Oar Write U. Today Advertising rat es are REASONABLE____ GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. Vlephone: CHelsea 3-1H42 ZA NEKAJ VEČ KOT fi NADANDOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izvzema sobot, nedelj in praznikov). Citajte, kar Vat zanima :: š$ [4 Entered ma herond Clam Matter Kepteniber 2tst. I1M»3 at t be Post Office m Sew lark. V iH under Act of < ongreaa of Mareto 3rd. 18711. Mo. 221. — Stcv. 221. NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 20, 1940 -PETEK, 20. SEPTEMBRA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIIi. RIMU SE ODLOČUJE USODA BALKANA Mussolini, Rlbbentrop Delavske vesti: in Ciano delajo novi zemljevid Evrope Silni viharji na Rokavskem prelivu PADEREWSKI NE MORE V AMERIKO Zaradi važnih "političuih in teritnrjnliiili" prenicmb na Balkanu je bilo potrebno, da je prišel v Rim nemški vnanji minister Joachim von Ribben-tnip, da se jK>svetuje z ministrskim predsednikom Beni-lani Mussolini jem. Kot pravi Virgino Uayda v Jistu "(iiornale d'ltalia," je Mussolini sprejel von Riblien-tropa v palači Venice ob navzočnosti vnanjega ministra (Jalcazza Ciana, Dino Alt'ieri- ja, italjanskega poslanika v t Berlinu in nemškega poslanika 'Razpravljali SO O miru _____ .Zvečer sta bila Ribben-trop in Ciano sama Zvečer je bil n Ribben-trop gost pri večerji pri grofu Cianu. Tukaj sta imela zopet priložnost razpravljati o novi raapredeiitvi Evrope. Oba ministra govorita dobro angleško ter sta tudi razpravljala v tem jeziku, kajti \on von Ribbeti-trop ne govori italjaiisko, grof Ciano pa ne nemško. AVTNI DELAVCI SE BOJE ZA SVOJE PRIDOBITVE Avtni magnatje se zanašajo na obrambni program in bodo skušali z njegovo pomočjo zmanjšati u-spehe organiziranega delavstva. Worker- Včeraj je imel London primeroma miren dan, zvečer pa so sovražni bombniki zopet metali bombe, že trinajsto za-1 poredno noč. V sredini Londo-' Svetovno znani Virtuoz na, Paderewskijev potni list i na so eksplodirale velike bom-'kIavir .1. Paderevski je 1 jna že tudi portugalski vizum, he, ki so povzročile požare, da^1«'1 >v"i SO> roistlli obha-j da more priti na Portugalsko, so bile lili«*«' razsve ti jene kot »ai v ^»»eriki, v deželi svojih ud koder se namerava odpe-Times Sipiare v New Yorku I največjih triumfov in tudi tu- ljati v Združene države. ! kaj preživeti večer s v<»jega živ- "Zakaj liti Špan-ka noči- da Xiz'.%o so viseli oblaki nad \ j,.,, ja> 'f,, namero pa mu je .ti predhodnega vizuma,?t je mestom, toda nad oblaki je bilo ]tposrečila španska vlada, ker rekel Padrewski, "kn m razločno slišati brnenje škili motorjev. Pr ven Inited Automobile I'nion (CIO) jr mo^rna orgn-j iiied delavei in nizacija v avtni industriji. IV : liijski viharnih letih 1JKJ7 in 11>:5K »u vali lelodajah'i. I -zastopniki so utemelje--v" je »tališče, zastopniki delavei prisilili avtne mogotce, I kompanije so jim pa ugovarja da so sedli ž njimi vred h kon- j li. In ko je bilo jasno, da so Tie 1 ferenčni mizi ter se začeli po. j bodo mogli sporazumeti, je za-1 v Rimu Ilansa (Jeorg Viktorja von Maekensena. Von Ribbentrop, ki so je pri-jK'ljal v oklopnem vlaku, bo v Jiimu razpravljal o stališču Španske do držav v osišču in o vojnih operacijah proti an- i gleškemu cesarstvu v severni Afriki. Toda (iavda polaga v »svojem članku prav posebno važnost o načrtu osišču glede ,novega reda v K v ropi, koli-1 kor se tiče Balkana. "Medtem ko se napadi na Anglijo še vedno nadaljujejo, ste državi v osišču že v stanju .misliti na vpostavitev nove K v rope, ki 1h» prosta teže premaganih hegemonij,'' pravi Ga vda. 44 Von Ribbentropov obisk je prišel ob času, ko so bili rešeni važni problemi v jugovzhodni Kvropi, vendar pa še ne vsi problemi. Dosežene pa bodo rešitve zelo važnih političnih in teritorjalnib problemov." Ri'l»l»entro>{>ov vlak ima pro-tizračne topove spredaj in za-dej in pri vsakem je 8 vojakov. Oklopui vlak, ki je sličen Po nekem poročilu iz Rima sta von Ribbentrop in Mussolini razipravljala "o miru" v K v ropi ter tudi o izpremembi .evropskega zemljevida, zlasti z ozirom na Balkan. Na tem sestanku so bile dogovorjene tako dalekosežiie stvari glede Kvrope, da bo potreben sestanek med Hitlerjem in Mussolini jeni, p red no bodo izvedene. •topnik kompani je pokazal na j,jVOIM del>el naslov v listu ter izzival- se bo .Trgovina med Jugosia-vijo in Nemčijo Pretnja RemLngtonovi tovarni Tovarn«* Remington Arms Company v Bridgeport, Conn., je državna policija močno za-stražila. Iz Brooklvna, X. V., Iz Beograda prihaja poročijo, ki pravi, da pride danes v Beograd nemška trgovska delegacija, da se pogaja z jugoslovansko vlado za medsebojno trgovino, zlasti pa glede razmerja med dinarjem in marko. Nemškim delegatom, katerim načel j nje dr. Fried rich Hermann Laudfried, je poverjena naloga, da v Beogradu dosežejo, da bo v bodoče 17.82 dinarja za eno marko, 110 pa 14.80 kot je bilo doslej. Nemški delegati pa bodo tudi skušali doseči, da Jk> povečano pridelovanje bakra v Bor vlaku, ki ga je Hitler podari! [rudniku, ki je last neke francoske družbe, in pridelovanje svinca in cinka v Trepca rudniku, ki je angleška last. -— ! Nemčija pa bo tudi skušala od Jugoslavije dobiti še mnogo več pšenice. Mu^soliuiju, ima tri železniške vozove; von Riblnmtrop je bil v srednjem vozu. Vojaki so bili prašni, ker so vso vožnjo iz Berlina stali pri topovih. KONFERENCA MED tIBBENTROPOM IN MUSSOLiNIJEM Nemški vnanji mini chim von Ribbentrop jgajati. Radi ali neradi so .-»prejeli pogoje organiziranega de-lavstva. Razmere delavcev so ' no rekel linijskim zastopnikom :1 se znatno izboljšale. V indu-j— Dobro, pa zaštrajkajt<—če -triji je nastal mir. J hočete, boste videli, kaj I nija ima odločilno besedo i ~ * r v vseh avtnih tovarnah — iz-' vzemši pri Fordu. Toda tudi F»rd bo prišel vkratkem na vrsto. I nited Automobile Workers imajo '»82 tisoč članov. I nija ,skrbi za njihove interese. Izza sedečih stavk, ki so bile nekaj edinstvenega v zgodovini ameriškega delavskega gibanja, je bilo mogoče sk<>ro vsak spor mirnim potom uravnati. Pred nekaj meseci je bil pi spravljen v tek narodnoobram-bni program, pri čigar izvršitvi so soudeležene skoro vse pomembnejše ameriške industri-I je.Tudi avtne tovarne izdeluje ! jo naročila za narodno obrambo. R. J. Thomas, predsednik United Auto. Workers, se boji, da se bodo avtni mogotci poslužili prilike in udarili po delavstvu. Sklicujoč se na potrebe narodnoobrambnega programa, bodo skušali zmanjšati pretenj in njihove pridobitve. — Gotove skupine v industriji je rekel Thomas, — se že organizirajo, da nam odvzamejo jtisto, kar smo si s težavo priborili v zadnjih petih letih. Prepričani so, da jim bo nudil «v ta namen potrebno orožje narodnoobrambni program. — B<»rba se je že* pričela, toda zaenkrat je še prikrita, vsled česar se mi ne zdi umestno navajati podrobnosti. Pri-t žbe sem že poslal delavsko- j V. mu odseku narodno-obrambne' povi so neprestano bruhali šrapnele na sovražna letala. , Sinoči pa nemški acroplani niso prileteli samo iz običajne smeri, temveč tudi od se vero-zapada. Zadetih je- bilo več i>oinem-bnih p>slo^»ij, kot: Inner Temple, slovita sodnijska palača, Angleški muzej, palača notranjega minisrstva, poslopje Wallacejeve umetniške zbirke, Mestna hiša londonskega okraja i. dr. Oblaki, ki so viseli nad Londonom in ga varovali pred nemškimi zračnimi napadi, so tudi rnenje ncni-.mu noče dovoliti, da bi potoval . dar liočem umakniti daleč I -ot iz nični to-1 j,reko njenega ozemlja proti p"litike in iz Kvro^ie, kjer sem Ameriki. če raj je bilo v njegovi vili v majhni vasi Morges blizu Lausanne zelo živahno, ko se je Pafderewski j ni pravi jal, da s« | od pot u ji* in pu-sti za sel>«»j kra- i ima malo posestvo v Pa doživel toliko mesrečnih isku šen j ? Paderew*-ki bi f»e rad umaknil v zasebno življenji' in bi nastanil v Kaliforniji, k i« r Rosnih sadovnjak, >v«»j cvetlični bles. vrt, dragoceni kitajski poree-j Paderewski je bil po pad«-u Jan in celo svoja dva lieprecen- Poljske preilsediiik |Nilj>k«-ga Jjiva klavirja. 