Pa poiti prejeman:
ta
»•lo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — , četrt , , 6 „ 50 ,
■esec , 2 „ 20 „
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 Iv — h pol leta „ 10,-, » . 6 , - „ »esec , 1 , 70 ,
A* pošiljanje na dom
20 h mi mesec.
m 1
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inst' sprejema upravmitvi Katol Tiskarni, Kopi jeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vrai
nefrankovana pisma vsprejem ajo.
Uredništvo je v Se
niških ulicah St. 2,1.,
Izhaja vsak dan. izvze nedelje in praznike, pol 6. uri popoldn
Štev. 290.
V Ljubljani, v sredo 19. decembra 1900.
Letnik XXVIII.
id volitev v
Zmaga na vsej črti! Liberalci povsod na tleh!
Pri včerajšnji volitvi v četrti skupini so dobili:
Viljem Pfeifer
30glasov,
liberalni protikandidat Ivan Globočnik 1803 glasov.
Josip Pogačnik
glasov,
liberalec Gustav Pire pa 915 glasov.
IV. skupini.
Franc Povše

j>lawo v,
protikandidat Franc Zupančič le 1649 glasov.
Ivan Vencajz
• 1 IX glaso v ,
liberalni kandidat Josip Lenarčič le 815 glasov.
Dr. Ignacij Žitnik
glasov,
protikandidat Ivan Božič le 2518 glasov.
Absolutna večina naših kandidatov znaša torej 11,18?) glasov.
Po volivni borbi.
Katoliška zavest našega ljudstva je prestala zopet veliko pre-skušnjo s sijajnim uspehom. Vse sovražne sile in vse strasti so šle v boj proti nam. Vsa sredstva so se poskusila, da se zapelje naše ljudstvo, a ljudstvo je stalo z nami in je z odločno besedo zavrnilo liberalizem. Ljudstvo nam je ostalo zvesto, in mi se hočemo žrtvovati v delu za to ljudstvo. Izgubili nismo ničesar, ampak utrdili si svoje stališče, da gledamo brez strahu v bodočnost. Ljudstvo je z nami, mi smo z ljudstvom, in na Dunaj pošljemo može, ki bodo delovali kot katoličani in Slovenci v blagor domovine. Slava poslancem in volivcem. hvala vrlim somišljenikom, ki so nam priborili tako lepo
zmago.
Volivcem kmet. občin.
Volitve za državni zbor so končane. Sijajni izid je dokazal, < so volivci s prepričanjem in navdušenjem oddali svoje glasove, kak jim je velevala njihova verska in domovinska zavest. Ta volitev ustanovila trajno in nerazrušno zvezo med narodom in njegovimi z stopniki. Izvoljeni poslanci izrekamo vsem svojim zavednim volivce iskreno zahvalo za izkazano zaupanje ter izjavljamo, da bodemo vsemi svojimi močmi delali za duševni in gmotni napredek svoje« naroda po edino pravem našem geslu: Vse za vero, dom, cesarja!
V Ljubljani, dne 19. grudna 1900.
Viljem Pfeifer, Josip Pogačnik, Franc Povši Ivan Vencajz, dr. Ignacij Žitnik.
LISTEK.
Johana na smrtni postelji.
(Bajka.)
Smrt na vrata putrklja: Ljuba Johana, al' si doma?
Umrla jr. Lep zimski dan je bi; ona je pa umirala. In stare žene iz vasi so ji pele našo lepo pesem: »Smrt na vrata potrklja; Ljuba Johana, al' si doma?« Dolgo časa se je mislilo o umirajoči, da je možak. Ob smrti se je pa jasno izprevidelo, da ni, da je bila le potvorjena baba. V Poljanah so jo krstili za Janeza. Zmotili so se; bila je Johana. In sedaj je umirala !
Šest sinov je stalo poleg njene smrtne postelje, vsi obupani in nevtolažljivi. Gledala jih je milo. Zeblo jo je v srce; zapustiti jih ji je bilo treba. In govorila jim je v slovo in razkrila jim je svoje ostarelo srce:
»Jaz sem vas le varala. Izdajala sem se za vašega očeta, bila sem pa le baba, navadna beraška baba. Nič več, nego baba! Govorila sem po babje, delala sem po babje in vi ste se z menoj vred obnašali po babje.
L u k e c, bolečina moja in težava moja, ti si moj prvi, najstarejši sin. Svet te je zavrgel! zavrženi te tudi jaz. Bodi v zasmeh
med svojimi tovariši! In tvoj tovariš bodi zaničevan na vsem okroglem svetu. Pokopal si mojo slav> od Triglava do Kolpe. Lukec, proklinjam te!
In ti Gustel, Kmet vseh kmetov! Pet tisoč, štiristo, devet in dvajset mož te je obsodilo; jaz ta pa vendar ne obsodim. Ti si kmet vseh kmetov! Tvoja žalostna prikazen najbolj spričuje, kako slabo se godi kmetu. Kmet vseh kmetov in tako ponižan! Žlindra in namazan jezik, vila ob bohinjskem jezeru in preinovanje bikov — nič. prav nič te ni moglo rešiti. Kmet vsuh kmetov, padel t:i in za teboj kurijo z ajdo-vico. Vendar te pa ljubim, in te bom ljubila do zadnjega dihljeja. Umiram in v oporoki ti zapuščam: Ostani kmet vseh kmetov, dokler ti jo mogoče, ker tri t soč rainSev na leto je lepa reč.
Sedaj- pa ti, moj vrhniški škorenj ! Tudi jaz sem se bahala s svojimi škornji in kazala svoj kvecler, toda ti si si priboril slavno ime od škornja, jaz pa ne. In tvoje jo več! V senci žandarjev je tvoje prebivališče. In žandarjev šo ne bo konca, torej tudi ti še lahko upaš boljših časov. P e t -tisoč štiristo deset in jeden mož sicer pravi, da nisi škorenj, marveč samo raztrgana copata, toda ne boj se! Moj sin, moj škorenj, stvarstvo mojega črevljar-
skega rojstva, slava tebi in tvojim! Kedor škorenj zaničuje, gorje mu! Samo še toliko napreduj, da postaneš par škornjev, pa bo dobro! Ljubim te, ker sem tudi jaz prijateljica škornjev v besedi in dejanju. Dobi samo še par k svojemu škornju, in lahko umrem!
Tudi ti stojiš ob moji postelji, moj Iju -beznjivi božični sinček. Na jaslice sein te mislila postaviti v št'-vlico, sedaj pa jaz umiram in ti se izpreminjaš. Dva tisoč, osemsto, devet in trideset tvojih sosedov je izjavilo, da nisi za v štalico, marveč k večjemu za ... . pred njo. Moj sin si, božič se ti je reklo, hudiček te zmerjajo: huda je za te. In če pričakuješ boljših časov, se motiš. Pojdi z menoj ! To je tebi moja zadnja besedi!
Se ti, moj sinko iz Globokega! Dva tisočaka so ti zapili tvoji prijatelji, toda t riti soč, dva in sedemdeset mož je zapriseglo smrt tvoji globočini. Bojim se, da me ne zatajiš po moji smrti. Vse je mogoče. Ne zaupam ti! Spoznal boš morda, da se s papirjem ne zadene v srce, da se potiskan papir rabi lahko za razne namene in da vino ni vse. Moj sinko, ti si bil naš medved ! Slabo si plesal! Zato te zaničujem v svoji smrtni uri.
Zadnji si pa ti, moje nezakonsko
dete Očeta ne poznaš; jaz tudi ne. Moi biti se pretaka v tvojih žilah grolovska k Barbo je preveč skrbel za-te, da bi ne b suma o njegovem očetovstvu. Morebiti l>a tudi Schaffer. ali celo gorjanski ban Schvvegel tvoj oče. Vsi ti so imeli znanja menoj in še drugih cela kopica. A lahko zataje; jaz te pa zatajiti ne morem. Moj s poljanske Johano sin si in ostaneš! Ni dvatisoč dvesto mož je sicer reklo, nisi za nobeno rabo, toda tvoja mati Joha ostane do zadnjega dihljeja s teboj. Frer šaj svoje stiske, kakor veš in znaš! Tep si; nemškutaisko odejo si si napravil, m Kočevarje si se vštulil, višji uradniki sami osebno šli za-te v boj, pa si vend tepen in poražen in pobit, da se meni sn liš, tvoji umirajoči materi.
Sapa mi že zastaja ! Moji sinovi! Kma me bo konec. Če me preživite, bodite bi pametni, nego je bila vaša mati Johar Nikar se no oblačite v moška obl čila, če ste babe! S tem svetom v prepuščam same v ti solzni dolini.«
Izgagala je starka. In zaplakali so nel pirji in čuki po naši deželi. Johane iz P ljan ni bilo več! Po celi deželi sc je pa o: vala pesem:
Zmaga na celi črti.
Prestali smo zdavnaj otročjo dobo, v eri bo se Slovenci igrali z lepimi besedi. Prestali smo tudi mladeniško dobo, smo sanjali v nekem neizraznem čustvo-iju. Sedaj smo prišli v moško dobo. ko unamo, mislimo in podiramo nasprot-e.
Včerajšnji dan je bil drugi veliki bojni i. 12. in 18. grudna sta bila zmagovalna !va. Zmagali smo z vsemi svojimi kan-ati, deloma z ogromnimi večinami.
Ko bi mi bili stranka, bi zdaj pisali ihovite zmagospeve in slavili svoje ehe.
A mi se čutimo danes kot ljudstvo. ■ .ol.-narodna stranka ni nikaka klika, ni iena stranka v navadnem pomenu te odide besede. To, kar se imenuje katoliško-odna stranka, je pošteno slovensko ljud-3 na Kranjskem. Oni, ki ne pripadajo tej ranki«, ne pripadajo k poštenemu, kato-emu slovenskemu ljudstvu.
Zato se ne bahamo. Včerajšnji vspeh le naravni izraz ljudske volje, če ima katol.-narodna »stranka« kako lugo pri tem, ne more biti druga, nego da je nje vodstvo spoznalo prave po-oe našega ljudstva in njim primerno po-lo v politični boj za zmago ljudskih in-380V. Tam, kjer je ljudstvo najbolj žalno, se je najštevilnejše odzvalo našemu iu, koder doslej še ni prodrlo v širne je to spoznanje, bomo pa poskrbeli, da kmalu zgodi.
Najsrčnejše pa moramo zahvaliti svoje e somišljenike, ki so neumorno delali za
10	sveto stvar. Posebno se zahvaljujemo m č. g. duhovnikom, ki jih je zadnje i »Naroda tako pobalinsko blatil. Prepri-i smo se, da imajo ravno oni duhovniki več vpliva, ki jih »Narod« najbolj krtači. 5na hvala ! In že naprej izražamo svoje lpatije onim gospodom, ki jih morda misli hodnje dni »Narod« napasti. Drago Vam di!
