GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily in the United States. ■ ■ ■ Issued every day except Sundtys —: and Legal Holidays. :— qj 50.000 Readers. qj TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Seoond-Olaaa Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 24. — ŠTEV. 24. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 29, 1916. — SOBOTA, 29. J AN U AR J A, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Italijanske čete zapustile Drač. I-o- EN VER BEJ PRAVI, DA BODO TURKI POGNALI ANGLEŽE IZ EGIPTA. — KAJ JE S PRINCEM MIRKOM? — V CRNIGORI VLADA MIR. — NOV KANDIDAT ZA ČRNOGORSKI PRESTOL. — GRŠKA JE PRIPRAVLJENA UDARITI NA ZAVEZNIKE. — ZASTOPNIKI ČRNEGORE IN AVSTRIJE. — STALIŠČE ČRNOGORSKEGA LJUDSTVA. Rim, Italija. 28. januarja. — Razen par tisoč italjan->kih vojakov, ki so nahajajo v Valoni. ni v Albaniji nobo-nega zaveznika vet'. Italjani v Yaloni se bodo branili do konea. Kljub temu, da prav dobro vedo, da jih bo sovražnik v kratkem od vseh strani obkolil, jih ni inojrel nik-»lo pregovoriti k odhodu. Prvi boji med Italjani in Avstrijci se bodo zaceli tekom štirinajstih dni. Avstrija bo najbrže poslala pred pristanišče nekaj svojih bojnih ladij, ki ga bodo začele bombardirati. Rim, Italija, 28. januarja--S tem, da so zavzeli Avstrijci Skader, sv- Ivan Meduanski in Odsinj, so zadobili kontrolo nad celo ('rnogoro in Albanijo. I'mogorei in Srbi spravljajo sedaj svoje čete na Krf, nekaj jih je pa odšlo na pomoč Italjanom, ki se nahajajo v Valoni. Italjani so že zapustili Drač. Mesto bo v najkrajšem č.jsu v avstrijskih rokah. Avstrijske čete prodirajo proti jugu iti se bodo gotovo že v par dneh združili z Bolgari. Bolgari so zasedli okraj Elbassan. Zavezniki se bodo \ prihodnje morali zadovoljiti s tem, da bodo imeli v ro-k:*h dve najvažnejši točki na Balkanu, Solun in Valono. Vemo i in Avstrijci Soluna ne bodo še tako kmalo napadli. Najprej bodo baje poskušali pregnati Italjane iz Valone, zatem se bodo pa pripravili na splošen napad 11a Solun. Rim, Italija, 28. januarja. — Nekatera poročila pravijo. da so Avstrijci vjeli črnogorskega princa Mirka. Če je to resnica, ga bodo najbrže pregovorili, da bo zasedel črnogorski prestol in reorganiziral upravo. Albanski prestol bo zasedel princ Wied. katerega so bili Albanci že pregnali. Tukajšnji črnogorski konzul je »vdno prepričan, da Črnogorci še zdaj niso odložili orožja. Dunaj, Avstrija, 28- januarja. — V sredo je izdal avstrijski generalni štab buletin, v katerem naznanja, da so skora j /*' vsi Črnogorci odložili orožje in da vlada v Črni-gori mir- Milan, Italija, 28. januarja. — Avstrijski general Koevess je začel prodirati s svojimi četami proti Draču. Prednje straže so že v sredo dos}>e!e stopil sam s svojimi četami Avstrijcem nasproti. Berlin, Nemčija. 28. januarja. — Dopisnik nekega nemškega lista se je dalj časa pogovarj.il z bivšim bolgarskim (»oslaiiikom za Italijo. Rizowom. Diplomat mu je |M>vedal, da je nemški cesar podaril vos plen, ki so ga dobili Nemci v Srbiji. lutkarskemu narodu. Bolgarska je poti -nita kom dobila 'tO težkih oblegovalnih topov, veliko število strojnih pušk. 172 bolniških voz in veliko drugega vojnega materiala. London, Anglija. 28. januarja. — Vso prebivalstvo se jezi na Italjane. ker so odšli iz Albanije. Ta dežela je potemtakem za zaveznike izgubljena- Atene, Urško, 28. januarja. — Tukajšnje časopisje imroča, da bo otvorila nemška tvrdka Krupp v Sofiji svojo filialo. Paris, Francija, 28. januarja. — 4'Matin" naznanja, a so francoski vojaki zasedli vas Antiphilo, ki leži ob ma-loazi jski obali. Isto poročilo je dobila tudi Havasova agen-tura iz Soluna. Berlin, Nemčija, 28. januarja. — Avstrijske čete so zavzele črnogorski okraj Gusinjc, ki leži v neposredni bližini albanske meje. Črnogorci se jim niso popolnoma nic ustavljali. Pari*, Francija, 28. januarja. — 23. januarja je prekinila Bolgarska ves promet z Rumunsko. Med obema državama je prekinjena tudi brzojavna zveza. Tozadevno poročilo je dobil tukajšnji "Temps" iz Ženeve- Avrtrii* in Črstfon. Berlin, N#m«ja, 28. januarja Avstrijake oblasti so objavile pogodbo, katero so podpisali 25. ja- pic, črnogoro pa general Bečir in major Lampar. Najznačilnejša točka pogodbe je paragraf 10., ki se glasi: Zastopniki Črnegore prosijo, da j začelo z mirovnimi Švicarji proti Nemcem. Množica Švicarjev strgala nemško zastavo. Vlada se bo oprostila ter postavila zastavo nazaj. Samozavesungležev. j Rusi vjukovini. Združene države in Nemčija. Berne, Kviea. 28. januarja. — V mestu Lausanne, kanton, Vaud, je razjarjena množica snela in strpala nemško zastavo, ki jo je postavil nemški konzul o priliki rojstnega dne nemškega esarja. Švicarski zvezni zbor je takoj sklical izredno sejo, pri kateri se je sklenilo, da se švicarska vlada opraviči za razžaljenje nemške zastave. V isti namen so se vršila tudi zborovanja v kantonu Vaud, v mestu Lausanne. Zvezni zbor je poslal tudi navodila na polieijo. v kantonu Vaud, da naj kaznuje osebe, ki so zakrivile razžaljenje zastave, ki jo je treba zopet postaviti na prejšnje mesto ter jo tudi primerno stra-žiti in varovati. Zastopniki državnih zborov v kantonu Vaud in mestu Lausanne so se oglasili na nemškem konzulatu ter so izrazili svoje obžalovanje radi dogodkov Mesto Lausanne leži na sever- Angleški minister za municijo Avstrijci naznanjajo, da so pogna-Lloyd George, se je izrazil, da se li Ruse iz njihovih postojank. — je vojna za zaveznike šele začela.' Petrograjska poročila. PREDSEDNIK WILSON ODLOČEN, DA MORA NEM ČIJA POPUSTITI. — TAJNIK LANSING IN NEMŠKI POSLANIK BERNSTORFF SE NE BOSTA VEČ PO SVETOVALA. — PREDSEDNIKOV ODPOSLANEC, London, Anglija, 28. januarja.' Berlin, Nemčija. 28. januarja.' V pomenku «z nekim italijanskim Avstrijski generalni štab poroča, časnikarjem, je rekel angleški mi- da so zavzeli Avstrijci več važnih nister za municijo,' Llo.vd George. ruskih postojank pri Toporacu v da se je za Anglijo vojna šele za- Bukovini. — V bojih se je poseb- HOUSE, BO RAZLOŽIL NEMŠKEMU CESARJU STA- Z.tkOVal i"fa",erijski "^LIŠČE AMERIKE.-NEMČIJA ČAKA NA RAZVOJ v preteklosti, bo vse to v bodoče j Pri Stripi in pri Dvinsku se vr PREGOVOR Z ANGLIJO. prenehalo, ker so zdaj zavezniki še manjši artilerijski spopadi. ! _ združeni ter se za vse korake in Petrograd, Rusija. 28. jan. — 0 vojna podjetja skupno posvetu- Ruski vojaški strokovnjaki pravi-' Washington, T). C., 28. januarja. — Predsednik Wil- jeJo»-X. J - , , u j jo. da se ho kmalo začela odločil'„ ]f. dal llem§ki vladi odloga do' 5. februarja, če koče 'Prihodnjo pondad bomo vpr-. na bitka na ironti. ki se razprosti-' lV , - - i - i rj , i v , Vič razpolagali z večjo množino' ra od Rige do Dvinska Vojaki 'Pveklu-ati m obžalovati napram Združenim državam, da streljiva, kakor pa naši sovražni- katere so vjeli Rusi ob besarabski <1° potopil njen podmorski colli potniški pamik 'LllSlta- ki, kar pa se tiče števila moštva,! fronti, pripovedujejo, da dirigira- ulja", s katerim je poginilo tudi 115 Amerikancev. pa smo itak na boljšem, kakor pa' jo Nemci skoraj vse svoje čete pro-j Xemogoee je že zdaj povedati, kake korake namera- so sovražniki-, je rekel. Poleg ti severu. — Ob vzhoduo-gališki VJ storiti predsednik Wilson v slučaju, da Nemčija ne bo tega pa slabi Nemega bolj m bolj meji se vrše vroči artilerijski sno- ' i ^ i t^- - i ^ j i • od dne do dne in njen položaj je padi. - Pri Dnjestrn vlada »ko- h°tela U£°dlTl ".legOVim zahtevam do predpisanega easa. vedno bolj obupen." ! raj popolen mir. i Sieer sodijo, da bo odločno vstrajal pri svojih zahtevah do Minister je prizal, da je zaloti-j Kijev, Rusija, 2S. januarja.__| konca in do vseli korakov, vendar je njegova prihodnja di- la vojna zaveznike nepripravljen,,; Avstrijske Čete, ki operirajo v B.; 1 plomatična poteza znana samo njemu ill tajniku Laiisili-in da so morali zato šele organizi-J kovini, se pripravljajo na novo o ' zati svoje vojske. Posebno Angli-. fenzivo. Vlaki v severnem deli: ja je morala šele ustanoviti svojo Avstrije in južnem delu Nemčije nem obrežju ženevskega jezera in'armado. Ko je bil vprašan, ee mi- transportirajo izključno le vojake ima nad f»0.000 prebivalcev, ki so sli, da se bo končala vojna na ta in vojaške potrebščine, povečini francoske narodnosti. Že način, da ne bo zmagala odločilno j —-— večkrat se je slišalo, da so prebivalci v dotičnih krajih zelo na strani zaveznikov. nobena stranka, je odvrnil, da na to zdaj še ni misliti. da naj nadaljuje s svojimi vojaškimi operacijami v Črnigori in obljubujejo, da bodo šli avstrijskim četam v vseh ozirih na roko. — Nadalje se Črnogorci strinjajo s tem, da mora vse črnogorsko pcehivalstvo odložiti orožje. Pogodba nadalje tudi določa, da morajo Črnogorci takoj izpustit na prosto vse avstrijske, nemške in bolgarske vojake, ki so vje-ti v Črnigori. Črnogorci morajo dati Avstrijcem na razpolago vsa svoja pristanišča in vse železnice. Kralj Nikita. Berlin, Nemčija. 