Letnik Xl!V Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotirik. — Oglasi se račumjo ▼ iirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm do 20 stoL; osmrtnice, zahvsle, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L I*—w Oglase sprejema inseratni oddeiek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava iu Inseratni oddelek se nahajata v listu, mL sv. FiauCiška As 2Ji 220 - V Trshi, V tetrtek 14. avgusta Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — UrednISvo: ulica sv. Fi a ičiška Asi?kega Štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana p:sma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajalo') in odgovorni urednik Šte ian Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina zn^ša na mesec L S*—, pol leta L 18 — in celo leto L 35 — — Telefon urednl&va in uprave štev. 11-57. nirouna Konferenco. Traško vprašanje. PARIZ, 13. (S.) Vrhovni svet, čigar seji je prisostvoval tudi Tardieu, ki je že ozdravil, je proučeval traško vprašanje. Vrhovni svet je kazal namen, da določi Grški ozemlje, kjer prebiva izključno helensko prebivalstvo, toda Bolgarski se na vsak način puste izhodišča na morje. Vprašanje ni še bilo rešeno. Prednosti Francije v Alzaciji-Lorenski. PARIZ, 12. (S.) Senatorsfca komisija za zunanje stvari >e zastSaia poročila klavzul k mirovnim pogajanjem gžede Alzacije-Lorenstoe in Rena. Konstatira se, da se je povrnila Al iccitia-Lorenska Franciji brez vsakega bremena dolgov. Francija si je pridcbiia brez^.ačno celo državno posestvo in rzrseb: lastnine med temi tuci železnice. Keiikka luka so »t vćružSa s strassburšfco pc 1 upravo francoskega ravnatelja za dobo 3 let. Mantoeim-ski dogovor rz leta 1868.. ki kontrolira plovbo po Renu, je bM poprovi j en. Mednarodni kontrolni iko-mi-siM bo predsedoval francoski delegat. Francija dc-bi primemo število ialiij in bo imela prednost pri vseh dsT-h na tec.u reke za profeva janje gcnilne sile, ne da bi se smela izvrševati taka dela na nemškem br*egu, kjer more vzeti Francija vsa oporišča, katera se ji zde potrebna. Ri rmaska vlada odgovorila na ententno noto. PARIZ, 13. (S.) Romunska vlada ni še sporočila ententi odgovora na poslano ji nerto. PARIZ, 13. (S.) Listi poročajo, da ie dobila romunska delegacija od rormmsJje viade orgover. ki kaže neoporezivo naklonjenost k spravljivo sli. Komika Avstrija se bo i psovala »avstrijska republik a.« PARIZ, 12. Na današn/i konferenci seji je bilo sklenjeno, da se bo v pcgodbJ frnenovaia Nemška Av&trija samo »Avstrijska ropufcJika«. Renner je pri proćJožitvi mirovne pogodbe v Saint Germ-šiu izjavil, da govori v imenu nem-škoavstrijsfce repUMike, toda C*ctnenceau ga je razbrirjeno p~ekisi>l: »Avstrijska cepublFkac. V taj besedi je bito skrito dobro znano pravniško razlikovanje med raznimi fciedići avstroegrske monarhije aiede odgovornosti. Danes je torej konferenca skienlla. da se Nemška Avstrija smatra za edino in pravo nafeko itd.) Avstroogrska banka gleda, kako bi, kolikor je mtK:>:e, popravka slabe posledice veselih boijše-vK .!i rnanćnih razmer v Budianpeiti. Bivša vted:; je ustavila tiskanje ponarejenih bankovcev šcie iwtr: : petek. Kakor piše včerajšnja ^Frankfurter Ze-rtun?