Vsaka zmaga se mora izrabiti. Mi jo mo znali izrabiti — brez skrbi !
Prošli dnevi volivne borbe so v libe-nem časopisju bili dnevi brezmejne poditi. Kar se je tu delalo, presega vse meje. idi »Narodovci« so te dni v laži in ne-»mnosti storili vse, kar je bilo mogoče.
v	čelu vsem dr. Tavčar, ki je hlinil in nil, penil in molil in pri tem nad duhovno in cerkev izlil vse izbruhe svoje strastne še. Videli smo »inteligentne« ljudi, kakor . Vilfana, Trillerja in Treota, kateri so dli na Slančev niveau in se niso sramo-
11	najneumnejše bedarije kvasiti volivcem, ,r jim jih je podal njih veliki mojster alovrh.
Kakor besna furija je šla liberalna agi-cija po deželi. Zbesnela je, in sedaj se di, da ni dosegla svojega namena. Naše ldstvo je pokazalo, da ga s takimi sred-
vi	še ni mogoče pridobiti.
Kdo je najbolj udarjen pri teh volitvah? sekako je prvi med onimi, ki pisano gle-ijo naše številke, mož, ki je vso dušo in jo svojo osebnost vrgel v boj proti katol. >rkvi — dr. T a v č a r. On je kriv, da je rislo do tolikega in tako strastnega boja. daj je propadel povsod. Svojo ranko je fanatiziral in razdivjal — zdaj jo t pa še osmešil. Tavčar je danes političen irlič. Če bi liberalna stranka imela kaj časti , sebi, bi mu privoščila časten političen po-reb. Za njim seveda ne bo nič bolje. Dr. 'riller, ki je sedaj za poskušnjo hodil s s 'avčarjem po shodih in ki je menda kandi-at za prvaštvo v stranki, ko dr. Tavčarja ržejo čez prag, govoril je ravno tako ne-mno, surovo in cinično, kakor njega moj-ter. Ta stranka je tako podla, da jo je reba vsekako politično uničiti. I S Tavčarjem vred pa so udarjene tudi •olitične količine manjega kalibra. Pire je lopolnoma pobit. Koliko se je navzgor la-;alo o kmetijski družbi! Vse kmetijstvo ima >irc v rokah, Šusteršič je najbolj sovražena .seba na Kranjskem itd., se je poročalo — , n sedaj stopi pred ministerstvo Susteršič z 1 »gromno večino, Pire pa je skoro brez gla-iov! Udarjeni so zlasti deželnozborski man-iati, ki jih imajo liberalci. V mestih in na
deželi je sedaj za nas veliko bolje. Moč in ugled katol.-narodne stranke raseta, in posledice se bodo skoro čutile.
Koristen nauk ljudskim učiteljem in slov. narodu.
V sredo, 12. t. m., je govorilo ljudstvo cele kranjske dežele. Govorilo je jasno, vsakemu umljivo, govorilo je in — sodilo. Izreklo je smrtno obsodbo nad liberalizmom in socijalno demokracijo sploh, in še posebej nad liberalnimi ljudskimi učitelji. Ti so šli z vsemi silami v boj za svojega generala Lukeža, mestnega učitelja, pa so doživeli poraz, kakoršnega si še misliti niso mogli. Ker dobro poznamo kranjske učitelje, vemo, da niso vsi taki, kakorsen je potolčeni Lu-kež, ampak da so še mnogi dovzetni za resnico, naj s^ jim pove od te ali one strani, zato jim podajamo v premišljevanje naslednje vrstice.
1. Zakaj je dr. Tavčar s svojimi tovariši ponudil učiteljem zastopstvo pete vol. skupine? Za tako neumnega in kratkovidnega nimamo niti njega niti nikogar od njegovega generalnega štaba, da bi le od daleč mogel misliti na zmago v peti skupini. — Treba ju bilo torej poiskati tako imenovanega »Durchfallskandidata«. Ker pa v generalnem štabu nimajo nikogar tako požrto-valnega, da bi hotel prevzeti tako častno službo, je bilo treba poseči drugam. Dr. Tavčar si je mislil: Kdor si veliko domišljuje, si tudi veliko upa; vzemimo ljudskega učitelja. Tako je liberalni generaliss'mus imel Lukca za Pepeta, vjel je kalina na svoje limanice, naučil ga hitro nekaj »viž«, potem je pa nosil kazat tega čudnega tiča okoli po vseh straneh kranjske dežele. No sedaj se pa kalin Lukec »mavsa«, pa nič več ne poje. — A to še ni vse. Ko si je generalni štab iz Pekla izbral Lukca Klukca za »Durchfallskandidata«, je hotel imeti »Zvvei Fliegen auf einen Schlag«, ali z drugo besedo, hotel je s tem vjeti vse liberalne kaline učitelje, da bi mu peli tiste »vižce«, kakor kalin Lukec Klukec. Hotel jim je s tem reči: »Glejte, kako mi liberalni velikaši čestimo Vas, učitelje : najbolj častno mesto smo Vam prepustili«. Šlo jih je veliko na limanice. Sedaj se vsi »mavsajo«, nič ne pojejo.
2. Učitelj je zaradi ljudstva, ne narobe. Učitelj mora odgojevati otroke v tistem duhu, v katerem jih hočejo imeti odgoje-vane njihovi stariši. Stariši so govorili z vo-livnimi listi; povedali so jasno in razločno, da ne marajo liberalizma, da ga obsojajo povsodi, obsojajo posebno v šoli, kateri morajo izročati svoj najdražji zaklad, svoje otroke. Stariši so govorili; obsodili so liberalne učitelje in izrekli zahtevo, da hočejo imeti v šoli može, ki jim bodo dajali poroštvo, da bodo izgajali otroke v verskem duhu. Vedi torej, liberalni učitelj, daje masa ljudstva proti tebi. Zato se spreobrni, bodi z ljudstvom, in ljudstvo bo s teboj. Ce pa hočeš še dalje delati proti ljudstvu, slobodno ti. Toda kakšen konec bo imelo to tvoje ljudstvu sovražno delovanje, o te m te lahko poduče številke z dne 12. decembra 1900.
3. »Vera iz šole!« To je bojni klic Lukca Klukca. A prišel bo čas, in je že na potu — prišel bo čas, da bo ljudstvo zaklicalo : »Vero v šolo, liberalne učitelje pa ven iz šole!« Morda preteče še nekaj časa, da se to zgodi, a zgodilo se bo gotovo. Ljudstvo že spoznava sadove novodobne šole. Povsodi se opazuje nezadovoljnost s to šolo. Ljudstvo hoče, da se mu otroci izobrazijo na umu, nikakor pa ne pusti, da bi pri tej izobrazbi posuroveli na srcu. Ljudstvu se odpirajo oči. Da bi se odprle tudi tebi, li beralni učitelj, da bi ti padla z oči tista . mrena, ki ti jo je nadel liberalizem, tako da resnice videti ne moreš! Kreni nazaj na pot, po kateri so hodili tvoji predniki, na pot, katera te edina pripelje do časti, do sreče, in do prave sreče tudi tiste, ki so ti izročeni v ndgojo. Poznani so mi nekateri stari učitelji, n. pr. g. Turk v Št. Vidu na Dolenjskem, g. Schiinbfunn v Metliki. Vsa okolica jih visoko čisla in ljubi. Bili so nekdaj vzorni učitelji. Nikdar niso bili hlapci duhovnikov, a bili so v verskem življenji vzor svojim učencem in njihovim stanšem. Ne poznam pa niti enega liberalnega učitelja, da bi ga spoštovalo in ljubilo ljud-
stvo, pa tudi med liberalci taki učitelji ne uživajo spoštovanja.
Misli, liberalni učitelj, misli in se od loči, dokler je čas. V tvoji roki je ljudski blagor in ljudska nesreča. A ljudski blagor je tvoj blagor, ljudska nesreča tvoja nesreča.
Volitve za državni zbor so pa koristen nauk tudi za te, slovensko ljudstvo. Kaj se je godilo in se še godi ob priliki teh volitev?
1.	Mnogi ljudski učitelji so nastopali in bodo še nastopali kot govorniki na liberalnih shodih in pri agitacijah za liberalno kandidate Tu se čujejo iz učiteljskih ust zabavljanja zoper cerkev in duhovščino, tu se slišijo zahteve po »prosti«, »slobodni« šoli. Prosta, slobodna šola pa pomeni v ustih liberalnih učiteljev toliko, kakor brezverska šola, t. j. šola, v kateri duhovnik ne bo smel učiti večnih resnic, učitelj pa bo lahko učil svoje otroke proti verske laži.
2.	Videli smo naše liberalne učitelje v družbi najbolj strupenih liberalcev pri raznih shodih, videli smo jih med pijano tolpo, vi deli in slišali smo jih, kako so pritrjevali dr. Tavčarju in njegovim tovarišem, ko so ti govorili vse mogoče stvari zoper vero, cerkev in duhovščino.
spoznalo si, krščansko ljudstvo, kakšna je večina tvojih učiteljev. Vzemi si iz tega spoznanja ta-le nauk :
Ne zaupaj nikdar nobenemu ljudskemu učitelju, ki drži z liberalci. Da, še več! Ne zaupaj nobenemu ljudskemu učitelju, ki ne stoji odločno na katoliški strani Hinavci so še veliko bolj nevarni, kakor odkriti sovražniki. V sedanjem volivnem boju so mnogi učitelji, ki so se sicer skrivali pod krinko neutralnosti, pokazali svojo pravo barvo. Zato ne zaupaj liberalnim učiteljem, visoko pa časti, ljubi in spoštuj tiste učitelje, ki se vkljub vsemu zaničevanju in obrekovanju svojih liberalnih tovarišev zvesto drže katoliške cerkve. Ti so tvoji pravi prijatelji, ljudstvo slovensko! Malo jih je, pa so junaki.
Volivno gibanje.
Dva shoda v Žireh.
V nedeljo je dr. Tavčar čutil potrebo agitirati po dr. Žitnikovem volivnem okraju. Lep načrt si je Tavčar napravil, vzel je seboj dr. Trillerja, pa vsi lepi načrti so splavali po vodi. Tavčar je sklical v Žireh shod, Božič je raje ostal doma. Tavčar je komandiral na shod 7 vozov liberalnih prijateljev iz Poljan in nekaj mokračev iz Idrije. To čudno družbo so domači volivci nezaupno gledali in končno so prišli do zaključka, naj dr. Tavčar govori svojim liberalnim tovarišem iz Poljan in idrijskim mo-kračem.
