, po otvoritvi razstave pa bodo kulturne in fizkulturne prireditve. Na stadionu v Novi Gorici bo nastopilo okrog 2Q00 mladih fizkulturnikov. Marsikoga bo privabila tudi velika tombola z mnogimi dobitki, nastop najboljših pevskih zborov in godb, zabavišča na prostem itd.. Na predvečer 1. maja bodo na gričih, ki se dvigajo nad Novo Gorico, zagoreli kresovi in bengalični ognji. Kontingenti goriške prosle cone Iz podatkov Trgovske zbornice v Gorici je razvidno, da je goriška prosta cona prejela lansko leto naslednje kontingente blaga: Maslo in druge maščobe 2.696 stotov, semensko olje 12.774 stot., kava 4.963 stot., kavin nadomestek 631 stot;, sladkor 24.962 stot., kakao 590 stot., pivo 6.692 hi, špirit 2.498 hi, poper 58 stot., razne dišave 10 stot., olje in maščobe za industrijo 114 stot., lito železo 797 stot., železo 3.422 stot., industrijski les 10.000 kub. m, drva za kurjavo 187.000 stot., oglje 5.503 stot., bencin 24.000 stot., petrolej 6.0Q0 stot., nafta 43.000 stot. in manjše količine raznega drugega blaga, Seveda je šlo to blago v veliki večini v industrijske svrhe in verjetno so ga precej odpeljali tudi v druge pokrajine. Med goriške potrošnike je bilo lani razdeljenih okrog 7.500 stotov sladkorja in okrog 2.000 stotov kave ali okrog 30 odst. celotnega kontingenta. Q tem, kako je bilo kontingentirano blago razdeljeno in porabljeno, pa doslej Goričani še niso dobili točnega pregleda, čeprav je bil že večkrat sprožen predlog za javno debato v tej zadevi. Pobegla dečka sta v Rimu V pismu staršem v Gradiški sta napisala, naj ju ne iščejo in da bodo Mnekega dne ponosni nanju«. «Nekega dne boste ponosni na naju«, sta izjavila dečka Enzo Venturoli in Alfred Mat-tina iz Gradiške v pismu star. šem iz Rima. Iz njega je razvidno da nameravata dečka z vsemi sredstvi doseči svoje na. mere, zato pozivata starše, naj ju ne iščejo. To pismo je pri. neslo veliko olajšanje obema družinama, ki še vedno upata, da bo policija uspela fiajti dečka. Ker prihaja pismo iz Rima bo policija preiskala vsak kotiček mesta, da končno izsledi Venturola in Mattino. In ker nimata dovolj denarnih sredstev, bo morda vse bolj e-nostavno. Brez denarja ne bo-sta prišla daleč. Naš tedenski pregled (Nadaljevanje s 3. strani). DAROVI Za Dijaško Matico so darovali: N.N, s Poljan 1.000 lir. V. Martinuč 2.00, B. Brecelj 2.000, Franc Gruntar 1.500, N.N. iz Gorice 5.000, v veseli družbi nabrali 8.240, na izletu nabrali 4.350, N .N. iz Doberdoba 500, N.N. iz Dola 1.000. Vsem darovalcem najlepša hvala! sodišče obsodilo na zapor in bi ga takoj aretirali, kakor hitro bi pomolil glavo iz ekste. ritorialnega prostora veleposlaništva, potem zadeve z že. nami angleških državljanov, ki so se poročili v Rusiji, pa je njihova poroka le bolj simbolična, ker sovjetske oblasti ne puste ženam.Rusinjam, da bi jim sledile v Anglijo, in končno raznih spornih vpra. šanj v zvezi z ribolovom s Se. vernem Ledenem morju. Do sovjetske politike je zavzela uradno stališče tudi konferenca atlantskega sveta, ki je bila te dni v Parizu. To sta. lišče se krije z Eisenhoiverje-vi m: ne smemo zametavati resnih možnosti za pomiritev, ne smemo pa se tudi pustiti prevariti od spravljivih besed, ki jim ne sledijo dejanja. Izražanje tega stališča v atlant. skem svetu pa ima v okviru NATO in zahodne obrambe še poseben pomen: zajezi naj tiste tendence, ki se pojavljajo zlasti v Franciji, in ki nekako ogrožajo temelje atlantske stavbe. Francozi so sicer samo skuhali kašo evropske vojske, zdaj in pa nikakor ne gre več v tek in iščejo sredstva, kako bi ponovno zavrli nadležno nemško oborožitev. Vprašanje ratifikacije pogodbe o evropski vojski v francoskem parlamentu je še vedno v zraku, stvari pa so se začele zapletati tudi v Nemčiji, kjer je Bundesrat zavrnil takojšnjo ratifikacijo. Adenauer bo sicer ratifikacijo kljub temu spravil pod streho, ker je zadeva ju-ridično nekoliko sporna in vla. da trdi, da odobritev Bundes-rata