222. štev. V Ljubljani, četrtek 16. septembra 1920. PošiDina i’lač,M ’ e#,0,i0i- IIL leto. Velja v Ljubljani in po pošti: telo leto pol leta (ctrt leta 23 mesec K 240-_ „ 120-* 60— .. 20— Za inozemstvo; celo leto pol leta. Četrt leta X3 1KCSCC R 400' -- 200 -100-35 — jNSun Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu - štev. 8. Tclcion štev. 44. .............. Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 1 krono. Za Ameriko: celoletno . polletno . četrtletno. 8 dolar. 4 dolarje 2 dolarja Novi naročniki saj pošiljaj# naročnino po nakaznici. Oglasi se zaračunajo po porabljenem prostora in sicer 1 mm visok ter 55 mm prostoi za enkrat 2 K 'čkrat popust. '•»v. 'V. Vprašanjem glede inseru. vor dopisnica ali znamka. — „ Rokopisi se ne S* "U Demisija deželne vlade. Ponatis Iz včeraišiite posebne izdaie »Jugoslavije«. Liublianski dopisni urad obiav-lia: V včeraišnil seli le oleblscitna Ficniislla v Celovcu sklenila, da se Ima naša volska umakniti s cone A r.c da bi sc ocorel ali istočasno umaknilo italijansko vojaštvo Iz av-f.friiskepa ozesnHa na Koroškem, dahe. da se ima umakniti tudi vse ak- tivno orožništvo. ki ul rodom iz Koroške. In končno da se Ima suspendirati do Dleblscita izvalanle nadzorstev nad veleposestvi. Z ozirom na to ie deželna vlada v izredni seli danes doooldne skte. nila. podati svoio demislio. Obsežne aretacije tržaških Slovencev. Trst. 15. septembra. (Izvirno poročilo.) Položaj v Trstu ie še vedno težek. Stavka ie sicer nehala, toda iziemno stanie traia dalte. V zadnjih rinch ie bilo v šentiakobskeni okrožju aretiranih nad 500 oseb. večinoma Slovencev in sociialistov. Nekatere so oblasti zopet izpustile, mnogo oa iih še pridržujejo v zaporih. PottHčiti boii v mestu so prestali, slišati je le še tu in tam kakšen strel v Bosche-ttu. kjer love karabinierli zadnte »upornike«. Vlada se boi! še nadaj-nih revolucionarnih izgredov. zato oatruliiraio do mestu močne straže. Italijani nadaljujejo s podkupovanjem Albancev. Podgorica. 15. septembra. (Izvirno poročilo.) Liudie. ki orihaiak) iz Skadra. nri.oovcduieio. da zalaaaro ItakianL Albanec oijdno z orožiem In municiio in irh novovariaio na nov naoad na Jugoslaviio. Italiianski agenti v Skadru razpolagalo z velikimi množinami denarin s kateri- mi podkupliaio voditche albanskih plemen, ki liitiio nabirati tolpe za nove nanade. Beograd. 15. sept. (Izvirno poročilo.) Iz Podgorice iavliaio. da se zbira ob Boiani v bližini Skadra močen oddelek albanskih vstašev. Kolikor se le dalo do sedal dognati, so oboroženi Albanci z najmodernejšim orožiem. ki so ga prejeli iz Italije. V Sv. Ivanu Mednanskem se mahala posebna italiianska misiia. kateri na-čeliuie italijanski general. Trocki pripravlja zimsko ofenzivo. Berlin, 15. septembra. (Izvirno poro. čilo.) Po soglašajočih vesteb Iz Rusijo sc pripravlja Trocki, da začne v prvih zimskih tednih Trocki z novo veliko olenzivo proti Poljski, ako do takrat ne bo sklenjen mir. Trocki vodi osebno vse priprave in Je dospel v ta namen \ Lldo na Lltvinskem. Svoje Sete zbirajo Rusi ob Berezlni In gornjem Dnjepru. Trocki računa, da mu bo mogoče do srede oktobra zbrati tri do štiri nove armade v skupnem številu četrt milijona mož. URADNI REGENTOV OBISK FRANCIJE. Beograd, 15. septembra. (Izvirno poročilo.) Iz dobro poučenih virov se doznava, da obišče regent Francijo uradno v sredi oktobra. BELO RAZMEJITVENE KOMISIJE Maribor. 15. sept. (Izvirno poročilo.) Cim bo določena meia med Košenjakom hi sv. Urbanom, se bo začela razmejitvena komislia pečati s proučev.aniem in določaniem meie od sv. Urbana do sv. Lovrenca. V tem odseku so hoteli Nemci tolmačiti mirovno pogodbo v našo škodo tako. da bi tekla mela 5—6 km iužneie kakor sedal. Proti nem--;kinJ ugovorom Da ie zmagalo stališče naših delegatov, da ie taka iz->rcmemba do mirovni Dogodbi ne-onustna. Zato le razmeiitvena ko-nisiia odredila, da bo tekla meia tu-Vai v kolikor mocoče ravni črti. Z letom v tem ožemita se prične v riai-kraišem času. M. Zčvaco: Kraljev vitez. Zgodovinski roman. Morebiti sploh ni vedela, kdai le vstala... P°Časii. rahlo, kakor neviden duh nnv™11'^3’3 oroti kralievi sobi! louvrskeva dDOznala vso z^radbo 101 Je hodila nocoj* te°bj "SJi”0 nosebei mmisiiera '<\ da se ni zmotila na . • od mnogih križempotjj. feodeftaie j odi! korak, marveč stoDala le l nako sigurnostjo kakor o belem nevu. Snalnica Ludvika XIII. ie ležala a koncu cele vrste dvoran. V pred-obi ie spal kraliev naillubši strežat: •e boli soredaš na ?e bila volika sobana. kier le stražil vso noč oddelek rde. Kdor bi bil hotel ob tei url ' krajfa. bi bi! moral liaiorei ubili . yanai?t dobro oboroženih mož. ne .v i strežaia. ki ie bil takisto ko- tfheik. Šele tedaj bi bil dospel v sobo z BOJ PROTI DRAGINJI. Beograd, 15. septembra. (Izvirno poročilo.) Nar. poslanec Poščlč Jo predložil vladi načrt za pobijanje draginje. Po. tem načrta bodo kaznovani navijale! cen z globo od 5—20.000 K In za zaporom od 1—6 mesecev. Istotako se predlaga kazen za on« trgovce, ki zaslužijo pri prodanih predmetih nad 10 % In za one, ki skušajo podkup-IJati državne uradnike. PREPREČENA D* ANNUNZIJEVA PODPORA ALBANCEV. Bakar. 15. seut. (Izvirno poročilo.) Te dni sta odDluli z Reke v Albanijo ladfi »Knin« In »Croatia« z orožiem in strelivom za albanske vstaše. Ladii sta hoteli izkrcati svol tovor v luki sv. Ivana Medunskega. Tam navzoči zdstonnik ameriškega jadranskega novelistva ie Da izkrcanje Dtenrečil. ker nasprotuje mednarodnemu pravu. Ladii sta se vsled tega vrnili nazal na Reko. ITALIJA BO SVOJE ZAHTEVE ZNIŽALA. • Split. 15 septembra. (Izvirno poročilo.) »Novo doba« javila Iz dobro informiranih krogov, da ie izlayil Trumbič še pred svoiim prihodom v Beograd, da le Italiia pripravljena obnoviti direktna pogaiania z Jueo-slaviio. Pri teh Dogaianiih bo Italiia svoie zahteve precei znižala. In sicer na pritisk Anglije. FRANCIJA BO POSREDOVALA V JADRANSKEM SPORU. Curih, 15. septembra. (Izvirno poročilo.) Nekemu časnikarju, ki Je v Ali les Bainsu Milleranda vprašal po francoskem stališču v Jugoslovansko-itailjanskcm sporu, Je francoski premier Izjavil, da mora med Italijo In Jugoslavijo priti do direktnega sporazuma. Na to bo delala z vso silo tudi Franclja, ki bp v slučaju, da ne bo kazala Jugoslavija dovoli pomlrtjlvost), pritisnila na beograjsko In Italijansko vlado naj obe popustita. ITALIJA IN ČEŠKA1. Milan. 15. sept. (Izvirno po.oči-lo.) Italijansko časopisje razpravlja o odeoditvi potovania češkega zunanjega ministra dr. Beneša v Rim. Listi zatriuielo. da le potovanje samo 2aČasno odtrodeno. Italiianski vladi ?e na obisku dr. Beneša mnogo ležeče, ker želi; da se polasni raz-merie med Češko in Jugoslavijo na eni. med. Češko in Italiio na drugi strani, zlasti pa vorašanie. kako stališče bi zavzela Češka v slučaiu italijansko - jugoslovanskega konflikta. Italiianska vlada bi hotela vedeti, v koliko le vezana Češka za ta slučaj Po sklonjeni obrambni zvezi z Jugoslavijo. SEDEŽ DONAVSKE KOMISIJE. • Ženeva. 