Poizvedeli smo, da je bil načrt liberalcev in mokračev, provocirati na shodu škandale, s tem zbegati in delavne naše može pred najhujšo volivno agitacijo pozapreti. Tavčar je žalostno gledal, ko je videl, da ni na njegovem shodu veliko poštenih domačih volivcev in da je veliko domačinovšlo na naš shod. Tavčar je svojim vernim govoril na tak surov način, da je celo zaupanjo svojih vernih znatno omajal. Mnogi so zmajevali z glavo, obrnili končno tudi Trillerju hrbet in prišli na naš shod, kjer sta pred mnogobrojnimi^ domačimi volivci govorila gg. K r e g a r in S t e 1 e.
Predsedoval je shodu ondotni podžupan g. P e t e r n e 1. Navdušenje za dr. Žitnika je bilo toliko, da je seglo celo do Tavčarja in ga tako poparilo, da se je takoj odpeljaL Naši so ostali na licu mesta in Tavčarju še bolj zmešali karte. Za smeh podamo »Narodovo« brzojavno poročilo o Tavčarjevem shodu v Žireh. »Narod pravi: »Včerajšnji volivni shod izvršil se je sijajno, akoravno je bil ob isti uri konkurenčni klerikalni shod. Udeležba pri našem shodu je biia velika Govorila sta z lepim uspehom dr. Tavčar in dr. Triler. Navzoči volivci so navdušeno in soglasno obljubili, voliti Božiča«. — Kaka je bila ta »soglasnost« in kako so se Tavčarjevi računi, s katerimi se je vrgel zadnje ure na Žire, izjalovili, kaže današnja brzojavka iz Žirov.
K volilnemu shodu v Trebnjem. Temeljem § 19. tisk. zak. zahteva se z ozirom na dopis v št. 271 z dne 16. nov.
1900 pod naslovom »Volilno gibanje" »Volilni shod v Trebnjem, Sloboda in bajonet" „Tavčar poražen" sprejem sledečega uradnega popravka: Ni res, da je žendar-merija, ko je hotela katol. narodna stranka na javen shod, to zabranila, res je namreč, da je sleherni mirni volileo, smel na shod, in da se je vrv potegnila le v to svrho, da so se izzivalci obeh strank ločili, ker bi bilo sicer prišlo do pretepa. Ni res, da orožništvo zavoljo tega ni pustilo vsacega na shod, ker sta bili na mestu dve stranki, res pa jc, da se je ločitev nekaterih vinjenih izzivalcev po vrvi odredila, da se vzdržuje mir in red. Ni res, da je orožništvo, ko je bil župnik Hladnik dejansko napaden, narodno katol. može ustavilo, res jc namreč, da je orožništvo samo dotičnega župnika ščitilo pred napadom in nastali prepir pomirilo.
G. kr. deželno orožniško poveljništvo.
V Ljubljani dne 17. grudna 1900.
»Cesar piše: Ljuba mat'!«
Tako neumnih ljudij ni več na svtitu, kakor so liberalni volivci, in večjih zgag ni, nego so agitatorji, ki se jim lažejo. Na Dolenjskem so si izmislili to le : »Sam cesar je pisal Dolenjcem. V tem ljubeznivem pi smu pravi Nj.Veličanstvo, da če se dobi na Dolenjskem kaka kmečka mati, ki je rodila sina, zmožnega za poslanca, naj ga mu pošljejo na Dunaj. Ta bo vse dosegel, obresti odpravil in davke „dol spustil".« — »Hvala Bogu.« rekle so ženice, »da imamo tako mater na Dolenjskeiri. Ta je Mihelnovka iz St. Ruperta.« In vsi so bili prepričani, da bo Zupančič zmagal in obresti odpravil.
Tako so dela — v začetku dvajsetega stoletja! Hvala Bogu, da dajejo naši ljudje takim sinčkom — kar zaslužijo._
Politični pregled.
V Ljubljani, 19. decembra.
Vladna predloga o dokladi na državni davek od žganja po poročilih z Dunaja ne more imeti posebno mnogo upanja na zmago. V Pragi se bo težko kaj zgodilo, ker imajo preveč opraviti z drugimi zadevami, v Zadru in Inomostu pa preti opozicija. V prvem deželnem zboru je na dnevnem redu železniško vprašanje, v tirolskem deželnem zboru bodo pa skušali Tridentinci ponagajati osrednji vladi, ker noče ozirati se na njih zahteve giede avtonomije južne Tirolske Vladi je seveda zelo veliko na tem. da prodre predloga v vseh deželnih zborih, ker če je ne odobri le jeden deželni zastop, je padla neki za vse deželne zbore.
Državnozborska volitev v Buko vini. Objednem s Kranjsko je včeraj volila tudi Bukovina svoje zastopnike iz kmečke skupine. V okraju Črnovice je prodrl Ru-mun dr. Florijan Lupu, potem Nikolaj W a s s i 1 k o Starorusin, v okraju Radautz pa deželni glavar Janez Lupul.
Državnozborske volitve v galiških kmečkih občinah so se izvršile, kot smo že poročali, z zmago poljskega kluba. Temu se pač ni čuditi, ako se pomisli, kaka sredstva vporablja vladajoča stranka v dosego svojega namena. V naslednjem podajemo kratek pregled izida teh volitev. V okraju Lvov je izvoljen Poljak M e r u n o v i c z s
340 proti 2G7 glasovom, ki jih je dobil Mladorusin dr. Levvicki. — V okraju K o -1 o m e a je prodrl zmerni Rusin dr. D 1 u -z a n s k i s 384 glasovi; protikandidat Mladorusin dr. Okuniewski je dobil 129 glasov. - V Sanoku je prodrl Poljak grof P o -točki s 329 glasovi, v Czortkovvu Poljak baron B 1 a z o v s k i z 237 glasovi. V Tar-nopolu je izvoljen zmerni Rusin dr. G 1 a -dyczowsky s 324 glasovi, v Brzezaoyju Rusin Bazil J a \v o r s k i s 312 glasovi proti poljskemu kandidatu, ki je dobil 297 glasov. Ta okraj je poljski klub izgubil. V okraju , Stanislava je izvoljen zmerni Rusin Man-d v c z e \vs k i s 385 glasovi, v Przemyslu Poljak Tyszkowski s 471 glasovi, v Zolkievvu "pa Starorusin dr. Korol s 340 glasovi. Okraj Zloczovv so izgubili Rusini, ker je izvoljen Poljak dr. W e i s e r s 3G2 glasovi. Grof Adam G o 1 u h o \v s k i jez 240 glasovi prodrl v okraju Trembov/la. ki je bil tudi doBedaj v poljski oblasti. V Biali je zmagal Stajalovščik K u b i k z 270 glasovi, istotako v Ilzeszowu, kjer je zopet iz-
voljen kmet S z a j e r s 322 glasovi. Okraj Lanout so si priborili zopet Poljaki z grofom Komorowskim, kije dobil 220 glasov proti Stojalowskemu, ki je dobil 187 glasov, izgubili pa so okr<vj Kalusz, kjer je izvoljen Rusin Romanczuk. V Jasli je izvoljen Poljak prošt Pastor s 405 glasovi, v Bro-dyju zmerni Rusin bivši poslanec Barv i n ski s 304 glasovi. Novi Sandec je zopet izvolil posl. Potoczeka s 524 glasovi, istotako Tarnow posl. B o j k o , ki pripada poljski ljudski stranki. V okraju Zaleszcki je prodrl Poljak vitez C h a m i e c s 362 glasovi, istotako v Samboru Poljak G i -z o w s k i s 342 glasovi. Ta okraj so izgubili Rusini, kakor tudi okraj Stryj, kjer je prodrl Poljak grof Dziezduszyski s 333 glasovi. Stojalovščeki so izgubili okraj Jaroslava, kjer je zmagal Pol]ak W 1 a z -1 o w s k i z 225 glasovi. Poljski klub je pa nasprotno izgubil okraj Bochnia, ki je volil kandidata poljske ljudske stranke O 1 s z e w-skega z 254 glasovi. Ta stranka je zmagala tudi v okraju Ropczyee, kjer je izvoljen nje dosedanji poslanec K r e m p a z 284 glasovi. V okraju Wadowice je po ožji volitvi prodrl Poljak dr. O p y d o z 251 glasovi proti Stojalovskemu, ki je dobil 165 glasov. Ta okraj je poljski klub pridobil, kakor tudi okraj Krakov, kjer je bil pri ožji volitvi izvoljen Poljak Wojtyga s 329 glasovi proti Stojalovskega kandidatu, ki je dobil 235 glasov. — Od 27 mandatov jih je torej poljski klub, ki jih je imel dosedaj v tej skupini 11, obdržal 8, pridobil 7, izgubil pa 3. Z 9 mandati v 5. skupini jih ima skupaj 24, štiri več, kot dosedaj. Stoja-lovščeki brez vodje imajo skupno 5 mandatov, poljska ljudska stranka še 3 in radikalni Rusini tudi toliko, zmerni pa jednega več.
Dopisi.
Iz ribniške okolice. Vrli Ribnica n j e so nam poslali lep dopis z dvema polarna podpisov, v katerem obsojajo grdo pisarjenje „Slovenskega Naroda". Dopis se glasi: „Slov. Narod", ki se odlikuje med vsemi slovenskimi in tudi gotovo nemškimi liberalnimi listi po svojih nesramnih lažeh, očehal se je tudi ob ustanovni shod „Slov. katol. političnega društva za kočevski okraj." Pri tej priliki napada inteligentni in napredni" dopisnik prav nesramno tudi našega obče spoštovanega ka-pelana, č. g. Jožefa Brešarja.
Podpisani kmetijski posestniki najodločneje ugovarjamo, da se drznete vi liberalci, našo častito duhovščino, posebno gospoda Brešarja tako ostudno blatiti. Vprašamo vas, nesramni dopisnik „S1. Naroda", kdo vam je dal zato dovoljenje ? Ali vi plačujete g. kapelana? Toda nikar ne mislite, da je naša kmetska pamet tako vodena, da ne vemo, zakaj ste se spravili z nesramnimi lažmi ravno sedaj nad tega duhovna.
Boli vas, kaj ne, ker smo začeli hrbet obračati liberalcem ? — Bodite pa potolaženi, saj ste nas dovolj dolgo vodili za nos! Liberalci, vam je odzvonilo v ribniški dolini! Le norčujte se s sv. Duhom, le norčujte se s krščansko mislijo! Sedaj vas, liberalce, vsaj poznamo. — Bomo videli, kdo bo nazadnje norec! Dobro vemo in si bomo tudi zapomnili, kako se znajo zahvaljevati liberalci zato, ker smo dosedaj še malo zaupali našem liberalcem, a sedaj ste se nam pokazali taki, kakoršni ste v resnici. — Tega ne bomo pozabili nikoli, posebno pri volitvah ne.
Se nekaj bi vas radi vprašali.