28 januarja. Berlinsko časopisje pravi, da pogodba. ki so jo podpisali zastopniki Avstrije in Črnegore, ni veljavna. — Tako pogodbe — pravi neki časopis — bi morala podpisati vrhovni poveljnik avstrijskih čet v Crnigori in pa kralj Nikita. Če bi kralj Nikita slučajno ne bil navzoč, bi se moral sestati črnogorski parlament in izvoliti dva zastopnika. Napad na Solun. Pariz, Francija, 28. januarja. Ko je bil nemški cesar v Nišu, se ku vojne niti sanjalo ni, da bomo je posvetoval z avstrijskimi in toliko dosegli. — Prepričan sem, bolgarskimi poveljniki, na kak-; da zdaj ni več daleč čas. ko bodo šen način bi bilo najboljše začeti; Turki pregnali Angleže iz Egipta, z ofenzivo proti ^lunu. — Ofenziva se bo bje v najkrajšem času začela. Srbski begunci. Washington, D. C., 28. jan. — Dr. R. Ryan, ki naeeljuje ameriškemu Rdečemu križu za srbske begunce v Albaniji, je danes izjavil. da je odšlo že par tisoč beguncev na Korziko. Grika. Obstreljevanje. Carigrad, Turčija, 28. januarja. Vrhovno poveljstvo turške arma-Italijanaki dopisnik. Ide naznanja: London, Anglija, 28. januarja.1 25. januarja je oddal neki so Italijanski dopisnik neke tukaj- vražni monitor kalnih trideset stre-šnje brzojavne agenture poroča, lov na utrdbe pri Akbachu. Krna-da je zavladal na Grškem zelo re- io zatem se je pojavil nad monitor sen položaj. Parlament je popol- jem neki naš letalec in spustil gu, ki pa nočeta o tem z nikomer razpravljati. Spričo dejstva, da se je odločil predsednik Wilson, vstrajati na svojem stališču, se ne bodo vršila od zdaj naprej l.ikaka zaupna posvetovanja med državnim tajnikom Lansingom in nemškim poslanikom Bernstorffom. kakor se je godilo to doslej. Po mnenju nekaterih upravnih visokih uradnikov niso rodila taka posvetovanja med zastopniki obeh držav nikakih dobrih in izdatnih sadov, temveč se je vsa sporna zadeva le na škodo Združenih držav in v korist Nemčije zavlačevala in je že postajala smešna. Skoro več mesecev so se vršila taka posvetovanja skoraj vsak teden ali vsaj na dva tedna, in sicer v prostorih državnega urada. Koncem vsakega takega sestanka se je noma vdan kralju. Potemtakem je nanj dve bombi. Monitor se je ta- dobro poučenim osebam, da je Storila Nemčija korak riH wTil) l'n m^vtenn batunn ctalič>*>A l'n-C od kralja odvisno, kakšno stališče koj potopil. - ^ zbližan ju in sporazumljenju in da je Nemčija žc priprav bo zavzela v prihodnje Grška. I Pred maioazijsko obal je dospe- \jena ugoditi zahtevam Združenih držav. Prebivalstvo je zelo razburjeno, lo zadnje dni več sovražnih kri 1 j žark ki so se pa morale takoj u-Kut-el-Amara. I makniti, kakorhitro so stopile na- Carigrad, Turčija. 28. januarja, še baterije v akcijo. Hamadan. Petrograd, Rusija, 28. januarja. Danes je bilo tukaj sledeče urad no razglašeno: Na fronti pri Iraku je začel kopati sovražnik strelne jarke. Zad- Ruske nje dni so se vršili manjši artile- ma rijski spopadi, ki pa niso imeli no- je benega upliva na splošen položaj. Pri tej priliki so zaplenili Rusi vf. Boji pri končani. Tajnik Lansing je vsakokrat na jasen način povedal in razložil nemškemu poslaniku, da se ne bo zadovoljila ameriška vlada z ničemer drugim, kakor s popolnim zadoščenjem s strani nemške vlade in vsakokrat je pošiljal Bernstorff v Berlin taka obvestila ter zagotavljal, da bo njegova vlada temu tudi zadostila- To pa se ni nikdar zgo- £leLT«rke v Perzijf nuk.^ di'°' ker.->e Uem5ka Tlada "a Prpmet™ ™'dno vedela, vršila južno od Hamadana. - kako se izo£niti pravemu odgovoru s praznimi besedami- j Kakor že večkrat rečeno, splošno prevladuje mnenje, Kut-el-Amari se niso liko množino municije in drugega da ni tega zavlaeenja krivo javno mnenje v Nemčiji, tem- vojnega materijala. ' več je to le nekaka pretveza nemškega zunanjega urada, ki hoee počakati s končnim odgovorom, dokler se ne zve za namene angleške vlade glede ravnanja in postopanja Erzerum. Carigrad, Turčija, 28. januarja Velik požar v Detroitn. Detroit, Mich., 28. januarja. —I _ Artilerijski boji pri Erzerumu se V tovarni C. C. Kiusela je izbruh- 11:1 visokem morju, o kateri se zadevi ravnokar vrše še pre- ndaljnjejo. — V splošnem je si- nil požar, ki je napravil za 100 ti- govori. Nemčija namreč ne bi hotela popustiti toliko ča-tuaeija neizpremenjena. " " " ~ Izjava Enver be j a. Carigrad, Turčija, 28. januarja. Enver bej je rekel pri neki priliki : — Res je, da se nam v začet- s .; dolarjev škode. Pri g; šcnju je Sa. dokler ne bi prenehala Anglija z blokado Nemčije, ki postalo icak.h str .^a,egasce, m- ne moro dobivati hraiie iz inozemstva. Toliko Časa ne bi zavestnih. hotela prenehati z napadanjem na potniške parnike, dok- Pfl7Ar nnčiiatolii flonorial !er zunanji urad ne bi bil zagotovljen, da ie Ame- ru^ui, pUolJdiolJI umidljd. rika pripravljena na oster način nastopiti proti Angliji in - s skrajnimi sredstvi preprečiti blokado nemških in dru- Tekom vojne smo odposlali hra- pristanišč, skoz katera bi mogla hrana in drugo blago mlnicam, posojilnicam ter posa- y Xemciio To se mora zgoditi. Kakorhitro bo- K^ANJSK0.1 " ^ll^'l tt i ^ , mo vse dosecli se bomo začeli „o ŠTAJERSKO, ISTRIJO, K0B0- Kel se nahaja ravnokar polkovnik House kot poseb- gajati seveda "če bosta najini za- iŽK0' HRVATSKO, in druge kra-1111 odposlanec predsednika AVilsona v Evropi, upajo držav- veznici, Avstrija in Nemčija s tem:v avstro-ogrski blizo 7 m i- ni uradniki Združenih držav, da bo njegova navzočnost v zadovoljni. j?1 J °n®v kron.^Vse te poaija- Evropi velikega pomena in koristi za srečen potek cele za- tve so dospele v roke prejemnikov, ne tako hitro kakor prej v mirnem času, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošilja-Tehnika je zadnji čas silno napre-1 ti, ker jih vedno prestavljajo, lah-dovala. _ Vodljivi zrakoplovi in i ko pa se pošlje sorodnikom ali Napredek tehnike. deve. Ko je odhajal v Evropo, je dobil od predsednika Wilsona natančna navodila, kako stališče zavzema ameri- ška vlada. baloni — Rekordi London, Anglija 28. januarja Pred desetimi ali dvaj^timi leti ^ p^ ^Vo^^, severovzhodno od Loo.a. Vnela se januarja, z velikim tovorom želez^ •Wee po najnove^h^dih, k,;sx m mkdo nusld, da bo tehi^ v t«r je strahovita bilka. V kateri SO bi-!niških potrebščin in municijo za S'r^v^z S^MSaSS: " j vlado, se nahaja v potva, znancem, ki ga od tam pošljejo Boji pri Loosu. London, Anglija, 28. januarja. vojaku, ako vedo za njegov naslov. po-oeajo, da so nava- Denar nam pošljite po "Dome- 1,ll Nemei na P' ^ojankc Ponesrečen parnik. Seward, Alaska, 28. januarja. Tovorni parnik "Seward ', ki je odplul iz Seattla, "Wash., dne 1-1. Grčiji dnem slabši. — Grška vlada je po- misel, da se bodo ljudje lahko vo novno izjavila, da se bo pridruži-i^iti tako z zrakoplovi po zraku, ka-la Avstriji, Nemčiji in Bolgarski, |kor se vozijo z avtomobili po zem-ee bodo zavezniki še nadalje kršili J ji Vakega človeka, ki se le koli jeno nevtralnost. Pogajanja med .ličkaj zanima za napredek, bo go-prškim kraljem Konstantinom in veselilo izvedeti nekoliko po-med nemškim cesarjem se baje že drobnosti o zrakoplovih in o re-vrše. kordih, katere so zrakoplovci do- segli Posebno francoski zrakoplovci so se večkrat zelo odlikova li in so dosegli rekorde, katerim se Mir. Bertin, Nemčija, 28. januarja. Vrhovno poveljstvo nemške ar-Je čudil ves svet. made naznanja: j Opise raznih poletov je dobiti v Xa Balkanu se ni ničesar poseb- (letošnjem Slovensko-Ameriškem nega pripetilo. V Črnigori vlada Koledarju. — *l\>Ieg tega so v popolen mir. Senuzijci London, Anglija, 28. januarja. njem tudi lepe povesti, znanstveni članki, kronika vojne, in razne druge zanimivosti. Koledar krasi trideset krasnih Vojno ministrstvo je danes izdalo slik. — Onemu, Mnfca narodi ne nekaj podrobnosti o zadnjih bojih bode žal. Cena je malenkostna, » imeli irvan-jot* 9i NrtOf S — Ob Cene K. s i K. a i 5... .85 1 120.. 16.20 t 10... 1.50 j 130.. 17.55. 15... j 140.. 18.90! 20... 2.S5 i 150.. •J0.25 25... | 160.. 21.60 30... 4.20 j 170.. 22.95 as... 4/JO j 180.. 24.30 40... 5.55 j 190.. 25.65 45... 6J25 j 200.. 27.00 50... 0-90 i 250.. 33.75 55... 7.60 | 300.. 40.50' 60... 8.25 j 330.. 47.25 65... 8.95 j 400.. 54.00 70... 9.60 j 450.. 60.75 75... 10.30 j 000.. 67.50 80... 10.95 j 000.. 81.00 85... 11.65 j 700.. 0450, 90... 12^0 j 800.. 108.00 100... 13.50 j B00.... 121JI0' 110... 14^5 j 1000.. m 0 132.00 Km m ena sedaj pofoe tO tff- ImfaUajo, naj rojaki vedno Izdajo P525 MM^^VB AM - " if- tilerija je obstreljevala angleške jeuem stanju v La Touche, Alaska. kakih 50 milj od tukaj. Zdaj mora parnik čakati, da ga bodo deloma popravili v La Tou-ehe. Izgubil je tudi del svojega tovora na krovu. Japonska in Angleška. Berlin, Nemčija. 28. januarja. Neki tukajšnji časopis je dobil iz zanesljivega vira poročilo, <.u; sta sklenili Anglija in Japonski med? Obstreljevanje Preiburga. ________________ ^_______f Pariz, Francija, 28. januarja. seboj važne pogodbe.' Določila te 27' JanuarJa se je pojavil nad Frei- jburgom neki francoski zrakoplo-|vec in vrgel v mesto osemnajst boiab. Velik požar. North Tonawanda, N. Y., 28. Atene, Grška, 28. januarja. — municijo na Bolgarskem, POZOR, ROJAKI! UM rtmririh Kole-ia ni dobil, Miran, ie con naj nicil velik požar tukaj mnogo lesa, ki ga cenijo^na $150,000. KOJAKI POZ OKI ker nam le&š nikakor ni mogo-11 dobiti PBATIK is starega kra-SJ J*» opozarjamo rm cenjene rojalw - ■ T GLAS NARODA, 29. JANUARJA« 191». T "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Owned and published by tU« SLOVENIC PUBLISHING CO. (a corporation.) FRANK 8AKSER. President. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Fl*re of Business of the corporation and address«* of above officers: 0 Gortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. eelo leto velja List zrn Ameriko in Canado......................