15. septembra. (Izvirno poročilo.) Odločitev o sedežu mednarodne donavske komisije še ni Padla. S francoske stran! Jansiran predlog, nai se do-loči kot sedež Budimpešta. le naletel na nalostreiši odnor vseh ostalih obdonavskih držav. zlasti da male antante. Zato se o niem ne razpravlja več resno. A tu ie češki predlog, da se namesti komisija v Bratislavi, iz tehničnih ozirov ne pride v poštev, ker bo trajalo še več let. da se bo zgradilo potrebno pristanišče. Naiboli verietnoje. da se bo komisija delila. Olavni odsek bo posloval na Dunaju, odsek za fužno Donavo oa v Oalacu. POSLOVNIK ZA KONST1TUANTO. LDU Beograd. 15. sept. Parlamentarni odsek bo imel futri sok) za sestavo novega Poslovnika za kon-stituanfo. Poslovnik se bo izdelal ta-; Ico. da bo omogočal brzo delo. onemogočal na obstrukcijo. višnievimi svilenimi tapetami, na ka-lesketak> srebro bourbon-skih lilij, ter zagledal monumentalno oostelio z brokatnimi zastori, kier re soaval petnajstletni kralj... Na mizici zraven Dostelie ie bila v kristalnem vrču oiiača. s katero si fe Ludvik XIII. hladil nočno žejo. Poleg vrča ie stala kuna od čistega zlata. Med I.eonoro in to kupo ie Ču-Ia kralta zvesta straža. Dripravllena preliti zadnio kapljo kTvi. In vendar ie bila rekla markiza d’ Ancre so-nrogu z vso gotovostio. da bo stala nocol ob kraljevem zelaviu! Ali ic znala čarati? Ali ie poznala drugo DOt? Tik ob zglaviu Ludvikove dosIc-Ab, sn v 'r'i'*1an5 tapeti skrita vratca. ^ zna* deček-krali odpreti, bi našel za niimi hodnik, ki drži v sobo mlade kr»tiice Ane. avstrijske ,''n,ce,se' ? katero so ga poročili v c.esetimi meseci! Toda oba sta *'■' 01 cmlada in niiiu zakon ima za-zdai samo Političen pomen; šele čez icm. kadar se zazdi kraljici brimer-uo bo ležal na sinovem zglaviu nekega večera klfuč teh sknlih vrat. za katerimi V9 (^ka sladkost liu-bezoi... Krali spi... Kroginkrog niega po vsem Louvju. vlada globoko mol-čanie... Nič ne drami tihote, niti ne škrioanie vrat. ki se odpiralo ob zglaviu oostelie z brokatnimi zastori... Vrata Hubczni so odprta; na niih pragu stoii pošast! Ne ljubezen, nego smrt! Ne mlada kraljica Ann* marveč Leonora Galigai!... Za hipec se ie ustavila markiza ter pritisnila roko na srce. Omahovala le; prileti se ie morala za podboje. in nien obraz ie bil bled kakor D rt. Ali to ie trajalo samo par minut. Morivka ic premagala omotico, stopila bliže ter pogledala kralia. če sd!. S strahotno neslišnostjo le od-mašila stekleničico. ki io ie držala v rokah, Z očmi uprtimi v kraljevo ob-ličie ‘e izlila v zlato kupo strup. Nato ie dolila piiače iz kristalnega vrča Umek nila se ‘ffe ter zaprla vratca za seboi. Tik za rdimi pa ie obstala in pritisnila uho na ključavnico.. Le- Demisija. Deželna vlada za Slovenijo ie podala demtaijo. Uradni komunike navaja za motiv odstopa nam neprijazne sklepe koroške plebiscitne komisije. Ljubljanska vlada Je storila torej nekak novum v dosedanji politiki naše države: dcmlsljonlrala Je Iz zunanje političnih povodov ter to (udi oiici-Jelno oglasila. Ra} bo ukrenila na ta korak centralna vlada v Beograda, sl ne moremo prav natanko zamisliti. Pravzaprav Je pokazala ta demisija Jasno, da vladajo med Beogradom In pokrajinsko vlako težki spori. De-mlsija same pokrajinske vlade nikakor ne bo mogla Imeti kakega vpliva na postopanje antantne komisije 2e kar sama po sebi. Zato bi bila poklicana edino le beograjska centralna vlada, ta edino se lahko uveljavi pri vrhovnem sveto s celo državno avtoriteto. Demisija ljubljanske vlade ne more biti dragega, kakor oster apel na Beograd v tem smislu. Gospod Vcsnld Je poklican, da stopi na plan. Malo težavna Je naloga, ki Jo Je ministrskemu predsednika s svojim odstopom Izročila vlada Slovenije. Kar poglejmo! V Narodnem predstavništva se Je ravnokar vršila nad vso žalostna debata o bolgarski mirovni pogodbi. Stranke so pokazale, da le moralni In politični nivo sedanjega Nar. predstavništva daleč pod ničto. Šel vlade sam se Je zasvetil v Izredno čudni luči, Pariz Je dal gospoda Vesnlča v mozeg samo neko bule-vardščlno, ki bi se kratico dala označiti z geslom: Žvižgam na vse kar se nahaja vzhodno od dcmarkacljo Benetkc-Parlz-London. ' Saj smo razumeli, da Je Izrazil gospod Vesnlč Italijanski vladi sožalje za nedolžne človeške žrtve ob zadnjem potresa v Italiji, Razumemo tudi, če se trudi naš ministrski predsednik, da vzdrži korektnost proti antanti, dasl le-ta oči vidno niti od daleč ni t8ko vljudna, da M z dejanji kvi-tirala to korektnost. Vse to razumemo, pravimo. Nikakor nam pa ne gre v glavo kjava, ki Jo Je go- spod Vesnlč s prav posebnim naglasom podal na vprašanje poslancev Iz zasedenega ozemlja, ali naj bomo za svojo svobodd hvaležni tndl Italiji. »Da, tudi Italiji,« ie odgovoril gospod Vesnlč. Ironija Je hotela, da nam Je prišla v; roke takoj na te besedo francoska revija* v kateri piše Francoz, da se mora baš antanta za svojo zmago zahvaliti v veliki meri Jugoslovanom. Pa ne glede na tako ali tako pisanje zaveznikov vemo sami dovoli, da nismo Italiji dolžni ničesar. Prav ničesar ne, gospod Vesničl Pa če M bili svojčas blil, Je Italija s svojim barbarskim postopanjem na naših tleh zaigral« vsako pravico ne le do naše hvaležnosti« ampak pravico do poslednje trohice vsakega priznanja. Izjave kot Jo Je podal gospod Vesnlč v nar. predstavulštvu z ozirom na Italijo, ne lo, da niso resnične, ampak so obenem tudi politično popolnoma zagrešene. Zelo čudno Je za nas Slovence tudi to, kar se Je ugotovilo v ministrskem svetu« v prisotnosti dr. Trumbiča, o Jadranskem vprašanju. Govori se, da vlada ae bo pristala na to, da b| dobila Italija Reko In vzhodni del Istre. Zahtevala se bo tudi Integralna reinkorporacija Dalmacije z otoki, Demarkacijska črta od Reke proti sever«« ki poteka tik pred Ljubljano, se v poročilu sploh ne omenja. Tak Je torej položaj. Demisija ljubljanske vlade postavita Beograd pred Jasno odločitev. Slovenska Javnost dobiva vtis, da centralna vlad« sploh nima Interesa na našem ozemlju- Kontrasti med ki baranta z zavezniki, ter tako tfa naš teritorij za nekako odkupnino ■ med voljo slovenskega ljudstva, s« končno prišli na očitno. ‘ ' Odstop naše pokrajinske vlade velja kot poslednji poziv In opomin Beograda. V odločnost tega poziva moramo vliti vso življenjsko voljo naše rodne grude, Beograd ga ne sme prezreti! razdor v Češki socualni DEMOKRACIJI. LDU Prasra. 15. sept. Včerajšnja konferenca zastopnikov socialne-demokratične stranke le sprejela re-salucik) kjer izjavlja, da Mani levice ne morelo biti več člani stranke in odločati o usodi stranke. Kon-trres stranke se je odtrodil do konca decembra. BORZA. Curlh, 15. septembra. (Izvirno poročilo.) Berlin 10.60, Newyork 624, London 21.55, Pariz 40.65, Milan 2&30, Praga *, Beograd 21.25. Zagreb 6.40, Budimpešta 2M, Dunaj 2.97 In pol, src ' I Dunaj, 15. septembra. (Izvirno poročilo.) Zagreb 242—262, Budimpešta 98—109, Praga 405-431, Varšava 100—116, češke krade 405—431, dinarji 975—1025. Praga, 15. septembra. (Izvirno potočilo.) Dinarji 240, marke 12025, francoski onora ni hotela oditi brez cotovosti. da ie končano. Hotela ie Izginiti šele. kadar si lehko poreče: »Zdaj ie Pil! Zastrupljen ie! Treba mi te samo še iti k Lorenzu no smrtonosno rožo!