Kaj govorite o g. Brešarjevi nikdar polni bisagi? Povejte no, ki ste tako „brihtni", koliko ste pa še vi dopisovalec „S1. Nar." dali bire kakemu kapelanu? Povejte nam vendar, od koga je še gospod Brešar zahteval več bire, kakor mu je gre po postavi ?
Mi kmetje vam samo to-le še povemo. Poslušajte! Liberalna ribniška gospoda! Zapomnite si to, da kolikor bolj boste vi blatili našo velespoštovano duhovščino, osebno našega g. kapelana Brešarja, toliko tesneje se bomo oklepali njih in njihovih naukov. Vi pa, g. Brešar, le naprej, niste sami, z Vami je ljudstvo, z Vami smo kmetje v naši
dolini, o čemer naj Vas prepričajo naši lastnoročni podpisi:
Sledi 268 podpisov.
To je najlepše zadoščenje. Nekaj ne-značajnih zakotnih liberalcev v „Narodu" laže, kakor ciganska tolpa, ljudstvo pa obsoja enoglasno očitno in odločno ničvredno nesramno pisarjenje liberalne zalege.
Iz Ilirske Bistrice, 16. dec. Poraz, kateri je zadel „Narodovo" stranko in njenega kandidata v V. kuriji g. Luko Jelenca, razža-lostil in razkaeil je ob enem v dno duše vse agitatorje in pristaše narodno-napredne stranke, da se kar penč jeze. Posebno v naši tihi dolinici in bližnji okolici vse vrši teh sršenov. Poleg našega »vzornega in samo-ljubnega" gospoda župana očeta in neomejenega gospodarja čez vso Bistrico, kakor se je baje sam nekoč izrazil, stoji v prvih vrstah strastnih bojevnikov mati županja kot agitatorka in zagovornica liberalnih kandidatov.
Predrzno lovi uboge drvarje, grozeč jim: Ako volite nam sovražno „klerikalno" stranko, potem ne bodemo več od vas kupovali drv, niti ne bodete več nam vozili, raje se obrnemo do „zavednih" Zagorcev. Ubogi kmetici, sedaj poglejte, odprite oči, da spoznate svoje hinavske prijatelje liberalce. Vsiljuje jim glasovnice, podpisane na ime liberalnega kandidata.
Toda vse zastonj! Ko so zvedeli, da ne mara Luka za Dunaj, in Dunaj ne za Luko, so se skoraj jokali od žalosti in jeze.
Ker so bile vse spletke zastonj, zaro-tila se je s podvojeno eneržijo delovati na to, da vsaj „kmetiča Božiča" spravimo na Dunaj, ako ni Luka hotel iti. Tako delajo „požrtvovalni" agitatorji liberalni.
Značajni zavedni krščanski možje, na noge, pokažite povsod svoje prepričanje in bodete lahko rekli: Mi vstajamo in vas je strah!
Zaveden krščanski volivec.
Iz Trebnjega, 17. decembra. (R a z -divjanost liberalne tolpe.) Besnost trebanjskih liberalcev ne pozna več nobenih mej. Nepopisno je, s kakim nasil-stvom pritiskajo na volilce; delajo z lažmi, s podkupovanjem, s pretenjem, in če vse nič ne pomaga, pograbijo za kamenje in kole. Ni ga z lepa kraja kjer bi vladala tolika razdivjanost. To se je pokazalo posebno v sredo po volitvah. Pri volitvi so liberalci vsi bledi od jeze mirovali, tako, da se je g. komisar izrazil, da še ni bil z lepa pri kaki volitvi, ki bi se bila tako mirno izšla. A po volitvi je njihova divjost izbruhnila. Naši možje so bili zbrani v prijaznem pogovoru v gostilni pri Kužniku, liberalci pa so prišli nalašč v sosedno gostilno pri Malenšku, kjer so napajali najete pretepače.
Ko se stemni, prileti naenkrat skozi okno kamen prvi, drugi ... Naši vstanejo in gredo ven gledat, kdo jih napada.
Na to so liberalci čakali. Na komando nekega človeka: „Fantje le ven" se liberalci vsujejo nad može in jih napadejo s kamenjem in s poleni. Zandarmerija je sicer prišla in za trenutek razgrajače razpodila, a kmalu zopet odšla, na kar se je zopet začelo divje razgrajanje, pridušanje itd. Le hladnokrvnosti naših mož, — bili so prvi možje trebanjske občine, — se je zahvaliti, da se ni kaj hujšega zgodilo. Med pijanimi razgrajači se je posebno odlikoval živinozdravnik Emanuel Tomšič s svojim kričanjem: „Hura fantje, hura!" Da je bil ta napad organiziran, kaže to, da so bili ob onem času še nekateri kolovodje trebanjskih liberalcev na pozo-rišču. — Le tako naprej! Na shodu Vam vrv ni nič pomagala, s kamenjem in kolom tudi ne bodete pomagali Zupančiču do zmage!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 19. decembra.
Deželni zbor kranjski. Danes se jo zopet pričelo zasedanje dež. zbora kranjskega. Ob 10. uri je daroval v stolnici sv. mašo č. g. kanonik in dež. poslanec K ajdi ž Udeležilo se je sv. mašo 16 poslancev Slov. liberalnih poslancev ni b 11 o k maši. S tem demonstrirati radi liberalnega poraza jo pač precej smešno in bo gotovo
po deželi vzbudilo silno veselost. Utis naše včerajšnje zmage pa se je še bolj pokazal v dež. zboru. Tavčar je silno slabe volje in ni hotel dolgo časa sesti na svoj prostor. Galerija, ki je danes dobro zasedena, je baje opazila, da je s silno jezo vrgel proč na papir z modrim svinčnikom naslikano »kalilo.«, katero mu je nek šaljivec pri nesel v dež. zbor. Ta »kahla« je romala mej liberalnimi poslanci iz rok v roke. Načelnik liberalnega kluba posl. Subie jo držal v rokah to počaščenje svojega pravega voditelja, kar je vzbujalo veliko veselost. Tudi ostali liberalni poslanci so silno pobiti. Tavčar jim semtertje razlaga svoj ponesrečeni bojni načrt in odkrito izjavi : »Da se nam bo žužemberški okraj tako posr . ., t' ga nisem mislil«. Radi bolezni ni v dež zboru poslancev Wurzbacha, Schwegla in Murnika. Deželni glavar otvori zborovanje ter prebere cesarjevo zahvalo na čtstitko. Zbornica za-kliče cesarju »Slava!« — Predlogi o uvedbi doklade k državni žganjarini in o začasnem pobiranju deželnih priklad leta 1901 se po priporočilu deželnega glavarja in deželnega predsednika izroče finančnemu odseku, ki bode o tem poročal tekom 48 ur. — Redi teljema sta bila po listkih izvoljena deželna poslanca Barbo in Lenarčič, overovateljema zapisnika pa deželna poslanca Jelovšek in in Schaffer. — V finančni odsek so bili izvoljeni deželni poslanci: Birbo. Luckmann, Schaffer, Sclnvegel, Kalan, Papež (podnačel-nik), Povše, Modie, Grasselli, Hribar (načelnik), Majaron, Višnikar. — Vložene peticije pridejo na vrsto v drugem delu zasedanja, obravnavalo se bode le o prošnji dežrlnega uradnika A. Peternela za umirovljenje. — Prihodnja seja dne 21. t, m., ob 10. uri dopoludne.
Osebne vesti. Imenovan je deželno-vladni koncipisi Hugon Hofbauer pl. H o -hen\vall okrajnim komisarjem.— Preme ščena sta davčna praktikanta Al Mazgon iz Škof|e Loke na Vrhniko, in Franc Bol t ar z Vrhnike k ljublj okr. glavarstvu — Evidenčni praktikant Mat. Če per nič pride iz Mokronoga v Logatec, vit Alf pl Gspan iz Postojne v Mokronog.
Javno predavanje Opozarjamo na današnje javno predavanje v »Kat. D mu«. Zičetek točno ob '/s8. uri zvečer.
Slovensko gledališče. Jutri v četrtek 20. t. m. je velika operna premijera. Prvikrat uprizori se na slovenskem odru ve ličastna in prekrasna Wagnerjeva opera Tannhauser. Sinoči se je vršila v gledališču generalna skušnja, ki jo izvrstno uspela in dokazala, da se je za dostojno in lepo uprizoritev tako imp^zantnega glasbenega dela storilo vse, kar je pri nas sploh mogoče in dopustno. Veliko ulogo pevca in viteza Tannhauserja poje g. T. Olszevvski, ulogo (Urinskega gn fa Hermana g C. Va-šiček, g. Nolli je »Wo;frai!i v Eschenbach«, Orzelski „Walther v d. Vogeiweidt>"; ulugo Elizabete poje gdč. Nuemi, in mladega pastirja g. Polakova. Biterolfa poie g. Polašek, Henrika Štamcar in Reimnarja Kronovič. Novi kostumi so izdelani po uzi.ru dunajske dvorne opere in nove dekoracije je pravilno in b po izdelal dekoracijski slikar in gledališki mojster g. Wal<lstein. Prič kujemo, da se tako veličastno in imp^zantno svetovno glasbeno delo dostojno in lepo na slovenski m odru izvrši.
Nesreča volivnega komisarja Vo-livnemu komisarju gosp. Vikt. pl. Wurz-bachu so so včeraj pri Spod. Logu spla-šiii konji. Voznik jeden konj in voz so poškodovani. Wurzbachu se ni pripetilo nič žalega. Z drugim vozom se je odpeljal v Litijo.
Prezgodnji up liberalnega agitatorja. Ljubljanski liberalci so silno verjeli »Narodovim« obljubam »da morajo v k o 1 i k o r so da po človeški parne t i i z r a č u n a t i, Pfeifer, Povše in Žitnik dne 18. t. m. propasti«. Vsi so mislili, da ima »Narod« prav, »da je v tem oziru volitev iz peto kurije veselo znamenje in da volitev v peti kuriji kaže, da je večina kmetskih volivcev posestnikov za kmetske kandidate B ižiča, Zujian-čiča in Globočnika in da budo dne 18. t. m. Povše, Pleiler in Žitnik morali dati slovo mandatom«. Tako je pisal »Sl.