'sejma (poslanske zbornice) v -Mojaželjaje/ jerekelPa-!'^11^1^1 V AWr* v derewski, "da bi bil v Združenih državah edaj v izgnanstvu v Angliji. ]> m obhajal svoj rojstni dan." Maršal Henri Philippe I'e-t"in mu pri izdajanju potnega Poplave v Južnem de!u Francije » Narasli hudourniki -o i kovali silni viharji. Angleži i-jnenujejo to ^Churchillovo vreme", za katero Angleži molijo, da bi jih obvarovalo nemškega vpada. Angleži bombardirali Havre Ne meneč se za velike viharje nad Rokavskim prelivom, so angleški letalci pileteli čez preliv ter bombardirali pogto-je nnmrc<* «lo-pcia skrivnostno j janke nemških težkih t<>|H»v na opozorilo, da bo najmanj eno \rtii (iris Nez in še posebno ve- viseli nad Rokavskim pre-1Ji>ta ni ' i presekala ju t železnic in dve' obranijo, — je i^oudaril Tho-ter J t »a- r("sti- , mas, — in bo v polni meri pri- je imeli V severni Kitaj ki se tinli ' spevalo svoj delež. Preveč bi včeraj o poldne z M u -soli,lijem **\o us]>e,šno bore kitajske b0®f* zahtevati, da bi bile ' dve uri dolgo konferenco ob i v.-ta«ke čete, posebno v oze- poslopje tovarne |>ognano v zrak. Navzlic policijskim varnostim odredbam je izjavil poslovodja James 11. Chasmar, da ne »prepisuje svarilu nobenega |»osebnega pomena. Tovarno ima svojo policijsko silo, šesto ječo iz t >8 mož. Cash-marju se ne zdi potrebno te sile povečati Družba izdeluje milnici jo ter je dobila velika naročila od angleške in od ameriške vlade. Tekom svetovne vojne je dobilo vodstvo tovarne nešteto varil. Nobena .pretnja se pa ni vresničila, in svarila so bila vsledtega brez potrebe. * ♦ * Neumestno maščevanje Ponoči so neznanci namazali z barvo, ki je ni mogoče odstraniti, pročelje dveh velikih apartment hiš «v New Yorku. To se jim je posrečilo na ta način, da so vrgli v steno več električnih žarnic, napolnjenih z barvo. Lastnik hiš bo moral i poškodovane mramomate plo-nadomestiti z novimi, kar liko pristanišče Havre, kjer je bila povzročena zelo \elika škoda. Angleži so spustili več sto zelo težkih bomb. Letalci so jH»zneje sporočili, da so videli, kako so nastali veliki požari v juestu in pristanišču. Havre gori na 'več krajih in posebno v pristanišču. more peljati skozi nezasedeno Francijo. Vsled tega je za Pa derewskega prišla ve-1, da mu Španska ne dovoli potovanja skozi deželo, zelo nepričakovano in je zani velik udarec. Savo j velike jnrvodnji. M goveje živine je uničeno, de na poslopjih in poljih / krat še ni mogoče precenit'. Mest o Ponharra je popolnoma x»'xl vodo. Politična kampanja .Willkieja hočejo pred-[armado ter se deset me . . . staviti za Nemca ,r'ril v Kra,,riii Pn,ti nem-^k VOJNA V AFRIKI Angleške bojne ladje v Sre-doz«'iuskem morju in aeropla-^li so pričeli obstreljevati in bombardirati italjanske čete ob ;]."j() milj dolgi cesti ob Sredozemskem morju. S tem hočejo vstaviti prodiranje italijanske armade proti Matruhu, 150 milj v notranjosti Egipta. Matruh je 78 milj dalje proti vzhodu od Srdi Barranija, ki so ^ra Italjani že zavzeli. Po široki .asfaltni cesti hočejo Italjani dospeti do Aleksandri je ter do Sueškega kanala. žrtve na naši strani. rmvzocno-ti v na njega ministra grofa Ciana, kakor tudi nemškega po>lanika von Macken sena iu Italijan kega poslanika v Berlinu Alfierija. O čem s> razi})ravljali, je zavito v največjo tajnost iu bo objavljeno »ele, ko se von Ribbentrop vrne v Berlin in o konferenci po- ni 1 ju, ki so ga Japonci zasedli. Mešanje moke v Ita'iji Po L oktobru l>) v Italiji dovoljeno peči kruh iz pšenične ptoke, kateri bo primešano 10 odstotkov koruzne mdke. Vzrok temu je, ker je letošnji pridelek pšenice padel za 10,000,000 kviatalov, Thomas je navedel zanimiv primer. — Nekaj dni po zavzetju Pariza, — je rekel, — so s,» .zastopniki unije sestali z zastopniki neke velike avtne tovarne. Na mizi je bilo nekaj časopisov z velikimi napisi o vkorakanju Nemcev v Pariz. Nekaj časa so razpravljali o politiki, nato pa o odnosa jih iga bo veljalo od 15 do 20 tiso.'-dola rje v. Kdo je povzročil to vandal-stvo, se ne ve, toda oblasti zvracajo krivdo na stavkajoče pa i n te rje. * * * PJceti na Wall Streetu Pred uradom finančne firme Newburger, Loeb & Co., na Wall Streetu v New Yorku se je včeraj pojavilo petdeset -pi-ketov, članov unije pisarniških uslužbencev, spadajoči h k CIO. Tvrdka je 'baje po kri vie i odpustila devet unijskih članov. * * * Nadaljevanje na 2. str. .Španski list sramoti Združene države Madridski večernik maciones'' naipada v k 'In for dolgem članku vlado 'Združenih držav ter ji očita, •» porazdeljeni na 31 držav. Večina med njimi podpira predsednika Kooseveha. Za Rooseveltom pride >'* ijali-ti-eni predsedniški kandidat Norman Thomas in šele za Thoma-s za ja ničei i a v eč i na. Martin je proti temu, da bi se kongres v tem kritičnem času razšel. Ker pa imajo demokrat je v Kapitolu zaenkrat š*» večino, bo kongres odgoden zadnji teden meseca septembra. NARODA "GLIB H iBDDP-Iew Yoit Friday, September 20, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY "GLAS NARODA 99 (VOICE Or THE PEOPLE) Owned and Published by filovenlc Pobllahlaf Company, (A Corporation). Frank Sakaer, President; J. Lupsba, Sec. — Place of business of the itlen and addresses of above officers: 216 WEST 18th STREET. NEW XOBK, N. T. 47th Year "Glas Naroda" Is irsued every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Subscription Nearly $6.—. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja list ca Ameriko in Eanado 9«.— ; sa pol leta $3.— ; sa Četrt teta <1.60. — Za New York sa celo leto 91.— ; za pol leta <3.00. Za lnoaemstvo sa celo leto $7.— ; sa pol leta $3-60. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemšl sobot, nedelj In praznikov. "GLAS NARODA." 21« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. T. Telephone: CHelsea I—1242 POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST i tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. EVROPA DRVI V FINANČNO PROPAST V gospoda rs keni, finančnem in v vseh drugih 5 »ogledi h '<> -Urna Evropa človeku, ki jc 'jKxledoval veliko premože-1 je, pa je polagoma vse zapravil. Vedoč, da 11111 nič drugega kaže, >i je prerezal žile v zapestjih in zdaj krvavi, ležeč \ razkošni palači, ki že zdavnaj ni več njegova. !