Stev. 78. V Ljubljani, v sredo, 8. aprila 1942-XX Leto VII. UkltaCoa pooblattenka ca oflolevanje Italijanskega u> tujege | U redntitvo la ■prava.- Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Coneeasionarla e#clo*tva pei la pubblidtA dl proTementa Ital lan* Uvora: Union« Pobbhdte ItaJiana SL A. Milana | Redazion«. Ammlnutrazione: Kopitarjeva 6. Lubiana = ed esterai Union« PubblldU llallana ti A- Milano. spranioiM) m ■pponmiiw wm ymH| PoStnlna plačana v gotovini II bollettino N«. 675: II caccia inglese »Havock« affondato presso la costa tsinisina II Quarticre Generale delle Forze Arniatc comunica: Nella Cirenaica vivaee altivita delle opposte forze iu esplorazione. Nostri aerei hanno battuto elementi nemici eoncentrati a snd-est de Mechili. Un Curtiss ri-sulta distrutto da caccciatori germanici. Duraute una incursione sii Bengasi, che cau-sava si.ltanto lievi danni, la difesa contraerea ha fatto precipitare in Kamine due bombardieri. Nel tentativo di un atlacco al campo di avia-zione di Dcrna 7 velivoli avversari Tenivano ab-battuti senza aleuna nostra perdita. Sugli aeroporti, le basi navali e le postazioni contraeree di Malta sono state effettuate numorose azioni di bombardamento che hanno conseguito vasti effetti distruttivi. In combattimento aereo la caccia inglese perdeva uno Spitliro, un nostro aereosilurante e stato costretto ad ammarare nel Mediterraneo Centrale. L’equipaggio — incolume — e stato catturato. Una dello sei navi trasporto che faccvano parte di un convoglio e stata silu-rata, giorni or sono, da sommergibilo nemico in prossimitu delle coste greche. Le operazioni di salvataggio sono state condotte col massimo vigore nia osteggiate dal mare burrascoso hanno consen-tito di ricuperare soltanto una parte del personalo militare che era a bordo. Nostri mezzi navali han-no incendiato ed affondato un cacciatorpediniere britannico, Havock. Le famiglie dei militari periti nell’affonda-mento del piroscafo di cui da notizia il bollettino odierno sono stale informate. Vedno mogočnejše obvladovanje Sredozemskega morja Potopitev angleškega rušilca ob tuniški obali — Ducejeva zahvala vrhovnemu poveljniku vedno zmagovitega italijanskega vojnega brodovja Uradno vojno poročilo št. 675. pravi: V C i r e n a j k i živahno delovanje patroi. Naša letala so obstreljevala sovražnikove od-delke, zbrane jugovzhodno od M e k i 1 i j a. Nemški lovci so sestrelili en Curtiss. Med letalskim napadom na Bengazi, ki je povzročil le' majhno šltodo, je protiletalska obramba sestrelila dva bombnika, ki sta v plamenih tre. ščila na tla. Pri poskusu napada na letališče v D er ni je bilo sestreljenih sedem nasprotnikovih letal brez vsakršne izgube na naši strani. Letališča, pristanišča in protiletalske postojanke na Malti so bile večkrat uspešno bombardirane in bilo je povzročeno veliko razdejanje. V letalski bitki je angleško letalstvo izgubilo en Spitfire. Eno naše torpedno letalo je moralo pristati na srednjem Sredozemlju. Posadka je nepoškodovana bila ujeta. Od 6 ladij, ki so bile v nekem konvoju, je bila eno pred nekaj dnevi torpedirala sovražnikova podmornica blizu jj r š k e obale. Reševalna dela so potekala ob največji vnemi, toda nasprotovalo jim je razburkano morje, tako da so lahko rešili le nekaj vojaškega osebja, ki je bilo na krovu. Naše pomorske sile so zažgale in potopile an. gleški rušilec vrste »Havoc«. Rim, 8. aprila, e. Včerajšnje uradno vojno poročilo javlja o sijajnem nastopu italijanskih pomorskih sredstev. Nastop je privedel do potopitve angleškega rušilca »Havock«. Rušilec je imel nekaj nad 1300 ton tor je bil oborožen a štirimi topovi po 130 mm ter z osmimi po 40 ntm. Intel je osem cevi za metanje torpedov, posadka pa je štela okoli 150 mož. Nemško vojno poročilo: Uspešni nastopi zoper sovjetske napade I I ■ iVV m mm ruskem bojišču Hitlerjev glavni stan, 8. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: Na vzhodnem bojiščn so dovedli lastni napadalni nastopi nove uspehe. Sovražnik je napadel na mnogih odsekih, pa je bil povsod odbit. Težko topništvo je nadaljevalo z obstreljevanjem važnih vojaških ciljev v Pe t r o -grada. Včeraj je sovražnik izgubil 29 oklepnih vozil in 60 letal. Nekaj letal je bilo sestreljenih v bitkah, druga pa so bila uničena na tleh. V Severni Afriki živahno obojestransko ogledniško delovanj-'. Bojna in lovska letala so napadla angleška letališča v M a r ra a-riki ter tudi na egiptovski obali in so razpršila zbrana angleška vozila jngovzhodno od M e k i 1 i j a. V letalskih bojih so nemški lovci sestrelili 6 angleških letal. Močni oddelki nemških bojnih, strmoglav-skih in lovskih letal so podnevi in ponoči nada- ljevali z napadi na vojaške naprave na otoku Malti. V doku 1'žeči angleški rušilec je bil zažgan. Na južni angleški obali so nemška bojna letala zadela neko radijsko napravo. Angleškj bombniki so izvedli zadnjo jnoč motilne napade na zahodno Nemčijo. Civilno prebivalstvo je imelo majhne izgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili tri bombnike. Lovska skupina »Miilders« je dosegla včeraj svojo 3000 zmago. Berlin, 8. aprila, s. Neki nemSki kaplar je listu »LokalanzeigeT« poslal zanimivo poročilo, v katerem na podlagi številk popisuje, kako hudi so boji na ruskem bojišču. Na tesnem odseku na polotoku Krimu, kjer so boljševiki v nekaj urah devetkrat napadli, je oddelek strojničarjev neke stotnije, ki je bil na tem mestu, oddal 47.000 strelov in z dvema metalcema bomb izstrelil 900 granat Hudo ogražanje ameriške plovbe po italijanskih Berlin, 8. april«, s. Neki nemški vojni dopisnik pohvalno piše o italijanski udeležbi v podmorniški vojni proti sovražnikovemu trgov-sikemu prometu v ameriških vodah. V dopisu popisuje povratek prvih italijanskih podmornic v njihovo atlantsko postojanko, potem ko so uspešno delovale na razdaljo več tisoč kilometrov. Ko omenja, s kolikšnim navdušenjem so hrabre mornarje sprejeli italijanski in nemški tovariši, še posebej podčrtava pohvalo, ki jo je italijanskim podmornicam, razkropljenim po Atlantiku poslali mornariški poveljnik. Presenečenje, ki eo ga Amerikanoi doživeli zaradi delavnih in kar se da nevarnih itali janskih podmornic, oprezujočih ob strani nemških podmornic celo v teh oddaljenih vodah, ni osamljeno dejstvo, marveč saimo začetek dolge virste presenečenj, ki še zdaleč ni pri kraju. Junaštvo in smelost italijanskih podmorničarjev, zaključuje dopisnik, odevata njihovo domovino z novo slavo, nemški mornarji pa jih občudujejo ne samo kot najboljše tovariše, marveč tucli kot pogumne pomorščake, ki znajo veličastno tekmovati v smelih nastopih in v zmagah. Buenos Aires, 8. aprila, s. Ameriški mornariški minister Knox je na sestanku s časnikarji razodel, da je ob atlantski obali Amerike bilo potopi jenih 116 trgovskih 'ladij po vstopu Amerike v sedanjo vojno. 59 teh ladij je bilo potopljenih ob obali Združenih držav, 23 ob obali Kanade, 30 v Karibskem morju, 4 pa ob južnoameriški obali. Minister je dodal, aa vlada proučuje vprašanje ameriške trgovske mornarice, zlasti glede vsega kar se tiče dolgih potovanj, da pa šf> ni odločeno, kako bodo to vprašanje ■rešili. Spomladanski vojni položaj v Rusiji, na Sredozemskem morju in na Daljnem vzhodu Prečno prestana letošnja zima pojde v zgodovino kot najodločilnejši dogodek v sedanji vojni Berlin, 8. aprila s. List »BSrsenzeitung« se bavi z vojaškim delovanjem na vzhodnem bojišču, kjer je zdaj nastopila prehodna doba, ko nemške čete čakajo, da bodo spet povzele svoje napade. Tudi »Munehner Zeitung< opisuje vojaški položaj in pravi, da je bil ediinii dosedanji uspeh zahodnih sil proti Osi ta, da eo se zvezale z Rusijo in jo potegnile v vojno. s>Zdaj,< piše omenjeni list, »ko je skoraj vsa Evropa na poti proti novemu redu, ko je drugi obroč, ki se razteza po Balkanu in Sredozemlju, raabit, in se je amgleški napad v smeri proti Tripolisu in Tunisu izjalovil, ostane le še en obroč, ki ga bo treba zdrobiti To je obroč, ki se vije skozi vzhodno Afriko in Egipt ter se razteza na bližnji Vzhod. Ta obroč pa bi mogel biti Osi nevaren le, fe bi se ruski vojski posrečilo, da bi resno potisnila nemške sile z vzhodnega bojišča. Toda ta načrt a © docela spodletel. Se več: zdi se, da so ruske rezerve znatno izčrpane in da vsa oskrba hudo trpi. Medtem pa japonski pritisk stopa čedalje bolj v ospredje svetovne pozornice in ga je občutiti celo že na kavkaški bojni črti, od koder mora Auchinleck odvajati svoje čete, da bi lahko branil Indijo na skrajnem Vzhodu. Položaj na morja ni nič manj ugoden za sile Osi. Na Sredozemskem morju je angleško brodovje pretrpelo tako bode izgube in Malta je bila tako zdelana, da Angleži zdaj molčijo. Na Črnem morju pa slabijo ruske sile, ko Nemci stalno napadajo njihove pomorske postojanke. Na Atlantiku je bojna črta z evropske strani neomajljiva, ob ameriških obalah pa nemške in italijanske podmornice zadajajo nasprotnemu brodovju nevarne izgube. Od tod vsa potlačenost v nasprotnem taboru, kjer brez oklevanja izjavljajd, da bodo leta 1942 doživeli temne mesece, ki bodo ee hujši od oaib leta 19UU Rim, 8. aprila, s. Uradno sporočilo angleškega pomorskega poveljstva pravi, da je bil ob tuniški obali potopljen rušilec »Havock«, ki mu je poveljeval poročnik bojne ladje Watkins. Ameriško pomorsko poveljstvo sporoča, da se podmornica »Tempest« ni vrnila v oporišče ob določenem času in da jo je treba imeti za izgubljeno. Svojce članov so o tem obvestili. Rim, 8. aprila, s. Duce je sprejel admirala Angela Jacchina, vrhovnega poveljnika italijanskih pomorskih sil. Ta mu je poročal o pomorski bitki z dne 22. marca, ki je zaradi naglega posega italijanskih pomorskih sil privedla