Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stoini trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStv« je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, uvzemsi nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne.
t^tev. 88.
v Ljubljani, v torek 14. aprila 1891.
Letnik XIX.
Volitve v ljubljanski mestni zbor.
Pri volilnem shodu katoliško-političnega društva v nedeljo dne 12. t. m. so v obilnem številu zbrani volilci soglasno za volitve v mestni zastop ljubljanski, ki se vrše dne 20., 22. in 24. t. m. proglasili sledeče kandidate:
Za I. razred:
Gosp. Lovro Češnovar, posestnik in gostilničar ;
gosp. Ivan Fabian, trgovec in posestnik; gosp. Ivan Mathian, c. in kr. dvorni za-
lagatelj in posestnik; gosp. Karol Pollak, trgovec in posestnik.
Za II. razred:
Gosp. Frano Omejo, c. kr. poštni oficijal; gosp. Andrej Pavločič, upok. železniške
postaje načelnik in posestnik; gosp. Avguštin Wester, c. kr. gimnazijski profesor.
Za III. razred:
Gosp. Ivan Dovgan, mizar; gosp. Andrej Kalan, stolni vikar in posestnik ;
gosp. Ludovik Ravnihar, upok. c. kr. dež. sodišča svetnik.
Gospodje volilci Ljubljanskega mesta! Pridite ob določenih dnevih v polnem številu na volišče in soglasno oddajte svoje glasove imenovanim gospodom, od katerih morete
pričakovati, da bodo, ako jih izvolite, vspešno zastopali vaše koristi v mestnem zbora ljubljanskem. *)
Odbor katol. političnega društva.
*) Ker so se včeraj vrinile v imena gospodov kandidatov v mestni zbor nekatere tiskovne zmote, zato danes še jedenkrat objavimo pravilno pisana imena, kakor naj jih natančno tudi gospodje volilci izvolijo zapisati na svoje glasovnice.
Državni zbor.
Z D a naj a, 13. aprila.
Volitev oddelkov.
Po dovršeni obljubi nekaterih še-le danes do-šlih poslancev prečitala se je cela vrsta ugovorov ali protestov, ki so od raznih strani predsedništvu državnega zbora došli proti posameznim volitvam. Ce se taki protesti ne naznanijo volilni komisiji in ne vložč pri volitvi sami, smejo jih prizadete stranke poslati tudi predsedništvu državnega zbora, toda najskrajneje do tretjega dneva po otvorjenju državnega zbora. Za pretresanje takih volitev izvoli se poseben odsek, tako imenovani legitimacijski odsek, kateri ima preiskovati in državnemu zboru poročati in predlagati, ali naj se potrdijo ali ne. Vse druge volitve, proti katerim ni bilo nobenega ugovora, pa se v preiskavo in poročanje izročajo deveterim oddelkom državnega zbora, ki se sostavljajo po žrebanju in štejejo po 39 in 40 udov. Ravno tako se raznim oddelkom po žrebanju oddajejo volitve, katere imajo posamezni oddelki reševati. To žrebanje se je danes vršilo in je trajalo prav dobro uro med splošnim nemirom. Po javni seji se razni oddelki snidejo vsak v svojem posebnem prostoru, da iz-bero načelnika, njegovega namestnika in zapisni-
karja. Ker se je od mnogih strani izrekla želja, naj bi se pred sostavo oddelkov vsakateremu poslancu izročil imenik v dotično skupino vžrebanih poslancev, pretrga starostni predsednik dr. Smolka sejo za tri četrt ure, da se med tem časom v pisarni poslaniške zbornice napravijo dotični izkazi.
Glede sostave dogovorili so se načelniki raznih klubov tako, da se levičarjem prepusti načel-ništvo v treh oddelkih, grofu Coroniniju zaradi njegove odlične osebe pa v enem, to je v prvem, v katerega je vžreban. V ostalih peterih oddelkih pre-puste se tri načelništva klubu konservativcev, dva pa poljskemu klubu. Mladočehi z desniškimi klubi še niso stopili v nobeno zvezo, zato se pa tudi pri sostavi oddelkov nanje ni jemal noben ozir. Sicer pa niso več taki sršeni, kakor so bili v začetku svoje ločitve od Staročehov; to najbolje spričuje danes prečitana izjava, katero so izročili predsedništvu glede češkega državnega prava, in ki se naravnost sklicuje na izjavo staročeških poslancev iz leta 1879. Po splošni sodbi je ta izjava jako krotka.
Načelniki posameznih oddelkov so:
Iz konservativnega kluba: v 6. oddelku grof Wolke nstein (iz češkega velikega posestva), v 7. oddelku grof Hohenwart, v 9. oddelku Ti-rolec Kathrein. Namestnika iz tega kluba sta: v 3. oddelku grof Deym (iz češkega velikega posestva), in dr. Ebenhoch, gorenjeavstrijski konservativec.
Iz poljskega kluba: v 2. oddelku dr. Smolka, v 3. oddelku pa dr. Czerkawski. Namestnika: v 1. oddelku Benoe, v 4. oddelku dr. Bi li nski.
Iz kluba zjedinjenih levičarjev: v 4. oddelku Herbst, v 5. oddelku Scharschmid, v 8. oddelku Weeber Avgust. Namestniki: v 2.
LISTEK
Kriva pota.
(Povest. Spisal V. Pl. Goriški.)
XI.
Ko je dokončal Kregar povest svojega življenja, začele so se mu udirati solze iz oči. Tudi Juriju je bilo tesno pri srcu. „Tako, tako je na svetu", govoril je Kregar ter si brisal z rokavom solze.
»Veste kaj, Kregar! Jaz sem sklenil, da opustim tihotapsko življenje, prej ko mi bode mogoče. Toda samo ne vem, kam naj grem. Doma ostati ne morem, kajti v vojake ne grem na noben način. Ko bi bilo mogoče, šel bi kam na Hrovaško, toda brez denarja, kaj hočem početi v tuji deželi?"
»Delati je treba, delati!" odgovori mu Kregar. »Najbolje je, da pustiš tihotapce takoj in živiš, kjer se ti zdi pošteno, m spomni se kedaj nesrečnega Kregarja!" Na te besede si je zopet začel starec brisati solze iz oči.
»Toda kako?" vpraša ga Jurij. .Denarja sedaj nimam toliko, da bi se mogel dlje časa živiti. Beračiti se pa tudi ne spodobi, lahko pridem gosposki v rokd. — Ali je res to, kar ste pravili o zakladu črnega Jurija?"
