s The largest Slovenian Dai; In the United State«. ktued every day except Sunday* and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: VOLUME XJLXVLLL — LgTNlJL XXAVIiL V NAVŽOČNOSTI DESET TISOČ OSEB JE VODLJIVI BALON ODLETEL IZ LAKEHURSTA Sinoči malo po deseti uri se je podat na zadnji del svojega dolgega potovanja. — Do meseca septembra prihodnjega leta bo, po zatrdilu dr. Ecke-nerja, ustanovljena redna prekooceinska zračna služba. LAKKHURST, N. J., 2. junija. — Dasi je bil danes delavnik, se je vendar zbralo na tukajšnjem letališču nad det^i tisoč oseb. ki so hoteli biti priča odlrtu nemškega vodljivega balona ' Graf Zeppe- lina". DELA JE MANJ, PLAČE SO NIŽJE BUSINESS DOBER Hooverjev zaupnik pravi, da se business boljša, delavski department pa objavlja nazadovanje v zaposlenosti. Točno, kot določeno, se je dvignil ob deseti uri m dvanajst minut v zrak ter odietel preko New Vorka proti Evropi. Malo p red odhodom je rekel poveljnik dr. Ecke-nem časniskim poročevalcem, da bo najkasneje do msec a septembra prihodnjega leta ustanovi j na redna zračna služba med Evropo in Ameriko. Na krovu ima dvaindvajset potnikov. Najprej se bo ustavil v Sevili na Španskem, nato bo pa odietel v Friedrichshafen. \a tem potovanju je dosedai premeril 12,000 milj v 210 urah in 57 minutah. WASHINGTON. D. C . 2 jimija. Julius J. H. Barnes, predsednik Hoove* jeve kcaiis je. Ki je imela nalogo, preštudirati gospodarski položaj dežele, pravi, da se ameriški business v t se h ozirih izCxlj- IX) roki šuje. Bas nasprotne se pa gl čile* delavskega asi deeo|menta »T pravi, da so se pla^e mesera aprili znižale za dve desetini odstotka. EVROPEJCI NAM NUDIJO ___SVOJE VINO V Evropi, posebno pa na Španskem, prevladuje mnenje, da bo v Ameriki kmalu dovoljeno izdelovati pijačo, ki bo i-mela več kot pol procenta alkohola. ANGL. NAČRT ZA 0DP0M0Č BREZPOSELNIM Sir Mosley je zahteval o-gromno vsoto za javne gradnje. — Zdaj je čas, ker je denar poceni in ker je na sto tisoče ljudi brez dela. neza- T: podatki bodo igrali veliko vlo- •jL^J go. ko to tekom tega tedna predložil newyrsi! senator predlogo glede zmanjšanja pos len osti. Dasi so v tem letnem času delavske razmere običajno dobre, s? ni znižalo, es pravi v svojem poro- MADRID Španska. 2. junija. — V Evropi, posebno pa na Španskem prevladuje mnenje, da ameriška prohibic'ja ne bo popolnoma odpravljena. pač bo pa v doglednem času kongres odločil, da sme imeti p.jaia več kot pol procenta alko-hjia. Ugledni katoliški list "EI Debate" piše: — V Združenih dr tavali LONDON, Anglija. 2. junija. — Sir Oswald Mosley, navdušen labor! t. je predlagal v angleški poslanski zbornici, naj vlada uveljavi vojnočasne odredbe ter s tem razredi problem nezaposlenosti. Nekateri časopisi sicer smešijo njegovo predlogo, po mnenju nekaterih bi pa uvel javi jen je njegovih predlogov odpravilo v Angliji krizo, ki presega skoro vse, kar jih je ti- OSEMURNI jp§ DEL0VNIK V __ARGENTINI Včeraj je bila uveljavljena postava, ki določa osemurni delovnik. Ponoči se sme delati sedem ur, v nezdravih obrtih pa šest ur dnevne. OSTRE POSTAVE PROTI CIVILNI NEPOKORŠČINI V prihodnjih par tednih se bo izkazalo, kdo je gospodar v Indiji: — Gandhi je vi pristaši angleška vlada. ! lo po svetovni vojni. Wagner butlegarji velik delokrog, navzlic' pa opaža, da se je prebl- Na krovu imajo vsega skupaj petdeset steklenic \ina, kar bo bore malo za tri dni trajajočo vožnjo na Špansko. - 1 Med potniki se nahaja tudi znani polarni letalec Sir Hubert Wilkins s svojo mlado ženo. štovilo nezaposlenih Ba :ilu — /eiike ameriške indurtrije nadaljujejo s svojim rekonoLrukcij-skim pn^ramom, katerega so začrtale mr-seca dtcembra. — Meseca aprila je ameriška zunanja trgovina do.:ogla najnižjo temu vaistvo Združenih držav precej odvadilo piti vino. Posebno, kar je mlajših ljudi, nimajo niti malo pojma o pristnem vinu. TmfflffJ?^- Iflnj I — Ker se pa splošno domneva, da 'oodo suhaške postave prejal:-slej olajšane in bodo dovoljevale : uživanje lahkih vLn m piva. morajo ; dežele, ki proizvaja jo vino razširiti svoj . propagando, da spravijo svoje izdelke na trg. Če bo na milijone ljudi naenkrat začelo uživa- SLABE FINANCE NEMŠKE VLADE V nemški republiki je še %edno nad dva milijona delavcev hrez dela, kar je ie poslabšalo položaj. BERLIN. Nemčija. 2 junija. Državni finančni minister Paul Moldenhauer je obvestil proračunsko komisijo d rta. v ne ga ifz>ora. da Je pilo veliko nazadovanje v državnih financah. njkljaija. ker so odpadli gotovi državni dohodki Ukot tarfue, davki itd m ktr je bil vsledtega preračun spravljen popolnoma iz ravnotežja. Slabe finančne t«rm^re so deloma vzrok nezaposlenosti. V Nemčiji je sedaj skoro dva miUj na ljudi brez dela. Ti ljudje dobivajo državno podporo v znesku 63 milijonov mark. Delavski voditelji so se sinoči posvetovali s delavskim ministrom. Predlagali so vsakovrstne nove odredb- da premaga vlada finančno krizo. Delavski voditelji so posebno ostro napadali carinsko politi-ko, ki )e neizmerno povečala življenjske stroške. Protestirali so tudi preti zatiranju inozemskih kreditov, namenjenih ta javne gradbe. Če bi s&£eli z gradnjo javnih poslopij. bi nezaposeinott v veliki meri padla. tolko v sedmih letih. Isto je bilo opažati tudi po raznih evropskih državah.« Družbe, ki posojajo denar za j gradnjo hiš in poslopii, delajo do-br kupčijo. Stanje vlog v hranilnicah se ni niti zn ?.alo niti zvišalo ! Zavarovalninske družbe so napravi- ! ie aprila meseca tekočega leta sest odstotkov več kupčije kot aprila meseca lanskega leta. ti vino, bo trgovsko organizacijo, sti povpraševanju treba uveljaviti veliko da se zado- — Vse evropske dežele, ki produ-eirajo vino. se pripravljajo in premišljujejo, kalo bi spečale svoje bJago. — Španski vinorej -i nikakor ne smejo dovoliti, da bi jih nadkrilili Mosley je izjavil, da bi dobilo v najkrajšem času osemsto tiso; ljudi delo, če bi vlada potrošila na leto petdeset milijonov dolarjev. Sunday Observer piše: — Mi že zadnjih deset let zahtevamo. naj vlada najame tisoč milijonov d riarjev posojila. S tem denarjem naj prične e.raditi javne gradnje ter tako olajša brezupen položaj nezaposlenosti. Člane* se zaključuje z besedami: — Zdaj je najugodnejša prilika, ker je denar po ceai in ker je nezaposlenost dosegla svoj višek. BUENOS AIRES, Argentina, 2. j unijo. — Danes je bila uveljavljena v Argentini zvezna postava, s katero je bil uveden osemurni delovnik. S tem se je začela v Argentini nova industrijalna doba. Po nekaterih krajih postava ne bo takoj vpoštevana, kajti nekatere province niso še odobrile tozadevnih odredb. Postava določa osem ur dela na dan. oziroma oseminštirideset ur na teden. Delavci ki delajo ob ne-nedeljah m praznikih, bodo zaslužili od 50 do 100 odstotkov več. Nočno delo je omejeno na sedem ur. V nezdravih poklicih ne sme trajati dnevno zaposlenje več kot šest ur na dan. Zaenkrat S3 izvzeti le še pristaniški delavci in železničarji, toda do septembra meseca bo tudi zanje ta postava veljavna. REKORD MRAZA V CONCORD MOZ IZ PATERSONA UBIT V ZAPADNEM TORNADU - M t WAGON MOUND. N. M , 2. jun. Charles Geist iz Patersona je umrl , danes vsled poškodb, katere je do-i i* pa v velikem nasprotju s poro- drugi narodi, predvsem Francozi. 1 Naša trgovina je bila precej izdat-Produkcija avtomobilov je i.nat-ina ieta 1919. no napredovala. Oglaševanje po perijodičnih listih je znatno naraslo. To je precej rožnato poročilo, ki OSTANKI HITITOV bil. ko je vceraij prihrul nad ~*esto t rnacdo Bil je zdrobljen v razvalinah garaže, kier je bil na mestu ub.t tudi neki drugi človek. Mr. Geist je potoval proti paci-fični obali z Joe Loewenthalom, tudi doma iz Patersona. Zadržana sta bila dva dni v Wagon Mound, ker se je avtomobti pokvaril in sklenila sta odpotovati v so'»t>. Geist je bil v garaži ko je prihrul tornado ter ga na smrt poškodova čilom delavskega dep^rtmenta. s ADVERTISE GLAS NARODA" ISTAMBUL. Turčija. 