niti ni potrebna za ratifikacijo — ostal bo pa resen no. tranjepolitičen problem. Te težave je poskušal Adenauer očitno prebroditi z izjavo da mu je Dulles obljubil, da’ se bodo Z DA zavzele za neposreden sprejem Nemčije v atlantski pakt (po sedanjih načrtih bi bila bonnska repub. lika vanj vključeno le posredno, s pomočjo evropske o-brambne skupnosti), Ker pa je ta izjava takoj povzročila razburjenje v francoskem o-sirju, jo je sam Dulles takoj zanikal. Atlantska konferenca je si- i:::;! n ••' -ssnuii : lugoslovanska reprezentanca tri tekme - v dvanajstik dueli! Jugoslovanska nogometna reprezentanca bo odigrala v maju v 12 dneh kar tri mednarodne tekme. Dne 9. maja igra v Beogradu proti Grčiji, 15. maja v Bruslju proti Belgiji in 21. maja zopet v Beogradu proti Walesu. Poleg tega pa igra še 6. junija v Carigradu tekmo proti Turčiji. Po mnenju samih jugoslo-vanskih tehnikov pa jugoslo. vanski nogometaši trenutno niso v najboljši formi. Razen tega nekateri reprezentativci ne pridejo v poštev za te tek. me. Bobek je bil n, pr. operi-ran in dlje časa ne bo mogel igrati; res je pa tudi, da je treba misliti za njegovo nadomestilo tudi zato, ker Bobek ni več talco mlad. Poškodovani so tudi Mitič, Čajkovski, Ognjanov in Matošič; tudi s Klajičem, ki je kandidat za srednjega krilca ni v redu. Te poškodbe so sicer lažjega zna-čaja in bodo omenjeni verjet-no vseeno lahko nastopili, ven. dar ima zvezni kapetan velike skrbi. Na splošno se lahko reče, da je tak način igranja medna-rodnih tekem, namreč tri tek-me v 12 dneh in med temi ena v Bruslju, dokaj tvegan in meji skoraj na lahkomiel-nost. Tekma z Grčijo bi sicer ne mogla biti posebno nevar-na, vendar vemo, da šteje ta tekma že v okvir eliminacij-skih tekem za svetovno prven. stvo in torej nikakor ne kaže jemati stvari preveč na lahko. Ker sledi tej tekmi še povrat. na v Atenah, bi bilo treba do. seči v Beogradu izdatno zmago. V kolikor nameravajo od-govorni posvetiti tej tekmi vso skrb, pa je zopet gotovo, da bi kompletno isto moštvo tež. ko nastopilo proti Belgiji. Ita-lijani so se lani vrnili iz Belgije z rezultatom 2:2, ni dolgo od belgijske zmage nad Francozi v Parizu (!); prav zadnjo nedeljo pa je Belgija slavila zmago z 2:0 proti Holandiji. Jugoslaviji ni nikake sile, da bi stavila svoj mednarodni u-gled v nogometnem športu na kocko s slabo pripravljenimi tekmami. In potem je še tretja tekma z Walesom. V normalnih razmerah bi si pač ne bilo niti zamišljati, da gostje zmagajo, saj niso še nikoli na kontinentu zmagali. Ali ni za-to potrebna še večja previdnost, da se jim nazadnje kaj takega ne posreči prav v Ju-goslaviji. Vsekakor pa želimo, da bi imel zvezni kapetan dovolj sreče pri izbiri in sestavljanju reprezentanc in da bi te tri tekme pomenile tri nove uspe. he jugoslovanskega nogometa. Juventus iz Sao Paola bo gosloval v Trslu SAO PAOLO, 25. — Moštvo Juventus iz Sao Paola bo nastopilo v maju in juniju v več evropskih mestih, med temi tudi v Trstu. TENIS Avstrija-Egipt 2:1 KAIRO, 25. — Po današnji igri dvojic, ki sta jo Avstrijca Redi in Huber odločila v svojo korist, vodi Avstrija v tekmovanju za Davisov pokal nad Egiptom z 2:1. Redi je včeraj premagal Shafeja v 5 setih. sahovski odsek P.D. »VOJKA SMUC« prireja v počastitev praznika dela I. MAJA ZJUTRAJ v svojih prostorih v Ul. Roma 15/11. šahovski brzolurnir Za zmagovalce so pripravljene nagrade. Prijave se sprejemajo v Ul. Montecchi 6, tel. 93808 DIRKA RIM - NEAPELJ - RIM V vodstvu Ockers Koblet je tretji za Magnijem s 40 sekund zaostanka NEAPELJ, 25. — V četrti etapi kolesarske dirke Rim — Neapelj — Rim, ki je vodila od Caserte do Neaplja, je zmagal Belgijec Ockers, ki vozi v Girardengovem moštvu. Etapa je obsegala najprej 50 km vožnje po cesti, potem pa še 45 km za motornimi vozili (v 18 krogih). Rezultati današnje etape: 1. Ockers v 2.09’34”, povprečno 43.835 km na uro; 2. Magni 2.10T0”; 3. Albani 2.10’48”; 4. Koblet 2.10’54”; 