do razpršitve angleškega ladijskega sprevoda ter do hude poškodbe dveh angleških križark tor treh rušilcev. Duce je admiralu naročil, naj nese njegovo pohvalo poveljništvom in posadkam ladij zaradi njihovega vedenja in zaradi visokega bojevniškega duha, ki so ga vsi pokazali pri tem nastopu, posebno težavnem zaradi okoliščin izredno nasprotujočega vremena. Knez Piemontski, novi vrhovni poveljnik vojska v srednji in južni Italiji, sprejet pri Duceju Rim, 8. aprila, s. Duce je sprejel kr. vis. . vzel vrhovno poveljstvo vojska v sreflnji in kneza 1’acrnontskega, ki bo s 15. aprilom pre- I južni Italiji ter na otokih. Povišanje admirala Jacchina Rim, 8. aprila, s. Admiral pomorskega oddelka Angelo Jacchino je bil imenovan za vršilca dolžnosti armadnega generala. Admiral Jacchino se je rodil v San Remu 24. aprila 1880 in je bil med svetovno vojno poveljnik torpednih oddelkov. S sijajnim nastopom si je prislužil srebrno kolajno za hrabrost. V mirnem času je bil večkrat član vrhovnih poveljstev pomorskih sil in je izdeloval načrte za taktične vaje. Toda v življenju admirala Jacchina ne štejejo samo njegovi nastopi, temveč tudi njegova velika razumnost ter njegovi učenjaški darovi, zaradi katerih je bil odlikovan s srebrno kolajno za zasluge v pomorski znanosti. Dne 17. avgusta 1935 je bil imenovan za podadmirala in je kot poveljnik dveh lahkih oddelkov odlično rešil razne naloge med vojaškimi nastopi v Španiji. Kot divizijski admiral je z njemu lastno vnemo sodeloval pri sijajnih nastopih italijanske mornarice v Albaniji. Dne 27. julija je bil kot admiral pomorskega oddelka imenovan za vrhovnega poveljnika XI. pomorskega oddelka ter je 27. novembra 1940 sodeloval v zmagoviti bitki pri rtu T rulada (ob južnem koncu Grčije). Od 11. decembra 1940 je pa vrhovni poveljnik vseh italijanskih pomorskih sil in je v vojni na Zakon o omejitvi vojnih dobičkov v Ameriki Buenos Aires, 8. aprila, s. Domnevajo, da bo ameriški senat odobril zakonski načrt glede omejitve vojnih dobičkov, če se le ne bo vmešavala vlada. Sodijo, da če predsednik lahko vodi vladni nadzor nad zaslužki vojne industrije, bo senat lahko zavrnil zakonsifi načrt o omejitvi dobičkov pri važnih naročilih od desetih do dveh odstotkov. Omejili bodo tudi porabo volne, ki jo bodo dobiii po stri/enju v drugem polletju, tor jo namenili za izdelavo raznih vrst blaga, iz katerih bodo krojili zimska oblačila. Po zaslugi nemškega urada, ki skrbi za porazdelitev nemških narodnostnih skupin, ki jih selijo iz raznih delov Evrope v domovino, se je doslej vrnilo domov 600.000 Nemcev, Japonski poslanik v Berlinu general Ošima, je dopotoval v Budimpešto in 6e ondi mudil 24 ur, nato pa je krenil še v romunsko prestolnico. Tudi Madžarska se bo udeležila zagrebških slovesnosti ob obletnici 6vobodne Hrvaške. Svoje zastopstvo bo poslala tudi madžarska vojska. Neznano letalo se je pokazalo nad nekaj bolgarskimi mesti, ni pa odvrgilo nobenih bomb, poročajo iz Sofije. Letalo je bilo najbrž sovjetsko. Ameriška vlada je priznala, kakor poroča »Reuter«, gen. de Gaulleu pravico, da zastopa Francijo, kar pomeni hudo poslabšanje odnosov med vichyjsko Francijo in Združenimi državami Sredozemskem morju povedel svoje ladje v spopad dne 28. marca 1941 (vzhodni del Sredozemskega morja) potem pa v spopade v Sirtakem zalivu dne 17. decembra lani ter 22. marca letos. Ti nastopi ovladujejo poslednje razdobje vojne na morju zaradi odločilnega vpliva, ki so ga imeli na oviranje angleške preskrbe in na zagotovitev preskrbe silam Osi, ki so zaposlene v boju na mejah onstran morja. V neposrednjem sodelovanju pri vojnih nastopih in pa tudi v načrtni tvarni in moralni pripravi svojih ladij je admiral Jacchino dajal stalne dokaze o svoj' visokih bojevniških in poveljniških darovih Vesti 8. aprila Državni podtajnik za mornarico, adtiiirail Riccardi, i'e poutal zelo topk) prijateljsko eožalnico rodbinam japonskih častnikov m mornarjev, ki so žrtvovali življenje med napadom na ameriško pomorsko oporišče Pearl Harbour ob začetku sedanje vojne. Sporočilo pravi: »Rodbine italijanskih mornarjev, ki so izgubili življenje v zmagovitih napadih na Sudo, Gibraltar, Malto in Aleksandrijo, 6e pridružujejo rodbinam japonskih tovarišev.« V japonskih pristojnih krogih zanikujejo novi- co, da so ameriške podmornice potopile neko lahko japonsko križarko ter več manjših vojnih ladij nekje na Tihem morju. I ravnjo, da je ta novica od konca do kraja izmišljena. V Newyorku so včeraj imeli veliko vojaško pa- rado, ki se je spremenila v sijajno modno prireditev. Ameriške ženske so pri tem kazale nove kroje, v katerih prevladuje vojaška črta. Za okrasek na torbicah, na ovratnicah, zaponkah in klobukih je bilo povsod videti priljubljeno sliko generala Mac Arthurja, poroča dopisnik švedskega lista »Dagens N^heter«, ki dostavlja, da je občinstvo bilo razočarano, ker je pri paradi videlo več mode kakor vojske. Edini motorizirani oddelki, ki so nastopili pri prireditvi, so po tem poročilu bili gasilci... Francoska vlada je naročila svojemu poslaniku v Združenih državah, naj pri ameriški vladi ostro ugovarja proti t^mu, da so Združene države imenovale svojega konzula v mestu Brazzavilleu, prestolnici francoskega Konga, ki so ga zasedli pristaši generala de Gaullea. V francoskih vladnih krogih pravijo, da je imenovanje ameriškega Konzula v tem mestu huda nedostojnost z ozirom na zakonito francosko vlado, švedska bo za vsako ceno ostala nevtralna, zaradi tega mora tisk pri razpravljanju o zunanji politiki biti zelo zmeren, da n« bi motil prijateljskih odnošajev med Švedsko in drugimi državami, je govoril včeraj predsednik švedske vlade Italijanska in nemška sodba o dosedanjih japonskih vojnih nastopih Tokio, 8. aprila, s. Italijanski, nemški in romunski odposlanec v Tokiu so se vrnili s potovanja po predelih Dailjnega Vzhoda, koder so potekali zadnji boji. V zelo laskavih besedah so govorili o sijajni japonski vojaški umetnosti, ki jo je vrhovno poveljstvo pokazalo pri nastopih na Malaji ter holandski Indiji. Nemški vojaški zastopnik je poudaril, da se je gilav-ni značaj japonskega vojskovodstva pokazal pri nenadnih napadih, ki so jih Japonci izvedli s čudovito taktiko. Dodal je, da je nanj zelo ugodno vplival kar najvišji bojni duh japon-cev, ki je znal v zelo kratkem času premagati Miinchen, 8. aprila, s. List »Frankische Tages-zeitung« se bavi s srečno prestano ziimo 1941-1&42. ki jo bo zgodovina nekoč označila kot najbolj odločilen dogodek v tej vojni, in riadaljuje, da gre prva zasluga v tem narodnosocialistični stranki, po kateri je Nemčija ostala trdna in neomajna. Kdor zanika važnost .dela stranke, pravi list, dela, ki je prenovilo ves nemški narod in postavilo nove cilje in nove vzore, kdor zanika vse to, ne bo mogel nikdar umeiti duha, ki vodi to ogromno bitko, v ka-ieani se Nemčija baje in stoji kakor granitna skala. prav znatne naravne ovire. V nasprotju s sovražnikovimi vojaki vedo Japonci kaj dobro, zakaj se bore. Zmagoviti boj Japoncev v džungli ter njihova izkrcanja nimaio Drimere v zgodovini sveta. Italijanski vojaški odposlanec je zlasti poudaril značaj obrambnih nastopov na Malajskem polotoku. Nasprotnik je mislil, da bo s tem mogel zadržati Japonce vsaj za tri mesece. Angleži so morali biti kaj malo ugodno presenečeni, ko so jim Japonci udarili za hrbet, ko so v zagonu premagalli vso obrambo. Podčrtal je tudi veliko japonsko spretnost v nenadnih nastopih ter dejal, da napad na Srngapoore ni bil nastop presenečenja, temveč docela organizirana akcija, o kateri Angleži niti ne morejo reči, da bi jih bila zajela nenadno. Angleži so v prizadevanju, da bi Singapoore naredili nedostopen z morja, pozabili narediti ga nedostopnega tudi s kopnega. Italijanski in nemški pomorski odposlanec sta pa vrh tega pohvalila izborno tehniko japonskih letalskih nastopov, zatrjujoč, da ima japonsko letalstvo prvovrstne ljudi in blago, še posebej sta pa pohvalila japo&sie padalce in zasedbo letališču. Palembaofi. Nad 25 milijonov prometa v zemljiški knjigi Zapuščina veletrgovca Šarabona — Razne zemljiške kupčije, posojila in izbrisi Ljubljana, 8. aprila. Tudi zemljiška knjiga, ki je važna in odločilna za vsakega treznega in računajočega gospodarja, zaznamuje mesečno, četrtletno in letno poseben poslovni promet. V njene knjige se pišejo velike, milijonske, pa tudi malenkostne, neznatne vsote, toda v blagajnah se ne trklja denar, se ne zbirajo lepi bankovci, a je to knjiga, ki nam daje točen odraz našega gospodarstva, kar je bilo že večkrat poudarjeno in rečeno. prvem letošnjem četrtletju zaznamuje zemljiška knjiga že prav lep poslovni promet, zaznamuje že nad 1200 poslovnih številk, nanašajočih se na najrazličnejše zemljiškoknjižne posle, tako na prenose lastninske pravice, na vknjižbe posojil in kreditov, na izbrise dolgov, na realne eksekucije, ki so letos razmeroma maloštevilne, na prisilne uprave, ki so letos tudi prav redke, na uvedbo dražbenega postopanja, na ustavitve dražb, ki so razmeroma zadovoljive. na popravila raznih naslovov, na izbrise v zemljiški knjigi zaznamovane nedolet-nosti posestnika, na spremembe raznih kultur itd. Bilanca zemljiške knjige za prvo četrtletje ni koplicirana, pač pa zanimiva, ker nam kaže primerno sliko o gospodarstvu in bogastvu Ljubljane z okolico. V prvem četrtletju je bilo zaznamovanih 159 kupnih pogodb za celotno vrednost 7,950.371 lir prodanih hiš in zemljišč. Popravimo včerajšnje poročilo o 10 milijonih, ker se je bila vrinila pomota pri pregledovanju. Sam marec je zaznamoval razmeroma malo število kupnih pogodb. Bilo jih ie le 28 za celotno kupno vrednost 1,507.439 lir. Med večjimi zemljiškimi kupčijami je