1 Ostanke hititskega svetišča so na-šui v bližini Angore. Turški predsednik Kemal paša je prišel včeraj semkaj nalašč v namenu, da si jih ogleda. POCASCENJE LITAVSKEGA PATRIOTA V spomin na 500-obletnico smrti velikega vojvode Vitautasa, narodnega junaka Litavske. je priredil'* v Carnegie Hall 100 litavskih društev veliko slovesnost. Veliki vojvoda Vitautas je bil rojen leta 1350 ter je dosti pripomogel, da je bila njegova dežela pri-poznana kot samostojna. Boril s-i je s Slovani ter Nemci ter nasprotoval predlagani zvezi s Poljsko. Pod njegovim vodstvom je dosegla Litavska višek svojo slave. CONCORD. N. H.. 1. junija Vsi vremenski prekordi so bili strti Luka j, ko je padla temperatura do 34 stopinj nad ničlo Najnižji prejšnji rekord je bil 37 stopinj za dan 1. junija 1924 Veter, ki je vča-si dosegel silo orkana, je p/vzročii dosti škode na drevesih in žicah. OTROK UMRL NA IH POTOVANJU VINKLAND, 1. junija. — Tekom šestnajstih ur vožnje na železnici je držala Mrs. Josephine Burch svojega šest mesecev starega otroka v naročju, ne da bi vedela, da je otrok na poti umrl. Ko se je vrnila ob štirih popoldne, je razvila ctroka. a ta se ji je »del mrzel. STAVKA CUBANSKIH ŽELEZNIČARJEV HAVANA, Cuba. 1. junija. — Na železnicah Cube je izbruhnila stavka. a nikake stavke ne bo na črtah United Railways iz Havane. Za stavko je bilo oddanih ogromno število glasov. CALCUTA. Indija. 2. Junija. — Indijski podkralj lord Irwin je izdal nove in ostre odredbe proti pi-ketiranju. boj kotiran ju. civilni nepokorščini v splošnem ter proti agitatorjem. ki pozivajo Indijce, naj ne plačujejo Angliji davkov. Te določbe bodo preizkusile vpliv in moč Gandhi j evega gibanja. V prihodnjih par tednih se bo izkazalo, kdo je pravi gospodar Indije: Gandhijevi pristaši ali indijska vlada. H Če ne bodo te postave nič zalegle, bo vlada izdala še o.'trejv. Voditelji indijskega kongresa Izjavljajo, da vlada ne more nastopiti proti nepokornim masam, ker nima na razpolago zadostnega vojaštva. Nove določbe jako omejujejo svobodo časopisja. Zaplenjene bodo vse publikacije, ki podpihujejo Indijce, naj ne plačujejo davkov Dosedaj je bilo izvršenih po Indiji nekako pet tisoč aretacij, m sicer izza aretacije Gandiiija. BOMBAY, Indija, 2. Junija Trije mnseci so že potekli, odkar je pričel Mahatma Gandhl s kampanjo pasivnega odpora. Včeraj so bili vprizorjeni ponovni napadi na soline v Wadali. V Pašuvariu so; o završili veliki izgredi, katere jc p':!; cija le s težavo zatrla. V Pcšavarju je bilo u.smrčenih sodem Lndijcev. Devet jih je bilo poškodovanih. Pri napadu na Wa-dala soiine je bilo ranjenih dvain-trideset oseb. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik t Zdro« ftenlh driavah. DENARNA NAKAZILA ZA VAJSE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRftUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: ▼ Jugoslavijo SH 9 9.IS . 918.59 S 46.99 9 91.94 T Italijo Ur 199 SH 999 . 999 . 1999 9 975 9 11-39 9 16.89 9 27.49 9 WL2» Delavski minister je odvrnil da bi bilo treba velikanskih vsot za popolno odpravo nezapoeelnoetfi Tega denarja pt ne more spraviti .ujoena nemška rlada. - 19,999 ---- 9181.99 IZPLAČILA V DOLARJIH: Pristojbina znaia sedaj za izplačila do $30 -» $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; sa $300 — $6. Zm Isplačilo večjih sneskov kot roraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah aH dolarjih dovoljujemo ie bol Ji« pogoje. Pri velikih naka-«inh priporočamo, da se popre] s nami sporazumele gloda nakazila. Izplačila po poitl so redno tsvrftena v dveh «o treh tednih. mUKA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CAJBLI UTTTKS EM PRISTOJBINO 7N, ' SAKSER STATE BANK •2 Cortl&ndt Street ? c - New York, V« Y, . * Teiephon«: Barclay U3t - ( koga drugega uničil lepi Robernikov d m na Sta- potom ca-sopi^ja. Ker pa je zadnji novcem, pol ure «1 toda cddaJjc-j toliko obrekovanja m natolce- Sv> ZapT>- zcml^o ogle Jati in z«t lar-tr.arje delati, ccravno sam:j hri-nn, jc bofi?ie fc.ikor nič Tukaj zcailja rodovitna in vse zraste kar i posadis m vsejc*. Jaz nisem no»:cn »en preti dobrimi *dmimi leti. Te- , ni naselbini na bregu, že je ognje- vanja po tovarnah daj je v Kovačevem gozdu pri 2ab- J ni zubclj ^bjel nevo domačijo rw slene slovenske slamnlkarice. gle-Ji vasi na^*l 7-letni Ratko Šepeta- aa vjxtnem bregu istega naselja. 3? pevskega in dramatičnega dru- agent, ampak navaden farmar, knterega veseli sem A odo leto__ti M ------tsjfi Subscription Yearly M-00 t no Agreement. nedelj In praanlkov e De pdoMujc)«. Denar maJ m bia-Order Pri spremembi kraja naročnikov, prejtaje blvallMe nasnanl. da hitreje najdemo naslovnika. vec posestnika Rajerja iz Sel pri j Ratf*žu umorjenega Umora sta bila bdolžena delavec Franc Žingar 1 iz Kandije m Slavko Pmtar. Poro- ; ta je orve»a obsodila na smrt. Slavko Pmtar je bi! oproščen ker' " j iz 62 St Mark: P1. N. Y so neke pnfte rzpovcdalc. da je čil j f upritckli kar v ^lačllin f Kc je jescjji ^ ^ Roy Bet>rlj | tedaj, ice se je izvršil z»očin. doma | 12 hise- ^ »taji. Cd katerih pa so c d N v iupaije. je , radevolje razkažem i Jaz živim priti, mu jaz nak> okoliro. milje od mlekarne. Iabiuhnil je «_?enj v nedavni temni noči ekrog pol 1. zjutraj. Do ta! -je zgorel hlev z živino vred, ske- Uervj in klet. z svinjaka so še v po- stva D movina . si štejem v svojo* ... „ „ , ... t ' . J 3 milje od New York m Oneonta dolžnost, da branim ugled društva _ , ter podam javnosti enkrat za vselej pod tem dopisom edini in res- I postala in . , ... ^ , . ; nični vzrok cdlioda našefra društva slednjih trenutkih re.-iU domači, ki .. s o prite iz hiše, " e r-vinji. cd katerih pa so * __. . -ca: morali tako< nato zaplati, ker T_ „ .. . . . ,. Zingarjevo smrtno kazen so spre- ^ ______; ________„ . Ignac«) Hude zbral zupljane v dvo- — »M Teifc. sr?i M. 1. ILLINOIS KI MAJNARJI Kak vtatv«» iu v koliki meri? to vprašanj** donnlaj ni t »i!«» utt^r zadovoljiv o«• vsi jxwlatki nanašali It- lin i>or<*ila pri-ai- , , , „ , ^^ iiajaic^omu župniku Rev. Lrankar- kale so sroe zraven stoječe hiše — i u. Temu pretestu smo se rlam gr-stilne, ki se k sreči ni vnela, ker _ e kr;t c "k i D^rn(r,':n:f uprli in ga en-sta-.Tic )< a v.p^.-j. ^ J^h | n:.:me hoteli podpisati, ker smo bi . Pcjurela dcniaoija je bila. se pred Jcbro informirani, da ne poma- j meseci laist Zormana, ki se je pred ! ga nič. ker je rok njegovega aelo- Bus line. Železniška mlekarna sta skupaj. To Vam svetujem, če je kateri namenjen kup.ti farmo, na ne kupi prevez daiec -d mlekarne in že-lejaaiškc postaje. Rad bi. da bi se roiaki večkr. t ocii^ili v Gla " Narodn. Moja Y?rva naselbin?, je bila Willard. WiTam sem zamljo prodal k^r za mer. Tu-i kai živim ž? 10 let in iem popolnoma z a dov ol j en. Pozdravljam rojake in rojakinje po širni Ameriki, posebno v Kansas City, in Willard. Wis. leti tu naselil s Primorskega. Zor-man je prodal lepo domačijo mla-Odpu^eni kaznenec je prišel vj|_dima zakoncema Bala-skovicema. ki sta prišla sem iz Križevcev pri Ljutomeru. Ker se je Zornian. ki še o--tanc tu d, avgusta, mladima u- potem Zingarjevo pismo povod Pintarjeve arc-tacijc. »rgam/.iraiia j»r»• nn»gar- ■ll Nniu valo -»• j»*. «ia iin.i ritm or^anizanja, ki j« jmh| v«Mistv->m AlrksaiMira Howa-lkt /.a v v S|»riR^ifklu |M>t«>^iila vt^-ina l«M-al<«v z nasprotniki I^'wi^a. Izza otM-ga <-asi pa imel .i«»hij lx*wis v državi petdeset «lohro pia«'amh organizatorjev, ki so, nfozirajc na žrtvr iti stroške, «i» iovali \ j>rt*ino£ovuili okrajih države Illinois. Zdaj jrpaffbjavil Kla^jnik Sprin>»field l nit<-d Workers of Anmica šr^viSkiCiz katerih .-<• zaitH»ri> usivn-riti jiravo sliko. — Izim^i pr»-mo^aivkiIi r. Nesbit, — planijt- i/za 1. umi \ državi, — pravi * i iprila d v* Brmutna mačeha. 