PRIMORSKI DNEVNIK
Poštni:
- Cena 70 lir
PO POSREDOVANJU MINISTRSTVA ZA DELO
Danes bo sestanek med sindikati in industrijci o pogodbi kovinarjev
Včeraj so na podobnem sestanku z Intersindom obravnavali sindikalne svoboščine v podjetjih - Stavka uslužbencev AN AS, bančnih uslužbencev, uslužbencev petrolejskih podjetij in ISTAT
lov	— Na ministrstvu za delo so se danes nadaljevali raz-
t,r I ' med sindikalnimi organizacijami kovinarjev in delegacijo «ln-v md-ASAP» ° obnovitvi delovne pogodbe kovinarjev, ki so zapo
j y	« w uuiiu»m,i uciuTiie |juyuuue kuv marjev, ki su zaposleni
»st r5av?'^ podjetjih. Na sestanku sta bila prisotna tudi minister Do-Pr»vlc*'n 'n P0*^3*0'1* *oros ter so obravnavali predvsem sindikalne
p lc®, o čemer so si izmenjali pismene predloge. »ku0 *es,anl<u so sindikati izdali { Pn° poročilo, v katerem je re-I °> da so sprejeli na znanje pred-
. ““ O nrnuirati rlalat/rau u nnrt.
je,. 0 pravicah delavcev v pod--Jeko so govorili o pravici do UrnlL ne v Podjetjih med delovnim g. 'k°m, o zaščiti sindikalnih or-(0v°v v tovarnah, o sindikatih v Ska • a^, 0 širjenju sindikalnega tise .lri o zahtevah sindikatov, da Prav!?Premeni sedatiji disciplinski nariki- ' ^ poročilu sindikatov je Se,taV.e rečeno, da se bodo jutri in "p s predstavniki Confindustrie vseh jb°d° temu sledile skupščine v:l delavcev, da se izrazijo o no-s r^gih delodajalcev. Sestanek ^findustrio bo jutri ob 18. uri. st-a današnjem sestanku je mini-,Za delo Donat Cattin v uvodu
kalrri, ®re za °l>ravnav0 sindi-Crina sv<>boščin, o čemer sedaj je ?ravijajo zakonski osnutek, ki gtj®6 Pred parlamentom. Ta zakonce Predlog vsebuje stališče vlade tj V~®a vprašanja in gre za stva-S(vj.kl. so v bistvu tudi predmet j^iega razgovora. la anes so se v Milanu nadaljeva-ng-PPSajanja za rešitev sindikalnem sP°ra v podjetju Pirelli, pri tiačT ■ ^ Prišlo do različnih tol-ga enJ ministrovega kompromisne-jž(jaPologa, nakar je ministrstvo k?10 uradno sporočilo, da so pred-(^Aglobalni* in da se torej lahko v ^trov kompromisni predlog ali
da
°eloti
sprejme ali zavrne. Seve-
Pa obstajajo v tem predlogu se ~Pa vprašanja, glede katerih obe strani neposredno V()riti. Zato je imel današnji obra^k bol-> tehoični značaj in so Da^Pavali razna izračunavanja It* naraščanja produktivnosti,
je tudi vezana proizvodna
!?ada.
^alje
Razgovori se bodo jutri o-jvvali.
Oj Ig ^oci ANAS so napovedali do 15. novembra stavko v j Pida zahtevami po izbolj-< AMlovnih Pogojev- Ravnateljih ANAS opozarja vse avtomobi-
ker ne bodo v teh dneh v redu vsi cestni znaki in lahko pride do zastojev ter težav v prometu.
Okrog 1500 kovinarjev podjetja Italsider in Ansaldo meccanico nu-cleare je danes zasedlo železniško postajo Brignole pri Genovi, tako da je bil ustavljen promet od 9. do 11.30 .Delavci so delili letake, nakar so se s posebnim vlakom vrnili v Genovo.
Nadaljujejo se ločene stavke bančnih uslužbencev in drugih kreditnih zavodov in so danes stavkali v 15 pokrajinah, včeraj pa v 24. Skupno bodo stavkali 48 ur do 14. novembra, sindikati pa so že proglasili nov stavkovni val 72 ur v razdobju od 17. do 28. novembra.
Danes se je zaključila 48-urna stavka uslužbencev petrolejskih podjetij ,ki je zanimala uslužbence čistilnic, uradov, vseh drugih obratov, skladišč in podjetij, ki imajo v najemu razdeljevanje petrolejskih izdelkov. Zaradi stavka je že prišlo do določenih težav pri dobavah bencina. Stavka je proglašena v zvezi z zahtevami po obnovitvi delovne pogodbe in so sindikati napovedali novo stavko, ki bo izvedena v pokrajinskih okvirih po 17. novembru ter ob koncu meseca s 24-urno vsedržavno stavko.
Enotni sindikalni odbor CGIL, CISL in UIL osrednjega statističnega inštituta je proglasil za jutri stavko vseh uslužbencev v zvezi z normativnimi, socialnimi in gospodarskimi zahtevami, na katere uprava noče pristati.
deva, da gre za važno vprašanje pri vključitvi Kitajske v OZN in da je treba torej glasovati z dve-tretjinsko večino. Za to resolucijo je glasovalo 71 držav, proti 48, štiri pa so se vzdržale. Druga resolucija pa zahteva avtomatično vključitev Kitajske v OZN in je proti njej glasovalo 56 držav, vzdržalo se je 21, za pa je glasovalo 48 držav.
Italijansko-madžarska trgovinska izmenjava
BUDIMPEŠTA, 11. - Italija je letos prvič na prvem mestu med
dobavitelji Madžarske zunanje tr-goviaske bilance. Po podatkih madžarske agencije MTI je dosegel madžarski izvoz v Italijo v prvih šestih mesecih letošnjega leta 53,5 milijonov dolarjev, uvoz iz Italije pa 40 milijonov dolarjev.
BONN, 11. — Zahodnonemški kancler Brandt je danes sprejel italijanskega veleposlanika v Bonnu Luciollijia, s katerim je imel prvi razgovor po svoji izvolitvi. Obravnavala sta zunanjepolitična vprašanja in hila med drugim soglasna o ciljih evropske konference v Haagu za učinkovito obnovo evropske politike.
POROČILO TEPAVCA V SKUPŠČINI O OBISKU SARAGATA
Poseben poudarek in pozornost položaju ter reševanju vprašanj etničnih skupnosti
Predsednik ZIS Mitja Ribičič je na isti seji poročal o pomoči Banjaluki in o gospodarskih gibanjih ter nalogah
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 11. — Tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac je danes na skupni seji sveta narodov, družbeno-političnega in gospodar-skega sveta zvezne skupščine poročal o obisku predsednika republike Italije Saragata, ki je uradno obiskal Jugoslavijo od 2. do 6. oktobra letos.
V svojem poročilu je Tepavac -med drugim poudaril, da so v raz-
govorih med predsednikoma in njunimi sodelavci soglasno ugotovili, «da položaj etničnih skupin zahteva polno pozornost in da je potrebno pristopiti k nadaljnjemu reševanju vprašanj, ki so v interesu tako za te skupine kakor tudi za nadaljnjo uspešno politiko sodelovanja in zaupanja med dvema državama«.
Mirko Tepavac je v začetku svojega poročila poudaril, da Jugoslavija v osebi predsednika Saragata z velikim zadovoljstvom pozdravlja ne le prvega šefa sosedne Italije, temveč enega od tvorcev re-
publike Italije in uglednega evropskega državnika. To prvo srečanje voditeljev obeh držav, je po besedah Tepavca, v določenem smislu tudi dokaz skupne zmage nad antagonizmi in spori iz preteklosti. Razgovori med obema državnikoma 50, po izjavah državnega tajnika, razširili perspektive za nadaljnji plodni razvoj odnosov in vsestranskega sodelovanja med obema državama, kar je pomemben prispevek k boljšemu razumevanju, zbli-žanju in krepitvi zaupanja med obema narodoma in državama. Tepavac je poudaril, da so do sedaj
.........."""»»'''»'■■»'»■•»»■■•■'■"■n.......mi.«............................„„„„..
PRVI KORAKI NOVEGA TAJNIKA KD
Fortani je danes imel razgovor z Humorjem o položaju enobarvne vlade
Zasedanje vodstva PSI o gospodarskem položaju ■ Veliko število italijanskih ladij in skoro vse jahte so vpisane v tujih pomorskih registrih
Kitajska ni sprejeta v OZN
NEW YORK, 11. - Ljudska republika Kitajska še vedno ni bila sprejeta v OZN, ker so po daljši razpravi na današnjem zasedanju odobrili ameriško resolucijo in zavrnili albansko. Ameriška resolu-
-	_____________________ cija zahteva, da se izvaja 18. člen
na to stavko in na opreznost, ■ ustanovne listine OZN, ki predvi-
'"•hh.iii
RIM, 11. — Novi tajnik krščanske demokracije je danes podal ostavko na mesto ministra brez listnice ,ko je v Rumorjevi vladi odgovarjal za stike z OZN. Po vsej verjetnosti ne bodo imenovali na njegovo mesto druge osebnosti in bo te dolžnosti prevzel neki drug minister brez listnice.
Ob tej priložnosti sta imela Ru-mor in Forlani daljši razgovor, ki ni bil formalnega značaja, saj je z izvolitvijo Forlanija za tajnika stranke ostalo mnogo odprtih vprašanj in med njimi prvo ter najvažnejše: bo ostala enobarvna vlada, ali se bo poskušala takoj obnoviti vlada levega centra v štirih? Odprta so tudi vprašanja glede sestave demokristjanskega tajništva in koliko namestnikov bo imenoval For-iani ter iz katerih skupin.
Tajnik PSI De Martino je danes poslal Forlaniju pozdravni telegram, v katerem mu izraža žive čestitke
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHniiiiiiHiiiiiiiiiimimimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiifiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VOJAŠKI POLOŽAJ NA SREDNJEM VZHODU VEDNO BOLJ NAPET
Srdit zračni spopad nad Sueškim prekopom med izraelskim in egiptovskim letalstvom
i^tRO,
Različni verziji o spopadu v Kairu in Tel Avivu ■ Arabski vrh v Rabatu bo od 20. do 22. detembra ■ Položaj v Libanonu
- Med izraelskimi .	_ letali se je danes
tS^j, 1 vnel v višini kakih šest JjflB&rov nad Sueškim preko-J%a5lov,it spopad: ob 8.30 po kta-k? Casu so začeli izraelski lov % ribniki bombardirati egiptov.
položaje zahodno od sitj/r’tedaj so se dvignila egiptov-<cmilg 21», to s° prest ra ^	lovce,	dokler se
Utnatozili.
° letalskem spopadu so tako	v Kairu	kot v Tel
''ftlte ’ Ver®l1j« o posledicah zračne JR V(f.a..so dokaj različne. Kair-U sta glasnik je sporočil, dve izraelski letali se eno se je pogreznilo v jSlo ?aiiv'	drugo pa	je eksplo-
03 dotiku tal na vzhodnem ^1, 5al:ilva- Glasnik je dalje po-
v k*10 sestrel0eino tucli
”	i,-, 0 letalo, katerega pilot se
s padalom. V	Tel Avivu
■■'aeiaiT'	trdijo, da so se vsa
G ta *®tala vrnila nepoškodova !jll tr &v°je baze, medtem ko so egiptovski «mdgi» sestre-^	80 se raztreščili na ozem-
[»N
verzije Q dosedanjih zgubah
ra,,.v Kairu in Tel Avivu doli kan161 Izrael°i trdijo, da so Wa Sestdnevne vojne leta kV h osem letal, med ka-514 e 1X13,11 iBvidniški letali 2	da pa je ZAR izgubila
JVltai ’ Egipčani te vesti odločno njihovi verziji je ZAR ®arno sedem letal, medtem jih Izraelci po 8. marcu V ^bili 102.
!Vo *j?t>0Mhnskih urah je iizra-jTpstvo izvedlo novo akcijo Jjrkfcajem ZAR na osrednjem > Vim beškem prekopu. Napad tl Vi a .^četrt ure. Po poročilih ' •***» so se vsa letala vrtnini
Ja oporišča.
5? trtiellania -)e P1"1®10 danes tudi . Vr(v .Premirja med Izraelom v dolini reke Jordana. Sasndfc je sporočil, da so sitjjv. Začeii streljati proti jor-Položajem z raketami, top-1,1 brzostrelkami na tan-■Ci so odgovorili in spo-

pad je trajal kakih dleset minut. Jordanski vojaki — je sporoM a-mamskd glasnik — niso utrpeli zgub.
Včeraj pozno zvečer se je v Kairu zaključilo zasedanje zunanjih in obrambnih ministrov arabskih držav, ki sestavljajo arabski obrambni svet. Kot je znano, so na zasedanju sklenili sklicati konferenco na vrhu vseh arabskih držav, na kateri naj bi razpravljali o skupni borbi proti Izraelu. V zaključnem sporočilu, ki so ga objavili ob koncu zasedanja, je rečeno, da bo vrh v Rabatu od 20. do 22. decembra. Sporočilo ugotavlja dalje brezuspešnost vseh dosedanji« poskusov za mimo rešitev krize na Srednjem vzhodu ter zavrača krivdo za to stanje .(trdovratnosti Izraela« ter ..finančni, politični in vojaški pomoči, ki jih ZDA in druge imperialistične sile nudijo agresorju... ..Arabski obrambni svet
— je še rečeno v poročilu — je sklenil okrepiti palestinsko revolucijo z mobilizacijo vsega arabskega potenciala)..
Svet je dalje odobril vsa priporočila, ki jih je arabskim ministrom predložila Organizacija za osvoboditev Palestine ter sprejel nekaj tajnih resolucij, ki jih niso objavili «v arabskem interesu... Zaključno poročilo trdi tudi, da je bil po obširni razpravi odobren memorandum o nalogah v zvezi z okrepitvijo arabskega odporništva na zasedenih ozemljih.
Libanonski list «A1 Nahar» poroča, da so palestinski komandosi že evakuirali večji del položajev, ki so jih zasedli v dnevih po izbruhu spora z libanonskimi oblastmi. list poroča tudi, da so komandosi ponekod vzpostavljal! stike z libanonskimi predstavniki ter sodelovali z njimi pri uvedbi varnostnih ukrepov.
ob njegovi izvolitvi ter željo po sodelovanju med obema strankama, tako da bodo lahko nudili «pogumne rešitve, ki bodo v skladu z obsegom vprašanj italijanske družbe, zato da se utrdi demokracija in pospeši napredek delovnih razredov ter splošni napredek dežele».
Danes je nadaljevalo z zasedanjem vodstvo PSI, ki je pričelo obravnavo že 20. oktobra in šo jo nato prekinili, da počakajo razvoj v KD. Danes še ni prišlo do napovedanega govora tajnika stranke De Martina in se je zasedanje socialističnega vodstva omejilo na obravnavo gospodarskega ter socialnega položaja, o čemer je poročal odgovoren za gospodarsko sekcijo stranke Landolfi.
V svojem poročilu je orisal ciklič-™ razvoj, ki ga je označeval zastoj 1962-64, na osnovi katerega je prišlo do čudnega položaja, ko ima Italija nekatere značilnosti razvite države, po drugi pa obstajajo tudi neravnovesja, ki so tipična za zaostale države. Pri tem gre predvsem za brezposelnost in za položaj na jugu. Glede brezposelnosti je Landolfi dejal, da se položaj slabša in da se je od aprila 1968 do aprila 1969 število zaposlenih znižalo za 244 tisoč enot. To je odraz napredka, ki gre v smeri naraščanja produktivnosti ne pa zaposlitve.
Vlada in politične sile ne morejo ostati ob strani in ne morejo prepuščati ..tehničnim* organom odločanje o gospodarskih ter socialnih zadevah. Pri tem je ostro kritiziral dejstvo, da se ne izvajajo obveznosti v zvezi z načrtovanjem, da vlada še ni odobrila načrta do 1980. leta, niti niso izdelali programa 1971-75 ter so končno organi programiranja še vedno v resni krizi. Zaradi tega socialisti zahtevajo, da se prične z resno politiko načrtovanja.
Glede trenutnih perečih vprašanj pa je opozoril na zelo dramatično zadevo bega kapitala, tako da prihaja do absurdnega stanja, ko obstajajo rezerve delovne sile, zelo močno notranje povpraševanje, istočasno pa beži kapital v tujino, kar daje temu begu že izraz nezaupap-nice zasebnega kapitala do itali-
CAPE KENNEDY, 11. — Za tri vesoljce «Apolia
nadaljuje vzvratno štetje, ki se bo zaklju
čilo v petek ob 17.22 (po našem času), ko bodo vesoljsko ladjo izstrelili proti Luni. Na sliki (z leve proti desni): Alan Bean, Richard Gordon in Charles Conrad med eno izmed zadnjih vaj pred odletom
janskega nacionalnega gospodarstva. Zato je tudi zahteval resne represivne ukrepe v tej zvezi. Končno je socialistični predstavnik še govoril o politiki stanovanj.
Jutri se bo sestalo socialdemokratsko vodstvo, ki bo prav tako preučilo položaj v zvezi z novimi premiki, do katerih je prišlo v KD. Njih stališče je v bistvu kritično d'> novosti, ki jih vidijo v notranjem razvoju odnosov večinske stranke, kot to tudi izhaja iz intervjuja, ki ga je dal predsednik stran ke Tanassi tedniku «Epoca», v katerem obrazložuje razloge, ki so privedli do razbitja enotne socialistične stranke.
Tanassi je mnenja, da meni De Martino, da je možno doseči sodelovanje s komunisti in njih povratek k demokraciji z razgovori na vrhu, da pa so oni mnenja, da je taka politika nevarna in absurdna, ker «so bili, so in vedno bodo vrhovi komunistov v Moskvi*. Na podobni ravni so tudi druge argumentacije glede nadaljnjega ter sedanjega razvoja, pri čemer je Tanassi zaključil, da bi bilo prav, če bi izvedli predhodne volitve, da pa nikakor ne sme priti brez volitev do nobenih novosti, ker so volivci na zadnjih volitvah dali svoje glasove programu levega centra in ne za nekaj drugega.
V	poslanski zbornici so se dogovorili, da bodo vsak dan posvetili pol dneva izključno razpravi o ločitvi zakona, tako da bodo pospešili to razpravo, saj je vpisanih še vedno zelo mnogo predvsem demo-kristjanskih govornikov. S tem je bil narejen pomemben korak naprej do glasovanja v poslanski zbornici in s tem do možnega sprejema novega zakona Fortuna.
Danes je minister za trgovinsko mornarico Vittorino Colombo odgovarjal na številna vprašanja v zvezi s pojavom vpisovanja italijanskih ladij v panamski in druge ladijske registre, ki v bistvu predstavljajo izigravanje predpisov socialnega ter drugega značaja. Minister je ugotovil veliko resnost tega vprašanja, saj je sedaj 30 odstotkov italijanskega ladjevja ali okrog dva milijona ton ladij vpisanih v tuje registre. Naravnost dramatičen pa je položaj glede športnih čolnov, katerih število v italijanskem registru dosega 364 (1964. leta 350), medtem ko je znano, da je prišlo prav v zadnjih letih do pravega vala novih ladjic in da naglo narašča proizvodnja ter zanimanje za turistične ladje.
Minister je navedel razne predloge za rešitev vseh teh vprašanj in tako zaostritev nadzorstva v mednarodnem okviru zlasti glede delovnih pogojev italijanskih mornarjev ter nov zakon, ki naj olajša vpis ladij ter jaht v italijanski register. Izdali pa so že navodila finančnim organom, da resneje upoštevajo pri davčnih prijavah lastništvo neke jahte in to ne oziraje se, v kakšnem registru je ta jahta vpisana.
V	poslanski zbornici so poleg tega danes pričeli obravnavati zakonski predlog o financiranju šol, v senatu pa je bil na vrsti zakon o zapori stanovanjskih najemnin, ki ga je poslanska zbornica že odobrila.
Ministrski svet EGS o «zeleni Evropi»
BRUSELJ, 11. — Ministrski svet EGS je danes na drugem dnevu zasedanja v Bruslju razpravljal o problemih ftoarosiiramja ..zelene Evrope*. Sedanji re>7tn finansiranja poljedelstva na oodfn'ju EGS bo namreč zapadel 31, decembra in
bo zato treba do omenjenega da turna najti sporazum o dokončnih kriterijih nadaljnjega finansiranja. Problem ima tudi važen politični pomen in bi utegnil Imeti posledice tudi na vstop Velike Britanije v skupnost. Francoski zunanji minister Schumann je namreč včeraj izjavil, da njegova vlada ne bo pristala na začetek pogajanj za razširitev EGS če ne bo prej prišl i do rešitve problema ..zelene Evrope...
Po izčrpaj razpravi, v katero sta poleg drugih posegla tudi italijanski zakladni minister Colombo in francoski minister za finance Giscard d'Estaing so sklenili poveriti stalnim predstavnikom na fugo, da poglobljeno preučijo problem, o katerem bodo ministri spet razpravjali na prihodnjem sestanku 8. in 9. decembra.
Indra: volitve v CSSR v letu 1971 prej pa čistka
PRAGA, 11. — V svojem govoru na nekem srečanju članov ljudskih odborov je Alojz Indra, znani konservativni predstavnik, o katerem se govori da bo v kratkem nadomestil černika na mestu predsednika vlade, izrekel mnenje, da se morajo volitve odložiti do leta 1971. Kot je znano, bi morale biti volitve že leta 1968, najkasneje pa letos spomladi. Znani dogodki so privedli do tega, da černikova vlada ni uresničila niti svečane obljube v tem smislu, ki jo je dala tudi po okupaciji ČSSR. Vsekakor pa je pomembno, kar trdi Indra, in sicer, da se mora pred volitvami izvesti odločna in brezkompromisna čistka med poslanci in poslanskimi kandidati. Stvarno smejo biti kandidirani in izvoljeni samo predstavniki sedanje politične smeri, je dejal, in pri tem kritiziral «novo smer* med katero se je govorilo «celo o pluralizmu strank, kjer bi KPČS ne imela vodilne vloge*.
doseženi rezultati odraz dobre volje in realizma obeh strani, ki sta doumeli, da trajni interesi obeh sosednih narodov zahtevajo stalno krepitev odnosov dobrega sosedstva in napredek političnega, gospodarskega, kulturnega in drugega sodelovanja. Odnosi med obema državama temeljijo na spoštovanju načel neodvisnosti, suverenosti, e-nakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve. V sedanjem svetu, v katerem nenehoma prihaja do izraza uporaba in grožnja sile so visoko razviti dobrososedski odnosi med obema državama tudi konkreten prispevek politike miru in sodelovanja.
Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije je pripomnil, da popolnoma soglaša z izjavo italijanskega zunanjega ministra Mora v generalni skupščini Združenih narodov, da odnosi med Jugoslavijo in Italijo in Avstrijo (s katero ima tudi Jugoslavija zelo prijateljske odnose) nudijo vladam v Evropi in na drugih celinah primer sodobnih in humanih mednarodnih odnosov, ter dodal, da je v razgovorih med predsednikoma in njunimi sodelavci prišla do izraza enakost, oziroma podobnost, pogledov o vseh najpomembnejših vprašanjih splošnega in medsebojnega interesa.
Predsednika sta, je poudaril Tepavac, posebno skrbno proučila odnose in dogajanja v Evropi in Sredozemlju. Med tem je z velikim zadovoljstvom bilo ugotovljeno, da imata Jugoslavija in Italija podobne poglede o potrebi nadaljnjega popuščanja napetosti, na sosedska sodelovanja na gospodarskem, teh. nološkem, kulturnem in političnem področju v Evropi in Sredozemlju. Naravno je, je nadaljeval Tepavac, da so bile tudi nekatere razlike oh ocenitvah in pristonih. Toda dejstvo, da .ie prišlo do nolnega razumevanja in upoštevanja teh razlik, je pripomoglo, da so razgovori bili zelo konstruktivni in olodni.
V nadaljevanju svojega poročila je Tepavac dejal, da so ob razgovorih med Titom in Su ragatom proučili tudi osnovne linije in tendence razvoja dvostranskega sodelovanja in pri tem poudarili obojestransko odločnost, da se nadaljuje dosedanji kurz stalnega razvoja in da se sodelovanje posebno razširi na tistih področjih, kjer so še ne izkoriščene možnosti. V razgovorih so bile ugotovljene objektivne možnosti za povečanje gospodarskega sodelovanja med obema državama, za zmanjšanje jugoslovanskega deficita s povečanjem izvoza v Italijo in ugotovljeno, da je v skupnem interesu, da se čimprej v okviru Skupnega evropskesa tržišča u-strezno rešijo trgovinski odnosi Jugoslavije s to organizacijo. Tepavac je izrekel priznanje za prijateljsko in koristno podporo, ki jo daje I talija za rešitev tega vprašanja.
Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije je nadalje obvestil skupščino, da sta v razgovorih obe strani pokazali zanimanje za proučevanje možnosti širšega sodelovanja na Jadranu vštevši morebitno skupno izkoriščanje plina in nafte in da je po obisku Saragata prišlo do posvetovanj med funkcionarji o-beh ministrstev o nekaterih vprašanjih odnosa s Skupnim evropskim tržiščem in o dvostranskem gospo darskem sodelovanju.
Trenutno zaseda stalna mešana komisija za mali obmejni promet. Predvideva se sestanek mešanega odbora za industrijsko tehnično sodelovanje.^ zatem mešanega odbora za etnične skupine in mešane komisije za znanstveno sodelovanje Mešana komisija za kulturno sodelovanje je po besedah Tepavca, ze pripravila program dela, za u-re*alcenJ6 katerega se morajo za v?e“ .1/51, neposredno zainteresirani dejavniki obeh držav.
V	zvezi z izraženo pripravljenostjo po skupnem delovanju v svetovni organizaciji in v odboru za razorožitev, o vprašanju sodelovanja in varnosti v Evropi, se po besedah Tepavca, predvidevajo posredovanja nastopov zunanjih ministrov in skupščinskih teles.
Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije je na kraju svojega poročila dejal: »Dovolite mi, da še enkrat izrazim naše zadovoljstvo nad rezultati obiska predsednika Saragata in da poudarim našo odločnost, da nadaljujemo s krepitvijo vseh oblik sodelovanja s prijateljsko sosedno Italijo.*
V	ra zora vi o poročilu državnega ta j a je sodeloval samo poslanec Anton Bubič. On je v celosti popolnoma podprl stališče prikazano v poročilu, opozoril pa je na nekatera nerešena vprašanja, ki bi jih bilo potrebno čimprej odstraniti, da bi sodelovanje, ki sedaj služi kot primer sodelovanja med državami z različnimi družbenimi sistemi, bilo še uspešneje. Zatem so poslanci vseh treh zborov odobrili poročilo državnega tajnika za zunanje zadeve o obisku predsednika Italije Saragata.
Na začetku skupne seje je predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič objasnil ukrepe, ki jih zvezni izvršni svet predlaga za sprejem v skupščini za odstranitev posledic potresa v Bosanski kraji-ni. Zbori so po poročilu Mitja Ribičiča na ločenih sejah sprejeli predložene zakone In odloke, v katerih se med drugim prizadetim občinam odstopajo nekateri dohodki zveze, republiki Bosni-Hercego-vini poleg začasnega kredita v znesku 200 milijonov dinarjev daje pomoč od 100 milijonov dinarjev, a prizadetim delovnim organizacijam daje možnost za dodeljevanje kredita do 100 milijonov dinarjev. S posebnim zakonom se odlagajo odplačila prej dodeljenih kreditov iz sredstev zveze. Ribičič je na kraju svojega poročila napovedal tudi ukrepe, da bi se preprečile morebitne špekulacije z gradbenim ma-teriajpfa ln opozoril na potrebo trajne sistematične ureditve družbene intervenoije v primerih podobnih nesreč.
Po poročilu državnega tajnika sa zunanje zadeve Mirka Tepavca o obisku predsednika Italije Saragata je predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič na skupini seji vseh zborov pedal poročilo o gospodarskih gibanjih v tekočem le-tu in o elementih gospodarske politike v prihodnjem letu, o katerih smo svoj čas podrobneje poročali. Osnovne smernice v gospodarski politiki v prihodnjem letu so: stabilizacija gospodarskih odnosov in con, krepitev konkurenčne sposobnosti podjetij (preučila se bo možnost zmanjšanja obremenitve gospodarstva), zboljšanje likvidnosti podjetij (v ta namen je zvezni izvršni svet pred kratkim predložil «paket» ukrepov), poveča-nje izvoza (ki se bo spodbujal z ustrezno kreditno politiko) z namenom, da se zmanjša deficit plačilne bilance na polovico v primeru z letošnjim.
Na kraju svojega poročila Je Ribičič izrazil prepričanje, da predložena gospodarska politika ne odraža samo potrebo, interes in realne možnosti Jugoslavije v tem trenutku, temveč da ustvarja neob-hodne predpostavke za nadaljnji uspešni razvoj gospodarstva in družbe. ..Sodimo, je zaključil Ribičič, da so pogoji, da se ona z ustreznimi napori in splošno delovno disciplino tudi uresniči.). Na kraju skupne seje je o vprašanju odnosno o problemu nelikvidnosti in predloženih predpisih za rešitev tega vprašanja govoril zvezni tajnik za finance Janko Smole,
Božo Božič
.....".........-..........-.-...................
POZITIVNA POBUDA NOVI BONSKI VLADI
Scheel napovedal zahodnonemški predlog za začetek pogajanj s Sovjetsko zvezo
BONN, 11.
Zahodnonemška
zvezna vlada bo kmalu predložila Sovjetski zvezi svoj predlog za začetek pogajanj med Moskvo in Bonnom o prepovedi uporabe sile v medsebojnih odnosih ter o drugih vprašanjih. Sporočilo je dal v Bonnu zunanji minister Waller Scheel v razgovoru s časnikarji. Scheel je pojasnil, da niti on niti kancler Brandt ne bosta šla v Moskvo za začetek pogajanj. Namen dvostranskih razgovorov z Moskvo je po Soheelovem mnenju ugotoviti, v kolikšni meri bo Sovjetska zveza pripravljena popuščati za dosego sporazumov o evropski varnosti. Zunanji minister Je dalje izrazil mnenje, da mora Zahodna Nemčija izkoristiti sedanje ..ugodno ozračje., za tovrstne mirovne pobude.
Scheel je tudi izrazil svoj interes za hiter začetek pogajanj s
Poljsko za izboljšanje odnosov med Bonnom in Varšavo. Znano je nam reč, da je poljski zunanji mimistei Jedlrichowski na neki tiskovni konferenci pred nedavnim izjavil, da je pripravljen začeti pogajanja z Bonnom o vseh odprtih vpraša njih, ne da bi pri tem postavljal kot prvi pogoj priznanje meje na Odri in Nisi. Vsekakor pa v bonskih krogih menijo, da bo zvezna vlada skušala najti formulo, ki bi upoštevala tudi željo Poljske po zajamčenju lastnih meja. V tej zvezi pa v istih krogih pripominjajo, da so zahodnonemške pristojnosti glede rešitve mednarodnih problemov dokaj omejene.
V svojem današnjem razgovoru s časnikarji je Walter Scheel tudi potrdil, da Bonn ne postavlja nikakršnih pogojev za sklicanje konference o evropski varnosti, ven-dar pa je izrazil mnenje, da so
v to) zvezi potrebni predhodni pripravljalni razgovori.
Minister je govoril dalje o odnosih z Vzhodno Nemčijo in o berlinskem problemu ter delal da bi bilo treba za normalizacijo' odnosov med obema Nemčijama najprej zagotoviti politično in gospodarsko pripadnost zahodnega Berlina Zvezni repuhliki Nemčiji ter zajamčiti svoboden promet med dvema deloma bivše prestolnice Scheel je končno omenil svoj op. timizem glede bodočega evropskega vrha, ki bo 1. in 2. decembra v Haagu. Dejal je, da je v francosk* Politiki do Evrope opaziti bdstvene spremembe ter da je danes Pariz dejansko pripravljen preučiti možnost razširitve evropske skupnosti. Seveda, je dodal, obstajajo Se vedno razločki v stališčih držav, ki se bodo udeležile vrha, ip t>l bilo zaradi tega napačno gojiti pretirane iluzije.
DIJAŠKI PROTESTNI SHODI V ITALIJI
Izzivanje misoVcev v Neaplju eksplodirale so papirnate bombe
Zaradi nemira na shodu 1300 dijakov, aretiranih 17 ljudi
NEAPELJ, 11. - Po vsej Italiji so se včeraj vrstile dijaške manifestacije. Najhujši dogodki so bili v Neaplju, kjer je zjutraj 13.000 dijakov tehničnih srednjin šol v sprevodu protestiralo zaradi ustanovitve novega dvoletnega te čaja in zaradi tega, ker niso vpisali nobenih absolventov v knjigo zemljemercev. Sprevod se je u-stavil na Trgu Matteotti, kjer so študenti imeli shod. Med shodom je na trgu počilo več papirnatih bomb ki ranilo 20-letnega dijaka Gaeta rut Coppolo, zaradi rane na levi nogi se bo moral mladenič zdraviti štirideset dni. V preplahu, ki je nastal zaradi poka se je lažje ranilo več drugih dijakov, težje je bil ranjen 19 letni potujoči trgovec Giuseppe Russo. V bolnici so ugotovili, da je dobil udarec v glavo. Nastopila je policija, ki je priprla Niutj ljudi. Ko so dobili potrebno dovoljenje, so policisti preiskali sefe MSI na Trgu Augusteo. Zdi se. da so pripadniki te stranke povzročili nerede na Trgu Matteotti, ker so na sedežu stranke dobili razne palice. s kamenjem napolnjene vrečke, čelade in isto vrsto razstreliva. iz katerega so bile papirnate bombe, ki so se razletele na Trgu Matteotti. Policija je zadržala 36 ljudi, med katerimi je bil tudi mi-sovski občinski svetovalec Massimo Abatangelo in neapeljski »federa-le». Izpraševanje Salvatoreja Marie SfcTgia se je nadaljevalo celo popoldne, nakar je policija zaprla 17 osab, med njimi Abatangela, katere je obtožila poskusa umora in pose-rti razstreliva. Skoraj vsi aretiranci so imeli pri sebi kako orožje. Pozneje so priprli še pet oseb, štiri osebe pa še iščejo, ker so se skrile.
Dijaške manifestacije so bile tudi v Bariju, v Cataniji, v Pratu pri Firencah, v Adriji pri Rovigu, v Bologni, v Trapaniju in v Tol-
mezzu.
Na vseh teh demonstracijam ni bilo nemirov. V Bariju je 900 dijakov tehnične šole »N. Tridente* {K«testiralo, ker jim nočejo zdalj-šati šolske dobe na pet let in jim na tak način onemogočajo vpis na univerzo. Za jutri so najavili protest vseh dijakov v mestu. V Cataniji so dijaki zahtevali reformo učnih načrtov in dopoldanski umik. V Bologni se ni udeležilo pouka kakih 2000 dijakov, ki so šli v povorki v industrijski obrat Acma, kjer so s 700 stavka iccimi delavci diskutirali o problemih delavstva in šole. 150 dijakov trgovske srednje šole v Trapaniju je začelo z gladovno stavko zaradi nerešenih šolskih problemov, medtem ko so v Tolmezzu dijaki zahtevali nove učilnice in dokončno imenovanje profesorjev.
V	Pratu je demonstriralo 1000 dijakov, ker je bila na včerajšnjem študentskem zborovanju v trgov- j ■kem zavodu »Paolo Dagomari* prisotna policija. 50 di j altov šole «Ba-dini» v Adriji pa je šlo v Rovi go k šolskemu skrbniku, da bi dobili zagotovilo za nove šolske prostore,
V	Rimu so v zbornici neapeljski dogodki■ izzvali pretep med misov-sldmi in komunističnimi poslanci. Ko je poslanec Salizzoni pojasnil petek dogodkov v Neaplju, je misovski poslanec Manco izjavil, da so to norčije. Med govorom komunisti enega poslanca D’Aurie,
pr. se je znova začel v zbornici bi zelo hudo. Bivši marinec je na
nekem zabavnem večeru odvrgel med prijatelje ročno granato.
Bivši vojak Ralph Greenvvald je bil povabil okoli 25 ljudi na zabavo v domačem stanovanju. Nenadoma je zgrabil za ročno granato ter jo odvrgel proti nekemu prijatelju.
nemir. D’Auria je povedal, da so bili v papirnati bombi železni o-pilki, kar očitno dokazuje poskus umora. Predstavniki komunistične stranke je obtožil policijo, da je bila brezbrižna, če ne celo ugodno razpoložena, do akcije fašistov, čeprav je vedela, da bo prišlo do nemirov.
Pomembno odkritje nove skupine zvezd
PASADENA (Kalifornija), 11. -Zvezdoznanci tehnološkega inštituta v Kaliforniji so odkrili nove skupine zvezd, ki bi lahko predstavljale člen v razvoju vesoljstva.
Te skupine zvezd so v določeni meri podobne tajinstvenim «quasar-jetm (predmeti, ki so zelo podobni zvezdam ter predstavljajo zelo oddaljene močne izvire energije). Nove skupine zvezd, ki so jih sedaj odkrili, imajo zelo svetlo jedro ter oddajajo močne radijske signale. Imajo pa tudi nekatere druge značilnosti, ki bi lahko predstavljale prvotno razdobje razvoja «qua-sarjev*. Domnevajo, da je njihova izredno velika svetlobna moč posledica močnih eksplozij v notranjosti jedra. Nove skupine zvezd so odkrili s fotoelektričnim spektrometrom, ki ga uporabljajo pri petmetrskem daljnogledu v zvezdo-znanskem opazovališču na ” L Pal omarju.
Mount
Uničenje grozi morskemu planktonu
TORONTO, 11. - Včeraj je Phi-lippe Cousteau, ki ie sin znanega podmorskega raziskovalca Jacque-sa Cousteaua izjavil, da je obstoj morskega planktona, ki nam posreduje 80 odst. količine kisika, ki ga uporabljamo, v nevarnosti.
Cousteau, ki je vnet očetov sodelavec, je izjavil, da morje nam ne bo moglo dobavljati potrebne količine kisika več kot štirideset let. Uničenje planktona pa izvira od množične uporabe detergentov in insekticidov, ki jih vode dovajajo v morje. Po mnenju mladega raziskovalca bi bilo treba sploh prepovedati odlaganje radioaktivnih o-stankov v morje ter zamenjati pridobivanje energije iz petrolejskih virov s kakim drugim načinom proizvodnje energije.
Ameriški vojak obsojen zaradi dezerterstva
FORT DIX (New Jersey), 11. -Sodišče je včeraj obsodilo 20-letne-ga ameriškega vojaka na tri leta zapora, ker je svoj čas dezertiral iz vojaškega oporišča v Fort Dixu v New Jerseyu. Jeffrey Russel je budistične vere. Njega in drugih 37 tovarišev so obtožili, da je sodeloval pri neredih, razbijal pohištvo in okna ter požigal stavbe.
Ko je sodišče izreklo razsodbo, so prisotni glasno protestirali proti njej.
Marinec je z bombo ranil osem ljudi
FILADELFIJA, 11. - Neki bivši marinec, star 22 let, se je danes prijavil policijskim oblastem, ki so izdale za njim tiralico, ker je ranil osem ljudi, od katerih dve ose-
Deček se je ubil da bi mu ne ostrigli las
HOUSTON, 11. — Enajstletni sin pomočnika državnega tožilca okrožja Harris se je včeraj ubil s strelom v prša. Deček je napisal na listek ,da je napravil samomor, ker si ni pustil ostriči las. Pristavil je še: »Morda mi v nebesih ne bodo ostrigli lase in bom mogoče tudi dobil kolo.»
Ameriški odvetnik Mitchelson je obiskal v zaporu bivšega marinca Minichiella. Na sliki Mitchelson na predvčerajšnji tiskovni konferenci
llllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||llll|||lt||llll||ll||lllllllll||||||||||UI||,l,,II,,,,,||||||||||,lili,1111,1,,,ni,|,,nll,||||Mll,|l|l|||lllllllIM||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ll||IIUIIIIIIHIIIII
FRANČEK SAJE
V vrhovih belogardističnega narodnega izdajstva
Tako »izpraševanje vesti* je bilo pravzaprav navajanje na te zločine, ki so bili po mnenju domobrancev potrebni za uspešnejši boj »proti komunizmu*.
Podobno je zatrjeval še škof Rozman v pastirskem pismu 30. novembra 1943. Trdil je, da boj proti komunizmu «ri politika, ampak verska zaveda*. Kdor podpira larodnoosvobodilno gibanje, «smrt-10 dresi, hujše kakor bi grešil s krivoverstvom*.
V takem vzdušju so po vseh krajih, kjer so domobranci uvedli svojo strahovlado, nastajale še skriv-ie morilske tolpe, ki so se imeno-ale »črna roka*. Zamaskirani do-lobranci so ponoči vdirali v sta-rovanja in pobijali somišljenike o-svobodilnega gibanja. Zidove hiš > mazali s črno roko ali pošiljali 1, udem odtise črne roke z grožnjami. Tem grožnjam so pogosto sledili pokoli...*
Z domobranci so v morilski »črni roki* sodelovali tudi člani politične
STRAH IN TREPET V NEW VOSKU
Eksplozije treh bomb so pretresle Manhattan
Neznani teroristi so položili peklenske stroje v višja nadstropja treh velikih ameriških družb
NEW YORK, 11. — Neznani tero- i nacionalističnim krogom. Tiskovna risti so davi izvršili tri bombne agencija »UPI* je prejela obvestilo.
Pevec George Moustaki je s svojo popevko »Tujec* osvojil srca (tal seveda tudi trg) svojih mladih oboževalcev
atentate v samem središču ameriškega velemesta. Manhattan je za ameriške pojme središče življenja velike severnoameriške države. Tu je središče, ki vodi vse ameriško gospodarstvo, socialno in tudi politično življenje in pomembno vpliva na dogajanja v svetu.
Prav tu, kjer silijo v nebo največji nebotičniki sveta, sta zavladala med tisoči ljudi strah in trepet. Neznani teroristi so namreč že prej obvestili po telefonu vratarje poslopij, kjer je prišlo do eksplozij, naj poskrbijo za varnost ljudi.
Bombe so eksplodirale v naslednjih poslopjih: v 16. nadstropju nebotičnika »Chase Manhattan Bank* v Wall Streetu (druga najpomembnejša banka v ZDA), v 20. nad stropju nebotičnika R.C.A. v Rockefellerjevem središču (5. avenija) ter v 20. nadstropju modernega nebotičnika iz jekla in stekla, ki je last družbe «General Motors*.
Kot smo že omenili, so teroristi že vnaprej obvestili vratarje poslopij, da bo prišlo do eksplozij. Policisti so pregledali le poslopje »Chase Manhattan Bank*, kjer pa niso našli nič sumljivega.. Ko so zapuščali nebotičnik, je nenadoma zagrmelo.
Na srečo niso eksplozije terjale človeških žrtev. Ranjen je bil samo neki moški, ki je bil v dvigalu, ko je prišlo do eksplozije. Ta je deloma uničila kabino, ki je padla navzdol za kakih pet nadstropij. Na srečo se moški ni hudo poškodoval. V enem od prizadetih poslopij, kjer je prišlo do eksplozije, je bilo malo prej več kot 1000 nameščencev nočne izmene, v drugem pa so uslužbenci 65. nadstropja prišli na ulico hodeč po stopnicah, ker so bila dvigala pokvarjena.
Policijski organi skušajo ugotoviti istovetnost storilcev Domneve so najrazličnejše. Nekateri pravijo, da so včerajšnji atentati uvod v veliko množično manifestacijo proti vojni v Vietnamu, ki bo prihodnjo soboto, drugi pa pripisujejo zadevno odgovornost prav nasprotnim skrajnim
da atentati sovpadajo s protestnim gibanjem proti vojni v Vietnamu. V pismu se nadalje navajajo imena treh ameriških mogotcev, ki naj bi bili stebri »kapitalističnega izkoriščanja: David Rockefeller (Chase Manhattan), James Roche (General Motors) in Michael Haider (Stan dard Oil v poslopju R.C.A.).
Roparji goveda ubijajo črnce
NAIROBI, 11. - Policija je sporočila, da je bilo konec prejšnjega leta ubitih 64 črncev, ki so pripadali plemenu »Turkana*. Gre za moške, ženske in otroke. Ubili pa so jih pripadniki plemena «Suk», ki so prišli iz Ugande in ki so poklicni tatovi goveda. Tudi v tem primeru je prišlo do krvavega obračunavanja s člani plemena »Turkana* in nato do kraje številnih glav živine.
V pokrajini, kjer živi pleme »Turkana* je prišlo že večkrat do podobnih spopadov. Dne 5. novembra je skupina nekega drugega plemena napadla živinorejce na tem področju. Ubila je pet pastirjev ter ukradla 100 glav govedi, 200 koz, kamel in oslov.
Levinja se klati po francoskih gozdovih
GRENOBLE, 11, - V četrtek zvečer so prebivalci okraja Saint-Jean-de-Bournay obvestili oblasti, da se po gozdovih v njihovi okolici klati neki lev. Nekateri kmetje so pristavili, da so slišali njegovo rjovenje. Do sedaj oblasti še niso poskrbele za pravcat lov na zver, med drugim tudi zato, ker ta še ni nikogar napadla. Po mnenju nekega živinozdravnika gre za petletno samico, ki je razmeroma majhna.

TRIMESEČNA OCEANSKA RAZISKAVA
Francoska ladja «Jean-Charcot» na Atlantiku z ekipo znanstvenikov
Zbrali so več primerkov globinske favne ■ Odkritje podvodnega predora v Atlantiku
Od 3. avgusta do 2. novembra so francoski biologi, geologi in geofiziki pluli po Atlantiku z admiralsko ladjo «Jean - Charcot* u-stanove «CNEXO» (Narodni center za izkoriščanje oceanov). Raziskovalna plovba novega bretanskega oceanografskega centra (COB) je bila osemnajsta plovba te vrste na ladji Jean - Chorcot. «Noratlante», tako so tej raziskovalni plovbi dali ime, je imela namen raziskati živalstvo v velikih globinah in proučiti premik celin glede na nove teorije. Že samo ime plovbe pove, da so se raziskave odvijale v severnem Atlantiku, segale so od Bresta do Nove zemlje in od Labradorja do Azorov. S to plovbo, ki so jo razdelili v pet etap po dva do tri tedne vsako, so prepluli 23 tisoč 150 kilometrov.
Znanstveniki se niso pri raziskavah omejili vsak na svojo specifično vejo znanosti, ampak so se njihove naloge prepletale, tako da so npr. biologi lahko pomagali geo. fizikom; na tak način je bila raziskava res večdisciplinska in na krovu se je med 16 francoskimi znanstveniki in petimi tujci, lahko razvilo pravo znanstveno vzdušje-	,. .
S pomočjo nove naprave, ki jo imenujejo «flexotir» so v kratkem dobili strukturo 11.000 metrov morskega profila. Naprava služi za seizmično sondiranje, preizkusil jo je francoski inštitut za nafto, to-
krat pa je bila prvič uporabljena za raziskave. «Flexotir» daje s 50 grami dinamita ravno take rezultate, kot so jih prej dobili z več kot desetimi kilogrami. Naprava je delovala vsakih 30 sekund in na podlagi seizmičnega odboja so dobili konformacijo morskega dna v severnem Atlantiku do podmorskega celinskega roba v Labrador-skem in Gaskonskem morju.
Druga novc*t te ladje je, da je opremljena z napravami za plovbo s pomočjo satelita. Na tak način so lahko njen absolutni položaj izračunali z napako 1000 metrov in njen relativni položaj na 200 metrov razdalje.
Znanstveniki so se predvsem zanimali za živalstvo velikih globin, ki mu pravimo bentos. S posebno napravo za strganje morskega dna so pobirali biomaso v globinah. Naprava deluje na podlagi ultrazvokov in z desetodsotno možnostjo napake lahko izračunajo njeno oddaljenost od morskega dna. Z njo so mogli ugotoviti gostoto biomase v 1 kub. centimetru.
Kar se tiče morskega profila, so bili rezultati v zvezi s tem raziskovanjem zadovoljivi, čeprav ladja ni mogla izvršiti vseh predvidenih raziskav. Na 65. vzporedniku jih je v Labradorskem morju zadržal led in niso mogli raziskati živalstva v globinah ledenih morij. Na jugu te točke, pa so jih ustavile eratične skale, ki so jih na
dno morja naplavili groenlandski ledeniki. Pri sondiranju jim je naprava ostala na morskem dnu med Azori in Gibraltarjem.
Vse druge naprave so ves čas plovbe delovale brezhibno, tako da so znanstveniki zadovoljni z rezultati raziskave. Zanimivo je, da velika prelomnica, ki se za 500 km ugreza od vzhoda proti zahodu atlantske hrbtne strani, je v bližini kanadske obale pokrita z usedlinami dosti bolj na zahodu, kot so doslej mislili. Ta strukturalna posebnost je biologom pojasnila dejstvo, da so enake primerke živalstva dobili v ameriškem in severnoevropskem bazenu Atlantskega oceana. Pod podmorskim hrbtom, ki ločuje ta dva bazena je torej razpoka, ki dovoljuje, da se živalstvo velikih globin seli iz ene depresije v drugo. Južneje je podvodni hrbet neprehoden in zaradi tega se na njegovih bregovih nahajata dve različni vrsti živalstva.
Znanstveniki skupine «COB» bodo januarja šli z isto ladjo na novo raziskovalno pot, imenovano »Nestlante*. da bi v treh tednih raziskali vzhodno stran velike vdr-tine 53. vzporednika. Povedali so namreč, da se ta depresija podalj-šuie proti Evropi.