bila ta, da je Rudolf Ivo, trgovski potnik v Zagrebu prodal Rozi Demšarjevi, zasebnici v Ljubljani, Vodnikova cesta 165. nepremičnino vlož št. 10 k. o. Ljubiiuna-mesto (hiša št. 8 na Starem trgu z vrtom) za 210.000 lir. Razmeroma hitro je bila končana zapuščinska razprava po pok. veletrgovcu Andreju barabonu, ki je umrl lani 22. novembra. Za- puščinsko sodišče je že izdalo prisoiilno listino, na podlagi katere so bile pokojnikove nepremičnine prepisane na dediče. Nepremičnina VI. št. 35 k. o. Petersko predmestje II. del je bila prepisana na Milko Kemperle, posestnico v Ljubljani. Šmartinska cesta št. 14. Vse nepremičnine, ki spadajo pod zemljiškoknjižne vložke štev. 15, 22 in 101 k. o. Peiersko predmestje 11. del, štev. 171 k. o. Udmat, št, 137 k. o. Gradiško predmestje, štev. 281 k. o. Moste in štev. 57 k. o. Zadobrova, pa so_ sedaj prepisane na pokojnikovo ženo Marijo Šarabonovo roj. O.i-striš. Zapuščinska razprava ie bila izvedena na podlagi zapustnikove zasebne oporoke z dne 12. januarja 1941. Pred dnevi smo že omenili, koliko ie bilo letos januarja in februarja vknjiženih različnih posojil in hipotečnih kreditov. Sedai so zbrani tudi zadevni podatki za mesec marec. V marcu ie bilo 65 predlogov za vknjižbo posojil in kreditov v celotnem znesku 7,510.107 lir, od teh je odpadlo na vrstni red 6,110.900 lir, ostalih 1,399.207 lir pa na posojila. Dani so bili od raznih ljubljanskih denarnih zavodov velikanski hipotečni krediti, kar je znamenje, da se gospodarske prilike zadovoljivo razvijajo. Bil je tudi 1 predlog za vknjižbo starega dolga v znesku 40.000 din. Prav milijonski krediti so bili zaznamovani. tako dva po 1,000.000 in eden po 1.086.000 lir. Celotno je bilo v letošnjem 1. četrtletju zaznamovanih 237 predlogov za vknjižbo hipotečnih posojil in kreditov v skupnem znesku 19,192.699 lir, od teh na vrstni red 14,921.200 Iir' < Nadalje je bilo v marcu vloženih le 40 predlogov za izbris dolgov v prav čedni vsoti. Izbrisano je bilo v marcu raznih vknjiženih posojil in kreditov v skupnem znesku. 135.700 lir, 3,433.696 din in 426.284 K. V prvem četrtletju je bilo podanih 157 predlogov za izbris različnih dolgov, kakor: 472.972 lir, 7,308.917 din, 1,370.796 k in pa 7.980 gl. Promet v zemljiški knjigi je bil torej v prvih treh mesecih prav velik, znašajoč nad 25 milijonov lir. Ribniška prlekijada Ribnjca, 30. marca. Dere sem še bija mati čehak, ka sem še samo v svetek namsto jankice nosa hlače, kere so od-zaja po sredini mele vrota, ka s«m se zavolo prepiha vCasik prehlada no se naleza kašlja, že tisto-krat me je kerokrat vzela pokojna tetica, Bog ji daj duši toplo, na godovno svetega Glavoseka v piirgo, ke je bija na toti dan velki s«jem. Tam vam je bilo za čudo vsega: odavali so iceke, stare no mlade, junce pa krave, lepe babike iz cukra, med ino zijala pa takšne fiičkece, kak so ga gospod vvičitel sosedovemi Mihaleki proč vzeli, dere j« v šoli preveč na glas zafiička. Tetica so najprle kupili letvice za kiselino no kropjače, v kerih so zelije kuhali za gujdeke, potli pa so si zgučali prta lončari: »Zaj pa den še mogla te, ali Ribničane poiskati.« SIOCJ Sla sma k reSetarom, pred kerimi sem meja strah, da so nosili telko redosov no rešet, ka so jim daleč prek glave gledali. Z rešpektom sem si je ogledtiva, da so se mi zdeli zlo močni, če so od tak daleč prnesli k nam svojo robo. Na Polen-šak sem enok ie hoda na žegnaje, pa mi je tetica' rekla, ka bi v Ribnico pre še tri dni telko niica pa bi še mi bija kakšni breg na poti.., Lehko si mislite s kakšnim dopadejom sem je kcoj gleda, dere so prek lesenega obroča nateguvali mrežo kak muzikant meher na boben. Tokrat sem se prvo-krat sreča z Ribničani... Dere se mi je že mleko okoli vust malo posušilo, no sem se že v šoli navada šteti pa račii-niti telko, ka sem se ne da več petrigati, gda sem vučec ali biikvice odava, te sem enok najša v Našem rodi štorijo od ribniškega strica, kak so na mosti sini ne vervali, ka de jim fajfa z vust štr-bunknola v vodo. Krez nekaj mescov pa je pri nekšni igri v Društvenem domi Mežnarov repek, naštimani v Ribničana, peja od Ribničana Vrbana pesem ino se tak dobro s tem postava, ka so jemi še te ploskali, gda je po zbirci priša. To štrtokrat sem priša * Ribničani vkiiper, dere so oo. kapicini meti žegnaje pri Sv. Jožefi. Tistokrat je tam narodni običaj, ka tisti, keri na žegnaje pridejo, eden drugega po hrbti s kii-hačami mlotijo,.. To je zlo na hasek policajom, ki so toti den sploh pod puno paro v službi. — Zlo lepo je bilo od rešetarov, ka so toti den odavali celo tri kiihače za en vinar. Tak je lehko vsakšni siromak fal priša do jih, če je že ne bija telko korajžen, ka bi kakšno kakšni puci vzeja, kera ga je žjoj preveč čohnola prek ledja. Pozna pa sem tudi takšne delnike, keri so na Jožefovem telko kiihač spozjomali, ka so je driigi den po štaciinah odavali. Kiihače so žegnaje vsikdar vzdig-nole v toplo navdušeje no pripomogle do pravega jožefovaja. Zavolo toga pa smo meli tudi Ribni- . čane v dobrih čislih. Stoga vidite, ka so liiblent Ribničani že od negda meli trgovske ino gospodarske eveze s Prleki ino so na našo živleje dosti vplivali. Kak bi jeli dobre žemle, če pek ni be meja sita? Kak bi mati rezali žganke, če n« bi meli kiihače? Kak bi shrajevali svetešji gvant, če ne bi znajši obešalnikov? Kak bi mokre cote vesila na vetri brez ribniških klešč? Na čem bi bojše vjesen sušili-glibaje kak na rešeti eli na redosi? Kak se je v Prlekiji to vdomačilo, lehko viin vidite s toga: Če je hodla kumekova Helena v šumo pa ste jo potli pitali, eli je najšla kaj glihoj, vam je odšra-jala: »Za dva eli tri redose sem jih nabrala.« Pa tildi na gostiivaji ste včasik lehko pogriintali eno eli ovo, česa brez suhe robe ne bi. Od vseh drugih izdelkov pa od zobotrebeov ino jihovega pomena na higieničnem polji vam sploh ne gučim, da bi me vsevkiiper zavleklo v prevelko razpravlaje, kero pa bodem si rajši prišpara za doktorsko de-zertacijo. Povedati sem vara hteja samo telko, ka te spoznali, kak smo Prleki vsikdar vedli, kaj pomenijo za nas zveze z Ribničani... Po pravici pa moram povedati, ka sem si nikdar ne predstavla, ka do poleg vsega toga meli Ribničani na mojo živlensko pot še kakšni posebni vpliv. Na vsem lepem sem se znajša v prelepoj ribniškoj fari. Hiša pri hiši, sosed pri sosedi, pomislite, pa so vsi vkiipe sami Ribničani! Med jimi pa naenkrat Prlek ... Lakič bi bija keri radoveden, kakšne vtise je napravila na mene rešetarska metropola? Nič se vam ne zlažem, lehko mi brez pomišlaja verjete, dobre no takšne, kakšne sem si želeja. Več pa vam zaenkrat ne smem zaviipati, ka ne bi kdo reka, ka se čem preveč prikupiti. To pa je v moji koži malo zakomplicerano; v totem hipi sem po-stavleni na razpoložeje pa brez pezjona ino brez listnice. Stoga lehko vidite, kelko je na viiri... Od naše fare je že dugo let znana pesem: »,.. zmir je slovela, ka kruha no vina dovol je imela ...« Glih tak vam je v otoj fari, le to Prleka malo moti, ka majo vino bol črno pofarbano, kak pri nas izabelo. Krčem no drogih pribežališč za žejno dušo, ki bi še celo treznega Prleka potegnole k sebi, je več, kak sem jih bija navajeni v domačem kraji. Saj niti ne veš, v ktero bi jo prle mahna. Pri totem problemi pa se mi je k sreči ne treba preveč keblače montrati, da je skoro vseeno, v kero se odločiš, če si brez penez... Tu zlo gojijo leseno industrijo. Rešeta ino driiga siiha roba v totoj dolini, kak ste se že gvišno v šoli vučili, najbojše uspevajo. Pr ta Do-lenjoj vesi je posodik telko hlodov ino blaj naloženih, ka Ribničani še dugo ne bodo grotali brezposelni. Do driigokrat bom vam zračiina to-nažo zobotrebeov, kere do mogli stotega mater-jala natesati. Verjemte mi, ka de pred petroleja eli pa lakič celo jesti sfalilo, kak pa nam siihe robe. Razmimo se z Ribničani zlo dobro. Saj vete: pol litra vina na mizi, giičimo skoro malo podobno, pa se ne bil Sploh se mi zdi, ka se bodo naši odnošaji poglobili. V glavi mam že nekaj načrtov, kak bi lehko na primer mi sem vozili luk, v zamenjavo za suho robos vsaj viipaje mam, ka bi se nam to Rovke iz Oržave Divizija »Julija« se je vrnila v Gorizijo. V Go- rizijo, kjer je njen sedež, se je vrnila divizija »Julija«, ki se je s svojim delovanjem postavila na vseh bojiščih, koder je nastopila. Divizija je znana že iz bojev pred koncem preteklega stoletja in se je udeleževala tudi bojev v prejšnji svetovni vojni. Ko je prišlo do zasedbe Albanije pred tremi leti, se je divizija udeležila teh vojnih operacij, potem pa ostala v Albaniji ves čas, dokler se ni začela na jesen 1. 