„Kaj pa da!" odvrne mu Kregar nekoliko razžaljen, ker je tudi Juiij dvomil o resnici njegovih besedi. »Ali meniš, da vas bodem imel vse skupaj za bebce?" Toda kmalu je premagala njegov ponos
misel, da je sklenil Jurij odpovedati se tihotapstvu. »Ta denar", nadaljeval je čez nekoliko časa, »akoravno krivično blago nima teka, bil bi vendar-le dober zate. Cemu naj bi toliko novcev brez vse koristi ležalo v zemlji? Ako hočeš zares odstopiti od tihotapcev, potem lahko poiščeva zaklad. Morda imava oba skupaj večjo srečo, kakor jaz sam. Meni na denarji ni nič ležeče, toda radi tebe bodem poskusil vse, kar je mogoče, da najdeva zaklad, ako je Božja volja. Od vseh ljudi, kolikor sem jih imel priliko opazovati v svojem življenju, nisem do nikogar imel večjega zaupanja, kakor do tebe. Zato je moja najbolj vroča želja, da ti postaneš zopet pošten, srečen in s svojo usodo zadovoljen človek."
Jurija je ta Kregarjev govor zelo presunil. Kaj takega od nekdanjega rokovnjača ni pričakoval. Sklenil je takoj zapustiti hudodelsko družbo.
Toda Kregar ga je opomnil, naj počaka še nekoliko časa, da se med tem pripravi vse, kar je treba za iskanje zaklada. Kregar je tudi priznal, da j ni posebno na dobrem stališču z ozirom na denar, • zato je pregovoril Jurija, naj ostane toliko časa še pri Jorčanu in njegovih tovariših, da idejo še ne- ; kolikokrat na Hrvatsko, kjer bi se lakko kaj denarja prihranilo. Jurij je sprejel njegov nasvit.
»Kregar, kaj bodete pa vi naredili? Ali ostanete še dalje pri tihotapcih? Pojdite še vi z menoj. Ako imava srečo, da najdeva zaklad, greva v kako tujo deželo, kjer bodeva živela lahko brez vsake skrbi," nagovarjal je Jurij Kregarja.
»Kaj bi meni pomagalo, ko bi šel kam dru-
gam? Star sem že, in moja želja je, da umrjem na domačih tleh. Kaj bi tedaj hodil na svoje zadnje dni po širokem svetu? Kjer sem živel, tu naj umrjem."
»Kaj bi pa bilo," vpraša Jurij Kregarja čez nekoliko časa, »ko bi jaz pobegnil od tihotapcev?"
»Ravno zdravo bi ne bilo za te," odvrne mu Kregar, »ko bi zvedeli, kje si. Pri rokovnjačih imajo tako navado, da mora vsakdo umreti, kdor jih zapusti. Pri tihotapcih bode pa ravno tako. Jorčan ni ravno tako hud človek, pa saj veš, kako je."
Jurija so te besede nekoliko oplašile.
»Kako ste pa mogli oditi od rokovnjačev brez vsake nezgode, če imajo tako ostre zakone?"
»Jaz sem bil med znamenitnejšimi rokovnjači, zlasti črni Jurij me je imel zaradi moje pobrisanosti zel6 rad. Ko pa je on umrl, kakor že včš, zgubil sem 66 jaz od njih. Ker so vsi drugi rokovnjači, kateri so šli z menoj in s črnim Jurijem na Hrvatsko, v boju poginili, mislili so vsi, da sem tudi jaz takrat padel. Tako ni nihče zvedel, kaj se je z menoj zgodilo, le Jorčan in dva druga od naših tovarišev v<5sta, da sem bil nekdaj med rokovnjači. Ko bi pa rokovnjači zvedeli, da sem še živ, ne godilo bi se meni preveč dobro. Je že tako. — —"
„Kaj imata pa Jurij in Kregar med seboj?" smejal se je Janez. »Kregar ravno tako govori, če ga kdo posluša, kakor doktor."
Kmalu potem so si zopet naložili cule in po navadnem potu hiteli proti domu.	(Dalje sledi.)
oddelku Demel, t 6. oddelka WiDt»rb«iler, v 7. oddelku Widm»itl>.
Izmed Co ro a i U l|6 vd|V: grof Goro nini Franc t prvem oddelka, namestnik pl je gtot Dubsky Adolf v 9. oddllku. ......
Zarad sostave oddelkov odloftiift Si je sostafft konservativnega kluba oft jutranjo seji.. Nemški liberalni listi so te nor6<V*li h njega, da ni klub, ampak kittbčifi, ker je IlJlg6V0 frrtO OIDOVO podpilalo samo 41 poslancev, ali (e danes so inofatl pritntk vati, da je največji klub na desnici, ker so mu morali pri sostavi oddelkov priznati toliko načelnikov, kakor združenim levičarjem.
Prihodnja seja bo v četrtek 16. t. m.; na dnevnem redu je volitev začasnega predsednika, čegar oblast velja 4 tedne, dveh podpredsednikov, 2 rediteljev in 12 zapisnikarjev. Predsednik bo zopet dr. Smolka, I. podpredsednik levičar baron Ch luna ecky, II. podpredsednik menda grof Friderik Kinsky iz konservativnega kluba.
8klep današnje seje je bil ob 8/43. uro popoldne.
Prestolni govor.
Včeraj smo objavili prestolni govor, o katerem se glas^ različna mnenja; edina so si le v tem, da je prestolni govor s političnega stališča brez barve. V govoru so našteta posamezna vprašanja, s katerimi se bode državni zbor v prvi vrsti pečal; na resno delo kliče vladar vse stranke brez razločka ter poživlja ljudske zastopnike, naj za čas pozabijo na svoje strankarske zahteve in želje, kakor da bi vlada hotela reči zbornici: v sedanji sostavi je drugačno delo nemogoče, in če še tega ne zmagaš, treba bode drugih mož! Ker ni v zbornici trdne in gotove večine, skuša vlada plavati nad strankami. Ali pa bode mogoče zabraniti strankarske boje, ali morejo ljudski zastopniki molčati, ko se jim ponudi prilika, da povedo želje in zahteve svojih volilcev?
Želeti je in tudi mogoče, da državni zbor v prestolnem govoru našteta narodnogospodarska vprašanja stvarno in hitro reši, toda tega pa menda vlada sama ne upa, da bode mogla zabraniti narodna, državnopravna in verska vprašanja. Strank je več v zbornici, vsaka ima svoje posebne težnje in prepričanja, katerih ne bodo mogle dolgo zatajevati. Besna in nujna so vprašanja, katera našteva prestolni govor, vsaka stranka mora želeti, da se prej ko mogoče rešijo na korist obrtniškemu in poljedelskemu stanu; ker pa ne omenja onih točk, ki v prvi vrsti dete ljudske zastopnike v različne stranke, ne moremo pričakovati, da ostane to program, po katerem bode deloval državni zbor. Razmere sedanje so temne iu nejasne, izhoda pa nam tudi prestolni govor ni pokazal. Zato si bodo stranke same, vsaka po svojih načelih, iskale izhod iz zamotanega položaja. Prevelika so narodna in soci-jalna nasprotja, da bi se mogla dolgo prikrivati.