>red vojno je bilo kapitalistično gospodarstvo Evrope razmeroma svobodno, zdaj odar-'-ko življensko kri \ taki meri, da se mora prej ali slej od o-slabelosti zgruditi. Nemčijo stane vojna vsak mesec 450 milijonov mark; drugi stroški pa znašajo .VH) milijonov mark. V razmerju s prebivalstvom nimajo dosti manjših stroškov druge evropske države. To ogromno vsoto skuša "pokriti Nemčija s posojili, davščinami, dohodki na vladno lastnino in iz drugih virov. Odkar so se naeiji povzpeli k moči, so si izposodili od nemškega naroda nad 65 tisoč, milijonov mark. Na dolgoročne obveznice so obljubili plačati štiri odstotke obresti. Za izplačevanje obresti izdajajo nove obveznice, in dolg bo kma-Ju narasel do astronomskih višin. In če Hitler res zmaga, kaj 7*>teni? Prav nič ne pretiravamo, če rečemo, da bo zmaga zanj i-totako usodna in uničevalna, kakor bi bil poraz. ITALIJA IN SUEZ Zdi so, da je Itali ja slednjič vendarle uvedla dolgo pričakovano kampanjo proti Egiptu in Sudanu v namenu, da se polasti Sueškega kanala in ozemlja ob njem, ki je za Anglijo zivljenske važnosti. Italijani bodo prodirali v treh smereh: Ob obali od Libije do Aleksandri je in Kaira; Ob južno-egipčanski meji do M addi Haife v Sudanu, in iiz Albesinije v smeri proti severu. V Libiji imajo Italijani do 300 tisoč mož, v Abesiniji pa tnadaljnih 100 tisoč. Njim nasproti stoji angleška sila, obsoječa iz 100 tisoč Angležev, Avstralcev, Novozelaildcev in indijskih vojakov. Nojvečja nevarnost preti Suezu s severa, dasi je od italijanskih prednjih straž pa do Sueza skoro šeststo milj. Do Aleksandrije ne bodo naleteli Italijani do nobene pftsobne ovire, vroča boi^ba se bo pa 'vnela pri Aleksandriji in co Nilu. Italijani morajo hiteti, da dosežejo svoj cilj predno se bo nad Kokavskim prelivom megla zgostila, nakar bo mogoča poslati Angliji močna ojačenja na vzhod. Čemu so Italijani tako dolgo čakali? Najbrž so misli Ii, da bodo Nemci ob naipovedanem času porazili Anglijo, rrsled česar bi bila Rimu prihranjena foorba, in Suez bi padel brez žrtev. Na angleški obali se ipa ni doslej izkrcal niti en nemški vojak in je veliko \|prašanje, če se sploh bo. Vsledtega morajo Italijani hiteti. Zaloge italijanskih potrebščin v Afriki se manjšajo od dne do dne. Narodu v domači deželi, ki je vojne že do grla fiitf je treba pokazati nekaj uspehov, da se bo v njim navdušenje nekoliko oživilo. In če dobi angleško vojaštvo ob Suezu ojačesi ja, bo za Italijane (prepoeno. Chisholm, Minn. Dovolite mi malo prostora v vatšem listu, dft nekoliko popišem >voje doživljaje na mojih počitnicah en teden v Chicago, 111. Od doniia sem tsla 7. septembra a delegatinjanfi. ki so šle v AVaukegan, III., na konvencijo JSK.T. Vožnja je bila prav prijetna, ker je bilo iz Minnesote več delegatinj. Dne 10. septenrfhra sem šla v Lincoln, 111., obiskat svoje znance, naslednjega dne v Joliet, III., kjer sem obiskala svoje prijatelje in kjer sem pred več leti tudi živela. V četrtek 12. septembra sem se vdelezila banketa v Wanke-gan. III., v Nar. domfu v počast delegatom 16. redne konvencije .TSKJ. Tja sem šla v družbi svoje prijateljice in sošolke Mrs. Mary Pristavec in njene hčere Marv, ki me je peljala na banket. Tam pa me je čakalo veliko presenečenje, kajti tam fcem se sešla -z mojo sošolko, ki ie prišla na konvencijo kot častna delegat i 11 ja i-z East He-!ene, Mont., to je namreč Mrs. Mary Langfus- s katero se že nisve videli celih 34 let, namreč od leta 1906. ko s ve se ločile v Olevelandu, O. Xe nto-renu popisati, kako sve bili obe dve veseli, ko 5rva si pove uri ste kaj hitro jh>-tekli. Potem pa smo v dvorani zagledale še čet H o našo prijateljico, ki je prišla iz Jo-lieta, namreč Mrs. Ana Koz lev-čar. . (Zelo smo Iti U- vesele, da smo se po tolikih letih sešle. kajti v m-!a<]ili letih smo bili -kupaj doma, danes pa smo že }>olj po-tarne žene in stare matere. Mr»s. l^angfuH je potem šla v ('level an d" obiskat svojega oče-ta, ki ga ni videla že od leta 10O7. Njen oče in njegova druga žena sta nedavno obhajala zlato poroko. Njen oče se piše FVlikH Novinec in jo doma iz Velikega Lipovca, fara Ajdovec pri Žnr.»*mi}>erku. Prav prisrčno .se zahvalim svoji dobri prijateljici Mrs. Pri sta vč »vi za vso postrežbo in njeni hčeri, ki naju je vozila v Waiukegan in upam, da jima bom n*ogla kdaj povrniti drugo leto tukaj v Minnesoti. (Ko nem bila v CJhicagu. je pritiskala zelo huda vročina, tukaj pa bo že precej hladno. Ljudje kopljejo krompir in priprav Ijajo drva za zimo, kajti kot vse kaže, bo zima zelo dolga in je tukaj navadno 9 mesecev vsako leto. ISedtoj pa pozdravljam vse či-tatelje "Glasa Naroda", listu pa želim mnogo novih naročnikov. Frances Lukanich. DELAVSKE VESTI (Nadaljevanje s 1. strani.) Weir kljubuje Delavskemu uradu V borbi med Delavskim uradom (National Labor Relations Board) in Weirton Steel Connpany se že tri leta vrši tiha, toda srdita borba, ki je stopila te dni v nov stadij. V torek je potekel rok, ki ga je določil Delavski urad, da mora začeti AVeirton z delavci boljše in bolj pravično ravnati. Namesto tega je pa poslala družba Delavskemu odboru 129 strani dolgo obtožnico, da zastopa Delavski urad pristransko stališče. Dokument se končuje s svečano izjavo, da Weirton Steel Company ne bo storila ničesar, kar ji bo ukazal Delavski urad. Kompanija priznava eno samo instanco in ta je—najvišje sodišče. Kapitalist Weir, ki ga nekateri premilo označujejo kot "kritika Roos-eveltove delavske politike", je organiziranemu delavstvu predobro znana. Delavstvo ga postavlja v isto vrsto s Hen ryjem Fordom in ga smatra za zagrizenega sovražnika delavskih unij. Weir je tudi načelnik finančnega odbora republikanske stranke. Ker ima republikanski predsedniški kandidat \Vill-kie njega na svoji strani, se pri volitvah ne bo mogel prav posebno zanašati na delavsko po. moč. * * * Stavka končana V torek je bila preklicana stavka v Lackawanna tovarni v Buffalo, N. Y. Tovarna jc last Bethlehem Steel Company. Stavko je preklical CIO odbor za organiziranje jeklarjev vsled posredovanja zveznega posredovalca Thoniasa M. Fin-na. Zadnji petek je zapustilo delo 4000 delavcev, ker ima kompanija gotove predsodke proti nekaterim unijskim članom. DARILNE POŠILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 10® DIN. — 200 DIN. — 300 DIN. — 500 DIN. — 1000 DIN. — 2000 DIN. — V LIRAH V DINARJIH 100 LIR 200 LIR 300 LIR B00 LIR 1000 LtR 2000 LIR — $ 6.80 — $11.21 — $16.65 — $27.50 — $54.— — $107— Ker zaradi položaja v Evropi pamiki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih posiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po C A B \i E ORDER, za kar je treba posebej plačati $1.—. Vsled rasa Italijo nak v dinarjih ▼ Evropi ti denarja lirah. Isto velja tudi ni mogoče v Jugoslavijo in v DOLARJIH, teweC sam vse drago ev- SLOVENIC PUBLISHING CO. st t POTNI&EI ODDIHI t :: 216 Waft 18th Street, Ne w York STRAHOTE SSi) VOJNE ČASU PRIMERNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York Kočljiva zadeva Na Mitchell Field pri New Yorku so začeli graditi veliko skladišče iz opeke in konkreta. Spočetka so bili pri gradnji zaposleni sami unijski delavci, ki so bili kar iznenada od-slovljeni in nadomeščeni z WPA delavci. Prizadete unije so vložile proti temu odločen protest. Z zadevo se bo moral pečati Sidney Hillman, delavski koordinator v predsednikovi o-brambni komisiji. Kandidatura J. L. Lewisa John L. Lewis je namignil, da bo kandidiral vtretje za predsednika CIO le pod pogojem, če ga bo članstvo k temu direktno prisililo. Lewis hoče odvrniti s tem od sebe očitke, da igra delavski organizaciji vlogo diktatorja. Niti najmanjšega dvoma ni, da bi ne bil na konvenciji izvoljen vtretje s pretežno večino glasov. # o * Bundiatka izgubila delo pri WPA Podpolkovnik Brelion B. Somervell, krajevni VVPA administrator v New Yorku poroča, da jc bila odpuščena od WPA neka ženska, ki je s po nosom priznavala, da je članica nemškega bunda. Doslej jo bilo odpuščenih 124 komunistov, d oči m so štirje drugi