1940 vojna z Grčijo. Julijska divizija je sodelovala v bojih na pogorju Pindus, ob Vojuši in Metzovonu in je bila večkrat pohvaljena v vojnem poročilu Glavnega stana Oboroženih Sil. Za svoje junaške podvige je bila zastava 9. polka te divizije odlikovala z zlato hrabrostno kolajno, kakor je bila že med prejšnjo svetovno vojno odlikovana s srebrno kolajno. Pri sprejemu vojakov divizije so se zbrali na gorizijski postaji prav vsi predstavniki oblasti in meščanstva. Postaja je bila za to priložnost okrašena z zastavami in cvetjem. Zenski fašjo je poskrbel, da so vojaki dobili cigarete, okrepčila, sadje in drugo. Materinsko skrbstvo v Albaniji. Po zgledu italijanskega fašizma je tudi albanska fašist, stranka začela ustanavljati posebne zavode za matere in otroke. Prvi tak z&vod je začel delovati v Tirani že pred začetkom italijansko grške vojne, med vojno pa je prenehal. Sedaj je svoje delo obnovil in sprejel zaenkrat 40 otročičev od 1 meseca do pet let starosti. Sedaj pripravljajo potrebno za ureditev takšnih otroških zavetišč in posvetovalnic za matere tudi v 34 drugih albanskih krajih. S temi zdravstvenimi in higienskimi ukrepi bi radi pritegnili albansko ljudstvo k pouku o pravilni negi otrok in tako zmanjšali umrljivost albanskega prebivalstva. Delo družbe za riž. Družba, ki ima nalogo po-pospeševati in zviševati pridelovanje riža, ima za seboj deset let dela. V tem času se je posrečilo povečati z rižem zasajene površine zemlje od 27 tisoč hektarjev na 168.000 hektarjev. Obenem se je povprečen pridelek z vsakega hektarja zvečal od 46 stotov na 56.80 stota. Celotni pridelek se je povečal od prvega leta obstoja družbe, ko je znašal 549.000 stotov, na 9,287.000 stotov. Da bi pa svoje načrte še prej uveljavila in izvedla, si je družba zastavila dva cilja: najprej povečati količine pridelka, po drugi strani pa poskrbeti, da bi se po vseh avtarkičnih načelih izrabili riževi postranski pridobitki. Družba je najprej žrtvovala več kakor 100 milijonov za ureditev namakalnih naprav blizu Lago Maggiore, vendar pa na novo-namakani zemlji ne bi zasadili le riža, pač pa tudi druge vrste žita in koruze. Za izrabo riževih pod-produktov je določila 10 milijonov lir in je postavila tudi nekaj obratov, ki bodo pridelovali razne snovi iz riževe slame.in Iuščin. Iz teh dveh stvari pridobivajo tudi snovi, ki se dajo s pridom uporabljati pri izdelavi umetnega gumija. Športna tekmovanja m^d Italijo in Madžarsko v Triesfeju. V Triesteju so v teku priprave za več športnih srečanj med Italijo in Madžarsko. Tako bo od 30. aprila do 3. maja tekmovanje jadrnic obeli držav za pokal madžarskega regenta TIorthyja. Razen tega se bosta srečali italijansko in madžarsko zastopstvo v rokometu. 19., 20. in 21. aprila ipa bodo tekmovali 7. jadrnicami vseučiliščni.ki Italije in Madžarske za pokal bojevnika Buffa. Prijave papirja in lepenke. Rimski uradni list je objavil ukaz, po katerem morajo izdo lovalci papirja in lepenke kaikor tudi razna grafična in podobna podjetja prijaviti vse svoje zaloge vsakovrstnima papirja in lepenke. Prav tako spadajo .pod uredbo vsi velikoproda-jalci papirja in založniki, ki morajo do 14. aprila prijaviti vse zaloge papirja in lepenke, ki so večje kakor pa 1000 kilogramov. Cerkvena prepoved raznih telepatičnih napovedovanj. Vatikanska kongregacija Sv. tirada je izdala na vse škofe in višje cerkvene dostojanstvenike okrožnico, v kateri najstrožje prepoveduje vsem duhovnikom in vernikom baviti se s praktičnimi napovedmi glede osebnih zadev odnosno bodočih dogodkov na podlagi telepatičnih občutij. Škofom ali višjim cerkvenim predstojnikom je dana oblast, da v primeru potrebe zagroze kršilcem prepovedi s strogimi kaznimi. Tisti, ki bi jih zalotili pri tem poslu in bi povzročali s svojim delovanjem zmedo in sramoto, bodo prišli pred cerkveno sodišče. Od te prepovedi so izvzeti le primeri, kadar gre za znanstvena raziska-vanja s tega področja. Ljudsko gibanje v večjih italijanskih mestih. Uradna statistika, ki se nanaša na 25 italijanskih mest z več kakor 100.000 prebivalci, pravi, da se je v 11 mestih prebivalstvo občutno pomnožilo. Bilo je v teh krajih mnogo več rojstev kakor smrti, po drugi strani pa tudi več doseljencev kakor izseljencev. V 14 drugih mestih razlike med rojstvi in umrljivostjo niso bile znatne, to pa zavoljo socialnih razlogov. Le v 3 mestih, v Torinu, Genovi in Triesteju je bilo več smrtnih primerov kakor pa rojstev. Če pa se vzame celotni obseg ljudskega prirastka vseh 25 mest, pa se vidi, da se je prebivalstvo velikih italijanskih mest pomnožilo. gda posrečilo. Kakšen hasek bi nuli oboji je gnes žmetno reči. Poleg toga pa sem že tako naprediiva, ka so me Merharjev Vrban začeli vučiti delati rešeta. Pravijo, ka sem pre ne pretrde glave za toti posel, le roke ka so mi preveč drvene ... Polikarpov Tonček. Kako bodo Hrvati praznovali prvo obletnico svoje države V dneh od 9. do 12. t. m. bo po vsej Hrvaški cel niz najrazličnejših svečanosti ob prvi obletnici, odkar ie bila ustanovljena Nezavisna Hrvaška Država. Med največjimi in najsveča-nei.šimi prireditvami pa bodo gotovo tiste v hrvaški prestolnici v Zagrebu. Samo najvažnejše prireditve naj na kratko omenimo: Četrtek. 9. aprila: Po vseh učnih zavodih Hrvaške predavanja o značaju hrvaške neza-visnosti. Enaka predavanja bodo po vseh državnih uradih. Opoldne bodo vse tovarne in obrati prenehali z delom: Po vseh delavnicah, kjer je zaposlenih več kot 10 ljudi, bodo nameščeni radijski aparati. Poslušali bodo govor ministra dr. Sušiča. Zvonjenje po vseh cerkvah. Trajalo ho eno uro. Pevska društva bodo pred poglavnikom odpela ustaško in državno himno. Mimohod pred Poglavnikom. Zvečer bo na Jelačičevem trgu velik koncert vojaških godb. V gledališču pa bo istočasno svečana predstava. Petek, 10. aprila: Od 7 do 8 zvonjenje po vseh cerkvah in zahvalne molitve. Dopoldne spet mimohod. Popoldne prireditev ustaške mladine na igrišču Konkordiie. Ob 18 se bo sešel hrvaški sabor. Ob 20 svečana glasbena akademija v gledališču. Sobota, 11. aprila: Vsa društva in organizacije bodo imele svečane seje. Ob 17 svečano zasedanje hrvaške Akademije znanosti in umetnosti. Ob 20 svečana gledališka predstava. Istočasno bodo najrazličnejše športne prireditve po raznih velikih zagrebških dvoranah. Nedelja, 12. aprila: Otvoritev podaljška cestne železnice na Dubravko. Otvoritev delavskih domov in p^ otvoritev zakladne bolnišnice na Kebru. športni drobiž Italija B : Madžarska B 5:0 (1:0). Na velikonočni ponedel jek eo se mladi italijanski in madžarski nogometaši pomerili med seboj. Tekma je bila odigrana v Torinu in so jo mladi, nadarjeni italijanski igralci odločili s tremi goli v 6vojo korist. Prvi polčas je končal samo za gol raizlike za zmagovalca in so se do tedaj Madžari kar krepko upirali, v drugem polčasu pa razigranim mladini sazzu-romt niso bili kos. Tekmo jo sodil nemški sodnik Rlihle. Prav zagrizeno so potekale zadnje nogometne borbe za švicarski zvezni pokal. Ze v polfinalu sta morali enajstorici Basela in Orenchena odigrati v soboto drugo odločilno tekmo. V tej tekmi je končno zmagal Basel z dvema goloma razlike. Pa ni bila to edina ponovna tekma. V nedeljo sta se na zelenem polju potem pomerila. Basel in drugi finalist, Grashoppers. Igrala sta običajen čas 90 minut, potem pa še podaljšek dvakrat 15 minut. Toda zastonj: tekma je ostala neodločena. Moštvi bosta morali tekmo ponoviti. Kakor je bilo najavljeno, sta se za velikonočne praznike pomerila za naslov prvaka evropske poltežke kategorije Italijan Musina in pa Nemec Vogt. Borba je bila v berlinski športni palači. Borba je šla deset krogov in v vseh je pokazal Italijan več tehnike, ki je pripomogla, da so mu sodniki priznali zmago po točkah. Zmaga pa je bila povsem zaslužena. Musina je četrti Italijan, ki se je po sedmih letih spet povzpel na prestol najboljšega boksarja poltežke kategorije v Evropi. Musina obeta še mnogo in njegova pot navzgor gotovo So ni zaključena. Kakor poročajo iz Kopenliagena, se je danska in svetovna prvakinja Ranghilh Hveger, ki ima nič manj kakor 43 svetovnih rekordov, odločila, da ne bo več nastopala na javnih prireditvah. Morda je tej njeni odločitvi vzrok v tem, ker nima na vsem svetu nobene resne konkurentinje. Hvegerjeva je izjavila tudi, da se bo odslej posvetila vzgoji mladega plavalnega naraščaja. Če bo pa pri svoji odločitvi ostala, nam bo pokazala bodočnost. Norveški športni vodja Hoff je imel na vseučilišču v Oslu govor, v katerem je razložil, kako misli preosnovati ves norveški šiport. Tudi norveška vlada je po vzorcu narodnosoci&listične Nemčije proglasila kot eno glavnih načel telesno vzgojo naroda. Hoff je izjavil, da bo v kratkem osnovano vodstvo za norveški šport. V treh vrstah.. Koroški gauleiter je bil pretekli teden na obisku na Gorenjskem. Na Bledu je imel razgovore z voditeljem gorenjskih uslužbencev. Bil je na obisku tudi v Kamniku. Na Gorenjskem si je ogledal tudi pceeben policijski smučarski oddelek. Tudi v Litiji so priredili na dan nemške vojske zbirko za zimsko pomoč. Ob tej priliki 6o nabrali vsega skupaj nekaj čez 12 tisoč mark. Po tej vsoti odpade na vsakega 'prebivalca povprečno po 2.51 mark. 1 V gorenjskih Železnikih je bil odprt nov otro. Skl vrtec za 65 otrok. V celem kranjskem okrožju pa pripravljajo kar 43 novih otroških vrtcev. Ob koncu preteklega meseca je bilo tudi v Zidanem mo6 tu veliko zborovanje Domovinske zveze. Govoril je okrožni vodja in ob koncu 6voiega go-vora izgovoril parolo za leto 1942: Vse za zmago. Znani predavatelj o nemški zgodovini dr. Ost je priredil na povabilo štajerske Domovinske zveze več predavanj po Štajerskem o zgodovinski podlagi sedanjega svetovnega položaja. Predaval je že v Mariboru, Celju, Ptuju, Trbovljah in 06talih večjih štajerskih mestih. Kaj vpliva na uspehe v šoli Sedaj raziskovalce zelo zanima vprašanje, ali je glede na inteligentnost kaka razlika med enako starimi otroki iz različnih socialnih razredov. In ugotovilo se je dejstvo, ki je za človeka z demokratskim naziranjem pač V6e drugo prej ko pa veselo: da so povprečno otroci boljše situiranih star. šev inteligentnejši, ko pa otroci iz socialno šibkejših (revnejših) 6lojev. To bi bilo res po besedah, da kdor že ima, temu se bo še dodalo, da bo imel vsega v izobilju. Povprečno! To se pravi: vedno se dobi na pr. posamezni sedemletnik ubogih 6taršev, ki izkazuje nadpovprečno inteligentnost, in prav tako posamezni sedemletnik boljše situiranih staršev, čigar inteligentnost je podpovprečna. Kje imamo iskati vzroka neljubemu pojavu, da so otroci iz socialno trdnejših slojev inteligentnejši? To je eno izmed najtežjih vprašanj 6 tega torišča, ki danes še nimamo nanj točnega odgovora. Stvair se utegne imeti takole I S prej omenjenim najčeščim