« Čakala le. kakor b! se bilo osredotočilo vso nieno živltente v sluhu. Ura le udarila dve... udarila ie vol,.. nazadnie tri... Včasi ie počilo kle v pohištvu. Včasi le slišala vzdihniti spečesra kralia... In zdajci — ah. vendar že! Razločila ic šum. kako sc ie krali obrnil na blazinah, zdramil se. oorl se na komolec in priiel z drugo roko za pogubno čašo! Vendar že! Ludvik XIII. izpile strup! Concino bo krali francoski! Ta hip Da se ie vzdignil oddaljen hrun. Zmerom bliže se le razlegalo kričanje: »Ustavite ga! Držite ea!« In krali le skočil s postclic ter vzkliknil: »Hoj. kai pomeni to?« Zastražena ccrcmoniialna vrata so se odprla naeloma. kakor bi nekdo s silo udaril vanic. in Ludvikova spalnica se ic napolnila 2 liudmi... Iranki 456, dolarji 70.50, avstrijske krone 2250. LDU Zagreb, 15. septembra. Berita 190—205, Italija 495-510, London 385-» 390, Nowyork 116-117, Pariz 750—755, Praga 166—168, Švica 1725—0, Dana) 38.50—39, dolarji 114—116, avstrijske krone 40—41, carsk’ rublji 120—125, francoski Iranki 745—750, napoleondor 390—405, nemške marke 208—209, romunski leji 230 —234, Italijanske Ure 480—500, angl. funti 390—395, češkoslovaško krone 165—172. Zagreb, 15. septembra. (Izvirno poročilo.) Banka za Primorje 1150, Eakompt-na 1630—1635, Jadranska 2350—2450, Jugoslovanska 750—760, Ljubljanska kreditna 1125—1150, Slov. eskomptna 750—800, Rl-Ječka pučka 430—440, Prva hrvatska 1160. ŽITNE CENE: Npvl Sad, 15. septembra. (Izvirno poročilo.) Pšenica: 760—800, Ječmen 420» 450, koruza 280—300, moka nulerea 12-» 12.30, štev. 2 10.80—11.10, štev. 6 9.40. Leonori se ie zdelo. da poka zemlja pod njenimi novami ter se ruši ves firmament na nleno glavo! XX. Hči voivode Angoulftmskega. čuteč, kako se pogreza na dno vode. je Gizela izgubila lasno zavest: čutila ie santo. da pada v nekakšno brezdno. Tok io le odnesel pod drugi lok mostu, sukal lo neka! časa v globini ter io zagnal mahoma snet na vrh. baš ko ie mislila s poslednjim ostankom svoieea uma. da ie vse končano. Niene oči so se odprle in zagledale nekai črnega, dozdevno ovromneva. ki se te zibalo pred nio. Z obupnim naporom le segla no tei neznani reči. prijela se ter obvisela ... Kakor hitro oa ie našla onoro se ie oglasil mahoma tudi živKenski nagon ter II odkril položai. Ogromna stvar, za katero 5e ie držala, ic bila v resnici prav maihen čolnič, privezan tik ob izhodu predora, ki ga ie tvoril mostu! obok. S srdito močio se te vzpela kvišku in padla kakor mrtva znak do čolnovem dnu. Stran 2. * JUGOSLAVIJA* dne 16. septembra 1920. ■ .....................— ....... Wi*ii m. Stev. Sokolstvo za Koroško. V kratkem ima pasti na KoroS-kem odločitev. Naši bratte onfcral Karavank bojujeta te dni naihulši boi 7 zahrbtnim in predrznim germanskim sovražnikom. Prihaiaio poročila. d’a zbiralo Nemci oeromna denarna sredstva, da uničiio naš živeli v kra«h. kier ie tekla nekdai zibelka našeea naroda. Bratle in sestre! V tem trenotku ne smerno stati ob strani. V smislu sklepa glavne skupščine Jueosloveuskega Sokolskega Savcza ie določen 26. september kot »Koroški dan«. Jueroslovensko Sokolstvo v celi državi ie dolžno, 'da ta dan nosvetl samo naši Koroški. Vsako društvo mora prirediti eno predavanje o Koroški ter na primeren način organizirati pobiranje prispevkov za Narodni svet na Koroškem. Vsak Sokol in Sokolica darui vsai 1 krono! Bratle in sestre to ie naša dolžnost — odločitev Je pred durmi — pomagajmo našim bratom k popolni zmagi. — Zdravo! Starešinstvo .lueosl. Sokolskega Saveza. Narodno predstavništvo Beograd. 14. septembra. Na današnii sefa nar. predstavništva se te nadaljevala debata o mirovni oogodbi z Bolgarsko. Prvi ie govoril o tem predmetu poslanec Smodei. Izvalal ie: »Bolgarski politik! niso Domislili, da deiaio zoper svoto lastno korist, ko podpirajo nemški »Drang nach Osten« in po-mmrato graditi nemško pot od Berlina d* Bagdada. Deistvo le. da so se Bolgari nad svetimi brad spozabili. Dolžnost Bolgarov oa ie. da popravilo. kar so zakrivili Potrudilo nai se sami. da pridobe Driiatelistvo z narodi, katerim so storili krivice. Niihova politika nai se orientira v slovanskem smislu.« Nato le iziavil zastopnik Seliačke stranke, da bo glasoval za mirovno pogodbo z Bol-garHo. Debato ie zakliučl poročevalec Kostid. ki ie povdaril. da ie treba v bratovski ilubeznt nadaljevati politiko, ki te neobhodno potrebna, če hočemo ostati gospodaril na Bat. kanu. Zbornica le nat« glasovala In HihovafeCflPgodbo 7. Bolgarilo odobrila. Poslanec Smodei fe govoril še o Nemški Avstriji in antanti. Naglasil Je. da se v vprašanju plebiscita na Koroškem ne dela tako. kakor bi se moralo delati. Poslanec Jolarič ie priporočil, nai se pogodba z Avstriio w>retme. Po nekaterih malenkostih fe bila sela zaključena. Predsednik {Vukčevič ie tudi naznanil, da bo poslancem. ki bodo izostajali od sel. nar. predstavništva, vsakokrat ukinil dnevnice. •- Likvidacija ao. konzulatov v Ameriki. Dunai. 14. sept ffivša avstro-ogrslka monarhila le Imela v vseh večiih mestih Amerike svode konzulate. Vsi iusroslo venski izseljenci iz dežel, ki so pripadale monarhiji, so bili podložni tem konzulatom. Tam so vršili svoje vniaške dolžnosti, tam vse take posle, ki so sloneli na državljanskih pravicah Itd. ........ Risto Savin: Lepa Vida. Slov. oper. literatura obseza skromno številce del in še teh žalibog ne poznamo. Niti Ipavčevih stvari, niti Parmovih, niti Foersterievega »Go-*eniskega slavčka«. Lansko leto so iz zaprašenega arhivi prinesli na dan Parmovo »Kseniio« in skozi vso sezono smo neprestano opozarjali, nai j se vodstvo odloči in skuša uprizoriti naše zadnie. in tudi naimoderneiše operno delo Rista Savina Iiudsko onero »Leoo Vido«, ki fe doživela na ljubljanskem odru svoio prvo uprizoritev leta 1910 pod vodstvom mlatila Beruška. Skladateli ie že lansko leto Pisal, da ie opero popolnoma predelal in razširil, da le treba le besedno nekoliko pregledati, drugače-pa ima ves notni materiial na razpolago. Ker vodstvu ni bilo mogoče lani uprizoriti »Lepe Vide«, io ie postavilo v repertoar bližajoče se nove sezone na nrvo mesto, kar pohvalno omenjamo. Saj ni potreba posebei do-vdauatl. da ie dolžnost našeea_ gledišča občinstvo seznaniti v Drvi vrsti z deli jugoslovanskih, predvsem oa slovenskih skladateljev. Kot važen, kulturno historičen čin moramo tedaj zabeležiti novo uprizoritev »Lepe Vide«, ki fl ie osnovni motiv vzel Znani libretist oisateli Rihard Batka Od nekega odličnega Slovenca. ® te prišel iz Amerike na Dunaj do važnih poslih, sem Izvedel to-le: Na vseh a.