prostovoljno odstopili. * * * Brezplačna bolniška oskrba Unija godbenikov v New Yorku je storila nekaj izredno dobrega za svoje nezaposlene bolne člane. Z neko newyorško bolnišnico je sklenila pogodbo, da bodo i meli v nji njeni bolni člani brezplačno zdravniško oskrbo. Bolni goffibeniki bodo deležni vseh najnovejših pridobitev bolniške znanosti. Jacob Rosenberg, predsednik unije je rekel, da je to edinstven slučaj v zgodovini ameri škega delavskega gibanja. Unija godbenikov je izredno bogata, in njeni člani imajo tudi razne druge večje ugodnosti kot pa člani sličnih organi f zacij. Unija je vključeno v Ameriško delavsko federacijo * * * ScaKse spoznan krivim George Scalise, bivši predsednik unije hotelskih uslužbencev, je bil spoznan krivim sleparije, tatvine in poneverbe. Proti njemu je bilo dvignjenih nad šestdeset obtožb. Kot unijski predsednik je izrabljal ulboge hotelske uslužbence ter si na ta nači nnagrmadil veliko premoženje. Sodfba še ni bila izrečena. Sodnik ga zamore obsoditi na 21 ali pa na 42 let ječe. Scalise je bil namreč pred leti že enkrat obsojen in sicer zaradi belega suženjstva. Porotniki so se posvetovali osemnajst ur. Scalise je star 44 let ter je bil rojen v Italiji. V Amerike je dospel zelo mlad ter je dobil državljanstvo po svojem o$ttU, Peter Zgaga m ški med 21. in 35. letom. Vseh seveda ne bodo vpoklicali, am Po novi postavi so podvrže- j pak izbire bodo imeli dovoljJ i vojaški službi vsi mladi uio-, Najprej bodo na vrsti nepo-l ročeni mladi fantje, ki niso za-J .posleni iv kakšni važni indu-l stri ji in jim ni treba za niko-l gar skrbeti. Poročeni mladi moški imajd .nekoliko več prilike ostati do-lj ma, to je pa tisto, kar žene te dni mlade ljudi v zakonski ja rem. Take mlade poročence tova-1 ^ j riši postrani gledajo, očitajoč jim, da so bojazljivci, ki se Iz Slovenije LASTNO DETE JE SPRAVILA S SVETA. Iz Kaple pri Sv. Juriju je ne ka 22.1etna služkinja prišla sredi julija v celjsko porodnišnico in je r>orodila zdravega fantiča. 29. julija je z malim fantkom zapustila bolnišnico. V Sr. Jurij pa si- je vrnila brez otroka. Ko so po njem vprašali, je rekla, da je sinka izročila v St. Petru v Savinjski dolini neki ženski v varstvo. Naposled je priznala orožnikom, da je v Grajski vasi pri (iomil-skem b!rzu potoka usmrtila o-troka in ga zakopala. Trupel-ce so zdaj našli, mater pa izročili sodišču. OBSOJENA POŽIGALCA. Pred malim kazenskim senatom pod predsedstvom dr. Fellah erja sta stala te dni Ivan. Ko.govšek, poslovodja tovarne "Zvon" v Št. Vidu nad Ljubljano in mesarjeva žena Frančiška Zajčeva, roj. Kogovško-va iz Dravelj. Obtožnica je navajala, da je Ivan Kogovšek kot idini lastnik i 11 družabnik tvrdke "Zvonama in livarna" z namenom, da bi dobil od Vzajemne zavarovalnice zavarovalnino, nagovoril -vojo sestro Frančiško proti naurradi 10,000 din. da je podtaknila v noči na Ti. maja ID.'Jl ogenj v lopi tovarne v Sr. Vidu na ta način, da je postavila 1121 t ram o v je jmmI streho t ečo stvar. Požar je tovarno uničil, z njo tudi stroje. Zavarovalnica je cenila škoio na 27+..")S7 din in j«- ta zn» sek plačala Ljud-ki po>ojil-nlci. ki je bila na podjetju vk nji žena z 000.000 din. Zasnova požiira pn je prišla na dan in je bil Ivan Kogovšek obsojen na 1 leto ječe in na 0IM) din denarno kazni ali na 10 dni ječe ter na 2 letno izgubo ča-tnih pravic. Frančiška Zajčeva pa na f» mesecev ječe in ua '>00 din fbnarne kazni. Oba požiga I ca nforata Vzajemni zavarovalnici solidarno povrniti 274,.">K7 din in 750 din za ceni I ne stroške. ŽALOSTNA NOVICA. S tem naznanjam, da smo prejeli brzojav, v katerem >e •nam sporoča, da je v Onna-liiwla, Pa., dne 17. septembra unfrla moja teta, sestra moje matere, MVs. Frances Debevit-s, roj. Ponikvar v Hrbljanah. pošta Sv. Vid nad Cerknico. Pogreb bo v soboto popoldne. (Ker se vsled bolezni mojega očeta ne moremo udeležiti pogreba, izražamo vsem žalujočim naše najiskrenejše sožalje. Anthony Svet, in družina. V SPOMIN Prve Obletnice Smrti JOZEF-A ULE nad vse ljubljenega moža hi očeta Prerano si odšel pred nami v deželo miru. , Duh Tvoj vedno živi med nami, Zgled Tvoj do smrti kažipot nam bo. Nad vse žalostna. . Mrs. J. LTLE, žena in otroci. Willard, Wis. skrivajo za žensko kikljo Vse, kar je pra v. Fant, ki sel z vstopom v sveti zakonski! stan izogne vojaški službi, resS ni kdove kakšen junak. Da bi mu pa kdo očital >kri-| vanje za žensko kikljo! Ni ga|> bolj neutemeljenega očitka ka l kor je ta. Da bi se moški v sedanjem * času skrival za žensko kiljoH Xe, ne, to pa res ni mogoče. 1 Saj se niti ženska ne more j skriti v nji. Vclilei v državi Alabami bo-j do pri prihodnjih volitvah od-^ ločili, če naj bo dežela še v bo-' doče suha ali ne. Butlegarji pravijo, da naj bo 1 suha, in pri tem bo najbrž o- ] stalo. V vsaki suhi državi imajo ^ namreč butlegarji veliko besedo in dosti vpliva. I11 v vsaki suhi državi je dosti pijače. ^ Kare letnika 11)41 so že na trgu. Ne veni, kako bi jih opisal. Strašno podolgaste so in po svoji vnanjosti kebru podobne. Tak" zahteva moda, pa če je praktično ali ne. Valwita linija—stream line je najvišje povelje sedanje mode, l»odisi pri karali ali pri ženskah. Pri moderni ženski se morajo vse vzbokline narahlo prelivati v več ali manj ravno črto. Prevelikega hribovja in pre- , globokih dolin namreč moda ne mara. Pa bo tudi to sčasoma prešlo. Se nekaj let, pa bodo k a roj sj>et karam, in žen.-ke ženskam, podobne. Zdaj je napočil tisi čas, vi kakršnem je pesnik Župančiči zapel svojo nesmrtno pesem oi jeseni: . . . "požel ie kmetic, spravi;! je svoj plod, o, kam, mladeniči kam gre tvoja pot . . . Kaj si sejal, mladenič, kaj boš žel ? . . . Odgovoriti sebi sam ne more . . r^p Konci oktobra bodo podrl; newyorsko Svetovno razstavo Bila je preogromna in je zate zgrešila svo cilj. Preogromna za povprečnegi obiskovalca ki je imel na raz polago en dan ali kvečjenn dva ti 11 i, da si jo ogleda. Tisti, ki so si ogledali v enen dnevu vso razstavo, so videl vse in ničesar. Kdor si je p: eno stvar natančno ogledal, jt zamudil tisoč drugih stvari 1 Newyorška Svetovna razstava! je bila največja med vsemi.J obenem je bila pa tudi zadnja] v sedanji generaciji. V Xiles, Ohio, izhaja listi ''Times", ki je objavil nasled-J nji oglas: — Oženil bi se rad. Kot za-I konski mož bom povzročil ved veselja in zadovoljstva, kakorl bi pa imeli od mene koristi v| vojaški kempi. Star sem 21 let J temnolas, čedne postave in i-| mam v poletnih nočeh mrzle, vi zimskih pa tople noge. Tistil ženski, ki me hoče vzeti, ni treba drugega kot preskrbeti po-' ročuo licenco. Vse drugo bom jaz skomandiral. Tako se glasi oglas. Tern • ^ .WKtela, vas*m* £ S N AROD A" —New YorE —i' - i -i ■ - i Friday, September 20, 1940 BOL. LEBL : 'Ribiči so svojevrstni ljudje. Morje, ki je njim namen in u-soda, oblikuje te ljudi in jim pušča sledove v obrazih. Nedvoumen je izraz teh pomorščakov za meščane. Brezdanji so, kakor morje samo. Zaprti so in skoro podobni kameuiti mirnosti. Toda tako, kakor se morje nenadoma vzpne in z e-lementarno silo v igri veličastne divjonti pokaže >voj drugi obraz, tako nepričakovano vakipe tudi duše teh ljudi. Je to ljubezen ali sovraštvo do morja, ki v takih trenutkih sili ribiče, da z neko zagrizenostjo sprejmejo borbo z mokrim elementom. Tega najbrže niti sami ne vedo. Bo pa oboje in k temu še stara trma, prav v divjanju elementa krotiti nevarnost in čez divje razbičano morje, ki oj med