«. je dotrJa nova vdada od avstroogrške banke 400 md-ijonov kron, toda »Neue Freie Presse« piše, »ca iznaša škoda, ki jo je povzročila banki sovjetska vteda, dve mšJš'ardi kron. Bančno ravnateljstvo zvraca od-govomest na vlado. Iz fugosiaviltt. Nadvojvoda Josžp in jugoslovansko časopisje. CURIH. 12. (Resto do! Ca-rlino*). Ji>goskivE:nsko časopise se jako v./Jiemirja zaradi zadnjih dogodkov na Madžarskem, posebno še zaradi tega, ker »se vrše ti dogodki istočasno s težavno krizo v domovini. Prikaz nadvojvode in dejstvo, da je ta baje podpiran ori kakšne velesile, posebno od A.n-gliie. poMZ-ruča nevdio in mržnjo in mnogi se vprašujejo, zakaj so s':o ne"varnost, ki preti novi Ju.^osiavijl. »ObzoT« prinaša \est, da se sestane v kratkem regent Alek ander z nekim vladarjem, » sosedom in prijateljem«. Ni znano, kdo da je ta vladar; toda vzbuja se sum, da gre za sestanek z nadvojvodo, ki ga je prrpraviia ententa Španska vlada pripoznala kraljevino SHS. RtKA, 12. »Narodna PoJitika« piše, da je španski minis'er ea zunanje zadeve uradno sporočil jugoslovanskemu poslaništvu v Madridu, Jda pripoznava španska \iada kraljevino SHS in njeno belgrajsko viada Temps laže. BELGRAD, 11. Tiskovni urad ministrstva ®a zunanje stvari pr'občuje uroi:(no: V števiiki od 2. avgusta prinaša pariški »Tenrps« vest, da eden od vladnih poslancev v belgrajskem parlamentu predlegal, naj se ponudi apanaža razkraiju Nikoli, da je ta predlog bii odbit z indignacijo ckI črnogorskih krogov, in dalje se navaja, da je na jesen 1. 1918 po premirju bi'a penudena kralju Nikoli osebno sKčna ponudba od štreni di-pion.atskega predstavnika Srbije. Popc^noma je izmišljena vest o kakšnem pred-!ccru v fcelgrojskem parlrmentu. To dokazujejo sicnografeke beneške in občinstvo, ki je redno navzoče pri gaarlamentarnUi sejah. Res pa je, da se še o sedanjem držanju kralja Nikole govorHo v parlamentu pre'd1 kak>mi 10 dnevi vs&ed inter-pe-Ircije črnogorskega poslanca Tairovioa, ki ie trdil, da se je Nikola Petrovič, bivši kralj, zd-ružil s t>i-jimi agenti, ki delajo proti narodnemu edinstvu in ra-jejo v dežeJi s tir i m denarrerrh, kakor je celokupna s.'cupščina z ogorčenjem obsodila izdajalsko delo bivšega kralja črnogorskega. Kar se tiče oficijelne ponudbe apanaže, stoji stvar tako-le: Petem, ko so izavezniške armc.de za-posedJe velike dele Srbije m Cme gore, pokli-ceiI krajj NikoJa našega diplom a trčue^a zastopni-'(a g. Pepoviču v avdijeiico, čestital na uspehih in se mu zahvalil iza delež, katerega ima SrVja za c-svobojenje bratske Crue gore. V ćaljnem razgovoru se je začel pritoževati, kako bo moral cn na svoje stare dni ostati brez vsega na i»'ici in da se bo potikal cd »nemila do nedraga« serJaj. ko se bo izvršilo osvobojene in izetK-njenje, česar on ni zaslužil, »čeprav ne mara za krono nili toliko, kolikor za staro kapo,« ker je bil vedno za zedinjenji. kar čokazuje fudi njegova zadr/c. proklamacija na Jugos3o\T3ce, s katero jih pozivlje ua zoainjenjc. Ginjen vsled pritožbe suverena, ga je g. Popo-vič tolažil, da cn (ig. Popo\ić) govori sicer samo v svojem imenu, teda da smatra, da naš zediujeni narod gotovo ne bo jozabM njegovitt uslug, ker se je tu«di on te C-ni izjavrl za rzedinjcive in da se bo ta čut hvaležnosti izrazU najprej v dostojnem za-siguranju življenja dina-stii in da bo narc/d svoj dolg toliko raje plačaJ, -ne kelikor manjše zatpreKe bo naletelo njegovo zedinienje. katero na al:iv.i na neka tuja neprijateljstva, in zii^ti, če bi se narod uveril, da je odklonjen je teh težav zvršeno vsiec njegovega sodelovanja. Nov zakon. BELORAD, 9. Po naredbi ministrstva ^a trgovino se današnji srbijaiiski zakcii o podjetjih (o radnjama) razširi na novo osvobojena kraje vse kraljevine Srbov, Hrvatov in S!