-o. konzulatih ie silno veliko denaria in drugačnih depozitov. ki so zdai last jugoslovanskih državljanov in za katere se — nihče ne briga. Mnogi moški so odšli v Evropo in v — voino. a pred odhodom so založili ori a-o. konzulatih oporoke, pogodbe, disoozioite za slučai smrti in tedaj. ako izginejo brez sledu itd. — pa tudi denar in vrednostne napirie. Neki konzulatni uradnik, ki ie varoval arhiv, ie de-ial. da kamorkoli dregne, le denar so vrednote iugoslovenskih državljanov. za katere se ves čas ni nihče oglasil. In čudil se ie. zakai se iugo-siovenska vlada ni doslej še nič pobrigala. da bi došel v vsak bivši a.-o. konzulat — Jugoslovenski likvidator. Vse druge države so se za take reči pobrigale, samo Jugoslavija nič! Komentarja pač ni potreba! O. Klic iz Prekmurja. Murska Sobota. 14. sept. Le malo nas ie v Prekmurju, ki se iasno zavedamo, da smo vaši bratje. Madžari so nas odtrgali od vas in nas zaslepili. ’ Umrl Je v torek zvečer v Beograda general v pokoju M. SreekovIČ. Razna poročila. D* Annunzlo n! zasedel Raba, Cresa in Krka. LDU Rim, 14. septembra. Agenzia Stefani Izjavlja, da so neresnična poročila nekaterih listov, da so D‘ Annunzlevc čete zasedle otoke Rab, Cres In Krk. Rimski železničarji proti štrajku. LDU Berlin, 15. septembra. »Bcrliner Tageblatt« javlja Iz Rima: Na skupščini rimskih železničarjev je nastopila le neznatna manjšina za splošno stavko, podpisani posestnik te vile, niti sicer v Delna demobilizacija na Poljskem? LDU Dunaj, 15. sept. Dunajski »Abendbtatt« objavlja obvestilo ljubljanskega tiskovnega urada, da je tretja poljska armada zavzela Kowel In pri tem zajela 2500 ujetnikov. — Kakor poroča »Neue Freie Presse«, je poljski vojni minister z ozirom na frontni položaj In na bližajočo se zimo odredil delno demobilizacijo. Ruska mirovna delegacija dospela v Rigo. LDU Moskva, 14. septembra. Rusko mirovno odposlanstvo Je davi dospelo v Rigo. Poljsko odposlanstvo dospe dne 16. t. m. Boljševlška visoka šola za strokovne organizacije. LDU Moskva, 14 .sept. Dne 20. septembra se v Moskvi otvorl visoka šola za strokovne organizacije. Pred odstopom češko vlade. LDU Praga, 14. septembra. Večerna Izdaja „Prava Lldu‘T naznanja, da Iro danes alt Jutri odstopilo celokupno ministrstvo. Sledila mu bo uradniška vlada. Dosedanji ministri dr. Beneš, dr. Eugliš in dr. Hoto-vetz ostanejo v vladi. Kot bodoči ministrski predsednik se imenuje dr. Černy, pred-I sednik moravske deželne uprave. Za osta-| le resorte prihajajo v poštev državni taj-I nikl ali pa prvi oddelnl načelniki. Kandidat ? za ministrstvo za narodno brambo Je general Husak, načelnik vojaške pisarne predsednika Mnsaryka. Donava narašča. LDU Budimpešta, 14. septembra. Donava le v poslednjih 24 urah narasla za 31 cm. istoimenskemu romanu Josipa Jurčiča. Za danes navajamo kratko vsebino ooere. Osebe: Lepa Vida (sopran). Anton (bariton) nien mož. Alberto, mlad Benečan (tenor). Pietro. mlad Benečan (bas). Sola. kabaretna dama. Neža. Antonova gospodinja (alt). Grega. Nežin oče (bas). Ninetta Vidina služkinja v Benetkah (sopran). Camariere, Vidlina služkinja v Benetkah. . , I. deianje. Lepa Vida te bila kro-iačica. stanuioč na Sušaku in le hodila k bogatim Hudem na Reko kro-iačit. Zalo dekle so ogovarjali zasledovali galantni eospodiie in so hodili tudi k nlei na dom. Skrbni stariši so io zato opominjali In svarili. Sita večnih moralnih pridig ie pobegnila z doma in se je omožila z bogatim, starim posestnikom in krčmarjem Antonom. iščoč mirnega zavetja, na brez ljubezni v srcu do svojega moža. V zakonu med starim Antonom in mlado živahno Vido ni bilo sreče. Kmalu ie spoznala lahkoživega Italiiana Alberta. V ribiški gostiln! o ponuiala. marveč se bodo naselili tamkai primorski siromašni kmetje, ki so v voinem času prišli ob svole mietie. To namero pozdravljamo in želimo, da bi se čim nrei izvršila. —- Bolezen ministra Korošca se obrača na bolic. tako. da bo dr. Ko-rošec lahko že prihodnie dni zapustil holnico. Minister se takoi. ko bo okreval, vrne v Beograd, kier bo orevzel svoj resort. — V Dubrovnik ie prispel kapetan g. Josip Šircelj, ki ie bil v Sibiriji Dovelinik 3. bataljona I. Jugoslovanskega dcbrovoliskeea polka. V ruskem ujetništvu se ie nahajal nd 30. avgusta 1914. — Nove cene poštnih vrednotnic. S f. oktobrom t. 1. veljajo: za navadne dopisnice v notranjem prometu 15 par; za odprte dvoinate dopisnice v notranjem prometu 30 par; za uradne dopisnice, 23 komadov 95 par; za poštne nakaznice tu potrdilne nakaznice k vplačanim brzojavnim nakaznicam 10 par; za navadne poštne spremnice 20 par, za povzetne poštne spremnice v notranjem ali mednarodnem prometu 40 par; za uradne poštne spremnice, 25 komadov 1 dinar 90 par; za naročilne liste k poštnim nalogom 10 par; za ovitke k poštnim nalogom 20 par; za carinske deklaracije 10 par; z:» denarne ovitke 25 par; za prodajne knjige, velike 5 dinarjev 50 par; rnele 4 dinarje 50 par: za prejeinalue knjige 3 dinarje 50 par; za brzojavne golice 5 par; za golice k brzojavkam na obračun 20 par; za sprejemne liste k brzojavkam 10 par; za davčno plačilne liste 15 par. — Pojasnilo. Prejeli smo: Z ozirom na poročilo v nekaterih slovenskih in hrvaških listih, da so stanovali v tem poletju v nek! vili na Bledu tujci Iz Zagreba, ki so na sumu, da so ponarejali bankovce, dovolim se slavno uredništvo uljudno prositi, da blagovoli vzeli na znanje, da nisem podpisani posestnik tc vile, niti sicer v kaki zvezi z njo. — Z najodličnejšim spoštovanjem J. Schvegcl, narodni poslanec. — Kopališče Liplk odgovarja na mno-gobrojna vprašanja, da bo kopališče odprto celo leto. Obenem prosi, da javi vsakdo pravočasno svoj priltod, ker se je za zimsko sezono prijavilo že veliko število po-setnikov. Uprava kopališča Llplk. — Dijaška stanovanja s hrano ali brez nje, v vseh mestih Slovenije, klor se naha-iajo srednje šole, išče Šolski odsek Narodnega sveta za neosvobojeno domovino v Ljubljani, Pražakova ulica 3/1. V septembru je najlepše na Klopln-skem jezeru. Koroška. Hotel otvoricn celo leto. Izborna postrežba. Ljubljana. = Zopet ljubljanska carinama. Na liublianskem kolodvoru stoii že d ali o časa olie za mazanie stroiev. naročeno za mestne obrate, za vodovod. elektrarno in Dliinarno. Navzlic temu. da so ti obrati v nevarnosti da vsled oomanikania olia prenehalo z obratovanjem, noče carinska oblast zacarinitl olia In ea izročiti _unravi mestnih podletii. plina v vode* elektrike in se.Il ObistosKff-JJ? »redvčeraisnll nodraženla ^^^“skleStena^le deča povišama: vodovodi r, j «t 5 na 15% večte £$£ 50 vin. na 2 kroni; vodomerščina noviša 6-krat in se ukinelo vsi popusti. Električna luč se ie povišala od 5 na 8 kron za kilovat, za motorje od 2.50 na 5 kron: za tramvaj °d 2 na 3 krone: dalie se ie povišata cena elektrike v obratih z lastnici motorji za 50%, pri ponočni uporabi pa še za 50%. Povišanie električne cene za šole. pisarne ln one obrate, ki rabiio luč le pozimi v orni Xečernih urah. ie bilo odklonite-n?'o iena oknu se ie povišala od 5 na 8 kron za kubični meter, — Shoda hišnih posestnikov, kt se le vršil včeral DonoJdne v veliki dvorani hotela