Celo „N. Fr. Pr.", kateri v obče ugaja vladni program brez barve, piše naposled: .Državni zbor moral bi biti skupščina nadzemeljskih bitij in ne zemeljskih strank, da bi se zabranile vse strankarske težnje, kakor vlada želi. In ko bi tudi vse stranke hotele se držati vladnega programa, bodo se posamezna vprašanja presojala s strankarskih stališč. Davčna reforma, železniška postavodaja, reforma kazenskega in civilnega prava, to so vprašanja, katera se morajo s centralističnega stališča tako, z avto-nomistiČnega zopet drugače presojati. Da se tudi pri takih točkah morajo pokazati narodna in jezikovna nasprotja, o tem nas uči skušnja. Tudi vladne predloge bodo se presojale s strankarskih stališč. Ce n. pr. vlada naznani predloge o novem medicinskem oddelku na lvovskem vseučilišču, tega ne bodo smatrali le kot naučno vprašanje, temveč kot izvršitev želje, katero je poljski klub že mnogo let ponavljal.
Dokler so stranke, je nemogoče izključiti strankarske težnje; vlada bode večkrat prisiljena, da se odloči za merodajno večino v zbornici, z drugimi besedami, vedno bodeta v zbornici vladna stranka in opozicija. Kje je prva in kje druga, to je glavno vprašanje v sedanjem trenotku."
Rekli smo gori, da je prestolni govor v političnem oziru brez barve, to pa v tem pogledu, ker strankam priporoča samozatajevanje. A ravno v tem tiči politični moment v negativnem smislu. Vlada hoče pospeševati le ljudske in državne koristi, in ne moremo tajiti, da je program jako obširen. Dalje je v prestolnem govoru izražena želja, naj se v obstoječih državnih napravah nič ne preminja, torej tudi ne v katoliško - konservativnem in narodnem oziru.
V tem smislu piše tudi neki nradni list, rekoč, da lovita in Poljaki nemajo nobenih posebnih zahtev io le z mioisterstroifi v tem strinjajo, da mi« rojejo V|a politična vprašanja. Istih nazorov so, ItakOr trdi dotični iilt, tudi manjši oddelki Hohen-wirtojragfc kluba. 6 tem je prestolni govor sam
Istvafii prihodnjo veiino.
Ml pa s iVojega slovenskega stališča sodimo drugall, V JHreitolnem govoru samem je izraženo, da Majd stranke Svoje težnje, katere pa naj se
umaknejo v ozadje, za državne koristi. S tem je priznano, da Be morajo posamezni narodi, oso bi t o slovenski, le boriti za ustavne pravice, da neso še zagotovljene opravičene želje slovenskega prebivalstva. Zato pa pričakujemo od naših zastopnikov, da ne bodo le glasovalni stroj, temveč odločno zagovarjali slovensko stališče in opozarjali odločilne kroge na krivice, ki se gode slovenskemu narodu osobito v obmejnih pokrajinah.
Volilni shod katoliško-politič-nega društva.
(Dalje.)
Osnovalo se je novo društvo, in kakor kaže s svojim delovanjem, sovražno našemu društvu. Časniki, kjer imajo udje slovenskega društva odločujočo besedo, vzlasti zadnji čas strastno in breiozirno napadajo najdražjo svetinjo slovenskega naroda, katoliško vero, udrihajo po slovenskih duhovnikih, ko vendar vsakdo ve, koliko da se imamo vzlasti Slovenci zahvaliti, bodisi v duševnem ali gmotnem oziru, našim rodoljubnim duhovnikom, ki so vzrasli iz naroda, živijo med narodom in vseskozi požrtvovalno zinj delujejo.
Iz tega ozira je dolžnost vseh konservativnih Slovencev, da pobijajo z vso odločnostjo liberalna načela, ker morajo biti prepričani, da bi bila veljavna med Slovenci pogubljiva za naš narod. Tega se je treba držati tudi pri mestnih volitvah, pri katerih se odločuje v prvi vrsti o gospodarskih koristih. Toda dobri vestni gospodarji so le dobri vestni kristijani, katerim je pred očmi velika odgovornost za njih javno delovanje; kajti kakor v zasebnem, tako se moramo tudi v javnem življenju vklanjati zakonom božjim.
Varujoč torej svoje načelno, katoliško stališče, združijo naj se ljubljanski volilci pri prihodnjih volitvah v mestni zastop za one može, katere bo danes po dogovoru z volilci postavilo Katoliško-politično društvo.
Za njim je govoril g. Vovk kot obrtnik ter omenjal, da nasprotna stranka ni še nič koristnega ukrenila glede obrtnikov, pač pa je na magistratu pri marsikaterih prilikah pokazala, da nima srca za malega obrtnika, ker ga je pri oddaji del prezirala in rajši dela naklanjala bogatinom. Tudi sedaj nam ponuja liberalna stranka take obrtnijske kandidate, do katerih obrtniki ne moremo imeti nobenega zaupanja. Mi si želimo mož, ne pa možiceljnov, ki ob vsakem vremenu spremene svojo suknjo in vsled katerih je moralo mnogo obrtnijskih družin pretrpeti britke rane, ki niti sedaj niso zaceljene. Takih kandidatov zavedni volilci ne morejo voliti, pač pa se bodo oklenili onih mož, katere bo kot kandidate proglasilo kat. polit, društvo.
Na to si je izprosil besedo društveni tajnik g. A. Kalan. Bral sem o nekem španskem umetniku slikarju, — tako nekako je pričel svoj govor — ki je dobil nalog naslikati imenitnega moža. Ta naloga pa je bila umetniku težka, ker je bil dotiini gospod telesno pohabljen; skaženo je namreč imel levo oko in desna noga mu je nekoliko krajša zrasla kakor leva. Umetnik je vedel, ako mu hoče vstreči s podobo, da mora pokriti njegove telesne napake. Premišljeval je dolgo, naposled jo vendar pogodi. Naslika namreč imenitnega moža kot lovca in sicer v onem trenotku, ko nameri s puško na strel. Takrat namreč lovec zamiži z levim očesom iu levo nogo nekoliko vpogne. Tako je bilo zakrito levo oko in tudi desna noga je bila na podobi pravilna. Gospod seveda je bil vesel take podobe in je bogato obdaroval umetnika.
Ta podoba prihaja mi na misel danes, ko ste se zbrali v Ljubljani v posvet dve politični društvi, da postavita kandidate za mestni zbor. Naslikati je treba tudi pri teh shodih podobo mestnega gospodarstva. Prepričan sem, da se bodo našli umetniki v ljubljanski čitalnici, ki bodo posnemali španskega umetnika ter naslikali lepo in vabljivo podobo o mestnem gospodarstvu. Jaz se jim v tem oziru ne morem pridružiti. Kajti kaj nam pomaga še tako
lepa slika, ako pa ni resnična. Kaj nam koristi, ako nam Hribar in njegovi drugi še tako pravijo, kako Vzorno in lepo vrejeno je mestno gospodarstvo, ako pa rasejo stroški za meitflo upravo od leti do leta, in ako se vzlasti vsled viloke stanarine ' pritisk ajo mali ljudje. O tem pafi ni potrlbl ffloofb govoriti, ker vse to sami čutite, ko vari Ji Vedno kedo s kakimi davkarskiffli vplačili ia petami.