20 maja se je vrr.la prrd novc-ir.ešk.m seiišfcem razprava pioti Ivana H rova lovi iz Stran:,ke va-i. Jane»- Hr vat. pc«vstnik v Stranski vasi. ki mu je umrla prva žena Marija se je po .vestih tednih njr>nc smrti drugič poročil s sedanjo ženo Ivano, doma iz Pristavo pri Pod-S-adu Niegcnra di od vročine popokali. vanj a potekei. Takrat je pa dobilo naše društvo črno pika pri Newyorčanih! Prišel je novi g župnik. Mlad in p~!n id&j je takoj začel delovati pri društvih. Postal je kot izboren ba-ritonKt takoj našega društva član. V jako Kratki dobi je pamnošil nad polovico društva: Najsvetejšega Imena. Krščanskih mater in Marijino družbo. Pripeljal j? po dclgih P žar je prva skozi okno spalni- ' letih presledka nase male na oder t i rii lu umrl v -stirosti 18 mesrccv M-stde-set unij svoj,- prisjH ike v moj nrad; Izniči ostafiiit, ^^ ^ d ^ , j le imel nesreini otrok zlomljeno osemiritndes<4iIi jih j«- ir?.u T-asii nekaj nam pri- de-n V IUinoi^n imaitM» dol»n»>tojr«'ih rlanov. Nadalje imamo i:t,«»7H rlanov. ki s<; iastran Ure*|H»sehiosti ega sodno-zdravni-skeca zaptsn;,ca je naperil državni brcz>rčni mačeh: ob- reko in d^fno nogo in nepravilno zra jeni. ker se nlt:do ni brigal za zdravniško pomoč. Telesca Hi Hp je bik? brr: vsake podkožno mu rowni Vsakega plaeevnilja prispevkov. I'otcuitakoiii shtrar? d: skrbnosti, tako da je j«* nad osrmdfsi t odstotkov v>« h nnijskili prtnnogarjev v vretaii uase or^amzarije. || 1 Na 1XKilagi Kako **moriu» ' lieviMi\a }H»stojankn, j«* razvidno iz poročila, ki prihaja iz NVitrhite v državi Kansas. . Q| . ^^ Tam M' vrnila drzavM konvem-ija Ameriške 1K--liix^ske F edeme i je, tia kater»» >o žalitev ali vstop dtic^ati obeh prenK»garskili v»r^atiiza<*ij. Ktmvrui'ija je naprej pripustila Howatovo ljudi. Utari materi Na zahtevo prrd^iinika un»«»iirske lK>lavake Federa-i ije, K. T. W«HHla. ki j«' l»i! navze je premislil, k^r ni zanj itd. Ba-lar^ovi" seveda ni hot (H tir- slišati o tem in kupec ie zato razdražen odšel v noč. Kmalu nato je začelo g-eti Preiskava, ki je v teku. bo ugotovila, če je omenjena sumnja u- rraviocna. Junak noža v Stranjah. to>itelj pre tDvba ter se je trdosrčna ženska m >r?ia zafev?*"jati pred s-dnikorr pojedincem. Zaradi ra\TLanja s pastorkom je bila obsojena na 6 mesecev zapora. Drugega pastorka Marijo pa ji je sodišče od- Nedcljsko lep ; \Tcmc je zvabilo marsikoga, v okc-l:eh gostilnah veselo vrvenje. proti večeru pa se jc že o-• las lic petje vinjenih fantov in mcž. V gostilno Bocilaj je prišel že popoldne Janez Koželj iz Županjih njiv z šen:. V gostilni je bile prav , živahno, ko je naenkrat prišel v nec-oveisfcega | .. pobo Alr»/ij Vidmar iz Godica m vzelo ter Istotako se ni^i sum^Ii iaie?eiiti konvencije, na» zl: • zahtevi W«Mxla, zaKto)»niki l*»wi»ove orgatiizarije, T<* ni bila samo imh ii.i klofuta z;i Lt \visa, pa»" pa v veliki meri tudi odloeeit |>orax r.a p»s|H»da C»reena in njegove prtftia^e. ST\ ARM K VEDNO NA DLLl Rudarska Ve^^rat je bilo že paročano. ka- ko usodno je za hrastniško dolino in vso okolico ' praznovanje" pri zavpil: "Kdo me je udaril?" Ker je bii rroaakar precej vinien. se gostje ni o do"ti zmenili. Trenutek po- oddalo v rek> otroliovi piej se je pre-ci'^nil v vež: m se nekolike opraskal. Ker je bil pie-ccj vinjt.n. je pričel izzivati ter i?kat-i prepira. Janez Koželj se je čez čas odstranil iz gostilne in k 3 se je vračal. ga je iz zasede naskočil Aloi- kjer so imele matere in očetje zo-p t priliko in veselje gledati svoje Na*o pa i:r:de odredba: Rev. Urankar v Chicago — Rev. Begelj v New York '"Domovina", zaveda- E 3 joc se. da bo >: zamenjavo teh dveh župnikov ne'A'j'orska župnija zapisana r--rr»rti na društvenem polju, je enoglasno sklenila, da s prihodom novegn župnika preneha s petjem v eerkvi. Na tem mestu naj povdartm, da 1 i je "Domovini" satnostoira in je delovala pri cerkvi ie prostovoljca. J iz d brega namena Sama je vzdr- ! ževaia povovodjo. ir. svoje blagajne ; kupovala note in druge potrebši-i-n^, brdisi za društvo samo, kot tu - ! di ?a cerkev! Povrnil se prejšnji g. župnik ! B'nxelj s svojim predstojnikom ko-ni":»rjem in ' lednji je zah.teval od j dru^'va, ako ne prekliče svoje iz-, jave. da preneha s prtiem v cer- E Pete. Švegl. .Milwaukee. Wi*. Dne 19 maja je umrl rojak John Lozi»r v starosti 59 let. Bolehal je pol leta za neozdravljivo bolezni?o na srca. V Ameriki je bival nad 40 let. Bil je naročnik Glas Naroda odkar je list začel izhajati. Pokojni John se je zelo zanima! za slovenska društva, B.l jc ustanovitelj dr. št. 21 J. S. K J. v D.a-moixdville, Wyo„ št 5S J. S. K J. v Bear Creek. Mont, in društva št. • Sinov. ', štev. 112 v B':-.r Crcck Morit Sedaj je spidal k društvu "Sl< -ga". Pred 6 leti se je preselil v M<1-waukee. Wis. Med Slovenci je bil dobro jmj-znan. Mnogim je pomagal z denarjem in drugače. Eil ie blaga in d-i- Rejaki in rojakinje me vabijo na razne zabave m priredit Žal. da se ne mor?tn nf b?nc udeležiti. lei se vrši količkaj 1/ven Nav York a Navsezadnje jr ^m v Ne* ku dovolj z;»btivr. V Downtownu namreč. Ce se poiradis v Brooklyn all Ridgeuood. imaš zabave še več Če pa na d^T slamnikarlci naletiš, da ti prva poje na desno dru*;a pa na levo uho. sploh ne ve^. kam z £jl- b?vo. B Toda seda j zo se že nekoliko pomirile zdaj so vse njihove misli na lar.nah. Ko s>e bodo jeseni s farm vrnile v mesto, zopet ne bo govorjenju ne fccnca ne kraja Tako je vedno do-vclj zabave, pozimi in poleti Le za tistega je malo bokj nerodno, kdor iih mora poslušati. I * Nekaj nadaljnih Slovencev jc letos farme kupilo v gornjem delu države New York Downtown bo polagoma izmrl Če ne srečaš rojaka v Doan-townu. ga pojdi v Ridgewood iskat. Ce ga tudi v Ridgewoodu oziroma v Br;okl>-r.u ne dobiš, ti ne kaže drugega kot da ga gres iskat v okolico Fiy Creeka. * Francr»>ki ministrski predsednik Andre Tardieu je odgovoril Mu.vso-liniju. Odgovoril mu j*4, pri tem pa ni imenoval njegovega imena. Pošten človek sploh nc imenuje njegovega im^na Sinoči ie rdlet ! proti r pi nemški vixiljrvi balrn "Graf Zj>pe- lin". Med m>tniki ki jih je priveiel v Zdrorone države, se je nahajal tu- bra duše. Tukaj zapu a poko n ; di ^pan^ki princ žalujočo soprogo, dva sinova in dv hCcri. Poročevalec. je nadvse pogumen AVSTRIJCI NE MARAJO AV-STRUSKE HIMNE Dr. Ecken* , človek. Pot a vat i s princem par tisoč čev-j Ijcv v roko. ni n^mret1- nikaka ma-' len kost. Pravijo, da br> pred ednik nem-• ke republike grof Illndenburg c'veh Mih odstop 1 i!i da ne oo vec j kandidiral. Dunaju! ir bivši nemški ka« ™r čital to novico, si je nabrž mislil: Oh. ker sem že toliko cj-a čakal. bom pa še dve leti. Te dni se je vršila na meddržavna nogometna tekma med angleško in avstrijsko reprezentanco. Gledalcev je bilo kakšnih Pred začetkom igre je po-vojaška godba Angleže zi V državi Nevadt ie smrčen neki zločinec. Neveda ne oc ma niti bil včeraj u- visllc, niti petjem . , . 60.000 k\i. pa an zapove društva, da nima 1 i ^ i zdravila vec vstopa v cerkev ali dvorano. I . . „ . , . ,, odsviraniem anuleške himne in vsa Domovina , sve.sta si. da de- i . , ... , . ..... tu ogromna množica ljudi je vstala; lovr.la nojih 22 let v najleps; .s!o- 1 Jt ., , . I , .. ... .. .. . m se odkrila v znak spoštovanja ' električnega stola, v Nevadi porni-gi m vzajemnosti, je sklenila, da . 7 . . . .... , ... Igra se jc začela. Nekoliko minut, go >o zakrknjenim zločincem s pli- tudi vb^doce nc mara biti pod 4 dik- . .. , . , . -pozneje — avstrnski zvezni pred- nom na oni svet. atcrrtvom . posebno ne iz Chica- ' sednis in zvezni kancelar sta pr.- ' Na smrt ob .cvcneua zapra v ce- pji ■■'ZBKBm , , ... .... spela namreč prepozno na igrišče lico in ga privežejo na * 1 In tako je prišlo na zaanji izvan- ^^ , ... — pa -je godba znova zaigrala, ne- Na mizi jc kislina, v katero spu- redni beji dne 18. maja do volitev, ker jc bil; 16 glasov <3 odb. 11 član. t proti 2, da se zapusti 62 S'. Marks Pl. ter se naseli pev. in dramatično društvo ' Domovina" v L:re- dišče brocklynskih Slovencev, to je, štovanje Lemve^ da Je ^tuIila in v American Slovenian Auditorium. zažvižgftla kakof en sam mož Du. koliko taktov nove avstrijske dr- ste avtomatičnim potom s stropa žavne himne. Več jih ni megla, i nekake kemikalije kajti kakor na povelje se je dvigni- Začno se razvijati plini, ki po par la spet vsa množica gledalcev, a sekundah opravijo svoje mrtonos-tokrat ne da bi dokazala svoje spo- ' 1)Q delo. rudniku. Ko je prišlo aelavi^vo po zij Vidmar in mu z nožem zaall Veda prihaja do spozna- nja, da stara pesimistična teonja o neprestanem uničevanju v * tern ir ju «1 reanitna Po dosedanjem pojmovanju Je vseimrje na koncu mojega razvoja m je fcamo se modno. da ucaane vsaka zvexda ln da poneha vsako ctoanje Prav na- MlPlkan. ki vanjti učenrJakov no vr^ dokazov