Tudi drugi znanstveniki se bodo posluževali v prihodnosti te ladje; leta 1970 bo odšla ladja »Jean-Chareot* za 45 dni v Sredozemsko morje.
DEJANJE NEURAVNOVEŠENE MATERE
Vrgla je otroke v vodnjak kjer so vsi trije utonili
SAN GIUSEPPE VESUVIANO, 11. — Vasico v bližini Neaplja je čtanes zjutraj ob desetih pretresla vest o strašnem dogodku. 30-letna Maria Polisi je v trenutku blaznosti vrgla v 7 metrov globok vodnjak svoje tri nedorasle otroke, 5-letnega Feldceja, 3-letnega Glavan-nija in 2-letnega Franca. Nazadnje je še sama skočila v vodnjak. Pred tem Je zažgala svoje pohištvo. Ogenj je zagledate starka, videla je Mario Polisi, preden se je ta vrgla v vodnjak in je takoj obvestila policijo. Na kraj nesreče so s policijo dospeli tudi potapljači in izvlekli iz vodnjaka vsa štiri trupla. Z Rdečim križem so trupla prepeljali v bolnišnico, kjer je zdravnik ugotovil, da so otroci u-mrll pet do šest minut pred prihodom v bolnico. Mater so zdravniki rešili.
V času nesreče je bil mo? Marie Polisi na delu na pobočju Vezuva. 32-letnamu Francescu Salva-tiju so vest o nesreči sporočili sosedje. Marte Polisi je že več časa kazala znake neuravnovešenosti, tako da se je njen mož pred kratkim posvetoval z župnikom svoje vasi, kaj mu je storiti. Že večkrat je govorila o tem, da se hoče ubiti, vendar pa si v vasi nihče ni mislil, da bo storila kaj slabega svojim otrokom.
iFILMSKE:
IN (ILEDALIŠKE VESTI
Češki znanstveni filmi v Italiji
RIM, 11. — V Rimu in v Milanu bodo v kratkem predvajali češke znanstvene filme. Pri predstavah bosta prisotna prof. Jan Salabek in dr. Jaromir Kubiček. Filmi bodo na sporedu 18., 19 in 20. novembra v Rimu in 25. in 26. novembra v Milanu.
španski časnikarji nagrajujejo umetnike
BARCELONA, 11. - V Španiji so podelili nagrado »limona* in «pomaranča». Nagrado »limona*, ki jo podelijo igralcem in pevcem, ki so bili neprijazni s tiskom sta dobili Gina Lollobrigida in Mina. Louis de Funes in AOamo pa sta dobila nagrado »pomaranča*, ker sta bila prijazna z novinarji. A damo se je tako maščeval nad francoskimi časnikarji, ki so mu podelili francosko nagrado za ne prijaznost.
Sean Conncry režiser LONDON, 11. - Sen Connerrg, ki smo ga doslej prznali le <■ ot filmskega igralca, se bo posvetil režiji. Zrežiral bo namreč gledališko delo Kanadčana Teda Alla-na Hermana, ki ga bodo uprizorili v Ozfordu.
Kljub temu pa bo igralec še vedno igral v filmih, saj bo v Macbethu* igralec in režiser.
Ringo Stari-poje stare motive
LONDON, 11. — Bobnar ansambla «The Beatles» Ringo Starr, bo sam posnel *long-play» plo ščo s starimi pesmimi, ker mu je, kot pravi «dolgčas» po njih m »so take pesmi všeč njemu in njegovim staršem». Zanikali pa so vest, da bi do tega snemanja prišlo, ker se mislijo tbeatli* raziti.
Ravnatelj folklorne skupine je ušel z zaslužkom
MADRID, 11. — Ravnatelj bolivijske folklorne skupine «Boli-via andina» je ukradel iz skupne blagajne ves zaslužek (pol milijona pezet) in pustil sporočilo: «žal mi je, moral sem oditi*. To se je zgodilo med turnejo po Evropi. Bolivijska ambasada je sporočila, da bo članom finančno pomagala, da bodo lahko turnejo nadaljevali.
Ruzantejeva »La Betia* kmalu v Jugoslaviji
PADOVA, 11. — Po uspehu, ki ga je žela uprizoritev Ruzanteje-vega dela »La Betia» v padov-skem Verdiju, bo umetniška sku pina ril Ruzzante», ki komedijo izvaja, odšla na turnejo po Italiji in Jugoslaviji,
Angelo Beolco, imenovan Ru zante, je delo napisal leta 1524, vendar dobimo v tej komediji vse prvine, ki jih zahteva sodobno občinstvo. Na odru je delo zrežiral Gigi Giaretta, pred tem pa je i-sta skupina uprizorila še Ruzan-tejevi deli Menego* in »Vacca-ria*.
Stalno gledališče lz Bočna v Gorici
GORICA, 11. - Danes je Stalno gledališče Bočna uprizorilo v goriškem Verdiju Petrolinijevo delo «Chicchignola». Delo je zrežiral Maurizio Scaparro Jutri bodo začeli z uprizoritvami v tržaškem gledališču Rossetti.
Goriški nastop praškega orkestra
GORICA, 11. - V dvorani Attems v Gorici je praški orkester izvajal češko cerkveno glasbo XVIII. stoletja. Dirigiral je Josef Herci, kot solisti pa so peli so pranistka Jaroslava Kissova, kon-traalt Vilma Kunesova tenor hude Loebel in bas Jan Sdumar.
policije, ki jo je na zahtevo klerikalnega protikomunističnega odbora in po Rupnikovem nalogu oktobra 1943 organiziral dr. Lavro Hacin. Takoj ob ustanovitvi so v njo navalili stražarji in jo prevzeli v svoje roke. Njen šef je postal stražar dr. Maka Loh, med 150 referenti in agenti pa je bilo kakih 50 stražarjev. Drugi so bili člani Katoliške akcije. Slovenske, Sokolske in Narodne legije ter ljotičevci. Stražarji so imeli v svojih rokah tudi večino ekspozitur v drugih krajih.
Samo skozi zapore politične komisije v Ljubljani je šlo več kot šest tisoč Slovencev. Večino jih je poslala v nacistična uničevalna taborišča, kjer so mnogi pomrli, druge pa na prisilno delo ali okupatorskim posebnim sodiščem, veliko pa so jih ti policisti kar pobili ali pa so umrli po mučenju v zaporih. Referenti in agenti politične policije so bili hudi pretepači, sadisti, mučitelji in krvniki.
Informativni urad pri pokrajinski upravi je oktobra 1943 pozval zastopnike vseh reakcionarnih političnih skupin in struj v protikomunistični odbor, ki je bil Rupnikov posvetovalni svet za vsa vprašanja ir boja proti narodnoosvobodilnemu gibanju.
V začetku so protikomunistični odbor sestavljali: kaplan Križman, Jože Marn, ing. Sodja Smersu, dr. Smajd, Narte Velikonja in dr. Ciril Žebot.
Kasneje se je ta odbor razširil. Njegovi člani so bili: stražarja dr. Ludvik Leskovar in Tone Štrukelj ter njihov simpatizer Mirko Javornik, zastopniki klerikalne stranke ing. Sodja, Milan Finec, dr. Ludvik Puš, Slavko Krek, župnika Karel Škulj in Anton Merkun, predstavnik liberalcev je bil Etbin Režek, ljotičevcev pa Miloš Adam. Predsednik odbora je bil ing. Smersu.
Ta protikomunistični odbor je bil garnitura slovenske reakcije za od krito sodelovanje z Rupnikom in nemškimi okupatorji.
Poleg Rupnika in njegove ozke okolice, kd so jo v glavnem sestavljali Ljotičevi fašisti ter skupina kaplana Glavača, se je tudi Straža odlikovala v lojalnosti do nacistič nih okupatorjev. V letaku, ki ga je izdala 17. septembra 1043, je zahtevala, da je treba »enkrat za vselej pretrgati z naziranjem, da pomeni sodelovanje z okupatorsko oblastjo... izdajstvo proti lastnemu na rodu*. Hkrati je poudarila, «da je kršenje ali zlorabljanje dogovorov z okupacijskimi oblastmi glede skupne borbe proti komunizmu dejanje politične nemorale, ki jo je
treba prav tako obsojati, kakor »* obsojajo vsi drugi zločini...*
Ker pa je Straža hkrati računa« na zavezniško zmago, je proti kofl' cu novembra 1943 poslala v Hti# svojega voditelja dr. Cirila Žebo^ in sicer kot »eksperta za severi* meje* k delegaciji SLS, ki je blla že tam.
Po italijanski kapitulaciji je v®* stvo SLS poslalo v Rim vodilnep člana svoje eksekutive industrial® Ivana Avseneka, liberalci pa .** tja poslali dr. Mirka Brezigar)*' Iz Rima sta vzdrževala pismen* zveze med Ljubljano in emigrai'1-sko vlado ter čakala na prihod vezniške vojske.	M
Po Žebotovem odhodu je politični vodja Straže postal prof. Pavle ver bic, kateremu je Žebot pošiljal n*, vodila za politično dejavnost str**
Stražarji so na svojo stran pf®? bili dva člana ožjega odbora Marka Kranjca in Joška Kros' ter nekaj članov plenuma. Ra?^ nali so, da bodo z njihovo pomori prišli v vodstvo stranke. Na **£ ožjega vodstva 18. decembra j9" so razpravljali o žebotovem v Rimu in sploh o stališču do stri žarjev in njihovem stališču
do
stranke. Na prihodnji seji je
Krošl
iiiiiimiiiiiimimiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMJiliiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiMiiii
ZAGONETNI POŽIGI V C0RTINI D’flMPEZZ0
Nagovoril je sina naj požiga vile
Med zgorelimi poslopji je tudi vila tržaškega industrijca Hausbrandta
GORTINA D’AMPEZZO (Belluno), | ra požige nagovoril lastni oče, 40-
11. — Policisti iz Belluna so ugotovili, kdio je neznana požigalec, ki je zadnje čase zažigal vile v Oortdml. Posrečilo se mu je zažgati kar štiri vile. Prva je bila test tržatškega industrijca Hausbrandta, toda niso ga ujeli. Ko je poskusil zažgati vilo časnikarja in pisatelja Indra Montanelldija, je padel v mrežo. Razkrinkali so ga: gre za 13-letnega Sergia Zanona, sina čuvaja raznih vil. Po dolgem zasliševanju je dečko priznal, da je vse to on naredil, govoril pa je tudi o nekom, ki naj bi mu pomagal. Kasneje je to preklical in trdil, da je vse sam opravil. Opisal je točno način »delovanja«, Id je bil vedno isti, ni pa hotel govoriti o razlogih. Vlada splošno mnenje, da deček ni popolnoma priseben
Nekaj pozneje je resnica prišla r,a dan. Deček se je vdal in priznal preiskovalnim orgar.om, da ga je
letni Antonio Žanon. Policisti so moškega takoj aretirali in prepeljali v sodnijske zapore v Bellunu. Ukazal ga je aretirati okrajni sodnik dr. Paparella, ki je prisostvoval za sliševanju mladoletnega Zanona.
Preiskovalni organi menijo, da bodo morda obtožbe prot' Antoniu Zanonu nujše, kot oi se zdelo na videz. Ne bi 4lo namreč samo za nagovarjanje, temveč za pravcato sodelovanje pri požigih Prevladuje mnenje, da je Zanon nagovoril svo jega sina, naj požiga vile, da bi zadostil svojemu lastnemu nagonu, ki ga je silil na požiganje. Postavlja pa se pri tem tudi vprašanje, v kakšni meri je moški priseben.
Policijski organi ro dečka že izpustili na svobodo ter ga izročili materi. O njegovi odgovornosti pri vseh teh dogodkih pa bo sklepalo sodišče za mladoletne v Bellunu.
(»ročal o pogovoru s prof. Veri cem in z dr. Leskovarjem, ki mu izjavite, češ da so bili prej ra ločki med njimi in stranko žara majorja Novaka, sedaj pa Pr’zlia vajo stranko in njeno vodstvo.
Stražarji so zatem poskušali seči, da bi Marko Kranjc P°* i predsednik SLS, ki jim bi odP strankina vrata. Ker v tem n uspeli, so 31. januarja 1944 ses vili «Mnenje mlajših intelekri ^ cev SLS* o odprtih vprašanjih’ njem so se potegovali, da bi stri j ka sprejete stražarski maksim® narodni program, zahtevali s° PL osnovo stranke in še večjo nJ*\. iniciativnost v nastopih pri okup* djskih oblasteh, da bi dosegli. je nujno potrebno za zatrtje kori nistične revolucije*.
To ni imelo uspeha-Zatem je dr. Ciril Žebot 5- < bruarja 1944 pisal iz Rima Pf£W’ Verbiču:	^
«Ste stranko že konsolidirali-vedno mora biti vsem glavni
likvidacija komunizma kot pre<^ goj vsega drugega... Zraven Pa Popravljajte korenito generacijo str kc v smislu mojega predloga-'^ Pismo je dobil v roke tudi , dolf Smersu, ki je bil v ožjem v.)0 stvu SLS zadolžen za obveščev*^ službo in propagando, ga pon?1 j, irt razposlal ljudem, ki jih smo omenjalo. Stražarji so zte%, za Smersujev falzifikat. ki Je ^ vzročil novo zaostritev ineds®1^ nih odnosov.	. u|i
Januarja so voditelji meščan5^ strank, ki so [»odpirali Dražo ^ hailoviča, imeli kongres na Fa t gori v Srbiji. Na njem je v iri^ slovenskega dela J N S bivši narodni jx»lanec Krejči-nogorski kongres je izvolil cef> m nacionalni komite.	^
dru^?
Po kongresu je direktorij
nameraval ustanoviti tega komiteja za Slovenijo- 1 so pobudo za njeno ustanovita red-prevzeli Mihailovičevi vojaški Prjj. stavniki, ki so se naslonjali na j<j|t sidentske skupine obeh slove11 meščanskih strank. Toke je PP ™ hailovičevi odločitvi dv Andrej ^ sar postal predsedmk naciori*v0j-ga komiteja pri jugoslovanski u
ki v Sloveniji in član prof- “* žj Šolar, pet mest predvidenih s ^ •■derikalni tabor, pa je ostalo n sodenih.	m
V začetku junija 1944 je M*1’ jj|-vicev delegat govoril s P1'0’',.^-Uncem in mu sporočil M>hal‘jj cevo željo, da se v Sloveniji oSa (1j enoten politični forum, kar možno, dokler ne bo konsou0 kaJViški tabor. Prosd ga le‘ o v stori vse, da pride do enotne* SLS.	jtic
Zaradi tega je vodstvo SLS • ^ nilo, da stopi v stik z Gos^Ujli skupino in stražarji. Po (P pogajanjih je prišlo med n ‘??,ijšk' dogovora, da ustanove kjj blok. O tem so 21. junija l^ r pisali tudi pismen siiorazum-
(Nadaljevanje sl^
V Atlantskem oceanu se je potopila liberijska ladja «Keo». Od 36 mož posadke so se štirje. Na sliki: prevrnjena polovica potapljajoče se ladje
^morski dnevnik
Nehaj skopih, vendar pa zgovornih podatkov o vietnamski vojni
V Ameriki je vedno več tistih ki hočejo, da se vojna preneha
Stroški vojne so vedno večji - Izgube v materialu in krvi - Odnos sil med Američani in Vietnamci, ki se borijo za svobodo
*llmSk Ilkih DroUstnih zborovanjih 15. oktobra so govorili tudi znani 1 umetniki, kot n.ur. Shirlev McLaine, ki je govorila v new.vor-škein Brjant parku.
JASHDjgTON, 11. - Tu se d^PT'1'Pravljajo na novi »pohod
ja* lg Če se je »dneva moratori-'(
se je teh pohodov udele-
fcra„°ktobra udeležilo v raznih ijujjj” 2DA najmanj 30 milijonov ?iali jarn'* vladni krogi so pri-
je ”alirna,nj 26 milijonov oseb), l?.no, da se bo v prihodnjih še tjdeležiilo novih demonstracij listaj,6^	saj j<-‘ tiaiiU^ovd
Hyw?Va za proučevanje javnega ugotovila, da je v ZDA v°kp ^ Alut®, so za konec Urjjj. * v Vietnamu, ki zahtevajo te ameriških oboroženih sil iz JiiJ(Q?Js'te države, skratka ki od a zahtevajo to, kar je v da £ volilni kampanji obljubil, namreč v najkrajšem času v°jne Al^riko *z »umazane 1967 *•'	dvema letoma, leta
nad’ 1jf bilo v 91 Vi A komaj nekaj to, j “	ljudi, ki so bili za
OatjJ1 Se Amerika umakne iz Viet-^Pova prec* nedavnim pa je Gal-v zru u.stan°lva ugotovila, da je tajil \ že nad 60 odst. ljudi, ki je, da8-10 Umšk iz Vietnama. Res ^ ne moremo računati, da bo
vseh teh 60 odst. ljudi, odločno zahtevalo umik iz Vietnama, kajti v tem primeru bi maralo biti v prihodnjih dneh na ameriških ulicah najmanj 100 milijonov državljanov ZDA, toda če vsi ti ljudje niso odločni, so pa vsaj proti nadaljnjemu poseganju ZDA v razmere na tem področju azijske celine. In če število Američanov, ki so proti «umazani vojni» narašča, je to povsem razumljivo. V zvezi s tem bomo navedli nekaj podatkov, ki so zelo zgovorni:
Po ameriških uradnih podatkih so ameriški bombniki odvrgli na Južni in Severni Vietnam do julija lanskega leta 2 milijona in pol ton najrazličnejših bomb in drugega eksploziva. Od julija lani do danes ni uradnih podatkov, vendar je zelo verjetno, da so ameriška letala odvrgla še najmanj pol milijona ton bomb, kar pomeni, da so na Severni in Južni Vietnam v času »umazane vojne* Američani odvrgli tri milijone ton bomb. To pa je za pol milijona ton več kot so ga zavezniška letalstva v času vse druge svetov-
GRAZIA
1500
Praznujmo skupaj
dosežek 1500 izšlih številk!
Proslavimo tednik, ki je postal s*robol okusa in prikupnosti italijanske ženske in tudi ogledalo ^evilnih najrazličnejših interesov, pobud *dej, ki odlikujejo čitateljico revije GRAZIA.
ž darilom
GRAZIA bo poslala v dar vsem bralkam, k* jo bodo zahtevale, dragoceno zbirko poezij 2 naslovom « CALENDARIO D’AMORE »
v
8e eno darilo
GRAZIA 1500
^klanja 20.000 stekleničk dišav znanih znamk.
delniško darilo
Vt’sta tridesetih litografij s podpisom dajvečjih mojstrov italijanskega slikarstva, Cudovita priložnost 2a čitateljico revije GRAZTA,
^yojna številka
P^AZlA 1500 je izredno Sata številka, pravzaprav °ina številka s posebnimi dopisi o d^odi za večer in za v hribe, o novih tkaninah, o ‘ddh modnih novostih za pomlad.
Petnice v srebru
Z velikim « 1500 »
e* *
čakajo v kiosku: to je vaš izvod revije
GRAZIA

DO MONDADORI EDITORE
ne vojne odvrgla nad Japonsko, Nemčijo, Italijo in na vso zasedeno Evropo. Tedaj je v Evropi in na Japonskem prišlo okoli pet kilogramov razstreliva na prebivalca, v Vietnamu pa pride sedaj na prebivalca že 100 kg ameriških bomb oziroma eksploziva, kar pomeni, da je ameriško letalstvo odvrglo doslej nad oba Vietnama poprečno za dvajsetkrat več bomb oziroma razstreliva kot ga je v času druge svetovne vojne odvrglo zavezniško letalstvo, ki je, kot se spominjamo, tako rekoč uničilo Nemčijo, prav krepko pa opusto-šilo pol Evrope.
Vse to seveda veliko stane. Tudi Američane same. Mislimo pri tem na vrednost v dolarjih in ne v krvi, ker bomo o tem spregovorili pozneje. Ker stane kilogram eksploziva Ameriko dva dolarja, pomeni, da so ameriški davkoplačevalci samo za bombe, ki so bile odvržene nad oba Vietnama, plačali 6 milijard dolarjev ali okoli 3700 milijard lir.
Sicer pa je Ameriko Vietnam stal do konca lanskega leta 80 milijard dolarjev, če upoštevamo še stroške zadnjega leta, moremo ugotoviti, da so Američani plačali svojo dosedanjo udeležbo v »umazani vojni* s krepko vsoto 120 milijard dolarjev, aii »okroglo* 75.000 milijard lir.
Rekli smo, da bomo spregovorili še o krvnem davku. Krvnega davka ne moremo ocenjevati v dtolarjih. Tudi povsem točnih številk ni, vsaj za Vietnamce ne. Dočim se »dragoceno življenje* ameriškega vojaka beleži do pičice natanko. Ker imajo vse vojne določene zakonitosti, bomo napravili majhen obračun na osnovi teh zakonitosti. Izvedenci pravijo, da je v obeh Vietnamih, Južnem in Severnem, doslej izgubilo življenje dva milijona ljudi. Sicer so bile tudi vojaške izgube velike, vendar je največ človeških žrtev med civilnim prebivalstvom, j To pa je posledica vojne, kakršna je vietnamska, oziroma kakršno so vsilili Američani. Več je civilnih žrtev, bolj surova je vojna. In narobe. To smo ugotovili tudi v drugi svetovni vojni. V kompetentnih krogih računajo, da je v Severnem in Južnem Vietnamu izgubilo življenje 1,200.000 civilistov, vojakov pa je padlo na obeh straneh okoli 800 ali morda celo 900.000. Kar se tiče »regularnih* in »neregularnih* vojska, računajo, da je padlo obojih približno enako, to se pravi, da je padlo prav toliko vojakov sajgon-ske tako imenovane regularne vojske kot borcev vietnamske osvobodilne vojske in njihovih zaveznikov iz sevemovietnamske armade.
Računajoč, da na enega padlega imamo najmanj dva ali celo tri ranjence, se da sklepati, da je bilo doslej v Vietnamu od 4 do 6 milijonov ranjencev, iz česar sledi, da je doslej v Vietnamu padlo in bilo ranjenih od 6 do 8 milijonov ljudi, kar pomeni, da je bil vsak četrti ali peti Vietnamec ranjen ali je izgubil celo življenje^
Za Vietnamce so računi ie približni. Za »dragocena* življenja Američanov pa so podatki bolj točni. Do marca letos je v Vietnamu izgubilo življenje 33.641 a-meriških vojakov in častnikov, ranjenih pa je bilo 207.000. Nekateri sicer trdijo, da so ameriške izgube v Vietnamu večje, saj so sami Američani priznali, da so v Vietnamu izgubili do julija ,e-tos 2288 letal in 2878 helikopterjev torej skupno več kot 5000 letal! na katerih prav gotovo ni le en pilot, pač pa so posadke pogosto kar precejšnje, tudi po pet, šest mož, medtem ko helikopterji prevažajo tudi po 30 ali 40 mož, ki pri zrušenju helikopterja po navadi izgubijo življenje.
Kaj pa odnos sil?
Ne bomo upoštevali števila saj-gonske tako imenovane regularne vojske. Za to so sami Američani ugotovili, da je pred lanskoletno veliko ofenzivo štela celo vrsto divizij, po ofenzivi pa je od vsega tega ostaio kaj malo. In tudi sedaj, ko skušajo Američani vojno v Vietnamu »vietnamizirati* in prepustiti »borbo proti komunistom* južnovietnamski regularni vojski, ne gre vse tako gladko, kot so računali. Upoštevati hočemo torej le vojsko, ki jo sestavljajo	enote	južnovietnamske	osvo-
bodilne fronte ter ameriško vojsko.	Proti	500.000	vojakom	ame-
riške vojske se v Južne/n Vietnamu bori 300.000 borcev partizanske vojske južnovietnamske osvobodilne fronte. Teh 300.000 borcev je vključenih v 25 divizij ter v nekatere	druge	manjše	enote,	ki so
oborožene v glavnem z lahkim o-rožjem. Posamezne enote pa imajo tudi	težje	orožje,	vendar	pa le
v partizanskem smislu težje. Gre namreč za prenosne rakete z dometom od 10 do 12 km.
že omenjenih 500.000 ameriških vojakov sestavlja 10 divizij, 4 brigade, 1 polk, 5 grup posebnih sil in 5 topniških enot. Strokovnjaki pravijo, da so to zelo velike vojaške enote, ki niso primerne za vojno v vietnamskih razmerah, v džunglah, koder se dejansko vodjo glavne borbe.
Do tu smo navedli nekaj zelo skopih, vendar konkretnih podatkov o tem, kako so se ZDA že globoko pogreznile v »umazano vojno*. Ameriškemu človeku je dano, da v dnevnem tisku prebira tudi te podatke. Vrh tega prihajajo z bojišč tudi pisma voja-
kov, ki so sicer dobro plačani, ki pa niso niti najmanj pripravljeni žrtvovati svoje življenje za stvar, za katero prav nič ne čutijo. Sicer pa je znani ameriški publicist Walter Lippman zelo zgovorno ocenil ameriški poseg v Vietnamu. Walter Lippman je rekel, da «predpostavka, da je staro poslanstvo zahodnega belega človeka, poslanstvo, ki si ga Evropa ne more več privoščiti, da je poslanstvo padlo na nas — ta pred postavka temelji na zablodi*.