človekom in morjem. To vedo možje, ki se popel jejo s čolni, da bi domov prinesli vsakdanji kruh. To vedo tudi ribičeve žene, ki iz majhnih koč na uho vlečejo, ne bojo in pri tem ras t o v neznane in neimenovane junakinje. Nikoli ne vedo, če se bodo njihovi možje, ki so se odpeljali tudi srečno vrnili na domačo obal. (Ribiči na severu imajo dale-ko težji boj za obstanek ko oni z juga. Neprijetnim viharjem se pridruži še oster mraz. Trdi in ledeni .so ljudje Severnega morja. Med najmočnejšimi in najsilnejšimi ribiči Togin Line. Majhen je ta kraj. komaj 20 ribiških koč se pri lepi ja na o-balo. Toda prebivalci -o tekom pokotenj vzra>li v najboljše ribiče. In kmalu bi divji de-cen^brski vihar tem1 neustrašenim možem pripravil zgodnji mokri grob, če . . . n*ri ure so že prežale ribiške /ene Tagin l>iiie v temno gmoto razburkanega morja. Strah in neiria groza se je odražala v njirovih obrazih. Skrb za njihove može, ki so se popoldne odpel'jali in ki jih je zunaj presenetila nevihta. Bržkone so šli možje predaleč in se bore s peklenskim viharjem, da bi dosegli odrešilno pristanišče. f1e >e -ploh bore? Morda jih je Mrmi val že prevrnil in ribiči se obupno branijo, da bi ušli besnečemu elementu. ^Negotovost ni pustila žen v njihove hiše. Vedno znova so prežale v buča nje vetrov in vedno znova je ntorje gnalo k njihovim kočam. Tja do hišnih sten «o brizgale vodene pene in hrumeči orkan se je slišal ko divje lajanje, ker mu ni uspelo tudi male vasice vpreči v svoj peklenski ples. (Ko je vihar vendarle ponehal, >o ntale žene in nekaj starcev in otrok že zunaj, da bi lahko strmeli v brbotajočo temo. Minute in četrt ure so postajale mučna večnost, in še vedno ni bilo ničesar čuti o možeh. Nenadoma je vihar za trenutek prestal in v tem se je odtrgal krik v noč. Povsem razločno no na bregu čakajoči zaznali klic na pomoč. In prodno se je znova začel besneči pits, so znova slišali klic: čoln v nevarnosti! Ni bilo dvoma. Predobro -o 'žene poznale klice na pomoč svojih mož. Vroče čuvstvo veselja se je visoko dvignilo v njih. Se žive, možje Tagin Line. Kljub temu jih je znova zagrabil obupni strah. Kako naj bi jim one, tu zunaj priskočile na pomoč? Kako lahko je bilo mogoče, da bi ribiči v bližini >vojih hiš našli smrt? Kajti prav v bližini brega je bilo najtežje premagati zagon valov. Trudni in upehani ribiči gotovo ni>o bili več dovolj močni, da bi njihov čoln prestal še to zadnjo oviro. Tvdo naj bi tem tam zunaj priskočil na pomoč? Vsi možje so se odpeljali. 0>tali so samo starci in žene. Toda pomoč se mora poslati, in sicer takoj! A' tem >o t>e bližali obrt ž ju rudarji iz so>ednje vasi. Po težkem delu so komaj vlekli domov svoje utrujene kosti. V trenutku so bili obdani od žena in v hlastni naglici jim je bil pojasnjen obupni položaj ribičev. Nobi na beseda ni padla iz ust teh mož. Vendar so se njihove sključene postave vzravnale in v njihovih očeh se je za-iskril kljubovalni ogenj. Nato j so odvrgli orodje na t!a in slekli težke zimske -nktije. Med tem so že nekatere žene privlekle čoln. 1 'Najmočnejši radarji so se vsedli k veslom, drugi pa so izrabili zagon valov in potisnili [čoln v n for je. Takoj zatem so se še oni zagnali v čoln. Z najprej pripognjenimi telesi so žene zasledovale naskok teh mož. 1 Bo-!i u-pelo, priti čez oviro ali ne? Ni uspelo. Besneči vihar je bičal morje kakor v posneti v velikanske valove in vrgel majhen čoln znova k o-b rož ju. Tudi drugi rešilni poskus se je izjalovil. Zopet je morje vrglo čoln nazaj. Skoro Ho bili valovi že prevrnili čoln, tako divje so butali v tanke ledene detske. . Tn z elementarno silo se je vihar povzpel do viška. Kaj Vo ju joči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Res," boste rekli, 4 4 toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo več dobri/' Toda vse drago je refi, kot ta trditev, ako v pošte varno ta atlas. In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeli izkaznico, s katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide, ki kaiejo pre-menjene meje vsefc držav, ki bodo prizadete vsled mirovne fedbe, ia jih boste prejeli te- kom 60 dni po zaključku vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančno »ti izpolnili vai svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno in po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za Kanado. Ta Veliki atlas dobite pri KNJIGARNI "GLASA NARODA'*, 316 West 18th St, New York. % vsakim naročilom priloži knjigarna brezplačno 5 slovenskih knjig, ki jih izberite iz seznama ,na. zadnji strani liata. - : Vojake in orožje v slutnjah Nova zaloga... SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY ----. — morju so >e pobtopili ti mali ljudje? ■Morju in viharju iztrgali njihov plen? ■ Kakor strahotni posmeh se je slišal grmeči ropot. Bliski •so fse vžiga 1 i, valovi so se valili in butali ob obrežje, da se je tresla zemlja. Rohneče morje je doživelo svoj največji uspeh. V to pa>ežejo ribiške žene. "Me vas popeljemo čez zagon valov!" so dejale. In zatem so odišde s stisnjenimi zobmi na delo. Krepko so zagrabile leseni čoln in od£le počasi proti razburkanim valovom. Vedno globlje v lede-n omrzlo decein)bersko plimo. Vedno višje in višje se je dviga! prodirajoč mraz do konti. Toda žene so >e dobro držale. Korakoma so morale porivati čoln naprej. Komaj so premagale en val, že jih je bičal drugi, še močnejši. Do prs so že stale žene v ledeni vodi. Prav ko so hotele čoln s pomočjo mož pri veslih potisniti čez poslednjo oviro, jih je pognal vi-fcok val znova nazaj. Z muko e je moralo odločiti, če bo njihovo posredovanje imelo zaželje-n i ufcpch. iZopet so pretekle tesnobne minute. V tem je ponehal vihar. Takoj nato sta se prikazala dva čolna, tesno drag poleg drugega. Z veselim vri^eem so hitele žene nasproti rešiteljem in rešenim. Bolj mrtve ko žive eo prinesli ribiče na obrežje. Vsi so bili zopet tu. 'Ni bilo dosti besed, ne vprašanj med možmi in ženami. Krepko so si pogledali v oči in si s>ti>nili roke. V tem trenutku šele so si bile žene in možje Tagin Line v svesti, kaj je 2ve-toba in tovarištvo. Visoko in silno se je dvignilo to čuvstvo, pred katerim je postalo vse drago majhno in postransko. rro čustvo živi tam, kjer so 1 junije drug z drugim povezani v živi jen ski borbi in to pokažejo tudi v dejanju. Danes, jutri — in vedno, če je sila. "GLAS NARODA pošiljamo v staro do gmovino.' Kdor ga hb-iče naročiti zA tVoje g^orodni^altptijeft^ " j*, to l&hko stori, arocntofe zi * b t t i j stane $7 ž ~ V-j Italijo lista ne po&i L (Strokovnjaki, pa bodi te ali one vrste, ne vidijo radi, če so laiki tako predrzni, da se ba-vijo s tem,, kar so oni, strokovnjaki, vzeli v zakup samo in izključno zase. Zlasti jim je neprijetno, če se s takimi strokami bavijo romanopisci. To velja tudi za vojsko in vojskovanje, Čeprav se le majhen odstotek romanov bavi z vojnami. Tako je opisal vsestranski angleški pisatelj William Le Quex v knjigi "The Invasion of 1910" (knjiga je i-zšla leta 1906), nemški napad na Anglijo z bliskovitim presenečenjem Nizozemske in Belgije, v vseh podrobnostih, celo s podrobnimi bojnimi načrti, z lastnoročnimi podpisi proglasov nemških poveljnikov na prebivalstvo zasedenih angleških pokrajin, itd. Nemški vojaški pisatelj, ki se je "skril za psevdonima "Morska zvezda" in "ParalM-llum" je v knjigi jpod naslovom "1906" o-pisal svetovno vojsko, in v knjigi "Bansai" napad Japoncev na Združene države. V