za to. da se v oddaljenosti milijonov in milijonov kilo.ra>trov od v^eh zvezd še vedno tvori)© novi atomi. V prostoru med svvadami jc presežek vodika, ki rstvarja is sebe težrje in navadnej-ie prvine. Moč. ki )o izžarevajo tveade. stalno dopolnjuje te zaloge pa je dr Robert j vidika to to z isto hitrostjo, s kavne aa staro - ( Hrano se iz vodika tvorijo nove pc-fmti predavanje **ne. fi tem bi bilo dokasano, da o napredku v spoznavanju v sem h -ja. Dr. MlLlkan je profeaor kalifor-nUrtre«* »etmototkega teftbuU In |e ajana svetovna a^oritewi sve-nvena 5vo] čas je prejel nagrado aa tadtdj« tn r Janje elektronov, kar dokazu-nj«gwvm iara)e*vja vpečte-■adna. Prof Hllifcftn «0. atomi ▼ nutranjosti mučujrjo na ta da delovanje stvamMca ni bik) omeie-no samo na prvih kratkih sedem svetopisemskih dni. marveč traja v?tv»rjanje sveta do današnjih dni neprekinjeno. Dr. Miiikancve trditve bodo sicer gotovo prišle na ln-dek* v«eh megožih ver. ksr jim pa ne bo ftkodovalo, dokler jih kasne; -in rvzistovanja ne o vrte jo. ADVERTISE 14-cknevnem praznovanju zopet na dela v jame si niti od daleč ni moglo predstavljati da praznovanje še ni zaključene Vse je kazalo, da se bo delo v redu nadaljevalo. A is J. maja se je delo zopet u-stavilo in s praznovanjem se nadaljuje. Vmes so se sicer vršila v jamah popravila., ki ne morejo izostali. Tako so se popravljali, od-n sno »»menjavali podporni hlodi ftdrzniSfce prose, ali ves zaslužek pri tem jc bil mmimalra Najbrž bodo tudi popravila prenehala in bodo tako praznovali vsi. torej tudi tisti. M so do sedaj napravili po dva šihta. O podporah se je mnogo govorilo. Rudarskemu zastopniku Bedc-niku je bila obljubljena tudi v Beograda pod per a of finančnega ministrstva. Ce bi se vse obljubljene p-*dpore tudi maksimalno raadelile. bi to ne zalegle dosti. Delo je delo NARODA* m , iia^E in le to. kar vsak posameznik za-slu£i, n* daje zadovoljstvo. Narstnla je sptašna kriza, ker se delavstvo, na* glavni živelj 5pkw-no zada4*uje. Po prestani krizi pred velike nočje 14 dni bres vsakega z«.■služIta, to pič ni sivar. Trgovci ln obrtniki imajo vedno man, zaslužka in če ne (bo konec brezdelja ln vseh njegovih usodnih posledic. bo eavladaila revičlna, kakr- meč an sunek v črevesno kost. Presenečeni Koželj je zavpil nad Vidmarjem, katerega je poenal. kaj mil je storil. Močno vinjeni Vidmar mu je •sa odgovor z&dal še tri vbodijaje. in sicer v levo bedro dva. v desno pa onega. Močno krvavečega Koželja, ki je 5*iar 26 let in je lesni delavec, je poscatoik Urh iz Stranj t*»ko odpeljal v Kamnik k zdravniku dr. Mavriciju Matjašiču. ki jc ranjenci obvezal in odcal v domačo o-skrbo. JJa ovadba so vročekrvnega Vidmarja zaprli. Tu nas je vodstvo naklonjeno -.pre-*elo. zaisar se jim tem potom lepj zahvaljujemo. •"Domovina" bo na tem novem prostoru nemoteno delovala ter gojila petje in dramatiko v zabavo in vzgojo slovenskih naseljencev v Brooklyn u. V četrtek dne 29. septembra je; že bila prva redna vaja pod spretnim vodstvom pevovodje Mf. Johna Končana, 'katerega je vse članstvo pozdravilo z burnim ploskanjem. Kaj zamere društvo pod strogim in natančnim vodstvom pevovodje. bo pokazala bližnja bodočnost. Toliko v pojasnilo! Član pev. in dram. društva 'Domovina". Dr. Andrej Volgar umrl. V Pragi je umrl v 82. letu starosti slovenski rojak dr. Andrej Volgar. višji svetnik politične uprave v pokoju. Pokojni dr. Volgar je bil redom iz Kamnika in je stopil že v zgodnji mladosti v upravno službo na češkem. Služboval je v raznih krajih nazadnje o mu bili posodili denar Dnevi so prešli, prešlo to tedni, ne da bi oil lahkoživec v aktivnem formatu izpolnil besedo. Končno se ni mogel IVA NOVA EVROPA Briand sistematično nadaju ci miziranje sodelovanja zaželejeno svojo v Locarnu započeto akcijo za; i" možno. Briand je pravilno z vsem sem ga videl, kako se je s pravim grofom pod pazduho št-tal po glav- t ni ulici. Je duhovit nemanie. In bu je dovtipen domisiek dovtipne glave, da so ga navzvali vojvodo Ne- več upirati njihovemu viharnem rnaniča Bil je s:n zelo revnih stariscv. Doma jim je cesto prima nkovaio kruha On p« je pozna« U^oč sred-, *tev. da si je preskrtjel denar. Tr-' goval je z raamkami. z metulji, s j hrofcči I/'sk:v.i (*• po ktarinah irj trgovinah z zelezn.no vsakovrstno,! zarjavelo ooSje. pištole, bodalu i puške Očistil jih je. da so se ble - J scale. obcunil jim Je skrhanine in ih prcda'al bogatim tovarišem B4.ll se Jf »tem in onim in povwl j z dobičkom Impomral nam je svojim »ve tov u laškim nastopom i Nosil "Je monokel in na poti do-j mov je kadil najmornejie .smotke vse I t >e veda n< ut- :!jel'evi..o n rg>mwi velikega ugleda. Neka okoliščina pa ga je dvigala visoko! t>.id na- :mel je znanja s Jama*j mi! Tr« ba e amu vedeti, kai po-■ meni v oceh nižjega gimnjuias'a j tovariš, ki ima znanja z damami! j Kdor to xiutl bo razumel spoštlii-j vo oddaljenost, oboiijoit' občudo- j vanje, akaierim >mo ga gledali. Z odličnjakom je bii v še posebno prijateljskem razmerju Odlič-njak je bil vzoren fante. Be danes tin e neumijivo kako more imet; elovek toliko čednosti postalo nic is njega • siljenju. Domenil se je za sestanek v odročni restavraci-i d?leč zunaj v predmestju. Mladeniči so prišli v pražnji oblaki, preplašena srca so jim bi K motno pod poškrobanimi naprs]i. Nosiii so monokle in bele rokavice, bili so zelo bledi in so se tresli od razburjenja. Naslednji dan smo jih v šoli naskočili od vseh strani z vprašanji. Ali so bile lepe? — Ati ste bili dolgo skupaj? — Kaj ste delali? Zavidanci so bili ^elo molčeči, čudno molčeč: Pozneje smo zvedeli za vzrok odlične, elegantne dame .z družbe — vam bom sedaj povedal, »as bo presenetilo! — odiune elegantne dame iz družic so bile ... kuharice in sobaricc našega razrednika. D t u k a senzacija. — Kam, menite, ga vede vse to? Moj prijatelj je skomignil z nameni. Druge slike, ki so šle mimo nas so nam obrnile pogovor na druge reči. * Tretja senzacija. trajen mir v Evropi in za iikreno sodelovanje vseh držav pri obnovi in napredku starega kontinenta Te dni so izročili francoski poslaniki v evropskih prestolicah vladam pri katerih »o akreditirani, Brian-dovo spomenico z vprašalno polo o potrebi čim ožje sklenitve cvroo-skih držav v svrho skupnega delovanja na vseh poljih, posebno na gospodarskem, političnem in soci-jalnem. Ta najnovejši Briandov korak je nadaljevan e že lani sproženega predloga za "evropsko federativno unijo". Ob otvoritvi septemberslceca zasedanja Društva narodov je izgovoril francoski zunanji minister znamenit, zgodovinski govor, v katerem je pozival vse države Evrope k zbližanju, k skupnemu nastopu, da se odkloni pogibelj gospodarskega propada in političnega kaosa. Kmalu nato. dne 9 septembra, je Briand povabil vše v Ženevi navzoče 2astoDnike evropskih držav j na kosilo, kjer je v širokih potezah j razložil svojo načrt združene Ev-1 HARAKIR1 Evropa zve samo o izrednih slučajih te krvave Japonske navade (bara — pomeni trebuh in kiri — povdarkom naglasil. da mora bo- re2>, če zahteva življenje uglednih doča evropska organizacija sodelo- vati v popolni harmoniji in celo pod okriljem Društva narodov, ki ostane višja svobodna zveza vseh kontinentov. Zato predlaga aa sedež evropske unije Ženevo, ne pa osebnosti. A vsako leto si na ta način vzamejo življenje tisoči skromnih Japoncev, "človeško živ Ijenje je kratkotrajno kakor čreš-njev cvet, pa naj bo tudi tako ne-omadeževano!" zahteva japen. ka morda Dunaj ali kako drugo mesto narodna modrost izven Ženeve. j 2e , 186g ro skuia1i v parlamcn_ Jasno je nadalje na prvi pogled,, tu odpraviti harakiri. a so glaso-da ne sme bin evropsko sodelova- j vali samo 3 poslanci za predlog, n e naperjeno niti proti kakem* 200 pa proti njemu Beseda hara-drugemu kontinentu niti proti ka- kiri se zdaj sicer ne rabi. ker je od-ki evropski sili, ki ni včlanjena v'pravljen privilegij nekdanjih ve-Društvu narodov ali ki ne bi hotela likašev, samura ev, ki so si na vstopiti v novo vseevropsko organi- »mrt obsojeni sam. razparali zacijo. Z drugimi besedami: Evropska zveza, ki jo predlaga Briand, se ne namerava boriti niti proti Ameriškim Zedinjenim državam niti proti