Američani, vsaj 60 odst. Američanov je prišlo do spoznanja, da ZDA torej nimajo kaj početi v /Aziji v vlogi žandarja. In ti Arne ričani hočejo, da se njihova vojska umakne od tam. V tem smislu moremo pričakovati v prihodnjih dneh še večje demonstracije kot so bile 15. oktobra, ko je 30 milijonov Američanov stopilo na ulice in zahtevalo od Nixona, naj se nuna v Vietnamu preneha.
ZA NAS IZREDNO VAŽNO DOKUMENTARNO GRADIVO
Iz knjige «Aula 1V»
Vsi procesi proti Slovencem in Hrvatom in drugim antifašistom h Jul. Krujine pred ta-šističnim Posebnim tribunalom (1927-1943)
Predsednik Le Metre —
19.
Sodba št. 717 od 16. 10. 1942.
Poročevalec Lanari.
Spomladi leta 1942 so pri nekaterih vojakih 16. topniškega polka ter drugih enot posadke v Cagliariju našli brošure in proglase slovenskega partizanskega gibanja. Vojaki nočejo povedati, kdo jim je dal material, in jih obsodijo kot «člane uporne tolpe», brez slehernega dokaza, razen tistega, da se izjavljajo za antifašiste. (Pripadnost partizanskemu gibanju.)
Brevašček Giuseppe, Cepovan (Go) 23. 3. 1908,
krojač	24	— —
Kofol Giuseppe, Sv. Lucija (Go) 16. 8. 1891, kmet 24 — — Krivec Milan, Sv. Lucija (Go) 2. 1. 1913, mehanik 30 — — Sivec Giovanni, Libušje (Go) 7. 12. 1913, kmet 30 — — Kuttin Luigi, Kobarid (Go) 4. 10. 1914, kmet	26	— —
Sodba štev. 769 od 31. 10. 1942. Poročevalec Milazzo.
Predsednik Le Metre
fcrno-belo nasprotje
i»iiiiiiim»iiMiiminiiiiinuinniiiiiiniiii|„,|l|||l|nl|l,lulllMI|lll|nlll„lllll|„„|l|l|||)|||1(|||1||||||111|||IMr|I|(1(||111|||(||1((1||||||||||l|l|||1(M|ii(iii((Mni(iii||MM
SPEKTAKEL, VENDAR NA ZGODOVINSKI OSNOVI
Priprave za snemanje filma o vladiki in pesniku Petru I.
Sredstva sicer še niso zbrana, vendar v tem ne bo težav
TITOGRAD, novembra. — Filmski studio «Titograd» in režiser Nikola Vavič sta pripravila načrt za snemanje velikega filmskega spektakla o črnogorskem vladiki Petru L in o njegovi dobi, ki je bila izredno pomembna za zgodo-
iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii!,,iinn
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Ottavio Bomben pri «Russu»
Ottavio Bomben ima za seboj že kar lepo število razstav, na katerih smo v preteklem desetletju mogli zasledovati njegov slikarski razvoj v oljnatih podobah od početnega oglato zasnovanega ekspresionizma miru starih ulic, dvorišč in vozov, do današnje razgibanosti pokrajin in živih bitij. Je pa nova razstava v galeriji Husso menda prva razstava Bom-benove črno-bele umetnosti. Vendar se tudi nepoučeni pred tolikšnimi risbami zave, da je njih avtor pravi slikar in ne samo risar. Iz njih pronica vse preveč krepko slikarsko dojemanje oblik, Ki dela te risbe že zelo podobne ve likim reprodukcijam pravih Bom benovih olj, kajti igra potez je ista kot v oljih, ne glede na enobarvnost tuša.
Pretežno vsebino teh tridesetih listov označuje konjska glava, ki jo imamo že na vabilu na razstavo. Ni pa na belini pol podan konj v običajnem videzu plemenite živali. Nasprotno je to, bi dejali, zadnji zagrizeni upornik, ki se z belo peno na gobcu poga nja med nami in divje brani, da bi ga dokončno ne izrinili iz njegove večtisočletne noge. Nekdanji slikar mirujočega sveta ostro začrtanih obrisov, podaja danes naš svet poln nemirnega vretja, borb in oporekanja, ki bolje izstopa v njegovih oljih, dočim ga v teh risbah posredno podaja v živahni konjski dinamiki, kar doseže tudi v sami risbi glave s skoro človeškim izrazom besa in obupa v očeh in gobcu, v grivi in zobeh.
D0 te spretnosti va je Bomben dospel preko olj borečih se petelinov, ki jih je tudi tv prikazal v štirih enako uspelih risbah. Dva mirnejša ženska akta. značilni kraški borjač ter še nekaj skoro abstraktno zapletenih pokrajin in risba boka ladje so pa tu le v dokaz vsestranske motivike tega slikarja, ki si vedno uspešneje utira pot v skupino pomembnejših tržaških likovnikov.
MILKO BAMBIČ
vino črne gore. Avtor prve verzije _ scenarija in režiser filma meni, da se bo snemanje začelo prihodnjo pomlad.
«To bo hkrati filmski spektakel — pravi Vavič — torej velik film v barvah, in tudi prva celovita umetniška obdelava dobe, ko je črna gora nastajala kol država. Ne samo osebnost Fe tra I. kot vladike, vladarja in nadarjenega literata in ne samo ljudje, ki so bili v njegovi bližini, pač pa ves časovni okvir iz konca XVIII. in začetka XIX. stoletja nudijo izredne možnosti za film, ki bo poln dramatskih elementov in dogodkov. Doba vlade Petra 1. časovno sovpada z dobo tujih napadov na Črno goro in bližnja zemljepisna področja. Pod'vodstvom Petra 1. so Črnogorci odnesli vrsto zmag nad Turki, kot na primer v kraju Kruši, kjer je padel Mahmut — paša Bušatlija, ali v kraju Mar-tinidi.
Pravijo, da se Črnogorci kaj radi pobahajo z rekom «nas in Rusov je dvesto milijonov». Ne glede na to blagohotno zbadljivko na račun Črnogorcev, je res, da so se Črnogorci prav skupno z Rusi kaj krepko uveljavili proti Napoleonovi vojski. Zmage Črnogorcev so navdihnile celo Puškina, ki je z navdušenjem pisal o majhnem svobodoljubnem narodu, ki je vedno pripravljen upirati se tudi tako močnemu sovražniku, kakršna je Napoleonova vojska, tako velikemu nasprotniku, kakršno je bilo Napoleonovo cesarstvo.
Vavičev scenarij, ki verjetno vsebuje vrsto zgodovinski h dogodkov iz te velike dobe, so v filmskem studiu ^Titograd» že sprejeli. Toda scenarij s tem še ni dokončen, ker ga bo obde'ala in izpilila še skupina pisateljev in scenaristov.
Ker je v načrtih, dr. film ne bo le spektakel, pač pa zgodovinsko delo, ki bo prikazalo naši dobi dobo izpred poldrugega stoletja, bodo strokovnjaki temeljito pro učili vso zgodovinsko snov. začenši z izvirnimi zgodovinskimi dokumenti, n.pr. poslanice samega Pe tra I. in z vsem, kar je bilo napisanega ali samo zabeleženega tedaj ali v neposredni poznejši dobi. V te povsem gotove zgodo vinske okvire bodo pisci scenarija vključili dogajanja m tudi posamezne zgodovinsko zanesljive hkrati pa slikovito prikazane dramatič ne dogodke kot na primer borbo med posameznimi plemeni, lakoto, ki je vladala po raznih vojnah, pomanjkanje, ki je bilo v Črni gori vedno navzoče, ki pa je od časa do časa zavzelo izredne ob like. Za Čeha so nekoč trdili, da
se rodi z violino v reki, za Črno gorca pa, da se rodi s puško. Povedali smo že, da so Črnogorci navdušili celo Puškina. Vsekakor drži. da so Črnogorci vedno znali rokovati z orožjem. Včasih tudi preveč. Tako so se kaj često spopadli ne le s sovražnikom, pač pa tudi med seboj. Celo v času Petra I., ki so ga sicer vsi cenili in spoštovali. Nekoč je moral večkrat poseči v borbe med plemeni in v enem samem letu je bilo v teh medsebojnih, točneje medplemenskih bitkah kar 75 mrtvih.
Črna gora je doživljc.la huda le ta. To so izkoriščali Turki, ki so prav v najhuših letih prinašali na mejo Črne gore hrano in obleko, da bi s tem zvabljali izstradane Črnogorce, ki . bi hoteli preiti na njihovo stran. S tem so skušali zavesti bolj šibke, druge pa so strašili s tem, da so na stolpe Snojih stražarnic ob men obešali glave ujetih in obglavljenih Črnogorcev. Kakor vidimo je snovi na pretek. Tudi takšne, ki se da filmsko krepko obdelati.
Doslej so si pobudniki zagotovili manjšo vsoto, okoli 200 milijonov dinarjev p,, bo film stal Ker bo 100 milijonov dinarjev dal izvršni svet črne gore bodo sredstva za gotovo zbrali, saj so pomoč žago tovili tudi kolektivi nekaterih podjetij iz cetinjske 'n nikšičke komune, ki sta pristali na sodelova nje v financiranju filma.
Obtožence, aretirane v Ostrožnem brdu (Ts) v juliju 1942 obtožijo, da pripadajo partizanski «tolpi», ki jo vodi Carla Maslo. (Pripadnost uporniškemu gibanju.)
Medved Francesco, Ostrožno brdo (Ts) 18. 4. 1912, kmet
Krebeli Andrea, Ostrožno brdo (Ts) 24. 12. 1893, kmet
Medved Francesca, Ostrožno brdo (Ts) 21	10
1921, šivilja
Condek Francesca, Prem (Reka) 29.9.1891, kmetica Medved Antonia, Ostrožno brdo (Ts) 17. 5. 1917, kmetica
30
25
26 16
16 — —
Predsednik Tringall —
Sodba štev. 778 od 9. 11. 1942.
Poročevalec Presti.
Dva brata, dezerterja iz italijanske vojske že iz leta 1940, se vključita v angleško Vzhodno armado in v oktobru 1942 ju z neko podmornico izkrcajo v bližini Neaplja, preoblečena v italijanske častnike. Aretira ju obalna straža. 1) (Pobeg, vohunstvo v službi sovražnika.)
Zaccaria Egone, Reka 6 1. 1917, risar Zaccaria Amauri, Reka 26. 6. 1913, mehanik 1) Ustreljena v Forte Bravetta v Rimu.
obsojen na smrt obsojen na smrt
Sodba štev. 783 od 10. 11 1942. Poročevalec Lanari.
Predsednik Griffini
Spomladi leta 1942 neki kmet iz Šentvida na Vipavskem da hrano in zatočišče partizanom. (Pomoč upornim tolpam.)
Cemovin Leopoldo, Vipava (Go) 7 9. 1887, kmet 6 — —
Predsednik Griffini
PREJELI SMO
IL CAVOUR št. 10, 1. oktober 1969. literarna revija, Rim.
IL NUOVO CANTIERE 1969-1970. Umetniško literarni almanah Furlanije • Julijske Krajine. Izdaja Združenje julijskih In dalmatinskih pisateljem v Trstu
Sodba štev. 784 od 10. 11. 1942.
Poročevalec Lanari.
V juliju 1942 partizani zasedejo Anhovo In namestijo svoje poveljstvo v hiši obtožencev, ki jim dajo tudi vso pomoč. (Pripadnost upornim tolpam.)
Vidoni Patrizio, Tarčent	(Videm) 23.	7. 1895	1	_	_
Velišček Lodovico, Anhovo (Go)	19.	1.	1912,	kmet	30	—	—
Erzetič Cristina, Dolenje (Go) 5. 10. 1890, gospodinja	24	—	—
Mauri Giuseppe, Anhovo	(Go),	16.	2.	1907,	kmet	26	—	—
Sodba štev. 821 od 21. 11. 1942. Poročevalec Presti.
Predsednik Le Metre —
Policija vdre v neko hišo v Matuljih (Reka), kjer preseneti štiri partizane. Blecic in Grahalic, ranjena, vzklikneta: «Zivel Stalin, živela Sovjetska zvezan. «Ubtoženci — pravi obsodba — so agitatorji tistih upornih tolp. ki zaposlujejo naše velike enote, ki so potrebne drugje in so tu prikovane, ter neprestano utrpevajo precejšnje, boleče izgube.tr (Pripadnost upornim tolpam.)
Jurdana Gioacchino, Mat.ulji (Reka) 23. 12 1902,
delavec	16 — _____
Blecic Vittorio, Jugoslavija 14. 3. 1913, uradnik obsojen na smrt Grahalic Miro, Pulj 19. 5. 1918, uradnik	obsojen na smrt
Braian Giacomo, Matulji (Reka) 13.7.1914, delavec 16 — —
Sodba štev. 822 od 21. 11. 1942. Predsednik Le Metre — Poročevalec Presti.
Partizan, aretiran v avgustu 1941. ko se skuša izkrcati na otoku Cresu, kjer naj bi vršil sabotažo. (Vohunstvo ta sovražnika, sabotaža.)
Kolosa Branko, Zagreb 15. 4. 1921
dosmrtna ječa (Nadaljevanje sledi)
IIIUIIII Ml I Hll tl |M„| l|| I, m	ju ,|| |(| |n m, iininnnninniiiiinin ninin
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uporabite ves svoj kritični razum, da bi mogli rešiti neki spor. V nekem čustvenem odnosu bodite odločni.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne bo se vse razvijalo po vaših željah in spo prijeti se boste morah s težkočami. Oblastnost vam lahko škodi.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Prepričajte se o zvestobi in iskrenosti prijatelja. Ne dovolite, da bi vas karkoli presenetilo.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Danes sprejmite ponudbe, ki ste jih že za vrnili. Izkoristite proste ure za odmor.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Težkoče, ki vam jih ustvarjajo zvijačni prijatelji, boste premagali. Trenutek je vaši 'jubezni naklonjen.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ob podpori prijatelja boste ostali gospodar položaja. Resnejši družinski spor.
TEHTNICA (od 23.9. do 2S.10.)
Spremenjeno mnenje neke osebe u-tegne ogroziti vaš uspeh. Opravljivci bodo vnesli razdor v vašo družino.
ŠKORPIJON (od 24 10. do 21.11.) Zagotovili si boste dohodek, ne da bt kaj žrtvovali. Nepričakovano za doščenje.
STRELEC (od 22.11 do 20.12.) Ostanite zvesti svoji vestnosti in na tančnosti. Odpravite svojo samoljub nost, da si ne bi zapravili prija teljstva.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Trenutno je največje važnosti, d« si zavarujete hrbet pred nepričako vanimi napadi. Dokaz hvaležnosti s strani prijatelja.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Da bi se izognili morebitnim poslovnim napakam, posvetujte se s strokov njakom. Ne nasedite besedam.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) V zvezi '• nekim delikatnim poslom boste potrebovali veliko denarja. Otresite se svoje neodločnosti.
TRST A
7.15, 3.15, 13.15, 14.15. 20.15 Po ročila; 7.30 Jutranja glasba: 11.35 Slov. narodne; 11.50 Pianist Nero;
12.10	Liki iz naše preteklost; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel Pac-chiori; 17 20 Program za mladino;
18.15	Umetnost in prireditve; 18.55 Južnoameriški plesi; 19.10 Higiena in zdravje, 19.20 Beri, beri rož marin zeleni; 19.35 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Simf koncert; 21.15 Za vašo knjižno polico.
TRST
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	Ital. motivi; 13.50 Drugo dejanje Puccinijeve «Tosce».
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke;
8.30	Orkester; 9.00 Veliko glasbe in malo besed; 9.45 Otroški kotiček; 10.00 Pisana glasba; 10.45 Znani pevci; 11.00 Od melodije do melodije; 11.15 Nove plošče;
11.30	Orkester Berlipp; 12.00 in 12.45 Glasba po željar.; 13.50 Film ske novosti; 14.00 Iz priljubljenih oper; 15,30 Primorski zbori: 16.00 Iz naših občin; 16.40 Orkestri in pevci; 17.00 Kulturne aktualnosti;
17.15	Operna glasba; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Dva orkestra;
22.10	Jazz; 22.35 Komorna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8 00, 13.00, 15.00, 20 00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Zvočni trak; 10.35 in 11.30 Ura glasbe; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Glasbeno-govorni spored. 14.45 Ital. popevke; 16.00 Spored za naj-
SREDA, 12. NOVEMBRA 1969
mlajše; 16.30 Plošče, 17.00 Nogo metna tekma Dinamo Fiorentina; 19.13 Radijska priredba; 20.15 A. Arbuson: «Obljuba»; 21.50 Simfo nični koncert.
II.	PROGRAM
7.30, 8 30, 13.30, 14 36, 19.30 Poročila; 8.40 Natečaj za nove pes mi; 9.05 Zakaj in kako?; 10.00 Ra dijska priredba; 10.40 Telefonski pogovori; 13.00 Lando Buzzanca in Valeria Eabrizi; 13.35 Kvartet Ce tra; 14.05 Juke box; 15.00 Izbrani motivi; 15 18 Koncert; 16.00 Popol danski spored; 17.35 Enotni raz red; 19.00 Glasbeno govorni spo red; 20.00 Lahka glasba; 21.10 O-perne prireditve z Italiji; 22.10 Jazz; 22.40 Nove plošče.
III.	PROGRAM
10.00	Brucknerjev kvintet za go-daia; 10.45 Stravinski: «Agon»; 11.35 Plošče resne glasbe; 12 20 Rossini in Britten; 11.30 Mozarte va opera »Idomencj*. 15 30 Por tret avtorja: D. B. Viotti; 16.10 Hindemithova komorna glasba; 16.25 Sodobna ital. glasba; 17.40 Jazz; 18.15 Gospodarska rubrika. 18.30 Lahka glasba, 18.45 Kultur ni pregled; 19.15 Koncert; 20.30 Nicolo Machiavelli; 21.00 Ob sto letnici H. Berlioza.
FILODIPUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.15 Skladbe za pihala; 8.45 Plošče; 10.10 Sibeliusova »Finska*, opus 26; 10.20 Montemezzi, Wolf-Ferra-ri in Zandonai; 11.55 Sodobna ital. glasba; 13.30 Simf. koncert.
SLOVENIJA
6.00, 7,00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.45
Inform. oddaja; 8.08 Glasbena ma tineja; 9.05 Nenavadni pogovori; Najraje bi kar umrl; 9.25 Iz glas benih šol; 9.45 Iz dunajskih ope ret; 10.15 Pri vas doma; 12.10 S. Osterc: iz »Krsta pri Savici*:
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Pri ljubljeni pevci; 13.30 Priporočajo vam..; 14.05 Koncert za oddih: 14.35 Naši poslušala čestitajo; 15.40 Flavtist J. Pogačnik; 16.00 Vsak dan za vas; i/.05 Mladina sebi in vam: 18.00 Aktualnosti,
18.15	Rad imam glasbo 18 40 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!;
19.15	Glasbene razglednice: 20.00 »Ti in opera*: Janez Hofler; 22.15 S festivalov jazza: 23 05 Literar ni nokturno: A. Peer, 23 15 Me lodije; 23 40 Domači pevci.
ital televizija
12.30 Angleščina; 13.00 V anti kvariatu; 13.30 Dnevnik; 17.00 Pro gram za najmlajše; 17.30 Dnev 'tik; 17.45 Program za mladino,
18.45	TV razprave; 19.15 Mode in stili; 19,45 šport in ital. kronike
20.30	Dnevnik; 21.00 Dva velika na: ZDA in SZ: 22.00 Športna sre da; 23.00 Dnevnik.
II KANAL
21.00 Dnevnik; 21 15 Film »La spiaggia*.
JUG TELEVIZIJA
20.00. 23.10 Poročila: 9.35 TV v šoli; 14.00 in 15.00 Nogomet Črve na zvezda :Vorwarts — prenos-
14.45	Propagandna oddaja; 17.45 Oddaja za otroke; 18.30 Pisani trak; 18.45 Velika pustolovščina — fijm; 19.15 športna oddaja; 19.45 Cikcak; 20.35 Ena četrtina človeštva - dok. film o Kitajski; 21.50 G. Rossini: Gospod Bruschino.
PRIMORSKI DNEVNIK
Vreme včeraj: NajvLšja temperatura 16, najnižja 12, ob 19. uri 15 stop., zračni tlak 1018,3 stalen, brez vetra, vlaga 90 odst., nebo pooblačeno, morje m mo, temperatura morja 16 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 12 novembra
EMIL
oi
Sonce vzide ob 7,00 in zatone 16,38 — Dolžina dneva 9.38 " na vzide ob 10.22 in zatone ob *"•
Jutri, ČETRTEK, 13. novembra
STANISLAV
ZAKLJUČENO ZASEDANJE V OKVIRU ISDEE
Naložbe tujega kapitala: tokrat z italijanske strani
Naložbe dobrodošle, čeprav prinašajo tudi nevšečnosti . Tujci posedujejo 18 od sto glavnice italijanskih delniških družb
Tudi Italijanski gospodarstveniki naglašajo korist tujih naložb v do-mada podjetja. Res je. da te na-tožbe prinašajo tudi nekatere nevšečnosti (včasih napihujejo proizvodnjo, zavirajo raziskovalna prizadevanja, prinašajo v domače gospodarstvo nadležno nadzorstvo tujih dejavnikov, itd.), toda ugodnosti jih v znatni meri nadkriljuje-jo. Poleg tega je treba računati
z dejstvom, da če se tuji razpo-
ložljivi kapital ne bo vlagal v Italiji, se bo prav gotovo vlagal v drugih deželah, Iti bodo tako z več-
jo konkurenčno sposobnostjo prehitela italijansko
osvajanju tretjih trt^°darStV°
Ta ugotovitev izhaja iz nastopa predavateljev ob včerajšnji okrogli mizi o vlaganju tujega kapitala v Italija in Jugoslaviji, za katero je dal pobudo tržaški center za dokumentacijo in raziskovanje vzhodne Evrope pod pokroviteljstvom gospodarske fakultete tržaške univerze. Po nastopu petih jugoslovanskih strokovnjakov na prvem delu zasedanja v ponedeljek popoldne, je bil včeraj pod vodstvom reške-ga docenta prof. Žuivele drugi del razprave, ki se je nanašal na vlaganje tujega kapitala v italijanska podjetja. Nastopilo je pet italijanskih predavateljev, in sicer prof. G. De Ferra, dr. Nizza, prof. S. Pa-rinelio, prof. O. Rondini in prof. Pagamelli. Dvorana «G. Veoezian*. v kateri je bilo zasedanje, je bila tudi včeraj močno zasedena, med slušatelji pa smo opazili tudi številne izvedence iz slovenske republike.
Prvi predavatelj, prof. G. De Ferra. Je orisal juridičem okvir, v katerem se more vlagati tuj kapital v italijanska podjetja ter naglasil, da je to možno ali s pristopom h glavnici domačih delniških, družb, ali s postavitvijo industrijskih ali drugih obratov na italijanskih tleh. V načelu je takšno vlaganje svobodno. S posebnimi zakoni pa je italijanski zakonodajalec le ((zaščitil* domač gospodarski ustroj pred nezaželenim vmešavanjem tujcev. Glede na to, da izglasuje zakone parlament in ne morda vlada, pa je v načelu tudi pri tem zajamčena vsaj v normalnem času — določena objektivnost. Posamezne družbe pa se lahko še posebej zavarujejo pred vdorom nezaželenega kapitala iz tujine s tem. da vnesejo v svoje statute posebne klavzule (dausole di gradimento). Talko ima tržaška zavarovalnica Riunimoe Adriatioo di Sicurtk v statutu klavzulo, ki ji zagotavlja, da bo njena glavnica zanesljivo ostala v italijanskih rokah. Drugi predavatelj, dr. Nizza, je orisal poslovanje v okviru mešanih družb in se zadržal zlasti ob zakonu štev. 43 iz leta 1966, po katerem je ure-ljena celotna materija. Prof. Parinel-io pa je nato podal vrsto zanimivih podatkov o tem, kolikšen del celotne glavnice italijanskih delniških družb krije kapital iz tujine. Izmed podatkov naj navedemo naslednje: tuje investicije predstav-jatjo (po podatkih za leto 1966) 18 od sto celotne glavnice italijanskih delniških družb in kar 26 od sto glavnice družb, ki se ukvarjajo g predelovalno industrijo. Največ kapitala prihaja iz Švice (55 od sto), ali ta kapital se le v manjšem delu vlaga v produktivne dejavnosti; nasprotno pa prihaja iz Amerike le 17 od sto tujega kapitala, a v veliki večini je ta kapital namenjen industriji:	petroke-
miji, proizvodnji senzibilnih Instrumentov, elektromehaniki itd. Tuji kapital, naložen v Italiji, seveda povečuje obseg domače zaposlenosti: v tem pogledu je zanimiv podatek, da odpade na ameriške magnate kar 86 od sto vse inducirane zaposlenosti v petrolejski industriji na Italijanskem tržišču.