Sploh vlada dandanes po svfttl prt ti priti javnega premoženja neki „ŠvindeI", k! iiapravlja vedno le nove troške in se malo nočni, kdo da jih bo plačeval. Vedno le kaj novega, lepega in dragocenega seveda s samimi dolgovi na račun davkoplačevalcev. To je nekako geslo sedanji javni upravi po svetu. V tem oziru so neizmerno zagrešili ravno nemški liberalci v Avstriji. Tako so na pr. v d&bi šestih let od 1873—1879 nemški liberalci napravili blizo 600 milijonov goldinarjev dolga, torej na leto okroglih 100 milijonov goldinarjev, ker seveda taki gospodje le na debelo računajo!! — Na Dunaju so židovski liberalci za časa svoje oblasti napravili v mestnem zboru nad 100 milijonov goldinarjev dolga. Tako se trosi javno imetje podložnikov, potem se pa gradi, zida, prenavlja, olepšava. In mogotci kli* čejo: Poglejte, koliko zaslužka imajo delavci in obrtniki s takimi javnimi deli; pri tem pa stiskajo pri plači uboge ljudi, sami si pa služijo na sto in sto tisoče. Kako velikansko delo je na pr. ljubljanski vodovod in koliko so zaslužili pri njem domači ljudje; kar je bilo tlačanskega dela, to so domači opravili, sicer je pa Šel ves denar na tuje. Koliko so si delavci opomogli pri zgradbi kamniške železnice, to nam je še v preživem spominu in bojimo se, da se ne bode bolje godilo tudi tlačanom pri dolenjski železnici. Tako je večinoma pri takih velikih zgradbah, kjer se siplje z milijoni in skopari s krajcarji.
Politični pregled.
V Lju bljani, 14. aprila.
Notranje deitle.
Prestolni govor. Inozemski listi skoro brez izjeme naglašajo, da prestolni govor z nenavadno odločnostjo naglaša upanje, da se bode ohranil mir. Poslednja leta ni noben prestolni govor izražal tako odločno nade na ohranjenje miru. Avstrijski prestolni govor je tem pomenljivejši, ker se je poslednje dni po listih evropski položaj bolj neugodno risal.
Čehi. Po moravskih listih se zadnji čas razpravlja vprašanje, da bi se vsi češki poslanci zjedi-nili v jeden klub. Moravski listi pa naglašajo, da to ne bode drugače mogoče, ako ne bode mlado-češki klub prepovedal mladočeškitn listom, da ne bodo neprestano napadali moravskih Cehov, kajti moravski Cehi ne marajo biti hlapci Mladočehov. Mladočehi bodo pa morali tudi odstopiti od programa, na katerega podlagi so izvoljeni. Odreči se bodo morali liberalnim frazam, katere je dosedaj vedno mlatil dr. Grčgr. Dr. Trojan, ki je prevzel dr. Biegra mesto, bode le s težavo mogel zopet zjediniti Cehe, treba mu bode veliko politične previdnosti. Iz teh moravskih glasov se jasno vidi, da prej sporazumljenje mej Moravci in Mladočehi ni mogoče, da poslednji nehajo Mladočehi biti.
Mladočehi. Mladočeška izjava ima pač le akademično vrednost. Češko državno pravo malo bolj odločno naglaša, nego je je staročeška izjava pred dvanajstimi leti. Poslednja je pa zaradi tega bila pomenljivejša, ker so jo bili podpisali tudi češki veleposestniki. Vlada se je na staročeško izjavo tudi toliko bolj ozirala, da je vsprejela v prestolni govor odstavek, ki se je nekako naslanjal na to izjavo, dočim v letošnjem prestolnem govoru ni tacega odstavka. Faktičnega vspeha tedanja izjava ni imela in ga tudi letošnja ne bode. Položaj za preustroj države sedaj nikakor ni ugoden.
Vnanje držav«.
Evropski položaj. .Hamburger Nachrich-ten" mislijo, da bi Francozi takoj napali Nemčijo, ko bi zato imeli kako priložnost. Ker pa Rusi ne mislijo začeti boja z Nemci, bodo pa morali v Parizu še precej časa čakati ugodne priložnosti.
Rusija, in Nemčija. Ke je car odlikoval predsednika francoske republike, so francoski šovinisti že mislili, da je ruskofrancoska zveza proti Nemčiji gotova. Hudo pa je poparila Francoze vest, da je car dovolil, naj se več umetnih izdelkov iz carskih umetninskih zbirk pošlje na razstavo v Berolin. Iz tega se vidi, da se Rusija še ni odločila niti za Francijo niti za Nemčijo, temveč hoče z obema ostati v prijateljstvu, da se v odločilnem trenotku lahko obrne na to ali na ono stran, kakor jej bode kazalo. Rusija se bode zanaprei držala politike proste roke. Rusi nikakor ne hrepene po ponižanji Nemcev, kakor Francozi, njim je le za upliv v orijentu.
Srbija. Srbska skupščina dovolila je, da se kralju Milanu posodi milijon frankov, katere ima povrniti v treh letih. Kralj je v velikih finančnih žadregah in je prosil, da se mu dovoli brezobrestno posojilo. Garašanin in Še več drugih skupščinarjev je hudo ugovarjalo temu posojilu in poslušalci na galeriji so jim pritrjevali.
Bolgarija. V Bolgariji zaprli so neko osebo, o kateri mislijo, da je ruski agitator Jakobson. Ce je res poslednji, bodo ga najbrž iztirali iz Bolgarije, kakor so ruskega kavasa, ki je pisal pretilna pi-sma. Obravnave proti takim osobam itak ne kaže začenjati, ker jih naposled itak morajo izročiti Rusiji.
Kmetijske reforme v Rusiji. Kakor se poroča, hočejo v Rusiji uvesti več jako važnih reform za kmetski stan. Vlada hoče prepovedati eksekutivno prodajo in zadolženje kmetskih posestev. Ce pomislimo, da je v Rasiji Štirikrat toliko kmet-ških posestev kakor v Avstriji, je nam jasno, kolike važnosti bode ta naredba. Oderuhi sedaj v Rusiji na kmetih ne bodo več imeli polja za svoje delovanje.
KMbliSfed dutiovSZttoa in Udje v Rusiji. Kijevski generalni gubernator grof Ignatjev je prepovedal katoliškim duhovnikom, da brez oblastvenega dovoljenja ne smejo hoditi po svojih župnijah, cerkvenih shodov in pozdravov škofoV, kadar potujejo po svojih škofijah, sme se duhovščina vdeleževati le v omejenem številu. Hkratu je pil ruska vlada jela prizanesljiveje postopati z židi. Preklicala je naredbo, s katero bi se bilo iztiralo 3000 židov iz Kijeva. Žalostue razmere!
Shod kristijanskih -posestnikov bode di>4 27. aprila v Parizu. Predsedoval bode škof anthedonski Gay. Obravnave bode vodil pa predsednik društva sv. Mihaela in sv. Remigija kristi-jtnskih posestnikov.