>vencev. Zak::n bo veljal, dokler ne nastopi novi zeken, ki se že pripravlja. Borza za delo. BELGRAD, 9. Uprava borze Javlja vsem delavcem in tčelodajalcem, da se je ustanovi-a v Bel-gredu na najširši pediagi bona za del). Imere-serrri se prosijo, da se s svojimi vprašanji in ponudbami obračajo na to borzo, ki je odprla ves dan. Svoja prostore ima v udici krajce Natalije 1. Rusi v Sarajevčan. SARAJEVO, 9. Danes so dospeli semkaj ugledni ruski igos-tje, med njimi Celorokop Rodičev, grof Bobrinekij m knez Brusov. Mesto je bi'lo okrašeno z "zastavami. Na koiddvoru so goste pričakovali zastopniki civikiih Ln vojaških oblasnu Po-zdraviSi so ji-h načelniki mestne občine, deželne v J ade in •sekcij'e Društva slovanske vzajemnosti. ZabvalMa sta se groi Bašrrralcov in Celorokop Ro-di-Čev. S kolodvora' so od'vedi i goste na m.-gistrat in jih pogostili. Gostje bedo v treh dneh odpotovali iz mesta. Državne službe v Sloveniji Deželna vlada v Lfcbijani rajzgaaša: Zadnji 6ss prihaja -na predsedaištvo deždne v.'ade veduo več pro?enj za razmovT-stne državne službe, zlasti za mesta pisarniških pomočnikov in pomoćne. Ker predstavništvo samo nima prostih mest, mora prošnje kratkomalo zavrniti aJ4 pa iiih kvečjemu poslati drugim oddelkom L!,eždne viade. Vsled cbi-losti poslov pa je predstavništvu popolnoma nemogoče, v vsakem slučaju .posredovati Prosrlci se na to opozarjajo s pristavkom, da naj se obrnejo na državno posredovalnico za delo v Ljubljani, Gradišče (nasproti dramskem gđeta«hšču), ali pa da vlože prošnje pri onem pover^eništvu ali oddelku dežedne vlade, pri katerem žele biti sprejeti. Tudi v vseh drugih stvareh naj se naslove vloge vedno na stvarno pristojno poverjeništvo aili na pristojni odi.elek deželne A"dade. Naslov: »Deželna vl?jda« ne zadostuje in ob remenja urade samo z nepotrebnim delom, ker mora potem šele tisti urad, v čigar delokrog vloga shičejno sega, isto poslati na pristojno poverjeništvo ali oddelek. Lep vir dohodkov za državo. Ljubljanskim listom poročajo: Znano je, da je dal bivš-i knez Auersperg Lz svojih neizmernih gozdov Je toliko .pcso'aati, kolikor je Tabil letno za sebe in za uradnike. Rekel je opetovano sam, da ne proda več, ker je -negovo posestvo fid pol metra v premeru. Vprašali smo veščake, ki so rekli, da se more brez škode za gozd in za prihodnjost prodati in posekati nad pol metra debelih debel gotovo več nego za »to milijonov kron. Rekli so, da bi bilo igozdu naravnost v prospeh, ako bi se posekali ti velikani, ker je mlad podraščen gozd itak povsod pregost in je dreves v debelim 30 do 50 cm še toliko, da so tudi ta pregosta. Ker je ztfiaj cena visoka in bt izvoz dvignil valuto, rndiistrijci pa bi Tadi žagali in dekili, bi država lahko igraje dobila najmanje sto milijonov denarja, ne da