Tržaški raziskovalec prof. O. Ran-dimi je nato predaval o vplivih tujih investicij na vodenje domačih podjetij ter naglasil, da bi temeljita razprava o tem vprašanju zahtevala predhodno anketo med prizadetimi podjetji v Italiji, saj to področje doslej še ni bilo v tem smislu preštudirano.
Zadnji je spregovoril prof. O. Pa ganelli z gospodarske fakultete na tržaški univerzi, in sicer o knjigovodstvu v italijanskih družbah z mešano glavnico ter se zadržal zlasti oh sestavi ustreznih bilanc.
Zasedanje se je zaključilo z razpravo, v 'katero so med drugim posegli svetovalci reške gospodarske zbornic« dr. A. Vlaskalia, glavni tajnik zbornice dr. A. Vidulic, podravnatelj Banca Commerciale Italijana dr. L. Stoinoff, profesorji J Nemec, D. Požar in D. Vezjak iz Maribora, prof. L. Kiavta iz Ljubljane, predstavnik Istituto Ban-cario Italiano dr. A. Carcaterra in drugi.
sala poročevalec Rigutto in odbornik De Carli. Njegov namen je, da se pojasni pravni položaj, ki j,e nastal z uvei.javljani.iem zakona štev. 765 iz leta 1967 (tako imenovanega ((prehodnega zakona«), še posebej pa, da se pojasni vprašanje deželnih urbanističnih ((standardov*. Pri nas jih namreč ni mogoče uvesti s preprostim odlokom predsednika deželnega odbora, marveč jih je treba opredeliti s posebnim zakonskim osnutkom. Omenjeni člen ((prehodnega zakona* se namreč ne more uporabit! na ozemlju Furlanije-Julijske krajine, ker ni v skladu z deželnim zakonom. Namen tega zakonskega osnutka je, da se odpravilo zavla čevanja računskega dvora v zvezi z odobritvijo regulacijskih načrtov. Med splošno razpravo so spregovorili svetovalci Bosari in Cuffaro (KPI), Dal Mas (PSU), Di GaUo. Romano in Urli (KD), Trauner (PLI) in Boschi (MSI). Za zakonski osnutek so glasovali svetovalci KD. PSI, PSU in PLI, proti komunisti, vzdržali pa so se socialni proletarci in misovci.
Podaljšanje rokov bančnih operacij
Zaradi stavk bančnih uslužbencev je tržaški prefekt odredil, da se vsi roki za razne bančne operacije, ki so zapadli 31. oktobra, podaljšajo za 15 dni od 3. novembra dalje. Izvršitev tega odloka se pover-ja ravnatelju podružnice zavoda Banca d’Italia v Trstu.
Obvestilo združenja stanovanjskih upravičencev
Združenje stanovanjskih upravičencev vabi vse tiste osebe, iti niso bile vključene v natečaje za dodelitev stanovanj Gescal in vse, ki so pri stvari prizadeti, naj se oglasijo v njegovih uradih v (JI. S. Lazzaro št. 16-11. vse dni od 8.30 do 12. ure in od 16. do 18.30 ure
Otvoritev medicinskega športnega centra v pokritem bazenu
Snoči so ob 19.30 brez posebnih svečanosti odprli nov center za športno medicino v tržaškem po-
kritem bazenu »Bruno Bianchb. Taki centri naj bi se razširili po vsej deželi Furlaniji - Julijski krajini Že prej je v pokritem bazenu delovala ambulanta dr. Rafka Dolharja, sedaj pa so jo razširili in jo temu primerno opremili. V njej bo mogoče opravljati vse posebne preglede, ki so potrebni pri raznih športnih disciplinah. V ambulanti so doslej opravili do 1000 pregledov letno, kolikor je otrok v plavalnem centru. V povečani ambulanti pa bodo lahko opravili do 2000 pregledov, ker bodo vključili tudi prt glede drugih športnikov in ne samo plavalcev.
V medicinskem športnem centru bo delovalo 15 zdravnikov, ki bodo izvrševali preglede tudi na športnih prireditvah. Novi medicinski športni center so poimenovali po zdravniku dr. Enricu Polaccu, ki je bil leta 1929 med prvimi, ki sc si zamislili ambulanto za preglede športnikov. Svečanosti so prisostvovali Polaccova žena, njegov sin dr. Arrigo Polacco, dr. Nuciari, dr. Fo-gher, dr. Blasina, dr. Nemec, dr. Pignatelli in drugi zdravniki.
MARTINOVANJE NA PROSEKU
Lepo vreme je včeraj privabilo na Prosek, kjer je bilo tradicionalno martinovanje, veliko število ljudi iz mesta in okolice. Kot prejšnja leta (z izjemo zadnjih dveh zaradi kuge) je bil tudi tokrat na Devinščdni sejem prašičev. Novost letošnjega martinovanja na Proseku pa je bila sejem mladih osličkov, ki so jih pribijali trgovci iz Furlanije. Simpatične živalice so bale predmet zabave za mlade in
stare in nekaj so jih tudi prodali. Sejem so sd ogledali tudi šolarji.
V vasi sta bili ves dan pozno v noč odprti osmici pri Pepitu Čuku in pri Puntarju kjer so točili res dobro domače novo vino, seveda pa so bile gostilne polne gostov, zlasti v večernih urah. Manjkalo ni niti običajnih stojnic z raznovrstnim blagom pa tudi vrtiljak se je vneto vrtel ob zvokih modemih popevk. Na sliki trgovanje z oslički.
z
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SINDIKALNA KRONIKA
Šoferji mestnih avtobusov stavkajo danes štiri
ure
Jutri deželna manifestacija kovinarjev - V imenu enotnih sindikatov bo spregovoril na Trgu sv. Antona tajnik UILM Benvenuto - Stavke v kemijskih podjetjih ■ Povorke v rajonu Sv. Andreja
Delo deželnih komisij
Peta komisija deželnega sveta, ki se je sestala včeraj popoldne pod predsedstvom svetovalca Ri-gutta in ob udeležbi odbornika za urbanistiko De Cairlija, je odobrila zakonski osnutek o točnem tolmačenju člena 3, B) deželnega zakona štev. 23 iz leta 1968 o urbanistiki. Zakonski osnutek sta ori-
S sindikalnega področja zanima mestno javnost v prvi vrsti vest, da bo v skladu z vsedržavnimi smernicami ustreznih sindikalnih zvez v Trstu štiriuma stavka mestnih prevozov. Šoferji in drugo teh nično osebje avtobusov, tramvajev in fiilobusov ACEGAT bodo preiJ-ndlli delo od 9. do 11. ure zjutraj in popoldne od 17. do 19. ure. Tako so napovedale pokrajinske sindikalne zveze, vendar pa opozarjamo potnike, naj upoštevajo dejstvo, da bodo stavkajoči šoferji ob točno določeni uri odpeljali vozila v skladišča iz katerih bodo odhajali avtobusi v mesto ob koncu stavke in nič prej. To pa pomeni, da bo mestni javni promet delno paraliziran tudi nekaj časa pred začetkom in po koncu stavke .
Včeraj se je zaključila dvodnevna stavka delavcev v zasebnih kemičnih obratih, med temi tudi čistilnice «Aquila» v Zavij ah. Danes in jutri pa stavkajo vsi uslužbenci kemijskih tovarn.
Z razčlenjenimi stavkami nadaljujejo bančni uradniki, medtem ko je še vedno glavna teža sindikalnih nastopov na kovinarjih, ki so v naši pokrajini najbolj številna stroka.
Kovinarske sindikalne zveze pripravljajo jutrišnjo deželno stavko vse stroke" ki bo dosegla svoj višek s prihodom delavcev iz vseh večjih industrijskih oen-trov dežele, kot so Tržič, Pordenon, Gorica in Videm. Posebno številna bo, kot se zdi, udeležba najbolj organiziranih skupnosti, kot so delavci iz tržiškdh ladjedelnic, kovinarji iz industrijskega podjetja «Rex» v Pordenonu in nekaterih drugih, ki bodo delno z lastnimi sredstvi, predvsem pa z avtobusi, prispeli y naše mesto že v prvih jutranjih urah in uprizorili poulične manifestacije in se v povorkah podali na trg Sv. Antona, kjer bo enotno sindikalno zborovanje.
Kot že med zadnjo triurno deželno stavko, so tudi tokrat sklenile kovinarske sindikalne zveze, da bodo izpričale doseženo enotnost s tem, da bo na zborovanju go varil en sam sindikalist, ki pa bo zastopal vse tri sindikate. V našem mestu je tokrat drugič, da pride do tako načelne premostitve ne vedino sindikalnih sporov med posameznimi delavskimi zbornicami. Jutrišnji govornik, kot smo izvedeli iz sindikalnih virov, bo vsedržavni tajnik kovinarskega sindikata UILM Giorgio Benvenuto.
Ves dan pa so se včeraj nadaljevali razčlenjeni stavkovni nastopi kovinarjev v večjih in manjših industrijskih podjetjih. Tri u-re so izmenoma stavkali v posameznih obratih delavci v tovarni strojev, kjer je tovarniški odbor organiziral sprotni odhod delavcev iz obratov ob vsaki prekinitvi dela, zaradi česar so se v mestnem rajonu sv. Andreja vrstile ena za drugo poulične demonstracije delavcev, id so se po poteku določenih ur vračali v tovarno. Podobno so popoldne delali tudi delavci iz arzenala, ki so stavkali za skupni 2 delovni uri, seveda tudi v tem primeru po sistemu ((šahovnice* od obrata do obrata. Enako je tovarniški svet v ladjedelnici organiziral stavko za skupni dve uri in pol.
Poleg razčlenjenih prekinitev dela pa so včeraj organizirali sindikati kovinarjev še več drugih stavk v
zasebnih industrijskih podjetjih. Od poldne dalje so ves popoldan stavkali uslužbenci v delavnicah «Tau-rus», ((Durissini* in LIG, kakor tudi vsi kovinarji, ki delajo na področju čistilnice v 2 avl j ah. Od dveh dalje pa so stavkali v podjetjih FOMT in ((Stabilimenti mec-maoici triestini*.
Padca v filobusu
Včeraj zvečer so na ortopedskem oddelku sprejeli 71-letno Stefanio Morandd, ki stanuje v zavetišču u-pokojencev. Peljala se je domov z avtobusom štev. 25. Ko je avtobus pristavil, se je približala vratom, da bi na postaji pred zavetiščem izstopila, na stopnici pa ji je spodrsnilo in je padla na pločnik. Sopotniki in voznik sam so ji priskočili na pomoč. Ker se sploh ni mogla nasloniti na levo nogo, so jo z avtom Rdečega križa odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno levo koleno. Mavec bo morala nositi 40 dni.
Na filobusu štev. 16 pa se je ponesrečil 69-letni Michelangelo Ri-gotti iz Ulice Schiaparelli 3. Filo-bus je vozil v smeri Čampi Elisi, ko je voznik na Trgu Odporništva nenadoma zavrl in je Rigottl padel na tla v filobusu. Ranil se je
jx) levem kolenu in levem delu hrbta. V splošni bolnišnici, kamor so ga odpeljali z avtom Rdečega križa, so ga sprejeli na oddelek za pljučno kirurgijo. Ozdravel bo v desetih dneh.
Izognil se je motorju, pa ga je povozil avtobus
54-letni upokojenec Pietro Riz s Trga Liber ta 6 je nameraval prečkati Ulico Udine. Tedaj je privozil 19-letni Carlo Goriš iz Drevoreda 20. septembra 16 z motorjem «ape». Da bi se mu izognil, je Riz pohitel proti sredi cestišča, ni pa opazil, da je prihajal v nasprotni smeri filobus številka 5. Renaro Ma-nuele, ki je filobus vozil, je sicer moža opazil, ni mu pa uspelo zavreti vozila in je zadel vanj. Prisotni so Rižu, ki je obležal na tleh, prihiteli na pomoč in tudi takoj iz bližnjega bara telefonirali Rdečemu križu. Ranjencca so odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek; tam so ugotovili, da ima zlomi je levi gleženj in zdrobljeno stopalo. Zdravniki so mu zagotovili, da bo okreval v dobrem mesecu.
V GREGORČIČEVI DVORANI
Otvoritveni «torkov večer» sinoči v Slovenskem klubu
Zanimivo predavanje prof. Sama Pahorja o toponoina-stiki ter nastop harmonikarskega ansambla «Miramar»
Slovenski klub je sinoči začel svojo sezono 1969-70 s predavanjem prof. Sama Pahorja o vprašanjih iz toponomastike ter z nastopom harmonikarskega orkestra «Mira-mar».
_ Namen kluba je bil začeti sezono že pred štirinajstimi dnevi, toda — kot je povedal po svojem uvodnem pozdravu predsednik dr. Vlado Turina — sta morala dva torkova večera odpasti zaradi državnega praznika oz. bolezni v nastopajočem ansamblu, vendar pa bo odbor skušal zamujena. večera nadomestiti z drugimi dnevi v tednu in z drugačno vsebino, tako da bo začrtani program v celoti izpolnjen. Dr. Turina je še izrekel želje in upanje, da bi se mestni Slovenci udeleževali večerov v čim večjem številu in da bi ob koncu sezone mogli reči, da «smo tudi letos z opravljenim delom zadovoljni neglede na težave, ki se nam vedno lahko pojavijo».
Ansambel «Miramar», ki ga je v odsotnosti prof. Kjudra vodila prof. Zajčeva, je nato zaigral štiri skladbe: cEl Relicario*, «Ples mečem, «Ples ognja* in za zaključek kolo iz Gotovčeve opere «Ero z onega sveta*. Ansambel je potrdil svoje že znane in priznane vrline, čeprav je za zbor tako močnih inštrumentov Gregorčičeva dvorana mnogo

IZ RAZPPAVE V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU
Čisto morje, trošarina in zaprti vhodi naselja INAIL v odgovorih svetovalcem
Po včerajšnjem sklepu ni več kaznivo odmetavanje letakov politične vsebine po mestnih ulicah
Za žrtve potresa v Banjaluki
Družina Pavlin (Gorica Viale XX settembre 138) 10.000, Josip Lagiša (Pekarna Sesljan) 5.000, Marta in Angel Zuban 1.000,
Milan Drufovka 5.000. Nina in Franc Kravanja (Sesljan 9) 3.000 Amalija Pen-Peric (Sesljan 45) 1.000, Andrejka Počkar 2.000 Marjain Cok 1.000, družina Stibel 10.000, Vladimir Ščuka 3.000, An gela Flego roj. Mahnič 2.000, družina švagelj v počastitev spomd
na pok. "Stanka Svaglja 5.000, Fam iz Barkovelj 1.000, Alojz Mil _	.. ---- Hrovatič 2.000, družina Darko Kosmi
kovlč (Bani) 2.000, Rudolf
na 3.000, Matija Sedmak Setttao (Rojan) 3.000.
zneskom 1,520.500 skupno 1,579.500 Ur,
S prejšnjim
ZBIRANJE DENARNIH PRISPEVKOV ZA ŽRTVE POTRESA v BANJALUKI se nadaljuje v uredništvu Primorskega dnevnika
v	Ul. Montecchl 6 od 9. do 19. ure in od 9. do 14. ure v upra
vi	v Ul. sv. Frančiška 20.
Zupan Spaccini je včeraj zagotovil svetovalcem, da bo Trst v nekaj letih imel sistem pregrad in filtrov v mreži odtočnih kanalov in podzemskih potokov, ki vodijo v morje in ga onesnažujejo. Dejal je, da je že več kot trideset let od tega, ko so bila v Skednju začeta dela za izpopolnitev prvega večjega filtra nečistih izlivov iz večjih industrijskih podjetij. Naprave so bile, za tedanje razmere, med najboljšimi in najsodobnejšimi v Italiji. Zal pa niso bila dela nikoli dokončana, tako da je tržaška občinska uprava poskrbela, da se tudi te naprave dogradijo.
V	tem smislu je odgovoril socialdemokratu Cesaru odbornik Blasina, čigar izvajanju se je pridružil s svojimi izjavami župan inž. Spaccini.
Zupan je dejal glede sistema ustreznih pregrad in filtrov, da je tržaška občinska upirava že navezala potrebne stike z nekim zasebnim podjetjem in se dogovarja za sklenitev pogodbe za dograditev in u-reditev omenjenih naprav v nekaj letih. V takem primeru bi Trst bil med prvimi mesti na tem področju.
Sploh pa je bila včerajšnja seja tržaškega občinskega sveta v ceto-ti posvečena upravnim vprašanjem in odgovorom odbornikom za vprašanja svetovalcev. Sprejet pa je bil samo en sklep, za katerega so glasovali svetovalci vseh skupdn. Gre namreč za to, da bo pravilnik mestnih straž spremenjen tako, da ne bodo več kaznovani tisti, ki bodo — iz političnih, kulturnih, sindikalnih in drugih, ne pa gospodarsko reklamnih, razlogov — razdeljevali ali odmetavali iz okenc avtomobilov letake in brošure.
Prejšnji pravilnik mestnih stražnikov, ki je še posebno povzročal hude nevšečnosti političnim in sindikalnim aktivistom, in je bil iz leta 1926, je namreč določal v teh primerih zaplembo preostalih letakov, denarno kazen in če ta ni bila takoj poravnana, tudi prijavo sodišču
V	razpravo so posegli nekateri svetovalci, v prvi vrsti demokristjan Lonzar, misovec Giacomelli in komunist Crevatin, ki so pouda-
rili, da bi morala občinska uprava poskrbeti tudi za to, da se spremeni čl. 2 pravilnika o mestni čistoči Zaman bi bilo namreč odpraviti prepoved v pravilniku mestnih stražnikov, če pa je vsem znano, da padajo letaki na tla in se denarna kazen mora plačati v tem primeru zaradi ((onesnaženja tal*.
Na vprašanja in predloge svetovalcev je odgovoril odbornik Romano, ki je zagotovil, da bo upravo preučila vprašanje, medtem pa bodo izdana navodila mestnim stražnikom, kako naj se ravnajo v teh primerih. Misovec Giacomelli je predlagal, naj bd se za onesnaženje tal kaznovali pešci, ki mečejo letake na tla, namesto da bd jih strgali v za to postavljene koše. Stranke pa ne morejo nositi odgovornosti za to, kair delajo meščani, Id se jim ne zljubi čitanje letakov.
Med odgovori svetovalcem velja omeniti tudi odgovor odbornika Dulci j a misovcu Morelliju »lede davčne politike tržaške občine. Poudaril je, da mora občina priviti davčni vijak tudi zaradi zakonskih določil, ki občinam ne dovolijo drugih prejemkov (posojil, državnih subvencij in pod.), če niso prej izkoristile vseh možnosti na tem področju. Glede trošarine pa je dejal, da zasleduje tržaška občinska uprava bolj preudarno politiko, ki sa kaže v tem, da so zneski, na katere se računa trošarina, v veliki večini primerov ((politični* in znatno nižji od tržnih.
Do živahnejše razprave pa je prišlo zaradi osmih interpelaci j posameznih svetovalcev vseh skupin o nezaslišanem ravnanju tržaškega pokrajinskega direktorja INAIL. ki je stanovalcem skupine hiš pri Sv. Ani dal zapreti vhodna vrata na dvorišča, kjer so celih petnajst let parkirali svoje avtomobile. 530 družin je moralo pustiti svoja vozila na ulici in to je povzročalo prometni zastoj, nevšečnosti javnim prevoznim sredstvom in druge težave. Zupan je poročal o svojih posegih pri upravi INAIL, ki pa se je sklicevala celo na to, da so dvorišča zato, da se na njih igrajo otroci (drug svetovalec pa je k temu pripomnil, da je tudi otrokom
prepovedano igranje na teh dvoriščih in citiral zadeven sklep u-prave INAIL, ki pa se ne drži drugih členov najemne pogodbe s stanovalci).
Odgovor _ ______ __ ^ _________
nadaljnje in odločno zanimanje, ni
župana,
ki je obljubil
zadovoljil psiupovca Monfaicona, misovca Morellija in komunistke Buriove. Republikanec Fragiacomo pa je zahteval od župana, naj ukaže odpreti vhodna vrata na dvorišča naselja INAIL piri Sv. Ani, ne glede na to, kaj meni direktor ustanove same, ki bi — končno — morala služiti javni koristi. Mon-falcon pa je vnesel v polemiko nekaj novih elementov. Obtožil je namreč krajevno upravo ustanove INAIL. da se do svojih stanovalcev vede kot najhujši zasebni lastnik zato, da bi jih prisilili oditi iz stanovanj, s katerimi bd ustanova lahko špekulirala.
V zadnjem delu seje so svetovalci stoje počastili spomin nedavno preminulega arhitekta Nathana Ro-gersa
Proslava oktobrske revolucije v Skednju
Danes, 12. novembra, ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Skednju (Ul. S. Lorenzo in Selva 4), proslava 52-letnice oktobrske revolucije. Govoril bo deželni svetovalec Ar-turo Calabria o temi: »Ideali sovjetskega oktobra in borbe KPI za stvarni preokret v državi in za socializem*.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
TRST
Ulica »v. Frančiška 20 Tel. 61-792
Novo:
POMURJE — Turistični vodnik Pomurska založlba 1.500 lir
premajhna in se akordi ne morejo prav zliti.
Prof. Samo Pahor je nato podal svoje predavanje, v katerem je na strnjen način toda zelo prijetno in nenavadno zanimivo prikazal razvoj toponomastike v samem Trstu od začetkov, t.j. od prvih štirih poimenovanih predelov in naslednjih «kon-trad» in mndrom do današnjih poimenovanj, da se je na kraju zadržal pri delu občinske toponomastič-ne komisije, ki je v prejšnjih mesecih hodila po naših vaseh, se raz-govarjala z ljudmi in poslušala njihove predloge. Vmes je s plastičnimi primeri pokazal, kako se je poimenovanje ulic in trgov pri nas razvijalo v funkciji zakrivanja slovenskega značaja neposredne tržaške okolice do samih zunanjih mestnih predelov z odrivanjem slovenskih imen in kako so pravzaprav tudi danes take tendence še vedno prisotne, čeprav so se stvari v okviru upravnih organov <deve sredine» le nekoliko zganile in bodo oblasti, čeprav občinska toponomastična komisija ni mogla prevzeti nobene obveze, morale vse predloge vendarle upoštevati. To velja, je poudaril predavatelj ne samo za okoliška naselja, temveč mora veljati tudi za predmestne predele in za okoliške občine, zlasti za Devin-Nabrežino.
Iz predavanja je bilo očitno, da je prof. Samo Pahor kot zgodovinar in zlasti še preučevalec zgfidovine naših krajev in ljudi, dober poznavalec tega vprašanja.
Razveseljivo številno občinstvo (toda manj razveseljivo je bilo, da je bilo med njimi zelo malo mladih) je tako predavatelja kot ansambel Miramar» nagradilo z a-plavzom za ta lep uvodni večer Slovenskega kluba, kateremu želimo plodno in uspešno sezono.
Pojasnilo tehnične službe RTV Ljubljana
Vsem TV gledalcem, ki sprašujmo. kdaj bo dograjen novi odda.i-niški stolp na Nanosu, odgovarja tehnična služba RTV Ljubljana: Novi oddiajniškl stolp na Nanosu, tam kjer je stal stari smo pričeli postavljati v drugi polovici avgusta, ko so bili izdelani elementi za novi stolp. Da med tem ne bi prišlo do prekinitve oddaje TV programa na območju, ki ga pokriva oddajnik Nanos, je bilo treba provizorično prarmomitiinaiti oddajne ain. tene na zasilni, nižje stoječi stolp Ker so antene sedaj nižje, kot so bile preti, ko so bile še montirane na spodnjem, preostalem delu cd burje porušenem stolpu, je verjetna, da imajo gledalci televizije v določenih krajih slabši sprejem, žal pa so se zaradi tehničnih razlogov montažna dela zavlekla. Z deli na stolpu na Nanosu bodo ekipe strokovnjakov končale proti koncu novembra, tako da bodo tanek po tem času vsi gledalci normalen sprejem.
ETLI, to Je turistična ustanova Italijanskih delavcev CGIL, sporoča, da sprejema vpisovanje za veselico ob koncu turistične sezone 7. decembra ter za izlete o božiču in Novem letu. Informacije na sedežu v Ul. Pon-dares 8, tel. 50-431.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. botre-matere Katarine Grgič, daruje Ivanka Grgič 1000 lir za Dijaško malico. V počastitev spomina dragega Stanka Svaglja daruje družina 10.000 lir za Slovensko gospodarsko združenje, 5000 Hr za Dijaško matico in 5000 i r za Glasbeno matico. V počastitev spomina dragega prijatelja Stanka Svaglja daruje družina Ventovec 5000 lir za pogrebno društvo v Barkov-ijah.