prvi in tretji od omenjenih knjig je tudi zasluteno nekakšno "bojno orožje", ki se je šele čez 20 let nato pojavilo in ki je: "peta kolona", sabotaža. Seveda ni >Lutil niti Nemec niti Anglež v svojem, mišljenju izpred svetovne vojske, da bi bilo mogoče dobiti k«kij kakega državljana napadene dežele za tako pomoč sovražniku. ■Medtem ko so >e še daleč po svetovni vojni višji častniki o-beh strank jako dvomljivo in nezaupno izražali o uporabi letal kot bojnega orožja,, sta predvsem dva romanopisca, spet Nemec in Anglež, spoznala že več let prej, kako je letalo zmožno kot orožje nastopiti in zmagovati v ozračju. Zrakoplov v romanu "Capete" (izšel je leta 1906) Emila Samita in -icer bojno letalo, vendar pa Angleži skušajo ukrasti, da bi ga uporabili v bojne namene, in pisatelj je dal knjigi značilen podnaslov: "Zgodba, ki zaradi njenih posebnih svojskosti ni, da bi pozabili na njene grožnje." V romanu H. G. Wellsa "The War in the Air" izšel je leta 190S) pa hoče Nemčija s pomočjo svojih Zeppelinov doseči svetovno nadoblast in začenja z napadom na Združene države ,kjer si nemško letalsko brodovje na načine, ki spominjajo na leto 1940, pribori oporišča na elektrarnah Niagarekih slapov. Toda neniški napad je santo iskra, ki pade v sod smodnika. Zakaj hkrati so prav vse drage države zgradile zrakoplove ali letala. Nastane svetovna vojska, kjer se hi jejo v-i zoper vse. ko se kultura in civilizacija povsem zrušita in se vojska desetletja dplgo nadaljuje, ker ni na vsem svetu splor nol>ene vlade več, ki bi bila zmožna skleniti mir z drago državo. Strahote letalskega napada na New York, ki je v Wellsovem romanu jako nazorno opisan. >e niso še pojavile niti v svetovni vojski, niti v bratomorni .španski, niti v vojski teh dni. V svojem, že zdav naj pred svetovno vojno izšlem romanu "The War of the Worlds" pa prebivalci Marsa, ki hočejo zavojevati zemljo, napadajo s plinskimi l>omba-mi. Marsovci imajo v tem romanu tudi že orožje, ki ga naši človeški tehniki doslej še niso g iznašli in sicer aparat, ki izžareva vročino. Prav svojevrstno orožje so tudi električni to- povi v romanu o Mansu z imenom "Aelita", ki ga je spisal Aleksej Tolstoj. Ti topovi ne streljajo izstrelkov, marveč bliske in 'strele. Najstrašnejše orožje pa je v domišljiji iznašel (1. 1890), sicer jako miroljubni gimnazijski profesor Kurd Lasswitz, ali) so prav za prav iznašli to orožje Marsovci v njegovi knjigi "Na dveh planetih." V prvi vrsti je tu orožje "repulsit", ki je prav za prav pogonska snov raketnih motorjev. A repulsit uporalbljajo Marsovci tudi kot orožje, in karkoli je v območju repul'sitnih topov, to vse je kar povezano. Potem je še "tele-Ivt" snov, ki sprevaja kemično energijo z izžarevanjem. (V na primer spustiš vroč kisik v |telelitski top in poiiueriŠ ž njim 'na oklopnieo. teiiaj se je jekleni adijski oklep kar sežige. In slednjič je še najstrahotnejše orožje in hkrati nepremagljivi oklep: nihilit. Nihilit je opisan kot stanje napetosti v o-zračju. ki v hipu uniči vsako energijo, ki opravi vsakršno dogajanje. Karkoli pride v njegovo območje ,vse tisto izgine! brez sledu in se spremeni v nič. Že mnogo tega, kar si je domišljija pisatelja izmislila, je bilo kasneje uresničeno po | znanstvenikih. Vendar naj človeški rod upa, da ne bodo ljudje nikdar iznašli radioaktivnih bonjb. repulsita. telelita in nirilita. in tudi nekaj novih knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE CIGANKA Povest o mladi ciganki, ki so jo hoteli prodati, pa je I>obeguila. cena 75c DAMA S KAMELJAMI Spisal ALEKSANDER DLMAS Pisatelj sa m pravi, da je knjiga uganka. Strmiš vanjo kot v zastor, ki zakriva oder, kjer se bo i^ral kos življenja. In v tem slavnem romanu se res ijrra velik kos w-lo zanimivega življenja. cena $1.75 COMPIEGNE LETA 1918. tamo. m II Rojaka prosimo, k o pošljejo sa naročnino, da ae poslužujejo — UMi'lXD STATES CANADIAN tJkLHtn ORDER, ako ji nm li prlroiao Premirje v Compiegneu leta 1918 je bilo sklenjeno takole: (Dne 7. novemibra 1918 se je odpeljala nein&ka komisija za sklenitev premirja z antanto iz glavnega stana nemiške vojske v Spaaju. V komisiji so bili: državni tajnik Erzbcrger. poslanik grof Oberdorf, general von Winterfeldt in pomorski kapitan von Vaivselow. V komisiji »tedaj ni bilo nobene odločujoče osebnosti nemškega vrhovnega poveljstva, kar je delegacijo v nasprotnikovih o-Čeh poniževalo. S francosko delegacijo, ki jo je topot vodi! član /vrhovnega sveta general Hutzinger, je bilo popolnoma drugače. Neniška komisija se je pripeljala z avtomobilom po eesti Fuimay—(rivet ter je pri kraju Le Capelle zapustila zadnjo nemško prednjo stražo. Sprejel jo je francoski oficir, ki ga je opremljal trobentač. Oba sta vodila Nemce skozi francosko črto. Ponoči od 7. na 8. november je komisija prispela v glavni stan generala Debe-neva. ki je sprejel Nemce hladno ter jim postregel z običajnim vojaških prigrizkom, kakršen je bil tedaj na razpolago častnikom in moštvu. Nemci so se nato oillpeljalii z avtomobilom dalje in so prispeli do napol porušene postaje, kjer je r^tal fviak s spalnimi vagoni. V ta vlak je delegacija sedla in se jc vozila skozi noč. Zjutraj se je vlak ustavil na mrtvem tiru in jasi v Compiegneu. Na tračnicah zraven je ■stal salonski voz maršala Fo-cha. Ta vagon je stal nekaj let po /vojni na dvorišču Doma invalidov v Parizu, kjer so ga obiskovalci ogledovali. Potem so ,ga ponovno prepeljali nazaj v Compiegne ter ga »stavili na zgodovinskih tleh iz leta 1918. Okoli 9. ure .zjutraj je stopila nemška komisija za sklepanje premirjarv Fochev voz z veliko niizio, na kateri je bil papir poleg svinčnikov. Tja sta prišla maršal Foch in angleški admiral Weyrrts, general Weygand, in drugi. Fodh je vprašal nem-štko odposlanstvo, centu je prišlo. Nemci so izjavili, da so prišli zaradi poigojev, nakai jih je Foch zavrnil, da '4nima staviti nobenih pogojev." Položaj je rešil grof Oberdorf, ki HUBERT Spisal Paul Keller. Itornan i/, lovskega življenja. cena $l.— JARI JUNAKI Spisal RADO MI RNIK Knjiua vsebuje 12 kratkih, cmešnh povesti in bo vsakemu v veliko razvedrilo in zabavo. cena $ 1.— JERNAČ ZMAGOVAC Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK SIKNKIEWKZ Kakor vsi njegovi romani, je tudi ta zelo zanimiv. cena $ 1.— KRAJ UMIRA Spisal JOŽKO JURAČ Mladi koroški Slovenee zelo jasno in zanimivo popisuje življenje kmetov iL rudarjev. cena $1. KAKOR HRASTI V VIHARJU Spisal Strarhtvitz. Zelo zanimiva povest iz do- maeega življenja. cena 75- MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN CANKAR Najboljši slovenski pripovedn'k in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi pripoveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja. cena 75c. NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIEWICZ Pisatelj popisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobieske* ga nad Turki pri Hotinu In s tein osvoln»jenje Poljske. S to zmago je bila končana turška siln, j>od katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji. cena $1.— OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREGELJ Poznani slovenski pisatelj popisuje čudovit svet med žarkostjo južnega solnca in senco hladne severne noči. cena $ 1.— ROŠLIN in VERJANKO Spisal JANKO KERSNIK Kersnik, ki je poleg Josipa Jurčiča naš najboljši pripo-vedalni pisatelj, v tem romanu popisuje življenje ln dogodke na gradu Dvor v dolini Krke na Dolenjskem. Eo-man je zelo zanimiv od začetka do konca. cena $!.