sovjetski uniji. Briand jc nedvoumno naglasil, da takih misli nec. ki bi bil. čeprav nehote zakri-nihče izmed njegovih somišljenikov Vil kakšen prestopek, pa Jtell zapu-ne goji. Bodoča evropska organi- stitl jicomadeževan spomin. Gene-zacija bo instrument miru in sode- raj Nogi, portarturski zmagovalec, iovanja. ne pa tekme in vojne. trebuh. da Jih ne bi oskrunil rabelj Namesto stare označbe je nastaln nova "šep-fukuo", kar pomeni odpiranje želodca Še vedno poseže po tej grozni smrti sleherni Japo- Kakšni bodo odgovori na Bii- rope. Zastopniki 27 držav so ga po- ' andovo spomenico, se bo videlo do oblastili pri tisti priliki, da izdela! septembra, dd sestanka Društva spomenico o organizaciji evrooske j narodov. Danes 'je gotovo, da vse zvezne za-jednice. To je Briand se- evropske države, ki žele in delajo daj storil. Memorandum je bil spo- j za mir- njegovo oobudo pozdrav-ročen ne le evropskim državam,' ^i0- Briandov memoranudnm je marveč tudi vsem drugim večjim j zgodovinski ^kument. ^in So po zasedbi mesti pridrveli tu-• državam, da se že v naprej prepre- j van^ resmčndsti in sprejemljiv, | či vsako napačno tolmačenje pri- i za vse- w s0 dobie volje- je nekoč v mladosti izgubil neznatno prasko, pri kateri bi biii nasprotniki malo da ne ujeli mikada samega. Vsi so pozabili na ta dogodek, a Nogi je smatral, da mOra po mikadovi smrti še sam umreti. Izvršil je harakiri. da poplača svoj nekdanji greh 24 marca 1927 >o napadli kitajski boljševiki Nanking Pred nekoliko tedni sem napra- zadevanj po tesnejši strnitvi evrop Padajoče idravj« in iiguba moči iln<. >■>. IJ.HJ, .,«< in li. v,Hita. ■ r» t»««*Jr K) I i*'Mir M* 1UvlJvM«><« rn- Art II «m trm Th MVIdM (rila-v rMHiS nirivirtpsth x*ji«»i jh- ■~l4" m. , im|H'ti'l< »rt-d: in •Spur i li l A.4hr. Deset let pozneje. Soincnega majnišktga dne sedel z nekaterimi znanci v parku Mehka sapica je dihala skozi brsteče krošnje. Iz vlažne Tsemlje jc vstajal Gpojen vonj in med rosno travo so se blešcalc trobentic", zvončki in vetrnice. i Skozi mlado zeienje so dirjali ja- ; haci in jahačice. koči e so vozile po glavnem drevoredu gor in dol a po travnikih je skakalo mlado človeško življenje pomladi naproti. Elegantna kočija je vzbudila našo pozornost. Vleklo jo je par krasnih konj Oprava se je svetila, kolesa so se bleščala, vse je bilo tako preiestno. iskro in cisto ... na prvi pogled sem opazil, da je opremil nekdo ki te je na te reči raz- nie je vodil s krepko roko e-ten mU.d mož Bil je visok, in plavolas Na krasnem vra-mu je staia ostro urezana glava s polnimi čutnimi ustnicami in plašnimi, nebeško modrimi očmi. Obraz, vedenje mota sta se mi tdela nekam znana — Ne veste, kdo jč to7 8 — Vojvoda Nemanič! — Xdo^ Moj prijatelj se je zasmejal. — Prav za prav se imenuje drugače a povsod ga zovejo tako! — Pustolec? — Velik razsipnež! — Da, a za božjo voljo, od česa...? — Igrač je oa;e je tadi po svo------- vil izlet na bližnji hribec. Bilo je v nedeljo, in hotelska pioščad je bila prenapolnjena ljudi. Bili smo utrujeni in žejni in smo se zelo veselili, ko smo našlo po dolgem iskanju v tih&m kotičku nekoliko praznih stolov. Poleg nas. pred nami, za nami je sedel vsakovrsten vesel ljud. Prepeval je in pil in "se smejal in pozabljal v svoji radosti na vsakdanje skrbi. Na drugi strani ploščadi, nam nasproti, je sedela ob ozki mizi majhna družina; mož. žena in otrok. Takoj smo postali pozorni nanjo, ker se ni brigala as*, smeh na levi in petje na desni, ka-koi da je odrezana od splošne radosti; mož in žena sta potihoma kramljala drug z drugim, nekako na skrivaj, kakor zaljubljenci, ki smatrajo vsako minuto za izgub-i ljeno, v kateri se ne božajo s pogledi ali besedami. skih držav. ■ Iz besedila Briandove spomenice1 se vidi, da nikakor še ne gre za ka- ( ke Združene države Evrope po u- 1 zorcu Zedinjenih držav severne Amerike. Tako čisto politična zamisel, bi bi ukinila suverenost obstoječih držav, bi bila seveda utopična in že v početku obsojena na SEZNAM AR AN 7.1 RANI H CEStTOV. KOM 7. junija: Traunick. Mlch. 15. Junija: Ely, Minn. 22. junija: Duluth, Mlnn 30. avgusta: Girard, Ohio. 21. septembra: SND.. Cleveland. O Bila je bleda, miada žena v preprosti črni obleki. Imela je fine. poduhovljene poteze in čudovito oblikovane alabastme roke. V naročju je držala malega dečka Bilo mu je t.i ali štiri leta. imel je najbolj zlate lase. ki si jih morete misliti, in debelušaste, ljubke ročice. Mož je nam obračal hrbet. Govoril je z mehkim glasom ženi in v nie-govih besedah je drhtela neskončna nežnost. Pobožal je malega po okroglih licih in ga prisrčno po -ljubil na usta. Papa - - - IL sem j Svetozar R. Banovee, 442 National Ave.. Milwaukee. Wis. popoln neuspeh. Ne bilo bi treba še- 12. oktobra: Clcveland-Ncwburg. O ie čakati, da bi se izkazalo, da v j Naslov: Evropi ni držav, ki bi se hotele odreči svoji samostojnosti. To, kar predlaga Briand, torej še n5 Cou-denhove — Kalerghijeva Panevro-pa. Ne gre za to, da bi se Evropa • združila v popolno politično enoto.! marveč gre za to, da se sistematično odstranujejo zapreke za ožie sodelovanje, za zbližanjc interesov! in za skupen nastop v živijensko važnih zadevah, ki sc tičejo vseli j naroaov Evrope. Tako zbiižanje sc mora izvršili na vseh področjih. Čeprav ne more; biti sedanja svrha ozka politična organizacija evropske federacije, je , pa 1" gotovo, da ie skupna borba za 1 gospodarski napredek možna samo na temelju političnega sporazuma. Kolikokrat se je že izkazalo na raznih evropskih, pa tudi svetovnih gospodarskih konferencah, da se vsi gospodarski problemi ne dado reševati sami zase. Kako. recime. padejo nekatere nove. povečini agrarne Kako se potu je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor jc namenjen potovati v stari di v poslaniško četrt. Oropali so japonsko poslaništvo in pogazili v blato japonsko zastavo, ki je poprej vihrala na streh:. Po vojnih pravilih bi maral kapitan Kameo Araki. poveqnik pred kratkim krcane japonske pehote, streljati na napadalce. A teya ni storil; imel je premalo vojakov in bi lahko s streli izigral življenje tisočerih japonskih državljanov. Zaradi tega so odšli Kitajci s plenom neovirani. Japonci pa so bili rešeni klan'a. A štiri dni pozneje, ko je dospela japonska vojna mornarica z oja-čenjem, je izvršil kapitan Araki harakiri na krovu admiralske lad'e. Ni bil kriv. ker ;je branil življenje rojakov« Toda samo prostovoljna ZLOČINSKO POČETJE DIVJIH LOVCEV H LJUBLJANA. — Kakor med lovci. razločujemo tudi med divjimi lovci dve vrsti. V prvo štejepo take, ki jim je lov nedovoljena zabava. ki hočejo uživati prirodne lepote in »i tu pa tam zažeie kake pustolovščine. Ti nimajo navadno prav nobenih sebičnih namenov. Drugi, ki so mnogo nevarnejši, pa gledajo izključno ie na dobiček. — Tem je vse eno, kdaj ustrele in u-jamjo divjad, ne gledajo ali je sa-jnica, samec ali mladič Njim gre samo za meso. ki ga porabijo doma ali pa celo prodajajo. Dočim prvi iove samo z lovsko puško, se sled ■ nji poslužujejo najrazličnejših lovnih sredsiev. ne glede na &kodo. ki jo povzročijo poleg tena kar so si nepošteno prisvojili in je sa njih uporabljivo Največ takih divjih lovcev se poslužuje zank Zankarju je samo sa meso kakršnekoli d.vjadi Nikdar ne pomisli tak brezvestnei. koliko ;n kako dolgo žival trpi A razni divji lovci, ki jim gre samo za meso in posebno v onih loviščih, ki so bogata srnjadi. povzročajo ogromno škodo, uporabljajo flobertovke. Strel iz flobertovke se zelo slabo sliši, zato lovskemu tatu. ki strelja s tem orožjem, težko prideš do živega. FlobertovKa je uporabljiva samo za strel na manjšo razdaljo, do kakih 80 korakov. V mnogih primerih tak itrel ni smrten In baS zato povzroča še večjo škodo. Dočim divji lovec, ki strelja s pravo lovsko puško, divjad usmrti ali popolnoma izgreši, pa oni mrharji, ki streljajo s floberiovkam:. polno divjadi zastrele. Cc ni srna zadeta s flobertovko v osrčje ali v vrat. nc obleži. Skrije se v goščavo in je izgubljena Divji lovec nato nadaljuje svoi zločimki posel dokler se mu ne posreči dobit: mesa Prav malo ima strahu pred zasledovalci. Flobertovko so pričeli uporabljati divji lovci tekom zadnjih