$3.00 pol leU ....................1-50 celo leto sa mesto New York.. 4.00 pol leta sa mesto New York.. 2.00 ■rropo aa vse leto..........4.50 i* m pol leta............2.55 „ „ Četrt leta..........1-T0 "ULAS NAHODA" izhaja vsak dan lavzemšl nedelj in praznikov. *QLAS NARODA* ("Voice of the People") every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3-00. Advertisement so agreement. Dopisi bzes podpisa in osebnosti se ne priobfujejo. Denar naj ee blagovoli po&UJatl po s— Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov pro slmo, da se nam tudi prejšnje M-valiife tis m« ni. da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom ln pofiiljatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA" 82 Cortlandt St.. New York City Telefon 4687 Cortlandt. Obvezna vojaška služba na Angleškem. Načrti ministrskega predsedni ka Asquitha glede obvezne vojaške službe niso nikdar naleteli na resne odpore ali težave v angleškem "parlamentu. Vendar je nekam presenetljivo dejstvo, da se je vsa stvar tako hitro za vršila. Vlada je dosegla popoln uspeh, v sredo je bila vojaška predloga že v tretjič čitana v zbornici lordov in je bila potem predložena angleškemu kralju Georgu v podpis in odobritev, s prvim februarjem pa bo že postala veljaven zakon. Kom'no glasovanje o tej vojaški predlogi v poslanski zborniei, kjer so zastopani od ljudstva izvoljeni poslanci, se je završilo zelo ugodno za vlado, namreč 383 glasov za in samo 36 proti predlogi. Irski narodnjaki so sklenili, da ne bodo nasprotovali. Nova postava je v političnem smislu nekaj čisto novega, kajti v Angliji je bila prostovoljna služba že ukoreninjena od nekdaj, vsaj v teoriji. Dobra plača v vojski je bila vedno dobra vada mlade Angleže, da so radi služili svojega kralja. Angleži so bili vedno ponosni na to svojo prednost ki ho jo imeli pred drugimi narodi : nihče jih ni silil v vojaško slu žbo. Splošno se je slišalo, da se vlada zanaša na svoje podanike in da je prepričana, da se bodo radi prostovoljno odzvali, če jih bo v slučaju vojne poklicala domovina na branik. To pa se ni tako zgodilo, vsaj ne popolnoma, ker so od začetka delavske orga nizacije nasprotovale. — Zdaj pa bodo vpoklicani v vojsko vsi mladi, za orožje sposobni možje, raz-ven na Irskem. Najprej samski možje, vdovci brez otrok, potem pa tudi drugi. Cenili so, da se bodo povečale na ta način angleške čete na suhem in na morju za 2,047,267 mož in sicer je v tem številu tudi 527 tisoč 963 samskih mož, ki so se javili prostovoljno na poziv lorda I>*rbyja, 651,160 samcev, ki se ni so odzvali pozivu, in pa 895,171 pženjenih moških, ki so se tudi javili pod tem pogojem, da jih bodo poklicali v službo najzad-nje. Vendar razumeti je treba, da ne bodo poslali vseh teh mož na fronto, niti da bi jih vse pridržali doma v taboriščih za vse slučaje. Zakon zahteva, da se obdrži doma toliko mož, kolikor se jih rabi v tovarnah za municijo in v ladjedelnicah, v rudnikih in v dru tovarnah, ki so neobhodno potrebne za nadaljevanje vojne. Na ta način bo postala Angle«ka narod,, ki bo oborožen in priprav Ijen aa vse praktične potrebe. Dočim so glasovali zastopniki na veliki konferenci, ki se je vr šila v Bristol u in na kateri so bile delavske organizacije z so glasovali dan poprej isti ljudje z velikansko večino za resolucijo, ki je zahtevala, da naj delavstvo stoji na strani vlade jo izdatno po svojih močeh podpira, da se ji bo tem laže posrečilo srečno končati vojno. Na navzoče so tipi ivale posebno besede: "Če zmaga Nemčija, potem ni nobena ret. na tej božji zemlji več vredna", ki jih je govoril James Sexton. Zastopniki 600.000 rudarjev so glasovali vsi proti protivojnim gibanjem v delavskih krogih. Ko je prosila konferenca za pomoč in podporo vlade in njenih načrtov za srečno izpeljanje vojne, je organizirano angleško delavstvo jasno pokazalo, da so ji sveti delavski ideali, da pa je se patrijo-tično. če ere za obstoj Anglije. Naravno je, da se bodo še vedno upirali nekateri med delavskimi krogi, vendar ni pričakovati hudega odpora. Zdaj je Anglija zagotovljena, da bo dobila vse moške, ki so ji na razpolago, bodisi za vojno službo, ali pa za izdelovanje munieije. Kakor je izginjalo nasprotovanje vladi v parlamentu, tako je začelo pojemati tudi v krogu delavskih organizacij. Nekateri mislijo, da je bil to tudi cilj angleške vlade. Ivo so drugi že skoro izkrvaveli, je dobila Anglija na razpolago novih svežih čet. ki jih bo vse vrgla proti sovražnikom. Anglija je dala delavskim mednarodnim organizacijam dober zgled, da ostane delavstvo brez moči, če ni že v miru pri vseh narodih popolnoma dobro organizirano in složno. Dopisi. Whitehall, Mich. — Zaposlen sem tukaj v tovarni za usnje ter delamo največ za avtomobile in knjigoveze. Plača je še precej dobra. a je v spložnem odvisna od razmer in od dela. Dela se s polno paro, po deset ur na dan, zato se mi je tudi čudno zdelo, ker nisem našel tukaj nobenega Slovenca. Kakor že večkrat poprej, me je ravnatelj zopet vprašal pretekli teden, če vem za kake rojake, da naj jih dobim. Za sedaj bi rabil 5 do 6 "tekarjev" in ravno toliko tudi za "Split room". Ravnatelj mi je tudi rekel, da mora znati vsak vsaj nekoliko nemški, če ne zna angleški. Ravnatelj je menda po rodu Č eh, torej naš človek. Rekel je, da bi rad niišim rojakom pomagal, zato bi rad imel mnogo naših delavcev, magari vse. V bližini tovarne je okrog deset hiš. Najemnina za hišo je na mesec od o do 6 dolarjev. Jezero je tik tovarne in v njem mnogo rib, menda dobili od svojcev v stari domovini, mi pa že več tedn ov nismo dobili nobenih !i- Ali kašljate? Ako kašljate. odpravite vaš kašelj! To lahko storile, ako vzamete S Vcdne jo kailjal. "Hurio «ern se prehladll, ter s«m ve-.ino pi- j Se Mx. W. Wolos2yn, V.'eir-tca. \V. Va **, iu kadfrr sem I pit mrzlo vodo. so postali napodi bolj hndi. in ker . acm ilclel v tovxrai pri Mni . vročini, ieai more 1 piti ve- | lika vode. Oi'al -eiu o Se- | vero vem liaUimu z& Plju ' fci in ko sem porabil euo I samo stek!eaico t* i5c jo j kaielj popolnoma prcuchal j iu š*u.ij sem iiiftr." kraškem ognjišču. Še tulijo topovi nad Tvojim i >toy_ 17 starega kraja, ker so An-grobom, še neusmiljeno trgajo! L'lež\ ž,'vvr ,yo Go* tur-isko Otj-I. Jo to mazilo vesike te-ilne vrednosti. Ceua in 'rt*-, v vse-u lekarcah. Severov Ahoanah zs. Slovence za leto Idtti *e l.«':.ko dobt v lekurnah ali oil nas. Z-Ci.tovite sr. da dobite sve-zek ter imvjte vcuno pri roki skozi cer ga!.......7J5c.—80« Za 5 ln 10 gal. p.->sodc# rcftmtmo H.00. 26 jj&l. $2.00, ta večja naročila je sod *a«oBl Naročilo naj ae prliožl denar al* Money Onler tu natančni naslov. Zm pristnost pijučs junaka«. Tiie Ohio Brandy Distilling Go. 6102-04 ST. CLAIR AVE,. CLEVELAND. 0 po vseh Zjedinjenih državah iinajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskamo "Clevelandska Amerika" Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete Ham drugam. Pri naa dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. ikvw-AJvi. iN AIWA^AJ TJi SJ!. NA "GLA8 NAHODA VEČJI LN NAJCENEJŠI DNE W1K. i NA* % GLAS NARODA, 29. JANTARJ A, 1916, Srečanje s laškim letalom. >tnik nas je povedel na tu razgledom. Zdaleč je mnenje lopov, vobče pa zdelo. tla suio daleč od . Stotnik nam je Jiotel o< Ida 1 jene vrhove, a se 1 v daljavo in rekel: avstrijski!" :m> prepričali pozne-različnem ustroju letal lahko razločiti od ua-»em so mnogo večja, a njihov se na videz no i je,.«. e j.- pokazal letalec i plati, smo zapazili 'liti oblačkov, ki so iz- brz. Tam mora biti Italijan!" je .1-1 stotnik, in res se je skoro cm pokazal laški letalee, krop pa polno oblačkov. Videti je >. da so pa nasi obstreljevali lo. a bližal se je neprestano, lalu so se razločile barve in ro-motorja. Tedaj je dejal ne->: "Naš se vra«'a!" Iu res smo edali takoj potem našo letalo, je letelo naravnost proti so vraž mi. Culo s«* je regljaiije strelni stroja iz višine; kdo je sret-jusnio razločili. Videli pa srno je Italijan zavil proti severa 7.letel više. naš "se je zakadil za Mi vsi smo bili veseli, zdelo se nam je. kakor bi bili mi priborili /mapo. Stotnik riam je jel pojasnjevati okolico. Zdajci smo začuli zopet brnenje in ko smo pogledali kvišku, smo videli Italijana med šrapie-lnimi oblački vozečepa naravnost proti nam. Gospodje," je dejal stotnik, "Lah je nemara zapazil našo skupino in nam hoče poslati bombo. Krit ja tu ni. Lo čisto mirni obstoj-rno tu. tako nas vidi najmanj." Ostali smo na mestu kot uko-vani in pa pričakovali. Vedno plašne je j«* prihajalo podrnjanje, baš je L»ilo nad nami. Cenil sem višino nad 1800 metrov. Hipoma se je zablisnilo. "Sedaj pride bonbon!" je rekel stotnik, zažvižgalo je, žvižgalo vedno plasneje, zdajci počilo močno dkrop KM) korakov od nas so je dvipnil črn steber dima in zemlje. Nato zopet žvižganje, mno-po slabotneje, potem izuova črn steber — a že najmanj dva kilo-iiietra daleč od nas. Radovednosti nismo mogli zadrževati več in stekli smo na kraj eksplozije. Našli smo poldrugi meter ploboko jamo in okolo nje otrok, ki so iskali drobcev. Eden lili ji* dal vroč kosec litepa železa. Stotnik je po njegovi obliki določil-t /o bombi; bila je 25kilograiu- >ku. tak«- Italijani radi mečejo na strivli.