Union v LiubUani. se le udeležilo preceišnie število hišnih posestnikov iz cele Slovenile ter več zastopnikov iz Hrvatske in Srbije. Shod ie bil mestoma zelo buren. Govorniki, tned niimi predsednik društva hišnih posestnikov v Liubliani e. Frelih, nadalie g. Dragotin Hribar, dva Hrvata, en Srb itd. so napadali predvsem voino nared-bo. podedovano še do ookoini Av-striii. do kateri hišni posestniki ne smeio prosto razpolagati s stanovanji. Ravnotako so ostro obsoiali. da se. čeprav se neprestano zvlšuieio cene vsemu, hišnim posestnikom ne dovoli zvišanie stanarine, dasiravno bi bili ravno radi zvišania cen drugim predmetom, čegar posledice čutijo tudi oni. v to upravičenj. Zlasti ostre besede so padale na račun političnih strank, oziroma njihovih zastopnikov v parlamentu, ki se hišnih posestnikov spomniio samo pri volitvah. Govorilo se le tudi o tem. da oreanizaciie hišnih posestnikov nri bodočih volitvah oostaviio lastne kandidate brez ozira na stranke. Resoluciie. ki so bile sprelete, se predložijo vladi v Beogradu po posebni demitaciii. — Iz ruskega ujetništva se je vrnil dr. Fran Sturm, prof. ljubljanske rčnlke. — Griža v Ljubljani. Za grižo je umrlo pretekli teden v Ljubljani 14 oseb, med katerimi so bili 4 tujci. Obolelo pa je na tej bolezni 36 oseb, med nlitni 7 tujcev iu 10 vojakov. — V Ljubljani se je rodilo pretekli teden 30 otrok, umrlo pa je vsega skupaj 29 oseb. — Vsi oni visokošolcl, ki mislijo letos na Dunaju študirati, se vabijo v lastnem Interesu na važen sestanek v petek, 17. t. m. ob 2. uri popoldno v restavraciji Narodnega doma. — Manipulacijo z moko. Mestno tržno nadzorstvo naproša občinstvo, da nemudoma naznani vsak slučaj nakupa pokvarjene moke. Točno poročilo in vzorec moke ter kruha, pečenega iz te moke, naj se pošlje na mestno tržno nadzorstvo, magistrat. — Ljubljanski trg. Vsled podraženja prašičev se zvišajo cene klobasnim Izdelkom za producente sledeče: Kranjske klobase pol prekajeno K 46.—, sulic K 54.—, .hrenovke K 36.— kg. Vsled visokih ponudb Iz inozemstva Je pričakovati nadaljnega podraženja prašičev v Hrvatski in Srbiji, zato opozarjamo občinstvo, da se pravočasno preskrbi z mastjo. — Pevci »Ljubljanskega Zypna“! Udeležite se polnoštevilno pogreba našega podpornika g. O. Beliča. Odbor. K. — Ravnateljstvo mestnega užltnlnskega zakupa naznanja, da ostanejo pisarniški prostori za stranke radi snaženja danes zaprti. K. Maribor. Napeljava električnega daljnovoda Iz falsko elektrarne do mesta se je zadnie drd preizkusila. Upa se lahko, da bo imel Maribor elektriko Iz Fale že do l. oktobra. V mariborski javni bolnici se ie otvo-rll oddelek za spolne ln kožne bolezni. Vodstvo tega oddelka je povcrjeuo primariju dr. Hugonn Robiču. Tatvina. V torek dopoldne je bilo trgovcu Lauterju v Oosposld ulici ukradenih 34.800 K, ki jih je imel v svoji pisalni mizi v trgovini. Ker se je okolu tistega Časi mudil v trgovini dunajski trgovski potnik Karl Rlsk, se sumi, da je on ukradel denar In nato odpotoval proti Zagrebu. Koroško« Borovlje. V naši ieklaimi naše delavce na vse moiroče načine šikaniralo. Kdor lavno Dokaže, da le Slovenec In da bo glasoval za Ju-eoslaviio. temu dalo tako* slabše In težie delo z manlšim zaslužkom Nek* delavec se ie udeležil shoda na Bistrici na naši strani: tako! druui dan so ea vreli iz tovarne In mora sedal delati kot navaden dninar na prostem. Dobro bi bilo. da poseže vmes naša politična oblast. Če bodo nemški podjetniki, kapitalisti tako smeli šikanirati in strahovati naše lindi. potem ne more biti eovora o »čistem« plebiscitu, kakor ea želi kcmisiia v Celovcu. Borovlie. Tu sta kot prva razobesila zastave kot Nemca puškarska dobavitelja Just in Sodia. Vetrlnl. V nedelio dne 12. t. m. ie napadla čez sto ljudi broieča tolpa niemčurtev. ki so se vračali z Gosposvetskega polia z nemške slavja®" v cono A, v eostilni pri »Hofmanu« Slovenca Černiča Valentina, mesarja ie Kožentavre. Nemški zdravnik Iz Borovell dr. Vetter te kričal nad nhm: »Tj prekleti čuž. tl svinja.« Gostilničar. kolesra srostilna le vkJiub temu še odprta, pa ea le hotel vroči na cesto, češ, ntesova gostilna ni »CuŽeneasthaus«. ampak nemška. Iz nevarnosti in pesti ppdivlane toloe so našega moža rešili orožniki, ki so prihiteli z demarkacijske črte. • Kožentavra. (Nemčurska podivjanost.) V nedelio dne 12. t. m. zvečer ie bila v gostilni Adamič v Ko-žentavri zbrana Vesela slovenska družba. Naenkrat prileti na okno nar kil težek kamen, ki era ie hotel zaenati v sobo pobesneli nemčur. Sreča ie hotela, da ie bil kamen tako velik, da te obtičal v oknu. drugače bi pri oknu sedečeea eosta trotovo ubil. Primorje. , J>ocr,el) žrtev tržaških Izgredov o’ Pri zadnjih izeredih v Trstu. Drl katerih ie italijansko vojaštvo streljalo kot zoesmejo kar križem So bile umorie-ne sledeče osebe: Lukač Rihard. atel Kresovič, Bruno Taboga, Karmela Zaeodnik. Ansrela Cremese. Maraerita Bolta in Romei Primožič. i a-i?1 ,so krs*e teh sedem žrtev naložili okroe 4 zjutraj na 3 mrtva- S?J°Z vei.ter, ^ °dpeliali na pokopališče. V strahu, da ne bi prišlo do novih z$rredov je sprevod spremljalo ^50 karabimieriev ki so biti oboroženi od pet do elave kakor da k-iCj’ na ronto- Sprevod se le izvršil druvace mirno. Slovensko clinnazll0 hočejo Rabam ofvoriti v Ajdovščini. Slovenci Da se temu protiviio. ter zahtevajo zavod v rrstu ali Gorici Že radi ob-i 'm sredm'ešoIeu potrebno. I-j '1 Domanfkliivosti bi bilo v Ajdovščini tudi Dremalo stano-vani. Kouvikt Franca Škodnika v Tolminu se otvori okrog 15. oktobra. Sprejemali se bodo učenci pripravnice in slovenskega učiteljišča, ki so dovršili 14. in niso prekoračili 17. leta. Roparski napad v Trstu. Blagajnik tržaške tovarne olja v Skednju g. Kcssel je dvignil zadnji torek pri neki tukajšnji banki svoto 30.000 lir. Vsled stavke je moral bla-nr h!h ?eS.d0 tovarno- Med potjo se mu Je v I® fnt0n’ ncznan C,ovek- *a sun« v trebuh, da Je blagajnik padel na pol v omedlevici na tla. Neznanec je zgrabil nato ea torbico, v kateri se je nahajal denar In leginil. PRIJAVA V AVSTRIJI DEPONIRANIH DRŽAVNIH OBVEZNIC. Mncd naš: državljani imaio obveznic voinih in predvojnih nosoiil ? ,OErrske ^ danes v .eh dveh državah, odkoder lih ne morejo dobiti v JusrosIavŽo. ker se naliaiaio tam pod sekvestrom. Vsi ti državi tam nai naznanilo Pristojni de >evaeiii financ (Liubllana z^reb' S.Dlit in Nov* Sad) ali v orpm m Crm gon treneralnj direkciji državnih dokov v Beoirradu: I. Ime. .Poklic in naslov lastnika obveznice: 2. vrsto, številko in nominalno vrednost posoiila: 3. zavod, eri katerem so obveznice deponirane in način, kako so deponirane (n. rr. d enot. lonbard. ženitvena kavcija Itd.) obenem z dolirom. za katere va iarnč'io. Priiave ie treba vložiti do 30. t. m. in sicer posebej za Dredvoma* iii voina Dojoiiia. Stranke, ki so obveznice svoičas že prijavile ali Liub-Itenski podružnici Jadranske banke ali Da »Repatriii«. naj v lastnem Interesni Dredložc Pismena Potrdila, ki so iih prejele o priliki Prijave. Iz Slovenije nai se vJaeaio prijave pri finančni deleeaciii v Ljubljani. TRGOVSKA AKADEMIJA V LJUBLJANI. Z letošnjim šolskim letom se ot-vori I. Jetnik ter abuturientsk! tečat" A I. letnik se sprejemajo učenci, ki so dovršili 4. razred tuzemske sred-nk šole (humanistične eimnaziie realne vimnazdie. realke) ali pa 4. ’raz-ted šfirirazredne meščanske šole tn sicer v matematiki, realiiah in učnem jeziku naimani z dobrim uspehom. v vseh druvih Predmetih vsaj ' zadostnim uspehom, in ki so dr nnlnil! 