let v bog-*-ih srnskih loviačih na Notranjskem. Tako so ulovih Iovski pazniki dva mlnda fanta v lovišču smrt ga je oprala sramote, ki so J0,..Rob.. sta imeia „ Xf)Zdu vsak storili japonski zastavi. Žene si v sličrtih slučajih prerej-žejo vrat, in ta običaj se imenuje "dsi-haj". Na siičen način si mora vzeti življenje tudi Madame Butterfly v znani operi. Drava zahtevala dve žrtvi. Iz Ormoža pišejo: Huda nesreča kraj, je potrebno, da jc poučen «t * zadela tukajšnjega kolodvorske-poinih listih, prtljagi in raznih gostilničarja Stanka Grivca dragih stvareh. Vsled naše dolgo- i °*ro8 17 ure se je nje8°v 8 letni letne izkušnje Vam m« jamoreniai stanko z drugimi otro~ dati najboljša pojasnila in pripo-! ci ra Sodravčevi žagi Ko je sto- ročamo vedno le prvovrstne brzo- Pi! na neke deske- ->e Padel v Dra" parnike. \ ! vo- 32-letni mlinar Škof je skočil za w________________I njim. da ga reši. Fant pa se ga je države do tega, da bi morale v prid j Tudi nedržavljani zamorejo po- ' v vodi tako krčevito oprijel okrofc branil in kričal: H9DH Potem je mož vstal Videl ga v obraz in v postavo. Bil ^e vi- industrijskim državam ubiti svojo mlado, nastajajočo industrijo, a da jim nihče ne jamči, da bodo kot zgolj poljedelske dežele mogle narodu zagotoviti blagostanje in pa o- sok in vitek in plavolas. Na kras- hraniti popolno politično neodvisnem vratu mu je stala ostro ureza-! nost? Politični moment bo tore; na glava s polnimi, čutnimi ustni- ' prednjačil, čeprav se suverenost cami in plašnimi, nebeško modri-1 držav ne bo skrčila. Briand' je za mi. sanjavimi očmi. j to. da se ustanovi kongres evrop- Skrbni mož. nežni oče — to me je res vsega prenetilo! — skrbni mož, nežni oče je bil.... pa kaj bi vam pravil, saj itak veste! — ~ * —nt s.-*.:......ftuuira 'i— km mmmmmsMt^rmmmmmmmmmmm ■HBB Zdelo se mi je nemogoče. Kaj se je bilo zgodilo s vojvodo. Nemaničem? Kaj ga je ti^ko spremenilo? Kdo ga je spreobrnil? Povpraševal sem pri prijateljih in zrancih. In tu sem zvedel, da se je seznanil vojvoda Nsmanič tik pred moralnim polomom z blagim, preprostim dekletova. Menil je, da Jo bo premagal, kakor je bil premagoval druge. Bila je močnejša. Njegove prošnje je niso ganile. To je dražilo njegovo trmo in Je izzivalo njegovo nečimernost. Ni se ji umaknil, neprestano jo je snubil in poskusil vse, da bi postala njegova. In polagoma, polagoma, ne da bi sam opazil, je opleia njegovo dušo s tisoč močnimi vezmi, oko-vala mu je muhavosti in ga dvignila k sebi. Vlivala mu je svoje čiste misli v zastrupljeno sree. Odvrgel je svoje razuzdanost in jc postal pobožen, preprost in dober kakor ena. Kdo ga Je spreobrnil? Ali res še vpraiujete? Ljrfcezen! Cista, ogromra. do vsegamofotaa, neskončna, močna kakor smrt .. skih držav, da se organizira njihov izvršilni organ ter da se formira tudi stalno tajništvo. Vse to je na las podobno sliki Društva narodov. Briandu gre torej za to. da ne o-stane njegova zamisel samo na pa ■ pirja, marveč da začne zbližana Evropa živeti stalno, redno in zagotovljeno življenje. Bodočnost pa naj sama pokaže, ali je nadaljnjo zbiižanje in siste- tovati v stari kraj na obisk, toda vratu, da je plaval še do mostu, pod preskrbeti si mora.'o dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz VVash-ingtona, ki je veljzven za eno leto Brez permita Je sedaj nemogoče priti na*aj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v siari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mostom pa je omagal in sta oba izginila v valovih. NAZNANILO IN ZAHVALA. Naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno mesec pred nameravanim odpoto- vest. da je moj mož vanje« in oai» ki potujejo preko; ANTON CELIN New Torka je najbolje^ da v prošnji označijo naj se Jim pešlje na DR. KERNOVEGA JE ZNIŽANA Anglesko-sloyensko Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nore ameriške prišel je -niške postave, ki je stopila v veljavo s prvim julijem, znaša jugo-slovkuska kvota M5 priseljencev letno, a kvotni vise ji se izdaja io samo onim * prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje a-ireriskih državljank, ki so se po I. juniju 1928. leta poročili; žene in ac per oceni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21 leta onih n ©državljanov, ki so bili postavno pri-puščeni v to deželo za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se'obračajte na in zanesljivo KNJKARKl HAS «AR0GA SI West It Stroet 82 CORTIANDT STREET NEW YORK umrl. Odšel je 10. maja t. 1. od doma in se ni več vmil, dokler ga nismo po 14-dnevnem iskanju našli v gezdu mrtvega. Rojen je bil v Žabicah pri H. Bistrici, dne 6. januarja 1880. Tukaj zapušča, žalujočo ženo in 4 otroke, od 5 do 17 let, dva brata. Franka in Joe Celin, v starem kraju pa mater. Pokopan je b:l dne 28. maja v St. Marys, Pa. pa katoliškem obredu. Lepo se zahvalim društvu št. 581 za darovane cvetlice. Lepa hvala vsem članom in članicam, ki so se korporativno udeležili pogreba in poskrbeli za dostojen pogreb. Lepa hrvaia vsem tistim, kateri ste dali avtomobile bzrezplačr.o na razpolago. Srčna hvr1* pokojnikovemu bratu in soprogi Frank Celin, ki je prišel tako daleč iz Lowber. Pa. Torej hvala vsem, kateri ste kaj pomagali in me tolažili ob tej žalostni uri. Tebi ljubi soprog, naj Ti sveti večna luč in naj Ti bo lahka ameriška zemlja! Žalujoči ostali: i' Aloizija Celin, soproga. Anten, sin. Mary, Frances in Rozi, hčerke. Frank in Jee Celin, bratje. Box 113, Clemont, Pa. svOro malo puško. K^r jih n:»o zasačili direktno pri streljanju, sta bila pred sodiščem oproščena, kljiu temu, da so pri hišni preiskavi pii enem našli kožo srne. Največjo škodo pa so povzročali v zadnjem času divji lovci s flo-bertovkami v rakitniških loviščih. Lovski čuvaji so našli vec mrtvih sin in srnjakov. Kljub dolgotrajnemu. napornemu zasledovanju niso mogli odkriti škodljivcev, dokler niso izvedeli, kakšnega orožja sc poslužujejo. Ko jim je pred nekaj tedni povedala neka ženska, da ;e slišala obupno plakanje srne. »o napeli vse sile, da zasiede krivce. In res, posrečilo se jim je enega izmed divjih lovcev zasačiti v trenutku. ko je streljal. Ko sta čuvaja bila skrita ob robu gozda, se 'je divji lovec, nič hudega sluteč, previdno približal seno-žeti, kjer se je brezskrbno pas'.a stara srna z lanskim mladičem. Velik srnjak pa je baš takrat prilezel iz gozda. Lovska čuvaja sta opazovala iz neposredne bližine Lovec je streljal in ga zgrešil. Srnjak je pobegnil v gozd, dočim sta se srna in mladič dalje pasla. Drugi strel je vcljai mladiču, ki "Je od flobertovke zadet obupno zapla-kal in se jel v hudih bolečinah valjati po trati. Med tem. ko je divji lovec hitel po plen. sta skočila U skrivališča tudi čuvaja. Divji lovec se je pognal v divji beg. kar mu pa .seveda ne bo nič pomagalo, ker ču vaja sta ga spoznala. Bil je njun bivši tovariš, odpuščeni lovski čuvaj. Ker se je zankarstvo in pa divje lovstvo v zadnjih letih zelo razpaslo. posebno v lepših revirjih in povzročilo ogromno škodo, je neobhodno potrebno, da se takim škodljivcem stopi pošteno na prste. KOVINASTl LES Na zavodu za raziskovanje železa v Duesseldorfu so izumili nov način za prepajanje lesa s kovinami, ki se lahko topijo, n. pr. s svincem in kositrom. S tem načinom pridelujejo novo snov, ki kaže. kakor zveza železa s cementom v betonu, čisto nove lastnosti. Ni to ne les ne kovina, temveč nekaj, kar jc w sredi. Imenuje se kovinasti les. Ker ima razne.lastnosti obeh snovi afcupatj- se da zelo mnogostran-sko uporabljati. Les se da pri tem prepojiti s kovino scelom al mo na površini. ■M'WWT" NEW YORK, TUESDAY, JUNE 2, 193» LANG EST SLOVENE DAILY k D. I. 4 —i—----m J 1 j; w"' * DOKUMENT Naroda priredil G. F. i Nadaljevane j. > — No da otrok Jaz sem bil njegovo orodje. O tem pa se ne bova prepirala Prej, ko sta bila tukaj Lena in Kurt, mi je prišla misel, ki me je zelo vznemirila Ta d»a človeka sta po postavi maja dediča, če nc zapustim oporoke. Težao ml je padia na srce misel, kaj bo s teboj, ko ne bo več mene Iz pogledov, katere sta metala nate. ne pričakujem ni-čevur de brega. Vsled tega sem sklenil konecno napraviti oporoko. To ho.Trn storiti .