*. pa tudi na krdela in tren. Vsak dan. če je vreme količkaj ugodno, prihajajo za našo fronto, da bi ogledali pihanje krdel ali napadal i vojaške stvari. Teh niso poškodovali dosti, pač pa pobili več kmotskih ljudi iz okoliee. Žena s štirimi otroci, ki se je bila skrila v klet, je bila i|hita, ker jc bomba prevrtala slabotno hišico. .Sicer imajo ljudje tu čudj^o vero. Ako čujejo bombo in so blizu vodi', skočijo brž vanjo, meneč, da se bomba ne raz poč i v vodi. Sicer imajo slučajno prav, ker res v vodo ni padla še nobena Prepirali smo se. ko je izpinil letalee, ali so bombe veljale nam. ali tremi, ki je slučajno vozil po nekaj sto korakov oddaljeni cesti. Naposled smo bili mnenja, da najbrž trenu. A skoro smo se menili bra oh pol 8 zvečer kakih 30 let drugače. Letalo se je vrnilo in star mož v stanovanje odvetnika zopet naravnost proti nam vedno dr. Vladislava Vranjicaua. V sta-v kropu šrapnelskih oblačkov. —J novanju je bila samo odvetniko-Dva- trikrat nas je obkrožil ravno j va žena. Služkinji je kupec rekel, nad plavami, zabliwnllo se je v vi-j da je inženir Strobl iz Budimpe-smi in zažvižgalo po zraku. Mirno šte. ko pa je prišel v sobo. je od-in udani smo čakali, kaj bo. Zopet' vetnikovo ženo napadel in jo potno videli steber zemlje in dima J škodoval, da je obležala brez zašlo blizu, komaj osemdeset ko- vesti. Ker ni iz stanovanja ničesar rakov proč. Ko smo tekli na me- zmanjkalo, se sodi, da se pre za sto. so nam prišli naproti jokajoči dejanje maščeval noti. otroci, goneči pred seboj zbegano kravico. Kazpočila se je bila prav Skoraj čudežno je ušla smrti tik ob njimi. Kanila k sreči ni ni- 20-Ietna Terezija Podporšek iz Pi-kogar, a zbegala jih je dodobra. 'žee pri Brežicah. Podgoršekova i o pot je bomba potovo veljala slllii pri luesarju <>armanu v Va-nam zakaj daleč naokolo na cesti raždinskih Toplicah ter je nesla ni bilo žive duše. Ko je letel preko kosilo nekemu konjaču na kolo-nas nazaj, nam m privoščil nobe-ldvor Ravno> ko je podajala na ne bombe vec cesar seveda ni bilo lokomotivi se nahajajočemu kur-/ai nikomur, ker priznati moram.'jat-.u košarieo. pripeljala z na-■ la s. vsaj meni ni zdelo kar nič sprotne strani druga lokomotiva, prijazno, ko sem eul nad seboj po,irla Podporšekovo ter jo povo-nombino zvižpanje. Se svoj živ — dan se nisem nikoli prej tako po-pol noma zavedal onemoglosti, kot v onem hipu. V italijanskem glavnem stanu. Pred Vidmom stoji krasna vila Trieesimo. sedaj imenovana Palazzo reale, ker prebiva v njej italijanski kralj Viktor Emanuel. V vili je živahno kakor v panju. Avtomobili prihajajo in odhajajo, lakaji švipajo semintja. kuharji, gardni kirasirji se grejejo na soln-cu. Živo je med temi ljudmi, kričijo in pestikulirajo. kakor da bi samo oni pospodovali, tuintam se prikaže kak adjutant, ki hoče napraviti malo miru v tem kaosu. Privatna stanovanja kraljeva se nahajajo v prvem nadstropju. Or-donanei in adjutant i letajo por in dol, generalni adjutant Brusati in krilni adjutanti odpravljajo jed-ne, drupe puščajo v avdijenei h kralju. Kdor je poznal kralja Viktorja Emanuela 111. pred vojno, pa sedaj komaj spozna. Osivel je, dasi ima šele 4ti let, nervozno maha z rokami okoli, njegovo lice je bilo poprej rožnato, sedaj je pe-pelnato, njegovo višnjevo oko pre okoli nemirno. Nikdo iz njegove okolice mu ne omeni ničesar glede te premembe. marveč bližje mu stoječi zatrjujejo, da zgodovina pa bo nazivala "Velikega'' in bivši republikanec Barzilai mu je svetoval. naj si v proslavo zavzetja Gorice nadene naslov "cesar Italije." Mali prestolonaslednik pa naj dobi naslov "Vojvoda Tržaški". Ali (loriea ni zavzeta in Trst tudi ne. Naslove je bilo treba še odložiti. Oni človek, ki je v skrbeh v kraljevi vili. je kraljev telesni zdravnik, dr. Quirico. S strahom pleda, kako boleha kralj, ki ne spada več na bojišče. Spravil je sedaj kralja do tepa. da pojde v neko vilo pri Vicenzi, kjer pa bo zdravil neki špeeijalist za živčne bolezni. — Cadorna pa se nekoliko boljše počuti v glavnem stanu, dasi se ne more otresti misli, da onostran Soče se je vse zarotilo in zaklelo, da mu vzamejo življenje. Zato pa jc ukazal, da so morali lici-j, kjer uradu jc generalni štab, na poseben način pokriti, da bo varen pred bombami. Hotel je tudi svoje stanovanje dati tako pokriti. ali to hi vendar le preveč kazalo, kako je strahopeten. Ako se vpraša Oadorno. kako je na fronti, pravi: Da bene in ineplio (z dobrega na boljše ... Iz vzhoda se euje grmenje topov, prebivalci Vidma so že navajeni te godbe, samo kadar privezu i zrakoplov, ki stojinoč in dan nad mestom, naznani dohod letalcev, prebivalstvo beži prestrašeno v svoja stanovanja. (Iz poročila v "Pester Llov- Ljubosumni rezervist. Dunajski trgovec J. Spiess jr bil pred kratkim pokliean k vojakom in j»* moral odriniti v Za greh. Tam je izvedel, da njegove žena sicer ni pozabila na trgovino. pač pa na dolžno zakonsko zvestobo. Spi ess si je izprosil do pust in je dne 28. deeembra ne itadoma prišel na Dunaj. Po hudem prepiru z ženo. je Spiess naj prej iz re vol vera ustrelil na ženo. potem jo obdela val z malim nožem in ji naposled z velikimi kuhinjskimi vilieami prizadejal težke poškodbe. Ženo so spravili v bolnico, moža pa v zapor. Skrivnosten napad. Na Dunaju je prišel 1-J. deeem- zila. Vse je pričakovalo, da ostane od dekleta le kup razbitega mesa in kosti, tembolj pa so se okoli stoječi začudili, ko je Podgoršeko-va. čim je zavozila lokomotiva na- Srbske hemimrf ***** ^ vstaia ~ skoraj popol- oeguncc, noma nepoškodovana. Po srečnem ki se nahajajo na grških tleh, bo- slučaju je bila padla namreč rav- do »pravili na neki griki otok. kjer no med tračnice tako da je šla lo- COPYRIGHT UNDERWOOD A UNDERWOOD. J*. V Največji in najnovejši amerikanski dreadnought, Oklahoma. j in potem m<- do noči navadno ni | bilo doma. ln če sem bil doma. J mi ni prišlo na misel, da hi se raz-! poval jal z njimi. Nisem imel tepa nikoli rad. Najboljše je, da o-st&ne človek tujec, kjer stanuje. in da se ne napravi preveč doma-ročil četrt vina; svetiljke še niso,Tako pri(j,.j0 2mirom kak_ bile prižpane m v gostilnici se jej Snc sitllosti, ijudje ne (.m,j0 vef. Spisal Ivan Cankar. Odložil sem suknjo ter si na- mraeilo; dasi je bil zunaj še jasen dan. Malo je še bilo ljudi in sedeli so tiho; ko sem se ozrl po mizah, sem ugledal zadaj znan obraz. Vstal sem in ko sera prišel bliže, sem ga spoznal natanko; ugle- dala sila opraviti; opravila pa ni ničesar. Tako je bila ona. ubogo dekle, očetu in materi oče in mati. No. pritoževala se ni. jaz vsaj jc nisem slišal nikoli. In tudi ne podalo bi se ji — ustvarjena je bila za živino, ki molči in dela in naposled obleži, kadar je zadosti. To sem videl vse šele pozneje. da pravzaprav ne stoje na isti • ker prej se nisem brigal zanje, stopinji in si dovoljujejo marši- Odkar pa sem dekleta prvikrat kaj — morda iz dobrega namena. | poljubil, se mi je zdelo, kakor da toda človeku jc zoprno. j hi se mi bili vsi primaknili bliže. Vzbudim se nekoč zjutraj, na i Gospodinja je prišla časih v mo-spomlad je bilo in solnce mi je si-j jo izbo. dasi ni imela pri meni ni-jalo v izbo. Skočim iz postelje, | česar opraviti, in je govorila dal me je tudi on iu me je veselo , - , , . tT. u , . . . J , i vesel in zdrav m odprnem zapri-: Bog vedi kakšne neumnosti, jaz poslušal. Otročja je bi- na obrazu se ji jc poznalo, bila dobra in mehka duša , " " , . vesel in zurav in ouprnem zapri-: i>op vcui pozdravil. Preselil sein se k nje- • , , -, , "..,..<.. ' . . . . , , , njalo. ( udovit dan je bil m jaz'je nisem po vi mizi. tako da sva bila skoro - + , , . - . . . . , .- % . . . , , , , imam tako rad, ce ie zjutraj, ko la. ali na skrita v kotu in sva lahko svobo- . , , - ' .1_________v i l............. vstanem. lep dan zunaj. I-- je bil dno govorila, /delo se -mi je, dai s\t i - - ^ -- , , , • ... . , , , , , , , . Oblečeni se m stojim ob oknu m da jo je siromastvo bolelo. — je me«l tem letom, kar ga nisem . .. ... i . .. . . . . ... . .» , ,. takrat potrkajo na duri. kakor i in take ženske povore najvee m videl, nekoliko shujsal; brki so' ' »j mu bili bolj košati, a lica so splali-nila in obrvi so se pomaknile niže. Povedal mi jc, da je že suplent, čeprav še ni napravil zadnjih ek-samnov, in da se dolgočasi na svetu. Poseda po gostilnieah in ne zahaja v družbo. Tudi zdrav ni posebno in ko bi ne bilo tistih vsakdanjih in neumnih malenkosti, ki človeka vežejo na življenje — kakor tisočero tenkih niti, ki se vsaka zase lahko pretrga, ki pa so vse skupaj močnejše od železne vrvi — bi bil že davno napravil zmirom ob sedmih zjutraj, in Malči mi prinese za ju tre k. Ni bila lepa, saj si jo videl. Suho dekletce, slabotno, bledo; je-tična je najbrž, kakor so šivilje večjidel jetične. Majhen obrazek, velike oči; preveč resne in nevc-sele oči. Imela je kratke rokave in roke so bile čisto bele. ne zelo polne, toda fine — in zunaj je bil lep dan in jaz nisem mislil nič posebnega. samo vesel sem bil in zadovoljen. Prijel sem jo za roko in sem se konec temu žalostnemu potikanju klonil k in St m poljubil med ljudmi. i na »stnice. No----stala je precl Začudil sem se zelo, ko je tako ,nano in ** ^ tresla in solze so vojski, o laski vojski, o svojih p Dvoril. Prej je bil pač resen in ce-1 J' stopile v oči. Bog vedi zakaj. In potovanjih, o protinu. o same i malo suhoparen človek, tako Jaz s,'m sklonil še enkrat in vragu, -laz sem se čudil in se so najbolj sitne; mislijo, da člo veka zabavajo in da so mu njih domače stvari zelo na skrbi. Tudi nagovarjala me je prej drugače, bolj spoštljivo — zdaj pa mi je celo nekoč položila roko na ramo. Nekega večera potrka nekdo na duri. odpro se na stežaj in staree stoji na pragu. V stari rdeči spalni suknji, eopate na no gali. dolgo turško pipo v ustih. Stoji na pragu in se smehlja. — No, kako je? Lep dan! Jaz nisem vedel, kako bi mu odgovoril. In potem pripoveduje na dolpo in na široko o turški vojski, o laški vojski, o svojih po- m sem prijetno, rabil je markantne bese-•le in je z enim samim stavkom narisal celo podobo. Ko se je na se zmirom tam.I iu. je zeio nujne lase — se je poz j je ono ze maio niaane- j nalo celo malo koketnosti, samo • je: opiral se je obnjo. ali drupa-tanujem tam! j toliko, da se je videla ženska n? f ee je hodil precej trdno; gledal In doma sva ostala sama. jaz in Malči. Jaz sem bil v izbi: zaprl sem bil duri, ko sta se poslovila onadva in sem lepe! na zofo. Ali srce mi je bilo in roke so se mi tresle, tako »la mi je dvakrat pad lo malo suliopa _ . ____ globoke iu resnične melanholije iiem ^ privzdignil z rokami obraz ga gledal — kaj sem hotel? Ii pa nisem J>il opazil na njem nikoli, j ia sem poljubljal na ustnice, mposled je pripovedoval prcecj In pa — tako je r.