bi le koMčfra; škodila prihodnosti. Medvedov pa itak misLmo, da ne bomo več redili v knezovo zabavo. »Ratno Ogledalo«. V Belgradiu začne izhajati list pod naslovom »Ratno OgleJiaio« (Vcor.o ogledalo), ki bo predoča! dedovanje tistih ljudi, ^d so slutili Avstrijcem in bogateli na rečun naroda. Takega gradiva bo list dobi val tgotovo iz vseh krajev kraljestva SHS. Seveda je marsikdo dan. s velik — Jugoslovan! Podatki o škodi, povzročeni za časa okupacije. V ministrstvu za trgovino so zbrani -podatki, nanašajoči se na škd:e, storjene za časa okupacije. Ti podatki bodo siužiii kot podlaga ra rzsiačilo vojne odškodnine Radlčevo Izdajstvo, Ved-no lepše stviari prihajajo na dan. Tako se je doznalo sedaj, na raznih preiskavah :n zasiiša-vanju Rajuičevih pristašev, da 'je bi»I Radič sestavil neko poslanico, obsegaječo 7 t oče k, n^menjcino nozemstvu. Vsega ne moremo priobčiti. Nekaj pa vendarle. 2. točka se ,e ghs'da: Na} so raspilejo volitve za hrvatsko kimstituanto, ki se ima sklicati v Zagrefcu. V 4. tečki pravi Radie: Italijanska vi..da absolutno ne priznava dasiašnj-cja kra-Vestva Srbov. Hrvatov in Sloveaicov, ker je v pojesti dokajzov, ki dekazaidejo, tla so Hrvažie in SIc . cnjI nezadovofjni in so proti tej državni lormi :n preti takemu kraljestvu sploh. V točki: Vpraicnia, ki se tiičejo gori omenjenih ka-apev, mso srbska vprašanja in rato ne morejo delegati drugih vlasti stopiti g!a:e teh krajev v razpravo s snbsk?-mJ delegati. 7. točka: LUsnašnja država SHS se nc more priznati tudi zato, kor v zedinjenju teta treh narodov absolutno na nikake etične naclJORalne potrebe: ni to država Jugoslovanov, ker so Bei-garji tudi feključeni iz nje. »Zgodovina nš dokazala do današnjega d!nc z no&c-osm dejstvom, da sc Srbi, Hrvati In Slovenci en narod, ker imajo tri joztke, tri kulture in dve verorzpovedanji, da irfti ne omenjamo drugih razmer in narodnili odnašate v, kr so si v teh krajih skozi m skoz! nasprotni jn aint'podni.« Tako daje Rariićeva spomenica nasprotnikom orožje v roko. Orožje sicer je že davno skrhano in otopelo, ali Radič je rabi vendarle, misleč si: malo Emešnjarve bo vendarle in jaz. bom lovil v 'tainem. Preslepljeno pa ostane kc«čno tisto nepoučeno inozemstvo, ki mu je verveio in ga plačevalo. Res: škoda za demar! »Glas Crnogoraca« 'rc fei^ilu bivšega kraij a m koše. Ta u*it tc a| \ vsej Jugoslaviji -prepovedan. IZ GRŠKE. Grške čete ob bolgarski meji? PARIZ, 13. Po vesteh, ki jih objavli* »Ne\v Vcr.k Herald«, se -grške čete 'Zbirajo ob bolgarski meji. Ni znan cHj tega zbiranja, toda znano je, da ni Grčija zaldovolina z obnašanjem Bolgarsko pri •zvrševanju premarnih pogojev. Ugotavlja, se, .da ni Bolgarska izvršila klawul bfv e od Madžarske. List meni, da bi ne bilo nikakšno čudo, če bi Cnki sledili na Bolgarskem romunskem« primeru ■na Madžarskem.