Narod« še dne 13 t. m., ko je bil že v peti skupini natepen, ter je divje kričal : »V torek se bo videlo, kdo bo imel vzrok vriskati in
se veseliti.« Mi smo že (lavno dvomili nad človeško pametjo liberalcev in smejali smo se liberalnemu ropotanju, naj jo tudi »Nar.« tulil, da jo »narodno napredna stranka koj od začetka koncentrirala vse svoje moči na kmetske občine«. Jeden, ki ni dvomil nad človeško pametjo liberalov, je tukajšnji trgovec s suho robo Rohrman (tvrdka P a k i č). Mož je glavni agitator »Narodov-cev« v Ljubljani in ima vedno odprta usta proti nam. Včeraj pa se je ta mož korenito blamiral. Pri pogrebu g. Križaja je ta mož s strastjo pravil vsakemu, kdor ga je hotel poslušati: »Dva srno jim že pokopali!« Po Ljubljani je v hipu razširila se ta vest in ljubljanski liberalci so gospoda R o h rmana občudovali kot pravega preroka in moža, ki je izustil besede, po katerih so liberalne duše hlepele s toliko strastjo toliko dni in noči Gospod Rohrman je to svojo vest podpiral s tem, da si več ne bo upal na cesto, ako se ne uresničijo njegove besede. Danes se gosp. Rdirmanu (tvrdka Pakič) smeji vsa Ljubljana. Igral je včeraj prvega našega »grobo-kopa«, danes pa stoji ob robu odprtega groba, v katerega jo naše ljudstvo položilo \se »Nartdove« »najlepše nadeje«. Gospod Rohrman, tolažite se v svoji žalosti s tem, da Vas odslej tudi naši ljudje v Vaši pro dajalnici v premišljevanju liberalne minljivosti ne hodo motili. Na Vašo prodajalno opozarjamo tem potom naše somišljenike in prosimo, da se naše ljudstvo pouči, da je pro-dajalnica Rohrmanova (tvrdka Pakič) tista, katere lastnik bi rad klerikalce — »pokopal«.
Surovost .izobraženstva". Sinočnji »Narod« se baha v brzojavki iz Sp. Logatca, da so jajca, s katerimi so v nodeljo kazali prijatelji šole in vzgoje svojo omiko, izdala. Čestitamo »Narodovemu« uredništvu, da natiskuje take surovosti in se ž njimi baha. S tem odpira tudi dosedanjim svojim pristašem oči.
Agitacija z lažnjivimi brzojavkami. Veličastna zmaga dr. Susteršičeva je liberalcem vzela mnogo upa na zmago v četrti skupini. Najmodrejši liberalni možje v Ljubljani so se torej vsedli v posvete in dolgo premišljevali, kako bi vsaj za par dni ljudem dopovedali, da dr. Šusteršič ni zmagal. Drugi dan so dobili nekateri liberalni trgovci na d e ž e 1 i brzojavko: „Ni res, da je zmagal Šusteršič. Jelene je zmagal s 600 glasovi večine." To je bilo kričanja po liberalnih trgovinah! „Vidite", kričali so liberalni agitatorji, „vsaj smo dejali, da Šusteršič ni nikdar mogel dobiti 22.000 večine. Črno na belem stoji, da je zmagal Jeienec." Najmodrejši liberalni možje v Ljubljani pa danes vidijo, da tudi take brzojavke niso pomagale. Celo „kmet vseh kmetov" je na tleh, kakor je dolg in širok.
Trnovska zavednost v »Narodu". Včeraj se »Nar d« čolia ob č. g. trnovskega kapelana g. Koechlerja iu pravi, da je sodba »Narodova« sodba »zavednih Trnovčanov in Krakovčanov«. Na to rečemo le: Trnovčani in Krakovčani so res zavedni in so to svojo zavednost možato dali okusiti liberal cem. Nobenega zavednega Trnovčana in Kra-kovčana ni, ki bi dopisoval v »Narod«. Krakovčani in Trnovčani pa ostanejo res zavedni, zvesti staremu našemu geslu »Vse za vero, dom, cesarja«.
Zakaj je Pfeifer zmagal. Pfeifer jeva zmaga je ljubljanske liberalce silno po-trla. Vse vprašuje, kako je mogoče, da so kljub Slančevim člankom in obljubam »\zdig-njone tako velika numare za Pfeiferja«. »Vraga«, prulušil se je včeraj liberalni agi tator pred »Narodnim Domom«, »Pfeifer je zmagal, ker je Slane iz šale zanj glasoval«. Kdor bi torej ne vedel, zakaj so zmagali naši kandidatje tudi včeraj, naj mu zadošča to pojasnilo.
Slab prerok. Slane je piaal 15. novembra t 1. na naslov našega uredništva: »Veliko imam opraviti. Oprostite torej, prijatelji pri »Slovencu", ki so mene vsak dan v svojih molitvah pobožno spominjate, da vam ne odgovarjam točno in so vam spodobno ne zahvaljujem. Morebiti po v o-
litvah Pa tedaj mendatudine, kajti t e p e n i boste prav gotovo na dveh voliščih Dolenjske, tepeni na deželi, samo ob sebi se umeje, da tudi v mestni skupini tako, kakor se spodobi. Tam boste 14 dnij svoje kosti pobirali. In tedaj bom rekel: „De mortuis" . . .« Na to prerokovanje takim ljudem, kakoršen je Slane, že danes lahko kličemo: »De mortuis« . . . Jedino, kar obžalujemo pri tem, je, da tudi po volitvah ne dobimo od Slanca točnega odgovora.
Zelo nevarno je obolel č g Frančišek Klemene, vpokojeni župnik unški sedaj bivajoč v Orehku. Priporoča se v molitev.
Ubogi Zancek! Včeraj je bd pogreb g. Knžaja Mestni sluge so svetili ob krsti v belih rokavicah. Zanceku se je rokovic zdelo škoda in si je svečo ovil z modrim papirjem. To je baje tako učinkovalo na na šega župana, da je Zanceka prestavil z magistrata k elektrarni. Vse prošnje inženirja Ciuhe niso nič pomagale. Ziancek bode moral prenašati seda) tudi gip*. ne pa samo pošte.
Ograjo pri bolnici je danes znatno poškodoval nek vo/nik premoga, kateremu se je voz prekucnil na ograio.
Naročba na »Ilustrovani centralni register za varstvene znamke za leto 1901 « C. kr. trgovinsko minfsterstvo je podpisani zbornici naznanilo, da bo vseh šest 1. 1901 tiskanih in izdanih skupin centralnega registra za vastvene znamke pod pogoji, ki so se določili glede narocbe in glede prodaje posameznih zvezkov, tudi leta 1901 izdavalo. Skupna izdaja „Ilustrovanega centralnega registra za varstvene znamke za 1. 1901." stane celoletno 32 K, polletno 16 K in četrtletno 8 K s poštno pošiljatvijo vred. Posebna izdaja skupine I. (kovine, kovinsko blago, orodje) stane celo leto 10 K. Register izhaja v mesečnih zvezkih. Oglasila na naročbo sprejema trgovska in obrtniška j zbornica v Ljubljani.
Razpisana učiteljska služba. Na trorazrednici na Igu je dtfinitivno popolniti mesto učitelja. Prošnje je do 10. jan. pošiljati okr. šolskemu svetu za ljubljansko okolico.
C. kr. poštnohranilnični urad na
Dunaji razposlal je okrožnico z raCunom za mesec november. V uradnem delu nahaja se odredba, ki pravi, da bo se od dne 1. januvarija 1901 zanaprej v svrho plačevanja davkov skoz poštno hranilnico rabila nova golica. Dosedanje blankete smejo se rabiti še do dne 31. marcija 1901, a neporabljene se do dne 30. junija 1901 lahko zamenjajo za nove. Iz računa glede prometa povzamemo sledeče podatke: Tekom novembra je po državi 5.728 vložnikov v varčevalnem, 175 v čekovnem, 161 v nakazničnem oddelku vložilo 194.561 krat v varčevalnem prometu za 7,589.127 K 35 h, v čekovnem pa l,544.76lkrat za 493,040083 K 83 h, v obeh oddelkih torej skupno 1,739.822 krat za 500,629.211 K 18 h; od tega se je vložilo po naših krajih 85.891 krat za 14,892.358 I< po Štajarskem, 25.807krat za 4,476.400 K po Koroškem, 23.682 krat za 3,804 828 k po Kranjskem, 36.373krat za 7,367.631 K po Primorji (Gorica Gradiška • Istra - Trst), 14 553krat za 2,32i.698 K po Dalmaciji. V istem mesecu pa so vložniki izvzeli 71.303-krat za 6 9l6.673 K 47 h v varčevalnem in 392.547krat za 480,719.201 K 08 h v čekovnem oddel., v obeh skupaj torej 463.855-krat za 487,635 874 K 55 h, od tega 13.012 za 7.013.882 K na Štajarskem, 3.452krat za 1,398.7o7 K na Koroškem, 2.69okrat za 1,3(13.678 K na Kranjskem, 6 924kr«t za 3,120.535 K po Primorskem, 1.684krat za 274 233 K v Dalmaciji. Od dne 12. januvarija 1883, ko je zavod začel poslovati, pa dozdaj se jd po državi vlož. 45 792.971-krat skupaj za 41.515 227.784 K 35 h, a vrnili so 169,ll8.887krat v skupnem znesku za 41.861 916-843 K 95 h tako je v lira nilmei preostalo čistih 346 688.858 K 60 h. V prometu nahaja se 1 480.789 vložnih, 42.470 čekovnih in 15.537 rentovnih knjiž c zadnje so vredne 76 540 957 K. Vložnikom po želji je urad kupil in odposlal vrednostnih listin za 98,003.071 K. Zadnji mes- c je ob svojo knjigo-vložnico prišlo 132 varčevalcev, po naših krajih samo jeden, in sicer pri Sv. Juriju pri Kranji. knjižica je vredna 5 K, in vložnik ima pravico, da dne
20. decembra lotos dobi novo knjižico. Število vložnikov je naraslo za 5.728 oseb pri oddelku varčovalnetn, za 175 pri čekovnem in za 161 pri nakazničnem (clearing). Celokupno število vložnikov je isto. kakor že omenjeno število knjižic, ker vložnik smo imeti samo knjigo • vložnioo. V neuradnem delu okrožnica priobčuje' podatke iz poštne hranilnice na Ogrskem, potem one v Belgiji, na Francoskem, Taljanskem, Nizozemskem, Švedskem.
200 potnikov izgubilo življenje.
O strašni železniški katastrofi poročajo iz Hintona v Ameriki. Porodilo pravi, da je proti zahodu vozeči brzo vlak skočil s tira jedno miljo vzhodno od Hintona in se zvrnil v G r e e n b r i e r reko. Na onem me stu je reka 15 čevljev globoka. Po grozovitem padcu ni oBtalo nič na površju, kar bi spričevalo o velikanski nesreči, ampak voda je \se popolnima zakrila. V vlaku je bilo kakih 200 oseb.
§ J^UffStVHk
(Društvo zdravnikov na Kranjskem.) Ker je bil obč. zbor dne 15. dec. ne-nklepisen, skliče se na dan 20. dec. ob peti uri drugi občni zbor z istim dnevnim redom (v bralni sobi društva v deželni bolnic). Treba je neobhodno navzočnosti 12 člani i v, da se vzame letno poročilo na znanje in izvoli odbor. V Ljubljani, 17. dec. 1900.