še pred svojim potovanjem v Italijo. Tebe moram na "sak način zavarovati in skrbeti za tvojo bodočnost, čeprav ne morem prezreti svojih sorodnikov, ki so mi skrajno nejimpatični. Alenka ga je prijela za roko. — Zame ni treba skrbeti, stric. Mojo bodočnost si zavaroval z iz-vr tno vzRu.iu To ;e ka§hal. ki bo vedno nosil obresti. Za silo imam tu- pur g rt >"if.*v Kad; n.cne n', trd'; a napravit: mfcafe oporoke ker resn, tla ne misUs rad nato Bodi brez skrbi! Naučila sem se d:st' da bom lahko vedno zaslužila vsakdanji kruh. Stric Rok s: je pogladil lase Nato pa je rekel: —- Vem, da ai ki a na deklica, mala Alenka Tvojim starišem sem 1 d lian, da te dam vzgojiti. V svojem testamentu pa te bom omenil na tak način, da U ne bo mogel nikdo nasprotovali. Z doktorjem Jung-Bunom sem govotil že o tem Sovražni pogledi, katere sta oba namerila nate. pa so me orpoionli na mojo dolin; st, da te zavarujem na vsaki način. Pred no odpotujeva, hočeui imeti svojo oporoko gotovo. Alenka je pritisnil? ustnici na njegovo roko. — Prosim te še enkrat ne skrbi rame! Ne prikrajšaj svojih sorodnikov' Jaz vem. da vidijo v meni le navac^o lovko na deašcino! Miirno jo je pogladil po rok? To te ne sme motiti Alenka kajti jaz te bolje poznam. Ta dva človek i m*ta zm zna razumeti značaja kot je tvoj. Zelo nesrečno sta razpoložena ter nimata liikake pravilne vzgoje. Raditega ju ne smem soditi prestrogo. Itak pa ne basta dolgo uživala premoženje! To je neprijeten pogovor! Nato *Lft pričela govoriti o drugih stvareh. Tujec se je spoštljivo odkril ter jo pustil mimo. Nekaj časa je gledala z*, vitko postavo. Imela je občutea, da ga mora še enkrat vide tu Ne le r jegov ciiraz jo je spominjal nekoga, katerega mora poznati, pač pa tudi heja in postava sta se ji 2deli znani in zaupni. Zamišljena je odkc*akala naprej, vendar j>a ni prišla do nikakega ! sklepa. ICo je dospela domov ji je rekel stari Henrik, da ima gospod Berndt 30sta. Prišel je star trgovski prijatelj, ki -je kramljal pogosto več ur ž njim Alenka je vedela, da je stric Rok dobro preskrbljen ter odložila klobuk in jopič. Ko je hotela iti po stopnicah, v svojo sobo. j je priša nasproti neka služabnica ter ji vročila par ključev. — Pospravili smo kamro in tukaj so ključi. Dobro pa oi bilo. če bi sli sami enkrat gori ter p:gledali st "ari, ki vise tam. To je par odloženih oblek in površnikov. Zdi se mi. da so se molji lotili start skrinje, k: stoji zgoraj ter je polna oblek. Enkrat bi morali pogledat te stvari. Alenka je prijazno pokimaia. — To bom takej storiia. Bet ta. fcaš imam nekoliko časa. HenrJc. če POZOR, ROJAKI Is oastova na prejemate. S« rsirlic«, Vam Je santelss pošla. Ne is-kajte toraj, da sr. Vas opominja, temveč obnovite naročnino ad direktno, ali pa pri enem sledeči b naših smstopnikov. me zahteval gospe d Bemdt, me pokličite takoj. Jaz bom v kamri. — Dobro, gospodična Alenka! Vzela je iz ~voje sobe ključe ter odšla v podstrešje.Pj Fugosto je bila že tukaj ter je vedela, da vsebujeta dva kovčega CALIFORNIA Fontaaa. A. Hochevar San Francisco. Jacob La nob In COLORADO Denver. J. Schutte Pueblo, Peter Culig. John Uerm. Frank Janesh. A. Baltič. Sallda, Louis Costello. Waisenburg, M. J. Bayuk. «4 junija: Fre*idi-nt Harding. Cherbourg. Br*-rrrn C"Rt4 BtaBcamaao, Napoti. Gt«o*» katerih je gcvorila Berta. obleke, ki so bile last Marije Berndt, hčerke \ INDIANA r.jega zaščitnika, katere je nosila pred svojo smrtjo. Ta dvu velika kov-čega je imela seboj v Angliji. (Dalje prihodnjič.) BOLJŠEVIŠKO ČASOPISJE I 3 i§ Tretje poglavje. Vila Berndt e lezaJb v>:ran od drugih stanovanj v predmestju odličnega mestnega delal Od vseh strani je b.'*> videti z oken vile tekom pomlad: in poletja v zelenje. Alenka ga je do bolezni "edno spremljala na izprehodih. Sedaj pa je smel na prosto le krog poldneva v volnenih, jasnih dneh Nato si je Alenka uredila svoje izprehede vedno za čas. ko bi je stric Rok ne potreboval. Naslednjega jutra, ko -e je Rok Berndt kopal po zdravaisKih pred-pb;h ter mu je pomagal pr< tem stari služabnik Henrik, je Alenka odšla na izprehod ob tem čisul Hitro in elastično je korakala proti vratom iz litega železa. Nekoliki zač-idena je videla mladega, visokoraslega človeka korakati poea-v! pr.d vrati 7e kake ;x.l are poprej ga je zapazila skozi okno. Nekolika e bila j « ne; ena. ko e nepre-'.,anu zrL fkozi ograjo proti vratom hi i- te* opazoval ploščo, ki je nosila ime Berndt. I Se vodno je hodil gcnnd 1 spodaj, kar ji ja še bolj padlo v oči, ker Je bila sicer ulica slabo obljudena Mladi gospod lal je zelo odličen — Morda )e Anglež ali Amenkanec. — si je mislila Alenka, ki ima Sovjetsko-ruski dnevi tisk se pre- pošiljajo tako zvani de'avski do-cej raz!iku;e od evropskega, pred- pisnik:. Taki dopisniki se posebej vsem zato, ker današnja Rusija ne %*zgajajo in so pri delavskih orga-pozna. drugeg? tiska kot službena nizacijah < na pr. pri tovarniškem glasila. Izhajajo trije glavni sov- sovjetuf taki funkcionar4;! kakor jetski dnevniki: Jll^^^S | ima n. pr. sokolstvo svoje prosve- Izvestija. — Pravda, — .n Eko- tarje in novinarje. — Ti ljudje n? n>mičeskaja Žizna. j poznajo srednjih tonov: pri njih Slednji dnevnik je skoraj izključ- je vse ali črno ali belo. Mnogi do- Indlanapolis, Louls Banlcb ILLINOIS Aurcra. J- Verblct Chicago, Joseph BUsh, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich. Andrew 8pillar. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary BamHcl«, J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spellch. Mascoutab, Frank Augustin North Chicago Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Summit, i. Horvath. Waukegan. Frank Petkoviek i Jože Zelene. Ui $. junija: ^ lie dr Kranf*. Hnvr« \JaJ»-«tls\ ChfrUiunt I>nland, Ch»rl»urK. Ar>tw»rj>*n VoHfidjm. Boulogne »ur Mer, Hut terda-in Augustus. Nar-o!!. HeiMjva junija: C!e\eland Ctwrb ur* Ha(i:burf C^crtMjurit 10. Junija: BrtDit-D, Cherbou g. Ilr*nM»n 11 junija: Msur^Unta. Cherbourf Deut«"-hland, Cktrbourg, Leviathan. Cherbourg Hamburg 12. junija: Paris. Havre Suttgiii-t, Chertoun I5r«-m*n no gospodarski, čeprav kda; kdaj rad poseže tudi v politiko. Investiji in Pravda sta urejevani tako-le: Praviloma ima list najprej u-vodnik in poda vodnik: tu se pre-motriva službeno stališče k temu pisi so pisani v beletristično-sat\-rični obliki, za katero imaio Ru^i posebno razvit čut. Tako zvanih senzacijskih vesti sovjetski tisk ns goji. Poročila o umorih in podoo-nih dogodkih izhajajo v silno ^kr- ali onemu trenutno važnemu vpra-' čenem obsegu; tiskajo jih z naj šantov izhajajo š? večerniki, n. pr. "Večernaja Moskva" ali "Večernaja Krasna^a Pd je b.l .-podobno, a ne preveč elegant po oblečen. De-en vtis ter izgledal kot inazemec. ski zvezi nevarnost s strani kapitalističnih nenasitnežsv ali pa buržujske vlade streljajo in druga- ' Gazeta", ki so nekoliko manj suče zatiraio delavsko ljudstvo. Tu hoparni; odlikuje jih tudi bolj so-socialpatrioti izdajajo proletariat,' čen jezik. V splošnem pa lahko tr-ondi toliko in toliko delavcev stav- dimo, da so vse sovjetsko-ruske no- Podlistek je enkrat na teden posvečen mednarodnemu položaju; vine dolgočasne, suhoparne in težke, tako da se se z redakcijs>ke strani ne morejo meriti niti s sla- spiše ga kak inozemski uradnik ali bo urejevanimi zapadnoevropskimi poročevalec. Največ zanimanja po-[-dnevniki, sveča Angliji, potem Nemčiji, pre- ■ cej pa tudi Poljski. Prva stran red- moioče zekj, kupiti vil« kajti v,si incz.mci kupujejo radi ta';e stvari. V! prinaša karikature, ki po veči. t,m siucaju pa ne bo imel sreče : ni smeš..o ske uuko ali ev. Sk >ro ner m je ogledala tujca nekoliko podrobneje, kot je bila ; rQpsko fivIjefl:e sploh sicer njena navada. m j af| : ^ a -' ? : ■ M.l M^H 'Mlini- Ko mu :e pi U bi .a e ter lahko razločila njegov cbrar, je naenkrat g Ker imajo v Rusiji vedno kakšne « botala Naenkrat je postala p^aorna na nedoločeno podobnost, ki io je "kampanje", je ie-teir posvečena Venaar ^^ ta zakon kraijU pra- >potrunjala nekega Vedela le ni. na koga pravzaprav. kar cela >tran velikega formata I da ^ ^ 2a dolQce_ Nai«-;o mu je zrla na*pr ti Obrnil se je hitro, kajti tudi njemu je 'Medtem ko se v zapadr.em časni- . . ... _ P" 1 w kzrZ HI ' . , ,.... j ne letoviške in t.ji'o nrpr-.jetno da so ^a rapa^ I: Počasi ie odšel naprej. karstvu čedalje bolj uveljavlja si- MARYLAND Steyer, J. Cerne. KltzmlUer, Fr. Vodoplvec. MICHIGAN Calumet. M. F. Koba Detroit. Frank Stular, Ant. Ja-nezich. MINNESOTA Chlsholmn, Frank Uouie, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel, Fr Sekula, Eveleth, Louis Gouio. GUbert, Louls Vessel Ribbing, John Povit Virginia, Fra.