— ROKOVNJAČI IZPOD TRATE Spisal Kazimir Przerwa-Tetmajer. Zelo zanimiva povest o divjem lovcu Gronltuvskem. cena 75c SAMOSTANSKI LOVEC Spisal L Ganghofer. Ganghoferja prištevajo med najboljše sodobne pisatelje. — Samostanski lovec Je najbolj mojstersko njegovo delo. cena $1.50 SODNIKOVI Spisal JOSIP STRITAR Starosta naših pisateljev in pravzaprav oče pravilne slovenščine v t'*in svojm romanu živo in zanimivo popisuje življenje na deželi. cena $1.75 SREČANJE Z NEPOZNANIM Spisal MIRKO JAVORNIK Pisatelj v knjigi jw>ve Isto. kot I»ove naslov: srečal se je z ljudmi. med katerimi so nekateri že mrtvi, dru«i še živi. Njihova usoda je bila zanimiva, pri nekaterih tudi tragična. Pr«»d v«*em pa tH.pisuje resnično življenje posameznih. cena $1.— V ZARJE VIDOVE Spisal OTON Zl PANflČ Najboljši in m« ž i v« h" i slovenski jiesnik xlaja s to zbirko zoj»ft Dfk.-ij umotvorov. Pesmi so posvečene njegovi ž«-ni Ani. cena $i. V LIBIJSKI PUŠČAVI Spisal A. C'onan Doyle. Zelo zanimiv roman, čegar dejanje se dogaja v K^iptu, v deželi bajnega Nila. cena 50c ZADNJI VAL Spisal IVO &ORLI Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi ftodaja zelo zanimive podatke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini. cena $1.— ZNANCI Spisal RADO .11 URNIK Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje t«*r knjigo sain označuje kot "Povesti in orisi." cena $1.25 ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pavel Keller. V tem romanu Keller v svetlih barvah riše dogodke na kmetih in posebno v gozdovih. cena $1.25 2IT0 POGANJA Spisal Rene Razin. Fram-oski roman zelo na- pete vsebine. cena 75c ZADNJI MOHIKANEC Spisal J. F. Cooper. Dejanje se vrši v letu 1757, ko so še Indijanr-i kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New Tork in Vermont. cena $1.— Xaroeite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo mi. Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v tem času dokladek. je pojasnil, da bi nemška delegacija rada izivedela pogoje za premirje. General Weygand je nato prečita 1 18 toek. V 72. u-rah so Nen*ci morali odločiti, ee sjprejineio pogoje ali ne. (irof Oberdorf je imel z generalom Weygandom razgovore, v katerili mm je pojasnil nemške pridržke. Weygand mu je svetoval, naj napi«e to, kar se inlu zdi ne^prejentfjivo. \Vey-gand je bil prijazen z Nemci prav tako niso Angleži kazali nobene nrržnje do kapitana vora Vai*selowa. Dne 11. novembra ob 5. so Nemci podpisali premirje in 6 nr pozneje so bile nstaivljene sovražnosti. Kratka Dnevna Zgodba T A»PD37'-)Uwaror« " Friday, September 20, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY V METEZU —: Roman. — Spisala: MARUA KMETOVA. :— -"12 PORTLAND, ANGLE $KA VOJNA LUKA "So težje bo meni. A dane* ne morem še; — jutri." *4Kakor nioreš, Tina/' " Iti moram zdaj. Wiko dela me še čaka pred odhodom in zvečer pridem po slovo, ker ne maram, da bi prišel ti še kdaj v ono hiše." * " Vse, kakor hočeš. O, ženka, žen k a moja!" V gleloki radosti in sreči je objel Tino in poslovila sta t-e v mislih na prihodnjoet. fin toliko, da Tina ni sročala Toneta, ki je bil zavil pravkar mimo ogla in čez nekaj trenutkov vstopil pri Gorn'uku. " Dober dan, Andrej," je pczdiavil in .sede: n Gornikovi pihalni mizi, da se je ta zdrznil in ni mogel do hesede. t "'Dober dan — kaj eprš z odprtini očmi!" je z ironičnim posmehom dostavil Tone. (Gornik se je zavedal šele zdaj, kdo je pri njeni in le s težavo je izustil besede: 44Kaj hočeš?" "Ubit eeni te prišel, kaj, ker mi jemlješ ženo? O, nič takega. Čeprav, čeprav bi to pravzaprav moral storiti; a kaj vem, da ne čutim jeze v sebi, niti do tebe niti do Tine. Vem, da sem smešen, a niti to me ne jezi. Vseeno mi je — tako ali tako ..." . « "Kdaj želiš oni denar?" ga je prekinil Gornik, ki se je le bal kake eirovoeti in mu je bilo po vsem ten\ kar je izvedel, vendarle nekako čudno pri srcu vpričo Toneta, moža svoje bodoče žene. • "Tako; — lepo da prideš sam na to misel in ne eaka£ mojih besed," je odvrnil Tone in se zagledal v tla. "Kakor hitro mogoče," je dodal. « "Jutri dopoldne?" •"Pa jutri dopo'dne — prav dobro. — Hudič vendar, zakaj nfcem liud. jezen, besen — ničesar podobnega ne občutim. In zdi se mi, da se mi — milo izraženo — potihem posnuehuješ in praviš, da isfin bedak?" " Ah, čemu? Ti >i tak, jaz pa tak. Jaz nimam, kar imaš ti, in ti nimaš, kar mam jaz. Jaz želim česar nimam, ti želiš, česar nimaš — pa zakaj se ne bi pobotala? Ce ste te dve "»vari sieer res malo čudni v najinem zamenjevanju — kaj to komu mar?" je modroval Gornik, čeprav proti svojemu prepričanju, a le zato, ia ni vzbudil Tonetovih sirovosti. i "Torej ti tako sodiš. kakor mislim tudi jaz," je nekako zadovoljno odvrnil Tone. "No, to mi je \tšeč." J"Vendar upam. da sva potem na čistem za vselej?" je strogo dejal Gornik. "Oh, kajpa. kajpa! Nič se ne boj!" je vzkliknil Tone. ""Dobro. Tako; ti napišem nakazilo za banko — in jutri dvigneš denar." "Že dobro!" Ko je Gornik p'-al, ga je gledal Tone in govoril: "Čudim se ti p«*, da siliš v nesrečo, ti, ki si vendar sicer pmeten in rzumen mož in greš s svojim denrjem lahko kamorkoli. Pa greš in se zagledaš v žensko! Pa ne rečem v mlado, bujno dtekletce — ampak v tako — v Tino! Le kaj te je zmedlo!" "Tako — zdaj jo \>e v redu " Gornik jo nalašč preslišal zbadljivko, pomclfl nakazilo Tonetu in vstal.. "Vidim, da me nočeš poslušati. Tri ker .-i vstal, jo znamenje, da hočeš, da srrem. Že prav, n-e bom te motil." In tudi on je vstal in vzel klobuk. "Pa glej, da ti ne bo žal —" • •"Ne skrbi zame — že vem, kaj delam." je resno dejal Gor-uik in spremil Toneta do vrat. \ -"Se to," je povzel Tone. "Nič to ne bo sram, da si svojo "tbodočo" in tako dalje — kupil? Hahaha!" ■"Nikogar nisem kupil. Tina pojde z menoj, ker sama hoče. "Torej tudi jaz nisem nikogar prodal?" "Kakor hočeš, kaj boš govoril o tem!" "A to vendar p~rznaiš, da si imel lahko pot z menoj? Kdo drugi bi te drugače — liehehe." '"Sodim, da ves. kako in kaj — oenru nepotrebno besede? Zbogom! Vse drugo pri odvetniku. Tam podaš izjavo, da si zadovoljen in soglašaš z ločitvijo, ker se ne razumeta." "O, seveda! To že utoignem storiti. tA bi lahko tudi ragajal . . . he, bi? Kako si prebledlel, ti zaljnibljeni Andrej-eek, ti! Pa komu dam vse v roko?" • •"Pircu — Tina že ve." "Je prav — torej bo ona delala vse to?" "Ona." I * 'In jaz bom prost. — A ti, — revež. — Pa že grem, že grem. Na zdravje!" Ko je Tone zaprl vrata za seboj, se je Gornik ustavil pred oknom in bobna 1 po šipah. ; "Prodal — kupil, prodana — kupljena — viaga vendar, kaj me moti zdaj to! Jaz vem, da Tino ljubim, da mi brez njo ni do življenja — in ee bi moral piodati v>se, raztrgati vess flvet — storil bi, le da bi prišel do nje. Co je to doforo, neumno, slabo, pametno — nič ne vem." (Stnrel se je, sedel k mizi, vendar mu ni š!o dfelo izpod rok in ve> dan so g« mešale mi-sii na sedanjost in še bolj — na bodečnost. Tone je obetal pred hišo in preudarjal: "Bi šel na desno ali na love? Na levo — je urad; to ni ntč, danes ne bom delal in tudi v glavi mi ni prav jrKno. Na denni je morjf; — dobro, proti morju pojdem — morda koga srečam, pa po.;dem kam po razvepovedal Nemčiji vojno, general Gamelin jo je pa izgubil. Pobeglega Nemca so prijeli V Burlington, Ont., so prijeli 27-letnega nemškega vojnega ujetnika Anona Reiner-ja, ki je pobegnil iz internaeij-skoga taiborišča v bližini To-ronta. Prijeli so ga pet ur p3 begu. Kanada plačuje vojne stroške z zlatom Iz Ottawe i>oročnjo, da je rekel dr. Charles Camel, namestnik rudniškega ministra: — Kanada bo svojo produkcijo zlata tako povečala, da ji bo mogoče plačati vse vojne st oške z zlatom. Vsem zlatim rudnikom je bilo naročeno pospešiti produk-cijo. Jonesovo imenovanje potrjeno Senat je z veliko večino o-odbril imenovanje Jesse H. Jonesa, novega trgovinskega tajnika. Jones je naslednik Harrvja Hoipkinsa. gleškemu parlamentu, da je v angleških internaeijskih kem-pah še vedno interniranih 17 tisoč 700 oseb. Nedavno jih je bilo 2.316 izpuščenih, pa so še vedno pod policijsko kontrolo. 