Dr. A. Mahr, podpred.
(»Delavsko bralno društvo v Kamni goric i«) priredi v nedeljo 23. t. m. ob '/,4. uri popoldne v društvenih prost rib svoj oboni zbor z nasledniim vzpore-dotn : 1. Nagovor predsednika, poročilo blagajnika in knjižničarja. 2. Volitev novega odbor«. 3. Slučajnosti.
(Z a v o d s v. N i k o 1 a j a v Trstu) Komaj 2 leti je, odkar posluj« zavod sv. Nikolaja, a je že sprejel pod svoje okrilje n id 1000 deklet, in sicer: Kranj c 347, Pri mork 3o2 Stajark 164, Korošic 80, iz kraljevine Hrvatske 45 Ohinj 6, Poljakinji 2, Rusinjo 1, Italijank 29. Nemkin) 24. A odkloniti smo jih morali veliko radi pretesnih prest-rov. Društveni dohodki nam ne dopuščajo, da bi najeli veča prostore. In vendar : kolika dobrota je že to, da dekle dobiva brezplačno stanovanje 1 Pa tudi hrano dobiva, četudi nima ni nnvčiča v žepu. Dru gače bi trpela glad m glad je vendar najhujši p< speševatelj nemoralnega življenja! Vrhu tega da se skrbi za duševni in telesni blagor deklet, ni jim tn ba hoditi v bolnišnico v slučaju bolezni; marveč se dekle, ako ni nevarno bolno, lahko zdravi v zavodu. Človekoljubni zdravnik g. dr. Martinis, rodom Dalmatinec, uvidi vsi korist zavoda, po nudil s? je, da bo dekleta zdravil brezplačno, ln ne samo to; posredoval je tudi pri le-karničarju, da dekleta dobivajo zdra ila veliko ceneie. Ni li to velika dobrota za dekleta sama, za njih stariše in za — občine? Štev ilo deklet govori jasno, da-li je bil zavod potreben ali ne?! Žalostno bi bilo torej, ako bi moral zavod moledovati za podporo, da se vzdrži .... 1
Prihiteli bi morale torej vse občine ter tekmovati med seboj z večimi a<i manjimi podporami na korist svojih obeinark. Posebno zdaj, o sestavljenju proračunov, naj vsaka občina kaj malega odloči v t:i namen. Vsaki še tako mali znesek pride prav ! Tu ni trt ba Bog ve kakih žrtev, marveč le ith!o ljubezni do ubogih devojk ! Ne smemo mislit', d ; so nam dekleta propadala samo moralno; ne, propadala so nam tudi gmotno in nai< dno. Dekleta iz zavoda se glede na rodne zavesti razlikujejo od druzih deklet; ker, ako bi bila kat< ra mlačna ali brezbrižna v narodnem pogledu, je navdušujejo druge! In ako vidijo, da zaostaja katera nezavedna, prezirajo jo toliko čnsa, da se poboljša! Potem še ie sme v njib krog. Gmotno skrbi zavod za dekleta o ti m, da posreduje, da dekleta hranijo d.inar v naši »Tržaški posojilnici in hranilnic ». In res je že lepo število dekli t, ki imajo že veče ali matije zneske, kakor kat-ra more. Ves lo upanje je, da bo vodno bolje, ker jedna druga navajajo na to, da hrani denar.
Po zimi pa je v zavodu pravo zbira lišče. Tu se shajajo ob nedeljah in praznikih t< r si kratijo čas s čitaniem in poštenim razvedrilom Kratko rečeno: zavod je pravi dekliški dom, kjer zajemajo na ukov in navodil, kako se jim je ravnati. In uko bi imeli veče prostore, prihajale bi v večem številu . . .! Bila bi tu prava ženska čitalnica. K dike koristi bi bilo t >! Opazili smo tudi, da z dekli ti ki so došla iz zavod«, tudi gospodarji druge narodnosti po stopajo bolj milo, ker vedo, da ista imajo koga, ki jih brani. Nadalje posreduje zavod med gospodinjo in služkinjo, ter je nepristranski o tem, — tako je ustreženo toliko koristim gospodarjev, kolikor onm služkinj. Na ta način sta si bliži jedna in druga. Gospodinja vidi v služkinji svojo pomočnico in svojega bližnjega, kateremu ni
osoda tako mila kakor njej! Služkinja pa naj vidi v gospodinji svojo dobrotnico, katero je dolžna spoštovati in ljubiti. Ako se nam posreči, da popolnoma odstranimo, rekli bi prepad, ki jo ločeval gospodinjo r>d služkinje, dosegli smo vse, ker ljubezen jo ista, ki dela čudeže tudi tam, kjer se zdi nemogoče. Ganite se torej vsi oni, katerim je na srcu blagor žensko mladine, ter nam prihiteti na pomoč, da isto ohranimo na rodu čilo in zdravo — moralno in fizično.
Odbor.
Darovi.
Pogoreloem na Boh. Be	li	i n v
Ribnem sošedarovalinas	le	d n j i
P n. gg.:		
Neimenovan p. Vrhnika ....	K	6-
Vič. farni urad na Dobravi pri Kropi		
za Belane........	M	14-—
Vič. farni urad na Dobravi pri Kropi		
za Ribnjano.......	»	11-—
Vič farni urad na Dobravi pri Kropi		
za Podbrezje.......	»	10-
Neimenovana iz Predoslja . . .	»	5 —
Vič. farni urad Predoslje . . .	•	26-—
Vič farni urad Srednja vas v Bo		
hinju..........	»	62--
poleg darov v naturalijah.		
Vič farni urad Križe pri Tržiču	»	10-~
Bog povrni !
Boh. Bela, 12. dec. 1900.
Mat. M r a k.
Telefonska m brzojavna poročila.
Dunaj, 19. dec. Knez Liechten-stein je imel volilni shod, pri katerem je govoril o sedanjih političnih razmerah. Z vsemi silami se je treba v Avstriji upreti obstrukciji. Vsi nemški poslanci morajo držati trdno skupaj. Državni zbor mora varovati pravice nemških manjšin v posameznih kronovinah. Z vsemi silami se morajo Nemci potegovati za vpeljavo nemškega posredovalnega jezika. To se mora zgoditi sedaj takoj, ker pozneje več ne bo časa. Le inalo časa nas še loči od trenutka, da se uvede splošna enaka direktna v o 1 i v n a pravica. Takrat bodo zmagovali Slovani in Nemci bodo v manjšini. Zato morajo zdaj takoj, dokler imajo še moč, izvo-jevati nadoblast svojega jezika.
Dunaj, 19. decembra, češka katoliška narodna s t r a n k a je izdala volilni oklic, v katerem pravi, da bo delala za češko državno pravo in za narodno ravnopravnost. Uprla se bo vsem centralističnim poskusom in nemškemu državnemu jeziku. Zahtevala bo pravični volilni red posebno za Moravsko. V državnem zboru se bo naslanjala na katoliško ljudsko stranko in na slovanske stranke. Pri volitvah bo nastopila v dveh skupinah, v vsaki s petimi kandidati.
Dunaj. 19. dec. Zaradi včerajšnjega pogovora laških poslancev je včeraj tirolski deželni glavar načelniku italijanske stranke Sandrinelliju poslal brzojaven pozdrav, v katerem izraža nado, da bodo odslej Italijani in Nemci v tirolskem deželnem zboru mogli složno sodelovati.
Dunaj, 19. dec. Deželni zbor je naknadno odobril cel proračun za leto 1900.
Inomost, 19. decembra. Italijanski deželni poslanci so pričeli z obstrukcijo proti vladni predlogi.
Zader, 19. dec. (C. B.) V sinočnji ponočni seji je dež, zbor s 13 proti 13 g 1 a s o v o in o d 1 o n i 1 vladno predlogo o dokladi na davek od ž g a n j a.
Opava. 19. dec. (0. B.) Dež. zbor ie vsprejel nespremenjeno vladno predlogo.
Pariz, 19. dec. (0. B.) Poslanska zbornica je imela včeraj pet zaporednih sej. V peti je s 156 proti 2 glasovoma vsprejela cel načrt glede amnestije politiških kaznencev vseh vrst od leta 1897 dalje. Toliko sej so pro-vzročili nacijonalei, ki so z obstrukcijo hoteli preprečiti amnestijo v Dreyfusovo afero zapletenih elementov.
London, j 9. doc. Najnovejše brzojavke o napredovanju Burov so zelo
razburile angleško občinstvo. Buri so prekoračili obmejno reko na dveh krajih in odločno prodirajo proti Angležem.
London, 19. dec. Listom poročajo iz Aliwalnortha, da se je 13. t. m. onstran Rotuville vršil boj, v katerem so izgubili Angleži 8 ubitih, 18 ranjenih, od katerih so 3 umrli, 48 mož so pa Buri ujeli.
Rim, 19. dec. Iz Pekina poročajo: Danes so se sošli zunanji zastopniki k sklepni seji o mirovnih pogojih. Skupni noti bota pritrdila tudi angleški in ameriški poslanik.
Izid volitev
V IV. Skupini, kolikor nam je bil sporočen do sklepa lista.
Veneajz-Lenarčič.
Volišče	Dobil glasov:
Vencajz		Lenarčič
Želim lje	46	l
Gor. Šiška	27	10
Struge	52	—
Krka	143	31
Brezovica	55	10
Log	53	—
Gaber	157	1
Temenica	38	1
Sv. Križ pri L.	111	2
Preserje	99	2
Izlake	31	44
Dobrova	73	_
Čemšenik, Št. Got-		
liard	64	44
Turjak	78	2
Struge	52	—
Jezica	107	18
Badohova vas	137	1
Dob, Dolenj.	87	—
Grosuplje	97	9
Studenec, Ig	67	21
Iška Loka	39	1
Iška Vas	31	—
Vrblenje	14	—
Tomišelj	36	2
Pijava Gorica	12	—
Polhov Gradec	116	—
Črni Vrh nad P. G.	75	—
Preserje	99	2
Pogačnik-Pire.
Volišče	Dobil glasov:
	Pogačnik	Pire
Dol	36	6
Blagovica	91	6
Moravče	103	12
Drtija	52	14
Sorica	89	3
Železniki	240	39
Kovor	60	1
Selca	240	39
Belapeč	21	8
Šenčur p. Kr.	143	25
Voglje-Hrastje	48	16
Prevoje	54	31
Dr. Žitnik — BoziČ.
Volišče:	Dobil	glasov:
	Žitnik	Božič
Št. Vid nad Cilk		
nico	88	6
Košana	53	103
Sp. Idrija Trnovo	25	33
	154	95
11. Bistrica	1	37
Jablanica	109	26
Slavina	116	58
Žiri	119	150
Godovič	27	52
Vojsko	34	9
Planina p. V.	8	63
Podkraj	45	16
Gor. Logatec	13	79
Sp. Logatec	29	61
Itovte n. Logatcem 84		49
Hotederšica	22	42
Pfeifer —	Globočnik.	