__ IZ CEHOSLOVASKE. Čehoslovaškc stališče napram Madžarski. PARIZ, 13. Doznava se, da je Tušar, predsednik čehoslovaškega sveta, ob priliki nekega zborovanja v Pragi, v katerem se je razpravljalo o madžarskem .položaju, izjavil, da se ne bo vmešavala češka vlada v notranje madžarske zadeve, pod pogojem, da se ne vmešavajo tudi druge vlade. Cehoslovaškl protest proti Romunom. PARIZ, 12. (S.) Cehosiovaški delegati so izročili mirovni konšerenci protestno noto proti rosmuiski zaseiibi Budimpešte in proti1 rekvizicijam, ki so jih Romuni izvrs-ii na Madžarskem. Vsled teh reskvi-zicij so se več ali manj izpraznila madžarska skladišča, na podlagi katerih lio čehosloraška aa-htevada odškodnino. IZ RUSIJE. Zmage cen. Deaikina nad boljševflcl. LONDON, 12. (S.) Uradno poročHo iavija: Vojni plen, ki ga je naredil general Denlkin v Kamazanu Lne 28. julija znaša 11.000 vojnih ujetnikov, 60 topov, 150 strojnih pušek in veliko množino mate-rljaila. 37. rn 39. botjševiška divizija ste biti popolnoma uničeni; konjenica gen. E>en?kina <>e dosegla levo kržlo urelskih kaeakov 8 rnilj jugovzhodno od Kamizana. Protibodrš»viška fronta je sedaj združena in igre od severnega Urala do Kojla. se-vemovzhodno od Cme»ga morja. Ob Dnjestru ie odl-a.!ieno levo krilo gen. E>enfkina 50 milj od desnega krila romunske vojske. Oh srednjem Bnjepru so izgubite boljševiške čete v boju 1000 vojakov in 6 topov. Za gospodarja Ilijo je bilo darovanih mnogo mai, več celo, nego jih je bil zapisal v oporoki. Ljubeznjive sosede so imele torej dovolj prilike, da so kovale gospo Jago v zvezde, kakor da je ni bilo še žene, ki bi bila tako ljubila svojega moža; sedaj da se vidi, kako dobra krščanska duša da je to, ki da ji ni para. Škoda — samo, da se hudobna h£i ni vrgla po dobri materi ter da sirota Jaga ne doživi od nje nikake časti. Nu, prišel je sneg, prišel pre Avgust Šenoa. — Prevedel M. C—č. »Mati, ako poznate Bo<*a* — je vzkriknilo dekle, spustivši se na kolena, »ne govorite tako. Grc'ite me, psujte me, ubijte, ali tega mi ne govorite, da s -m ubila očeta, svojega dragega, milega očeta!« — »Oh« — je nadaljevala, zak^-i ši obraz v roki, »saj bi morala biti gre-inica, h::jša od samega vraga, morala bi biti Lujša cd divje zveri, ako bi bila to storila. Oh, oh« — je jadikovala deklica, plazeč se po kolenih do očetove postelje in spustivši glavo nanjo: Oče, mili, sladki roditelj moj! Cuješ-li — Marica, tvoja Marica, da te je ubila — tebe! Oh, reci ji iz groba besedo, reci, zakli-njam te pri svetem raju, v katerem prebivaš, da nisem jaz kriva na tvoji smrti!« »Molči, lažna svetnica,« je vzkliknila go- spa Jaga »tvoje solze so kameni, ki padajo v očetov grob. Mene ne prevariš, pak ti pravem, da te bo drago stala tista tvoja zatožba. Vedi, da sem ti mati, da ti bo moja volja zakon.« Dekle se je dvignilo, zaplakano in bledo, ter je, pritisnivši roki na srce, reklo resno: »Sveti zakon mi bodo besede, ki mi jih je rekil pokojni oče dne pred svojo smrtjo. Teh besed se bom držala. Ti me mrziš, vem« — — »Mrzini!« — je siknila gospa Jaga. »Dobro. Jaz ti ne bom vračala zlo za zlo, ker so mi mati, ali, prisegam pri živem Bogu, prisegam pri grobu očeta svojega, da me nikdo ne napoti k zlu.« »Pojdi mi izpred oči, nevredno dekle!