Volitve v Chilu. Volitve v chilsko zbornico iepale so ugodno za sedanjo vlado. Novim predsednikom bode torej voljen mož, katerega želi sedanji predsednik republike. V krajih, v katerih je vstaja, se volitve niso mogle vršiti.
Izvirni dopisi.
Iz Ribnice, 12. aprila. Zopet je preminil jeden najmarljivejših delavcev v vinogradu Gospodovem, fflož, za katerim po pravici žaluje sto in sto src, itaož, katerega smo tako zelo potrebovali v teh časih. Včeraj smo slovesno pokopali častnega kanonika in ribniškega župnika-dekana č. g. Martina Skubca. Kako hitro je sklenil! Smrt ga je položila od dela na mrtvaški oder. V ponedeljek dopoldne ga je zabelo mraziti, šel je še na polje na sprehod, češ, da se ugreje. Pa z»m&n; popoldne se torej uleže. 2e v torek se mu je toliko shujšalo, da ni bilo več upanja na oidravljenje. Zvečer je prejel sv. popotnico. V sredo zjutraj ni mogel več govoriti, vendar je bil pri zavesti do zadnjega trenotka.
Smrtni boj je bil kratek, še ne deset minut, in izdihnil je svojo blago dušo. Tužno so zapeli zvonovi po celej dolini, naznanjajoč, da g. dekana ni več mej živimi. Pogreb včeraj je pokazal, kako priljubljen je bil pokojnik vsem stanovom. Zbralo se je toliko ljudstva iz cele ribniške doline, da je bila prostorna cerkev prav polna. Ob 9. uri dopoldne so vzdignili v župnišču telesne ostanke pokojnikove in razvil se je lep sprevod po trgu. Za križem so ee zvrstili učenci in učenke ljudske Šole s gg. učitelji in ggč. učiteljicama; za njimi so nesle deputaeije krasne vence s svilnatimi trakovi in naslednjimi napisi: 1. »Ribniška občina Častnemu Občanu" ; 2. »Žene ribniške skrbnemu duhovnemu pastirju"; 3. »Hvaležna ribniška dekleta milemu duhovnemu pastirju"; 4. »Hranilnica svojemu podpredsedniku" ; 5. »Svojemu predstojniku cerkvena ključarja"; 6. .Dekanu-kanoniku kapelana"; 7. .Rodbina Ogorelec svojemu strijcu"; 8. »Hvaležni cerkveni pevci". Krsto samo sta dičila venca ribniških rojakor-duhovnikov in bogoslovcev. Spodobilo se je, da so mrtvecu ravno ti smeli skazati to ljubezen, kajti bil jim je res preljubeznivi duhovni oče.
Pred krsto se je nosilo pokojnikovo cesarsko odlikovanje: Frane-Josipov red; za tem so stopali duhovniki in bogoslovci, vseh skupaj 86, pojoč »Miserere"; za krsto pa se je vila dolga vrsta sorodnikov, gg. ribniški uradniki, tržani, farani, in mnogo, mnogo ljudij is sosednjih fara.
Glasen jok je zagnalo ljudstvo, ko so prinesli krsto v cerkev.
Prečast. g. kanonik msgr. L. Jeran, ki je, spremljan od gg. profesorja Lesarja in župnika v pokoja, Cibaška, sošolca pokojnikovega, prišel izkazat zadnjo tast svojemu dragemu prijatelju, stopi na leeo. V lepih besedah kaže, kaj so Ribničani zgubili b rajnkim, izpodbujevaje jih, naj posnemajo njegovo čednostno življenje.
Sledile se pete »bile- in sv. maša. pri kateri so p^li vrlo izvežbani ribniški pevci in pevk«. Po končani sv. maši se je v cerkvi blagoslovil mrlič, gg. bogoslovci so zapeli »Beati mortui", na kar smo spremili rajnika na pokopališče v Hrovačo, kjer počiva na istem mestu, kakor pokojni dekan Holz-apftl, ki je umrl 21. januvarija 1868.
Bilo je rosno pač marsikatero oko, ko je mati zemlja sprejela svoj delež, in so se pevci poslovili s tužno, a vendar tako tolaživno »Nad zvezdami". Da, mi trdno upamo, da je blagi pokojnik sedaj nad zvezdami pri Bogu. Kdo si je nebesa bolj zaslužil, nego on! Spomin njegov ostal bode trajen v srcih RibniČanov. Saj se je i v zadnji volji z jako skromnim svojim premoženjem spomnil kot glavnih dediJ čev farne cerkve in ubogih. Da, farna cerkev sv. ŠtefaOa je pomnik, ki glasno priča kot sedanji ponos trga, kaj je bil rajnki svojim župljanom. Spomnil se jO pokojnik v oporoki med drugim dohovniškega podpornega društva, dijaške mize, Marijanišča in cerkve presv. Srca Jezusovega.	)
Pokojni Skubic Velja lalftfr kot Vtglel sloven-skim duhovnikom, pa tudi drugim rodoljubom. Bil | je goreč dušni pastir, vnet za pravi šolski napre- , dek, dijakom in bogoslovcem vsikdar ljubeznivi sve- ' tovalec in podpornik. Zanimal se je pa tudi za gmotne koristi svojega naroda. Sam je bil vzgleden gospodar, pospeševatelj kmetijske družbe in načelnik ribniške podružnice in podpredsednik posojilnice. Načelnik je bil tudi podružnici sv. Cirila in Metoda ter krajnemu šolskemu sovetu.
Mir in pokoj duši blagega pokojnika, Ribniča-nom pa vrednega naslednika!
Dnevne novice.
(Državni zbor.) Z Dunaja smo danes prejeli naslednji telegram: »Slovenci in Dalmatinci so vsto-j pili v klub konservativcev in mu pri tej priliki iz-| ročili naslednjo izjavo: »Zastopniki slovenskega in j hrvatskega naroda v poslaniški zbornici, pridrževaje I si ožjo mejsebojno zvezo, naznanjajo, da vstopijo v klub konservativcev s trdnim prepričanjem, da bode klub krepko podpiral njih prizadevanje za dosego narodne ravnopravnosti Slovencev in Hrvatov ter pričakujoč, da se bode (klub) pri sostavi odsekov vsigdar oziral na slovenske in hrvatske klubu konservativcev pripadajoče poslance, dovoljeval jim primerno zastopstvo in njim samim prepuščal zaznamovanje njim odmerjenih zastopnikov za razne odseke."