dejstvom še ni nemara rečeno, da bi otroku socialno trdnejših staršev bila višja inteligentnost kot neke vrete darilo položena že v zibelko. Z inteligentnostjo človeka je marveč tako, kakor z zrnom: ni dovolj, da ga sejalec vrže v zemljo, ampak — ako naj to zrno obrodi, je treba, da je zemlja to©ras«, pognojena, da pade dovolj dežja, da ni at ojivi preveč plevela... Poleg notranjega (pri. ’ nega) faktorja fenuo tudi zunanji oosoii In prav tako je z inteligentnostjo: ni dovolj, da je otroku prirojen tak in tak kvantum inteligentnosti, treba je marveč, da dar, ki ga je otrok preje) od staršev, ne ostane zakopan, ampak da se negaje in razvija prav tako, kakor njegovo telo. A meje temu razvoju so potegnjene od vnanjih, zlasti od 6 o c i a 1 n i h okoliščin, v katerih otrok raste. Recimo, da 6e je železniškemu delavcu rodil otrok i6tega dne, kakor njegovemu predstojniku inženirju, in pa da je že od rojstva v obe ti dušici položeno po kolikosti in kakovosti isto zrnce inteligentnosti! Kaj pravite, ali bosta oba ta junaka, ko izpolnita n. pr. svoje 6edmo leto, enako »brihtna«? Težko! In sicer zato ne, ker 6e bo eni izmed teh dveh rastlinic v mnogo večji meri prilivala potreb, na topla vlaga, kakor pa drugi. Kako V6e drugačnih in tudi bolj obilnih duševnih pobud je ponavadi deležen gosposki otrok nego na pr. delavski! Starši, ki jim je to gospodarski mogoče, se mnogo in pogosto razgovarjajo z otrokom o vsem mogočem, mu kupujejo slikanice, 6e žnjim igrajo, rešujejo z njim uganke, ga jemljejo na popotovanje, v gledališče, v muzej, mu dovolijo, da f>oskuša tipkati na pisalni stroj... In to 60 tisti »vnanji« pogoji, od katerih zavisi razmah dane inteligentnosti, razmah, ki ga proletarski otrok niti zdaleka ni deležen. Predmet našemu razmišljanju je *bilo vprašanje: »Kaj vpliva na šolski ospeh jn neuspeh?« To vprašanje ee v jedru krije z vprašanjem: pod kaki. mi pogoji doseza šola kot obrazovalna institucija —: ali in sod kakimi ie njeno delo le bolj tnlačva. prazne 6lame? No, ni pač dvoma, da svojo nalogo z uspehom vrši samo taka šola, ki mladino priprav, lja za življenje, za njen bodoči »V6ak dan«. Ker pa v življenju na malo in na veliko v silno visoki meri odločuje inteligentnost: zato šolski uspeh predvsem drugim zavisi od tega, ali šola otroku in mladostniku daje dovolj prilike za plodni razvoj njune inteligentnosti. Razvijati se da kajpak v širino, glo. bino in kvišku le to, kar je v neki meri že dano. Zato pa tak otrok, ki je glede na 6vojo inteligentnost po naravi j>od normalno črto, ne sodi v tako šolo, ki je ter mora biti po svojem cilju in postopa, nju prikrojena za »normalno« inteligentni naraščaj; trebalo bi ga- namreč v osnovnošolskih letih na pr. dati v pomožno šolo ali pa v kako drugo zanj primerno obrazovališče. In prav tako bi 6e glede nad-normalno inteligentnih otrok pa mladincev moralo 6krbeti, da tisto, česar so nad mero prinesli s seboj na svet, ako 6e z njimi tako postopa, kakor s povprečnimi tovariši, ne zakrni ter ostane brez pravega, to je po kvaliteti in kvantiteti obilnejšega sadu. Pa bi utegnil kdo ugovarjati, da šola današnji dan najčešče v vseh 6voiih oblikah jx>6topa nekam tako, kakor da bi se nahajala na nekakem »otoku blaženih«, se pravi, da 6e bore malo ali f>a nič ne zmeni za resnično življenje za njegove naloge in zahtevke. Zato pa šola po večini hoče, naj bi se mladi rod v njej učil vsega mogočega ter prav nič ne vpraša, ali ob vsem tem mnogokrat prekomernem in tudi nepotrebnemu učenju rasto tudi njegove sile, ki jih bo prej ali slej nujno potreboval. In zato morda marsikdo izmed va6 misli, da se je pač treba podrediti njenemu diktatu ter 6e otrok mora kar na 6lepo učiti, učiti, učiti... Toda zlasti 6taršem bodi povedano, da je čez plan današnjega šolstva zapihal nov, svež veter. Današnjo šolo, za 6edaj največ ljudsko, skušajo po vseh kulturnih državah »življenjsko« usmeriti, ter jo tako preurediti, da šolsko delo ne bo z učiteljeve 6trani zgolj »vtepavanje« in z učenčeve samo »gu. lienje na pamet« — ampak da bosta oba povsem drugače, bolj premišljeno uravnana. In sicer tako, da bo 6mi6el tega, kar učenec in učenka v šoli sliši ali na samem bere iz zgodovine, prirodopisa, leposlovne knjige, kar vidi ob fizikalnem poizkusu, na ekskurziji itd., da bo smiselno jedro vsega tega, pravim, kot čudežen fluid prešlo otroku in mladostniku v dušo ter se v njej uveljavljalo kot živa sila, kot oblikujoča moč. Le v tako urejeni šoli se bo6ta učenec in učenka naučila 6amostojno misliti in dej-stvovati, kar današnji dan vsepovsod življenje zahteva od človeka. Tako pa smo se, če prav tolmačim znamenja na šolskem nebu, že tik približali 6tanju. o katerem 6e bo dalo takole reči: Šolski uspeh in neuspeh zavi6i od tega, koliko občne inteligentnosti prinaša učenec e 6eboj, kako mu jo šola razvija, in pa — kako ga v tem razvoju pospešujejo ali ovirajo okoliščine, v katerih živi (Konec.) Odredba glede nadzorstva vanjem ljubljanskega Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo naredbo: Člen 1. Naprave in obratovanje mestnega tramvaja v Ljubljani se podreja nadzorstvu Visokega komisariata, ki ga izvršuje po uradu za civilno motorizacijo skladno s predpisi iz te nared be. Člen 2. Ravnatelj tramvajskega podjetja mora biti tehnik, preanostno inženir, ki je po volji Visokemu komisarju, pri katerem se mora zaprositi izjava, da ni zadržka za njegovo imenovanje Člen 3. Obratujoče podjetje ne sme spreminjati obstoječih naprav, ne postavljati novih brez predhodne odobritve Visokega komisariata. V ta namen se morajo predložiti uradu za civilno motorizacijo v odobritev zadevni načrti, sestavljeni skladno z navodili, ki jih izda ta urad. Člen 4. Vse naprave (tiri, nadzemeljski vodi, objekti itd.) mora vsaj enkrat na leto natančno pregledati tehnična komisija podjetja. 0 pregledu je treba primeren čas poprej obvestiti urad za civilno motorizacijo in ustanovo, ki je lastnik ceste (kolikor se tiče objektov vzdolž cest, po katerih je tramvaj speljan), da se ga moreta udeležiti po svojem odposlancu. O vsakem pregledu se mora spisati poseben zapisnik, ki ga je vročiti v izvirniku in prepisu uradu za civilno motorizacijo. Člen 5. Prometna sredstva se ne smejo postavljati v obrat brez pregleda in temu sledeče odobritve urada za civilno motorizacijo. Za tipe novih vozil je potrebna odobritev Visokega komisarja. V ta namen mora podjetje predložiti uradu za civilno motorizacijo redno kolkovano prošnjo, kateri so priloženi tehnično poročilo in konstrukcijski črteži v dveh kolkova-nih primerkih. Vozila, ki se na novo pripustijo v obrat, morajo biti opremljena z zavoro na zračni pritisk. Člen 6. Podjetje mora vozila vsaj enkrat na leto pregledati s posebno pažnjo na sestavne dele za vlako in za zaviranje. Pri vozilih s to opremo se morajo pregledati in preskusiti na vodni pritisk z ena in pol kratno jakostjo obratnega pritiska zbiralniki stisnjenega zraka. Električni material se mora preskusiti glede izolacije posameznih električnih vodov. Člen 7. Za vozni red je potrebna predhodna odobritev Visokega komisariata. Zadevni predlogi se morajo poslati v treh primerkih uradu za civilno motorizacijo osem dni pred dnevom, ko naj stopijo v veljavo. Člen 8. Ža vsako spremembo vozne tarife, ki .je v veljavi na dan objave te naredbe, je potrebna predhodna odobritev Visokega komisariata. Zadevni predlogi se morajo poslati v treh primerkih uradu za civilno motorizacijo, brez čigar odobritve se ne smejo uveljaviti. Člen 0. Vodilnim osebam podjetja in uslužbencem se smejo izdati službene izkaznice za vožnjo po vsej ali le po delu tramvajske proge ali omrežja. Prepovedano je izdajati vozovnice ali izkaznice za prosto vožnjo, razen v primerih, ki so določeni v koncesijski listini in odobreni po Visokem komisariatu. Brezplačna vožnja na tramvajih se n: >ra dovolili funkcionarjem urada za civilno motorizacijo Visokega komisariata, če imajo po--nst>gehno legitimacijo. Brezplačna vožnja se mora nadalje dovoliti častnikom in organom javne oborožene sile, ki pripadajo temle zborom: 1. kr. karabinjerjem, 2. kr. finančni straži, 3. prostovoljni milici narodne varnosti, 4. javni varnosti. Naštetim zborom pripadajoči častniki imajo pravico do neomejenih brezplačnih voženj in zasesti pri tem sedež. Podčastniki, vojaki in organi pa smejo uporabljati samo stojišča in samo po dva na vsak voz. Častniki in organi, ki se vozijo v civilni obleki. so dolžni na zahtevo pokazati sprevodniku svojo službeno izkaznico. Člen 10. Vozni redi in vozne tarife se morajo izvesiti za občinstvo v vsakem vozu in na tistih postajališčih, ki so primemo opremljena, da se lahko pritrdijo posebne tablice. nad napravami in obrato-tramvajskega podjetja Člen 11. Uradniki in uslužbenci morajo biti sposobni za posle, ki naj jih opravljajo in si morajo z vso vnemo prizadevati, da se obdržijo red, točnost in varnost obrata tudi v primerih, ki jih ne omenjajo pravilniki in navodila. Vsi, ki imajo opravka z občinstvom, morajo nositi službeno obleko ali imeti vsaj kak poseben znak. Členi 12 do 16 naštevajo podrobne predpise za usposobljenost tramvajskega tehničnega osebja, predmet izpitov za vozača in listine, ki jih mora predložiti s prošnjo vred vsakdo, ki bi rad postal tramvajski vozač. Urad za civilno motorizacijo odloči, kateri od prijavljenih prosilcev se pripusti k praktičnemu izpitu. Izpitna komisija bo upoštevala tudi nravstveno vedenje, vnemo in zmogljivost kandidatov. Po sprejemu mora uslužbenec še en mesec voziti poskusne vožnje, ko pa je to dobro prestal, dobi od urada za civilno motorizacijo potrebno pooblastilo, nakar mu tramvajska uprava izda posebno legitimacijo. Tramvajska uprava mora v enem mesecu po uveljavitvi te uredbe predložiti uradu za civilno motorizacijo 6eznam vsega osebja, obenem pa tudi službeno pragmatiko ter pravilnik o vzdrževanju prog in o tramvajskem obratovanju. Končno vsebuje uredba določila glede uvedbe preiskav proti uslužbencem, ki bi pov. zročili kakšne nesreče. Zadnji člen določa, da je obratni ravnatelj tramvajskega podjetja dolžan skrbeti, da 6e bodo izvajale vse odredbe pričujoče uredbe. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Določila za skrbniška pooblastila nemških izselnikov Člen 1. Tzvzemši primere, ko je izselnik izdal ali izda drugi osebi posebno^ pooblastilo, ki je po zakonu veljavno za odsvojevanje imo-vine, gre pravica pogajanja v njegovem imenu in na njegov račun o prenosu nepremičnin in njih pritiklin kakor tudi premičnin, vštevši živino in orodje, kakor tudi stvarnih pravic in drugih zemljiškoknjižnih pravic kot posebnemu skrbniku nemškemu delegatu za izselitev, ki ima pravico prenesti to pooblastilo. člen 2. Izselnik, ki je že imenoval a'li ki hoče imenovati drugega pooblaščenca mimo nemškega delegata za izselitev, mora v 15 dneh od uveljavitve te nnr.eclbe položiti pri Visokem komisariatu zadevno, predpisano overjeno pooblastilo. Enaka obveznost velja za pooblaščenca, ki 'ga je iz6elnik že imenoval. Če se v zgoraj navedenem roku položba ne opravi, je dispozieijska pravica nemškega delegata ra izselitev iz prednjega člena 1. glede imetja in pravic izselnikov. naj so. kakršne koli narave, zaključna in nepreklicna. Člen 3. Zemljiškoknjižni uradi ne smejo dovoliti zemljiškoknjižnih vpisov na nepremičnine ali pravice, pripadajoče izselnikom. če spisa ni podpisal nemški delegat za izselitev ali njegov namestnik. Če je podpisal spis upravičenec ali pa posebni pooblaščenec iz člena 1., so zadevni vpisi nedopustni, če spisa ne sopodpiše tudi nemški delegat za izselitev ali njegov namestnik. ‘Člen 4. Vse zemljiškoknjižne sklepe o vpisih v zemljiško knjigo, ki se nanašajo na imo-vino izselnikov, morajo priobčiti zemljiškoknjižni uradi, razen osebam, naštetim v zemljiškoknjižnem zakonu, tudi nemškemu delegatu za izselitev. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Naročajte Slovenski dom! S Hrvaškega Na oglih nekaterih zagrebških ulic je od nedavnega prepovedano dajati avtomobilom kakršne koli znake s sirenami in ostalimi hupami. Kdor se bo pregrešil zoper to odredbo zagrebške policije, bo strogo kaznovan. Kdor ne bo na Hrvaškem to leto obdelal zemlje, kakor je treba in izrabil vsak pedenj zemljišča, mu jo bo oblast odvzela in jo dala delavolj-nim v zakup za dobo od 1 do 4 let. Na zagrebškem magistratu je bila pred kratkim širša seja, na kateri so razpravljali o nabavi premoga za Zagreb. Prišli so do nekaterih zadovoljivih zaključkov. Hrvaška zadruga za pridelovanje olja se zdaj zelo zavzema za to, da bi letos vsadili čim več sončnic, kajti za prašiče bo to zdaj najbolj izdatna hrana, ko bodo koruzo morali dati kot hranivo ljudem. Na bodočem milanskem velesejmu bo'razstavila tudi Hrvatska. Imela bo poseben paviljon, v katerem bo prikazano vse gospodarsko življenje mlade in neodvisne hrvaške države. V hrvaškem službenem listu je izšla zelo stroga naredba, ki predvideva ostre kazni proti tistim, ki bi z nedovoljenimi sredstvi ribarili v morju. Predvsem bodo strogo kaznovali tiste »ribiče«, ki bi ribji rod zastrupljali ali uničevali z dinamituimi patronami. Malo pred velikonočnimi prazniki je bilo končano drugo zasedanje hrvaško-nemškega gospodarskega odbora. To j§ bil le dopolnilni dogovor k že sklenjenemu trgovskemu sporazumu med obema državama. S posebno Poglavnikovo zakonsko odredbo je bila zdaj osnovana hrvaška pravoslavna cerkev. Cerkev bo avtokefalna na področju Nezavisne Hrvaške Države. Ustrojstvo in delokrog je bil odobren od samega Poglavnika. Uničena komunistična tolpa. V Zagrebu je bilo n-edavno objavljeno 6letfeče uradno obCe6tilo: Po začetku vojnega sjx>pada med Nemčijo in Kusi-jo se je začelo posebno gibanje med komunisti iz bivše Jugoslavije. Njihovo središče je bil Srem. Ugotovilo se je, da je bilo vodstvo tega gibanja v Novem Sadu, kjer 60 6e jx)samezne komunistične skupine zbirale ze jxxl bivšo Jugoslavijo. Prvi cilj komunistov je bil, da bi osvobodili svoje zaprte tovariše v kaznilnici Sremske Mitroviče in jih potem spravili v Srbijo. Glavna središča komunistov 60 bila v Sremski Mitroviči, Stari Pazovi in Kumi. Voditelj teh partizanov je bil pravoslavec Simo Relič, ki 6ta mu jjomagala dva osnovnošolska uči. telja. Njihovi pristaši so bili razdeljeni v dve bojni skupini, med katerima je bito tudi dosti navadnih zločincev in drugih kriminalnih tipov. Ti dve 6kupni sta začeli delovati s sabotažami in proti raznim vojnim objektom že lani. Njihov glavni stan pa je bil na Fruški Gori. Med zimo 60 komunisti razvili obsežno propagando z letaki, izdanimi v Užicah in Novem Sadu. V začetku marca 60 začeli partizani napadati ljudi in od njih zahtevati hrano, obenem pa zbrali V6e 6voje sile v gozdovih Fruške Gore. loda hrvaške oblasti 60 kmalu začele z akcijo proti tem toljjam in je prišlo na več krajih do ostrih 6jx)padov. Pri tem 60 imeli komu. nisti sledeče izgube: 77 mrtvih, 60 ranjenih, 53 jih je bilo ujetih. Ostali komunisti so se razbežali na V6e vetrove. Razen tega 60 pri njih dobili radijsko oddajno in sprejemno postajo angleškega izvora. Z uničenjem komunističnega gnezda je prenehalo tudi vsakršno zločinsko delovanje v tistih krajah, pravtako pa 60 hrvaške oblasti prijele mnoge druge soodgovorne ljudi, katere 60 dobili v seznamih, zaplenjenih pri ujetih ali ubitih partizanih. Nestalno aprilsko vreme Ljubljana, 8. aprila. Mnogi godrnjajo in kritizirajo, da nas je letos 40 mučenikov pustilo na cedilu, ko so nam prvi dan obljubovali nekako lepo in prijetno vreme s soncem in skoraj brez dežja. Na videz je res taiko! Doslej zaznamujemo od 10. marca naprej že lopo število deževnih, celo snežnih in meglenih dni. Letošnji april je posebno vremensko nestalen kot že kmalu ne taiko. Spreminja vreme od ure do ure, saj tudi ne bi bil april, ko je druga leta bogat na dežju in prinaša včasih tudi pomladanske prve povodnji. Letos vse kaže, da se Barjanom ni bati ta mesec kakih hujših povodnji, ki bi jim napravile delno škodo na njivah in travnikih. Ljubljanica sicer ob deževju počasi narašča, toda izvedena regulacija njene struge v meatu je napravila, da ni hujših povodnji in da se visoka voda hitro odtoka, ko sta popolnoma odprti zatvomici na Špici in v Gruberjevem prekopu. Včeraj se je vreme zelo menjavalo. Tudi danes bo prav tako. Je pa bilo davi zelo južno in toplot Temperatura je visoka. Včeraj je bila najnižja jutranja temperatura + 2.4° C, a danes je dosegla že rekord v tej pomladi. Toplomer je davi kazal prav visoko temperaturo, kar + 8.8° C. Včerajšnja najvišja dnevna temperatura pa je bila dosežena v mestu do + 15 stopinj C. Barometer je davi dosegel 763.5 mm in je od včeraj padel za dober milimeter. Vse že zeleni. Rahe! dež, ko nato posije sonce, je dobrodošel vsemu rastlinju in drevju. Travniki lepo zelene, zeleni so postali vrtovi. Drevje brsti Ponekod je španski bezeg že razvil prve svoje zelene list' Začasna razdelitev okoliša mlekarne »Drama« Ljubljana, 8. aprila. Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata objavlja: Ker je mlekarna »Dramat, Erjavčeva cesta 2, zaradi oblastvene odredbe za dobo 30 dni zaprta, se okoliš te mlekarne za to dobo takole razdeli: • K mlekarni Turk Ivanka, Tržaška cesta 6, se priključijo: Ažbetova, Cesta na Rožnik, Cesta v Rožno dolino do Štrekljeve, Drenikov vrh, Pot na Rožnik, Svetčeva, Štrekljeva, Škrabčeva, Rutarjeva, Pot na Drenikov vrh in Levstikova od začetka do Vrtače. K mlekarni Babič Aoljzija, Gregorčičeva 4, se priključijo: Gradišče in Gregorčičeva od Gradišča do konca. K mlekarni Korelec Marija, Mussolinijev (prej Kongresni) trg se priključijo: Vikt. Emanuela od Bleiweieove do Puharjevo, Erjavčeva in Turnograjska. K mlekarni Rajnar Jožefa, Boršnikov trg 1, se priključi: Igriška ulica. Nabavne knjižice za mleko, ki so bile strankam izdane na mlekarno »Drama«, veljajo za dobo SO dni za nakup mleka v zgoraj omenjenih mlekarnah Stranke iz rajona mlekarne »Drama«, ki knjižic še niso dvignile, naj jih čimprej dvignejo. Ljubljana Koledar Danes, sreda 8. aprila: Dionizij. Četrtek, 9. aprila: Marija KI. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta žt. 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Komorni duo, ki ga sestavljata pianist DalJa- Eicola in violinist Materassi, bo koncertiral v jubljafli prihodnji jsonedeljek, dne 13. t. m. ob pol 7 zvečer v veliki filharmonični, dvorani. Oba umetnika 6ta odlična v svoji 6froki in na 6vojein prvem koncertu v Ljubljani bosta izvajala dela Tartinija, Ravela, Stravinskega in Brahmsa. Na koncert ojx>zarjamo že danes. Vstopnice 60 v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Nov Shakespeare v slovenskem prevodu. V maju izide pri Slovenski Matici Shakespearov »Vihar« v prevodu Otona Zupančiča kot 3. zvezek zbirke Vezana beseda, v kateri sta izšla že Shakespearova »Romeo in Julija« in Sotoklejeva »Edip kralj« in »Antigona«. Kartoniran izvod bo 6tal za naročnike, ki 6e prijavijo do konca aprila, 20 lir, v platno vezan izvod 26 lir. »Vihar« velja za zadnje Shaikerpearovo delo, s katerim 6e je mojster poslovil od sveta in umetnosti, in 6pada med njegova najpoix>hiejša dela. Pri zadnjem pregledu vodomerov 60 uslužbenci mestnega vodovoda jx> nekaterih hišah ugotovili še vedno precejšnjo porabo vode. Zato mestni vodovod urad ozozarja vse hišne posestnike, ki imajo posebno po straniščih še vedno zaradi zime in mraza iztoke regulirane, naj jih takoj pregledajo in zapro, ker bo sicer gotovo nastala večja poraba vode, ki jo bodo morali plačatr posebej. Vse poklicne šoferje vabimo, da 6e udeležijo občnega zbora Skupine šoferjev, ki 6e vrši v nedeljo, dne 12. aprila 1942 ob 9 dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva c. 22, I. nadstr., 6oba št. 55. — Istega dne popoldne ob pol 5 6e vrši ravnotam sestanek članov zadruge »Šoferski dom«. Ljubljansko gledališče Drama: Sreda, 8. aprila ob 17.30: »Konto X«. Red A. Četrtek, 9. aprila ob 17.30: »Ifigenija«. Red B. Petek, 10. aprila, ob 17.30: »Konto X«. Izven. Opera: Sreda, 8. aprila ob 16.30: »Faust« Red Sreda. Četrtek, 9. aprila ob 16.30: »Evgenij Onjegin«. Red Četrtek. Četrtek, 10. aprila ob 15.30: »Indija Koromandija«. Mladinska opereta. Izven. Znižane cene od 15 lir navzgor. Abonenti reda A bodo imeli v sredo predstavo Bernauerjeve in Oesterjeve lridejanske veseloigre: »Konto X.