« je zahresčala Jaga in dvignila kladivo nad deklico. Marica se ni umaknila. Upirajoč velike oči v mater, je stala mirna. Gospa Jaga je vrgla kladivo od sebe in je odšla srdita iz sobe. Stran DL % I9INOST« itcv. 230. V Trstu, «iae 14. IVA*. vemo se imena, razmcrno lahko i^rd. Povzpe-njajo se ]>o lesfcv: najdrznejših obljab do višine individ^rlirma, da. jim od tam gori zvene fan-iare najradikalne^šega socijalizma, in grade iz primaml-enih mas, ki drve k njim v tropah, barikade, žive nasipe, za katerimi se smeje v pest njihova — sebičnost. Taki demagogi so — ko pošiljajo svoje naskakovalne čeie v boj proti obstoječemu družabnemu redu — strašnejši, ne^o strojnice, kajti njihova podžigajoča beseda navdušuje bclj, nego pa lajanje jeklene covL In takim ljudem drve v mreče ubogi na duhu — vsi, ki kot pce^Iine osebe nikdar ne morejo prili do veljave: vojnim dobičkarjem, ki so tisočkrat nevarnejši, nego li njihovi tovariši nr gospodarskem polju, ker ne plenijo mošnje, ampak srca, ker tirajo oderuštvo z naj dragocenejšo posestjo posameznika, z Vestjo ker vzdržujejo politični trg v uporu in ga nadvladujejo, ter si v splošni korupciji polnijo svoje žepe. Škodljivci, ki sistematično sleparijo ljudstvo, demagogi, ki zavajajo k slepi vraži in pokornosti, zapeljivci, ki ne morejo izpolniti svojih obljub, ker nimajo nikdar nravstvene moči, da bi jih izvedli — niti nimajo za to potrebne resnosti. Ali ni čudno, da se srd množice ne obrača proti tem izdajalcem? Še čudseje pa, da mase slave tega aniikrista in drve za njim in ga posnemaj, mesto da bi ga kamenjale? Ne. Mun-dus vult decipi. Tragika te sodbe je v njeni resnici. Za ljudi, ki se okoriščajo na vojni psihozi, ki lahkoverno in lahkomiselno množico vlačijo na vrvi, pa naj so že napihnjeni imperijalisti, ki mečejo seme novih vejen, ali pa zgovorni kramarji, ki na sejmiščih ponujajo svojo ilagovkost: za tske ljudi se zapraviva pravica čo srssodek^be ia se zagreša izdafcivo na so-czfafiJ Ljudem pa, ki potezajo za zvocik) vesH popraj, nego stopajo v tuji dom, zapira masa dom m srce; takih ljudi se izo-£blje v ve:ikem krogu, da se po istam ovinku po letih zopet vrača k njim! Soc';-Jixeai ye doživel v vojni strašen pv*az __ce le ra zapadu, kjer triumfira načelo individualizma (poedsastvenosti), marveč posebno v srednji in vzhodni Evropi, kjer se je popolnoma ponesrečil poizkus, da bi se kleje socijalizma asanbro uresničile, da bi se materija s silo podredila njegovemu zakonu. Okoreli d-c^aiJit-zem je zopet doživel hud poraz. Še niso — vkljub naši dozdevni kulturi — sodbe o vrednotah dovolj fino prejasne, da bi puščali delovati sae hotela, da smo se motrli. V nedeljo, 3. t. m., -se je vTšii cfcčni z»bor poli tičnega čiru šiva »Edinosti«, in za priprave .poročil a* zborovan'-u so se povreho-vaii starejši ietnški &sta Tako so torej ostali v istranski-h irredništvenih prostorih, kamor so tđ:i vdrli opostoševalci ter razdejali vse, kar so naš* i tantkac". Od 22 Seinikov ^E-dinostl* ni estađo drugega kot kup raztrganega papirja. Mod temi 22 lecnlki, ki so v ostalem, kakor že rečeno, nepre-cenkive viodresti ca nas, ,pa so b'ši tudi še dru-s.oc liajdragtoenejKi, kajti meč n&ni jc uničcr.ih devet prvih letrri-cv lista, ki so vezani v dveJi (zvezkih, in pa za&tri, kakor 1913, 1914, 1915, 1917 :n 1918. Izguba je za r^s ».