-kel in gledal na kakor neumen. Niti besede na mizo — tudi zaradi sorodnikov Spregovorila tisto jutro, mi je in pa zaradi znancev. Ko bi ni in nazadnje — me-bil takole navaden vagabund in bi ni bil° že situo in začutil sem veličal. se je spet nasmehnil in se ne imel nikog-ar, ki bi gledal za ma: *la &eni napravil neumnost — m> • ie okrenil in je zaprl duri za sa-no. potem bi šlo pač lahko. Ali ^ sama ponudila listnice za slovo 11 bo---- tako — suplent — čemu pa sem m lni J'' stisnila roko. Prišel sem j Poleti — v nedeljo je bilo: ti-pravzaprav študiral, če hi mislil domov zgodaj, ali tisti dan je ni j ste nedelje se spominjam tako na-napraviti tak konec? j ve'" k meni. j tanko kakor nobene druge v svo- Po teh besedah sem pa spoznal Tako se j«* stvar pričela, prl^jj j jem življenju — sta šla obadva in nasmehnil sem se. On pa je! In nato sem opazil, da se je ob- na izprehod pospodinja in njen ostal resen; ni se mu zdelo, da bi lačila zelo skrbno — stare reči. ' »»ož. Noge so mu odjenjale, dejal bil izpregovoril kaj nespametne-1 zašite, prenovljene, toda vse se jiU0« —.03 ducat po — .25 Z slikami mesta New Yorka po —.25 Album mesta New Yorka ■ krasnimi slikami, mali •—.35 ZEMLJEVIDI: Združenih držav, mali veliki —-20 Balkanskih držav —.20 Evrope, vezan —.20 j "^ojna stenska mapa —.10 :—.25 —.15 —.50 $1.50 —.20. Zemljevidi: New York, Co- —.45 lorado, Illinois, Kan ms, —.50 Montana, Ohio, Pennsyl-^* —.25 vania, Minnesota, "Wis- —.20 consin, Wyoming in West —.20 Virginia in vseh drugih —.25 držav po .—.25 —.SO Avstro-Ogrske mall —JO •—.35 veliki vezan —.50 —.20 Celi svet r—.25 —.45 Velika stenska mapa U. S. —.25 na drugi strani pa celi —.35 svet v. Naročilom je parile žiti denarno vreanost, jy^J^y Mfr™*^ potaih snsmksh. Poitnina ▼ fO- f GLAS NAHODA. 29- JANTARJA, 1916. EsJ= Jugaslovanski B— : =0 = Katol. Jedneta s Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minneson Sedež v ELY, MINNESOT A •LiTVl UIADVUj. reftdMdnik: J. A. CUM, W7 Vkoyj V«; «• M « dock, Pa. Pod?red*edmkt ALOIS BALANT. 113 Sterling Art *arfc«rto* Oklo. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN OOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO. Box 583, Salida, Colo. ▼KHOWI ZDHAVHH: D« MA1TTN rv»c. too N. Chicago St. JoUei. HI HAOXOKNIKI: rDNICH, 421—7th St., Calumet, Miek. TWTEB ŠPEHAB, 422 N. 4th St., Etmu City, Eanft JOHN KBŽ1ŠNIK. Box 133, Burdine, Pa JOHN VOORICH, 444—6th St., La Salle, EL JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. K. Cleveland, a POKOTHm: FSAN JUSTIN, 1708 H. 28th St.. Lorain, O. JOSEPH PiSELLAB, 808— fith St. Bock Springs. Wjo-• J. PORKNTA Box 701. Blaek Diamond, Waak POMOŽNI ODBOS: VOKKPH MJEBTKL, od dmAtve it. Cirila in Metodi. |UT, I Ely, Minn. EiOUIS CHAMPA, od drultva *v. 8r«a Jtxnai. »ter, ff ID? Minn. IOHN GRAHXK. it., od droltv® BlovenM, Jtif. JT4 Kr V«t doplai tikajoči ee uradnih sadev, kakor tudi denara> »oiiljatre, naj me poiiljajo na glavnega tajnika Jednote. v»e p*> «»Cbe pa na predsednika porotnega odbora N« oeebna ali neuradna pisma od strani Članov Vi 11 bode Drnltreno flaaflo: "OLAS NARODA/" HARRIS A EWING. WASH. Bivši govemer v drža.vi Missouri, Herbert S. Kadley, ki bo eden kandidatov za republikansko stranko. Na morju. Narte Velikonja. In lažet« a m |hj 7.1 lino, ko mu jc i/ ladje udaril krik na uho. Sel da je prestrašena planila k lVrinu. "Kuj « Bojr, kaj je 1 *' Ni s« rekel besede, ko je tekel Viko po krovu in vpil: (Konec.) "IVrin, Andrej, kje sta? — K> sede so vam take, da pitvan' kapitan!" približujete; v»e je u- , Nj,'-OVo Je b,i0 smrtno Mete« kako bi prešle- ^ tr,s,„- kakor bi ga kdo ti-s<-al za vrat. "IVrin, Andrej!'' Fantu je zastajala sapa, mahal merjt pili. Kuko j»* to grdo!*' 4*Vidii, to .i«« taka navada: ti ne boi sveta izpreobruila. Kako je ne-.. , . . . , , , umno, . "Kapitan, oba se bosta! 1 'kaj, kaj bo. ko bon, starej-' Xa i* }»P * mora; slišalo se je pljuskanje va- ,; lioij pametno boš mislila iu|,0.v' »kriPa,1j»l jadrnikov in brne- kaj spoznala. Vidiš, spoznati mu-1,1Jt* Vrvi; v,'twJp butal v jadra in ' . . „ . . . . . ■ i v valove, ras. to je glavno, /daj si otro«- . . .. , _ . . ., i rrvi je prišel do besede Perm: JU. J 4»• 9 " " Sel do je to zapeklo. Čutila je. da j v'd- . ima sama prav. čutila, da je vse. ■ ^ ^ ^ t> kar je kdaj mislila, tako spojeno z . ;spstra - * Je Pe" ■ i ■ + . 1*111. i/. la niimv^U polnil z bolesniui sovraštvom. Razočaranje, občutek ponižanja, osamelost, zamirajoče kopmenje po nečem daljnem, po topli sreči, po prijateljskem srcu, se je menjavalo hip na bin. Žalilo je je, da jo imajo za lievednepra otroka. "Kaj obrvi in izbuljil oči v Roka: "Kaj je. kaj praviš*" "Kapitan, plačal sem mu!'? je nadaljeval. "Še malo. pa bi bili šli: ladja je na vrtana!" "Kaj, na vrtana t" Kapitan Fer-jan je še bolj odprl oči. poteze so je na tem res?" To vprašanje jo ^ mu kako'/bi h j je mučilo. Ali sem res samo zato. K mu y eni sami besedi kflj «la se fantje norčujejo? I j»rla je! _________. x. . . ., J fantje norčujejo.' l pria je I>Of»lcd v Perina. ki jo jc motril z dobrodušnim nasmehom. Selda ni več zaupala, čudna misel jo je obšla in nehote se je odmaknila. Bolest, ki ji je kljuvala v srcu. ji je zastrupljala čuvstvovanje; ko se je spomnila, da je oče njeno nagnjenje do Vika imenoval otročarije, si je ujrriznila ustnico, da ni zavpila. "Kako lahko smatrajo vse", si je rekla. "Ali je res vse tako?" Bolj ko je premišljevala, tem bolj jo je navdajal občutek, kakor bi nekaj zoprnega viselo nekje v vse to pomeni. Nato je šinilo nekaj vanj. da je kakor mladenič hitel proti kljunu: "Kje?" Rok je stopil naprej, za njim drugi. Ko so prišli do ozke linice pod krovom, je kapitan zagrabil Roka za ramo in se zgrozil: "Ti, ti. kaj je to?" Pred odprtino je ležal na obrazu Žino. Kapitan se je pripognil. prevalil truplo in potipal zapestje : ostekleuelo oko je zrlo motno vanj, na obrazu je bil sled krvi, poteze spačene in brez življenja. "Fant!" je bruhnil starec nad Rokom, "zakaj to? Ti si ubil člo zraku in jo hotelo pokriti. Samo/ veka na moji barki, fant!" Nje ubežati bi hotela, da je ne zaseže in ne nduši. "Pcrin", je vprašala, "ali se povsod tako obnašate?" "Zakaj bi se ne? — Sniejcmo se lahko; tudi drugače nam je lahko: klobuk na glavo in — adijo, deklica! A pustiva, kdo bi razkladal! Sicer pa ne vem, kaj pravzaprav hočeš.'' "Da poveš resnico." "Resnico, kakšno resnico? Resnico boš že sama spoznala." Nastal je mučen molk. Prvi je izpregovoril Perin: "8 teboj se godi nekaj, kar mi ni jasno; pomiriti se 'moraš. Danes je že tako vse narobe; zdi se mi, kakor bi po rokah hodil in no-posnal", je Mi- gov glas je bil hripav. Rok pa je nepremično zrl v vodo, ki je curljala v ladjo. "Tam, kapitau!" je slednjič re kel in pokazal na curek. Kapitan pa je hropel: "Umoril si ga!" "Vem, kapitan", je naglasil Rok. "Radi sestre sem ga." "Ali veš, kaj se to pravi?" Rok je na strogo starčevo vpra sanje odgovoril komaj slišno: "Vem, kapitan." "Tako? — Kaj ti je, Selda? — Pojdi proč!" Selda je omedlela i pogled na spačeni obraz z znamenjem smrti ji je jemal zavest. Slišala je brnenje, nato ji je zaplesalo pred očmi, da ni videla drugega kakor Žinov i bledi obraz, ki se ji je počasi bli- žal. Ob zadnji očetovi besedi je zakrilila z rokama, kliknila in o-mahnila. Kapitan jo je ujel in dejal: "Saj pravim; pojdi proč!" Čutila je. da jo je nekdo dvignil in odnesel. Obšel jo je občutek, da je majhna nekje zaspala in da jo nese v toplo posteljico; vse okrog nje je bilo polno solnčnih žarkov in vesele muzike. Sama je nekam hitela brez konca in kraja. Ko se je zavedla, je ležala na krovu: solnce ji je sijalo v oči. Oče je sedel poleg nje. Pod kro- je in se sesedla na tla : ljudje so drli skupaj. * Odsihmal se Selda in več smejala; vsakemu, ki ga je srečala, je videla v očeli smehljajoč greh, njene oči z velikimi puneicami so sijale še zmerom kot morje, a v njih je bil izraz velikega spoznanja in razočaranja. Klopotača pičila čuvaja. Včeraj zjutraj se je pripetila v newvorskem Bronx parku, kjer se -.. . .... . , . .nahaja tudi velika zbirka kač, ve-vom so ropotali m masih luknje. likjl ki bi kmaln ro_ L dare i so padali, kakor bi zabija- j r.iIa smrt f.110;ra (-m-aj(,v i krsto. Seldo je obšla groza:! ,:i .