« Dejanje 6e odigrava po svetovni vojni v obubožani plemenitaški rodbini, ki živi zelo dobro na račun skrivnostnega konta, ne da bi vedela, da živi preko 6vojih razmer. Glavna vloga v igri je pisarniški vodja Srakof>er, ki ima vodilno komično vlogo. Režiser: Milan Košič. Otroci, ki so sodelovali lani pri uprizoritvi Bi. zetove opere »Carmen«, naj se javijo v četrtek ob 11 dopoldne v Operi. Razen tega naj pridejo ob istem času tudi tisti otroci, ki nastopajo v Lebarjevi mladinski opereti I »Indija Koromandija«. VISITATE OBIŠČITE DALL' 11 AL 27 APRILE LA OD 11. DO 27. APRILA FIERA » HILSNO MIUNSKIVEIHIJEM IL PIU' GRANDE MERCATO D’ITAL!A NA1 VEČJE TRŽIŠČE V ITALIJI 5500 ESPOSiTORr 1 5500 RAZSTAVLJALCEV 15 NAZIONI PARTECIPANT1 15 NARODNOSTI Informazioni: Pojasnila: DtREZiONE FIERO Dl MILANO - MILANO - VIA DOMODOSSOIA ENfB PROVIMCIALE PER IL TURISMO - MILANO S. S. ven Dlne Pred kaminom, ki je bil ob sredini 6tene, je ležalo truplo umorjenega Rexa Greeneja. Njegova leva dlan je bila stegnjena, desna pa seje zdela, kakor da bi krčevito stickala neki predmet, ki ga ni bilo videti. Iz glave, ki je bila nalahno nagnjena vstran, se je cedil curek krvi. Heath je mrtvega Rexa nekaj minut pozorno ogledoval. Vanče je začudeno strmel v mrtveca. »Markham, ali opazite nekaj nenavadnega in nerazumljivega? Fant je bij zadet od spredaj, iz neposredne bližine. To se vidi iz tega, da se na njegovem obrazu še vedno pozna učinek smodnika. Vendar pa je njegov obraz miren in naraven. Nobenega znamenja kakšnega nenadnega začudenja ali strahu ni na njem. Obraz je miren in nič posebnega ne^izraža. To je nekaj neverjetnega, kajti Rex je moral videti orožje in napadalca.« »To sera opazil tudi jaz,« je pripomnil Heath, >m je res zelo čudno. Zadela ga je krogla kalibra 32. je tako? »Tako je,« je pritrdil Van BJoo. »Morda je bil ustreljen z istim samO' kresom kot Julija in Chester.« »Z istim orožjem,« je ponovil Vanče zamišljeno in si vzel novo cigareto, »in isti morilec.« »Toda, zakaj ob belem dnevu, ko so bila vrata odprta in je skozi nje hodila ven in noter služinčad? Zakaj morilec ni rajši počakal noči? Zakaj je po nepotrebnem tvegal?« »Spomnim se, da je Rex nameraval iti od doma m priti v moj urad, da mi nekaj pove...,« je pripomnil Markham. »Toda, kdo je mogel vedet-i vnaprej? Bil je ustreljen deset minut potem, ko ste mu telefonirali Oprostite, gospod doktor, koliko telefonskih apa ratov pa je v hiši?« »Trije, mislim. Eden v sobi gospe Grecnejeve, drugi v Sibilini sobi. tretji pa v pritličju. Sobni telefoni nimajo neposrednne zveze iz hiše.« »V hiši je telefonska centralo,« je razložil Heath. »Po tem takem lahko vsak prisluškuje pogovorom.« Nenadno je pokleknil čisto blizu k mrtveca in mu skušal razkleniti jvrste. »Nikar ne mislite, da boste našli skrivnostna znamenja, gospod narednik: če je bil Rex umorjen zato, ker je tako molčal, potem je tisti listek gotovo izginil. Če je kdo prisluškoval telefonskemu razgovoru, je moral slišati tudi tisto o zapečatenem ovitku.« »Bojim se, da imate prav, toda hočem se prepričati.« Narednik je stikal pod truplom in natančno prebrskal tudi žepe, našel pa ni nič, kar bi se dalo primerjati z modrim ovitkom, ki ga je bila omenjala Ada. »Ni ga več,« je dejal in spet vstal. Zazdeio pa se je, da mu je šinila v glavo neka druga misel. Odhitel^ je k stopnicam in poklical Sproota. »Kje je hišni poštni predalček?« »Ne razumem dobro, kaj hočete reci,« je odgovoril Sproot, ne da bi na rednikove besede naredile nanj kaJcr-šen koli vtis. »Zunaj prrri vrati je poštni predal, ste tega mislili?« »Ah, kaj- prav dobro veste, da nimam v mislih tega predala. Vedeti hočem, kje je tisti posebni, zasebni predalček, tu v hiši.« »Morda mislite na majhno srebrno kaseto, ki 6toji na mizi na hodniku, kjer se zbira pošta za ven,« »Vi, pa tista srebrna kaseta!« ga je zavrnil narednik. »No, pa pojdite dol in mi prinesite vsa pisma, ki jih najdete. Ne! Počakajte! Grem tudi jaz' sam.« Prijet! je Soroota za roko in od šel z njim »Prazna je,« je sporočil, ko se je nekam potrt čez dobro minuto spet vrnil. »Ne izgubite vsega upanja zaradi tega, če je izginila tiieta peklenska skica,« ga je tolažil Vanče. »Ne verjamem, da bi nam bila kaj dosti pomagala. Če se Rex ne bi bil tako hitro jx>slovil od tega 6veta, bi nam bil morda lahko pomagal razvozljati to kruto uganko ...« njegov pogled je blodil po sobi: »in morda jo je on tudi že rešil...« »Boljše bo, če cremo v salon in počakamo doktorja Doremusa in može z Osrednjega urada. Nimamo tu nič več početi,« je končal Markham nestrpno. Heath si je med jMitjo hotel na hitro malo ogledati Adino 6obo. Vrata na balkon so bila priprta in veter se t'e poigraval z zelenimi zavesami. Ne aj mokrih stopinj se je jasno razlo čilo na preprogi Heath si jih je p<-zorno ogledal, potem pa spet zaprl vrata za seboj in dejal: »Nekdo je prišel z balkona v sobo v čevljih, ki mu jih je sneg razmočil, pa je potem pozabil za seboj zapreti vrata.« Nismo dolgo sedeli v dvorani, ko je Sproot že pripeljal Snitkina in Bur-keja. »No, B'urke, ni nobenega sledu na obzidju?« »Ne, prav nobenega, gospod naired-nik. Vsega sem si natančno ogledal. Kdor bi hotel čezenj, bi moral imeti perotii.«’ , . »In vi, Snitkin?« »Jaz pa vam prinašam zanimivo beležko!« je vzkliknil zmagoslavno Snitkin. »Nekdo je šel danes dopoldne po deveti uri j>o zunanjih stopnicah. Biti je moralo to takoj potem, ko je nehalo snežiti. Stopinje so prav takšne ko tiste, ki smo jih našli prejšnjikrat.« »In odkod drže?« »Vrag vedi! Začenjajo se pri stopnišču spodaj ob vratih, ker je bila pot meti mrežastimi vrati v obzidju in hišnimi pometena.« »Kaj sem hotel reči!« je dejali He-atjj z globokim glasom. »Drže stopinje v eno samo smer?« »Da, gospod, tisti človek se ni več vrnil.« »To se pravi, da naj bi bil prišel po stopnicali, odprl vrata in p>otem izginil. Lep primer, zares lep!« »Lahko je šel skozi glavna vrata,« je izrazil svoj pomislek Markham. Narednik 6e, je namrdnil in poklical Sproota. »Povejte mi,« mu je velel, »po katerih stopnicah ste hiteli gor, ko ste zaslišali strel?« »Po stopnicah za služinčad, gospod.« »Po tem takem niste mogli videti, če je morda kdo istočasno šel po glavnih stopnicah navzdol?« »Gotovo ne, gospod.« »Torej, dobro.« Sproot se je priklonil h* se vrnil na svoje straženje k vratom. Žalost in veselje ....... Beranek rss Besedilo priredil Mirko Javornik »Počakajmo še do jutri ziutra),« je dejal slari krmar mornarjem, ko so mu povedali, kako in kaj. »Če do iakrat ne bo nič, sem prepričan, da sta naša človeka v rokah malajskih razbojnikov, ki hočejo za njiju dobili odkupnino. Jutri pa pojdemo tja in bomo otok preiskali.« 524. »Lasfavica« se je zasidrala blizu kraja in straže so ves dan in tudi zvečer opazovale obrežje. Ko so pa šli spat, je pa straža sporočila, da se bliža ladji neznan čoln. Krmar in Aleš sla planila na krov ter vprašala, kdo je. »Nesrečen popotnik« je bil odgovor iz čolna. 525. Ko je oni iz čolna zlezel na ladjo, so ga moči popustile, da se je zgrudil, šele čez čas je začel praviti, da prihaja iz Južne Amerike, kjer je prodal imetje in hotel z mladim Špancem na Manilo. A španska ladja se je ob otoku razlila, da je rešil samo golo življenje. »Bombardiranje« urana Deset uranovih atomov skriva v sebi silo, ki bi lahko gnala veliko čezoceansko ladjo petkrat okrog zemlje! Berlin, aprila. (CE. Med najzanimivejše poskuse, ki jih v zadnjem ča»u delaio v berlinskem Zavodu za fiziko in kemijo, v »Zavodu cesarja Viljema«, ©padajo brez dvoma poskusi z »bombardira, njem atomov«. Gre pri tem v prvi vrsti za razbijanje uranovih atomov 6 tako imenovanimi nevtroni. Postopek je tako zamotan, da ga tu ne moremo podrobno razlagati. Vendar ne bo odveč, če pri tej priliki omenimo, da nevtroni e tem, da prodro v atomsko jedro, atom razbijejo na dva ali več kosov, ki jih je 6eveda ntogoče videti 6amo z drobnogledom. Ravnatelj omenjenega zavoda, prof. Hahn, je pred nedavnim ugotovil, da 6e uranov atom, če ga taiko »bombardiramo«, ne 6amo razdeli na dva popolnoma enaka dela, pač pa, da pri tem nastane tudi nekaj manjših drobcev, tako imenovanih nevtra-nov, ki potem lahko spet 6ami razbijajo nove uranove atome. Ti učinki so torej čisto povezani med seboi, in se odigravajo kot bi se začele podirati ®>niin*e... če se smemo tako izraziti. Vselej, kadar Se razbije kak uranov atom, se razvija sila, ki je enaka 200 milijonom voltov. Ce hočemo ustaviti to sprostitev ogromne 6ile in ves pcstopek »zavreti« ter preprečiti naglo eksplozijo, ki nastane že po 6to. milijoninki sekunde, moramo na uran priliti vode. Logična posledica prof. Hahnovega odkritja je, da bo s pomočjo bombardiranja atomov v bližnji bodočnosti možno izkoristiti in pravilno vrednotiti ogromno 