Volišče:	Dobil	glasov:
	Pfeifer	Globočnik
Št. Peter 94	68
Božjakovo,Rosalnice74	-
Prašiče 35	2
Lokvica 58	—
adoviea	80	1
Mor*	71	—
fllOHiČi	59	9
rlbuče	42	6
utež ob Savi	52	42
ari trs	40	16
einič	141	17
Povše — Zupančič.
Volišče:	Dobil	glasov:
	Povše	Zupančič
kočij au	57	105
tabelno	36	70
'*apt	10	, 14
ugradec	65	—
jdovee	82	14
ara pri Kostelu		
(Kočevsko)	55	—
obrniče	241	1
anjaloka	22	—
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
inska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č.
(Dalje.)
Grozen sum se ga polasti. Vsede se in še »1 j vleče na uho. Uže čuje hrup prav blizu, akor bi kdo kaj na tla postavil. Don Ro-rigo plane iz postelje, gleda proti vratom, se odpro. Prikažeta se dva razcapana mazanca v rudečih plaščih, dva ostudna t>raza, z jedno besedo dva ,monatta'. Ob dnem tudi opazi polovico Grisovega obraza, preži za vrati.
„Izdajalec nesramni! Proč, živina! Bi-ndino! Carlotto! pomagajte! Umoriti me ho-:jo", kriči don Rodrigo in z roko išče pod iglavjem pištolo.
Privleče jo vun. Tod. jedva zakriči, jočita ,monatta' k postelji, hitrejši ga pore na tla, predno sc more ganiti, izvije mu ištolo iz rok in jo vrže v kot, potlači ga tla in ga drži ter kriči, kakor bi znorel: Malopridnež! Z nama, tribunalovima slu-
z onima, ki izkazujeta
ama ravnaš tako, miljenost!"
„Drži ga, da ga odnesemo", kriči drugi
i gre proti omari. Mej tem vstopi Griso in dne lomiti ključavnico.
„Capin!" kriči don Rodrigo in gleda pod rok onega, ki ga tišči, in se hoče iziti iz močnih rok. »Ubijte tega hudobneža!" če obema slugama, ,.potem pa naredita z lano, kar hočeta!" Zopet začne na vse grlo iliti in klicati svoje sluge. A zaman, kajti liso jih je daleč poslal, češ da je zapo-edal gospod, predno je povabil ,monatta', a naj gredo z njim po don Rodriga in po len.
„Tiho, tiho!" pravi don Rodrigu rabelj, ga tišči na posteljo. Potem se obrne k nima, ki ropata, in jima reče: „Le pošteno aredita!"
„Ti! ti!" rujove don Rodrigo proti Grisu, razbija, grabi denarja in blago in deli. Ti! Ah peklenšček! Saj še ozdravim! Še!" Iriso molči in se celo ne obrne tja, odkoder o prihajale te besede.
„Le drži ga! Saj se več ne zavč!" pravi irugi monatto.
In res je bilo tako. Don Rodrigo še edenkrat zakriči, še jedenkrat se hoče iziti, potem pa se onemoglo zgrudi, gleda 'ot začaran, časih se trese in zaječi.
Oba ,monatta' ga primeta, jeden za rame, rugi za noge, in ga položita v nosilnico v rednji sobi. Jeden pride po plen. Potem od-eseta nesrečno žrtvo.
Griso urno pobere, kar je bilo zanj, aredi zveženj in odide. Pazi se, da se ne otakne monattov. V naglici zgrabi še go-odovo obleko na postelji in jo strese, da videl, če je kaj denarja notri. Druzega e se spomni na to, ko pije v neki krčmi se mu namah stemni pred očmi. Strese
moči mu poidejo in zgrudi se. Zapuste tovariši, ponj pa pridejo monatti, ukra-ejo mu vse in ga vržejo na voz, na katerem dihne, predno pride v bolnico, kjer je uže njegov gospod.
Tega pustimo tu in poiščemo nekega ruzega, ki bi nikdar več ne prišel s prvim dotiko, če bi sam ne silil v to. Poiskati očemo Renza, katerega smo pustili v prednici pod imenom Antonio Rivolta.
Bil je tam pet ali šest mesecev. Ko je astalo sovraštvo mej ljudovlado beneško ' 1; i< i : e m c l £ J zasledovanja
beneške strani. Bortolo zato gre ponj, ker ga je hotel pri sebi imeti. Renzo je bil namreč nadarjen in spreten rokodelec in jc bil desna roka factotumu, kakor se jc zval Bortolo. A Renzo ni mogel upati, da bi sam to postal, ker ni znal pisati.
To smo morali povedati. Mogoče bi či-tatelju bolj ugajal drugačen Bortolo, a mislite si ga, če hočete.
Renzo je delal pri njem. Ce je prejel kako pismo od Agnese, prijela ga je muha, postati vojak in vsemu konec narediti. Prilike je bilo dovolj. Kajti ravno takrat je beneški ljudovladi manjkalo ljudij. Posebno je bila skušnjava huda, ko Renzo izve, da vojska gre na Milansko. Lepo se mu je zdelo, če bi se kot zmagovalec vrnil domov, videl Lucijo in se pomenil z njo. A Bortolo mu je vselej te misli izbil iz glave.
„Če pojdejo tja", rekel mu je, »pojdejo tudi brez tebe. Ti greš lahko pozneje brez težave. Če se vrnejo z razbitimi črepinjami, bode vender bolje za te, ako ostaneš doma. Dovolj je drugih tacih neumnežev. Predno se tja odpravijo . . .! Jaz vem, da imajo vedno polna usta, a Milan sc ne da kar meni nič tebi nič ugonobiti. S Španijo se je treba ravsati, dragi moj! Ali veš, kaj je to? San Marco je doma močan, a tam je drugače. Le potrpi! Ali se ti ne godi dobro tu? . . . Vem, kaj hočeš reči. Če je Bog sklenil, da se ti posreči, le miren bodi! Le vedi, da to ni za-te! Ali meniš, da je pametno, v kot vreči svilo in zgrabiti za puško? Kaj počel s temi ljudmi? Zato je treba na pravem konci."
Drugič Renzo zopet sklene, odpotovati 'skrivaj, preoblečen, pod izmišljenim imenom. A tudi od tega ga odvrne Bortolo drugače ga pregovorivši, kar si lahko mislimo.
Ko se je prikazala kuga na Milanskem in celo na bergamski meji, občutili so jo kmalu tudi tam, in ... ne prestrašite se; saj vam nc maram zopet pripovedovati stare zgodbe! Kdor hoče o tem več izvedeti, naj čita knjigo, katero je na javno povelje spisal Lorenzo Ghirardelli — redka in neznana knjiga, a iz nje več izvemo o kugi nego iz vseh drugih. Hotel sem povedati, da se jc tudi Renza kuga prijela, a je kmalu ozdravel. Bil je že na kraju groba, a njegova moč premaga smrtno nevarnost. Ko ozdravi, vrnejo se mu zopet bolestni spomini, želje, naklepi; še bolj misli na Lucijo. Kaj je z njo? Ali še živi? Tako blizu nje je, pa ne more o nji ničesar izvedeti. Bog vč, koliko časa bo še to trajalo! Tudi če bi minila nevarnost, če bi vedel, da Lucia še živi, vedno je še na poti ona nesrečna obljuba! — Sam se prepričam o vsem, — misli si, predno še more stati na nogah. — Da le še živi! Po-iščem jo in od nje same izvem, kaj je z ono obljubo, potem pa jo s sabo popeljem in Agneso ž njo. Saj me je vedno rada imela. Kaj pa če me zaprč! Ej, saj imajo drugega opravila čez glavo. Saj tudi tu hodijo malopridneži, ki so pregnani. Sedaj se hudobnežem ni treba bati. Saj v Milanu je še huje. Čc zamudim to lepo priliko, ne vrne se mi več. — Kuga! Lepa prilika! Le glejte! Kako rabimo besede, če vedno le vse na-se obračamo!
Le zaupanje, dragi Renzo!
Jedva vstane, poišče stričnika Bortolo, ki se ga je do sedaj ogibal, da bi kuge ne nalezel. Ne gre v hišo, temveč ga pokliče z ulice, naj se prikaže k oknu.
boš ave
„Aj, aj
t«
„Nogč me še
pravi Bortolo. „Ali si ji ušel ?" bole, a nevarnosti ni več." „Rad bi bil v tvoji koži. Zdrav sem, a to še ni vse. Če pa kdo reče, da mu je že odleglo, sliši se lepše."
Renzo vošči stričniku srečo in mu razodene svoj sklep.
„Le pojdi! Bog te blagoslovi", odgovori Bortolo. „Ogibaj se bivičev kot jaz kuge. Če Bog da, se oba srečna zopet vidiva." „Seveda se vrnem, da le ne sam! Upam." „Le pripelji kaj s sabo. Dobro se bodemo razumeli. Da bi le kmalu bilo konec te kuge!"
„Potem se zopet vidiva!" „Bog daj!"
Nekoliko dnij se Renzo še krepi za pot, potem pa sklene odriniti. Pod obleko se preveže s pasom s petdesetimi srebrniki, katerih se še ni dotaknil in o katerih ni nikomur črhnil. Potem vzame tudi nekoliko drobiža, odkaterega si jc pritrgal in prištcdil, prime
za sveženj obleke, vtakne v jeden žep spričevalo, katero si je dal napraviti od drugega gospodarja, na ime Antona Rivolte, v drugi žep pa dolg nož, kar jc tedaj vsak pošten človek nosil s sabo.
Odpravil se je zadnje dni velikega srpana, tri dni potem, ko je moral don Rodrigo iti v bolnico. Renzo pa ni hotel iti kar naravnost v Milan, ampak se napoti skozi Lecco in svojo vas, da bi obiskal Agneso in od nje kaj več izvedel.
(Dalje sledi.)
Umrli so:
16.	decembra. Josip Križaj, mestni komisar, 58 let Poljanska cesta 17, otrpnenje srca. — Marija- Krimmer, mizarja žena, 76 let. Kolodvorske ulice 20, ostarelost.
17.	decembra. Ivana Bonač, delavka, 36 let, Sv. Petra cesta 25, jetika,
18.	decembra. Jera Miklič. šivilja, 60 let, Poljanska cesta 13, vsled raka. — Marija Bleiueis, gostija, 50 let, Cesta n» južno železnico 1 kap.
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv. Petru eeatta, <!it.«1
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
11 trpežnega ln solidnega blaga po nizkih cenah.