(Koncert »Glasbene Matice".) Včerajšnjo notico o tem koncertu popraviti moramo glede na točko | vojaške godbe. Godba ne bode svirala »Slovan-! skih plesov" Dvofakovih, kakor se je prvotno ; nameravalo , ampak J. Glinkovo u v 6 d n i c o j operi »Rustan in Ljudmila". Operni pevec | g. No 11 i pa bode pel nastopne komade: 1. a) J Kamilo Mašek: »Kam?", b) J. pl. Zaje: »Do-I m o vin i i lj ub a vi" ; 2. a) J. pl. Zaje: Reci-j tativiu arija iz opere »NikolaŠubicZrinski", I b) Donizetti: Recitativ in romanca iz opere »Don ; Sebastiano" in slednjič samospev v Vilhar-| jevem zboru: »Slovo". Spremljal ga bode na j klavirju učitelj »Glasbene Matice" gosp. Hoff-j meister. — Ako sodimo po zanimivem programu j in po živahnem zanimanju glasbi naklonjenega občinstva za ta koncert, utegne biti v soboto večer redutna dvorana dobro obiskana. Glasbeni naš zavod gotovo zasluži, da ga podpiramo kar najbolj moči.
(Matice Slovenske odbor) ima jutri v sredo, 15. dne aprila, ob 5. uri popoldne, svojo LXXXVIII. redno sejo, katere dnevni red smo v svojem času že objavili.
(Umrl) je v nedeljo popoldne ob 4. uri nagloma g. Filip Kete, nadučitelj v Košani. Ulila se mu je kri in bil je takoj mrtev. Pogreb bo jutri, v sredo, zjutraj. Za izvrstnim učiteljem, izbornim or-gauistom in pevcem žalujeta tamošoj* p. n. gg. duhovnika.
(Iz Do«inl) smo prejeli od g. Dragotina Ja-neliča popravek na dopis z dne 31. marca. Mi ta popravek ttomemo na znanj«, a objavimo ga ne, ker ni sestavljen po tiskovnem zakonu.
(Volilna agitacij* za mestne volfetve.) Poroča se nam: Magistralni sluga Miha Jeiočnik, ki je razuašal volilni imenik in glasovnice, tirjal je od žensk, češ, ker same ne morejo voliti, naj se podpišejo, kodo že on eskrbel, da bodo drugi namesto itflh voflfl!! Poroča se nam pa tudi nastopni fkkt: Drogi magistratni sluga prišel je včeraj k volilki I. razreda G. brez uradnega posla, jedino i
le z zahtevo, naj mu podpiše pooblastilo češ, bodo že on skrbel, da se bode prav Volilo. Mi vprašamo gospoda župana, ali je magistratni sluga dobil v tem oziru kako naroČilo in ali je sploh njemu znano, kako se skuša po takem nenavadnem potu kršiti svoboda volilne pravice? — Prijatelj našemu listu doposlal nam je nastopne vrstice: Ko sta šla spoštovana moža gg. Janez bolinar in Pavel Velkavrh v nedeljo od shoda katol. pol. društva, sreča ju g. Fr. Dežman, bukvo-Vez in se iadere: barabe! Kakor je Jan. Dolinar precej Dežmana vprašal: Kdo je baraba? tako to vprašanje sedaj tudi javno ponovi, ker mu takrat Dežman ni hotel dati nobenega odgovora. — O sa-mosilju nasprotne stranke smo zvedeli tudi nastopno : G. Kajzelj je bil pri volilki M. Cigoj za pooblastilo; volilke ni bilo doma in pooblastilo je podpisala njena hči. Sedaj mati zahteva pooblastilo nazaj, a g. Kajzelj se je brani izročiti. Ali je to pošteno? Nasprotni stranki torej se pač ne pristoja nam očitati nepoštenosti pri volilni agitaciji.
(Ljubljanski gosp. župan in mestne volitve.) Danes dopoldne je prišla k našemu vredništvu vo-lilka prvega razreda, gospa Uršula Hrovatin, pritožit se, da je bil neki magistratni sluga že dvakrat pri njej, češ, gosp. župan me je poslal, da to pisanje za volitve podpišete. Ko mu je volilka povedala, da je pooblastilo oddala že drugemu, silil jo je še vedno za podpis, rekoč: »Nikar mi nepotrebnih potov ne napravljajte!" — To moramo zaznamovati kot skrajno predrznost in netaktnost oseb, katere plačujejo davkoplačevalci. — Mi si usojamo vprašati g. župana, ali je njemu to znano, in ako mu je znano, kako on to opraviči s svojim županskim dostojanstvom ; ako mu pa ni znano, kaj misli storiti s slugo, ki tako čudno zlorablja njegovo ime za agitacijske namene? — Take gorečnosti in delavnosti bi pač drugod pričakovali, v tem slučaju pa ni umestna.
(Vojaški nabori v Ljubljani.) Včeraj je bilo le 23 mladeničev potrjenih od blizu 300 poklicanih.
(Pri zadnjem občnem zboru okrajne bolniške blagajnice ljubljanske,) katerega se je vdeležilo precejšnje število odposlancev delodajalcev in delojemalcev, izvoljeni so bili naslednji gospodje v razne odseke in sicer: v upravni oddelek delodajalci: Bonač, Konig, Rebek; delojemalci: Bajda, Benda, Brozovič, Kremžar, Leutgeb; v nadziralni odsek delodajalci: »Katol. tisk. društvo" in dr. Stor; delojemalci : Izlakar, Kostelac, Kozin; v razsodišče gg. delodajalca: Fr. Kaiser in Fr. Doberlet sen.; delojemalci gg. Grablovitz, Kordelič in Tekavec. Dostaviti nam je še, da je bil soglasno predsednikom izvoljen g. F o deri, kateri pa se je odločno na izvolitvi zahvalil radi preobilih drugih opravil.
(V novem odboru .Edinosti",) političnega društva v Trstu, so naslednji gg.: Prof. Mate M a n d i č , predsednik ; odborniki pa: M. C o t i Č, Št. Gjivič, J M. Kljun, J. M a n k o č , J. Nabergoj, A. Š k a b a r , A. Truden, J. Vatovec; namestniki: Al. Gor j up, M. H r-v a t i n , J. Martelanec, D. Martelanec, J. Negode, J. Požar, Št. Prelc, A. San-cji n - D r e j a č , Fr. Ž i t k o.
(Sokolski sestanek v Pragi.) Povodom letošnje razstave v Pragi bode dn^ 27. junija sestanek sokolski h društev, in sicer se je oglasilo doslej 213 društev iz Češke s 4207 članovi, 19 društev iz Moravske s 416 članovi, 1 društvo iz Šlezije s 12 članovi, 6 društev iz Dol. Avstrije s 92 članovi, 2 društvi iz Saksonske s 32 Članovi. Pri javni telovadbi bode sodelovalo 2635 članov. Prostor za telovadbo je dolg 120, širok 80 metrov.