14. iet0 ah ea dopolnijo v teku tetra leta. To velia tudli za učenke eori imenovanih srednjih šnl in dekliškeea licela ali dekliške realne vmnaziie. ako sta zadnfa dva iavna zavoda ali imata vsaj pravioo ravnosti. ter za učence štiri raz redne meščanske -tole. Pri sprejemu imaio prednost tisti, ki se izkažejo z vsai zadušim rgdom iz kakeva modernega jezika (franooščine. nemščin« itaOiianšoine). Dokler pa štirirazred-ne deške in dekliške šole še niso povsod ustanovljene, se moreto snreiematl v I. letnik tudi absolvente In absolventke trirazreduih meš- čanskih' šol pod istimi DOfi/oU. 13 so z ep ra i določen!. V slučaju prevelikega števila orielašenlb se bodo upoštevala Ie naiboliša spričevala. V abiturjjentskj tečaj se sprejemajo le absolventie ln absolventke humanistične in realne srimnaziie ter realke. Matura ni potrebna. Pri!ave sprejema Josip Gogala, nadzornik treovskih šol. Koneresni tre 2. in sicer 17. in 18. t. m. od 11—12 doD. in 20. t. m. od 10-11 don. Prijaviti se more tudi pismeno. ŽIDJE V RUSIJI. 2e tako} od prvega početka boljše viškega režima v Rusiji se mnogo piše o grozodejstvih in nasilstvlh, ki jili baje vršijo tam Židje, ki so po mnenju večine ljudi prvi započetnikl boljševizma. Toda kakor so boljševiška grozodejstva v veliki meri izmišljena in pretirana, tako je tudi nemogoče, da bi jih mogli vršiti žldje, ki v Rusiji ne igrajo nikaicc posebne vloge »Manchester Guardian« piše o ruskih židih sledeče: Pred vojno se je pečalo okrog 66 odstotkov Židov v Rusiji s trgovino, ostali pa so bil! večinoma rokodelci ali pa so delali v tovarnah. Ko Je sovjetska vlada odstranila privatno trgovino kot kapitalistično naredbo, Je večina Judov prišla ob svoj posel, podjetniki kot nameščenci. Do-čim se ie večina nežidovskih Rusov, ki so Izgubili veleposestva, posvetila poljedelstvu iu se jela na ta način preživljati, je bilo Židom nemogoče naseliti se na deželi nepotolažljivega antisemizma, ki ga gojijo ruski mužiki po vaseh. Ruska vlada je doslej sicer pogrome preprečavala, vendar pa ni pristajala na to, da bi Judovski trgovci, ki so bil! pregnani iz Kontorov, prišli v poštev pri razdeljevanju zemlje. Tako je bilo v minuli spomladi, ko je bilo uvedeno prisilno delo, veliko število Židov označenih kot »neproduktivnih oseb« in godnih za industrijalno prisilno delo, ali pa za smrtno kazen v slučaju, da se ne pokorijo. Skoraj vsi židje so bili vpisani v kategorijo brezposelnih oseb, brez ozira nato, če so se izučili za kak poklic ali ne. Začela se je gonja proti Judom, katere so se udeleževali v prvi vrsti posamezni oddelki rdeče armade s podporo vsega antl-semitičnega prebivalstva. Zapirali so žlde po dvoriščih delavskih kasarn. Prisilno za-poslenje je obstojalo večinoma v najtežjem delu, v popravljanju cest in čiščenju zanemarjenih ulic In trgov v mestu In na deželi Itd. »Manchester Guardian« pripominja, da je 93 odstotkov delavcev v tlarkovu Židov. Z njimi postopajo zelo brutalno In jih imajo splošno za nekako nižjo kasto UudL Na vsak način le torej krivično, končuje list, da se takšna nasilja, ki se vršijo v Rusiji, pripisujejo Židom, ki v sovjetski Rusiji ne igrajo nlkake odločilne vloge in so pravzaprav brezpravni. timmo m im im ihimimi■■■» — Ljubljanska porota. frgoski sotrudnik Maks R., o katerega vlomih v več ljubljanskih gostiln smo že včeraj poročali, je bil obsojen na trt leta težke Ječe. Tatvina konja In voza. Potem se je zagovarjal pred poroto Ivan Šuštar Iz Podhraške, ker je bil obtožen, da je ukradel v noči na 11. avgust t g. Mani Jeranovi v Šmarcl konja vrednega 10,500 K, njenemu sosedu Jakobu Gregorinu pa voz vreden 3000 K. Šuštar se je prav spretno zagovarjal. V zagovoru je povdar-jal, da je bil takrat ves zmešan, ko mu je padla tatinska misel v glavo. Bit je oproščen. Tatvina avtopiaščev. Včeraj so prišli zopet na vrsto Hrvati Iz Pregradov Oskar Žnidaršič, Maks Žnidaršič in Dragotin Martinko, ki so obtoženi, ka_ kor smo že zadnjič omenili, da so tz skladišča dravske artiljerijske delavnice v predilnici ukradli 4 avtoplašče v vrednosti 11 tisoč kron In 6 cevi v vrednosti 400 kron. Ukradene plašče le našla policija v kleti Josipa Tudina v Spodnji Šiški. Pri razpravi je Oskar Žnidaršič živahno zatrjeval, da on ni ukradel cevi, temveč jih Je kup^jrrl Figovcu. Osebe, od katere je cevi kupil, ne pozna po imenu. Ostala obtoženca sta Izpovedala Isto. Priče Izpovedujejo nasprotno. Hartman Matevž, zakupnik gostilne pri Figovcu, je popolnoma Izključil, da bi takrat 2nidaršič j>ri Figovcu kupil cevi. Priča Alojzija Tudina je izpovedala, da so obtoženci prinesli takrat plašče-shranit, ter dejali, da so Jih kupili na Italijanski fronti. — Razprava še ni končana. Nadaljevanje prinesemo jutri. Šport in turistika. Nogometna tekma med »Herto« In »Rapidom« v Mariboru je ostala v ponedeljek neodločena. Rezultat Igre 2:2 (polčas 1:1). Zanimive kolesarske tekme se bodo vršile 26. L m. o priliki Športnega tedna na ljubljanskem dirkališču. Za naše občinstvo bo novost že to, da s« bodo vrifle dirke, tudi daljše na 5, 10 In celo 25 km, vso na dirkališču samem, tako da bo mogoče zasledovati vee njihov razvoj. Drug* zanimiva novost bodo kolesarske dirke s motornim, .vodstvom. .Vedno vozita Alk skupaj: spredaj dirkač na motornem ko« lesu, ki reže zrak, tik za njim kolesar, kf doseže na ta način laliko hitrost do 108 kilometrov. Seveda pa mora biti terci prikladneJŠI, kakor Je naše dirkališče, Kljub temu pa ni Izključeno, da dosežemo tudi pri nas hitrosti do 80 km. Književnost in umetnost. U. Komorni večer godalnega kvarteta Zlka. Po sijajno vspelera koncertiranju v Kranju, na Bledu ln v Rogaški Slatini nastopi Zlkov kvartet v ponedeljek zvečer ob 8. v Unionu z izbranim, krasnim vzporedom. Zanimanje za ta komorni večer je upravičeno jako veliko. Vstopnice v trafiki Dolenc v Prešernovi ulici. Ne zamudite lepega večera I K. »Plebiscit v koroški Sloveniji" je naslov novi knjižici, ki Jo Je založilo društvo »Gosposvetski Zvon". Knjižica je posvečena prvemu osvoboditelju Koroške gospodu generalu Krsti Smiljaniču in jo Je spisal društveni tajnik dr. Val. Rožič. Na naslovni strani je naslikana podoba koroškega mučenika in narodnega predstavnika g. Franceta Grafenauerja. Slika Je Izvirno delo akadem. slikarja prof. S. Santela. V knjižici je podan kratek pregled koroškega vprašanja in dober zemljevid nudi bralcu natančno sliko plebiscitnega ozemlja (cone A' in B). Podana Je tudi cela Statistika cone