5. De Santš 2.11T6”; 6. Astrua; 7. Monti; 8. Diggelmann; 9. Ciancoia; 10. Ciolli; JI. Grosso; 12. Hoer-mann; 13. Poblet; 14. Mastro-ianni; 15. Fornara; 16. Bartali; 17. Moresco; 18. Maggini; 19. Bevilacqua; 20. Bartalini; 21. Robič; 22. Kubler; 23. Corrieri; 24. Minardi; 25. Van Est. Skupna ocena po današnji etapi je sedaj naslednja: 1. Ockers; 2. Magni 16” zaostanka; 3. Koblet 40”; 4. De Santi 1’37”; 5. Monti 2’08”; 6. Astrua; 7r Albani; 8. Diggelmann; 9. Bevilacqua; 10. Poblet. KROJAČNICA ZA ŽENSKE IN MOŠKE JOSIP KRAVOS TRST, Ul. Brandesia 53, Sv. Ivan ki zadovolji in se trudi, da ugodi vsakemu okusu MM III MARJI. OBIŠČITE RAS! Trgovina kmetijskih strojev in orodja T K M T STRADA VECCHIA PER L'ISTRI A Telefon it.41-170 Umetna gnojila - Krma za Sivino • Prvovrstna inozemska semena in lastnega pridelka - Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice i. t. d. - Poljedelski stroji in druge potrebščine cer sprejela resolucijo, ki se zavzema za čimprejšnjo ratifikacijo pariške, pogodbe. 1-skrenost vseh, ki so za resolucijo glasovali (sprejeta je bila soglasno), pa je dokaj dvomljiva, zlasti še, ker se po. leg pojačanega francoskega odpora proti oborožitvi Nemčije pojavlja med evropskimi atlantskimi državami splošno vzdušje, ki ga nekam varljivo poraja novi mednarodni položaj, da si je zdaj mogoče nekoliko oddahniti in olajšati breme, ki ga nalagajo obramb, ne priprave. JUGOSLOVANSKE ČASOPISE IN REVIJE lahko naročite na UPRAVI ((PRIMORSKEGA DNEVNIKA«, Ul. sv. Frančiška št. 20/111. - Tel. 73-38. «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 ie v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 5939. Prokurator RAVNIK Dr. N. GIGLIA ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi. Tovarni prevozi Tel.št.5608 Oecbniavtobusni prevozi AV TOGARAŽA z MEHANIČNO DELAVNICO TRST - Ulica Morerl 7 - ROJAN Prvovrstne likerje, žganje in sirupe dobite pri stari TVRDKI JIM) Posebnost: krema maršala, slivovka, tropinovec, jajčni brandy TRST, Ul. Xydias 6 • Tel. 96332 Sprejema od 9. do 13. ure in od 15. do 20. ure. TRST - Ul. Torrebianca št. 43 (vogal Ul. Carducci) - Tel. 71-18 MEHAMCM DELAl/NICA za avtomotorje - scooterje in bicikle fflTOK KLINC SV- KRIZ št. 310- AUTOMOBILE ODDAJA V DAJEM za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo FRANC LIPOVEC TRST - UL. TIMEUS ŠT. 4 Tel. 90296 - urad Tel. 33113- dom CENE UGODNE Mizarji I Deska tmre podjetniki kove, mace-l I snov e in trdih • MOTOM 48 CCM Čudoviti motorček, ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila Zastopstvo „Gil8raH M0SCH10N & FRISORI TRST, 01. Voldirivo 36 tel. 23-675 O-lkiteo-, lil 'Včbd DČčVUt! Prispela je nova pošiljka pomladanskih elegantnih čevljev Ki iendke in m.bike Trgovina GEC TRST - IIO«I AN, Trg tra I Kivi 2 I STARA IN ZNANA TVRDKA ^ s? * ,,, Usov in tra- me. nudi najugodneje i IRST vialeSonnino24 lel. 90441 Tl RODOLFO ki se je preselila v 15 tel. 95089 z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke »MS s križnim šivom za g umbnice, pritrjevanj e gumbov in čipk ter vezenje brez okvira. 25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni pog!obIjiyi stroji in v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno brez predplačila. Brezplačen pouk v vezenju. RADI® Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 18.30: vabrežine. _ Koncert mešanega zbora Igo Gruden iz ^at,;nara. Trst II.: 15.00: Koncert mešanega zbora L°:rtalija 18.00: Trst I.: 15.45: Prenos z nogom. tekme CSR-Prenos simfoničnega koncerta iz Rima. KAROSERIJA izvršuje vsa P°L avtomobilov in P«<™e karoserije !_^ V -M I ■ ■ ■ I ^ V -M -- v Trst, Ul. Cologna 48 - 2XX j RAZVIJANJ E KOPIRANJE POVEČAVE REPRODUKCIJE DOKUMENTOV HITRA POSTREŽBA IZDAJE INDUSTRIJSKIH IN REKLAMNIH F O T O GRA F IJ FOTOGRAFIRANJE BELO IN ČRNO IN V BARVAH ZA POSVETOVANJA IN PRORAČUNE TELEFONIRAJTE BREZ OBVEZNOSTI NA INDUSTRIE’’ proizvodom * • »• pranjem pn 95-073,9B'iE. ,.. U fteJčme- um-