„ - " • . , , .........., ,, je eist 11 nek eitvaj kletko, v u"e«l ot-mj ji je plaval bledi Zmov cn m nolio^i«--.i - - Kateri so se nahajale velike kaee az" klopotače, se je po neprevidnosti Na ladji je bila težka, dušeča eni preveč približal. Skočila je sopariea. Nihče ni izpregovoril be- vanj in ga pičila v roko. NVk dnig sede. Mrliča je ukazal kapitan po-1 Čuvaj, ki je bil tedaj v neki dru~-kriti. in ko so ga vprašali, ali naj j-i kletki, mu ie izsesaval stmpeno jra vrž«*jo v morje, .ie otlgovoril ; i kri iz roke, dokler ni prišel lia po-Stvar mom videti komisija." Na! moč zdravnik, ki nlu je vbrizgal drugem koncu je čepel iiok. še j protistrup. Zdaj se zdravi ponesre-vedno trepetal razburjenja ter po jčeni čuvaj v bolnišnici in upajo, navijal z bolestnim glasom: j da bo okreval. "T"boga sestra, uboga moja mala." Do večera je bilo slišati samo pljuskanje valov in brnenje vrvi. Viko je sedel na svoji euli, ko se bo. Kapitan je grdo gledal in Viko se ga je bal. Na jadrnici je bilo kakor v ra-kvi: zavest, da je ž njimi mrlič in morilec, je tiščala nanje kot težko, neznosno breme. Ko je solnce za-' padlo, so jadrali že »kozi Lošinjski zaliv. Selda je v pol mraku ždela na krovu, upirala pogled na morje, na temne obrise bregov ter si ni upala pod krov. Ko se je stemnilo In so zagledali pred seboj luči v pristanišču, je deklica planila kvišku, na čelu ji je bil mrzel pot ▼las ji je zastal v grlu: pred seboj je zazrla Roka, ki je zavihtel črno ■itvar v morje: voda je pljusknila, Selda se je nagnila in ujela v zadnjem hipu blesk bledega Žiuove-obraza sredi valov. Tisti hip je skočil v valove tudi Rok. Na barki je nastal ropot, kapitan je zrl /.a Hrvatom, ki je plaval proti bregu, in mrmral sam pri sebi: "Proklete sitnosti!" Jadrnica se je ustavila v Iuki Ko je odhajal Viko, molče in ne da bi pozdravil, je obšla deklico frpka bridkost. Na ladji ji ni bilo obstanka; v vodi so se zrcalile lu '•i in vsaka se ji je zdela Žinov o braz. Stopila je na pomol in nate hitela ob bregu proti mestu. Bo ječe se je ustavila na voglu ozke ilicc in se plašuo ozrla nazaj. Pristanišče je ležalo pred njo. pai parnikov je bilo usidranih ob po molu; klici mornarjev so se razle gali v noč. Selda je čutila v seb: nemir, da bi bežala, bežala kamor koli. Naslonila se ie na vogal te; nepremično' zrla na luko, na par nike, na nebo v daljavi; prevzeli io je čudna omotica, v očeh so sr ji zablestele solze. Outila je. da b norala bežati« a se ni gani'a, do kler ni stopil k njej mlad gospod In jo z nasmehom nagovoril. Selda je iz njegove besede raS brala nizko, umazano misel; ustne so imele Žinov nmaek.* Razpuščena italijanska društva na Tirolskem. V smislu paragrafov 24. in 2."). zakona z dne 15. novembra 1S67. je odpravil, da jra poprosi za sluz- razpuščenih na Tirolskem levet italijanskih društev: dve podporni društvi italijanskih po-lanikov. dve kolesarski društvi, društvo trgovskih pomočnikov, društvo za ljudsko izobrazbo, soei-jalistično društvo, katoliško in delavsko društvo. Aretirani secijalisti. _ V Italiji so zaprli veliko soeija-! isto v. ki so delali z lepaki propagando. da naj sklene vlada mir. Kako se zbeljša petrolej. Slab. nečist petrolej zboljšaš na priprost način, da mu primešaš nekaj zrn navadne soli. Pri vi j an je cen v Avstriji. Od vseh strani so dobili prodajal ei pouk. da nikar ne navijajo 2ene potrebnim rečem, — pa zaman. rene kljub temu rastejo, pri marsikateri prepotrebni reči presega jo-že 1C0 odstotkov. S tem, da se ljudi svari, kaznuje, se še vedno dobi prodajalcev, kateri za-ltevajo pretirano visoke cene. Že se pojavljajo slučaji, da prodaja-j ee proda prekupcu, prekupee Imgerim enakemu, a zopet drai-| :e. to pa le radi tega, da konzu-nentn kratko malo rečeno odira.j To pri vi jan je raste vedno hujše.! Občinstvo izraža ogorčeno voljo,! ker sovražniki Avstrije izvajajo gospodarski boj. izstradaTno vojno, in privijalec cen tem sovražnikom služi s tem, da izrablja gospodarske težkoče, samo da se le '.bega ter s tem tudi peha sodržavljana lakoti v naročje, je radi ega bilo etapno poveljstvo prisi-jeno, da je poseglo po strogi na-edbi. Zaprosilo je justično ministrstvo, da sodišča vsako razsodbo •adi ponarejanja živil, goljufije, združene s ponarejanjem ali pri-vijanjem cen, naznani etapnemu »oveljstvu. Obsojencem se bode >dvzela vsaka ugodnost od strani vojaških objastev ter prepovedalo prodajanje reči vojaškim zavo- dom, uradom in bolnišnicam. Vrhu tega je tudi še ena naredba. če je obsojenec obrtnik in če mu z razsodbo že sodišče ni odvzelo obrt, se ima razsodba vposlati o-krajnemu glavarstvu, da isto stori v smislu § 139, točka 2, obrtnega reda. Italija sovražnica slobodne Albanije. Dopisnik "Pesti Naplo" je i-mel v Lausanne razgovor z bivšim albanskim ministrom Turtu-lisem bejem, ki je označil vojaško ekspedicijo Italije »n nadaljevanje politike, katero je pričela po smrti San Giuliana in katere najvišji cilj je vzdržati Valono. Zato je podpirala Italija Esad pašo, ki hoče biti albanski knez. ali samo v onem ozemlju, kjer se nahajajo njegova posestva. Turtulis bej je rekel: Mirnim srcem sporočite svojim eitateljem, da je Esad pa-Ša dobil mnogo denarja od Ita-Ijanov. Grkov in Srbov. Večji del albanskega prebivalstva nastopa proti Esad paši. Ko so pribežali Srbi v Albanijo, je šlo proti njim :{<).»la" lu knjige ta tor tudi za vse druge v oaSo »trobo spadajoče posle. Jenny Lin d. Arfc. in okolica: Mihael CJtrar San Francisco, Oil.: Jakob Lovita Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Golo.: Jerry Jamnlk. Pneblo, Colo.: Peter Cul Ig. J. M Kojtz, Frank Janesb In John Germ. Salida, Colo, in okolica: Louis C* stello (Tbe Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant Saftieh. Clinton. Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Bud man Woodward. Ia. In okolico: Luka« Podbregar. Aurora, DL: Jernej B. Verbli. Chicago, I1L: Frank Jurjove«. Depne, DL: Dan Badovlnaa. La Salle. I1L: Mat Koinp. Joliet, 111.: Frank La a rich, John Za letel tn Frank Baxnbich. Oglesby, 111.: Matt Hrlbernlk Waakegan, DL: Frank PetkovSek In Math. Ogrin. So. Chicago, EL: Frank Cerni Is Rudolf Po2ek. Springfield. I1L: Matija Barboria Cherokee, Kans.: Frank Režlsntk. Colombo s, Kans.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leskovec. Frontenac, Kans. In okolica: frank Kerne In Rok Firm. Kansas City, Kans.: Peter ScbneUer Mineral. Kans.: John Stale. Mulberry, Kans. In okolica: Ma rti r Koa. Ringo. Kans.: Mike Pencil. Calumet, Mich, in okolica: Pave1 , Oreg.: M Justin \Ueehen>. Pa.: M Klartch Imbridge. Pa: Frank Jak£* Bt-Hsemfr. Pa.: Ural« Hriha» Kraddock. Pa.: Ivan Germ Bridgetille. Pa.: Rudolf Pleteriek Burdiae, Pa. in okoliea: John Ker Clfinik Canonshurg. Pa.: John Kokllch. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk tn John Zuimnčič- Claridge, Pa.: Anton Jerlna Brougbton, Pa in okoliea: A. Des fiar. Oarragh. Pa.: Dragutin SlavUL Dunlo. Pa in okoliea: Josip Sabor Export. Pa. In okolica: Frank Trobec. Forest City. Pa: K. Zalar In Fraal t^ben. Far ell. Pa.: Anton ValentlnHA Fitz Henry, Pa: F. Gottlleher Greensburg, Pa In okolica: Joseph iMovak Irwin. Pa. In okoliea: Fr. Demlar. Johnstown. Pa: Frank Gabrenja la John Polana Luzerne, Pa In okoliea: Anton O solnlk. Meadow Lands, Pa.: Georg Schulta MoneRsen. Pa: Math K.lkelJ. Moon Run, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa In okoliea: Z. JakshA I Podvašnik, I. Magister in U. B. Jft ttobi<-h. Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta„ Pa: Joseph SkerlJ. West Newton, Pa: Joslp Jovan. «"i!to<*k. Fa.: Fr Seme in J. Petor oei. Tooele. C tab: Anton Pal«fl. (Vinterquarters. Utah: L. Blaslch. H lark Diamond. Wash.: G. J. P* renta Davis. W. Va. In okolica: J. Brosleh. Thomas. W. Va in okoliea: Franl Korljan in A. Korenehan. Grafton. Wis.: John StampfeL Kenosha Wis.: Aleksander Peidlr. Milwaukee. Wis.: Joslp Tratnik ti Krutih M:*h Sheboygan. Wis.: Heronlin Svetli* W*st Allis. Wis.: Frank Skok Rork SpringH. Wyo.: A Jni«t1n. V« \r. Rudolf ir-»iif'-i«'* in domobranski višji ra-tti»ki ofirijal Viljem Komviiik. urnimi landts no dobili: porot--k 27. p»-Hj»olka Vinko Kolenc. .r...'nik 7. {>fii[>olka Rudolf (Vr-| k. ;><>! o.-nik l»7. pešpolka Josip, ont-ina. porornik 2. polka cl<-z«'l-h -tr»'!«'i*v Ru ioli* Jenko, nadpo-»."•uik.i 22. doinobrutupni-ir-k«- divizij«* Nikolaj Tonkli in »voiniskega bataljona V. tVrni- M>ra Joi Odlikovani clov. vcjaki. Si »t po v n J i.- N ti. d. ret Lnj o 1 riiiijst ci* Mihael i i rab mM n< a/.iuoj>t ri /ubau. Fr ir*-kur, v « !jst va ; |i »ii) I , krono na tra-inj«' «.t;i dobila Udn.-tfa otožni-[atol Markovi«*-- Srebrno hra-rozredo je do-7. oro/niškega Stefaneie. — io svetinjo ko Anton Mlina-K<»/«*li."- in Anton S.-nrekar. vsi 12. oroini-dlovca Ivan SjM'Iie ter vodja .j Adlriie. — Srebrni zaslužni kriier s krono na traku lirabrontne svetinje so do-bili: narednik 17. pešpolka Josip Krintof, narednik poljske bolnice t>/H Alojzij Ivaneie in korporal 1. ran'*k«- dolgotrajni bolezni. Iz deželne bolnišnnice v Lj ubij:: ni domov je nesla dekla Roza-I ia Znlaznik iz Mora ve svoje dni st;iro ileit^ ženskega spola. Na poti jo dete, ki je bilo jako šibko, umrlo v jiaroeju matere. Prinesla je det- k županu, ki je ukazal odnesti je v mrtvašnico. Kcnj se splašil. V Ljubljani je Kle-r.epeev mesarski vajenec vozil sameem po Cesarja Jožefa * r'uru. Na Pol janski cesti se pripelje jiaspn.iti neki vojaški avtomobil. katerega se je konj tako u-straail. da je zdirjal po Kopitarjevi u lie i, eez most po ReseljeviJ e«->;i t.-r s«1 zaletel z vozom vred v železno ograjo vrta pripravnice, nakar je obstal. Storjena škoda pri ograji znaša kakih 40 K. Pcžar. V hlevu posestnika, Tomaža Pezdirnika v Dovjem je nastal ogenj, ki je vpepelil hlev, seno in vozove. Zgorelo .je !