*k Hrvatlch. Sheboygan, Johr Zor m an. West AllJs, Frank S»kok. MISSOURI St. Louls, A. NabrgoJ MONTANA Klein,*John R. Rom. Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa. Belgijci brez hazardnih iger. Belgijski ministrski svet je odobril načrt novega zakona, ki prepoveduje vsakršne hazardne igre NEBRASKA Omaha, P. Broderick. letoviške in zdraviliške kraj , kamor zahajajo večinoma tujci. Po NEW YORK Gowanda, Karl Btemlsha. Little Falls. Frank Masla. OHIO Barberton. Jonn Balant. Joe Hin Cleveland. Anton Bobek, Chas. Karlinger, Anton Simclch. Math. K o Je staptla Alenka iz stranske steze ter nadaljevala pot, je mo- i stem kratkih članov, prinašajo sov priliki ^sta. delala takšno iz . ila ptVA zo;>et mim • njega. Kot pokoreča se notranjemu nagonu, se jetski listi po večini dolge članke,* j ^ ostende in Spa. se morala ozreti v meg v plemenito oblikovani obraz jn zopet se je pri- i Včasi se vlečejo dolge, enostranske ) * ct la Izpra^wati. na koga Jo pae spommja ■ razprave o eni in isti "kampanU Njegove oci to se ob U»j priliki oizrle naravr-osst v nje«^ in pod mo- | ves teden. Če ima kakšna sovjetska vin pogledom l je planila v obraz rdečica Njeno srce je pričelo hi- institucija^borovanie, so cele stra-trrjie utripati od n tranjega razburjenja | 9 1 ! *u napolnjene z neskončnimi go- 'frJlll "M , W. J| , , i vori referentov in koreferentov, kar Neobičajna prikazen tujca je uotnkov*la nanjo kot ni se nikdar včinkoval nanjo nikak mo^tki in nekaj v njegovem dbnašanju je bilo, kar je vplivalo nanjo ljubeče in zaupno ; Slapalk. Euclid. F. Bajt. Glrard, Anton Nagode. 14. junija: Homeric. Cli^rbourg I^ltland. C1»»»rtx*ur«. New \msterdam. Hui Mer R-tttenlam Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge. A. Yerina Conemaugh. J. Brezov-c. V. Ro vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export, O. Prsvlč. »*ouia Jupan člč. A. SkerlJ. Farrell, Jerry Ukorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico. Frank Fe renchack Irwin. Mike Paushek. Johnstown. John Polanc, M aru? i Koroshcta. Krayn, Ant TauželJ. Luzerne. Frank Bulloch. Manor, Fr. Demstar. Meadow Lands, J. Koprlvtek. Midway. John Žust. Moon Run. Fr. PodmllSek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vhic. Arb m U. Jakobieh. J Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading, J. Pezd'rc. Steeltod. A Hreu. Unity Sta. In okolico, J. Skerij Ft. Schlfrer. West Newton, Joseph lovan Wiilock, J. Petero««. UTAH Helper. Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Bvei. WISCONSIN Milwaukee, Joseph rratnik u. Jos. Koren. Racine In okoUcc. Frank Jelene WYOMING Rock Springs. Louis laucber. Dlamondvllle. r*. Lumbert. TB BREZPLAČNI POUK. Zdelo »e p je kot 4a ^e hoče tujec ustaviti ter jo nekaj vprašati. Kct je obstal tik poleg nje a nato jc odšel zopet počasi naprej. Tekom uwprehoda jt morala nf»prestano misxiti nanj. B KuBe Al' aka izginila. |e zri zepet tujec pr_ti vili in ko je stal nato pred vrati, je gledal aoprl na devricb ter čital besede — Rok Berndt. Zopet je zletel zagoneten pogled proti hiši. Nnto pa s« je oalocil ter hrtro odkorakal v isto smer, v katero se jc prej odstranila Alenka. Ta pa je odšla Mia^limi Jn elastičnimi koraki naprej v gozd, ki se J« širil onstran vik Ql'-jboko je vd:liavala »nczi zimski zrak Goed je kazal še sledove jiadlega .snena. Oči Alenke so po.-ivale liuoeznipolno na tem zimskem krnau Bila j« zelo vesela, da lakitj enkrat pošteno izleti. Življenje v lila« varuha e b.u ? . mlado kri nekoliko preveč enoheno ter pusto. Od-kju r? je vrr.ila ta .-avoda kjer jo vzgajali, je bila skoro vedno le v ,iru?bi stra a Družbe e piire al stric Berndt zelo redko in ce je poslal ±t*ka vabila »o bt.a naslovljena le na njegove trgovske prijatelje. dolgačasi in utruja. L-stek ni takšen kot drugje: — najzabavnejši so potopisi, vendar se po večini obravnavajo pod črto zgolj politično gospodarske zadeve. Nadaijnji del lista je pretežno namenjen dopisom z dežele, ki jih BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški In hočejo postati državljani Združenih držav. Oplasue se za pojasnila v ljudski šoli št?. 127 Last 41. cesta v petek zjutraj od I«, do 12., sol»a šiv. 368, ali pa v )tondcljek in sredo oh 3. uo 5., so ba 113. Vsak zastopnik izda potrdilo Loraln, ^sVo^Tta J. Komi« svoto" kate™ Je prejej ZastopDlfcf rojakom toplo priporočamo. Niies. Frank Kogov&ek. Warren, Mrs. F. Rac bar Youngs town, Anton KlkelJ. OREGON Oregon City. J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakie. Bessemer, .Louis Hribar. umaknila izgr-oilj. tak.ni druamm Skrbela je takorekoč za kuli-pronrmo pustreieni ter se ob takih večerih po-v svojo sobo jo ie seveda silil naj obišče včasih gledišča in koncerte Je kupovala, se je peljala v mesto z avtomobilom. Tudi *a glftd >sa in k.ncerte ji je bil vedno avtomobil na razpolage Lene Berndt. je «presela AJcnka ta majhna razvedrila. Bila pa je w ni nikdar pritotevaia nad enakomernostjo. Njej je bilo <• e laOko kaj slorii* xa svojega dobrotnika, kateremu je morala • plačevati velik dolg hvaW4no«U. zelo veselila, kajti hotela je sprejemati vabo lahko živela vse svoje žive on si je »»likala vse krasote tega potova-ruer.e arutli dru^o snov. Misliti je morala nepre-zakaj je srl s takim zanimanjem na semintja. se je skoro zadele, v nekega gosta se pogledala, sta se spcfcnala Bil je isti, Ki NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, vratih. v iice in srce ji je pričelo hitreje O G VE Š U "GLAS NARODA" m aU samo ti članstvo, pač pa ni Slovenci ▼ vasi okolici. CERE ZA OGLASE SC Vsakovrstne POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri ODA" 216 W. 18th Street New York, N, Y. H Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN U 1? junij*: France, Mavre Kjropi. Cbri Ujurg. Bremen iS. Junija: Vttk-ania. Tr«t Aquiiauia, Chcrhouri Hamburg, fhrrbour* Hnm»Atr* Wuhiugufa, Chubour«. Br«in«u ls> junija: Berlin. Bo u lom« »ur Mer. Hr»>n««>n 20. aprila: 0!>Tni»io. Cherbourg Weaternlatid. Cherbourg, twn SiAtendam, Boulogne aur M«r, Itot-terdam Koma, Napoll. Genova 21 junija: jit U>ui*. Ch<»rt*>.ir|f. Minn«-tr»nka, (ThTtxMirg rrr*Ml«nt RpOXTrlt, rrbourB, Drfmrn 22 junija: BtretifarU. Cherbourg 23 junija: ColumbtiB, Cherb*>jrg. Brcmca 26 Junija: 1!«? d»- Krunre. Havr« AllM-rt HalUn, Chtrt«jur| ll .nii. jT« RepiU>Uo, Cb^rboutc. ilrt««n !« junija: I »r«-8'i«r:, Cherbourr. I'.remen 27. junija: Krr tn<-B, CherHoum. liremrn UajftlN' 4.'herinmrn- Itottrrdam, aur M»-r. Itot- terdam 2» junija: M;uir«-tiJiiia, Cti*rl.our» lielgen nii'i. i'ti*r b"U>K. \ nt w«-r|.en Minri»-k ; 3« * p<>a»bal kabini a vaenl ■^•roi ml udot>nn,il — Pi)a<*a In ilama1 franenak« kublDla ltr*4so nlaka taoc ; V praul& jt« kaLUracakoli pooblaftCaoaca. agaat* FRENCH LINE 1» ITATl 4THKT Nt W VO^K. N. V. 18. Naročnini* za "Glas Naroda: Za eno leto 86.; za pol leta 83., za Stirt mesece 82 ; za četrt leta 81.50. New Yorlt City je 87. celo leto Naročnina za Eviopo Je 87. za c^-ln l»tn Natla Vožnja v JugoslaTijo Prihodnja odplut;«: V JJ L C A N1A JI'NI J A — 1. AVGUSTA 2. SEPTEMBRA SATURNIA JULIJA — 16. AVGUSTA 20. SEPTEMBRA Batumi* in VuW-*Bla pr«-kail* »al- | Je nveta v raskoAju. udobnoatl in na- . ter nudi ®iu*bo v Kvr - j p... I\>*e>c (ene *a tja In nsxaj. Vač i novost t na t«-h motornih ladjah vklju eno plavalni Lasen v 1ruf«m rairedu. ( COS U LICU LINE 17 Battary Plača, New York POZIV __ Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošta naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. VODNIKOVE KNJIGE za leto l 930 SO RAZPRODANE Kdor jih Koče zdaj naročiti za leto 1 9311 naj nam pošlje $ 1 in dobil bo knjige po pošti, ko bodo izšle. Knjigarna *Glas Naroda' -r ■ v:.*K i