130. obletnica mehiške neodvisnosti Sosednja ropufblika Mehika .je praznovala v nedeljo 130. obletnieo svoje neodvisnosti. Ob tej priliki je govoril predsednik Cardenas, ki je poudarjal vseameriško solidarnost. — Solidarnost med ameriškimi republikami nam je porok, — je dejal, — da se nam ni trčita bati napadov od zunaj. A-meriški kontinent je d<*bro zaščiten, in slabo bi naletel, kdor bi nas skušal napasti. Bojazen, da bodo pristaši Almazana, ki je bil pri predsedniških »volitvah poražen, m.»ti 1 slavje, je bila neutemeljena. Pred predsednikovo palačo se je sieer pojavila >kupina ljudi, ki so kričali: — Živel Aimazan! — toda ta demonstracija ni imela nobenih resnejših posle« lic. Predsednik Cardenas je v svojem govoru sicer omenil, da >kušajo nekateri ljudje zanetiti v Mehiki revolucijo, ter dostavil, da se bodo vsi njihovi napori temeljito izjalovili. Zvezni generalni pravdnik je povedal, da je dal po Car-denaso*veiii navodilu izpustiti iz ječe veliko število političnih kazneneev. Med njimi je bilo tudi precej Almazanovih pristašev. ZAŠČITA PETROLEJA. Neutemeljen strah Chicaška policija je bila po- Veličasten pogreb V ponedeljek so pokopali noči obveščena, da je na cesti Jasper, Alabama, pokojnega pred neko hišo na severni speakerja poslanske zbornice strani mesta zavoj, ki se su- Williama B. Bankheada. Nje- mljivo premika semintja. — gov pogreb je bil veličasten. Skorogotovo je bomba, — je Poleg predsednika Roosevel bilo sporočeno po telefonu, ta se je udeležilo pogrebnih Policisti, detektivi in ognje ga-' svečanosti tudi 27 senatorjev sei so se nemudoma odpravili na tlelo. Sredi ceste je bil zavoj, ki se je res sumljivo premikal. V zavoju pa ni bilo bombe, pač pa štiri mlade mačke. lje prihodnjih.) Kraljica praznuje državni praznik Ilolandska kraljica Vilhelmi-lia, ki živi v Londonu v izgnan stvu, je vprizorila v torek pri-vatno slavje o priliki holand-skega "dne neodvinosti'\Pred vpadom Nemcev na Holandsko so se vršile tretji torek v septembru po vsej llolandski velike svečanosti. Kraljica se je pripeljala k slavnostni seji v parlament v zlati kočiji. Oporišča na Novi Fundlandiji in 68 kongresnikov. Pokojnikova hčerka, znana gledališka igralka Tallulal: Baukhead, se je ko j po pogre Kakor poročajo itaijan-ki listi, so jako hude angle:ke odredbe na varnost cevnih vodov petroleja od Modula do sredozemskih pristanišč v Siriji in Palestini. Zaradi varno ti petroleja so o d rej ne smrtne kužni: v-akdo. ki se cevnim vodom petioleja samo pribiža. j-ustreljen. Izdatni petrolejki vrelci v pokrajini Mosul so postali za Anglijo pomen|bni šele I. 1 'XV2. ko so zgradbi velikanske tehnično naprave. To je veliko o-mrežje vodov cevi. ki potekajo deloma po zemlji, deloma »k d zemljo, iu sicer -kezi tri Iržave: po Iraku. Transjorda-ni'i in po Pale-tini — to je o j Mossula do ITajTe ob Sredozemskem morju. Vsako leto preteč 2 milijona on naft«* po več >t' milj do'iri l»oti -kir/.i ouščave in pustinje. <"ey. reke in grape do Sredozemskega morja kjer nalagajo nafto na posebne ladje. . Za varnost cevi, ki >e po njih pretaka prtrolej, s o na raz pola-go po-ehne varnostne čete, ki so neposredno podložne angle-Škemu kolonijalnemu uradu v Londonu. To četo. ki šteje oOOO mož. so moro najbolje primerjati s francosko tu ».-ko h gijo, saj je sestavljena iz najrazličnejših narodov bližnjega Vzhoda. Medtem ko so častniki, 52 jih je, izključno Angleži, pa je moštvo sestavljeno iz Kitajcev, Turkov. Beduinov in podobnih. Dalje si je Anglija svoj petrolej ki vod zavarovala s tem, da dajo iraški vladi po 4 ši.inge od tono petroleja, kar ga steče I skozi cevi. S tem je v-nkokra*-ni iraški vladar nekako piimo-ran, da pazi na te naprave. iCevi s petrolejem so večji del pod zen^Ijo, eev da ne v globi-ni, tako da je moči cevi hitro popraviti, če se kaj poškoduje. Koder pa potekajo cevi nad zemljo, so zavarovane z žična-tim omrežjem in z oboroženimi stražniki. Nafte ni prav nič ; lahko zažgati, ampak se je tre-! ha še precej truditi, da >e vna- "St. Novo Na krovu križarke Louis" je dospela na Fundlandijo skupina mornariških izvedencev, ki bodo proučili novofundJansko obali in ! Gandhi. Zanj je glasovalo 192, Gandhi—predsediilk kongresa Za predsednika Vseindijske-ga kongresa je bil izvoljen znani indijski voditelj Mahatma izbrali najprimernejše kraje za mornariška in zrakoplovna oporišča. Komisija se bo nudila na Novi Fundlandiji več mesecev. Novi poveljnik v Juarezu Poveljstvo nad posadko v Juarezu, onstran Rio Grande, je prevzel brigadni general Donato Bravo Izquierdo, velik osobni politični prijatelj novoizvoljenega mehiškega predsednika Manuela A vile Carna-oha. General Catroux v Londonu V London je dospel general Georges Catroux, bivši generalni governer francosko Indo-Kine. Pridružil je Francozom, ki se bojujejo ob strani Angležev pod .poveljstvom generala de Gaulle. Kubaniska vlada bo najela posojilo Kubanski senat je pooblastil vlado, naj najame posojil" v znesku 50 milijonov dolarjev7. Denar bo porabila za javne gradnje in za uravnošenje proračuna. Nad 17 tisoč interniran-cev v Angliji Osbert Peake, podtajnik za domače zadeve, je sporočil an- proti njemu pa 7 odbornikov. Razen komunistov so z Gandhi jevim vodstvom vsi zadovoljni. Komunisti zahtevajo revolucijo in generalno stavko. Angleški podkralj, lord Lin-jlithgow, je povabil Gandhija v Sinilo, Češ, da bi rad razpravljal ž njim o zahevah Vsem dijskega kongresa. Gandhi se še ni odločil, če bo šel ali ne. Svastika na sinagogi Na vzhodnji strani doljnje bu vrnila v Ilershev, Pa., kjer uie bolj težavno pa je i»o-je igrala glavno vlogo v igri ; Lrasjti 0gonj, če nastane požar "The Little Foxes". j nafte. Še pred letom dni jo umiralo 300 mož "potrolojsko legi--v— j je" delati dva dni, da sr> pogasili ogenj b izu Nazarrta. kjer so najbrž diomačini zanetili požar v poet role j-kem vodu. „ . ... v j ■ V najnovejšem času je ust te-ga New \ orka je velika v?Jlk(lo brezova rila, čim -o ska naselbina. Židje imajo tam ^ tro]ej>killl c,.vern< svoja trgovska m druga podje-l ______ tja ter cerkve in šole. V torek gEgT SESTER jE IMELO zvečer je pa med njimi zavre ^ OTROK, lo. S strehe njihove sinagoge na (i. cesti je namreč za vihra la ogromna nacijska zastava. bi|j vsj ^Obro vzgojeni. Ma-Policija j s težavo pomirila tore so bile za to odlikovano z razburjene duhove. Zidje so se zlatim materinskim častnim vrnili v svoje domove šele ko križem. Kna izmeanva 11 je privoščil o neumestno šalo. jotrok. V S hlol>ergu na Bavarskem je rodilo šest se-ter 82 otrok in NAPAD ITALJANSKEGA AEROPLANA SE JE IZJALOVIL Angleški .bojni ladji se je posrečilo pobegniti v Sredozemske m morju, ko so jo na odprtem morju bombniki. Vidno je na sliki, kako blizu so italjanski letalci vrgli bombe. napadli italijanski