A' in B, tako da si nepoučeni bralec lahko sam napravi Zaključek, kakšen bo izid glasovanja v pasu A. Knjižico vsem uradnikom in učiteljem toplo priporočamo. Dobi se pri društvu »Gosposvetski Zvon" v Ljubljani in velja z zemljevidom 8 K. Ce se jih vzame več, se dobi običajni popust. Planinski koledar za leto 1921 si ša mnogi niso naročili. Cas beži, skoraj ga bo treba dati v tisk. Ker se ga bo tiskalo le omejeno število, priporočamo, da s« vsakdo pravočasno pobriga, da Istega naroči. Tudi je še nekaj inseratov prostilv ter pogrešamo še mnogo naših narodnih tvrdk in gostiln. Vsa pojasnila daje Izdajatelj g. Fr. Kocbek, nadučitelj r Gornjem Gradu. Vsak planine Imej Planinski koie< dar! Gledališče. Prra dramska predstava. Danes v četrtek 16. septembra se otvori letošnja dram. ska sezona s Cankarjevo satirično komedijo »Za narodov blagor" (izven). Jutri v petek 17. septembra s« vprizorl prvič v slovenskem jeziku Leonida Andrejeva »Anfl« sa“ (red A). Gledališki Ust Danes je Izšla prva številka Gledališkega Usta, ilustrovanega tednika, ki ga Izdaja uprava Narodnega gledališča In ureja Oton 2upančlč. List prinaša zasedbo In vsebino dramskih In opernih del, IH se vprtzore tekom tedna v obeh ljubljanskih gledališčih, vesti o gledališki umetnosti pri nas in drugod, članke o važnejših dramskih In opernih delih In avtorjih. Dobiva se pri gledaliških blagajnah, prt biljeterjih ln v knjigarnah. Cena številki jo 2 K. Lože deželne vlade. Reflektanti, ki so se zaman potegovali za abonmaje v ljubljanskih gledališčih, nam tožijo, da je morala gledališka uprava razun dosedanje vladne tat deželne lože odstopiti še vsakemu poverjeništvu po eno ložo za vse predstave. Radi bi vedeli ali tat koliko je resnice na teh pritožbah. Drobiž. Murskosobotska železnica v Prekmurju, ki vozi do madžarske meje In od tam dalje proti Szombatel!yju, vozi radi pomanjkanja premoga tn šibkega prometa samo dvakrat na teden. Premog za ta košček železniške proge le treba dovažati lz Lendave do Murske Sobote na vozovih. V zadnjem času vozijo premog vojaški avtomobili, ki so dani železniški upravi na razpolago. * Pvi brezžični telefonski pogovor na uilcL >Daily Mali« poroča zel« zanimive podrobnosti o posrečenem poizkusu z brezžičnim telefonarit nekega časnikarskega poročevalca. Nekega angleškega dnevnika reporter Je bil poslan z majhnim ročnim aparatom za brezžično telefoniranje v London, Cez nekaj ur Je poslalo uredništvo brezžično brzojavko z naslovom: »G. Mr. Leysmith, nekje v Londonu; v depeši je bilo povedano. da je nastal ogenj v sinagogi v Blshops-gatu ta je bil poročevalec naprošen, da bi poizvedel podrobnosti o požaru. Q. Leys-mlth jo dobil med šestimi milijoni londonskih prebivalcev popolnoma pravilno naročilo, ki mu je bilo na ulici vročeno In Je nemudoma listu obširneje poročal o požaru. S tem je dokazano, kako velikanski pomen Ima brezžični telefon tudi za dnevni tisk, ki more biti v zvezi s svojimi poročevalci, ki so bog ve kje. * Milijoni v zrak. Kakor poročajo češki listi, se je lansko leto pokadilo tobaka v češkoslovaški republiki za celih 314,732.635 kron. Koliko narodnega premoženja se brezpomembno tzpuha v zrak po vsem svetu?! Podpirajte Jugoslovansko Matico I Stran 4. ,JUGOSLAVIJA* dne 16. septembra 1920. 222. štev. Mali oglasi. Proda se: DVE DOBRO OHRANJENI GOSLI na proda]. Naslov pove upravnlštvo. __________________________________ 1748. KOČIJA I. vrste, napol krita, se proda. Poizve se Matija Knapif, Tacen pod Šmarno goro. _______________1746. KNJIGE: Zaradi pomanjkanja prostora prodam fz svoje knjižnice več knjig v nemškem Jezik«, beletristlčne in narodnogospodarske vsebine, nadalje več šolskih knjig in ma-kulature. Selenburgovn ulica 1/1 od 3. do 4. popoldne. 1744. OFICIRSKA BLUZA se proda. Več se poizve v Cankarjevi ulici 15, H. nadstropje, levo, 1743. HIŠA V LJUBLJANI na prodaj. Brez posredovalcev, Iz proste roke. Interesenti naj se oglasijo na gospa Josipina Knez, Dolgopolje 13, Celje. 1740. TRI ŠIVALNE STROJE, stare, prav dobro ohranjene, enega za šiviljo, 2 za krojača, prodam. Franc Šifrer, Sv. Petra nasip 53/1. 1738. GOSTILNA IN TRGOVINA s celim inventarjem, 1 oral vinograda, 3 orale gozda In njiv na lepem kraju blizu mesta se proda za 260.000 K. Prodajo se tudi dve majhni kmečki posestvi z blagom. Kje, pove Ivan Drofenig, gostilna Poljčane. 1728. LANDAVER skoraj nov in OPRAVA ZA JEDILNO SOBO se proda. Tržaška cesta 37. 1726. DOBRO OHRANJEN PIANO (Konzertfliigel) se proda. Ogleda sc vsak dan od 2. do 4. Naslov v upravništvu »Jugoslavije«._____________________ 1730. POZORI RESTAVRATERJI IN GOSPO-D1NJE. Razpošiljam dnevno prvovrstne koroške suhe in sveže gobe (jurčke). Najnižje cene! Eksport gob Končar, Pliberk, Brzojavi: Končar, Pliberk. 1733. PISEMSKI PAPIR v mapah ‘°/i# v veliki izbiri, RAZGLEDNICE umetniške in druge, na debelo in drobno pri L. Pevalek, Ljubljana, Zidovska ulica 4.___________________________ 1703. ’ KUVERTE, trgovske in kanciijske, PAPIR, konceptnl In kanclijskl, NOTNI PAPIR, KONFETI, KOPIRNI SVINČNIKI (olovke), PEČATNI | DVE DIJAKINJI VOSEK itd. na debelo in drobno pri L. Pe- , se sprejmeta na stanovanje In hrano. Na. valeb, Ljubljana, 2ldovska ulica 4. j slov v upravi »Jugoslavije«. 173«. ŠOLSKE ZVEZKE, ČRNILO, PERESA, RADIRKE in razne druge šolske potrebščine na debelo in drobno pri L. Pevalek, Ljubljana, Židovska ulica 4. j 702. POHIŠTVO in sicer za dve spalni sobi iz mecesno-vega lesa, moderno in jako dobro izdelano kakor tudi več sob iz mehkega lesa, naprodaj. Za vsakovrstna naročila se uljud-no priporoča Lovro Mačič, Prevalje, Koroško. Mizarstvo z električnim obratom. 1866. Sl&stb®: SODARJI se sprejmejo. Avguštin, Spodnja Šiška štev 231._______________________ 1749. VEČ PLESKARSKIH POMOČNIKOV sprejme tvrdka Jug, pleskar. Rimska ce-sta 16. _____ ' 1737. KROJAŠKI POMOČNIK, dobro izurjen, išče primernega mesta takoj. Ivan Zupan, Šentgotard,. pošta Trojane. 11731, KONSERVATORIST se obvezuje podučevatl brezplačno gosli, glasovir, petje ali srbohrvaščino in daje primerno nagrado onemu, kdor mu preskrbi stanovanje brez pohištva, sestoječe iz ene sobe in kuhinje. Cenjene ponudbe na upravnlštvo »Jugoslavije« pod »Kon-servatorist 26«. 1739. MLAD, NEOŽENJEN PROFESOR išče meblirano sobo za takoj. Cenjene ponudbe na Anončnl zavod Drago Bcseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 1741, NA DOBRO DOMAČO HRANO se sprejme takoj več gospodov! Naslov pove uprava lista. 1747. IGLIC FRANC, krojaštvo, Kolodvorska ulica 28, Ljubljana — preje Trst. Izdelovanje oblek za gospode in da-me po vsakočasnl modi ter uniformiranje. DVA MLADA GOSPODA v starosti od 22 do 25 let, bivajoča v Mariboru, želfta živahne korespondence z dvema gosplcama, ki sta še prosti. Cenjene ponudbe pod I. »Kaleb št. 47« tn II. »Stilcar št. 13« na upravništvo »Jugoslavije«, podružnica Maribor. 