-»ravnosi cicnadom-^st-l]iva, §koda are^recen^žva. Meječe bi br!o nado-OKStiti to izgtibo odri o le r.a .ta način, da nam da koižsHca trža?ke trgtn-s^.e skad«nš)e, kameri so se pošijr4i rel no izvod«, na respofago svoje teindke, efe 6i jih Top&t Izia- čuaat smo dsii po strdrevnjaScu sirotke za tr.k pon»£=-sk, in ti stroški zr©crcmiiO svoto 2^74.425 lir. Um&va le ta sveta tako^ če po-inisži. da je bio za en ietnik treba cefočetnesa d-cia na»'rnaa?e osaitii do desetih c^eb. Ob njih visokih ccnan dežov«^ ir bi en sam knn.k sta'1 danes vek^atmi znesek 201.700 lir. Prvi ^-nški, ki so »o vsebini manjši d± so raonnam t^zrm prijr^Ho. Ce priiK;je Se <& užo škodo, ki so i>?.-!T> jo c/istošcvalci, znaša vsevkupn» škoda v n^šem aredndštvu in upravnžštvu nič manie kot 2^79.778 ik fca 10 stot. Ker )e Ktsno doha^ano, da aiamo mi s^nri dn'ć niti najmanjega za nasfeck na r.-sSc :<]o obiskovalci tečaja, v šdi na Aocjredottat. Slovaoiđi© gleifeHšče v Trstu potrc&uie za prihodnjo «c2ono novo sirSerko. itaj se čiiTipre.J-e zplase pri in'-eijdentu, ul. Faibio SČ od c-edcrkac^k-e čs<-c so •po^raviijflŽi 8. t. tn. »travci p9seaenćcc Gantar iz &©ia poi. 3jr*rad, jfii je privcniiii, ma je odpadJa £rla\-a. od katere jsa- m" drttgega osiak) kot iobiKvva, tafc o da maiića ni bik) več ivtogeče spo-ciKiti. Pri natančni preić»1cafv> so našli v iepili majhno denarnico z nekei dirani. V njej je stal tadl ksfeck, na njem pa. s naj^sane be-sdJ-e: Alojz Rehar, Vipava 1S8, čer. Po moji s nri-i dedič Antonija Rehar 188: 3 tisoč kron. Pri si's-m <=0 naSJi- tudii losfitlnjicijo sfcsečo sc na ic;e: Jož-ei FroJ, Všpava 2S5. Legitimacija je vd.'ria pot Včava—Godc,ič Izir.na je •H'a v Vi rt vi in ^^^^^ __. rrtrSira dne 25. <>- li£rabi^'c>ev v Godcv?- I nes, ko so kocke prd!e, si moremo z vso , ^ Vt,aški zdravih je nad^-ie ko^tct-lrai, da >e čdna kost ra?,.->oka:ia in kc&t ob levem seuon li rta. Krj'-ih 300 korai;ov cd mrliča so nasfi a:e-gov der-iik in klobuk nc ckoii ya sledove kcmjski-h Poslane*) & Miii ato, 12. avgusta 1919. fiosp. l Paana — Trst ulica Torre blanca 20. Doznavamo iz tržaških časopisov, da se je s pomočjo našega vira CHIANTI, za katero ste vi založnik, odvrnila težka družinska nesreča. Ponosni smo, da ima izbornost In dobrota na^kga vina ChlaRli k la h cTcrO tako moč, in Vam i Po4rti prevelike žalosti zaradi izgube niše dobre soproge, saatere, sestre, tete, gospe « o -j a ger z g-j avijamo, u a Vam bomo tudi v prihodnje dopošiljali \edno naj-bo jše vino CHIAN i I, proizvod naših kleti, da zadovolimo na vse račine blagorodno tržaško občinstvo. Naznanjamo Vam, da ?mo posla.i danes še 4 vagone našega ^m^m^sm^ vina. Z odličnim spoštovanjem milni in kralji. naznanjamo, da je izdihnila v nedeljo o o 18 po kratki in mučni bolezni svojo blago dušo. Pigr b se je vrci v torek ob 7. TRNOVO, 11. avgusti 1919. Franc Štember^er, soprog. Fanlka, Alimlca, Eiica, Jožko in Marjanček, otroci. Vsi osta i sorodniki. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. r. i •) Za članke pod tem naslovom odgovarja ured. ništvo k tolike. kcLkor mu veleva zakon. r.