REPEItTfiBOR
Restavracija KRAS Vam nudi vsak četrtek svo) nagrajeni kraikl menu. • Tel. 22*71*13
Glasbena matica
v soboto, 15. novembra
slovenski oktet
Jože Kores Danilo Čadež Andrej Štrukelj Tone Kozlevčar Marjan Stefančič Peter Čare Božo Grošelj Peter Ambrožič
Umetniški vodja
dr. Valens Vodušek
KULTURNI DOM Začetek ob 21. uri
Prosvetno društvo Vesna - Križ in prosvetno društvo Tabor -Opčine priredita v soboto, 15. novembra ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu komedijo Cvetka Golarja v treh dejanjih
Vdova Minka
Ob tej priliki se bo občinstvu predstavil tudi novo ustanovljeni moški pevski zbor prosvetnega društva Tabor - Opčine pod vodstvom prof. Svetka Grgiča.
Vljudno vabljeni
Slovensko gledališče v Trstu
Danes, 12. t. m. ob 14., 17. in 20. uri v Kopru V četrtek, 13. t. m. ob 16. in ob 20. uri v Idriji
Levstik - Mahnič
MARTIN KRPAN
Igra v dveh delih
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi na
VEČER
DIAPOZITIVOV
ki bo v četrtek, 13. t. m. oh 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa.
Na programu je prikaz izbranih diapozitivov, ki so jih člani posneli na letošnjih izletih v Dolomitih, Julijcih itd. Odslej bodo taki večeri vsak drugi četrtek. Vsi, ki bi hoteli prikazati širši družbi svoje izbrane filme ali diapozitive, so vljudno vabljeni, da se teh večerov udeležijo.
Podrobnosti bodo pravočasno javljene v dnevnem tisku.
Prosvetno društvo v Skednju
vabi na predavanje Maria Magajne
Potovanje po Škotski in Irski
z barvnimi diapozitivi, ki bo v društvenih prostorih v četrtek, 13. novembra ob 20. uri. Vstop prost.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Rdeča zvez-da Salež - Zgonik vljudno vabi na redni občni zbor, ki bo v prostorih osnovne šole v Saležu danes, 12. novembra ob 21. url. Po občnem zboru bo na sporedu slovenski Mm Lucija.
Prosvetno društvo (Valentin Vodnik* sklicuje svoj redn- občni zbor v četrtek, 13. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih v Dolini.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 11. novembra 1969 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLI SO: 77-letna Francesca Bd-llaleh, 67-letna Albina Petrovič vd, Giurco, 66-letna Anna Levac vd. Svach, 57-letina Jolanda Cia«, 63-let-na Paola Sustensich vd. Gel, 53-letni Josip Vodopivec, 99-letna Paspua Carlon vd. Renzi, 76-letna Anna Franceschinis vd. Merluzzi, 84-letna Angela Zanon, 62-letni Giusto Ger-mani, 64-letna Mara Del Bello, 68-letni Giiovannl Emili, 92-letna Gio-vanna Bajec vd. Potrata.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Vlelmettt, Borzni trg 12. Centauro, Ul. Rossettl 33. Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2. SanfAnna, Er-ta di S. Anna 10.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0.30) Blasoletto, Ul Roma 16. Davanzo, Ul. Bernin- 4. Bemussl, Ul Cavana 11. Sponza, Ul. Montorsino (Rojan).
GledaHšča
POLITEAMA ROSSETTI
Od danes je na sporedu Petr0***|, jeva ((Chicchignola* v izvedb' “
di Maurizio Scaparro. V glavni »"j gi bo nastopil Mario Scaccia, P®)' njega pa bodo igrali še Gianna 0
chett', Carla Macelloni, Ireneo
truzzi, Torivio Travaglini, Silva De Santls, Carla Tato in Sala. Začetek predstave je ob 20..'
Predstave veljajo za abonma
daja vstopnic v Pasaži Prottl 36-572 In 38-547).
VERDI
i
Zandonaijeva ((Francesca da - . ni* se bo povrnila na oder gle"_.r.
šča Verdi ob 25. obletnici avtorj,ir|. smrti. To novo -zdajo opere bo a giral Olivlero de FabrlCHs, pf0*1 nistka bo sopranistka Luisa M* gliano, Paolo pa bo tenorist ro Bondino. Drugi pevci so:
De Palma, Giampiero Maiaspina-
nia Paulizza, Enzo Viaro,
Gio>’
Di Rocco, Marisa Zotti, Laura
Zali'
ni, Rose Marie de Riva, Antlna minada, Raimondo BottegheUi. C® Mazzotta m Lucio Rolli.	_
Režija Carlo Piccinato, scene ^ osnutkih Tita V a rise a so izdel®1'1 delavnicah gledališča pod vodstv Maria Rossija. Orkester in zbor S d ali šča Verdi (zbor je uvežbal t" tano R coltell-.
Za prvo predstavo, ki bo v 15. t.m. za red A v parterju in
žah ter za red B na balkonih leni J ah, se nadaljuje prodaja vstoP danes pri blagajni gledališča.
Razstave

Vtem ko se razstava del t’-Giordanija v Občinski galeriji že ključuje — končala se bo jutr‘ sta biili sinoči odprti dve nom karski razsatvi. V Galerij' R11*50, Rossonljevi pasaži je razobesi*, stene 36 olj tržaški slikar N« Sponza, ki bo razstavljal do 21. ' V Pasaži Rossond pa je na Pa,' razobesil kakih 30 svojih del no-
vejše izdelave slikar Duren. slikarja sta zvesta figurativni u .
nosti in se ne spuščata v m’
lodern*
me in tudi njuna motivika je v j*1i nem domačega značaja, torej 1
oziroma njegovo bližnje im širš*. ledje. Duren bo svoja dela razS
ljal do 20. t.m.
Nazionale 14.30 «1 lunghl gio«i “,i. le aquile». Harry Andrevvs. chaeJ Caine.
Fenice 15.30 «Quel maledetto ISP* re Novak. Yul Brynner. ^ Grattaclelo 16.00 ((L’albero d> le*. VVIlliam Holden, VIrna BounvH.
Eden 16.00 »La caduta degR Dirk Bogarde, 1. Thullin prep dano mladini pod 18 letom.	1(H
Excelsior 15.00 «NeM'anno del
re». Nino Manfredi, E. M.
Claudia Cardinale, U. Tognaz*' So rdi.'	^
Ritz 15.30 «Amore mio alutari1*-
niča Vitt , Alberto Sordi Filodrammatico 16.30 «Bora Haydee Politoff. Corrado PaI'' po* lorscope. Prepovedano mlad'"
18. letom.	fc
Alabarda 15.30 «Ana Karenina*' tjana Samojlova. Technicol0 ■ y Aurora 16.30 «La lunga ombra
la». Gregory Pečk. Tecnnico*0*,
,it)l't
Crlstallo 16.30 «G1I anni imPP^paP1' David Niven, Lola Albricht-Vision.	, Ji'
Capitol 16.00 «11 cervello*. 0av*cpiii' ven. Jean Paul Belmondo. color.	Te(»j
Impero 16.30 «Nero su bianco*- po« nicolor. Prepovedano mladi 18- let0,n- **' Vittorio Venetu 16.15 «La <re°a„ 0>' ba del commissario Joss*. J®® piP bin. Technicolor Prepovedan dim pod 14. letom.	^if
Ideale 16.00 «Kit Rogers, » cl|0/ re senza volto*. Clayton *
Lyle Bettger. Technicolor. film.	j/t
Abbazia 16.1)0 »Agente specia*' ^ Ray Danton, Barbara BolL Lončar. Technicolor.	S11!'
Astra 16.30 «Mayerling» Orna1 rif, Catherine Deneuve, Ava ner. Technicolor
Sporočamo žalostno vest.
d»
je zapustil naš predragi
Ivan Milič
Pag.reb bo danes ob 15-
'poK«
hiše žalosti na domače llšče.
Žalujoči žena Judita, sin j
diaiujUUI /II Iti ilUUIUI) , „
hči Milka z družino ter Koludrovica. Zgonik, 12. n°v'
Po dolgem trpljenju je
preminil naš dragi
Josip Vodopivec,
K
Pogreb bo danes, 12.
14.30 iz mrtvašnice glavne ^ f niče naravnost k cerkvi *D kopališče v Mačkovljah. V1* žalostno vest sporočajo ^ tfd ma, sin Miro, sestre, svak* ^ sorodniki.
I.T.F. - Ul. Zonta 3, tel. 39006
Sporočamo žalostno vest, da nas Je zapustil naš dragi ^0 oče, brat in tast
JUST GRMEK GERMANI - (KUS)
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 12. t. m. ob iz cerkve na Opčinah na domače pokopališče.
15.3«'
h<5*rK!
Žalujoči: žena MARIJA, sin RADI, NADA z družino, sestre, brat ter drd®
Opčine, M. nov. leso.
ŠKABAR, BIZJAK in MILIC
^RlNIORSKI dnevnik
Razprava o proračunu m obračunu v deželnem svetu
Opozicijski svetovalci so kritizirali deželno gospodarsko in socialno politiko
Komu nisi Bacicchi je obsodil dejstvo, da niso v zvezi s proračunom sploh omenjeni Slovenci
Sv feraj se je začela v deželnem) , ,u splošna razprava o obračunu 1970 *° 'n 0 Proračunu za leto vat ' V80!0 so posegli štirje sveto-C1 in če bi nadaljevali tako, bi rali posvetiti vsaj 9 sej samo tej u2pravi- saj se je priglasilo k njej • r «6 svetovalcev. Včeraj je ime-. v govorih levji delež opozicija: R,,, ,ovori!i s° namreč liberalec v rt°li, komunist Bacicchi, sveto-in 65 ^arlanskega gibanja Cecotto Uj	en demokristjan, to je
Liberalec Bertoli je govoril dobro
0 >n obravnaval predvsem stvarci vprašanja, to je razne postavke ^ ,acUr>a in proračuna. Je namreč ^ austrijec in se zato dobro razume a, 'aančna vprašanja. Glede obra-jj na je kritiziral politiko večine in p Pripisal odgovornost za velike Ij *Vne ostanke, to je za neuporab-Vnr -^enar’ določen v proračunih.
. Pfasal je prisotnega odbornika, ali ba,,!68’ da Je dežela vinkulirala |)j| no vlogo 50 milijard lir, kar bi
zelo škodljivo, ker bi to pome-
Uul da ni nobenega upanja, da bi snUu denar, ki je na razpolago, bor ■ P°rat>ili- Rekel je, da se od-Dad lzg?varJa na preveč zapleteni trči °rn’ postopek, ki onemogoča hi-uporabo deželnih prispevkov, „®"to drži le do neke mere.
® proračuna je rekel, da delo ? d°L°d'd vsako leto naraščajo pr ^bavljaeej proračuna so preveč v‘dni pri njihovem predvidevani n TA' 3e poudaril, da je davč-2 ost'!'-8*5 v na®‘ deželi v primerjavi in m delom države mnogo hujši zato naraščajo pri nas do-j QK| od davkov hitreje. Kritiziral Oj-puuianjkanje šol in tečajev za v \r8.aWjanje ter dejal, da sedaj s?uezeli sploh ni brezposelnosti, če ne upošteva izseljevanje. Prav ki .da
načrte za iavna dela in da
. pledi
delom države mnogo hujši
lf«Je kritiziral odbomištvo za de-Ces da kar samo pripravlja raz-
idi
‘zvaja.
Po njegovem mnenju vgi u«eia tudi sorazmerno pre-- " Prispevkov za kmetijstvo, ki
dežela
Pri ^
k. r.Deva k celotnemu deželnemu dole s 7,9 odstotka.
h(riku
v0(,jlrTlUnist Bacicchi je imel kot „Ja. svetovalske skupine predvsem p0l) ,1Ce.n govor in je takoj v uvodu ski anl. da ima letos v proračunih Razpravi politika še večjo težo ea rirejšnja leta, saj smo sedaj pri-kj _Velikemu socialnemu spopadu, O ni primera v preteklosti. Ta na , spopad pa spremlja politič-ijudi Za' Ogromne množice delovnih 8yoj stopajo v ospredje in terjajo stJ delež pri upravljanju gospodar-gi°bol/n države- Zato so potrebne sPod rei°rrne socialnega in go-iicf rs^e8® ustroja. Delavske mno-drJL s° se zavedle, da je treba h)e, “° drugače organizirati. Ne za-le večji delež pri ustvarje-jc J dohodku, to je izboljšanje pre-dru^‘.v’ Pač pa tudi novo vlogo v
ti»o se je dotaknil tudi poli-ot)50 ki da kritizira ravnanje U n°.ra jn večine, a se ne umakne Zato je soodgovorna za po-boka’ . jo kritizira. Prav to pa tačpt-Je dudo krizo. Zato je treba *ahtT novo politiko ter zadovoljiti jv.Ve delavcev.
Vw?1 on je obravnaval boleče faj/8anje pasivnih ostankov, ki na-in^ela lz leta v leto, tako da bo gainf dežela konec leta v svoji bla-Ifcttap r 130 milijard lir neuporab-*reba3 denarja kljub velikim po-jih 'v? na vseh toriščih in področ-fihB» e je torej geslo odbornika za Navr Jripanija, ki je svoj čas iti srv, 8 ’ da je treba trošiti hitro dila	Deželna uprava je vo-
tieg Politiko spodbujanja zaseb-to a spitala in njegovih dobičkov, lačrt ni Politika demokratičnega iejo ,.a.nja. Z besedami nasprotu-Usrpp.. šni politiki tudi razni levo ho Sp 'enj demokristjani, toda konč->ti Vsi podrejajo izbiram odbora J^Prnika za finance. Gre torej llfikfj a"° igro, katere namen je Vp*' odgovornost odbora. Tre-
ba je torej menjati ta sistem, ki ne ustreza resničnim potrebam prebivalstva. Levo usmerjeni večinski svetovalci skušajo tudi prikazati, da je letošnji proračun nekaj novega, češ da so dali v njem več poudarka socialnim potrebam, toda sam odbornik za finance je bolj previden in ne trdi tega.
Da ni nobenih važnih sprememb, kaže v proračunu tudi tako imenovani globalni sklad. Nihče se namreč noče lotiti spremembe starih struktur dn v finančni ter gospodarski politiki gre le za {(krpanje)), medtem ko bi bil potreben korenit preobrat.
Tudi za slovensko manjšino je bilo stor.jenega zelo malo, saj ni o njej v poročilih k proračunu niti besedice, čeprav je postavil med razpravo v pristojni komisiji svetovalec Uovriha glede tega specifično vprašanje, na katero pa ni ' nobenega odgovora. In vse to. kljub temu, da smo dobili deželo s posebnim statutom vprav zaradi tega, ker žive v njej Slovenci. Vemo. da ima dežela glede tega omejene pristojnosti, toda treba se je bojevati za to, da se razširijo.
Na koncu svojega govora je Bacicchi dejal, da je politika KPI konstruktivna ter d'a ne mislijo na nikakršno vključevanje v sedanjo večino, niti ne postavljajo svoje takojšnje kandidature za kakršno koli večino. Kar se tiče množic, je prispevek komunistov negativno pa treben. Ce bi ga zavrnili, bi to pomenilo, da spravljajo vodo na mlin
iiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiHufiiiimuliiiiiiluntiiHiiiiiiHiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiHiii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Dve leti in 8 mesecev zapora rimskemu izkoriščevalcu žene
Po prestani kazni še leto dni prisilnega dela Odvzeli so mu očetovske in zakonske pravice
desničarjem.
Tretji govornik je bil svetovalec Furlanskega gibanja Cecotto, kd je ostro kritiziral vso politiko večine in odbora. Glede obračuna je rekel, da pomeni veliko razočaranje za Furlanijo ter da deželni odbor ne upošteva resničnih potreb Furlanov. Vsa Furlanija je nekakšna vojašnica, saj se denar za vojašnice vedno najde, za šole pa ga ni. Kritiziral j,e tudi stanje na fakulteti za jezike v Vidmu in dejal, da bi morali ustanoviti tam tud! medicinsko fakulteto. Tudi zdravstvena politika je popolnoma zgrešena in se brez potrebe razsipa denar.
Zadnji je spregovpli demokristjan Di Gallo. ki je dejal, da predvideva novi proračun povečanje Izdatkov v socialne namene. Rekel je, da bi morala dežela boli podpreti občine in krajevne ustanove sploh, ker so v hudi finančni stiski. Treba bi bito tudi urediti deželno knjigovodstvo. Zatem je obravnaval obračun s stališča turizma, kmetijstva, industrijskega razvoja. Izseljevanja itd.
Danes se bo razprava o proračunu nadaljevala.
• Krožek za družbene in politične vede «Che Guevara» prireja jutri ob 20. uri v mali dvorani' ljudskega doma v Ul. Madonnina '9, razpravo o temi: »Trst in narodnoosvobodilna vojna: predlogi za nujno analizo težkega obdobja nase zgodovine*. Uvodno poročilo bo prebral bivši partizan Bruno Steffe.
VEST! II NOVE GORICE
Konferenca za mednarodni železniški promet med Gorico in Novo Gorico
Mešana komisija za obmejni promet bo zaključila svoje delo predvidoma v četrtek
Na prvostopenjskem sodišču junija letos oproščen, pa čeprav le zaradi pomanjkanja dokazov, včeraj pa na prizivnem obsojen na hudo kazen: ta usoda je doletela 25-letoega Rimljana Adama Corte-sdolja, kd je prišel v prvih mesecih letos v Trst «oa počitek«, a se je tu blazno zaljubil v 29-letno L. F., o kateri je sicer sumil, da je lahkoiživfca. Kljub temu se je njo oženil.
Nihče ne bi imel ničesar proti njemu, če se ne ,bi , mož;, razkazoval z luksuznimi avtomobili j Kje j£ dobival denar, ko je bdi vendar btez dela? Preiskava je tako stekla dn preiskovalci so začeli sumiti, da Cortesdmi izrablja ženo, kd Je nadaljevala s svojim starim, verjetno donosnim načinom življenja.
Mož je sicer zanikal, tudi žena je zanikala, da bi jo mož navajal k prostituciji, toda uporalba moževega avta, v katerega je privabljala «goste» in se z njimi zatekala na zatemnjeno Trojansko nabrežje ter pošiljanje denarja iz Padove, kamor se je zarodi pomanjkanja posla v Trstu, zatekla, je bito z,a policijo dovolj za prijavo sodilšču.
Med prvim procesom so oba o-prostili zaradi pomanjkanja dokazov: njega obtožbe izkoriščanja prostitucije žene, nje pa opolzkih dejanj v javnih prostorih. Oba sta bila verjetno zadovoljna z raz-
sodbo, proti kateri nista vložila priziva. Vložil pa ga je državni pravdnik, katerega je senat prizivnega sodišča včeraj upošteval in Adama Cortesom j a spoznal za krivega obtožbe ter ga obsodil na plačilo na 2 leti In 8 mesecev zapora, na 185.000 lir globe in na plačilo sodnih stroškov. Nadalje je sodišče odredilo, da Cortesinija po prestani kazni pošljejo za le.to dni na prisilno delo. Senat mu je tudi odvzel očetovske (njegova žena ima namreč 8-letno hčer) in zakonske pravice in mu istočasno dosmrtno prepovedal, delo v, javnih uradih.
Prav nasprotno pa se je pripetilo 32-letnemu Raulu Bernardoma iz Cavazzo NUcvo v videmski pokrajini. Bemardon, ki se je 1952. leta preselil v ZDA, je decembra pred dvema letoma poslal materi zavoj, v katerem je bulo med drugimi stvarmi tudi 32 nabojev za samokres. Davčni funkcionarji so zavoj, kar je sicer spadalo v njihovo pristojnost, odprli in pregledali ter seveda pošiljatelja, ki v daljših obdobjih prihaja k materi na obisk, prijavili sodišču. A-prila lani je sodišče Bernardona pogojno obsodilo zaradi posesti nabojev strelnega orožja na 5 mesecev in 10 dni zapora in na plačilo 60.000 lir globe, včeraj pa je obtoženi s prizivom dosegel, da so mu obsodbo spremenili v oprostitev zarodi pomanjkanja dokazov.
Sodnik Franz.
Danes se v Novi Gorici nadaljuje konferenca za mednarodni železniški promet preko goriške železniške postaje, ki se je začela včeraj.
Z italijanske strani sodelujejo na tej konferenci generalni ravnatelj italijanskih železnic, predstavnik glavnega vodstva carinarnice, ter predstavniki drugih ustanov, ki so Pri tem prizadete. Z jugoslovanske strani so prisotni predstavnik zveznega ministrstva za gospodarstvo, predstavnik železniške direkcije iz Ljubljane, predstavnik carinarnice in drugi.
Sinoči ob 18. uri je predsednik občinske skupnosti iz Nove Gorice inž. Hudi Šimac sprejel udeležence v gostilni pri Komelu in v svojem pozdravnem govoru poudaril velik pomen za Gorico in Novo Gorico, ki bi ga imela usposobitev goriške železniške postaje za mednarodni blagovni promet, ki naj bi veljal tudi za tretje države.
Predvidevajo, da bodo še v teku današnjega dneva zaključili to posvetovanje in upamo, da s pozitivnim rezultatom, saj je to problem, za katerega se gospodarski krogi v Gorici potegujejo že leta za njegovo pozitivno rešitev.
Omenimo naj še, da se še vedno nadaljuje zasedanje mešane komisije za obmejna vprašanja, ki prav tako dela v Novi Gorici. Predvideno je, da bo ta komisija, na katere zasedanja so povabili tudi župane iz primorskih občin, zaključila svoje delo v četrtek in takrat tudi izdala skupno zaključno poročilo.
Vesti iz Tržiča
STARŠI,
°SREČITE svoje malčke
1 vprav
ČUDEŽNIMI
3 °imenZ|0|I|A
slikanicami
LNIMI
12 daljne japonske!
Tnijulčica P<dček Tom
Kraljična
na zrnu graha Novoletna noč Nesrečna račka
k*vji#abMi
T * Ulica sv. Frančiška 20 Tel. 61-792
Na pobudo odbornika Kmečke zveze, Franka Gergoleta, v Dober-
1,111...........................milil,Milim,....................mimnmmi............nun........min.....................iiiniiiiiinmmiiiiiiiu
tožilec Franzot.
Predstavniki treh kemičnih sindikatov in notranje komisije tovarne Solvay v Tržiču so bdili včeraj Trstu pri deželnem odborniku za delo Stopperju. Orisal' so mu položaj v tovarni Solvay in zaskrbljenost delavcev ter predlagali, naj bi se deželna uprava energično zavzela zato, da bi preklicali rok 30. novembra, ki je določen za dokončen odpust delavcev od strani družbe Solvay. i Stoppeir Je obljubil svoje zanimanje in na popoldanski seji deželnega odbora so ponovno potrdili stališče, da Je treba ta . rok preklicati dokler ne bo urejen problem uslužbencev te tovarne. Delegacija je v popoldanskih urah podala delavcem v tovarni poročilo o tem posredovanju. Danes ob 11. uri pa bo ista delegacija poročala tudi tržiškemu županu Ver. sacceju o tem problemu.
Danes zvečer ob 20.30 se bo nadaljevala seja občinskega sveta \ Tržiču na kateri bodo ponovno povzeli razpravo o občinskem proračunu in upajo, da jo bodo na tej seji tudi zaključili z glasova njem o tern problemu.
dobu, so se pred dnevi sestali vsi vinogradniki tega kraja, da bi proučili težave, ki se pojavljajo pri prodaji vinskega pridelka. Najprej so se sporazumel: o vrstnem redu, po katerem bodo odprli posamezne osmice, nato pa so podrobneje razpravljali o prodajni ceni vina. Ugotovili so, da držijo po vseh okoliških občinah, predvsem pa na Tržaškem in v Furlaniji, precej višje cene, kot pa so bile v veljavi do sedaj v Doberdobu, kjer so vino prodajali po 200 lir M ter. Zato so sklenili, da bodo odslej dalje prodajali vino v osmicah po 240 lir liter. Pri tem so upoštevali tudi dejstvo, da so se med tem dvignile cene živilom in raznim kmetijskim strojem in drugim potrebščinam. Upoštevati je treba, da tudi kakovost vina v Doberdobu ne zaostaja za vinom po drugih sosednjih krajih.
Domači vinogradniki računajo, da bodo potrošniki razumeli njihovo odločitev ter upoštevali njihove razloge. Kot protiuslugo pa se doma-
či vinogradniki obvezujejo, da bodo svojim potrošnikom nudili res žlahtno in prvovrstno kapljico in jih na ta način odškodovali za nekoliko višjo ceno.
J.
Pomagajmo žrtvam potresa v Banjaluki
Na uredništvo Primorskega dnevnika in na sedež SKGZ v Gorici so prinesli včeraj za ponesrečence po potresu v Banjaluki naslednje prispevke:
V. A. štandrež 1000 Ur; Emil Jarc, Doberdob, Ul. Vallone 21, 1000; Jožef Jarc, Doberdob, Ul. Gorizaa 13, 1000; Andrej Jarc, Doberdob, Ul. Gorizia 13, 1000; J. G. Doberdob 1000; M. M. Gorica 2.500 lir.