> govedi in "»o ovac. Škoda je okoli 901)0 K, zavarovan je Pezdirnik za 4<)2 let. Obisk pri bolnikih. Tržaški namestnik baron Fries-Skene je obiskal v društveni hiši Avstro-Amerikano se nahajajoče bolnike iz Gorice, kamor so jih prepeljali vsled obstreljevanja goriškega mesta. Namestnik se je mogel prepričati, da je zanje dobro preskrbljeno. Iščejo ga. Cesarski komisar v Trstu pozivlje Karla Lupetina, oficijala mestne bolnišnico, katerega bivališče je neznano, naj se zglasi in podvrže disciplinarnemu postopanju, drugače izgubi službo. Lupetina se seveda ne bo o-gjasil. ker je v Italiii na varnem. Iz Gorice pišejo: V Gorici je še približno 8000 ljudi. Begunci, ki so iskali po 18. in 19. novembru zavetja v goriški okolici, se vračajo. Žal, da v stanovanju marsikaj manjka, kar je prej bilo. Dne 8. decembra je bila kapucinska cerkev polna vernega ljudstva. Iz nekega pisma iz Gorice: Smrt gospe M. je bila grozna. Tri dni se ni prikazala iz hiše, četrti dan pa je prišla njena, postrežni-ea nam to povedat in rni smo povedali takoj g. K., ki je šiloma vrata odprl. Nudil se je nam strašen prizor. .Gospa je ležala pol na tleh sedeča z glavo v nekem zaboju in eno roko, menda je hotela nekaj ven vzeti, ali medtem je padel krov in je vzročil njeno smrt. Zastopniki oblasti so našli pri njej nad 3000 kron v denarju, mnogo zlat;« in napravili so njej velik pogreb prvega razreda, ali radi bombardiranja s»- ga ni mogel nihče udeležiti. — Ob 5. zjutraj jf pri nas nad delavnico padla granata; vse je porušeno. Mi smo ležali pod okvirjem okna in pod kamenjem. Nastala je panika. Prišli so gledat, ali smo še živi ali mrtvi. G. D. je tarnala: Vsi gredo proč, edina ostanem tu. sa-' ma. Sel je, kdor je mogel in kakor hitro je mogel. G. M. je strahu umirala v bolnišnici Rdečega križa, mi smo bili vsi iz sebe. Zvečer smo šli spat na Sentpetersko cesto, drugi dan smo odšli iz P. z vlakom. — Vsled zračnega pritiska so se bila v drugem nadstropju vsa okna in vrata odprla, na eni strani pri nas celo z zidom skupno in okrog so razbita vsa stekla. Dvorišče je vse razpokano. kakor tudi stanovanje g. S. Ni spoznati več ne Kapucinske ulice, ne ulice Vogel... Goriška megla. Nekaj novega imamo na Goriškem — meglo. Včasih je slovela ljubljanska megla, sedaj pa je vojna naš zrak tako pomešala ter zemljo iu vodo tako premečkala in prekalila, da je zavladala megla, ki dela konkurenco ljubljanski. Iz finančne službe. Evidenčni višji nadzornik Fran Vesel v Trstu je imenovan za ravnatelja, finančna komisarja Dominik Me-non in dr. K. Kaueieh sta imenovana za finančna tajnika. DALMACIJA. Mlad četovcdja. V Knin je prišel na dopust četov^ja Mat kovic, star šele 14 let. lati mu je umrla, oče ga je vzel s seboj na bojišče, kjer je padel. Marsikomu, ki je videl mladega vojaka, je prišla solza v oko. PREKMURSKO. Uinri v Rusiji. Iz Tišine poročajo: V ruskem ujetništvu je lira ri grof Ba thy any i Tomaž, stotnik pri domobrauskih huzarili. brat tukajšnjega veleposestnika grofa Bathyanyi Sigismunda. vo i ill i Išč Želim izvedeti za naslov svojih! Iščem JOSTPA TRAVEN. Doma'IŠČeni JOŽEFA dveh prijateljev JANEZA STQ-PAR in MARTINA VERTAC-N1K. Prvi je doma iz vasi Ni-ska v Savinski dolini, drugi pa iz Šmarne pod Goro. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mij javi. ali naj se pa sama oglasi-; In. — Frank Repenšek, Box F>8,i Somerset. Coin. (27-29—1) Kj<- jp- moj mož ANDREJ PONI-KVAIi? Preje je bival v Park City. Utah, in rja sem mu zdaj! je iz Zelimelj in tu biva nad 4 leta. Iz Aliquippe je šel obiskat znance v Sharon in od takrat se nič več ne ve o njem. Morda se mu je pripetila kaka nesre-ča. Pred odhodom je vpisal svojo nevesto v društvo št. 109 in G LAV AN radi važnih zadev. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov raslo v. tla ga mi javi. za kar mu bom zelo hvaležen in tudi nagrado rad dam. ali naj se pa sam oglasi. — Tony Klitschek. Bessemer, Pa. (2G-1—1-2 i sedaj imam urejene zanjo vse ......... ■ tiskovine, pa ne vem, kako na- Rad bi izvedel, kje se nahaja m .j pisala, pa mi je bilo vrnjenoi pismo. Jaz sera prišla iz stare! domovine s sinom in bi želela izvedeti za njegov naslov. Pro-i sim ga. da se mi javi. — Mrs. Mary Ponikvar. 813 N. Chicago St., Joliet. IU. (27-29—1) Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER za RTsiticoc bolečine, •koretoat in aefib-čnost skierin milic Pri9tni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znamko. — •25 in 50 centov i v lekarnah ali naravnost od F. AD. RICHTER & CO. 1§£ 74-80 Waski.sU« St Naw Tark. W T. praviti. Zato prosim, da se mi javi. ali pa če kdo izmed rojakov kaj ve o njem, naj mi poroča. Kdor prvi naznani o njem natančneje podrobnosti, dobi , nagrade. — John Jager, Bos! 137, Aliouippa. Pa. (26-1—1-2) VATNANXLO. Rojakom t Lorain, Ohio, in o-kolici naznanjamo, da jih bo ob iikal naš zastopnik JOHN KUMftl, ki j« pooblaščen pobirati naročamo za list Gla« Naroda. S spoštovanjem Upravništvo Gla« Naroda brat MATIJA PERNAR. Dom:', je iz vasi Dobrava, fara Škoe-jan na Dolenjskem. Pred 0 /efi je bival v Allegheny. Pa. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi naznani, ker poročati mu imam več važnih stvari iz starega kraja. — Alois Per-nar. 702 Holmes Ave., Indianapolis, Ind. (27-29—1» CD INI SLOVENSKI SALO OK ▼ Duluth, Mi3in. Rojakom Slovencem nar.ainjatn^ da se nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje na deu.i •trani W. Michigan 8t. štev. 413. Za obilen poset «e priporočam, .TOS PCHNRAROX Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIILL, Frodaje^belo vino po................ 70e. gallon črno vino po................ 50c. ,, Drožnik 4 palione za .................... »11.00 Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00 ,, 4 gallon? (sodček) ............ 516.00 Za obilno'narocbo se priporoC* Marija Grill, 5308 St. flair Avp., N. F., CMand. Oiii g T Virf Vtrf TiifiT VifiP Vir-r *i-irf tanfi n wrif min.rF' VJ i 50,000 KNJI Al:o trpite r.a katerikoli moški bolezni, pišite po našo brezplačno knjižico. V tej knjižici lahko Citate, kako ?e možje, ki trpijo na bolezni kot je zastrupljena kri, mozolji, stare rane, kožne bolezni, razne zastarele iii nalezljive moško bcit-zui, nadulia, neprebavnost, zapeka »li konstipacija, katar, zlata žila. revza2tizem, okorela jetra in želodčne t er ineliuine bolezni, vspečao z|>:iuju in ^ l:t I >i li sanjal*, irnijemsti in naglem razburjati ju. liervoznoisti, razdražeiiosti in sjlabo^ti ob jutrih. »'rnih kolobarjih ;»o«l <>■ :n:, i'.^ubi volje, sramežljivosti iu i>l:iM>osti \ ilružlii. boj:izui i*: ti:! j.r>'jiniJ»Mi«ist: Ti simptomi pomenijo, tla Mr pri ^ l.-i! *iu zdravju i * t tia potrebiijeti- z pi>*j omenil. svojo plaeo ne more izhajati, če poloviro zaigra. Pri najv« -jfiu jMiitenjaku s.- pojavijo v«"-asih skušnjave. . . . Krr je nama na poti. jra morava napraviti neškodljivojra. — Xe boj se, jaz bom h dohil sredstva. - S tvojo pomočjo se bo dalo vse napraviti. Pru'el vj «>ovoiiti o stvari, za katero nisem prav posebno navdušen. Ali m postal naenkrat pol>ožen. ali postal eez noč poštenjak ? — lio-at nisem bil še nikdar, toda dostojen sem znal biti. — .laz nimam srea, da lii mogel do skrajnosti mučiti dvoje nedolžnih oseb. Dobro vem, «la sem šel nekoliko pre«laleč. S,- ij.-kaj rasi ->iu >e | »ogovarjala. slednjič sta si pa podala roki in se ločila \ največjem zadovoljstvu. /e naslednji «lau je začel igrati Raniti svojo novo ulogo. Priden mladenič* s«- je i/premenil v lahkomišljenega pustolovca. Mati mu je dajala in dajala, slednji.*- so bili pa njeni viri popolnoma i/črpani. Tudi Magda — ^e^tiična — je morala večkrat kaj prispevati. Prišlo je tako daleč, da je naročala na dolg, in računi, ki jih je dobival mož. so bili vedno večji. Kar se je moralo zgoditi, se je zgodila. — Nekega večera je prijel Haoul k mat ri in zahteval od nje l!000 frankov. Hatikirjeva /ena je zajokala. — Ničesar več nimam, razen nakita sem ti dala v>c. (V si kaj na boljšem ž njim. ga vzemi. — Daj, torej, da zastavim. Ne»rečiik% m 11 je i/.ročila krasen etui, v katerem je bila drapjo-»•na ovratnica, liaoiil s.- ji je v kratkih besedah zahvalil in odnesel nakit v zastavljalnico. Toda mladenič ni bil zadovoljen samo z ovratnico. — Izprosil je od nje razne zapestnice, prstane, diademe Ln sploh vse, kar je imela, v s,- je nesel \ zastavljalnico*. — Tudi Magda mu je dajala. Valentina je samo jokala, mlada deklica je bila pa jezna in ga jc zaničljivo gledala. Z«laj pa n»- morem več — je rekel Raoul nekega dne svojemu stricu če hočeš, bom šel na cesto in bom začel ropati nedolžne ljudi, ljudi, katerih m- poznam. — Vse storim, karkoli hočeš, samo ne /apovej mi. da bi š.- nadalje nadlegoval ubogi ženski. — Za to stvar nimam več poguma. < 'lameran je skomignil z rameni. Tudi meni se smilita, pa kaj hočem. — (V hočeva dospeti do cilja, morava popolnoma izvesti svoj načrt. liuuol ;ra j«- slednjič ubogal in je nadaljeval s svojim ostudnim delom. Valentina je slednjič sklenila obrniti »e na markija. — Odkar se je vrnil s potovanja, ga š.- ni bilo pri njej. — Magde se je bal. Najboljše je — je rekla Valentina nekega dne Magdi — da "uv.iriš / markijem. — (.'imprej rešiva zadevo, temboljše bo za obe. Zatem jc pisala mark i ju in mu sporočila. «la naj pride naslednji «tan k njej. Ker ji je on <> l|>isal. da se mu sitno zdi hoditi k Fanvellovim, se n- napotila sama k njemu v hotel Louvre. Povedala mu je vse .kaj s«- dogaja z Raoulom. «i a I...m že jaz naučil je vzkliknil in stisnil pesti. — To je ne-/asiišiui. V treh meseeih s«-m mu več idzal kakor 200,000 frankov, ker mi je vedno grozil, da bo vas naprosil. < i«)spa Kauvellova s, je silno začudila. » lameran je stopil k omari in vzel iz predala za 'JO.000 zatlolžnic, ki so \ s«- glasile na uiladcničcvo ime. da/ s«-m mu pa «lala NMKHj v gotovini in nakit, ki je vreden najmanj l(Kt.