1745. Koroška. —• Spisa Carantanns. — Z barvnim zemljevidom Koroške. Cena 4 K. Gosposvetsko polje. Spisal dr. Bog. Vošniak. Cena 2 K. Naša Istra. Spisal Fr. Erjavec. Cena 1 K. Jugoslovanska žena za narodov0 svobodo. Uredil Alre. Cena 2 K. Slovenci, Slovenke! Stojimo tik’ pred odločitvijo, tik pred plebiscitom. Naša narodna dolžnost je. da se zavedamo svojih pravic, da spoznavamo svojo domovino ter da smo poučeni o naših najbolj perečih vprašanjih. Naročite te knjige in širite jih’ med ljudstvom! Naročajo se pri »Zvezni knjigarni® v Ljubljani Marijin trg 8 in v vseh podružnicah »Jugoslavije« ter v vseh knjigarnah. r ■■ur,. Tone Oblak I Anica Št| poročena. ,22. I Ljubljana. Toplice. J la apno v kosih in zdrobljeno dobavijo na vagone „AVA“ tovarna, Laško. Dobavi vsak teden več vagonov živega apna po znižanih cenah. Prevzame naročila na drobno in debelo FRANC PODLAJ, trgovec z apnom, Stranje pri Kamniku. Trgovina s čevlji J. BLAS ttBEdf Ljubljana, Pod Trančo It. 2 (postaja cestne železnice) (preje Miklošičeva cesta 16) 15. septembra 1.1. icpet ofeeriena. Velika zalega inozemskega blaga. NaJseliditejSl izdelki« Konkurenčne cene. — Generalna reprezentanca slovite znamke „TM* FOR EVER SHOS". Oblast, konces. informačni zavod Drago Beseljak Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu-in inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno ceno zmerne. Velika zaloga usnja kož, podplatov, gonilnih jermenov in sedlarskega usnja na debele. LJUBLJANA, Mestni trg 6, L SANDRIN vhod skozi velo na levo, Po zelo znižani ceni* nova dvokolesa, plašči, zračnice. Hvalni Strojil in vsakovrstni deli, Uaibime svetilke, gorilci Itd. — Sprejmejo se v popravilo dvokolesa In razni stroji. Pri EflTJfl-B, LjutijML Sfsri trs 20. a Domača tvrdka.! Solidne cene! F. J. PENES, Moste pri Ljubljani razpošilja po celi državi od 5 kg naprej kavo, poper, cimet, riž, svinjsko mast, sol, vžigalice, .sveče, cikctv. pimet, mm, testenine, škrob, žitno kavo, Žbičke, milo, čaj, češplje, papriko Itd. 1374 Pri večjih naročilih popust Zahtevajte cenike! Znižane cene! "sr* iiBaiBbaiu Bi jel Y nobeni liiši, kjer so otroci, ne sme manjkati Moj zverinjak a knjižica naš/m malim za zabavo in pcuk s 45 slikami in h tem spadajočim besedilom. = Cena 20 kron. = Dobiva se v Ljubljani: v Zveznt knliparo i .Marltis trg 8. v Z*nzni tisksrnl, stari trg 19,). [a r s !* a, h r a i b s a g m a u i* R. Perl, Wfen Zenfrafie B. ItiaksrB&sse 3. Spediteur državnih železnic kraljestva Srhov, Hrvatov In Slovencev se priporoča za: skupne prevoze v Jugoslavijo s posebnimi vlaki, skladišča tu- in inozemskega blaga v lastnih skladiščih, zacarinjenje, povratno pošiljanje, prevoz (transit), prevoz, skladišče In pako-1478 vanje pohištva. v »V«luVtuv.vV®HraWrltnF.lArII IftvVtnrvvvl MliVPvvs uV.IIVifJVp 84rsiiWžMva4)žfMrllaV7 IB Naša mila I dobra sesira I preminula sedmog septembra ov. god. n Vrnjena, gde je osntog septembra I shranjena. Ovoj tužnoj vesti Izve-štavamo naše rodjake, prijatelje 1 poznanike. Silan I Drago* HiljM ujtil Razpis. Po naročilu gradbene direkcije za Slovenijo v Ljubljani z dne 26. juniju 1920 Štev. 1916 razpisuje okrožna gradbena sekcija v Mariboru oddajo Mulioe starega tanga mosta (n Bravo v Mm. Pravilno kolekovanc ponudbe naj se predložc do 25. septembra 1920 in j sicer do 10. ure dopoldan pn okrožni gradbeni sekciji v Mariboru (poslopje okraj-1 nega glavarstva, I. nadstropje, soba štev. 20). Kavcijo v znesku 4000 dinarjev je vložiti pri finančni deželni blagajni v Ljubljani in sicer če le mogoče v vrednostnih papirjih, hranilnih knjižicah, kreditnih pismih itd. Poirdno o položeni kavciji na) se priloži ponudbi. Ponudba naj vsebuje dve alternativi ln sicer izvršitev dela: 1, s prepustitvijo lesa ponudniku; 2. brez prepustitve lesa. Pilote mosta je odrezati vsaj 90 cm pod gladino nizke vode ali pa Iztegniti. Delo se odda tudi ponudniku nestrokovnjaku, ako se isti zaveže delo izvršiti po strokovnih močeb In pod strokovnim vodstvom. Obveznost za ponudnika nastane tako) po vloženi ponudbi, za državo pa potem, ko gradbena direkcija ponudbo odobri. Zaradi drugih potrebnih informacij in pogojev naj se interesenti obrnejo pismeno ali osebno do podpisane sekcije, kjer so pogoji razgrnjeni v vpogled. Okrožna gradbena sekcija. Inž. Dolenc s. r. f 3E3: :0E3D: 1640 Jugoslovanski kreditni zavod r.z.zo.z. v Ljubljani, Marijin trg Stev. 8, Wolfova ulica štev. 1, mm mm. nuiiiija Podružnica v Murski Soboti. Sprejema hranili!« vloge In vloge no tekoči račun ter jih obrestuje po IHP"* A°L • m • Tr |o Čistih brts odbitka. — Isvonijubijanskl vlagatelji dobe postno položnice. Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vea tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papiije in na blago ležeče v javnih skladiščih. Hunu Mil [id najusailnjimi mili Zrni )• mmiH M Silavnisi niMni. C=nr^- ■ , IIFT^"----- ■ ■- Uil iZOISlVOID. [H Priporočajo se sledeče domače tvrdke: Avtogaraža Popravila vseh strojev Šušteršič & drug. Brezovnik & Pušenjak tovarna galanteffrikc robe, otročjih vozičkov in zavod za poni-klanje, nasproti obrtne šole. Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33. Orodije in tehnične potrebščine Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37 a Čevlji Aleksander Oblat, Sv. Petra c. a8. šivalnih in pisalnih strojev in kolen Ivan Jax & sin, Dunajska c. 15. Skladišče, špedicijsko Dunajska c. 33 (Telef. 366). s špecerijskim in kolonijalnim blagom Hinko Štancer, Dunajska c. 10. s železnino na debelo in drobno Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1. Elektrotehništvo »Svetla« Janko Pogačar', Ljubljana Mestni trg 35. Modni salon damskih klobukov Stuchly-Maschke, Židovska ul. 3« Trgovina s špecerijskim in delikatesnim blagom Janko Stupica, Sodna ulica. Špedicija Uher J. & A. Selenburgova ul. 4. Telefon št. 117. s vsemi pisarniškimi potrebščinami in fino galanterijo Tičar A., Selenburgova ulica 1. z delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik, Stari trg 19. Optik Jurman Kari, Selenburgova ulica. s klobuki Ivan Soklič, Stori trg št. 4. Kleparstvo Jakob Fliegl, Prešernova ulica. Teodor Korn, krovski in kleparski mojster, vpeljevalec vodovodov Poljanska cesta štev. 8. z železnino In poljedelskimi stroji Zalta & Žilič, Gosposvetska c. 10. Arhitekt Viljem Treo, Gosposvetska c. 10, Pisalni stroji Kontrolne blagajne prodaja in popravlja Franc Bar, Cankarjevo nabr. 5. Slikarstvo, pleskarstvo Stare P. Franc, Florjanska ulica. Ivan Martinc, Poljanska c. 20. s papirjem Uranus, Mestni trg 11. b pohištvom in mizarstvom Franc Skalar, Rimska cesta 16. z železnino Erjavec & Turk »pri zlati lopati« Valvazorjev trg 7. Vglaševalec glasovirjev Feliks Povše, Tržaška cesta 45. Vglaševanje in popravljanje glasovirjev tudi na deželo. Špecialna trgovina z juveli in zlatnino L;ad. Černe, Wolfcva ulica 3. Krojači J. Gestrin, Poljanski nasip 8. Restavracija KrvariČ, Prešernova ulica. b pisalnimi stroji The Rex & Co., Selenburgova ulica štev. 6. z gramofoni in godbenimi inštrumenti Rasberger, Sodna ulica. nraa, fnaaoetaeHKaHRrB**. >0*»