(Iz c. kr. poštne hranilnice.) Vodstvo rečenega zavoda je razposlalo izkaz o prometu v mesecu marcu. V tem času se je vložilo v varčevalnem oddelku 133.391krat v znesku za 1,855.612 gld., v Čekovnem pa 548.897krat za 79,813.150 gld., torej skupno 682.288krat za 81,668.762 gld.; od tega na Štajerskem 33.349krat za 3,250.912 gld., na Koroškem 10.552krat za 882.915 gld., na Kranjskem 7339krat za 771.736 gld., v Primorju 11.260krat za 1,464.800 gld; vrnili so v varčevalnem oddelka 41.960krat za 1,685.372 gld., a v čekovnem 143.364krat za 78,581.842 gld., skupno 185.324krat v znesku za 80,267.214 gld.; od tega na Štajerskem 5525krat za 1,591.020 gld., na Koroškem 1213krat za 222.322 gld., na Kranjskem 1078krat za 200.092 gld., na Primorskem 3840krat ta 1,516.403 gld. Od dne 12. januvarija 1883 do
konca minolega meseca se je v hranilnico vložilo v celem 35,559.572krat skupaj za 4.035,089 641 gld. 70 kr., a izvzelo 10,289.309krat za 3.977,341.360 gld. 44 kr.; preostalo je torej v blagajnici Čistih 57,748.281 gld. 26 kr. Med povračili nahaja se znesek 15,295 395 gld , za kar je urad vložnikom na zahtevanje kupil in odposlal vrednostnih papir-ev. V prometu je 9540 knjig-rentovnic v vrednostij 11,213.620 gld., potem 807.243 vložnic in 18.280 čekovnic. Število vložnikov je narastlo v varčevalnem oddelku za 3914, v čekovnem ža 112 v nakazničnem pa za 104 osebe. Novo pošto z nabiralnico ustano vili so na kolodvoru v Trebižu na Koroškem. V neuradnem delu okrožnica objavlja podatke o poštnej hranilnici na Ogrskem, Taljanskem, Nizozemskem, Švedskem.
Telegrami.
Pliberk na Koroškem, 14. aprila. Shod podružnice na Suhi presijajen. Ljudstva nad 300 poslušalo pod milim nebom blizu dve uri trajajoči izvrstni govor g. Eohrmana in milodoneče pesmi mariborskih pevcev. Navdušenje in veselje nepopisljivo.
Dunaj, 13. aprila. Pri današnjih občinskih volitvah je v prvem razredu izvoljenih 44 liberalcev in 1 antiliberalec. Novi občinski svet šteje doslej 96 liberalcev in 41 antili-beralcev; potrebna je še ena ožja volitev.
Dunaj, 14. aprila. Najvišji zdravstveni svet je pritrdil načrtu zakona o cepljenju koz, ki se opira na načelo, da se morajo otrokom cepiti koze v prvem letu in se ima obvezno cepljenje ponavljati pred začetkom starosti, s katero se začenja šolska dolžnost.
Pariz, 13. aprila. „Tempsu" poroča se iz Cannesa: Oesaričinja - vdova Štefanija izstopila je pri svoji sestri princezinji saksonsko-koburški in obišče v četrtek kraljico angleško.
Pariz, 13. aprila. „Temps" javlja, da je minister vnanjih zadev sklenil, da se v Franciji zgrajene tri chillenske ladije izroče vladnemu predsedniku Balmacedi, ki je je-dini pripoznan.
Cannes, 14. aprila. Oesaričinja Štefanija odpotovala je v Nizzo.
Carigrad, 14. aprila. Pred včeraj poslala je Porta avstro-ogrskemu veleposlaništvu noto, v kateri priznava, da so bile opravičene pritožbe avstro-ogrskega veleposlaništva zastran skopeljske afere, ter pravi, da je veleposlaništvu že znano, da so se stavljene zahteve radovoljno deloma že izpolnile, deloma se pa še bodo.	*
ŽEf Piccoli-jeva tinktura za želodec ig
iflar je rahlo delujoče, vspešno učinkujoče, prebavne "3£OS j&£T organe vrejujoče zdravilno sredstvo. — Cena aar steklenici 10 kr.	(300—641 -£86
Tujci.
12. aprila.
Pri Maliču: Gliick, Illek, Horn, Eisenstiidter, Her-wisch, Eoehler, Schik, Reutter, Weiss s soprogo, trgovci; Kohn, Wachsman, potovalca, z Dunaja. — Weichs, trgovec, iz Budimpešte. — dr. Klinek z Bleda. — Copaitieh z Reke. — baron Lazzarini, stavbeni podjetnik, iz Gradca. — Storch, inženžr, s soprogo, iz Trsta. — pl. Kiesewetter, trgovec, iz Celovca. — Haulicek, trgovec, iz Maribora.
Pri Mona: Hedenig; Topfer, Goldhamer, trgovca; Kondela, Stern, z Dunaja. — dr. Eckman, polkovni zdravnik, iz Gradca. — pl. Schneid s sinom iz Kamne Gorice. — Gamlich, Weipert, Demschar iz Železnikov. — Maulwurf, potovalee, iz Vel. Kaniže. — Hirschman, trgovec, iz Siska. — Nemanjič, kooperator, iz St. Jurja. — Hitz, trgovec, s soprogo, iz Prage.
Pri bavarskem dvoru: Naubel, posestnik, iz Moravč. — Kreuzmacher, stražnik, iz Kočevja. — Adamič, trgovec, iz Borovnice.
Pri avstrijskem čaru: Schinkar iz Tržiča.
Pri Južitern kolodvoru: Primožič iz Vrabč. — Hellmann, stavbeni svetnik, iz Trsta. — Berner, trgovec, iz Postojine.
tliurii »<*;
11. aprila. Katarina Fink, uradnega sluge vdova, 61 let, Poljanska cesta 12, otrpnenje črev. — Ignacij Pokorn, krčmarjev sin, 11 mesecev, Kravja dolina 2, pneumonia. — Ivan Seliškar, zidarjev sin, 8 mesecev, Streliške ulice 11, jetika.
13. aprila Mariji Šimpe, puškarjeva žena, 37 let, Travniške ulice, jetika. — Ivan Seliškar, tapetar, 31 let, Gospodsie ulice 5, jetika.
V bolniinici:
10. aprila. Ivana Bizjan, delavka, 30 let, peritonitia puerperalis,
Vremensko sporočilo.
Cm
opazovanja
Stanje
trmkomtn • | t mm
toplomrm po C«Ltlju
V«t«r
Vreme
i i*
o«? ■
"s
13
7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zvec.
7334 734-0 7339
4-6 6-4 60
brezv, si. vjsh.
dež oblačno
Srednja temperatura £-7°, m 3-4' pod normalom.
9-60 dež
Danafska borza.
(Telegrafisno poročilo.) 14. aprila.
Papirna renta 6% po 100 gl. (a 16% davka) 92	gld 45 kr.
Sreorna 5% „ 100 „ 16% „ 92	„ 50 .
5% avstr. zlata renta, davka prosta ... 110	. 95 B
Papirna renta, davka progta . . . . . .101	, 80 »,
Akcije avstr.-ogerske banke...... 986	. -r-
Kreditne akcije ...... .... 300	„ 25 "
Loiulon.............116	„ 30 l
Srebro ...............p _
Francoski napoleond. ........<j	'
Cesareki cekini................B	^
Nemške marke .......... 57	"
Tristoletnica sv. Alojzija.