0[~c>zaria na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
170 85
Meteorologično porodilo. fiflina nad morjem 306-2 m. srednji zračni tlak 738-0mm		
; htanje 1 Tem[/e-« . Cas ona- ! haro- ! vatura -1 Kovanja ! metra I do 1 VotroT1 : t mm. | Cplrlio	Nfbo	3 t ■i " t u:
18] 4. tvv« | 744-6 | — 32 | brezv.	megla	
iq| 7. zjuti | 743'7 ! — 5 4 : sl. szah. |2. popol. | 7-12-1 | —0 4 | sl. jug S ednia včerajšnja leniDeratura —3 3"	megla del. oblač. , normale:	03 -19
Za šolska darila
pripoioča
,Katoliška Bukvama* v Ljubljani
naslednje povesti za mladino:
„Ljubite svoje sovražnike" — s podobami. „Marijina olroka — s podobami. „Mr.ron, krščanski deček 2 Libanona1' — s
podobami.
Cena broširanemu eksemplaru 40 h. kar-tonirano 60 h. — Dobe se tudi v linejših vezih po raznih cenah.
NAJLEPŠE PRAZNIČNO DARILO!
V NODENI SLOVENSKI HlSl 5E NE BI 5HELE P0QREt5ATI 00000000000
Brivcev Koledar za 1.1901
je izšel v Trstu.
Koledar prinaša šaljivo gradivo in lepe slike. Dobiš ga povsod, kjer prodajajo ,,Brivec". Stane 25 kr. (50 h).
Kdor se naroči na G kron na leto.
,Brivca", plača
Županstvo v Sodražici išče iz kušenega
— samca. — Služba nastopi se lahko takoj.	1093 3-1
V
7
m
c
^^ DOKTORJA PRflNCETfl ^^ PRErŠfrRNfl
UREDIL SKRIPT. L, PINTAR
iLU5TRIRf\NA IZDAJA, SEŠITA 5 K, U PLATNU VEZANA 6'40 K, U USNJU UlrZANA 9 K. NATISNILA IN ZALOŽILA IG. FL. KLETNNAYR & TCD. BA/1DERG 11 LJUBLJANI o o D0BIUAJ0 se PO UStrM KNJIGOTRŽNICAh ° ° 1023 20-13
Kraški teran
5
garantirano naraven in pristen, pre-
sKrbuje in razpošilja od 56 litrov dalje (na zahtevo tudi z uzorci) po najnižjih cenah
Anton	ml.
v Tomaju, p. Sežana, Primorsko.
NB. Pozor tisti, ki ga rabijo več hektolitrov skupaj, kajti cene se v kratkem zvišajo. 1028 5—5
St. 40 013.
Razglas.
1072 2—2
Radi oddaje mizarskih ln kljnčarsklh del za zgradbo mestne šole pri sv. Jakobu in za jubllejsko ubožnlco vršila se bode
dne 24. decembra ob 10. uri dopoldne
javna pismena ponudbena razprava
pri mestnem magistratu ljubljanskem v prostorih mestnega stavbnega urada, kjer so tudi načrti, proračuni, pogoji in drugi pripomočki ob navadnih uradnih urah vsakemu na vpogled razgrnjeni.
V ponudbah navesti je posamezne cene s številkami in besedami ter preračuniti skupne zneske, na podlagi katerih je določiti in priložiti 5 v vadij v zapečatenih zavitkih.
Na ponudbe, katere ne bodo pogojem zadostovale, ali katere se bodo pogojno glasile, kakor tudi na take, ki bodo prekasno vložene, se ne bode oziralo
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dn6 6. decembra 1900.
DR JANKO BREJC
zagovornik v kazenskih zadevah
v Ljubljani, na Dunajski cesti
IVIecl j atova hiša,.
889 18
Podpisariec p. n. sluv. občinstvu uljudno nazua-njam, da sem pričol z dsietu ). decembra t. 1.
v Mayerjevi h\ši, St. Petra cesti št. 4
Čast mi je slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem svojo prodajalnico in izložbo na novo prenaredil in povečal, imam največjo izbiro vse novosti (secesijon)
zlatnino, srebrnino, na novo vpeljano kina-srebro, vso namizno opravo, bici-keljne in šivalne stroje, €9 &&	3«
najceneje v primeri z drugim blagom.
Slavno občinstvo vabim na ogled in obilni obisk z vsem spoštovanjem.
FR. ČUDEH* urar,
na glavnem trgu nasproti rotovža. Garancija od 1 do 5 let. Ceniki tudi po pošti prosto. Srebrne moške ure +50 gld., srebrne damske ure 4-40 gld., zlate z močnimi po-krovi 15 gld., budilke 1'50 gld., stenske ure na nihalo v omari 100 cm
priporočam j>° iiKjuiijili otmali,
Izdelovanje in popravljanje v^eh v mojo stroko spadajočih novih in starih del izvršujem točno ln najceneje v lastni delavnici
Za mnogobrojua naročila se najuljudneje priporočam z velespoštovanjem
Dragotin Košak, zlatar
dolge osem dni idoče 8 gld
^ v Ljubljani ^
spr<j<Miij!!jo se naročila »a obed in večerjo.
Istotam se sprejmo gospodične v kuhinjsko vežbanje. Poučuje kuharica z Dunaja.
Tudi je na razpolago	H S JUt -s;« «a a	pri-
pravna za plesne vaje itd kacega društva
Dalje velika klet za vinske trgovce ali kaj jednacega pripravna. 1105 3_i
Najlepše in najprimernejše božično in novoletno darilo
za mladino so
ki jih je doslej izšlo deset letnikov.
Dobe s.i se vsi letniki iazen I. in II. in sicer: krasno vezani po 90 kr., v platno ve/,ani po 55 Ur., kart »nirani p > 35 in 40 kr. in broširani po 30 in 25 kr. — III. in IV ktnik se dobita le broširana.
Dobe se po vseh knjigarnah in v semenišču v L/ubljani. U04 3-1
Začetkom leta 1901 se ima v smislu zakona z dne 29. marca 1869. 1. (diž. zak. št. 67) izvršiti splošuo ljudsko pop-sovatije po stanji z dne 31. decembra IH'0.
Z ozirom na določbe §§ 19 in 23 zgoraj navedenega zakona, dolžan je vsak imetelj stanovanja, odno^no vsak družinski gospodar, imeu pripravljene za moške os. be. katere je v stan> vanji popisati in katere so rojene v letih 1881 do všteteg' leta 1891. ter imajo domovinsko pravico v kakej v državnem zboru zastopan h deže!, kolka proste izp ske iz rojstne knjige, katere je izdati brezplačno, ali pa poverjen prep s rojstnega lista.
Dolžni so torej vsi tjnžteiji stanovanj m družinski gospodarji, v katerih stanovanjih so ah bodo dne 31. decembra t. 1. take osebe, ako iste uimajo že poverjenih predpisov dotčnih rojstnih listov, preskrbeti si za Tsako tako o.-ehc tak izpisek najpozneje do konca tega leta, ter se imajo v ta namen takoj obrniti na dotični župnijski ali matični urad, kjer se je vpisalo rojstvo.
Ta roj.-tni list, oziroma ta izpisek bo le potom prilepiti na nazoanilnico, v kateri se izvrši pop s dotične osebe.
To se daje javno na znanje vsled razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 26. novembra letos, štev. 17.681
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.
dne 30. novembra 1900.
rau <uc/m 'lili ..pri novi tov ar nt Prešernove (Slonove) ulice 1 Ljubljana.
Stedilno leštilo za tla f S'™
Dunaji) je najcenejše in najpripravne še sredstvo za doma u porabo pri leštenji parketnih lužiInih in li-čilnih ta1, se posuši tekom jedne ure. Dobiva se pri tvrdki ERATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 2:-"8 8 11—7
sirsarr
vr devts* wA V*
priporoča raznovrstni-
Čast mi je naznaniti p. n. občinstvu, da sem prevzel in otvoril
v
-/jubljani v Selenburgovih ulicah št. 3
(dr. Kosler- eva liisša)
obstoječo
Mnoge zveze, katere imam z največjimi tu- in inostranskimi tovarnami in tvrdkami me stavijo v prijeten položaj, d.i bom mogel čč. odjemalcem vsa-transko ustreči. — Zunanja naročila izvršim točno in solidno. Obilega obiska prosi z velespoštovaniem
Anton Kane,
1060 8-7	drožerist.
Dobiva se komad^ po 12 kr. = 2-1 vinarjev po vseh prodajalnicah v mestih in na deteti.
Glavna zaloga pri II. Ničmams v Ljubljani.
— _ Ceniki za razprodaja}ce pošiljajo se zastonj.	=
Dunuvsfto viavnavno posojilo t. 1878 . Zastarna pisma ar. osr. iora.-kred. banke , Prijoriietne obveznice državne železnice »	, južne železnice ,3°
>	, južne železnico 5°/.,
:	» dolenjskih železnic 4c/0
Kreditne s reč It e. 100 gld......
4°,, srečke dunsiV. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srežk«, 10 gld. Ogerskega > „ > 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld.....
20 mark . . "0 frankov (napolfondo' Italijanki bankovci C. Ur. r.abiri) . .
Sa« 18. decembra.
Skupil! državni aolg v notah . Skupili državni dolg v »rebru . .
Avt.ii-ijjikii ilata renta 4......
Avstrijska kronska rt-itf.a 200 Vror. . Ogerska zlata renta 4";0 . , .... Ogf;rnlfa it;*.tiska renta 4°/„, 200 .... Avstro-ogerske bančne delr.ice, 600 gid. . Kreditne delnice, 160 gld. . . . London vista	...
Nemški drž. bankovci aa H)!.' t«, mm.drl.vel
Ur.i 18. decembra.
3'2", državne srečne i. 185-1. Si5V gld.. 5"/c državne srečko 1. 1860, 100 gid. . Državne srečke i. 1864. 100 gld. 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 3"JO kr«>*i Tuiine srečke V»/0, 100 gid. . . Dnnavfike vravnavne srečke 6"/0
Menjarnicaa dalntska aro*iw
AUT Pojasnila v vseh gospodarskih in Omanih »ttraro*, potem o kursnih vrednostih vseh spatculaoljskiii vredjtMiaik
^splrjev ;n vtstni svftii za dosego kolikor je mogoče vinooga obrestovala pri popolni varnosti šdfcži" naloženih jur f m v m i c. ~M?Sk
&& Kaltuji in prodaja "SSfc .ii&kovrstnih ftr&avnib papirjev., »srsok, denarjev itd
£avart»van,fa za zgube pri irobanjlk, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Promeae za vsako žrebanje. K u i a i> i n a i i v r ž i t e v n&robil na borz).
i., feilzrii*10 in 13, Dunaj, i., ftroGeigassa l
Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani,
Odgovorni vreduik: Ivan Rakoveo,
Izdajatelj: Or.jMf.n ianežič.