6ilo, ki 6e pri tem postopku razvija. Svojča6 je pisatelj Hans Dominik, ki bi ga lahko imenovali nekakega »nemškega Julesa Vernea« v 6vojem fantastičnem romanu »Atomska teža 500« popisal, kako bodo v električni centrali, kakršne bo prinesla bodočnost, segrevali kotel tako, da bodo v ta namen uporabljali majhno kroglico, ki bo vsebovala nov kemični preparat. Ta Dominikova domislica utegne postati nekega dne resnica, kakor kažejo zadnje ugotovitve prof. Hahna. Teoretično bi bilo možno že 6amo z desetimi uranovimi »bombardiranimi« atomi proizvesti tolikšno energijo, da bi lahko gnala čezoceansko ladjo petkrat okoli zemlje! Bombardiranje uranovih atomov pa bi lahko izkoristili tudi v ta namen,, da bi silo, ki pri tem nastane, uporabili kot nadomestek za pogonsko sredstvo pri avtomobilih, poleg tega pa bi bilo mogoče električno energijo nadomestiti na najrazličnejših poljih, na polju tehnike, industrije, prometa in tako dalje. Mobilizacija francoskega kmetijstva če je bilo kljub vsem težavam le mogoče rešiti vsaj nekaj pridelka, je to zasluga nemških vojaških oblasti Čeprav je podnebje v Franciji zelo ugodno za poljedelstvo, na drugi 6trani pa tudi zemlja 6ama izredno rodovitna, vendar Francozi do zdaj tega še niso tako izkoristili, kot bi lahko. Tudi v prejšnjih mirnih časih bi bili lahko pridelali na poljih dosti več, a zdi se, da 60 6e brigali vse preveč za druge, dosti mani bistvene in nametme stvari. Zato na iih dosti manj bistvene in pametne stvari. Zato pa jih je usoda tudi privedla tako daleč. Danes pa je položaj glede poljedelstva v Franciji dokaj drugačen kot pa je bil pred vojno. Posledice vojne in gospodarske zapore nalagajo francoskemu kmetu dolžnost, da skuša na zemlji, ki jo obdeluje, čimveč pridelati. Pa ne 6amo to. Rečemo lahko tudi — piše nemški poročevalec iz Pariza — da bo v bodočem gospodarskem ustroju Evrope imelo francosko poljedelstvo zelo pomembno nalogo ter bo lahko dalo velik prispevek gospodarski samo. stojnosti Evrope. Odveč pa 'bi bilo poudarjati — nadaljuje omenjeni poročevalec — da je ob sedanjih okoliščinah popolna mobilizacija vseh poljedelskih rezerv, s katerimi Francija razpolaga, lzred- i no težavna, to pa spričo posledic in škode, ki jo je vojna povsod prizadejala precej občutno. I Po 6krajno 6labem pridelku leta 1940, je francoska poljedelska politika napela V6e 6voje 6ile, da bi dosegla glede proizvodnje vsaj tieto višino, na kateri je b>'la pred vojno. Tako se je posrečilo znatno razširiti področje obdelane zemlje, zlasti v pri. meri 6 prejšnjim letom. V veliki meri so preprečili, da bi tudi v prvem letu po tako nesrečno končani vojni Francija pridelala prav tako malo kot v vojnem letu. Pozabiti ne smemo, da leta 1940 kar po več mesecev ni bilo v številnih francoskih kmečkih posetvih žive duše in da zato tudi zemlja ni bila niti malo obdelana. Ogromno število glav živine je bilo izgubljene, Številna kmečka posetva 60 bila uničena in poljski pridelek v tem letu je šel j*> zlu. Ce je bilo kljub temu le mogoče rešiti vsaj nekaj pridelka, je to zasluga nemških vojaških oblasti, ki so dale francoskemu kmetijstvu na razpolago ljudi, živino, stroje in orodje. Da je francosko poljedelstvo znova oživelo in storilo celo velik Korak | naprej, — nadaljuje nemški poročevalec iz Pariza — 6e je treba v prvi vreti zalivali ti skupnim prizadevanjem, do katerih je prišlo na podlagi sporazuma med francoskimi in nemškimi oblastmi. Uspeh se je pokaral že prvo leto 1940. Seveda lani še ni bilo mogoče doseči ti6te stopnje, na kateri je bilo francosko kmetijstvo v letih pred vojno. Ddozdaj so šla vsa prizadevanja v glavnem za tem, da se obdela čimveč zemlje in čimbolj teme. ljito ter da 6e pridela v prvi vrsti čimveč žita. Toda taikšna prizadevanja so še vedno nezadostna. Treba bo 6toriti še dosti več. Ozirati 6e je treba na bodočnost, ko naj 6e francosko poljedelstvo načrtno uredi, da bo laliko opravljalo 6voje velike bodoče naloge in 6voje poslanstvo v nanovo preurejeni Evropi. Francoskega kmeta bo treba vzgojiti in strokovno izšolati da bo pravi veščak na vseh poljih sodobnega kmetijstva, na drugi strani pa je francoskemu poljedelstvu treba dati na razpolago vse potrebne pripomočke, 6troje in orodje, da bo 6voji bodoči veliki nalogi res lahko tudi kos. V prvi vreti bo treha gledati na to, da bo na razpolago dovolj umetnih gnojil. Zanimiva je v tem oziru primerjava z Nemčijo. V Franciji porabijo na vsak hektar obdelane zemlje le približno tretjino ali celo samo četrtino tistega umetnega gnoja, kot v Nemčiji. V Franciji manjka tudi ljudi, ki bi na kmetih delali, pa tudi kmetijskih strojev še daleč ni toliko, kot bi jih bilo treba. To 60 težave, ki jih ni mogoče kar tako premagati. Za zdaj 6kušaj<Š na Francoskem dvigniti kmetijsko proizvodnjo še 6 po. manjkljivimi 6redetvi in napravami. Na drugi strani pa je razveseljivo dejstvo da so se cene poljskim pridelkom občutno zboljšale. Francoski poljedelci vidlijo v tem dviganju cen svojim pridelkom poroštvo, da bo njihovo delo primerno plačano in se bo 6pričo tega tudi vsak pri svojem delu na polju bolj potrudil, 6 čimer 6e bo kme. tijska prizvodnja še boij in 6talno dvigala. V razne francoske kraje 60 poslali še številne nemške kmetijske strokovnjake, ki predavajo francoskim kmetom, kako je mogoče pridelati 6 pametnim obdelovanjem zemlje čimveč, pri čemer pa je treba izkoristiti tudi vse dosedanje izkušnje, ki sta si jih pridobili tehtiika in znanost tudi na tem polju. Afrika ima 70.150 km železnic . Po podatkih, ki jih navaja neko poročilo iz Ženeve, so vse železnice, kolikor jih je zdaj v Afriki, dolge skupno 70.750 km. Približno 40.000 km je dolg ti6ti odsek capetownske železnice, čigar širina tira znaša 1.067 m. 16.000 km te železnice je ozkotirne (širina med obema tiroma znaša komaj 1 me- ter), in le na 9.000 km dolgem odseku je ta železnica' normalnotirna. Lokomotive kurijo baje z lesom, ker da manjka premoga. V bodočnosti bod tudi afriške železnice skoraj gotovo skušali elektrificirati. Celotni dohodki afriških železnic so znašali nad 14 milijonov funtšterlingov. Vidi se — končuje 6voje poročilo dopisnik »CE« — da je na tem polju v Afriki še do6ti dela Kapljica »Oporto« išče novih kupeev Znano je, da je vino »Oporto« ena glavnih stvari, ki jih izvaža Portugalska, oziroma jih je vsaj izvažala pred sedanjo vojno Prineslo ji je lep denar, poleg tega pa tudi sloves mestu, po katerem 6e to vino imenuje. »Oporto« pozna menda res ves 6vet. Sedanja vojna pa je občutno prizadela tudi trgovino 6 to dobro portugalsko kapljico. Nujno 6e je moral zmanjšati izvoz, ker 60 se glavne po. rnonske ceste, jx> katerih je prej »tekel* »Oporto«, zaprle. Leta 1940 se je izvoz tega vina sukal še okrog 32 milijonov litrov, naslednje leto, t. j lani pa je postal kar štirikrat manjši, komaj 8.5 milijona litrov. Glavni kupec oportskega vina je bila prej Anglija. Predlanskim ga je uvozila še 24 milijonov litrov. .Lani pa je ta angleški uvoz padel že na 1.2 milijona litrov. V Francijo je šlo leta 1940 približno 2.6 milijona litrov »Ojjorta«, lani pa samo še 416.000 litrov. Izvoz portugalskega vina v Združene države 6e je zadnje leto tudi silno 6krčil, oziroma v zadnjem času sploh ustavit. Leta 1940 je šlo v ameriške Združene države 693.000 litrov »Opor. ta«, lani pa se je izvoz nenadno precej dvignil in so tega portugalskega vina izvozili tja že 2.2 milijona litrov. Zdaj pa je, kakor rečeno, izvoz v Ameriko čisto ustavljen. Spričo dejstva, da vina ni mofiroče neovirano spraviti na svetovni trg, kakor je bilo to v prejšnjih, mirnih časih, je razumljivo, da 6e morajo portugalski vinogradniki boriti z velikimi težavami. Vendar pa 6e zdi, da bo tudi to vprašanje, e katerim 6e morajo Portugalci boriti zaradi sedanje vojne, čeprav divja daleč od meja evropske Portugalske, na nek način že rešeno, kajti vso jx>zor. nost mu je posvetila tudi portugalska vlada, ki skuša najti nadomestilo za prejšnji trg, oziroma dobiti n dve kupce, takšne, da bo pot do njih ne le odprta, pač pa tudi varna in zanesljiva. Sliko presv. Srca Jezusovega v vsako slovensko hišo! Kupite jo, stane le 3 lire! III li111" 1 llllll 1 II llllllll "ll II llllllll iiiiiii n 1 lili lil I P il llllll I mm Im 1» In lllllll 1 II 1 ll II llllllll II llllllll iiiiiii II J. RENARD ROMAN GRDEGA OTROKA »Feliks: »Odstopam to čast Korenčku. Kar naj on začne!« Gospod Lepic: »Feliks, to je lepo od tebe. Tega ti ne bom pozabil.* Gospod Lepic obesi puško Korenčku na ramo. Gospod Lepic: »Pojdita, otroka, zabavajta se in se ne kregajta.« Korenček : »Gre pes z nama?« Gospod Lepic: »Ni potrebno. Bosta rajši vidva izmenoma za psa. Sicer pa lovci, kakršna sta vidva, ne ranjajo divjačine, ubijejo jo s prvim strdolta.« Korenček in starejši brat Feliks odideta. Oblečena sta kakor vsak dan. Žal jima je, da nimata škornjev, toda gospod Lepic jima je dejal, da jih tpravi lovci zaničujejo. Hlače pravega lovca se vihajo pod pete. Nikoli jih lovec ne zavihne navzgor. Tako hodi po blatu in po zoranih njivah in škornji se narede kmalu sami, segajo do kolen, so trdni in naravni. Služkinji je naročeno, naj jih spoštuje. »Mislim, da se ne boš vrnil praznih rok,« pravi brat Feliks. »Trdno upam, da ne,« de Korenček. Jermen ga žuli na mestu, kjer naj bi bila rama, zato bi se puške rad znebil. »Ej,« pravi brat Feliks, »pustim ti jo, da jo nosiš, kolikor te je volja.« »Moj brat si!« pravi Korenček. Ko vzleti jata vrabcev, se ustavi in pomiga l eliksu, naj se ne gane. Jata se spreletava od ene žive meje na drugo. Z ukriv- ljenim hrbtom se oba lovca neslišno bližata, kakor bi vrabci dremali. Jata ni pri miru, vrešči se spusti drugam. Oba lovca se vzravnata. Feliks