Dne 21. rožnika, na praznik sv. Alojzija Gon-zaškega, minulo bo tristo let, kar se je ta angeljski mladenič preselil iz solzne doline v nebeški raj. V premnogih deželah — smemo reči: po vesoljnem katoliškem svetu — se za ta praznik pripravljajo posebne pobožnosti. Tudi naša škofija ne sme zaostajati. Da bi se v tej za mladino tako tehtni zadevi vzbudila večja in oplošnejša vnema, in da bi se po vsej škofiji tristoletnica tega velicega svetnika bolj enotno in vspešno praznovala, se je z odobravanjem prevzvišenega knezoškofa osnoval v Ljubljani poseben odbor, kateremu je na čelu veleč, gospod kanonik in dekan J. Flis, da določi nekaki red za
to-olavnoet:—.............. ...............................................
Dozdaj je odbor odločil v bolj širšem okvirju naslednje:
1.	Po izgledu druzih dpžel in vsled pohvalnega odobravanja sv. očeta Leona XIII. nVj se po vseh duhovnijah nabirajo imena otrok, zlasti šolske mladine, pa tudi odraslih. Stariši in vzgojitelji, kateri zapisujejo imena svoji skr.bi izročenih otrok, naj njihovo čistost in nedolžnost priporoče v posebno varstvo sv. Alojzija ter jih ob enem opomnijo, da naj se tudi sami darujejo sv. Alojziju, ko pojdejo njih imena v Rim, da se položč na altar njihovega angelskega zavetnika, in naj trdno sklenejo, vse dni svojega življenja zvesto ga posnemati. Tudi stariši in vzgojitelji naj zapišejo svoje ime, da se po pobožni molitvi zagotove priprošnje angeljskega svetnika ter blagoslova božjega.
Za vpisovanje imen naj se vzame pisemski popir velike oblike, 23 cm. širok in 29 cm. dolg, ker je želeti enake velikosti zarad vezanja. Pole z imeni naj preč. gospodje župniki, oziroma kaplani, pošljejo predsedniku slavnostnega odbora, visokoč. gospodu kanoniku jn dekanu Jan. Flisu pred škofijo št. 9 vsaj v štirinajstih dneh!
2.	Praznik sv. Alojzija 21. rožnika naj se letos praznuje posebno slovesno s. primernim govorom in slovesno sv. mašo. Naslednja tridnevnica naj se obhaja s sveto mašo zjutraj in s slovesnimi litani-jami sv. Alojzija (ako bodo dovoljene, za kar se je že prosilo) pred izpostavljenim presv. rešnjim Telesom na večer; ako ni to lahko mogoče, naj selita-nije molijo že precej zjutraj po sveti maši. Priporoča pa se, da bi se po okoliščinah mesto tridnev-nice obhajala tudi devetdnevnica z enako slovesnostjo, kakor je priporočeno za tridnevnico. Ako je mogoče, naj otroci te dni opravijo sveto spoved in prvo sveto obhajilo; sploh je želeti, da te dni mladina, manjša in odrasla, obilno pristopa k sv. zakramentom ter se tako vdeleži odpustkov, ki so za to pobožnost podeljeni. Tudi na šestnedeljno pobož-nost naj vse obilno opozarja. Natančnejše podrobnosti se bodo pozneje naznanile, ker še marsikaj potrebuje višjega potrjenja.
3.	Mladina naj se ob tem milosti polnem času razveseli tudi s kakim malim darom. Odbor je naprosil »Katol. Bukvarno", naj naroči primernih sve-tinjic s podobo sv. Alojzija na eni strani in svetega Stanislava na drugi, ob enem je pa tudi poskrbel za malo spominsko knjižico, ki naj bi se otrokom kar moč obilno delila.
Stariši in vzgojitelji, storimo, kolikor je v naši moči, da ne pojde ta prelepa prilika brez obilne koristi memo nas in naše mladine, marveč da po
vrednosti počastimo angeljskega mladeniča sv. Alojzija in da vse mlado navdušimo za zvesto posnemo njegovih prekrasnih čednosti, da se vkljub tolikerim zanjkam zapeljivega sveta in hudobnega duha obvaruje greha ter živi v strahu božjem pravično in sveto.
S tem se udeležimo vsi obilnih dnhovnih dobrot in odpustkov, katere so sv. oče Leon XIII. v svojem apostolskem pismu dne 1. januvarija 1891 priporo-čevaje Alojzijevo tristoletnico podelili vsem gorečim častilcem sv. Alojzija.
Odbor za praznovanje tristoletnico sv. Alojzija.
Zahvala.
Povodom smrti nepozabljivega nam preč. gosp. kanonika-dekana
smo dobili tolikanj izrazov milega sočutja, da se nam je nemogoče vsakemu posebej dostojno zahvaliti. Zato tem potom izražamo svojo iskreno zahvalo p. n. gosp. kanoniku L. Jeranu, kateri je radovoljno prevzel pogrebni govor in slovesno opravilo, vsem čč. gg. duhovnikom, zlasti prečast. g. dr. F. Lesarju, profesorju bogoslovja, gospodom ribniškim bogoslovcem, p. n. gg. tukajšnjim c. kr. uradnikom in si. občinskemu zastopu, kateri so se korporativno udeležili sprevoda, vsem p. n. darovateljem prelepih vencev, kakor: slavni občini ribniški, domači posojilnici, blagorodnira gospem in gosp.idi-čiuam ribniškim, blag. gg. ključarjema župnijske cerkve, cerkvenemu pevskemu zboru itd. itd.
Sploh se srčno zahvaljujemo vsem, kateri so s svojo navzočnostjo pri pogrebu ali kako drugače pripomogli, da se je blagemu pokojniku skazala zaslužena zadnja čast iu Ijubav. Priporočamo ga še nadalje v spomin in molitev!
Ribnica, dne 12 aprila 1891.
Jožef Skubic,
duhoven v pokoju.
Matija Erzar, Matija Mrak,
(1)	k a p e 1 a n a.
Ana Rupnik,
izdelovalka umetnih cvetlic,! sv. Petra cesta št. 13,
priporoča visokočastiti duhovščini in slav. občinstvu vsa v to stroko spadajoča dela po primerni ceni.	(4—1)
Razpis učiteljske službe.
Na slovenski osnovni šoli družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu
se razpisuje
IV. učiteljsko mesto
z letno plačo pet sto (500) goldinarjev.
Službo je nastopiti v začetku bodočega šolskega leta.
Nekolekovane prošnje s potrebnimi spričevali naj se pošiljajo dO I. maja t. I. društvenemu vodstvu.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
V LJUBLJANI, dne 10. aprila 1891.

OMLADNI GLASI
posvečeni
Uredil In založil CIRILSKI.
; s m — ®>
1 03 S
i t- -a
, 4, o
? - o
■2 s «r s
< *J
)■■=, a
; -S d
> rt e (H2
cd o
- S3?
"i-si
'5 l >'
e '.-s
S
s* O
1
—> fc.
V Ljubljani, 1891. Tiskala »Katoliška Tiskarna«. [ £ iS £J
I
e»
_ fl	-
c! J3	O.
KJ ^	p O
2 >15 " S. O .-j