Včeraj nabrano 7500 lir; skupaj s prejšnjo vsoto 88.000 lir.
Pokrajinska uprava daje nagrade za diplomske teze
Med sedmimi nagrajenci sta tudi dva Slovenca
Prof. Emil Devetak je dobil nagrado za tezo o ustvarjanju slovenske narodne zavesti na Goriškem-V tezi italijanskega intelektualca številni podatki o naši prisotnosti na Goriškem v preteklosti
Na zadnji seji goriškega pokrajin-1 rodne zavesti na Goriškem*. Podrob-
skega sveta so svetovalci sklenili dvigniti, začenši s prihodnjim letom, na sto tisoč lir enkratno nagrado za diplomske teze o problemih, ki se tičejo Goriške in ki so jih na univerzah napravili študenti, ki imajo stalno bivališče v naši pokrajini. V več letih, odkar je goriška pokrajinska uprava uvedla to nagrajevanje, se je prijavilo nad 50 mladih izobražencev in njihove teze so danes shranjene v pokrajinskem arhivu
Med nagrajenci je precej Sloven cev, ki so napisali obširna dela tudi o življenju našega človeka v teh krajih.
V zadnjih dveh letih je za nagrado zaprosilo sedem diplomirancev, med katerimi sta dva naša rojaka. Najzanimivejše je brez dvoma delo prof. Emila Devetaka, ki je diplomiral lani, svojo tezo pa je pokrajinski upra vi izročil šele letos. Pokrajinski od bor je njegovo delo vzel v pretres pred približno mesecem dni in mu dal dosedanjo nagrado 50.000 lir Prof. Devetak je svojemu delu dal naslov «Ustvarjanje slovenske na-
liiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V SOBOTO V PALAČI ATTEMS
v
Četrto srednjeevropsko srečanje kulturnikov in znanstvenikov
Srečanje bo trajalo do torka - Do sedaj se je prijavilo nad 60 udeležencev iz sedmih držav - Seznam 15 udeležencev iz Jugoslavije - Nekaj koristnih informacij za udeležence
Pripravljalni odbor za IV. sreča- I bend žerjav, je popustila neka preč-nje »Srednje Evrope*, ki se bo za- j ndca. Delavec je izgubil rovnotežje
Vino v Doberdobu po 240 lir v osmicah
ZANIMIVA IN ZAPLETENA PRIZIVNA RAZPRAVA
So prav vsi obsojeni nedovoljeno opravljali zobozdravniki poklic?
Pravni zastopnik dveh obtožencev očita diskriminacijsko izvajanje neke zakonske določbe
Vse je kazalo, da bo prizivna razprava proti 20 osebam, ki so jih aprila letos Obsodila (nekaj so jih oprostili, zaradi česar niso vložili pritožbe), zaradi nezakonitega iz vrševainja zob o zdr avnaškeg a poklica, druge pa poleg tega še zaradi nezakonite uporabe doktorskega na. slova in enega celo za prevaro, potekala bolj dolgočasno. Da se je zadeva razgibala je poskrbel odv. Longo, kd je od soddšča zahteva!, da se izjasni o protiustavnosti čl. 11 kraljevega dekreta z dne 31. maja 1928. Ta je v nasprotju s členom 33 ustave, ki dovoljuje svobodno izvrševanje umetnosti in poklicev. To zahtevo je sodišče zavrnilo, kot ni vzeto v pretres, češ da odvetnik ne razločuje med delom in poklicem, trditev odv. Ve-neziatmja, da je člen, na podlagi katerega so obsodili t.uje državljane, v nasprotju z ustanovno listino EGS, ki jamči delo državljanom držav podpisnic v drugih včlanje ndh državah
Vedeti je namreč treba, da sta med obtoženci tudi dva nemška državljana, kd sta diplomirala v Nemčiji, a jima v Italiji naslova in poklica ne priznajo.
Toda so tudi primeri, hrez dvoma za nas še hujši. Gre za Tomaža Kravosa iz Ul. Panehianco in Josipa Dafarja iz Carducoijeve ulice, kd sta v Ljubljani doštudirala za demtdsta, v svojem rojstnem mestu pa ne smeta izvrševati poklica. O njunem primeru so razpravljali že pred italijansko - jugoslovansko mešano komisijo, ki jim je na podlagi 61. 2, odst. d priloge II., London-sike spomenice o soglasju izposlovala štiriletno dovoljenje za izvrševanje poklica. Toda po 1958. letu je ureditev zadeve prešla v pristojnost italijanskih organov, zaradi česar nista mogla Kravos In Ds-far urediti vprašanje svojega vpisa v profesionalno zbornico. Tedaj Jima je poteklo tudi dovoljenje in taikio se zadeva vleče tudi po so-_dišču, kjer je Kravos včeraj prote-
stiral zaradi diskriminacije. V čem obstaja ta diskriminacija je obraz-tožil njegov pravni zastopnik prof. Riccardo Cambor, ki je Izrecno zahteval, da protest vnesejo v zapisnik. V Itailijd je namreč v veljavi zakon o ezulih, ki nosi datum 4. maroa 1952. Na podlagi tega zakona so vsem osebam, ki so izvrševale poklic na področju, Id je pripadel Jugoslaviji, dovolili, da ga izvršujejo tudi na italijanskem državnem ozemlju. In Kravos, z diplomo dentista, ki so mu jo izstavili v Ljubljani, je svoj poklic med drugim izvrševal tudi v Ankaranu in Postojni. Tega ne more storiti v Trstu, kjer je precej ljudi, prav na podlagi «ezulskega zatona» št. 137, kd Izvršuje poklic, pa čeprav so strokovno manj usposobljena kot sta Kravos in Defar.
O tem bo prav gotovo odv. Cam-ber spregovoril v ponedeljek, to se bo nadaljeval proces proti 20 obtožencem, ki so se danes predstavili sodišču, kjer so obravnavali njihove prizive. Skoraj vsi obtoženci zavračajo obtožbe s pripombo, Ja so izvrševali le zobotehnična dela, nikakor pa ne zobozdravniških. Nekatere sicer obtožujejo priče, druge pa zobotehniško orodje, ki sc jim ga zaplenili. Njihovi odvetniki, kd so že včeraj začeli govorniški ((taur», bodo skušali sedaj vsaj o-militi strogost kazni, ki so za večino denarnega značaja.
Predsednik Rossi, stranska sodnika Raimondo In D’Amato, tožilec Brenči, zaipisničarka Edda Federio); obramba odvetniki: R. Oamber, Car-rteti, Longo, Pacor, Bonetti, Fasadni, Giorgn, Kerbin, Jaouzzi, Sar-dos, Masucci, Catalan, Venezianl, Mogorovich, Columba, Amodeo, Mor. gera in Segariol.
Že spet nesreča
v mizarski delavnici
Na ortopedskem oddelku so včeraj opoldne sprejeli 59-letnega mizarja Marcella Faita iz Milj, ki
se je ponesrečil v delavnici. To je že druga poškodba v dveh dneh v isti delavnici. Včeraj smo poročali o mizarju, ki je delal ob rezkal-nem stroju in mu je rezilo odneslo prste. B a it pa je delal ob električnem obliču, ko mu je spodrsnilo in je padel na stroj. Ranil se je precej hudo, tako da ga je gospodar delavnice, 54-Ietni Guglielmi Albino, takoj odpeljal v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga kasneje sprejeli na oddelek za pljučno kirurgijo. Polomil si je nekaj reber, se ranil po levi roki, glavi in prsih, poleg tega pa je dobil možganski in živčni pretres. Zdravniki so izrekli prognozo 30 dni.
čelo v soboto, 15. t.m. v Gorici, je prejel do včeraj nekaj nad 60 prijav za udeležbo na tem srečanju. Kot smo že javili, se bo letos vršilo zborovanje v palači Attems na Kor-nu. Za to govori več razlogov. Prvič bo letos srečanje bolj pozno kot prejšnja leta in so v pokrajinskem muzeju, ki se nahaja v tej palači, bolje urejene ogrevalne naprave. Potem pa računajo organizatorji tudi na večji obisk občinstva, ker jfe do 'Korna mnogo bolj prikladno kot pa iti na Grad.
Med že prijavljenimi udeleženci jih je 16 iz Italije, 10 iz Jugoslavije, 11 iz Češkoslovaške ostali pa so iz Avstrije, Nemčije in Madžarske, poleg dveh iz Rumunije, ki tokrat prisostvujeta kot opazovalca.
V	jugoslovanski skupini so Antonio Borme z Reke, Anica Cevc iz Ljubljane in njen soprog Emilijan Cevc, ki bo podal na srečanju poročilo o »Kulturnih vrednotah alpskega področja*; dalje so prijavili svojo udeležbo Marijan Drobež iz Nove Gorice, Ciril Kosmač iz Portoroža, Mira Mihelič iz Ljubljane, ki bo govorila o temi «Mit kot vir ustvarjanja*, dalje dr. Vilko Novak iz Ljubljane, ki bo govoril o «Pastirski kulturi kot veznem členu med narodi srednje Evrope*, prišel bo še Eros Sequi iz Beograda, Avguštin Stipčevič iz Zagreba in končno Ciril Zlobec iz Ljubljane, ki bo govoril o «Težnjah za zbližanje in oddaljevanje do ideje srednjeevropske kulture v slovenskem slovstvu*.
Urad za informacije v zvezi s srečanjem bo v hotelu Pošta v Gorici, tel. 22-91.
Tajništvo organizacijskega odbora je na Korzu Italija 9, tel. 50-85, kjer je uredništvo »Iniziativa isontina*; tajništvo zborovanja pa bo v palači Attems, tel. 28-22.
V	soboto dopoldne bo sprejem gostov, popoldne ob 18. uri pa bo otvoritev srečanja v palači Attems. Nadaljevalo se bo v nedeljo, ponedeljek in torek dopoldne, v popoldanskih urah pa si bodo kongresisti ogledali nekatere turistične kraje naše dežele. Na kongresu bo poskrbljeno za istočasni prevod v italijanščino, slovenščino, nemščino in francoščino.
in padel z navedenimi posledicami
Našli so bombi v Štandrežu
Včeraj so izvedenci iz Trsta od sitranili topniško granato kal 75 iz prve svetovne vojne, ki so jo prejšnji dan odkopali delavci na področju industrijske cone v štandrežu, Ul. Fermi, kjer so postavljali drogove za električno razsvetljavo ob tej novi cesti. Granato Ao potem- razstrelili v -neki’ kraški jami, ker je bila še učinkovita.
Včeraj pa so našli granato enakega kalibra tudi na Rojcah, kjer delavci urejujejo športne naprave za novo športno igrišče. O najdbi so takoj obvestili karabinjerje iz Štandreža, ki so granato primerno zavarovali v pričakovanju izvedencev, kd naj bi jo danes odstranili.
Avtomobilistka podrla šolarja v Ločniku
Včeraj ob 8.40 se je peljala Si-monetta Milane, doma iz Torvisco-se z avtom «inniOcentd» iz Gorice proti Vidmu. Ko je v Ul. Uddne v Ločniku prehitela neki ustavljen avto, se je nenadoma pojavi; pred njo 9-letnd Roberto Tuzzd iz Loč-
nika, Strada Vecchia 33, kd je tistem trenutku prečkal cesto pri šoli. Milane nd mogla preprečiti nesreče in je dečka podrla. Takoj so ga odpeljali v splošno bolnišnico v Gorici, kjer so mu ugotovili udarec v obraz in prsni koš ter ran« na obrazu. Pridržali so ga za 30 dni na zdravljenju.
Cestna policija je napravila nesreči zapisnik.
Gregorčičeva proslavo v Dijaškem domu v Gorici
'V '	A,-.	. • v r lu	..
Ob obletnici smrti goriškega slavčka pesnika Simona Gregorčiča so gojenci Dijaškega doma Gorici pripravili kratek kulturni program.
Gojenka Magda Prinčič je na kratko opisala pesnikovo življenje in delo. Sledili so ji drugi gojenci in gojenke z recitacijami tistih njegovih pesmi, ki najbolj odražajo njegova čustva; tako so recitirali pesmi Soči, Domovina, Zaostali ptič, V celici in še nekatere druge.
Drugi gojenci Doma so z zanimanjem sledili predvajanju in deklamacijam ter so na koncu z živahnim ploskanjem izrazili svoje priznanje vsem nastopajočim.

VESTI IZ DOBERDOBA
V četrtek zvečer bo seja občinskega sveta
Na njej bodo obravnavali številna javna dela
Delavec Je padel z žerjava
Na gradbišču v Ul. Rossini v Gorici je včeraj okrog 13. ure pa. del z višine kakih 3 metrov 41-letmd Ardiudno Spagnul doma iz O-gdeja. Pri padcu se je udaril v lobanjo, ter se ranil na levi meči. V bolnišnici so ga pridržala za io dni na zdravljenju.
Ko je Stagnul razstavljaj grad-
Doberdobski župan Andrej Jarc je poslal občinskim svetovalcem vabilo za sejo občinskega sveta, ki bo v četrtek, 13. novembra ob 20. uri v prostorih občinske knjižnice.
Po uvodnih formalnostih bodo najprej odobrili dokončni načrt za kanalizacijo v Doberdobu, ki predvideva 100 milijonov lir stroškov, porazdeljenih na več delnih načrtov, k; jih bodo postopoma izvajali; za prvi obrok del je predviden strošek 9 milijonov in na seji se bodo pogovorili o načinu, kako naj to delo oddajo v zakup.
Med raznimi sklepi, ki jih je nujno odobril občinski odbor in jih morajo potrditi tudi svetovalci, je ureditev občinskih cest za 15 milijonov lir, prevzem občinskega dela stroškov za šolske podpore, prispevek za stroške odboru za postavitev spomenika padlim v Doberdobu, odobritev 16 milijonov lir stroškov za novo pokopališče v Dober-
dobu ter strošek 7,3 milijona lir za popravilo cest v Jamljah.
Na seji bodo razpravljali med drugim še o prispevku CONI 2,7 milijona lir za ureditev nogometnega igrišča, dalje izdelavo načrta za občinske športne naprave za katero delo je predviden strošek od 5 milijonov. Pod točko 6 dnevnega reda bo govor o zaključnem računu za ureditev nekaterih cest v Doberdobu in na Poljanah. Na dnevnem redu je tudi obračun občine za 1965 in 1966, ki pa ga morajo ponovno pregledati.
Zaključili bodo s tajno sejo, na kateri bodo obravnavali osebne zadeve občinskih uslužbencev.
Kot običajno je seja javna ter ji lahko prisostvuje vsakdo, ki ga zanimajo občinski problemi in delo občinskih mož.


Prijava novega vina
Občinska uprava v Gorici opozarja vse vinogradnike, da morajo prijaviti svojo zalogo vina do 10. decembra. Prijaviti je treba tako nov pridelek kakor tudi vino, ki je ostalo od prejšnjega leta, in sicer kontroliran in nekontroliran pridelek.
Potrebne obrazce za prijavo lah ko dobijo prizadeti na trošarin-skem uradu v Gorici, Ulica Boc-caccio 6. Za podrobnejša pojasnila pa se lahko obrnejo na urad Kmečke zveze v Gorici, Ulica Ascoli 1 ali na konzorcij za zaščito briških vin v Ulici Morelli.
neje bomo o tej tezi govorili v posebnem članku, na podlagi razgovora, ki smo ga imeli s prof. Devetakom.
Lani je podobno nagrado dobil dr. Silvan Kerševan, ki je na tržaški fakulteti političnih ved diplomiral s tezo o evoluciji človeškega naseljevanja in gospodarskega ustvarjanja na Goriškem pod avstrijsko, italijansko in jugoslovansko upravo.
Na beneški šoti za umetniške vede je lani diplomiral Marino Me-deot, ki je napisal tezo o gradovih v Furlaniji.
V tem letu pa so nagrade, poleg prof. Devetaka, dobili še: Renato Duca s svojo tezo o preučevanju produktivnosti v kmetijskem podiet-ju v tržiški okolici, Flavio Galas-s° s tezo o namakalnih delih v tržiški okolici, Bruno Brunello s tezo iz arhitekture o gradnji gospodarskega centra na goriškem avtopor-tu, Adriano Brumat s tezo o politič-no-upravnih inštitucijah v pokneže-ni grofiji Goriška-Gradiščanska za časa avstrijske vladavine. Omembe vredno je pri tej tezi, da je njen avtor uporabil vse številke o raznih ljudskih štetjih pri nas v avstrijskih časih iz katerih izhaja, da smo takrat bili na Goriškem Slovenci zelo močni. Podatki so za italijanskega bralca zelo zanimivi.
M. W.
V otroških vrtcih končno pravilno napisani šumniki
V občinskih otroških vrtcih v Gorici so končno postavili slovenske napise s pravilno napisanimi šumniki. Da je do tega prišlo je brez dvoma zasluga našega lista, čeprav nekaterim ni to po godu, In socialističnega svetovalca dr. Sancina. Ob začetku šolskega leta so bili v vrtcih oglasi samo v italijanskem jeziku Na to je naš Ust opozoril, nato je svetovalec Sancin vložil interpolacijo. Po tem pa sredovanju so italijanski oglas zamenjali s slovenskim, vendarle so bile kljukice na šumnikih narobe obrnjene. Naš list je spet o tem pisal, pred nekaj dnevi so vendarle napako popravili.
V nedeljo, 16. t. m. ob 17.30 v dvorani P. d. «Jeeero» v DOBERDOBU gostuje dramska družina TABOR z OPČIN z veseloigro « VDOV A ROSLINKA* Sodeluje pevski zbor »Tabor* pod vodstvom Cveta Grgiča Vabljeni!
Načrt stanovanjskega poslopja aa 81 stanovanj, ki ga bo IAGP zgradil v Ul. Cipriani v Gorici
Včeraj malo pred 14. uro so po klicali goriške gasilce v Ul. Cra-vos št. 29 v Gorici, kjer so se vnele saje v dimniku stanovanja, ki je last Luciana Sdgura. Gasilci so se trudili dobre štiri ure, predan so popolnoma pogasili požar, ki se Je ra-zšdril na tramovje, streho in tla. Zgoreli so štirje tramovi, 8 lev, m stropa; povzročeno škodo so ocenili na 250 tašoč lir.
CORSO. 17.00—22.00: «L’uomo iHu-strato,), R. Steiger in C. Bloom; kinemaskopski film v barbah, mladim pod 14 letom prepovedan. VERDI. 17.00-22.00:	»La caduta
degli dei», T. Bogart in I. Thu-lin; barvna koprodukcija, mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNI SSIMO. 17.15-22.00:	«7
pištole per El Grtngo«, F. Rubio in D. Harrison; italijanski kinemaskopski film v barvah V1TTORIA. 17.15-21.30: ,,Una ra-gazza chiamata amcvre», M. F Boyer in A. Incomtrera; italijanski barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.15—21.30: «11 pjsto-lero segnato da Dio», A. Steffen in L. Barrett; ameriški kinemaskopski film v barvah.
Iršič
AZZURRO. 17.30: «11 sottomarino gialto)). Barvni film z beatli. EXCELSIOR. 16.00: «Caporale di giomata«, N. Manfredi.
TRINC1PE, 17.30:	«Doppia imma-
gine neUo spazma, B. Thinnes in J. Hendry. V barvah.
SAN M1CHELE. 14.00:	«La batta-
glia di Alamoa. John Wayne in Richard Widmark. Cinemascope v barvah.
Aorti Gorita
SOČA (Nova Gorica):	«Lami®l»
francoski barvni film — oh is’ in 20. uri.
DESKLE:	«Interludij», ameriški
barvni film — ob 19.3o.
RENČE: t<V znamenju revolverjev« italijanski barvni film — ob 19 to’ SEMPAS: «Custer z zahoda* francoski barvni film - ob 20. uri KANAL: Prosto.
SVOBODA (Šempeter): «Divje oko« italijanski barvni film - ob la’ in 20
PRVACINA: «Smrt ški barvni film
POTUJOČI KINO - BRANIK: «An-
gehka čudovita ljubimka«, francoski barvni film — ob 19.30.
DEŽURNI LEKARNI
gorica
Danes ves dan in ponoči je od. prta lekarna SOR4NZO, Verdriev korzo 57; tel. 28-79	C Jet
TR2IC
Danes ves dan in ponoči v Trži ču je odprta lekarna «A1 Redento re» dr. Ennery in de Nordis ia
Ul. Rosselii 23, tel. 72340
v očeh«, angle-- ob 20.
NAMIINI TENIS
NA TURNIRJU V TRSTU
Zopet uspešen nastop nabrežinskega Sokola
Caltonar je zasedel odlično drugo mesto - Kdaj bo prvenstvo C lige?
Biasi - Fabjan 2:1 (-17, 16, 18) Cattonar — Venuti 2:0 (16, 14) Cattonar — Hauser 2:0 (18, 19) Biasi — Cattonar 2:1 (10, 21, 11) Finalni del:
Dobrila — Borale 2:0 (16, 17) Fabjan — Cescutti 2:0 (10, 17) Pucci — Dobrila 2:0 (18, 17) Venuti — Fabjan 2:0 (14, 11) Cattonar — Norrito 2:0 (15, 10) Biasi — Cattonar 2:1 (—8, 21, 19) V nedeljo bi moral Sokol pričeti tudi prvenstvo C lige, a državna namiznoteniška zveza še ni poslala društvom nobenih obvestil. Sicer pa je to za «odgovorne» organe običaj in bi se morali čutiti, ko bi bilo drugače. Upajmo le , da ne bo prišlo do nepotrebnih zavlačevanj z začetkom prvenstva, ker bi se tako tekmovanja zaključila šele pozno spomladi.
S. J.
Pokrajinski odbor italijanske namiznoteniške federacije se je letos obvezal, da bo redno prirejal mesečne turnirje, na katerih bodo lahko sodelovali le šibkejši tekmovalci, to je tisti, ki sodijo v tretjo skupino tretjekategornikov in slabši. V soboto je bil prvi teh turnirjev, katerega so se udeležili tudi člani nabrežinskega Sokola Cattonar, Fabjan in Dobrila. Sodelovalo je 33 igralcev, ki so zastopali pet društev. Vsa predvidevanja pa so kazala na dve imeni: Cattonar in Biasi (CGS). Ta dva tekmovalca sta si že lani stala nasproti v več finalnih tekmah in sta vedno igrala precej izenačeno. Tokrat je bil boljši Tržačan, ki je tokrat — turnir so odigrali po sistemu izločitve po drugem porazu — premagal svojega nasprotnika, pa čeprav z minimalno razliko.
Pred Biasinijem je moral kloniti tudi Fabjan, ki pa je kljub temu zasedel častno mesto med prvimi osmimi. Tretji Nabrežinec, Dobrila,
■e je moral zadovoljili z uvrstitvijo med prvih šestnajst, kar je dosegel z eno samo zmago.
Izidi:
Izločilni del:
Goglia — Dobrila 2:1 (11, —18, 17)
Fabjan — Rados 2:0 (9, 16)
Cattonar — Brezzi 2:0 (15, 13)
Cattonar — Coviello 2:0 (11, 5)
aiuiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuifiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiimiiuiiiniiiiniii
Olimpijske igre v Miindinu bodo stale 200 milijard lir
ROKOMET
Igralci Rovinja v Rimu
RIM, 11. — Jutri n pojutrišnjem bo v Rimu prvi večji mednarodm rokometni turnir, katerega organizira «Buscaglione Roma Club*. Poleg tega kluba bodo sodelovala tu di moštva Rovinja iz Jugoslavije, Celovca iz Avstrije in rimska mest na reprezentanca.
MUENCHEN, 11.	- Ravnatelj
gradbenega podjetja 01ympia. ki gradi velike športne objekte v bavarski prestolnici, je izjavil, da bodo stale olimpijske igre leta 19(2 v Muenchnu nad 195 milijard iir Po prvotnih računih, ki so jih o pravili lani decembra in letos maja meseca, bi morale igre stati v celoti le 130 milijard lir.
Kljub tako visokim stroškom ''a se bo Nemcem gradnja vendarle izplačala: dohili bodo vrsto najsodobnejših objektov, ki jih bo netil ška mladina, zlasti bavarska, s pridom uporabljala še dolga deset letja.
NOGOMET
KIJEV, 11. — Italijanski nogometni prvak Fiorentina se bo jutri pomeril z Dinamom v tekmi veljavni za-pokali državnih prvakov. Tekmo pričakujejo navijači z velikim zanimanjem, kajti Sovjeti so zelo močna enajsterica, ki razpolaga s štev,inimi dTžaivniml reprezentanti. Ptarenttaa in Dinamo napovedujeta popolni postavi in tudi to pripomore k dejstvu, da bi moralo biti srečanje zanimivo in lepo.