(MM» tankov. Moj llog. kaj vendar |»«M*-ne z denarjem? • lameran j«' skomignil z rameni. - Milostljiva »rospa. če vam bo «leček delal še kaj preglavic, o-brnit«- se zaupno name. — \"se moje premoženje vam je na razpolago. Valentina je to ponudbo hvaležno zavrnila, pri tem se ji je pa i • iioti por« m I da misel v glavi: Zdi se mi. da marki ni tako slab človek, kot sem si v začetku mislila. Mlada deklica se pa ni «lala tako hitro premotiti, kakor njena tet;; Slutila je. kaj se dogaja in čakala je ugodne prilike. » 'lameran se j<- bil kuialo zatem sestal z Raoulom. Dobro si napravil je rekel stric — ženski sta zdaj popol-uoina izčrpani. (Mzdaj zanaprej ne smeš zahtevati niti beliča več. Svojo ulopo >i izborilo «M.ligral. ^aj jc tudi skrajni čas. Vrjameš, «la sem že vsega sit? — Kaj misliš še storiti? Hanoi je vedel, da misli s temi besedami Prosperja. » lameran jc sprva mislil, »ia mu bo popolnoma lahko ugonobiti tega eloveka. K omi je bil namreč izvanre«ino dober zapeljivee. — Mladega mo-je vodil po plesih, ponočeval j»- ž njim in ga silil igrati. — Ber-iuiny je bil pa mož na mestu. Nikdar ni izgubil vlade nad samim se-boj. Sitno uiu je bilo, ker se je bil nekoliko zadolžil, in so mu bili dolžniki neprestano za petami. Vs. zastonj je rekel Clameran. — Ako bova čakala, da bo Prosper ponev e ril, lahko čakava do sodnega dne. — Prej s«? ustreli, kakor pa ukrade. ln tako sta čakala in čakala. Kaon I j«» bil med tem zopet postal priden in dober mladenič. — Da !n dokazal svoji materi, kako se je poboljšal, je opustil svoje raz-košno stanovanje iu se je na zimo preselil v malo hišico pri Vesinetu. Rekel je. da se bo v samoti pokoril za svoje pustolovščine. Valentina je bila s tem popolnoma zadovoljna. Fauvelln j«- začel fant smiliti. — Nekoč mu je rekel: — To ni nic, mlad človek mora hočeš imeti v moji pisarni službo, ti jo takoj preskrbim. — Petsto frankov ti bom plačal na mesec, Mladenič je to ] >on ud bo odločno zavrnil, vsled česar mu je ban-nr po ovinkih povedal, da se ne sme na njegovo pomoč nič več zanašati. . ^ Haoul je bil razžaljen in je sklenil popolnoma prekiniti z obiski pri Fauvellovih. ( lameran je postajal nestrpen. — Raoul je storil vse, kar je bilo \ njegovi moči. da bi zvabil Prosperja v past, pa ni vse skupaj nič pomagalo. Nekega večera je pa prišel zaveznikoma na pomoč slučaj. — Raoui je fc-l k Pro*perju. ker je začel piti in igrati z Gypsy in Pro-»perjem. Oypsy. ki je malo preveč pila. se je začela pritoževati nad Pro-*l**rjem, če s, da je ne ljubi več. — Prosper, ki je tudi malo preveč Pil, ji je rekel, da Čuva njeno ime bankirjevo blagajno. ~ * j« bij kmalo zatem odšel k Clameranu. — Marki se je ne-ker ga je zbudil iz sladkega spanja, ko mu — Zdaj ga pa imava. — Bertomy je prepošten. da bi poneveril. — Vseeno je. — Zdaj veva geslo in pot nama je odprta. — Zakaj pa nisi vzel ključa? — Ni treba. — Bankir ima svojega v spalnici, v pisalni mizi. Lepo ti greš k gospe in ji rečeš, da naj ti da ključ. — Ne bo veliko pomagalo. — Bankir nima nikdar v banki večje s vote denarja. — Bom že jaz poskrbel, da ga bo imel. — Naznanil mu bom. da bi rad dobil pojutranjem zgodaj zjutraj ves «lenar. ki ga imam pri njem. — Prosper bo torej imel svoto že jutri zvečer v blagajni. Raoul ni vedel, kaj bi odgovoril. — Ničesar drugega se ni bal. kakor tega, da bi Valentina ne bila takoj s tem zadovoljna. Zločinca sta sedela do jutranje zore pri mizi in k°vala načrte. Zadevo je bilo treba prejkomogoče izvršiti, drugače bi bilo prepozno. Torej pojutranjem 1 — Da. pojutranjem. Po teh besedah sta se ločila. Približal se je večer, ko bi se imela izvršiti tatvina. Raoul j«1 posta ia) vedno bol} nemiren. — Zl« >dja. ali se bojiš? — ga je nahrulil Clameran. —■ Da. bojim se. — Jaz nisem tak rabelj kakor si ti. t'latnerana je že začelo skrbeti, da bi se mladenič ne skesal. viVailaijujtj at/. dobita "GLAS MAJLODA" skoaft Stirt anasaea inmo, icvnamM nedelj Ia «lavnih praznikov. "GLAS NAJtODA" izhaja dnevno aa lastili itranak, teka, da dobita tadanako M itraml berila, v masaeu 166 strani, ali 624 i trasi t itJrifc meseeik. "GLAS HAX0DA" domala dnevno poročila ■ bojliša Ia ran« itt-ka. Sedaj ga sleherni dam raipoilljama A0001 r— Ta itavilka jamo govori, da j« list ulo raiilrjaa. f— owkji Hate ja organiziramo im spada ▼ strokorm« mmija. dojimfaa aarošnikonl {T, sylvanlji sporošamo, dt ko T kratkem obiakal nal patovalal sa-■topnlk MODERNO UREJENA TISKARNA KLAS NAHODA VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH, kvki ■ • DELO OKUSNO, * ■ KX1 IZVBSUJE PREVODI V DRUGE JEZIKI, ■ «■■ UNIJSKO ORGANIZIRANA. ■ Vil POSEBNOST BO i DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLIT1, CENIKI I T. D. T8A NAROČILA POSlJUB IA( SLOVENIC PUBLISHING GO. 82 Cortlandt St., New York, N.Y. Mr. ZVONKO JAKSBS, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravnistvo "Glas Naroda Prosti nasvet in infor- "The Bureau of Industrlen and Immigration" aa državo New York varuje in pomaga priseljen-cem, ki so bili osleparjeni, oropani ali a katerimi ae je alabo ravnali Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili oslepar-jeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev a zemljišči, prodajalcev psrobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in poaeatnikov go-stiln. Daje se informacije t natarali-zacijskih zadevah: kako: poatati državljan, kjer ae oglasiti aa državljanske listine. Sorodniki naj bi ae sestali a priseljenci na Ellia Islandu ali pri Bsrge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorkn: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in v sredo zvečer od 8. do 10. ure. Veliki vojni atlas < oiskujočih se evropskih držav in pi koloni) ffl skih posestev vseh yelesil. Obsega 11 raznih zemljevidov aa SGtih straneh in vsaka stran je lO^fc pri 18Vfc palea velika S Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas občega devet runih zem^evido - t straneh, vsaka atraa 8 pri 14 palsev. Cena samo IS centov Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, itevilo prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravn otako je povsod tudi označen obseg površine, katero zaviemajo posamezne države. Poiljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo caželjeni stlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) ▼ GREATER-NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE Vsakovrstna pooblastila, vojaška prošnja in daje potrebna naavete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gleds datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnit« ss saupno aa ajeca, kjer boats tolmo Ia soUdas postrsBsal, Najbolj a- _ jpcieo m* / ^ silo u len- K —' ' *ke ln rnoSke law. kakor tudi ss moške (i . brke in brado, p* Ako m rabi to ! mazilo. zra-: «tejo ▼ e te- Idnlh krasu), goitl in dolgi lasie. kakor tndl mofiklm krasne brka k brada id nrbote odpadali Ia -TE ne osivel!. Etenaattsam. kostibal ali trffanja v rokah, Bogih in krilo t 8 dneh popolnoma oadraTim. rane. opekline, bole, tare. kraste in srinta, potna nofire. kurje oči. bradovice. ozebline t par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brea aspeba rabil, ran jamčim aa $5.00. Pilita takoj bo cenik in knjižico, poiljatn aaatonj. Kal »rsrUs »IsatiUU lat CiflavalSI C bM U Doli z oroqemf Uv KbbJnU TaistsJ Js alsalf Kajla« mm a vSUilm WM+ §tm prebral la w ajej naAel veliko koristnega. Ta ka)lss MPa rallrs aa floveks ln obsega aebroj lepih sUsll—M FrMerlk pL MeuMt: Odkar js omrla udiat Btad M bU* aa sveta tako slavne pisateljice kot js Suttaerjsva. PrmL ir. A. DsM: "DoU s orotjem js pravo ogledal« sedanj* ■a lasa. Ko Vovek pretita to knjigo, mora nehote pondsUtl. šm m blliajo CoveStvn boljil fcisl. Kratkomalo: selo dobra knjiga. ' Dr. Lai. Jsksbsvskl; To knjigo bi iiovek nsjrajfl« ptfjabUk T an« srea m« je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Rasegger piis: Bedsl sss v ■sada pri Krleglaeb ln sem bral knjigo s naslovom "Doll a fsm r Prebiral ssss jo dva dneva neprenehoma ln iilia, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem Hvljsaja« Km sem j« prebral, sem saCelel. da M ss prestavilo knjig« v vsi kaltams jstfke, da bi jo bnela vsaka knjigarna, da bo js tadl v lelah as smelo smnjkstL Hn sveta «e drnibe. ki rasllrjsjo Bv«to rtsme. All U n li mstfa astaanvttl MK U M raMlrjala Is fcjljlT sBsrljlva fajlga« bi*« CL Nsnmnsm Kafer T m t« J« aaJboUla p^t1«*. kar m Hk «■•- ljndjs, ki se borijo sa svetoval mir____ Kans Laai (na shodu, katerega je Imel lata im v Berlina)! htm slavil knjige, ssmo Imenoval jo bom. Vsakemn jo bom pa> fL Kaj bi tndl ta knjiga nails svoj« apostoli«, ki M KI tajs ln učili vse narode..M DanaJewaU j« rekel v nekem svojem gs?« v poslsnski sbornld: Baj je blU pred kratkim v posebni knjigi lasnn na pretresljiv naOn vojna. Knjlgs nI napisal noben voja-I strokovnjak, noben drlavnlk, pal pa prlproeta Menska B«rts Proste'Vas, posvetite par or Ia val aavdalsval aa voja«, «a b« prebral trn Slovenic Publishing Co., Goribadl UraH, V«v York Oily, M. Y, IWWWyHgHWOWWUHWW "OLAS NARODA'.' JS EDIHI SLOVENSKI DNEVNIK V UUEUUUIIH DEŽAVAH.__NAKOČITS SS SANJA JAKOB WAHClC, IMS K 14 tb B t. Clevebmi. O. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost ]e 21 pri 28 palcih. i—3P Cena 15 centoT. 'i Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide poaamesnlh držav, kakor naprimer od Italije, Runije, Nemiije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite na i Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Stmt, New York, N. Y. gvmtia&sttsstta^ Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega aem ae prepričal, da dospejo denarne poBiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pofiiljatve t sedanjem Časa 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pofiiljanje denarjev sorodnikom is znancem v staro domovino; 100 K velja sedaj $13.50 s poštnino vred« FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y 6104 St. Gair Ave., Cleveland, Ohio. i-brrbr-b*.: t>i ^-r - TJ