&s i a^l Pot»i:i neizmerne žalosti nazuanjatno vsem »orodaikom, prijateljem >u znancem, d« j* predragi toprog, oče itd. g t p^t«stnl3i v starosti 75 let dne 12. t. m. mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb se bo vri5il v četrtek, 14. t. m. cb 16 KOPUIVA, 12. avgusta ilJl9 UršuS2| soproga. IFilip, sin Rozalip, F anlika, !Lu:lla, Ma.ijai Am^ljs, h^ere Vsi ostali borodDiki, I i B ENODRUŽINSKO hišico oola v najem in nakup zadruga »Naš Dc-m«. V "oš*tev prihajajo le čla- " m. Zsshisiti sc jo v uraditi zadTuge ui. Torre | 39 I. v uradnih urah 9—12, naipozei?ie do 20. t. m. 3^4 PRODA se raci selitve moterno, malo ra-bljcno jx>hištvo in sicer: kompletna moderna spiiina soba iz mahagonijevega iesa, kompletna elegantna jedilna soba, pa'lisander, -iaahinjska oprava bda, nov vdik plinov štedilnik, otročji voziček, nerc&jena (garnitura iz porceiane za - obed 12 osti, u!. Gega 3 IV. 3565 F RODA se 300 kg jm>-re gaiice, en sod 9 M in 120 det. toeie-.nega mita po zelo ni-z&i ccni. Ul. Ce-sa 3 IV. • 3^55 NA Pf^ODA so 4 zaboli originalnega ruskega čaja. Ponudbe pod šifro »Resen kupec« na irs. j otid. »Edinosti«. 3967 4 MOČNA KCLESA za \oz se prodaio po nizki ceaL Barko vije, ui. Panzera št. 111. S.\LGNSKI GLASOVIR tvrdke Nemetschdc, Dimaj j j se fieoćn po ugodni ceni radJ seiLtve. UL Bon o- i mo 3, III. 3960 j c ! krilce t jo in jn.vrcstjo ^ati račr-n o tem, da r .-22], ki i'op'.jo vrr»j Ncmci v če^koslova*ki i vi, si r '"^c«^oe sem z grička kclrih 2b0 3co- 3 L K .relr a vir' in svoje gospodarske | rakov preli b&žfi&mt: ^ottf-ra, 1'er jc civ?ežsa in c, in n'.-l ^i^ije vsieJ svojega števila, tako, uaarl; mogoče }e, ca je tLL otr bjijeka z^uneseiL cre oreko n';c na tirevni red. Saj bi Srrrt moža je -na vsa!; nceln zav?fca v tc :-c, v Ica-^ ■^cio sodijo o notranji moči in tero bo Jced«« rM pa nikoli pr^et ia -Uc^a naroda, če bi i pravice. — Pripominjamo Se. črt so yVStd> težavran. lz se ne ti rcii - ___-v: „„„„j v zlasti ker yz potezo ie tc&T^o ozsz po «»-.i.-&ru, • • • • rr> e ~ j I!. ca bi se nemški naroa v 1 , ............ . .. L ' , ... . I -dar karabme.-jj zc trz sted« steicem. Cilovažki mciiel udui.U v njegovem raz-. Upravn^v0 s>-VCc nrCrroša, «:a cb;av:!ro: , in t'a nu ni marveč naloga ta, da si po ^pr-^curo še enkrat vse c-ne narob e, so -p!a-a \ c uetvarj^ni nasilni položaj obrne v naTCčaino za drw.ro Četrtietje, da chrrr. sitara 45. stanujoča v ui Bcschetto 42 živi s svo\m inož-en* v ne- i, £3 m c crdar zanašati aa zaščito zveze I Tazrnerah. Ni t-'neva. čz bi te rr.cž ne .-5dcvf p •. pesebno za Nemce izven j pretepal. Včeraj }e prEcl Ja Lu JI r«e:accoi na Češke ji varno ronočd lov. PredsiaqČni:ii» so karafcmjerii irr.e'i tir eh o. Jad Iko vali sr-> dovolj — sedaj pa je srečen lov. Za.^iii so -.-se vZ:ce oke!: ul. Ribcrgo l eja, da se rr.Jno v novem svetu. Z glavo v j in Crosn ?a -In a:'cli 16 sumi-vJi pcnccnih tičev. »iS in z r;,.:,.,; ,::.: napami moremo iti naproti | -Nemarfe. V mlekarno Mariie Tivzzo v uLc; bodc.notf, čcikler ce obupamo na scbLi H9 "h: ■ H 1 U L Co:s3 24, I. nadstropje Ordinira od 9 - 12 čop. in o J 3-6 pop. EižS&ffis \iSB3fo 5laSiJ3i2 ia szisiii tiv i i d« fil ( rt rf Vf K* S^lB ti F ^Š'^ if ipiinripps^iii? 6 r" Vo"' a ikoda. Ko sn :o t i:;-::..-. v 4. t. m, tu rrr:». » vo skni-aži pr oceniti ste ' i oč i : leč m< 3L*i ffič tZJO { svot 0, kak cr C - cažanfra ce nitev. I ) I.V, sc«. ai pa V.'C'^P -1 t onvi-] .Miro V • TCSd. zi 1 Da so tvajn ra-zurg li vse r reč i.:»V e, jS-1'1 Gvl C . r< 1 • 'e-iče r. ter v up- -a 5: mcv-.c, a vse ■i, da »ztiaša ta na;;i jo je -pc v^i snio sveto da ta sveta po: -rra r.am star jene : išrvene ^mta CC sp: s e. »Nez^ayclr. V n;!c!;arro Marije T:.^co v kJN Er delto 2 so vdrli