Tekmo bo prenašal italijanski radio (nacionalni spored) z začetkom ob 17. uri. Televizija pa bo oddajala registrirani prenos ob 22. uri v oddaji «Športna sreda«
• * •
VICENZA, 11. — Slavnemu brazilskemu nogometašu Luisu De Men-ttesu Viniciu so neznanci ukradli avto znamke <onaseraiti». Vindcio je v avtomobilu pustil več dragocenih stvari. Ustavil se je v neki restavraciji v središču mesta, ter večerjal v prijetni družbi porajate!jev.
Ko pa je hotel odpotovati, avta ni bilo nikjer in mu ni preostalo drugega, kot prijaviti tatvino policiji. Organi javne varnosti so našli ukradeni avtomobil danes zjutraj blizu Legnaga (Verona). Zli kovci so seveda prej dobro poskrbeli, da ni ostalo v njem ničesar.
HOKEJ NA LEDU
I. JUGOSLOVANSKA LIGA
Jesenice premagale tudi Medveščaka
V okviru jugoslovanskega državnega prvenstva 1. lige v hokeju na ledu so Jesenice sinoči v Zagrebu premagale enega svojih glavnih na. sprattniikov Medveščaka, s 7:2 (2:0, 4:0, 1:2).
Jeseničani so bili vseskozi boljše moštvo na ledu in so tudi v tej tekmi potrdili, da nameravajo tudi letos ponovno . osvojiti naslov državnega prvaka. Pred začetkom letošnje sezone je namreč kazalo, da so Jeseničani v krizi in da bosta glavna kandidata za prvo mesto v državi Ijulbijamslka Olimpija in zagrebški Medvešček. Po petkovi zrna-gl nad Olimpijo v Ljubljani z 11:2, pa so zdaj tudi v Zagrebu dokazali, da so v Jugoslaviji še vedno za razred boljši od katerekoli druge hokejske ekiipe.
Naraščajniki Bora med košarkarsko tekmo z Ricreatori
Niiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii
8. MEMORIAL M. FILEJA
Zmaga Hrasta nad Mladostjo A z 2:1 v finalni tekmi nogometnega turnirja
Tretje mesto je zasedla Mladost B pred Sovodnjami
Finalno tekmovanje nogometnega turnirja je pritegnilo mnogo navdušenih gledalcev in navijačev. Bilo je v soboto, 8. novembra, na igrišču gluhonemih. Prva tetama na sporedu Je bila Sovodnje _ Mladost B za tretje in četrto mesto. Ker se pa Sovodenjcl niso predstavili na Igrišču, je zmagala Mladost B z 2:0. Potem pa sta se pomerili moštvi Mladost A in Hrast, obe iz Doberdoba.
Mladost A: Lorencu!, Rebula, Fer. letič, Ulja«, Gergolet, Lavrenčič F., Lavrenčič K„ Fenfblja, Gerdn,' Dužman, Gergolet M.
Hrast: Frandolič, Gergolet, Cotič, Neloi, Peric, Jarc, Colja, Jarc R., Špacapan.
Tekma je bila že od vsega začetka zelo razgibana, zlasti igralci Hrasta so neprestano napadali, vendar jih je zelo dobro urejena nasprotnikova obramba s precejšnjo lahkoto odvračala.
V začetku drugega polčasa so se igralci Mladosti nekajkrat nevarno približali vratarju Hrasta, potem pa so pustili vso pobudo nasprotniku. šele 10’ pred kancem
je prišel zadetek. Frandolič je streljal, vratar je žogo komaj, odbil in Gergolet jo je potisnil v vrata.
Kmalu je prišel gol Mladosti. V hitrem protinapadu je Lavrenčič presenetil vratarja in tako izenačil: 1:1.
Prav ob zaključku drugega polčasa pa so igralci Hrasta spet napadali in Neloi je iz precejšnje razdalje močno streljal v vrata In spet presenetil vratarja.
. Tekma se je zaključila z Izidom 2:1 za Hrast.
Končna lestvica nogometnega tur. n ir j a je takale:
1.	Hrast 6 točk
2.	Mladost A 4
3.	Mladost B 4
4.	Sovodnje 2
5.	Gorica 0
6.	štandrež 0
7.	Pevma 0
8.	števerjan 0
# « *
Za košarko so se prijavila štiri moštva. Štandrež, Gorica, Pevma in Hrast. To je zadnja disciplina na sporedu in je izven točkovanja za končno lestvico za pre-
Med športnimi tekmami pride do vsakovrstnih nezgod. Taka, kot se je pripetila Boru pred sobotno prvenstveno tekmo, pa je le nekoliko nenavadna: kabel mreže je bil preveč napet in je potegnil iz stene kavelj in velik kos zidu. Čeprav improviziranih »popravljavcev« ni manjkalo (na sliki), pa so za zasilno popravilo vendarle potrebovali več kot eno uro
hodni pokal. Če bo tekmovanje u-spelo, bo prihodnje letM-edno vklju
ceno v memorial.
* * *
POPRAVEK
Končna lestvica za namizni tenis, ekipe:
1.	Sokol (izven konkurence prehodni pokal)
2.	Dom A
3.	Hrast A
4.	štandrež
5.	Hrast B itd.
ODBOJKA
FIRENCE, 11. — Italijanska odbojkarska federacija je sporočila, da bodo zaradi mednarodnega študentovskega turnirja v Pragi, telkme A lige: Ravalico (Gasilca TS) Rutai, La Torre — Parma in Virtus Bologna — Parnimi odložene na poz. nejši datum. Ostala srečanja pa se bodo redno odvijala po koledarju.
Tekmo Ravalico — Ruini bodo odigrali v Trstu 27. decembra.
KOŠARKA
Zaradi spolzkih tal igrišča nastop mladincev Bora odpadel
Naraščajniki so v tekmi z Ricreatori doživeli predvideni poraz
Srečanje med CGS in Borom, ki bi ga morali opraviti v okviru četrtega kola mladinskega košarkarskega prvenstva, niso odigrali zaradi neuporabnega igrišča. Telovadnica v Ul Monte Cenigo je namreč povsem nova in zaradi vlage, ki je omehčala lak, je po podu močno drselo.
Pred to tekmo je bilo na sporedu srečanje med Lloydom in Unipol Giro (B liga), pa so ga morali po prvem polčasu nadaljevati v Ul. della Valle. Zaostalo tekmo med CGS in Borom bodo tako odigrali kasneje, daturn tega srečanja pa še niso sporočili.
Ricreatori — Bor 87:9
Kot je bilo pričakovati, je ekipa Ricreatori premagala naraščajniško peterko Bora s precejšnjo lahkoto. Z mladimi borovci je igral tudi Valter Hrvatič, ki običajno nastopa v mladinski ekipi. Ker mladinci v nedeljo niso igrali, je izkori-stil priložnost ter nastopil v nižji ligi. Zaigral je zelo dobro, videti pa je bilo, da bi navajen na taktične prijeme te peterke.
Tekma je bila precej «enosmer-na», kajti borovcem ni uspelo prodreti do nasprotnikove cone. Poleg tega so zgrešili tudi precej podaj in to je nudilo nasprotnikom priložnost za protinapad.
V vrstah «plavih» smo opazili do ločen napredek v obrambi. Napad pa je dokaj razočara!. Upoštevati pa moramo, da so bili nasprotni i-gralci visoki in je bilo borovcem težko priti do odbitih žog.
Bor se je predstavi na igrišču z naslednjo peterko: Umek 2, Ba-razutti 2, V. Hrvatič 3, Kapič, Milič, Nadlišek 2, Koren, Žetko, Ko-smina in Francia.
Livij Pertot
NOGOMET
RIM, 11. — Italijanska nogometna federacija je danes sporočila, i da je srečanje reprezentanc «under
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllltlllUIIIIUIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
KOŠARKARSKA B LIGA
Razburljivo srečanje med Llofdom in Giro
23» med Italijo in Bolgarijo dokončno odpovedano. Bolgari so zaprosili, da bi tetamo odigrali pozneje, ker so trenutno naleteli na velike organizacijske težake.
• * *
NEAPELJ, 11. — Zanimanje za odločilno srečanje, veljavno za izločita! del svetovnega prvenstva, med Italijo in Vzhodno Nemčijo narašča vedno bolj. Neapeljski navijači so že izvedli pravi naskok na prodajalnice vstopnic in predvidevajo, da bo v soboto 22. t. m. stadion Fuorigrotta napito poln.
Tudi s strani tiska je zanimanje zelo veliko ta presega vsa pričakovanja. Kar 290 časnikarjev je zaprosilo za vstopnice rezervirane za tisk, od teh je 30 tujih novinarjev
(15 zahodnih Nemcev, 6 vzhod® Nemcev, 3 Švicarji, 2 Franco* ■ ter po 1 Hol. -dec, Šved, Anglež Mehikanec). Prijavilo se je J9. veliko število fotoreporterjev. narodna fedireaoija FIFA dovoljtb prisotnost le tridesetim, ostali P bodo morali opravljati svoj s tribune s pcmočjo močnih t* objektivov.
* * *
RIM, 11. — Povratno telemo zdo — Honved Budimpešta, b® odigrali v Rimu 26. t. m. je bilo določeno, da bo srečaPL na sporedu 19. t. m. Ker Pa „ tega dne v Italiji splošna so srečanje odgodiili_ za teden Prva tekma se je zaključila z dom 1:1.

UllllfUP
KOŠARKARSKA A LIGA
Simmenthal-Spliigen 100:97 po zelo izenačenem srečanj«
LLOYD ADRIATICU:	Bicci 12,
Milk) 4, Narder 12, Poloniatto 12, Poli 22,	Fortunati	6,	Schergat	3,
Lonero 14, De Gioia 6, Zovatto 2.
GIRA	UNIPOL:	Lebboroni	10,
Naonucci	6, Gessi	7,	Zucchini	4,
Angelini	7, Caselli	9,	Nannetti	D,
Rosa, Calzoni 2, Solmi.
KAZENSKI STRELI: Lloyd 11: 15, Unipol 12:26.
Tržaški navijači najbrž ne pomnijo tako razgibane tekme, kot so jo v nedeljo odigrali košarkarji Lloyda in Gire v novi telovadnici v Ul. Monte Cenigo. Tekma je bila na sporedu v še nedokončanem športnem objektu, Iti se je izkazal kot povsem neprimeren, posebno zaradi spolzkih tal, na katerih so i-gralci le s težavo lovili ravnotežje. Tako sta sodnika ob koncu prvega polčasa sklenila, naj se nadaljuje s tekmo v občinski telovadnici v UL della Valle.
Izid prvega dela tekme kaže, da se gostje sploh niso znašli na takem igrišču, medtem ko so se Tržačani kaj kmalu prilagodili: raz-
mestili so se okoli nasprotnikove obrambe, si hitro podajali žogo in polnili nasprotnikov koš s točnimi meti. Ker pa gostov ni odlikovala slična točoost pri metih in ker je bilo prodiranje nemogoče, so slednji odnesli borni izkupiček osemnajstih točk.
Odigrati drugi polčas je za Unipol predstavljalo zgolj formalnost, saj ni bilo moč pričakovati, da bi nadomestili težko zamudo. Trener Lloyda je tako izkoristil priliko, da je poslal na teren tudi rezervne igralce. Lloyd je spričo visoke? 3 naskoka igral sproščeno in se je približal stotici.
Sicer pa so Tržačani tehnično do bra ekipa, ki se poslužuje hitre in učinkovite igre, obenem pa točno mečejo na koš. V tekmi proti Unipolu so se izkazali Poli, Poloniatto pri skokih pod obema košema in Schergat v vlogi režiserja. Gostje pa niso pokazali, da imajo v svojih vrstah ugledne igralce. Poleg tega so naletel še na slab dan pri organizaciji skupne igre.
Adrijan Zavadlal
SPLUGEN: Medeot 13, Bernardini 12, Meriaitti 13, Magnoni 2, Pieri, Jessa 2, Krainer, Granucci 15, Web-ster 34, Deveitag, Pderic 6.
SIMMENTHAL: Jelltad 18, Bru-maitti 8, Paipetti, Mašini 29, Ba-riviera, Gaggioitta, Tillmam 28, Ger-lomi 5, Giomo 4.
KAZENSKI METI: Simmenthal 32:24, Spliigen 24:15.
SODNIKA: Burcovich ta A rdita. Simmenthailu je v zaključnem delu telkme uspelo z umirjeno in preračunano igre nadvladati domači Spliigen z minimalno razliko treh točk. Občinstvo je prisostvovalo zares hitri, borbeni in napeti igri. Američan Webster, ki igra za domačine, je bil pravo presenečenje ta je potrdil vse tiste hvalnice, ki so bile izrečene na. njegov račun v Ameriki. V prvem delu igre je Webster dobesedno nosil vse breme odgovornosti za uspešno igro domačih. V 9’ igre je bil rezultat 23-22 za Simmenthal cd katerih je Webster sam dal 16 točk! Goričani so diktirali oster tempo in so v začetku povedli; izenačenje 13:13 v 5’ igre. Webster je uspešno zaustavljal Tillmana. Mašini je nizal točko za točko in je v 13’ dvakrat izenačil pri 31:31 ta 33:33. V 15’ se je Simmenthal nevarno oddaljil (39:33). Do konca prvega polčasa sta Jelltai ta Tillman Se povečala razliko na 49:39.
V	3’ csrugega polčasa Je bila razlika še vedno 9 to čk v kori st gostov. Webster je začel s hitrim: prodori in točnimi meti manjšam razliko v točkah. V 5' so se Go ričarni, po dvakratnem uspelem prodoru mladega Pierica, ki je med tem zamenjal Merlatttja, že nevarno približali (65:63). Webster, ki je povsem nadkrihl vse ostale igralce je v 10’ igre moral zapustiti igrišče zaradi 5 prekrškov. Do takrat te zabeležil sebi v prid 34 točk. Vsi so pričakovali, da bodo sedaj Goričani lahek plen nasprotnika Bernardini pa je odlično zamenjal V meričana ta je v 16’ igre izenačil rezultat 87:87. Končno je bal Spliigen v vodstvu z dvema točkama razlike. Tillman pa je minuto pred koncem izenačil na 95:95.
V	zadnji minuti je visel rezultat na nitki in Goričani so si zapravili zmago, ko sta Jessi ta Bernardini zgrešila 4 proste mete, medtem pa je Mastaiju uspel prodor
ta dosegel je prednost za ® menithal. Končni izid je bil *** 100:97 za Simmenthal.
\
Avstrijci podvojili prodajo smuči
DUNAJ, 11. - Predstavnika avstrijskih tovarn športne oPre.a|i sta izjavila, da so doslej P1"0 |() v Avstriji že dvakrat večje šte . muči, kot lani v istem obffXj Do tega naj bi prišlo zaradi vebp, mednarodnih uspehov avstrd5 smučarskih tekmovalcev, ki so ^ ko postali najboljši propagand za širjenje tega športa. P1,01*^ jaici smuči v Avstriji so zato P' , lagali, naj bi zaradi tega velik komercialnega uspeha (in sev v pričakovanju še večjega v dočnosti) darovali avstrijski čarski zvezi od vsakega produ'1.”, para smuči po 125 lir Ker Pr°X v Avstriji letno od 200 do 300	,
parov smuči bi prejela avstr'-smučarska zveza tako dodat®. spevek v višini okrog 37 mili)0 lir.
SPD Trst obvešča, do i* PREDSMUČARSKA TELOVADBA
po naslednjem razporedu: Mladinci: v dvorani PD I. Cankar' Ulica Montecchi 6/lV- 0 torkih in petkih:	,
Tečaj A (letniki od ^ do 1964) od 15.30 do Tečaj B (letniki od 1* do 1961) od 16.30 do 17-3U Odrasli: stadion «1. maj« ob P°ne deljkih in petkih:
Tečaj A od 19.30 do 21-J Tečaj B od 21.00 do 22-30'

AUiijnu oavauiai	.
>•(•<>•<,•,}•<)•(>«*>•<>•<..
ROART BRADFORD ZBITlOrski
• gospod Bog in gospodje Izraelci
Humor ameriških črncev
34.
«Sveta resnica, vaše veličanstvo,« so odgovorili vojaki.
«Torej počakajte,« je rekel David, «pojdem gledat tamle v tisto hišo, ali bi se ne dalo tam kaj dobiti.« In je šel ter potrkal na vrata.
«Kdo trka?« je vprašal znotraj moški glas.
«Kralj David«, je odgovori', kralj David
«Moje ime je Nabal,« je dejal tisti mož Ln odprl vrata. «Kaj želite?«
«Moja armada leži tamle v senci,« je rekel David, «in vsi smo tako lačni, da bi lahko lastnega očeta pojedli. Zato sem se domislil, ali ni morda vaši gospe ostalo kaj od obeda da bi se malo okrepčali.«
«Amrak, moj Bog, seveda nam je ostalo veliko jedi, ta-
ko da ne vem, kaj bi s tem,» se je oglasila gospa Nabalov3.
<(Ne vmešavaj se in skrbi za svojo kuhinjo!« se je obregnil Nabal. «Tale mladenič vendar ni kralj. Saj še krone nima, pa tudi oblečen ni kraljevsko. Gotovo je kak skavt, to se na njem vidi.« Pogledal je Davida ostro v oči in rekel sam pri sebi: «Ne, nič, za vas nimamo nič hrane.«
«Moja armada,« je odgovoril kralj David, «Je pazila na vaše ovce ln je pregnala vse volkove, da bd vam ne požrli vse črede.«
«Vi ste hujši od volkov, to jaz poznam, meni ni treba nič praviti,« je končal pogovor gospod Nabal ter zaloputnil kralju Davidu vrata pred nosom.
«Zdi se mi, da sem se obrnil
na napačen naslov,« je rekel David. «Ko bi bil morda spregovoril z njegovo lepo gospo, bi nam bila bržkone dala kaj za pod zob.« In šel je okrog hiše do zadnjega vhoda in tam potrkal na kuhinjska vrata.
«Mlada gospa, ali bi ne bili tako ljubeznivi...« je začel prijazno, toda gospa se je zasmejala kakor grlica in rekla: ((Pravijo mi Abigail, vaše veličanstvo. Prosim, recite mi tudii vi tako, če vam je prav.«
«To je pa res lepo ime,« je odgovoril kralj David. «Saj bi si bil lahko takoj mislil, da bo tako lepa girl imela tudi lepo ime.»
((Prosim, pojdite noter in poskusite naše kolače,« je rekla nato Abigail. «Morda niso posebno dobri, danes sem jih pekla sama, naša kuharica ima prost dan; morebiti se mi niso posrečili. Ampak nekateri ljudje naših kolačev kar ne morejo prehvaliti.«
David je pojedel nekaj kolačev ter izjavil: ((Odlični so, toda zdajle sem se domislil, da bi bil dobrodošel najprej dober kos mesa, kolači pa bi bili za desert.«
«Precej sem si mislila, da ste izbirčni,« je rekla Abigail. ((Verjamem, rajši meso kakor kolače. Moj stari nima tako kosmatega jezička. On ima rad kolače in, ko bd mu dovolila, bi ves dan ne jedel nič drugega kakor kolače.«
«Res?» se je začudil David. «Kaj mislite, koliko kolačev bi snedel, če bi ga vi pustili k njim?«
((Najedel bi se jih, da bi počil, in bilo bi po njem,« je odgovorila Abigail.
«Pa koliko kolačev ste danes napekli?« je spet vprašal David.
«Morda osemdeset,« je rekla Abigail.
David se je zamislil, nekaj časa ni rekel nič, potem pa je pogledal gospo Abigail. «Takšna lepa mlada dama, kar kor ste vi, bi morala dovoliti svojemu gospodu soprogu, da bi snedel vseh osemdeset kolačev, če mu tako dišijo, če pa bi se mu kaj zgodilo, ko bd se tako najedel, za to bi vi pač nič ne mogli, saj niste dali v testo mišjega strupa«
«Vi ste pa nagli, vaše veličanstvo,« je rekla Abigail. «Vi bi res mogli zmešati glavo
mladi ženski, kakor sem jaz.»
«2enske se ne zanimajo za takšne mlade kralje, kakršen sem jaz« Je rekel kralj David. «Odkar sem ubil starega Goljata in nasekal gospode filistejce, ter postal kralj, se bojim, da mi dame ne zaupajo več tako kakor prej. Nič drugega ne znam kakor premagovati filistejce in pobijati orjake pa malce igrati na harfo in kaj zapeti ter napisati tu pa tam kak psalm ali ubiti kakega leva. Nič ni na meni, kar bi moglo ugajati ženskam«.
«Pustite takšne neumne besede, vaše veličanstvo,« je rekla Abigail, «vi ste mrha, ampak simpatična. Sama sem tudi ženska, pa vam lahko rečem brez dobrikanja, da ste ml zmešali glavo, ko sem vas prvič pogledala«.
Kralj David se je k nji privil, jo pobožal po glavi, potem pa jo poljubil prav na usta ter rekel: «Ah, dragica, meni se zdi, da se norčujete iz mene in da to kar tako pravite, na koncu pa se ml boste smejali.«
Zdaj mu Je tudi Abigail dala poljubček, rekoč: «Pridi
zopet jutri, dragi, ko bo moj mož že snedel tistih osemdeset kolačev, ki mu jih bom dala drevi za večerjo.«
In tako je prišel drugi dan kralj David zopet; skupaj sta šla Abigail in on staremu Na-balu za pogrebom. Ko sta se vračala s pokopališča domov, ji je David vse pripovedoval, kako je postal kralj in kako se zaradi tega stari kralj Savel z njim prepira in jezi.
((Preganja me že od tistega trenutka, ko sem odkorakal z njegovimi vojaki,« je slednjič rekel David.
«Ta gotovo dobro ve, zakaj to dela,« je rekla Abigail, ((Stavila bi ne vem kaj, da dela vse mogoče, samo da bi te ne našel.«
In ko sta se spotoma takole pogovarjala, je prihitel neki Davidov vojak in klical že od daleč: «Kralj David, stari kralj Savel že gre in povprašuje po tebi. Toda biti mora že hudo utrujen, ker je legel in zaspal.«
«Ali res?« je vprašal kralj David. «Potem stori moje veličanstvo najbolje, če se napoti tja, kjer spi njegovo veličanstvo Savel.«
Vojak ga je odvedel k neki jami in res — v jami je ležal zleknjen kralj Savel; glavo je Imel položeno na kamen in je smrčal, da se je kar razlegalo.
«Ali naj ga s sabljo prebodem, vaše veličanstvo?« je vprašal vojak. «Ali pa bi bilo morda bolje, če bi ga usekal s kamnom po glavi?«
«Niti dotakniti se ga ne smeš!« je ukazal kralj David. «Nočem ubiti starega kralja Savla, Nekoč sem bil oženjen z dvema ali tremi njegovimi hčerkami in bilo bi proti paragrafom, ubijati tasta, ko spi, pa čeprav je slučajno kralj.«
In David je oblekel kraljevsko Savlovo obleko, si ogrnil njegov kraljevski plašč ter si posadil krono na glavo, nato pa nekaj korakov odstopil In zaklical: «Zbudi se, kralj Savel, vstani!«
Savel se je prevalil na stran in odprl oči. In koga ne vidi kakor Davida, kako stoji pred njim v kraljevskem plašču in s krono na glavi.
«Halo, kralj David!« je zaklical kralj Savel. «Kako sem te ves čas povsod iskal.«
«Vem, povedali so h**’” odvrnil kralj David. ep\ «Jaz tudi vem,« je * tl kralj Savel. «Hotel ff) namreč izročiti tale P* jg K krono. Jaz sem kraljevali) do grla sit. Saj to ni p In tako nekako čudi^ j( je zahihital, kakor da slabo, se zavalil na svoj ^ ni meč in umrl. Od te^.f$l)' nutka je bil kralj David
DAVIDOVA POHOTNO^ NA STARA KOLENA
Kralj David se Je 19rslJ' kot dober in mogočen ^ Imel je svoje armade $ na bojišču, da bi se b°J za Gospoda, doma pa tudi polne roke dela:	pP
je soditi ljudem ženske na uzdi, da bi J"* več ne uganjale.
Nekoč je sedel kralj ^ na verandi pred hiš°> p/ udobno v gugalnem st0 ’ t\ dil cigareto in skrbel ® jji da bi obed kmalu preba ^9 je mogočen kralj, toda „ p’ je živel prav tako narav** kor vsak navaden človek’
(Nadaljevanje
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHI b, II.,
TELEFON 93-808 ln 94 638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST - UL SV 2J8I) Ur"	Ur "celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din 0.000 starih dinarjev), letno 100
WU53 Za SFRJ ADITDZS Ljubljana Stari trg 3/1. telefon 22-207, tekoč) račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca, trgovski

FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-838, 93-823 - NAROČNINA: mesečno vm din (10 000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaš (0
stolbca. trnovski 150, flnančno-upravnl 250 osmrtnice 160 Ur - Mal) °8'®
beseda - Oglasi za tržaško ln gorlško pokrajino se naročajo pri upravi.
150, flnančno-upravnl 250 osmrtnice 150 Ur
Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri »Socletš PubbUcitš Itallana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst